| mokronajzar
Na podlagi 9.člena Zakona o medijih (Ur. 1. RS, štev. 35/01) je Svet krajevne skupnosti Mokronog na 22. redni seji dne 27. 3. 2002 sprejel
PRAVILNIK
o	javnem glasilu Krajevne skupnosti Mokronog
I.	SPLOŠNE DOLOČBE:
1.	člen
S tem pravilnikom se ustanavlja javno glasilo krajevne skupnosti Mokronog (v nadaljevanju: glasilo) in določa njegovo urejanje, izdajanje, financiranje ter programska zasnova.
2.	člen
Ime glasila je "MOKRONAJZAR" (v nadaljevanju: Mokronajzar - informator Krajevne skupnosti Mokronog).
3.	člen
Izdajatelj glasila je: Krajevna skupnost Mokronog Sedež izdajatelja glasila je: Pod gradom 2, 8230 Mokronog.
4.	člen
Glasilo izhaja praviloma trikrat letno, in sicer 10. aprila, 10. septembra in 10. decembra. Lahko pa izide tudi večkrat, manjkrat ali kot dvojna oz. izjemna številka.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti brezplačno.
5.	člen
Naslov uredništva je: Krajevna skupnost Mokronog, Uredništvo glasila, Pod gradom 2, 8230 Mokronog.
6.	člen
Glasilo izhaja v slovenskem jeziku, na formatu A4 in v približni nakladi 700 izvodov.
II.	GLAVNI NAMEN IN CILJI GLASILA:
7.	člen
Glasilo je namenjeno obveščanju krajanov Krajevne skupnosti Mokronog in javnosti o vseh področjih življenja in dela v krajevni skupnosti, zlasti pa o delu Sveta krajevne skupnosti, njegovih organov, društev in drugih organizacij, ki opravljajo naloge v javnem interesu.
Cilj glasila je objavljanje objektivnih informacij.
8.	člen
Glasilo objavlja programske vsebine in informacije o:
-	delu Sveta krajevne skupnosti Mokronog in njegovih organov ter delovnih teles,
-	delu društev in drugih organizacij,
-	vseh področjih dela in življenja v krajevni skupnosti,
-	problematiki posameznih področij,
-	prireditvah oz. javnih dogodkih v krajevni skupnosti,
-	širših zanimivostih in aktualnih dogodkih. Programske vsebine morajo temeljiti na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti, svobodnem pretoku informacij, odprtosti za različna mnenja, avtonomnosti urednika in uredniškega odbora ter avtorjev besedil pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in kodeksi ter na osebni odgovornosti avtorjev prispevkov za posledice njihovega dela.
Odgovorni urednik oz. uredniški odbor ima pravico zavrniti objavo posamezne programske vsebine, če je v nasprotju z drugim odstavkom tega člena ali Zakonom o medijih.
9.	člen
Glasilo ureja uredniški odbor, ki ga sestavljajo odgovorni urednik, glavni urednik, tehnični urednik, lektor ter trije člani uredniškega odbora. Uredniški odbor imenuje Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika KS za obdobje štirih let oz. za mandatno dobo sveta KS.
Člani uredniškega odbora so lahko razrešeni pred potekom mandata po postopku, kot so bili imenovani.
Člani uredniškega odbora so v okviru programske zasnove pri svojem delu neodvisni in samostojni. Odločitve o objavi posameznih vsebin ter informacij sprejema odgovorni urednik.
Člani uredniškega odbora imajo pravico do honorarja, ki ga določi svet KS.
10.	člen
Glasilo ima odgovornega urednika, ki ga imenuje svet KS za obdobje 4 let oz. za mandatno dobo sveta KS. Odgovorni urednik je praviloma predsednik sveta KS ali drug član sveta, če predsednik ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, ki so navedeni v
11.	členu tega pravilnika.
1	l.člen
Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki ima visoko (alternativa: višjo) strokovno izobrazbo in izpolnjuje pogoje za odgovornega urednika, ki jih določa Zakon o medijih.
Odgovorni urednik glasila je pristojen za:
-	uresničevanje programske zasnove,
-	spoštovanje določb Zakona o medijih,
-	zagotavljanje rednega izhajanja glasila,
-	oblikovanje mreže stalnih in občasnih dopisnikov znotraj KS,
-	naročanje, pripravo in koordinacijo dela od priprave do izida posamezne številke,
-	cenik honorarjev iz 9. člena tega pravilnika,
-	izvajanje drugih nalog s področja uresničevanja programske zasnove in izdaje glasila.
Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove in za vsako objavljeno informacijo v skladu z Zakonom o medijih.
12.	člen
Posamezna tehnična in organizacijska pravila, kot so npr. lektoriranje, oblikovanje, fotografiranje, se lahko prenesejo na zunanjega izvajalca. O tem na predlog odgovornega urednika odloča svet KS.
13.	člen
Viri financiranja:
-	sredstva sponzorjev,
-	proračunska sredstva izdajatelja,
-	prihodek od oglasov in drugih sporočil,
-	drugi prihodki.
Glasilo sme izhajati samo v okviru zagotovljenih sredstev.
14.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se smejo nameniti samo za:
-	stroške priprave in tiska glasila,
-	stroške dostave glasila,
-	materialne stroške uredništva,
-	honorarje iz 9. člena pravilnika,
-	druge stroške, ki so neposredno povezani s pripravljanjem, urejanjem iz izdajanjem glasila.
III.	OGLAŠEVANJE IN CENIK OGLAŠEVANJA:
15.	člen
Oglaševanje vsebine po tem pravilniku so oglasi in druge vrste plačanih obvestil (v nadaljevanju: oglasi), katerih objavo naroči pravna ali fizična oseba z namenom, da bi s tem pospeševala pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali obveznosti, pridobivala poslovne partnerje ali si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime. Oglasi se plačajo.
Za oglase po tem pravilniku ne štejejo:
-	obveščanje izdajatelja v zvezi s programskimi vsebinami Mokronajzarja,
-	objave v zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev ali dobrodelnih akcij,
-	navajanje organizatorjev ali sponzorjev kulturno-umetniških prireditev in dobrodelnih akcij.
IV.	VRSTE OBJAV IN OGLASOV:
16.	člen
Storitve oglaševanja so objave oglasov na notranjih (izjemoma tudi zunanjih) straneh Mokronajzarja. K oglasu se lahko doda tudi predstavitev dejavnosti. Oglaševati je mogoče v naslednjih formatih:
1.	cela stran - A4
2.	polovica strani (21 x 15 cm)
3.	četrtina strani (21 x 7,5 cm ali 10,5 x 14 cm)
4.	osmina strani ( 10,5 x 7 cm)
Cene oglaševanja (oglasi ter oglasi s predstavitvijo dejavnosti) v Mokronajzarju najmanj enkrat letno sprejema Svet KS.
V.	OBJAVE PRISPEVKOV PRED VOLITVAMI
17.	člen
Vse politične stranke, liste in druge osebe, ki kandidirajo na volitvah, imajo v času volilne kampani-je, ki ga določa zakon, na voljo določen enak brezplačni prostor, ki obsega četrtino strani glasila. Naročilo volilnega oglasnega sporočila mora biti označeno z navedbo naročnika.
18.	člen
Če stranka oz. kandidat na volitvah želi objaviti dodatna besedila, so ta obračunana po veljavnem ceniku, uvrščena pa so na straneh plačanih objav in razpisov.
19.	člen
Prispevki morajo biti posredovani na disketi, in sicer v zaapisu Word for Windows 95 ali novejši različici (posamezna disketa naj vsebuje le po en prispevek, ki naj bo označen s podpisom avtorja), dva izvoda pa tudi na papirju.
VI.	KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
20.	člen
Na vsakem izvodu glasila morajo biti poleg imena glasila navedeni še naslednji podatki:
-	ime in sedež izdajatelja glasila,
-	kraj in čas izdaje,
-	ime in sedež tiskarne ter naklada,
-	ime in priimek odgovornega urednika ter članov uredništva.
Obvezen izvod vsake izdaje glasila se pošlje Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana.
21.	člen
Ta pravilnik ne vpliva na mandat sedanjega uredniškega odbora.
Po preteku mandata sedanjega uredniškega odbora bo nov uredniški odbor imenovan v skladu s tem pravilnikom.
2	2. člen
Po sprejemu pravilnika bo Svet KS v skladu z Zakonom o medijih (Ur.l. RS štev. 35/2001) in Pravilnikom o načinu vodenja in postopku za vpis ter posredovanju podatkov iz razvida medijev (Ur.l. RS, štev. 58/01) vložil na pristojno ministrstvo predlog za vpis v razvid medijev.
2 3. člen
Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v lokalnem glasilu Mokronajzar.
Anton Maver, predsednik Sveta KS
KRAJEVNA SKUPNOST
MOKRONOG
naslov:
Pod gradom 2, 8230 Mokronog
telefon:
07 34 99 586
elektronska pošta:
ks-mokronog@siol.net
spletna stran:
www.myfreehost.com/mokronog
uradne ure:
ponedeljek od 17. do 19. ure sreda in petek od 9. do 11. ure
predsednik:	Anton MAVER
tajnica:	Brigita LAH
računovodkinja:	Mojca VOVK
Spoštovane krajanke, cenjeni krajani!
Narava vas še preseneča s hladnimi jutri, toda topli sončni žarki vse bolj prepričljivo opozarjajo, da smo že dodobra zakoračili v leto 2002.
V krajevni skupnosti potekajo občni zbori društev, na katerih se pregleduje uspešnost delovanja le-teh. Prijetno je poslušati poročila, ki poleg uspešnega delovanja, razkrivajo tudi dobro medsebojno sodelovanje in so-delovanje v KS.
Tudi v svetu KS v začetku leta analiziramo naše delo v preteklem letu in planiramo dela za leto, v katerega smo zakoračili. Tako smo na 22. seji sveta, 27. marca, sprejeli zaključni račun za leto 2001, na 21. seji sveta, 4. februarja pa finančni plan oz. plan dela za leto 2002.
Plan dela, ki je bil na februarski seji sprejet, pa je bil hkrati zadnji plan, ki ga je sprejel svet KS Mokronog v tej sestavi. Z gotovostjo lahko trdim, da so bile odločitve sveta KS v preteklosti dobre in da bomo skupaj z realizacijo programa del za leto 2002 zaključili mandatno obdobje, ki bo vredno pozitivnih ocen.
■■ 20. SEJA SVETA
je bila 17. decembra 2001, ob 19. uri.
Prisotni: Peter Deu, Borut Dvornik, Branko Janežič, Marjan Kolenc Jože Kopina, Franci Kos, Anton Maver, Peter Mikec, Zvonko Preskar, Anka Zajc in Alojz Zorc. Opravičeno odsotna: Antonija Borštnar in Janez Bregant. Ostali prisotni: Alojz Gregorčič (občinski svetnik), Iztok Rep (občinski svetnik), Irena Florjančič (predsednica TD) in Maja Pelko (tajnica TD)
DNEVNI RED:
1.	Pregled in realizacija sklepov 19. seje
2.	Imenovanje inventurne komisije
3.	Priprava za izvedbo zbora krajanov v zvezi z ustanovitvijo lastne občine
4.	Obravnava vlog in dopisov
5.	Razno
6.	Pobude in poročila svetnikov
Ad 1)
Večina sklepov 19. seje je izvršenih, nekateri so še v izvajanju.
SKLEP: V okviru aktivnosti za ustanovitev lastne občine Svet KS Mokronog ne bo izvajal sestankov s krajani po vaseh, pač pa bodo prednosti in slabosti lastne občine podrobneje obrazložene v decembrski številki Mokrona-jzarja in na skupnem zboru krajanov.
SKLEP: Z namenom omejitve hitrosti na cesti Pugled -Žalostna gora sta nabavljena dva prometna znaka. Izročita se krajanom Pugleda (podpisnikom prošnje za nabavo prometnih znakov) z namenom, da jih namestijo na drogove.
SKLEP: Za nadaljnjo zaposlitev delavca v krajevni skupnosti preko javnih del za urejanje javnih površin je bilo z županom občine Trebnje in Komunalo Trebnje doseženo soglasje, da delavca preko javnih del KS Mokronog dobi, če bo zagotovila finančna sredstva. KS in Komunala preučita zadevo.
Ad 2)
SKLEP: Za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v lasti KS so inventurno komisijo imenovani: Janez Bregant, Antonija Borštnar in Brigita Lah.
Inventurna komisija mora opraviti svoje delo v skladu z veljavno zakonodajo najkasneje do 31. 12. 2001. Poročilo o opravljenem popisu poda na naslednji seji sveta.
Ad 3)
Po sklepu Državnega zbora z dne 22. II. 2001 naj bi župani tistih občin, iz katerih se izločujejo posamezne krajevne skupnosti z namenom ustanavljanja lastnih občin, sklicali zbore občanov in v roku 30 dni posredovali Državnemu zboru Republike Slovenije mnenje občonskega sveta, ki bi ga svetniki sprejeli na osnovi ugotovitve klime na izvedenih zborih občanov. Ker je občinski svet Državnemu zboru že aprila 2001 posredoval mnenje o ustanovitvi občine Mokronog, župan meni, da zbora občanov ni potrebno izvesti. Iz previdnosti, da se ne
bi kasneje izkazalo, da bi zbor občanov vendarle morali imeti, in z namenom ugotovitve, kaj prebivalci Mokronoga in okoliških vasi mislijo o lastni občini, je svet KS Mokronog odločil, da se zbor občanov izvede, in s tem v zvezi sprejel naslednje sklepe:
SKLEP: Na podlagi 59. čl. Statuta krajevne skupnosti Mokronog predsednik Sveta krajevne skupnosti Mokronog skliče zbor krajanov, ki bo dne 22. 12. 2001 ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Mokronog.
SKLEP: Na zbor krajanov se vabi vse volilne upravičence Krajevne skupnosti Mokronog tako, da se vsakemu gospodinjstvu vroči pisno vabilo, objavi kraj in čas zbora krajanov v Dolenjskem listu in lokalnem glasilu Mokronajzar, na vseh običajnih oglaševalskih mestih pa se obesijo plakati.
SKLEP: Na zbor krajanov se vabi župana občine Trebnje, direktorja občinske uprave občine Trebnje ter predsednika Združenja občin, predsednika Združenja Krajevnih skupnosti, župane sosednjih občin (Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč) in predstavnike medijev.
Ad 4)
SKLEP: Z avto šolo AŠA se sklene tripartitna pogodba (KS, KO ZB NOV, AŠA) o najemu pisarne, ki jo uporablja KO ZB NOV. Avto šola AŠA nakaže najemnino enkrat letno, tekoče stroške (električna energija, voda, ogrevanje) pa prav tako poravna enkrat letno (v obeh primerih meseca novembra).
G. Mirko Škarja s stalnim prebivališčem Hrastovica 20 je zaprosil občino Trebnje za zamenjavo svoje parcele ob njegovi hiši za sosednjo parcelo, ki je javno dobro. Za mnenje KS je zaprosila tudi občina Trebnje. Predstavniki KS so si situacijo ogledali v naravi, jo obravnavali na današnji seji in sprejeli naslednji
SKLEP: Krajevna skupnost ne nasprotuje zamenjavi parcele, katere lastnik je g. Mirko Škarja, za sosednjo parcelo, ki je javno dobro in na katero bo prestavljena javna pot.
KO Rdečega križa je Svet KS zaprosila za denarno pomoč, ki jo bodo porabili skupaj z lastnimi sredstvi za darila starejšim, bolnim in invalidnim krajanom.
SKLEP: KO RK Mokronog se v ta namen odobri 35.000 sit.
OŠ Mokronog, odbor za organizacijo prireditve Novoletni ŽIV ŽAV, je Svet KS zaprosil za denarno pomoč pri izvedbi prireditve.
SKLEP: Odobri se 60.000 sit.
Za obdarovanje predšolskih otrok v KS je občina zagotovila 1.150 sit na otroka, krajevna skupnost pa naj bi tudi letos (tako kot vsako leto) prispevala svoj delež. SKLEP: Za obdarovanje otrok KS nameni 850 sit na otroka (razlika do 2.000 sit).
KUD Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert je zaprosil za finančno pomoč pri popestritvi njihovega programa. SKLEP: Pevskemu zboru vinogradnikov Šentrupert KS
Mokronog ne more nameniti finančne pomoči, ker za to nima namenskih sredstev, ponudi pa mu brezplačno uporabo dvorane, v kolikor bi želeli izvesti koncert.
Ad 5)
Mokronajzar - lokalno glasilo je do sedaj izhajal dvakrat do štirikrat na leto, odvisno od gradiva, ki se je nabralo za objavo. Na 19. seji sveta so bili določeni termini izhajanja, danes pa je stekla beseda o imenovanju uredniškega odbora.
SKLEP: V uredniški odbor lokalnega glasila Mokronajzar se imenujejo:
-	odgovorni urednik: predsednik Sveta KS, Anton Maver
-	glavni urednik: Stane Peček
-	tehnični urednik: Borut Dvornik
-	lektor: Vesna Magovec Regent
-	člani uredniškega odbora: Maja Pelko, Tončka Borštnar in Bruno Gričar.
Uporabniki Telekomovih telefonskih linij, ki so vezane na centralo v Mokronogu, pogosto občutimo motnje pri vzpostavljanju zvez.
SKLEP: Anka Zajc in Anton Maver poskušata pri odgovornih na Telekomu ugotoviti možnosti za izboljšanje stanja.
Vse bolj se kaže potreba po ponovni uvedbi samoprispevka znotraj krajevne skupnosti, zato so člani sveta mnenja, daje potrebno biti aktiven tudi na tem področju. SKLEP: Pristopi se k evidentiranju potrebnih del, ki bi jih na področju lokalne infrastrukture gradili s pomočjo samoprispevka v naslednjem petletnem obdobju. Na naslednji seji pa bo tekla razprava o rokovniku nadaljnjih aktivnosti in o pripravi projektnih dokumentacij.
V večini vaseh KS Mokronog krajani ne morejo spremljati TV programa, ki ga predvaja novomeška televizija, potrebo po tem pa krajani vse bolj čutijo.
SKLEP: V delovno skupino, ki naj bi preučila možnosti, da bi program novomeške televizije sprejemalo sleherno gospodinjstvo znotraj KS Mokronog, se imenujeta Alojz Gregorčič in Anton Maver.
Ad 6)
G. Alojz Gregorčič je poročal o delu Občinskega sveta Občine Trebnje.
Seja sveta je bila zaključena ob 19. uri in 30 minut.
21. SEJA SVETA
je bila 4. februarja 2002 ob 17. uri.
Prisotni: Antonija Borštnar, Janez Bregant, Borut Dvornik, Branko Janežič, Marjan Kolenc Jože Kopina, Franci Kos, Anton Maver, Peter Mikec, Zvonko Preskar, Anka Zajc in Alojz Zorc.
Opravičeno odsoten: Peter Deu.
Ostali prisotni: Alojz Gregorčič (občinski svetnik), Ludvik Jerman (občinski svetnik), Irena Florjančič (predsednica TD) in Maja Pelko (tajnica TD), Brigita Lah (tajnica KS).
DNEVNI RED
1.	Pregled in realizacija sklepov 20. seje
2.	Obravnava oblike in vsebine krajevnega grba (predlog pripravil B. Dvornik)
3.	Uvedba odvoza odpadkov s področja zidanic in počitniških hišic v KS Mokronog
4.	Obravnava finančnega plana KS za leto 2002
5.	Širitev vodovodnega omrežja v nekaterih zaselkih in vinogradniških področjih znotraj KS Mokronog - pregled aktivnosti in dogovor za nadaljnje delo
6.	Obravnava vlog in dopisov
7.	Razno
8.	Pobude in poročila svetnikov
Ad 1)
Ob pregledu zapisnika 20. seje se ugotovi, da je večina sklepov realiziranih, nekateri pa so še v izvajanju.
Po preteku petletnega obdobja, v katerem so se zbirala sredstva krajevnega samoprispevka, je nenadoma nastala finančna vrzel, zaradi katere KS Mokronog ne more zaposliti delavca preko javnih del, čeprav bi bilo to možno v sodelovanju z JP Komunala Trebnje. S tem v zvezi je bil sprejet
SKLEP: KS Mokronog za leto 2002 ne bo zaposlila delavca preko javnih del, ki bi skrbel za urejanje ulic in javnih površin v KS Mokronog.
SKLEP: Sprejme se poročilo inventurne komisije o popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja v lasti KS Mokronog.
Člani sveta naj bi po sklepu 20. seje sveta evidentirali potrebna dela, ki bi jih na področju lokalne infrastrukture gradili s pomočjo krajevnega samoprispevka v naslednjem petletnem obdobju, vendar konkretnih predlogov na 21. seji ni bilo, zato je bil sprejet SKLEP: Evidentiranje potrebnih del, ki bi jih na področju lokalne infrastrukture v KS Mokronog gradili v naslednjem petletnem obdobju s pomočjo samoprispevka, se podaljša do 22. seje sveta.
Ad 2)
G. Borut Dvornik, ki je bil zadolžen za izdelavo predloga grba Krajevne skupnosti Mokronog, je svetu posredoval več inačic. Člani sveta so se z večino glasov odločili za predlog, ki je bil po njihovi presoji najbolj sprejemljiv. S tem v zvezi je bil sprejet SKLEP: Avtor naj v čim krajšem možnem času pripravi ustrezno strokovno dokumentacijo.
Ad 3)
JP Komunala Trebnje je KS Mokronog posredovala odlok o odvozu odpadkov s področja zidanic, vikendov oz. počitniških hišic v občini Trebnje, kije bil sprejet na 18. seji občinskega sveta 11.4. 2001. Da bi aktivnosti čim prej stekle, je bil sprejet naslednji SKLEP: Za preučitev možnosti in postavitev skupinskih posod za odpadke se imenuje delovna skupina:
- Jože Kopina (Vrh - Žempoh, Križni Vrh, Gorenja vas,
Straža, Pugled)
-	Janez Bregant (Zgornja in Spodnja Priča)
-	Franci Kos (Brezovica)
-	Peter Mikec (Spečno, Sveti Vrh).
Skupina se bo pogovorila s krajani in skupaj z njimi določila mesta, kjer bodo posode stale. Delovna skupina naj svoje ugotovitve dostavijo v pisarno KS najkasneje do 13. 2. 2002.
Ad 4)
FINANČNI PLAN ZA LETO 2002 (v -000)
A. PLAN PRIHODKOV
1.	Prenos sredstev iz leta 2001	1.100
2.	NUSZ	9.000
3.	Občina za področje cest	5.000
4.	Občina za JK Žalostna gora	4.000
5.	Občina za delovanje KS	270
6.	Prihodek pokopališke uprave	2.280
7.	Prihodek od sejmov	1. 100
8.	Krajani po pogodbah za področje cest	6.280
9.	Krajani po pog. za JK Žal. gora in kanalizacije v
Slepšku	1.700
10.	Krajani po pogodbah za razširitev vodovodnega
omrežja Srednje in Gorenje Laknice	6.500
11.	VGP Novo mesto	230
12.	Zavod za gozdove RS	300
13.	Najemnina za uporabo dvorane, pisarne UE in
deponija drogov	350
14.	Sponzorstvo za glasilo Mokronajzar	350
15.	Prihodek iz peskokopa	3.700
16.	Občina za področje cest po rebalansu obč. proračuna
5.000
17.	Občina za širitev vodovodnega omrežja po rebala-nsu občinskega proračuna_____________3.000
SKUPAJ PRIHODKI:	50.160
B. PLAN ODHODKOV
1.	Poravnava obveznosti za leto 2000 in 2001	5.700
2.	Cestno področje	15.700
3.	Komunalno področje in gospodarske dejavnosti
15.100
4.	Ostala dela	13,660
SKUPAJ ODHODKI	50160
Finančni plan zajema najnujnejša dela v KS, ki jih je potrebno v letu 2002 opraviti. Upošteva tudi sredstva iz občinskega proračuna po rebalansu.
SKLEP: Sprejme in potrdi se predlog finančnega plana KS Mokronog za leto 2002 v predloženi obliki.
Ad 5)
V KS Mokronog trenutno teče več aktivnosti v zvezi z dograditvijo ali obnovo vodooskrbne infrastrukture.
- Prebivalci Gorenjih Laknic (zaselek Brezovec), kakor tudi lastniki počitniških hišic oziroma vikendov ter zidanic na tem področju že intenzivno vodijo aktivnosti
za dograditev vodovodnega omrežja iz vodovoda Srednje Laknice. V ta namen je bil imenovan sedemčla-nski gradbeni odbor, ki je že določil vsebino in rokovnik del. Problem, ki ga zainteresirani pri realizaciji izgradnje še najhuje občutijo, je velik finančni vložek posameznika.
-	Tri družine, stalno naseljene v Žužkovi dolini, želijo čim prej priti do zdrave, pitne vode, kar jim bo omogočila šele priključitev na javni vodovod Mokronog.
-	Prebivalci Vrha in lastniki zidanic, vikendov oziroma počitniških hišic v Vrhu pri Žempohu so prav tako zelo zainteresirani za izgradnjo vodovoda na tem področju in za priključitev na javni vodovod Mokronog.
-	Janežičevi na hribu (Florijanska cesta Mokronog), še vedno nimajo tekoče pitne vode. Želijo se priključiti na javni vodovod Mokronog.
-	Prebivalci Brune vasi so imeli v preteklih letih kar nekaj težav z vodooskrbo iz lastnega zajetja, predvsem seje to dogajalo v sušnih mesecih, zato resno razmišljajo o drugačni ureditvi vodooskrbe, k temu'pa jih sili tudi občasna oporečnost vode, ki jo uživajo.
-	Vodovodni odbor Gorenje Laknice je namesto sedanjega zajetja v preteklem letu že izdelal vodno vrtino, ki bi jo želel v letošnjem letu aktivirati, saj se tudi na tem obstoječem vodovodu kažejo težave z oporečnostjo vode in nihanjem njene količine.
Da bi naštete težave z vodooskrbo v KS Mokronog čimbolj natančno predstavili odgovornim, je bil, na predlog predsednika KS Mokronog, sprejet naslednji SKLEP: V Mokronogu bo organizirana okrogla miza na temo PROBLEM VODOOSKRBE V KS MOKRONOG. K razpravi se vabi župana občine Trebnje, Cirila Pungartnika, vodjo oddelka za okolje in prostor občine Trebnje, Štefana Velečiča, direktorja občinske uprave, Janeza Slaka, direktorja Komunale Pavla Jarca in njegovega pomočnika, ki je v komunali odgovoren za vodooskrbo, predstavnika Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto ter vse predsednike vaških vodovodnih odborov ter predsednike odborov za izgradnjo oz. dograditev novih vodovodnih omrežij v KS Mokronog. Predviden datum za izvedbo okrogle mize je 20. 2. 2002.
Ad 6)
Stanovalci naselja Škarpa prosijo za postavitev dveh cestno hitrostnih ovir na krajevni cesti. Svet KS je njihovo vlogo obravnaval in sprejel naslednji SKLEP: Stanovalcem Škarpe se ugodi postavitev dveh cestno hitrostnih ovir v njihovi ulici (izvede se sočasno z asfaltiranjem križišča pri TOM-u, predvidoma julija 2002), stanovalci pa morajo v skladu z veljavno zakonodajo poskrbeti za ustrezno označitev teh ovir.
Odbojkarski klub Mokronog prosi za finančno pomoč za delovanje društva.
SKLEP: Odbojkarskemu klubu se odobri 55.000 sit.
Predstavnik krajanov Ostrožnika, g. Niko Fric, je zaprosil za pomoč pri izgradnji javne razsvetljave in ure-
janju odvodnjavanja okoliških potokov na področju Ostrožnika.
SKLEP:	Ureditev javne razsvetljave v naselju
Ostrožnik ni v planu del, ki bi jih KS izvedla v letu 2002.
V	kolikor bi se krajani Ostrožnika sami organizirali, pa je KS pripravljena sodelovati, vendar letos žal ne z materialnimi in finančnimi prispevki.
SKLEP: K ureditvi potoka Bezgavica so prebivalci Ostrožnika in lastniki obpotočnih parcel že pristopili. KS jim bo pri tem pomagala s 300.000 sit.
Ad 7)
TOM oblazinjeno pohištvo Mokronog je v svojem elaboratu za pridobitev standarda IS 9014 predvidel ureditev ekološkega otoka za selektivno zbiranje odpadkov. Ekološki otok bo v podaljšku novo urejenega parkirnega prostora TOM-a. KS Mokronog naj bi pri ureditvi ekološkega otoka sodelovala in prispevala del stroškov, s tem pa pridobila pravico, da prebivalci KS Mokronog odpadke odlagajo v zabojnike za selektivno zbiranje. SKLEP: Svet KS se strinja s TOM-ovo pobudo za ureditev ekološkega otoka za selektivno zbiranje odpadkov.
V	ta namen brezplačno prispeva gramoz za ureditev deponije in vrtno mrežo za ograditev ekološkega otoka s treh strani. TOM in KS Mokronog skleneta pisni dogovor o odlaganju odpadkov.
Zaradi visokih stroškov pri organizaciji mokronoškega sejma (zapora staro-trškega jedra, veterinarske storitve, redarska služba) je bil svet primoran zvišati cene pristojbin za prodajna mesta.
NOVE CENE PRISTOJBIN		
L STOJNICA		
OSNOVA	20%DDV	VREDNOST Z DDV
- mala stojnica	(2m2, skupaj s stojiščem)	
750,oo sit	150,oo sit	900,oo sit
- srednja stojnica	(do 5 m2, s stojiščem)	
1.500,oo sit	300,oo sit	1,800,oo sit
- velika stojnica	(nad 5m2, s stojiščem)	
2.250,oo sit	450,oo sit	2.700,oo sit
II, ŽIVALI - drobnica		
166,67 sit	33,33 sit	200,oo sit
- prašiči		
166,67 sit	33,33 sit	200,oo sit
- goveja živina		
541,66 sit	108,34 sit	650,oo sit
- konji		
583,33 sit	116,67 sit	700,oo sit
SKLEP: Turistično društvo Mokronog bo v bodoče praviloma na vseh sejmih sodelovalo s svojo stojnico. Na njej bodo pooblaščeni člani TD poskrbeli za promocijo kraja in turizma v KS Mokronog. TD je zaprosilo svet KS, da za postavitev stojnice KS ne bi zaračunavala pristojbine.
SKLEP: TD Mokronog se za postavitev ene stojnice v letu 2002 na sejmu v Mokronogu pristojbine ne zaračunava.
Občina Trebnje bo v februarskem Glasilu občanov objavila javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje kulturnih projektov in programov iz sredstev občinskega proračuna za leto 2002. SKLEP: KS Mokronog se bo na javni razpis odzvala in občini Trebnje posredovala predlog programa (obnova poda v dvorani in na odru ter ureditev balkona).
Ad 8)
SKLEP: Sprejme se poročilo občinskega svetnika g. Alojza Gregorčiča o delu in aktivnostih Občinskega sveta.
Seja je bila zaključena ob 20.uri in 15 minut.
22. SEJA SVETA
je bila 27. marca 2002 ob 19. uri.
Prisotni: Antonija Borštnar, Peter Deu, Borut Dvornik, Branko Janežič, Franci Kos, Anton Maver in Anka Zajc Opravičeno odsotni:. Janez Bregant, Marjan Kolenc, Jože Kopina, Peter Mikec, Zvonko Preskar in Alojz Zorc.
Ostali prisotni: Iztok Rep (občinski svetnik), Rozalija Flisar (predsednica NO) in Brigita Lah (tajnica KS) DNEVNI RED:
1.	Pregled in realizacija 21. seje
2.	Poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu za leto 2001 in sprejem zaključnega računa za leto 2001.
3.	Obravnava predloga Pravilnika o javnem glasilu krajevne skupnosti Mokronog
4.	Obravnava vlog in dopisov
5.	Razno
6.	Pobude in poročila svetnikov
Ad 1)
Vena sklepov je izvršenih nekateri so v izvajanju. SKLEP: Rok za oddajo predlogov del, ki naj bi jih gradili s sredstvi krajevnega samoprispevka v naslednjem petletnem mandatu (od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2007), se podaljša za 30 dni (najkasneje do 1.5. 2002). Člani sveta naj predloge evidentirajo in v pisni obliki dostavijo na KS. Predloge lahko dostavijo tudi drugi krajani KS Mokronog.
Lokacije skupinskih posod za zbiranje odpadkov na področju zidanic, vikendov oziroma počitniških hišic so določene s soglasji krajanov in urejene. Posode bodo nameščene do 2. 4. 2002.
SKLEP: Na področju Svetega vrha in Spečna se krajani s tem v zvezi še niso uskladili in odločili. Ko se bodo, naj svojo odločitev sporočijo na KS.
Ad 2)
Nadzorni odbor, v sestavi Rozalija Flisar, Franc Hribar in Brigita Lah, je pregledal poslovanje krajevne sku-
pnosti in njene računovodske izkaze. Svetu KS predlaga, da sprejme zaključni račun za leto 2001, saj pri poslovanju ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Iz poročila je razvidno:
1.	V letu 2002 je KS Mokronog imela 46.700.995 sit prihodkov.
Glavni vir prihodkov so bila sredstva, zbrana iz krajevnega samoprispevka (ta se je z 31. 12. 2001 žal iztekel), sredstva iz občinskega proračuna, transferni prhodki iz javno finančnih institucij in prihodki od prodaje blaga in storitev.
2.	KS Mokronog je imela v letu 2002 za 44.937.764 sit odhodkov.
Visok procent odhodkovnih sredstev, t.j. 15.168.208,07 sit, predstavljajo izdatki za blago in storitve, plača in prispevki za delavca preko javnih del. V to vsoto odhodkov so prišteti tudi stroški splošnih materialnih in drugih storitev, ki bi jih lahko uvrstili tudi v investicijske odhodke, v višini 2.703.098 sit (nabava cestnih ogledal in prometnih znakov, strokovni nadzor nad izdelavo elaborata, geodetske storitve, nakup gasilnih aparatov in izdelava protipožarnih načrtov, stroški zimske službe, meritve nove električne napeljave v kulturnem domu ...).
Investicijskih odhodkov je bilo za 29.655.454 sit. S temi sredstvi so bili rekonstruirani cestni odseki: LC Dolenje Laknice - Čeljevec, KC Žalostna gora - Pugled, KC Konopni dol, KC v Hrastovici (Vovk, Jankovič), KC Pugled (Čerček), opravljena so bila najnujnejša dela vzdrževalna dela na KC na Svetem Vrhu, izdelane so bile mulde na najnujnejših mestih ob lokalnih in krajevnih cestah, sofinancirana so bila označitev naselij z napisnimi tablami, sofinancirana je bila izgradnja mostu čez potok v Gorenjih Laknicah, sofinancirana pa so bila tudi razna dela, kot npr. izgradnja vodovoda na pokopališču na Svetem Vrhu, izgradnja avtobusnega postajališča v Gorenjih Laknicah in javne razsvetljave v naselju Slepšek, financirana pa obnova in vzdrževanje javne razsvetljave v Mokronogu, popolnoma obnovljena pa je bila tudi električna napeljava v kulturnem domu v Mokronogu, ki je terjala še dodatna gradbena in pleskarska dela.
SKLEP: Svet KS sprejme zaključni račun za leto 2001 v obliki, kot ga je predlagal nadzorni odbor.
Ad 3)
Mokronajzar, informator krajevne skupnosti Mokronog, izhaja šesto leto. V tem času je dokazal svojo upravičenost in pokazala se je potreba, da se njegov status tudi formalno pravno uredi.
Uredniški odbor je na svoji drugi seji, 26. 3. 2002 pripravil predlog pravilnika in ga posredoval svetu KS v obravnavo in sprejem.
SKLEP: Svet KS sprejme Pravilnik o javnem glasilu KS Mokronog v obliki, kot mu gaje predlagal uredniški odbor. Pravilnik se objavi v prilogi Mokronajzarja.
Ad 4)
Občina Trebnje nam je posredovala idejni projekt kanalizacije Žalostna gora - Mokronog v pregled in razpravo. SKLEP: Izvod idejne rešitve kanalizacije Žalostna gora - Mokronog se odstopi v obravnavo gradbenemu odboru oz. njegovi predsednici za določen čas (sedem dni). Gradbeni odbor naj v tem času predlagano rešitev preuči. Pripombe naj v pisni ali ustni obliki odda v pisarni KS.
Na vodnem črpališču v Ribjeku večkrat pride do izpada električne energije. To se dogaja predvsem v slabem vremenu, saj je stkališče črpališča vezano na daljnovod Trebelno. Zaradi izpadov električne energije posredno prihaja do pomanjkanja vode, kar občutijo uporabniki več vasi v KS. Za razrešitev tega problema sta se zavzela tudi direktor Komunale in župan občine Trebnje. SKLEP: Uporabniki vode izjavnega vodovoda Mokronog, katerega črpališče je v Ribjeku, bomo še naprej vztrajali, da Elektro Celje uredi stikališče pri črpališču Ribjek tako, da morebitni izpadi elektrike v smeri Trebelno ne bodo motili delovanja črpališča.
Komunala Trebnje nas je z dopisom dne 21. 3. 2002 obvestila, da bodo izvajali odvoz nevarnih odpadkov iz naše krajevne skupnosti v ponedeljek, 22. 4. 2002. Zbirno mesto bo istega dne med 13.00 in 14.30 uro pri gasilskem domu v Mokronogu. Kaj sodi med nevarne odpadke, je razvidno iz dopisa, kije izobešen na oglasni tabli pred kulturnim domom v Mokronogu in na vhodu pred potšto.
SKLEP: Prebivalce KS Mokronog se o času zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov obvesti z obvestilom na oglasnih deskah.
KS Šentrupert nas je z dopisom zaprosila za finančno pomoč pri izvedbi koncerta vokalne skupine Freya, ki bo 13. 4. 2002 ob 19. 30 uri v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu.
SKLEP: KS Mokronog zaradi pomanjkanja denarja žal prošnji ne more ustreči.
G. Bojan Majcen iz Rožne ulice predlaga, da bi proučili možnost za dograditev javne razsvetljave ob parkirnih prostorih na Rožni ulici pred blokom št. 3. Svoj predlog utemeljuje, da gre pri neosvetljenih površinah za zanemarjanje varnostnega vidika.
SKLEP: Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev razširitev javne razsvetljave v Mokronogu in v okoliških vaseh ni uvrščena v program del KS za leto 2002, zato v tem obdobju žal ne bo mogoče ugoditi predlagatelju in dejanskim potrebam. Razrešitev tega problema naj uporabniki neosvetljenih parkirnih prostorov poskušajo rešiti z lastniki stanovanj in parkirnih površin. KS bo razširitev javne razsvetljave eventualno načrtovala v programu del za leto 2003, v kolikor bi se uspela dogovoriti z lastniki stanovanj in parkirnih površin za sprejemljiv način sofinanciranja.
Ad 5)
Na ustno prošnjo predstavnika gradbenega odbora za razširitev vodovodnega omrežja vaškega vodovoda Srednje Laknice, g. Francija Kosa, da bi KS pomagala pri izgradnji vodovoda na Brezovici (Sveti Vrh in Vrh -Žempoh) s finančnim prispevkom, je bil sprejet naslednji
SKLEP: KS krije stroške nabave opažnih desk in bankin za izgradnjo dveh 40m3 rezervoarjev na Brezovici in v Vrhu nad Ostrožnikom, s čimer bo prispevala k izgradnji obeh vodovodov cca. 250.000 sit.
G. Branko Janežič je vprašal: "Kako se bo KS odzivala in vključevala v aktivnosti za povračilo finančnega prispevka, prispevka v delu, drogovih in samoprispevku pri izgradnji telefonije?" Predsednik sveta je pojasnil, da so arhivi v KS glede tega urejeni in da je možno posameznemu prosilcu izročiti original pogodbe proti podpisani izjavi o sprejemu. Pojasneno je bilo tudi, da KS že zbira podatke o vloženih sredstvih krajanov v izgradnjo telefonije, čeravno ni še od nikoder nobenih smernic.
SKLEP: Krajevna skupnost Mokronog se bo vključevala v vse aktivnosti za povračilo vloženih sredstev krajanov v izgradnjo telefonije, ki bodo organizirano vodene s strani predstavnikov iniciativnih odborov ali občine. Prosilcem pa se proti podpisu izjave o sprejemu lahko izroči original pogodbe ali računov, fotokopije leteli pa KS obdrži v arhivu.
Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog je ob nabavi novega gasilskega vozila zaprosilo občino Trebnje za 1.000.000 sit dodatnih sredstev. Ker občina Trebnje takih namenskih sredstev nima, je bil med občino Trebnje in KS sprejet dogovor, da občina nakaže krajevni skupnosti to vsoto kot avans sredstev, ki se bodo do konca leta zbrala iz plačila nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča.
SKLEP: KS Mokronog posodi PGD Mokronog 1.000.000 sit za poravnavo obveznosti pri nabavi novega gasilskega vozila za čas šestih mesecev. O posoji denarja skleneta PGD Mokronog in KS Mokronog pisno pogodbo.
Ad 6)
Ni bilo razprave.
Seja sveta je bila zaključena ob 21.10 uri.
FINANČNA REALIZACIJA
1.1. DO 31.12.2001
■
PRIHODKI
Prihodki od obresti
10.339
Prihodki od pokop.uprave
2.288.220
Prihodki od sejmov
1.235.848
Prihodki od peskokopa
7.312.552
Drugi prihodki
914.228
Prihodki iz kraj. samoprispevka
18.295.662
Prihodki od občanov
4.669.361
Refundacije javnih del
706.627
Sredstva iz obč. prorač.za funkcionalne izdatke
354.600
Sredstva iz obč. prorač.za druge namene
353.778
Sredstva iz obč.prorač.od NUSZ - fizične osebe
5.471.830
Sredstva iz obč.prorač.od NUSZ - pravne osebe
1.179.848
Sredstva iz obč.prorač.za investicije
3.000.000
Sredstva iz obč.prorač.od davka iz premoženja
908.103
PRIHODKI SKUPAJ
46.700.995
ODHODKI
Plače in nadomestila za javna dela
2.030.494
Pisarniški in splošni material in storitve
434.396
Časopisi, revije, knjige
79.464
Stroški izdelave časopisa
169.164
Računovodske in svetov, storitve
505.750
Izdatki za reprezentanco
192.514
Stroški veterinarskih storitev
420.940
Splošni material in storitve (označitev krajev, zapora ceste na dan sejma, pluženje KC, izdelava požarnega reda v KD, sofinanciranje projektov po sklepu sveta (most, avtobusna postaja, za cerkev v Gor.
Laknicah, vzdrževanje makedamskih poti, cestna ogledala, vodovod pri pokopališču na Sv. vrhu, idr.) 2.703.099
Električna energija
1.686.790
Poraba kuriv, str. ogrevanja
710.455
Voda in komunalne storitvw, odvoz odpadkov
1.657.106
Stroški telefona
491.481
Stroški poštnin
205.074
Tekoče vzdrževanje objektov in opreme
460.482
Zavarovalne premije objektov in opreme
110.252
Opravila v peskokopu
966.694
Avtorski honorarji
113.127
Delo preko štud. servisa
1.010.457
Pogodbe o delu
918.091
Provizije APP
68.521
Drugi operativni odhodki
204.736
Plačila obresti
29.121
Transferi drugim organizacijam in društvom
114.101
Investicijski odhodki (LC Dolenje Laknice-Čelevec, KC Žalostna gora-Pugled, KC Konopen Dol,
KC v Hrastovici, KC Pugled-Črček, izdelava muld ob KC in LC	29.595.955
Strokovni nadzor na gradbišču
59.500
ODHODKI SKUPAJ
44.937.764
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
1.763.231
TOM
S preselitvijo v prostore bivše Iskre v Mokronogu avgusta 1999 je podjetje TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o. pridobilo pogoje za organiziranje poslovanja ter izgradnjo sistema vodenja kakovosti in sistema ravnanja z okoljem.
V mesecu juliju 2001 je podjetje pridobilo certifikat Sistem vodenja kakovosti ISO 9001 : 2000 po novem standardu in postavilo temeljni kamen za nadaljnji razvoj. Nadgradnja sistema vodenja kakovosti je izboljšanje odnosa do okolja in ljudi, za kar je v mesecu marcu letošnjega leta pridobilo certifikat Sistem ravnanja z okoljem ISO 14 001 : 1996.
Kaj pomeni delati skladno s standardom ISO 14 001 za okolje in TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o.?
Danes se veliko govori o onesnaženju okolja z odpadki, nevarnimi snovmi, emisijami itd. Z vstopom Slovenije v EU se morajo podjetja v razvoju svojih tehnologij in izdelkov ravnati po zakonih EU. Podjetje TOM si je v POSLOVNIK O DELOVANJU PODJETJA jasno zapisalo strategijo delovanja v odnosu do okolja in jo opredelilo v OKOLJSKI POLITIKI, in sicer bo:
•	razvijalo in pospeševalo sistem delovanja podjetja s stalnimi izboljšavami okoljevarstvenih karakteristik za preprečevanje onesnaženja okolja,
■	izboljševalo učinkovito izrabo vseh virov in s tem zmanjševalo delež odpadkov,
•	zagotovilo ponovno uporabo nastalih odpadkov z ločenim zbiranjem,
•	pri načrtovanju novih programov in investicij upoštevalo okoljske vidike,
•	ustvarilo pogoje za zadovoljne in usposobljene delavce, saj le-tak sodelavec prispeva k izpolnitvi začrtane pot,
•	spodbujalo dobavitelje za uvajanje podobnih načel,
■	seznanjalo zaposlene o vplivih naših dejavnosti na okolje in izvajalo ustrezna okoljevarstvena izobraževanja.
Na podlagi okoljske politike smo določili OKOLJSKE CILJE, ki izhajajo iz poslovnega procesa.
Okoljski cilji podjetja TOM:
•	uporaba lepil na vodni bazi do leta 2003,
•	zmanjšanje porabe električne energije za 5% do
prve polovice leta 2002 ( v primerjavi z letom 2001),
•	nič izrednih dogodkov,
■ zmanjšanje deleža vatiranih odpadkov za 10 % do konca leta 2002,
•	zmanjšanje deleža odpadkov kartonske lepenke za 10 % do konca leta 2002,
•	zmanjšanje količine komunalnih odpadkov za 10 % do konca leta 2002,
•	vpeljava sistema " od nakupa do zaključka življenjskega cikla izdelka " s ciljem, poskrbeti za uničenje starega izdelka (do konca leta 2003 za nove izdelke).
Iz povedanega želimo širšo javnost seznaniti s strategijo razvoja podjetja. Podjetje TOM želi, da se v okoljevarstvo vključi tudi širša javnost, krajevna skupnost in občina. V dogovoru s KS Mokronog je podjetje TOM odstopilo zemljišče in skupaj s KS uredilo prostor za ločeno zbiranje odpadkov za papir, steklo in plastiko, ki se imenuje EKOLOŠKI OTOK.Namenjeno je za ločeno zbiranje odpadkov, ki se reciklirajo. Opremo za zbiranje (zbirne posode) je predalo v uporabo podjetje DINOS d.d., ki poskrbi tudi za odvoz.
Kaj je recikliranje in kakšni so učinki reciklaže?
•	Za 1 tono papirja je potrebno uničiti 17 dreves.
•	1 drevo lahko prečisti 25 kilogramov onesnaženega zraka v enem letu.
•	1 tona recikliranega papirja porabi 64% manj energije, 50% manj vode, za 74% zniža emisije nevarnih snovi v zrak, reši 17 dreves ter ustvari 5 krat toliko delavnih mest kot 1 tona papirja, narejenega iz lesa.
Na letošnjih olimpijskih igrah v Ameriki so s sistemsko postavitvijo zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov in osveščenostjo tekmovalcev ter gledalcev uspeli reciklirati 93 % odpadkov. To predstavlja rekord dosedanjih iger in lep primer, da se s pravilnim pristopom in zavestjo ljudi doseže tako velik delež sekundarnih surovin.
Z uporabo sekundarnih surovin se zniža poraba energije v primerjavi z uporabo primarnih surovin, kot so nafta, voda, električna energija, in posredno vpliva na znižanje emisij iz termoelektrarn.
Kaj je EKOLOŠKI OTOK - EKO OTOK ?
Ekološki otok je prostor, ki je odprtega tipa in služi za ločeno zbiranje odpadkov. Na postavljenem eko otoku v KS Mokronog se zbirajo odpadki:
-	papir,
-	steklo,
-	plastika.
Za vsak odpadek je postavljena namenska zbirna posoda, v katero se ti odpadki odlagajo. Zbiralnica je estetsko urejena, ustrezno tlakovana in ograjena. Poleg zbiralnice je pano, na katerem so navedeni odpadki, ki se lahko odlagajo.
Glede na potrebe in želje s strani krajanov se lahko v dogovoru s podjetjem DINOS d.d. dogovori za razširitev zbiranja še drugih odpadkov.
Rezultati ločenega zbiranja odpadkov v podjetju TOM
S povečanjem realizacije poslovanja in nenehnim povečevanjem vstopnih surovin smo v podjetju uspeli zmanjšati količino mešanih komunalnih odpadkov od leta 1999 do leta 2001 za petkrat. Ukrep, ki je bil potreben, je bila vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov in obuditev zavesti zaposlenih za omenjen način dodatnega dela.
Finančni vložek za izvajanje omenjenega načina delaje bil 10.000.000,00 SIT.
160.000
150.000
140.000
130.000
120.000
110.000
100.000
90.000
80.000
70.000
60.000
50.000
40.000
30.000
20.000
10.000
0
Diagram količine mešanih komunalnih odpadkov za obdobje treh let in plan za leti 2002 in 2003. * •
Novi izzivi
•	Izboljšanje ločenega zbiranja odpadkov.
•	Zamenjava rezervoarja za kurilno olje.
•	Pridobitev dodatnih odjemalcev za materiale, ki se trenutno vozijo na deponijo.
•	Dodatno zmanjšanje porabe električne energije.
Glede na dosežene rezultate v podjetju smatramo, da se lahko prične razvoj KS Mokronog tudi na področju odpadkov. Z ohranjanjem primarnih virov, ki jih nadomestimo z sekundarnimi (ločeno zbrani odpadki), bomo s konkretnim dejanjem ločevanja odpadkov ohranili naravo in vire za naše zanamce.
Komuniciranje z javnostjo
S postavitvijo EKOLOŠKEGA OTOKA za ločeno zbiranje odpadkov Vas preko glasila obveščamo, da je namenjen vsem krajanom KS Mokronog in tudi drugim, ki želijo prispevati k izboljšanju stanja na področju varovanja okolja.
Vabimo Vas na otvoritev
EKOLOŠKEGA OTOKA,
ki bo skupaj s podelitvijo certifikatov ISO 9001 in 14 001 19. aprila 2002 ob 13. uri
Ta dan bomo poimenovali kot EKOLOŠKI DAN v podjetju TOM.
Vabljeni ste vsi krajani, društva, poslovni partnerji, sosedje, učenci osnovnih šol, vrtcev, novinarji.
Leto 99 ( Kg)
_________________________________________________________
Leto 00( Kg)	Leto 01 (Kg)	Plan02 ( Kg) Doseg	Plan 03( Kg)
|mokronajzar
PROJEKT MOKRONOG VČERAJ, DANES, JUTRI
Mladi si vedno vedoželjni, a vse prepogosto ugotavljamo, da o sebi in svoji okolici ponavadi vemo le malo. Morda smo se prav zato odločili (malo pa so krive tudi Zgodbe Mokronoge), da s pomočjo projektnega dela vseh osnovnošolcev pokukamo v Mokronog, se dotaknemo njegove preteklosti in sedanjosti, razmišljamo pa tudi o prihodnosti kraja (ali pa si jo slikamo le v domišljiji). Zanimajo nas športni rezultati učencev od 5. do 8. razreda za obdobje zadnjih osem let, promet, glasba, prehrana, pranje, likanje, industrija, prebivalstvo, mokronoški grad, popačenke iz nemščine, domači literarni ustvarjalci, utrinki iz življenja naših (pra)dedkov in (pra)babic..., sam kraj in njegove značilnosti pa smo s pomočjo čopiča prenesli tudi na risalni papir.
Ugotovitve bomo predstavili na odprtem dnevu šole v soboto, 13. aprila 2002. Posamezni oddelki bodo predstavili svoje delo v razredih, obenem pa si boste lahko ogledali tudi razstavo v prostorih šole.
Vljudno vabljeni vsi, ki želite o našem delu izvedeti kaj več.
V M. R.
Da bi se kakaovost te vode zavarovala in zaščitila tudi za naše potomce, pa skrb lokalne skupnosti le ni odveč. Občina zaradi tega vse vodne vire še dodatno zavaruje. Tako je zavarovan tudi vodni vir za mokronoški vodovod. Z Odlokom o varovanju vodnega zajetja v Ribjeku (UL RS 75/96) so opredeljeni posebni varstveni pasovi in režim obnašanja v posameznem pasu.
V	najožjem varstvenem pasu (cona 1) je določen najstrožji režim varovanja:
-	upravljalec vodovoda mora biti lastnik,
-	zajetje mora biti fizično zavarovano,
-	prepovedana je gradnja novih objektov, uporaba biocidov in gnojil ter odlaganje odpadkov.
V	ožjem varstvenem pasu (cona 2) veljajo naslednji ukrepi:
-	greznice in gnojišča je treba preurediti tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma prelivanja na površino,
-	prepovedana je eksploatacija peskokopov,
-	prepovedano je povečevanje obdelovalnih kmetijskih površin in melioracije, ki bi vplivale na količino in kakovost vodnega vira.
V	širšem varstvenem pasu (cona 3) pa veljajo naslednji ukrepi:
-	prepovedana je nečista obrt,
-	prepovedana je množična vzreja živali,
-	prepovedano je uporabljati rastlinska zaščitna gnojila in sredstva, ki vsebujejo strupene snovi. Samo ob upoštevanju zgornjih ukrepov bomo lahko kakovostno pitno vodo iz vrtine v Ribjeku ohranili tudi za naše potomce.
MOKRONOZANI PIJEMO KAKOVOSTNO VODO
Komunala Trebnje (podpisana direktor Pavel Jarc in vodja enote vodooskrbe Marjan Mejaš) nam je poslala osnovne podatke o vodopreskrbi v naši krajevni skupnosti, ki nas lahko prepričajo, da pijemo kakovostno vodo.
Dolgoletne težave z vodo, ki jih je povzročalo zajetje v Bačju, so bile leta 1998 odpravljene z novo globinsko vrtino v Ribjeku. Izredno dragocena vrtina ima zmogljivost 12 l/s. Zavod za zdravstveno varstvo iz Novega mesta, v skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode, spremlja kakovost vode tako v črpališču kot v omrežju. V letu 2001 je bilo na celotnem omrežju odvzetih in analiziranih 32 vzorcev. Na 22 vzorcih so izvedli mikrobiološke analize, na 10 pa kemične analize. Rezultati so pokazali izredno kakovostno in zdravo pitno vodo.
co#a-i ■;
- ialostm^g&n
.. / SK
/.*» /'V//
*• /1 A/,
PGD MOKRONOG V JUBILEJNEM LETU
VISOKO PRIZNANJE
1. marca 2002, ob svetovnem dnevu civilne zaščite, je Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog prejelo ZLATI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE. Čestitamo.
OBČNI ZBOR PGD MOKRONOG
V	nedeljo, 17. marca 2002, so na občnem zboru pregledali opravljeno delo, preverili finančno poslovanje in sprejeli program dela za tekoče leto.
V	društvu je vpisanih 116 članov, od teh je 18 žensk. 32 članov je mlajših od 18 let, 13 je veteranov in 6 veterank. Predsednik društva je Janez Bregant, poveljnik Peter Železnik, tajnik Rafko Bijec, blagajničarka pa Snežka Bizjak.
Iz zapisnika:
-	uspešne aktivnosti okrog nabave novega vozila
-	organizacija "nogometnega" in "kostanjevega" piknika, letne veselice in "krompirjevega" shoda,
-	obisk gasilske brigade v Ljubljani in ogled vojaškega muzeja v Lokvah - ob pomoči tovarne TOM in njihovega direktorja, g. Glihe.
Druge večje dogodke, ki so zaznamovali delo gasilskega društva, je Mokronajzar spremljal sproti.
Dogodki v letu 2002.
januar
3. 1. Gorel je dimnik na hiši v Mokronogu.
6. 1. Gorel je dimnik na hiši na Puščavi.
12. 1. Sodelovali na mladinskem kvizu v Trebnjem, in sicer:
-	dve pionirski ekipi: 2. in 4. mesto
-	dve mladinski ekipi: 4. in 5. mesto februar
16. 2. Pavel Železnik, Janez Brajer, Vesna Brajer, Drago Kastelic in Peter Gregorčič so uspešno opravili tečaj za strojnika.
20. 2. Gorel je dimnik na hiši v Srednjih Laknicah.
25. 2. V skladišču TRIMA je izbruhnil požar. Pri gašenju so sodelovali 4 naši gasilci z dihalno opremo.
marec
8. 3. Požar na potniškem vlaku na Puščavi.
10. 3. Beno Miklavčič je opravil izpit za izprašanega gasilca.
11.3. Gorel je dimnik na hiši v Gorenjih Jesenicah.
16. 3. V Dom gasilcev Mokronog so pripeljali
novo nadgrajeno orodno vozilo GVC 24/50.
19. 3. Črpanje vode iz kletnih prostorov na Bistrici.
ZAHVALA
Slovenske železnice d.d.
mag. Igor Zajec generalni direktor
Spoštovani!
Požar, kije 8. marca zajel vlak med Šentrupertom in Mokronogom, je Slovenskim železnicam prizadejal veliko gmotno škodo. Globoko pa se zavedamo, da bi bila škoda še mnogo večja, če ne bi bilo uspešnega in bliskovitega posredovanja članov Prostovoljnega gasilskega društva Mokronog. Vaš učinkoviti poseg je preprečil, da bi se ogenj razširil tudi na drugi vagon, in s tem na motorni del
vlakovne kompozicije, posledice česar pa bi bile brez dvoma katastrofalne.
Spoštovani, dovolite mi, da se ob tej priložnosti v svojem imenu in v imenu vseh slovenskih železničarjev iskreno in z vsem spoštovanjem zahvalim vsem članom Prostovoljnega gasilskega društva Mokronog, ki so sodelovali pri gašenju. Vaša pripravljenost za požrtvovalno in nesebično pomoč, združena z visoko strokovnim delom in usposobljenostjo, je vam in vsem nam lahko v ponos.
Spoštovani, hkrati pa ste še enkrat dokazali, da smo si ljudje vendarle blizu!
Z odličnim spoštovanjem! V Ljubljani, marec 2002.
ZAHVALA
ZDENKA IN RADO ZIDARIČ iz Gorenjih Laknic št. 8 se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste s svojim prizadevanjem in požrtvovalnostjo kakor koli pomagali pri preprečitvi še večje nesreče, kot sva jo bila deležna v noči z 10. na 11. november 2001, ko nama je na hiši, v kateri živiva, pogorelo ostrešje. Vsem vaščanom, sorodnikom, znancem in Krajevni skupnosti Mokronog se iskreno zahvaljujeva tudi za vso pomoč, ki ste nama jo nudili v času požara neposredno, po njem in pri obnovi ostrešja.
ZAHVALA ODBORA ZA NOVOLETNI ŽIV-ŽAV
V KS Mokronog se za otroke in mladostnike odvija kar nekaj aktivnosti, med katerimi sta najbolj odmevna Teden otroka in novoletni ŽIV-ŽAV. Dejavnosti, ki jih ponujamo, so pestre in raznolike, zato terjajo večjo finančno osnovo za realizacijo. Vsako leto smo vse bolj odvisni od sponzorjev in njihove dobre volje. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki nam že leta pomagate in z denarjem omogočate, da so naše prireditve take, kot si želimo. Letos se posebej zahvaljujemo: Občini Trebnje, KS Mokronog, KS Trebelno, Kamnoseštvu Meglič, Integralu Voznik, Gostilni Deu, Žagi Deu, Knjigovodstvu Mojca Vovk, Mesarstvu Bizjak in Gostilni Žlajpah.
Želimo, da nam prisluhnete tudi v bodoče.
STO LET
SE ŽE KLATIM PO SVET'
24. marca 2002 je Jože Marenče dopolnil 101. leto svojega življenja.
Popoldansko sonce je zlatilo klopco pred hišo, kjer me je pričakal veder in šegav, kot zna biti le on. Enajst dni pred visokim jubilejem sem mu v imenu učencev Osnovne šole Mokronog (še posebej pa petošolcev) izrekla iskrene čestitike in obljubo, da naslednje leto spet pridem.
Držimo pesti!
V M. R.
VISOKO ODLIKOVANJE
Pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan podelil odlikovanja za umetniško ustvarjanje in zasluge na kulturnem področju. Ponosni smo lahko, daje državno odlikovanje - Častni znak svobode RS - za široko aktivnost na najrazličnejših področjih kulture na Dolenjskem in drugod prejel prav Stane Peček.
Iskrene čestitke!
KS Mokronog
ZANIMIVO SREČANJE
Pošteno smo že zakorakali v leto 2002, vendar vseeno ne gre pozabiti prireditve konec lanskega decembra v mokronoškem kulturnem domu, ki je bil takrat skoraj premajhen. Učenci OŠ Mokronog in podružnične šole Trebelno so svoje starše prav prijetno presenetili, saj so jim pod mentorstvom ge. Lučke Dreža, ge. Lorene Mihelač in učiteljic razredne stopnje iz Mokronoga in Trebelnega pripravili prisrčen kulturni program; zapeli so in zaplesali, igrali na instrumente, svojevrsten nastop pa je pripravil pihalni orkester 4., 5. in 6. razredov. Program sta simpatično povezovala Lucija Žgajnar in Jožko Mikec.
Posebno doživetje pa je bil seveda nastop Jerneja Žagarja, ki je zapel Verdijevo arijo iz Rigoleta.
Zunaj je pritiskal mraz, sreča in toplina pa sta greli srca odhajajočih.
V	M. R.
UDELEŽBA NA
XV. ROŠEVIH DNEVIH
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Celje in Osnovna šola Frana Roša Celje sta pripravila literarni natečaj "XV. Roševih dnevov". Svoja dela je poslalo 54 avtorjev iz 41 osnovnih šol Slovenije. Med izbranimi avtorji, za katere se je odločila tričlanska komisija in jih 21. marca 2002 povabila v literarno delavnico, je bila tudi Petra Škarja, učenka 7. razreda OŠ Mokronog. Za svojo ustvarjalnost je bila nagrajena s pisnim priznanjem, na literarnem večeru pa seje predstavila s pesmijo Ljubezen. (Vse njene poslane pesmi pa so skupaj z izbranimi deli mladih osnovnošolcev objavljene v literarni brošuri XV. Roševih dnevov z naslovom "Korenine v začetek življenja gredo".)
V	M. R.
LJUBEZEN
Ljubezen je kakor veter, ki pihlja, nekoga okuži, drugega sploh ne zazna.
Če te ljubezen ne prepiha, potem nisi mlad, če vate ne zadiha, pojdi spat
in čakaj na svojo pomlad.
Nekoč bo prišla - tvoja pomlad, pojdi rože nabrat, saj takrat ne bo časa za to, pohiti, da prepozno ne bo, saj še žal ti bo.
Petra Škarja
SLOVESNO OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
1. marec je svetovni dan civilne zaščite. Osrednja proslava za Dolenjsko in Belo krajino se je zgodila v Mokronogu. Poleg visokih predstavnikov CZ za področje Dolenjske so se slovesnosti udeležili tudi poveljnik CZ za Dolenjsko, Franc Gole, in župani Črnomlja, Metlike, Semiča, Šentjerneja, Škocjana in Trebnjega.
Udeležence sta nagovorila Ciril PUNGARTNIK, župan občine Trebnje, in Franc GOLE, poveljnik CZ za Dolenjsko, pozdrave in čestitke je v imenu Mokronožanov izrekel predsednik KS Anton MAVER.
Najbolj zaslužnim društvom in posameznikom so bila vročena visoka priznanja.
BRONASTI ZNAK CZ so prejeli Ivanka Brus iz Črnomlja, Jamarski klub Novo mesto in Miran Ravbar iz Novega mesta, SREBRNI ZNAK CZ sta dobila PGD Radoviča in PGD Šentjernej, ZLATI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE pa je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog.
Prijeten kulturni program so spletli učenci OŠ Mokronog pod vodstvom Lorene Mihelač in Vesne Magovec Regent ter moški pevski zbor KUD Emil Adamič iz Mokronoga.
ŽUPNIJSKA KARITAS MOKRONOG
deluje že deveto leto in sicer (podobno kot organizacija Rdečega križa) na socialnem in duhovnem področju. Financira se iz sredstev Občine Trebnje in iz prostovoljnih prispevkov, članarine nimamo.
Tudi letos načrtujemo:
-	v jesenskem času srečanje starejših, bolnih in invalidnih krajanov,
-	v božičnem času pa obiske na domovih, s skromnim darilom. (Te akcije skupaj s krajevno organizacijo RK in krajevno skupnostjo Mokronog, že kar nekaj let uspešno izvajamo.)
-	v času šolskih počitnic bi šolsko mladino radi zaposlili v ustvarjalnih delavnicah s pomočjo domačih in gostujočih animatorjev, socialno šibkim družinam pa želimo pomagati pri nabavi šolskih potrebščin, oblačil in obutve.
Vsi naši načrti pa so odvisni od denarja, ki ga bomo zbrali od sodelavcev, od ljudi dobre volje, od vseh
nas. Zato vabimo vse, ki jim prostovoljno delo kaj pomeni, da se nam pridružijo, saj bomo le s skupnimi močmi lahko polepšali dneve soljudem, ki so pomoči potrebni, obenem pa duhovno bogatili še sebe.
Darinka Jerman
NOVICE KO RDEČEGA KRIŽA MOKRONOG
-	12. februarja je bila v Mokronogu organizirana krvodajalska akcija. Odziv je bil nekoliko manjši kot v preteklem letu, zato pa razveseljuje podatek, daje vedno več mladih darovalcev. Vsem krvodajalcem se za njihovo humano odločitev zahvaljujemo.
-	Iskrene čestitke g. Jožetu MARENČETU iz Mart-inje vasi (zadnja leta živi v Ljubljani), ki je konec marca praznoval 101. rojstni dan!
-	Za 96. rojstni dan smo obiskali gospo Marijo VOVK iz Hrastovice. Dobro razpoložena je pokramljala z nami, mi pa ji želimo še veliko dobrega in zdravja!
-	ČESTITKE tudi ge. Alojziji KRNC (živi v domu), ki bo praznovala okroglih 95 let, ge. Mariji KOVAČIČ iz Loga, za njenih 91 let in ge. Kristini KOVAČIČ za častitljivih 97 pomladi.
Cvetka Dvornik
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOKRONOG
Društvo deluje že več kot petdeset let. Trenutno združuje 207 članov (iz KS Mokronog in Trebelno). Društvo ima na vsem območju svoje zastopnike, kjer lahko člani in drugi zainteresirani dobijo vse potrebne informacije. Zastopniki so v odboru društva, ki se sestaja enkrat mesečno. Društvo se financira iz članarine in sredstev, ki jih uspe dobiti iz krajevne skupnosti in občine.
Plan dela je kar obsežen. Organiziramo razna srečanja in izlete. Starejše člane obiskujemo ob njihovih jubilejih ter med božično-novoletnimi prazniki. Zanje organiziramo tudi posebna srečanja ter jih pogostimo.
Želimo razviti več rekreativnih dejavnosti. Sedaj dobro deluje pohodniška skupina, ki se vsako sredo odpravi na pohod po bližnji ali daljni okolici. Pohodov se udeležuje do 15 članov. Čas, ki ga človek porabi zase, za svoje zdravje in sprostitev, je dobro izkoriščen. Pridružite se nam!
Upokojence, ki še niso člani društva, vabim, da se nam čim prej pridružijo.
Tončka Borštnar, predsednica društva
KUD MAJOLIKA UNIKATA GRE V TRETJE LETO
V februarju smo v KUD Majolika unikata upihnili drugo svečko na torti, ki smo jo, kot se za dejavnost spodobi, naredili kar iz gline. Dve pregledni društveni razstavi v Mokronogu, dve na Mimi, po ena v Šentrupertu, na Telčah, sodelovanje posameznih članic na republiških razstavah v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, na Ptuju, v Slovenj Gradcu in v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem, je bera, s katero se društvo lahko pohvali, kljub temu, da nimamo ravno ustreznih in naklonjenih pogojev za delovanje in razvoj. Vendar optimizem velja! Že zaradi tega, ker je ukvarjanje z glino tako prvinska, človeku in njegovemu okolju prijazna dejavnost, da ga že tisočletja ustvarjalno vznemirja, ne glede na spol, nazorsko opredeljenost, raso ali starost.
Torej, ustvarjalno gnetemo naprej!
Duška Peček
PUST, PUST, KRIVIH UST
Na pustno nedeljo, 10. februarja, smo člani Turističnega društva Mokronog iz naftalina povle-kli lar-farski prapor in organizirali otroški karneval.
Prireditev, ki je bila sprva načrtovana le kot pustno rajanje za otroke, je, na naše veselje, presegla prvoten okvir in se razširila na obred krsta novorojenega mokronoškega PUSTA in se raztegnila v sprevod, ki seje v veselem razpoloženju zaključil s prireditvijo v kulturnem domu. Scenarij prireditve je pripravila Lučka Dreža, vodila sta ga učenca Lucija Žgajnar in Jožko Mikec, za elektronsko glasbeno vzdušje pa je skrbel Denis Šuštaršič. Pustne šeme je ocenjevala in nagradila posebna komisija. Seveda tudi krofov ni manjkalo.
V prepričanju, daje letošnja prireditev reinkarnacija pred leti umrle in vsej Šloveniji znane Larfarije, se organizatorji najlepše zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli pomagali pri njeni izvedbi, obenem pa se toplo priporočamo za naslednje leto.
Irena Florjančič
BRADAČI
Drugega tekmovanja bradačev, ki se je 18. januarja odvrtelo v organizaciji mokronoškega Turističnega društva, seje udeležilo štirideset puhastih, kosmatih in poraščenih mladcev in možakarjev. Tekmovanje sploh ni bilo tako enostavno, kot bi kdo utegnil pomisliti, saj so se morali kandidati za "naj" bradača v mimohodu izpostaviti tako strogim merilom strokovne komisije kot čustvenim pogledom publike in prijazno humorističnimi opazkam. Toda med tekmovalci je vladal pravi olimpijski duh, poleg tega so bili tudi sijajno psihofizično pripravljeni, da so vzdržali vse napore. Sijajni so bili tudi rezultati.
Prvi med prvimi je postal ANTON GRABNAR, Trebeljan iz Malin, ki je v vseh kategorijah osvojil prvo mesto in seveda tudi največ nagrad, aplavzov in ženskih vzdihljajev, in je bil sploh razred zase. Drugo mesto v kategoriji PORAŠČENOST sta skupaj osvojila JAKA KRAŠKOVIC iz Ljubljane in CIRIL POLANC - skoraj Mokronajzar, medtem ko sta na tretji stopnički pristala MARKO BREZNIKAR z Mirne in JOŽE GIODAN1 iz Škocjana. Drugo nagrado v kategoriji SIMPATIČNOST si je prislužil
mokronajzar!
[ MOKRONAJIAR
TOMAŽ BRZIN, tretjo pa sta si podelila SIMON MIKLAVČIČ z Vinjega vrha in JAKA KRAŠKO-VIC. Prva nagrada publike je, kot smo že rekli, pripadla Grabnarju, drugo si je prislužil TONE CVETAN, tretjo pa MIRO GORENC, naše gore bradač. Večer so avdio-vizualno opremili mokronoški pevci, instrumentalni duo bratov Vene, veseli mokronoški Menihi in (prav tako mokronoški) ženski plesni studio Božiki. Promet je urejal Silvo POLAK.
Vzporedno je potekalo še tekmovanje med mokro-noškimi in trebeljanskimi kosmatimi Antoni. Mokro-noških je bilo manj, kar dokazuje tudi obrita brada predsednika KS Mokronog, Antona Mavra.
Prireditev so finančno omogočili Mesarstvo CVETAN Mokronog, KIKA Novo mesto in gostilna DEU Mokronog.
s.p.
GOSTOVANJA
V Mokronogu so gostovali:
- 16. 2. gledališka skupina Izlake s Partljičevo komedijo Nasvidenje nad zvezdami;
-	9. 3. BIG BAND, celovečerni koncert pod taktirko Tomaža Zlobka. K dobremu vzdušju je TD Mokronog obiskovalcem koncerta ponudilo še domač kmh mame Tončke, Tonetov cviček in Goriškov kozji sir;
-	23. 3. KUD Otočec z Modemdorfeijevo komedijo Transvestitska svatba.
Če k temu dodamo še pet domačih prireditev (Bradači, Orglice, Pust, regijska proslava CZ in Kljukec), lahko z veseljem rečemo, da je bil denar, ki je bil (in še bo) namenjen za popravilo dvorane, dobro naložen. Predvsem pa je razveseljivo, da so bile vse predstave dobro obiskane.
Moški zbor KUD Emil Adamič pa je gostoval 9. marca na Malkovcu, na slovesnosti ob obrezovanju trte stoletnice, 15. marca na Telčah in 23. marca v Tržišču na praznovanju mednarodnega praznika žensk in materinskega dneva.
slovenski kljukec 02
Prvega aprila, na dobro obiskani prireditvi, je TURISTIČNO DRUŠTVO MOKRONOG razglasilo rezultate natečaja za najboljšo laž. Komisija (Stane PEČEK, Iztok REP in Vesna MAGOVEC-REGENT) je prispevke ocenila, jih razvrstila po kategorijah in ovrednotila. Pri tem seje večkrat znašla pred vprašanjem, kaj je sploh laž. Avtoiji, zlasti tisti, ki so trgali cvetke na političnih travnikih, so včasih pripovedovali tako vsakodnevne resnice, da bi jih kvečjemu lahko razvrstili med aforizme.
Komisija je tudi grenko ugotovila, da ni bilo pravega odziva za ljudsko laž, skratka ni bilo tistih vedrih, domačih, nikomur škodljivih laži in potegavščin, značilnih za posamezna področja, tako geografska kot stanovska, socialna, starostna itn. Če bi sodili po beri, ki je prispela na Kljukčev naslov, bi lahko rekli, da ta zvrst med Slovenci izginja. Nekaj zmede je bilo tudi pri otroških lažeh, namreč ali je nujno, da otroško laž napiše otrok oziroma obratno, ali je laž, napisana z otroško roko nujno otroška?
Kakorkoli že, rezultati so tu in so takšni, kot so! Na odločitev komisije se seveda ni možno pritožiti, razen če bi kdo ugotovil, da je kak nagrajeni lažnivec hote ali nehote svojo laž od kje "pre-plonkal".
V razredu LJUDSKA LAŽ
je bila podeljena samo ena nagrada. Dobila jo je Anica ZIDAR iz Mokronoga. Avtorica je prejela kipec KLJUKCA in nagrado, ki jo je prispevala KRKA Novo mesto.
PIJANEC SE SPREOBRNE,
KO SE V JAMO ZVRNE
...Kmet Luka, lep čas je že, kar ga je vinček dobil v kremplje, se zavali na stol z zariplim obrazom in s krvavo obrobljenimi očmi. Trd mož je, pred grehom ne beži, da je le njemu prav. košati brki mu migajo, kar pomeni: huda ura je blizu. Že zagrmi: "Tristo hudičev, kje je južna?
"Takoj bo!" se oglasi slaboten ženski glasek, "nimam sto rok, le dvoje žuljavih in pretegnjenih!" "Pretegnjenih? Žuljavih? Le od česa? Saj vse napravim sam! Le kaj pade od tebe?" zakriči Luka, močno je okajen.
"Čakaj, oče! Res je tako! Ti si že dolgo v satanovih krempljih. Z dušo in s telesom!" je oster sin, ki se je prav kar vrnil s šihta.
"Molči, gnida! Južno!" Luka udari po mizi, pisker z ričetom, ki ga je žena Johana prav kar postavila predenj, se zvrne po tleh. Luka zabriše pod mizo še krožnik, nagne zelenko in se odmaje ven.
"Le počakaj, kanalja! Tudi tvoja ura bo prišla! Te bo že bog potipal s pokoro. Čisto sem scagana. Dovolj imam te peklenske martre!"
Revše, res je zdelana. Njen obraz je podoba hudourniškega oblaka, telesce pa izsušeno, starikavo. "Usliši me, ljubi bog! Daj naredi tako, da se ločim od sveta!" Prosi Jahana z glasom, z vso dušo.
BOG jo usliši. Johana omedli, pade na tla in duša se ji loči od telesa. V nebesa pride kot naročena. Ključar
nebeške kleti Lojze je šel v pokoj. Izpraznjeno mesto je kot nalašč zanjo. Bog že ve, kaj dela, ko je to prega-njeno dušico tako hitro sprejme v nebesa. Johana je vinogradnica; na zemlji je skrbela za trtico kot za punčico svojega očesa. Vedela je, da je v vinu moč sonca, sok zemlje in znoj vinogradnika. Vratar Peter ji da uniformo v cvičkovi barvi, na zlati verižici več ključev in nebeški urnik, kdaj lahko komu na široko odpre vrata v nebeško vinsko klet. Tu je red. Ne tako kot na zemlji, ko se lahko z alkoholom nalivajo podnevi in ponoči, stari in mladi. Sodi so veliki, v njih pa angelska pijača. Zbor angelov kar naprej prepeva o zlati kapljici, o ljubezni. Johana je srečna, lepša in kar pomlajena. Nasmejana šepeta: "To je pa srečna ječe! Ključarka nebeške kleti! Odlično delo!"
...NA ZEMLJIje pa vse narobe. Luka se ne strezni več. Plevel z vrta pogleda skozi okno v hišo. Živina muka. Njive so neobdelane. Sin ne zmore vsega. Hiša je brez duše in srca. Luka zajoka, da bi se ga še kamen usmilil: "Pojdi, sin! Zaprosi mamo Johano, naj se vrne! Drug človek sem!"
Sin brez besed uboga, očeta ima že po vseh glidih dovolj. Hitro stopa po svetli cesti, ki je razpeta med zvezdami, preskoči nebeški zid, zasliši milo angelsko petje, med njimi pa zagleda mamo Johano, srečno in mladostno. Zija vanjo kot v deveto čudo. Izjeclja očetove besede. Mama se nasmeje tako zvonko, kot bi stresala cekine.
"Da bi se vrnila? Ne! Tu se meni bolje godi kot na zemlji. Nebeška ključarka sem! Strežem s sladko pijačico!"
"S teboj bi ostal! V zboru angelov!" se v hipu odloči sin.
"Seveda, kar pogovori se z bogom! Moj pomočnik boš! Nebeško vino je staro in močno. Tudi tu koga vino preveč razvname."
Sin ostane v zboru angelov; veselo gleda na zemljo. Pa ga kar zvije, ko zagleda očeta. Maha jo po nebeški cesti. Strahom plane k materi in ji pove.
"Ne boj se! Pot bo zgrešil. Saj vidiš, kako kolovrati. Naravnost v pekel bo šel, kjer ni kesanja, le pokora. Huda pokora, ko bo gledal polne nebeške sode in
glavno ključarko."
V razredu DOLENJSKA LAZ
si je 3. nagrado, ki jo je prispevala KOLINSKA z Mirne, prilagala JOŽA SLADIČ z Uršnih Sel.
Ni res, da so vodilni pri Rdečem križu v Ljubljani malomarno ravnali z denarjem. Res je, da je šel namensko za gradnjo letovišč na morju, kjer bodo prihajali k sebi izključno najrevnejši Slovenci. Če še niste dobili vabila za letovanje, ste pač bogati!
Drugo nagrado (proizvodi KOLINSKE in DANE z Mirne) je dobil CIRIL PIRC z Mirne.
Složnost in urejeni lastniški odnosi so v največji meri prispevali k temu, da so MIRENČANI nekaj mesecev pred rokom odprli most za pešce čez reko Mirno. Otvoritvena slovesnost se je odvijala na mostu za kapelico Marije pomagaj. Na želje krajanov se bo most imenoval MOST VZDIHLJAJEV. Prvo nagrado, prispeval jo je DOLENJSKI LIST, in kipec SLOVENSKEGA KLJUKCA v tej kategoriji, je osvojil MATJAŽ JEVNIKAR iz Mokronoga za prispevek:
Trebanjci so se odločili, da bodo v zahvalo, ker ostanemo njihovi občani, obnovili mokronoški grad. Po besedah župana Pungartnika naj bi stal ves bleščeč in mogočen, kot pred mnogimi leti. Za oskrbnike gradu bodo postavili svoje ljudi. Gospod Povšič, ki je izkušen vinogradnik, bo kletar, gospod Jarc, izkušen komunalec, pa bo vrtnar.
V razredu POLITIČNA LAŽ si je tretjo nagrado prislužil kandidat za ministra brez listnice (kot seje izvolil podpisati), KAROL KOLENC iz Lastovč pri Novemu mestu. Podjetje AVTOGALANT NOVAK mu je podarilo bon za 7.000 sit. Na Kljukčev naslov pa je poslal naslednji akt:
Vlada Republike Slovenije je na izredni seji, dne 1. aprila 2002, sprejela
SKLEP
O USTANOVITVI SAMOSTOJNE DRŽAVE SANT MOKRONOG
Obrazložitev
Država RS je na svoji izredni seji, dne 1. aprila 2002 soglasno sklenila, da na željo krajanov Mokronoga, po uveljavitvi svoje samostojnosti, podpre predlog o ustanovitvi samostojne države, z vsemi državnimi pravili, države SANT MOKRONOG.
Država Sant Mokronog izpolnjuje vse mednarodne pogoje za svojo samostojnost. Ima jezik, prostor, kulturo in svojo zgodovino. Republika Slovenija se obvezuje, da bo zaprosila Združene narode, da čim-prej mednarodno prizna državo Sant Mokronog.
Za hitrejšo ustavno ureditev nove države daje Republika Slovenija naslednja navodila. Predsednik države bi imel doživljenjski mandat. Premiera volijo državljani vsako leto I. aprila. Proračun in valuta sta gibljiva v denarnicah državljanov. Zato valuta ni fiksna ne imenovana. Zastava in grb nista problematična, za to je že poskrbel gospod P.
Pravico do državljanstva ima vsak, ki v dežju bos pride od Šavergase do Puščave, ne da bi si zmočil
noge. Zasedba ministrskih položajev bo objavljena v uradnem listu št. 65.5, ki izide 1.4.2002. Mokronajzarji pa tako vedo, kaj kdo zaseda. Drugo nagrado si je prislužil lanskoletni NAJ LAŽNIVEC PETER PAVEL ŠKRINJAR iz Zgornjega Gorja pri Bledu. K TOMovemu fotelju, ki gaje dobil lani, bo verjetno prišla zelo prav SVETILKA, ki mu jo letos podarja TEM Čatež za naslednji prispevek:
Pahor ministru Kebru:
"Plačaš dva deci?"
"Seveda, kar naroči! Kaj pa zakon?"
"Ta je za pijance!"
Prvo nagrado, z njo kipec KLJUKCA in paket lesenih kuhinjskih pripomočkov podjetja NO-VOLES pa si je prislužil DAMJAN BURGER iz Velikih Brusnic.
Slovenski parlament je največji kurnik, v katerem vsi čakajo na zlato jajce.
V razredu OTROŠKE LAŽI je tretjo nagrado -prispevala jo je KOLINSKA z Mirne -prejela NINA NOVAK z Mirne.
Naš sistem šolstva je najboljši, naši učitelji so najboljši, mi, učenci smo najboljši in naš učni uspeh je najboljši - a ko doštudiramo, so na najboljših položajih že najslabši!
Druga nagrada je odpotovala v Tržišče tretješolki ANJI ZAPLATAR.
Nagrado je prispevala DANA z Mirne.
Včeraj sem se s starši peljala v Sevnico. Na železniškem prehodu sem videla, kako so vlaku menjali gumo. Pripeljali smo se do bencinske črpalke. Na bencinski črpalki pa je ravno "tankala" bencin dvogrba kamela.
Prva nagrada je ostala v Mokronogu pri ŽIGI ZAGORCU. Za nagrado se bo učil jahati v ŠOLI JAHANJA VIKTORIJA.
Bilo je čudovito jutro. Sonce se je vzpelo že visoko na nebo. Odšel sem v šolo, čeprav sem razmišljal, kaj bi si izmisli, da mi ne bi bilo treba iti. Ne boste verjeli, kaj se mi je zgodilo.
Prišel sem do mostu čez reko Mirno. Naenkrat se je vse stemnilo in pred mano je stala ogromna riba. Pomencal sem si oči, saj nisem mogel verjeti, da jo res vidim. Za povrh vsega je riba spregovorila in me vprašala, kam grem. Lepo sem ji odgovoril, predlagala mi je prav izvrstno zadevo - zamenjavo vlog za en dan; ona je odšla v šolo, jaz pa uživat v reko Mirno.
Oba sva bila nadvse zadovoljna. Moja želja se je tako nepričakovano izpolnila.
Komisija je kot najboljši prispevek ocenila besedilo, ki se je kot nelažljivo ogledalo postavilo pred družbo, obenem pa ugotovilo smisel in potrebo takih in podobnih dogodkov kot je prireditev SLOVENSKI KLJUKEC. Avtorica BOŽA ZAJC s Puščave je zapisla:
Oprostite, spoštovano občinstvo! Ste prišli poslušat laži? Napaka! To niso laži. To je resnica, ki jo vsak dan potrebujemo.
Boži Zajčje TOM d.d. poklonil čudovit fotelj. Dobro sta se odrezala tudi nadobudneža Kolenčev TIM in Čehov LUKA. Prvi je vsej dvorani korajžno zaupal, kako se da nalagati očka, drugi pa: "Oči, kakat se mi mudi!” in pri tem je voditelja prireditve Slavka PODBOJA gledal naravnost v oči. Oba, Tim in Luka, sta si prilagala kosilo v mokronoški gostilni ŽLAJPAH.
Glasbeno spremljavo je vodstvo zaupalo ansamblu MI TRIJE PA ŠE EN, za posebno doživetje pa je poskrbel harmonikar Matej DRAGAN, ki se je predstavil s klavirsko in diatonično harmoniko. Prireditev sta, poleg že omenjenih, podprli še TERCA iz Šentruperta in OŠ Mokronog. Organizator, TURISTIČNO DRUŠTVO MOKRONOG, se vsem iskreno zahvaljuje in priporoča za nadaljnje sodelovanje.
s.p.
(ah), TE ORGLICE
- festival ustnih harmonik
2. februar
2002
Kulturni dom Mokronog
[mokronajzab
Prvo februarsko soboto 2002 se je v Mokronogu odvrtel tretji festival ustnih harmonik "(ah), TE ORGLICE". Izjemen kulturni večer, v katerem seje na odru zvrstilo 15 glasbenih zaljubljencev, ki so kot solisti ali ob spremljavi drugih instrumentov (kitare, balalajke, harmonike, klaviatur in harfe) iz ustnih harmonik, tega čudovitega "žepnega" glasbila, izvabljali napeve od najbolj preprostih ljudskih pesmi, popevk, narodno zabavnih viž ... do jazza in virtuozne klasike. Dogodek, navdušujoč za obiskovalce, obvezujoč za organizatorje. Že sam uvod v večer, ki sta ga pripravila akademska glasbenika Vladimir Hrovat (ustna harmonika) in Sofija Ristič (harfa), je bil za večino obiskovalcev pravo odkritje, kajti ni veliko priložnosti, ki bi ponudile klasično glasbo v taki izvajalski zasedbi. Naravnost dobrodošla je bila tudi mini učna lekcija o orglicah oziroma ustni harmoniki, ki jo je opravil profesor Hrovat.
Revijski del prireditve je začel nenajavljen gost Jože Podlogar iz Trstenika pri Mimi. "Danes sem napolnil 82 let," je povedal, "če mi dovolite, bi rojstni dan rad praznoval z orglicami!"
Kdo mu ne bi!
Potem so se zvrstili: Jože MARKOVIČ iz Zagrada pri Škocjanu, Oto NEMANIČ - Gornja Lokvica pri Metliki, Jože STARIHA - Drašiči pri Metliki, Tone ZALETEL -Vrh nad Želimljami, Anica in Franc TREFALT ter Tadeja ABRAM (kitara) - Zabukovje nad Sevnico, Edvard ŽAGAR - Ankaran, Robert IVAČIČ - Presladol pri Brestanici, Stanislav KAVČIČ - Brezovica pri Ljubljani, Lojze RODIČ - Račje selo pri Trebnjem, Franc RAKAR
-	Šentlovrenc in Jernej KRALJ (klaviatura) - Šmarje Sap, Jože ANDREJAŠ - Radovljica, Brane JURJEVČIČ -Idrija, Damir JAZBEC in Mate MATJAŠIČ (kitara) -Vrhnika, Marjan URBANIJA in Matija CERAR (klavir)
-	Mengeš, Viktor PREMK - Ljubljana z Natalijo (harmonika) in Aleksejem (balalajka) ERMAKOVOM -Rusija.
Izven "konkurence" je bil k nastopu izzvan in toplo pozdravljen domačin, g. Lojze PETERLE, kije nastopil že na prvem festivalu v Trebnjem, ko ga je počastil z obiskom kot prvi predsednik prve slovenske vlade v samostojni Sloveniji.

Vsak nastop je bil dogodek zase in če bi komisija (diplomirani glasbeniki Igor TERŠAR, Vladimir HROVAT, Sofija RISTIČ in Duška PEČEK), ki je festival strokovno spremljala, morala nastopajoče razvrstiti po kakovosti, bi imela hudo zahtevno delo. Delo komisije seveda ni bilo zgolj simbolično, saj nameravajo organizatorji opažanja uporabiti v prid uveljavljanja tega glasbila, ki iz težko razumljivih vzrokov nima prave veljave. Stane PEČEK, avtor in vodja festivala, je npr. s prireditve naslovil slovenski strokovni javnosti preprosto vprašanje, zakaj se na Slovenskem tega glasbila ne moreš naučiti v glasbeni šoli.
Čudovito prepolno dvorano sta prijetno presenetila Viktor PREMK in Vladimir HROVAT (slednji v imenu Galerije AVSENIK iz Begunj), ki sta mokronoškima otrokoma podarila po ustno hannoniko znamke Hohner. Festival sta organizirala KUD Emil Adamič Mokronog in Območna izpostava JSRS za kulturne dejavnosti Trebnje (Mojca Femec). Festival so finančno omogočili JSRS za kulturne dejavnosti, Občina Trebnje, Studio 5 Mirna (Marko Kapus), Avtoton (Alojz Gregorčič), Preloge, Gostišče Deu Mokronog, Krajevna skupnost Mokronog in kot glavni pokrovitelj podjetje MERCATOR-DOLENJSKA.
Prireditev je vodila Ljudmila Bajc.
Organizator je poskrbel, da je bil o dogodku obveščen domala ves slovenski prostor, saj je razposlal ustrezno gradivo več kot štiridesetim radijskim, televizijskim in časopisnim uredništvom. Opravljenih je bilo nekaj radijskih nastopov v živo in javljanj s telefonom. Festival je posnela novomeška televizija Vaš kanal in ga nekajkrat že predvajala; namerava ga tudi ponuditi v izmenjavo, kar pomeni, da si ga bo lahko ogledala skoraj vsa Slovenija. O festivalu bo te dni poročala tudi nacionalna televizija (SLO 1) v oddaji o ljubiteljski kulturi, medtem ko je radio SLO 1 že predvajal tri polurne oddaje (urednica Jasna Vidakovič).
S primemo zloženko in nekaterimi igralci v živo (Viktor Premk ob spremljavi dua Balalajka, Jože Andrejaš, Robert Ivačič in Brane Jurjevčič) seje festival "(ah), TE ORGLICE" predstavil tudi na sejmu ALPE-ADRIA v Ljubljani.
Revijski nastop igralcev na ustno hannoniko, ki smo ga doživeli, pa je samo del festivala. Organizator se trudi, da bi nabral denar za izdajo publikacije, ki bi poročala o festivalu, strokovno predstavila glasbilo in seveda predstavila Mokronog, kraj v katerem se vse dogaja.
Zakaj vse to?
Odgovor se morda zdi domišljav, prepotenten, vendar uresničljiv - CILJ FESTIVALA JE ZRASTI V MEDNARODNO PRIREDITEV.
Stane Peček
M0KR0I
NOVOTEKS
"Skrajni čas!" menda spontano vzklikne večina kupcev, ki te dni vstopi v prenovljeno trgovino s tekstilom na Starem trg 32. Lokal je postal svetel, prostoren in pregleden. Zadovoljni sta tudi poslovodkinja Brigita PRELESNIK (na fotografiji) in trgovka Marjeta ŽIBERT, ki sta od leta 1996 v tem prostoru doživeli že štiri menjave lastnikov: Dolenjka, Mercator, Volna in sedaj NOVOTEKS Novo mesto.
Sekcija - AEROBIKA
"Če ni zdravja, razum ne more odkriti samega sebe, znanje ne more priti do izraza, razum se ne more boriti, bogastvo postane neuporabno in inteligence ni mogoče uporabiti.
(Herofilus)
Danes se bolj kot kdajkoli govori o zdravem načinu življenja, o skrbi za telesno in duševno kondicijo, o pravilni prehrani, o pomenu gibanja za človekov organizem. Tudi aerobika je namenjena izboljšanju kakovosti življenja, saj je sodoben način življenja vse prej kot zdrav za človeka.
In kako poteka aerobika v Mokronogu? Srečujemo se dvakrat tedensko, ob sredah in petkih ob 20. uri v šolski telovadnici. V prvem delu vadbene ure poskrbimo, da vse mišice dobro ogrejemo, saj le tako ne prihaja do poškodb v drugem delu ure, ki je intenzivnejši in zahtevnejši. Namenjen je utrjevanju srčno-žilnega in dihalnega sistema. Usvojile (smo same ženske) smo že prav zahtevne koreografije in se ob učenju korakov in zapletanju nog ter izgubi "sape" tudi večkrat nasmejale. V tretjem delu vadbene ure krepimo mišice z izvaja-njem vaj za moč, ki vplivajo tudi na krepitev sklepov. Na koncu sledi sprostitev posameznih mišičnih skupin in seveda psihično sproščanje. Vadba poteka ob različnih zvrsteh glasbe in včasih (ko smo prepričane, da ne zmoremo niti koraka več) prav glasba pomaga, da vztrajamo do konca.
Redna vadba je naša investicija v zdravje, medsebojno spoznavanje pa nam daje priložnost, da naše druženje razširimo.
Želja in načrtov imamo veliko. Letos smo že spoznale, kaj je to s tai-bo, vadile latino-aerobiko in telovadile z utežmi. Načrtujemo, da bomo vadbo popestrile s step pručkami. Vsekakor pa bomo našle tudi čas za pohode, kolesarjenje in že kar tradicionalno skupno taborjenje. Kot povabilo pa bi me, ki smo sicer še zelo mlade po duši, rekle: "Kje ste, mlada dekleta v Mokronogu in okolici? Pridružite se nam, malo "miganja" bi tudi vam dobro delo."
Suzana Kolenc
Že v prejšnji izdaji glasila smo poročali o imenovanju novega upravnega odbora Odbojkarskega kluba "Tom" Mokronog. Novo vodstvo si je zadalo visoke cilje, predvsem z željo, da ohranimo že tradicionalni odbojkarski šport v Mokronogu.
V tem času smo pridobili glavnega sponzorja Tom Oblazinjeno pohištvo Mokronog, po katerem je klub dobil tudi ime. Trenutno imamo po dve ekipi deklic in dečkov, ki že dosegata zadovoljive rezultate. Z nadalj-njim delom, vlaganjem v kvaliteto treningov, dodatno motivacijo in večjo pripadnostjo klubu, želimo dosežene rezultate nadgraditi in v prihodnosti ustvariti člansko in kadetsko ekipo.
Doseganje zastavljenih ciljev je v veliki meri odvisno tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. Trenutno nam to omogoča naš glavni sponzor, številni drugi sponzorji in donatorji ter sredstva iz občinskega proračuna.(Ob tej priliki se vsem zahvaljujemo.) Omogočili so nam, da smo tekmovalne ekipe opremili z že tako potrebno novo športno opremo. Starejši dečki so se po kvalifikacijah v novembru in decembru 2001 z doseženim drugim mestom uvrstili v " A" ligo zahod, kjer so po trenutno pretečenih štirih kro-gih tekmovanj uvrščeni na šesto mesto. Čakajo jih še trije turnirji. Obstaja še vedno možnost za uvrstitev do četrtega mesta.
mokronajzarI
ŠPORTNO DRUŠTVO	ODBOJKARSKI KLUB
MOKRONOG	"TOM" MOKRONOG
[ MOKRONAJIAR
Ekipa mlajših dečkov v mali odbojki seje v kvalifikacijah s prvim mestom uvrstila na območno te-kmovanje, kjer je ravno tako dosegla prvo mesto in s tem uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva.
Ekipa deklic je trenutno v "B" ligi zahod, kjer so jim ostale še tri tekme in razigravanje za končno razvrstitev. Trenutno so po tretjem kolu na prvem mestu v skupini. Igra deklet je zdaj bistveno boljša, kot je bila v kvalifikacijah. Pokazal seje velik napredek, kar je dober znak za nadaljnje tekmovanje in za pripravo mlade ekipe za naslednjo sezono.
Zapisala Maja Pelko
VEDNO VEČ MLADIH SMUČARJEV
SD TRIMO Trebnje končuje svojo drugo zimsko sezono, njegove vrste pa polnijo novi mladi smučaiji. Tako lahko z veseljem ugotovimo, da je v letošnji sezoni v društvu pričela delovati sekcija alpske šole, ki vključuje najmlajše smučarje. Zanimivo je, daje prav v tej sekciji največ smučarjev iz Mokronoga in njegove okolice. Mladi člani alpske sekcije, ki se morajo seveda najprej sploh naučiti smučati, so se preizkusili tudi med vratci, ves čas pa pridno obiskujejo kondicijske treninge, saj bodo le tako lahko premagovali zahtevne smučarske terene.
Člani tekmovalne sekcije (to so cicibani, cicibanke in mlajši dečki) pa tudi v letošnji sezoni uspešno nastopajo na tekmah Smučarske zveze Slovenije in tekmovanjih Ski open. Pika Dvornik je tako ena najuspešnejših cicibank centralne regije. Osvojila je pokal Sladkosned, zavidljiv uspeh pa je dosegla tudi na njenem prvem mednarodnem tekmovanju - pokalu Roka Petroviča, kjer je kot mlajša cicibanka zasedla odlično osmo mesto. Da Dolenjci znamo smučati, dokazujejo tudi ostali cicibani, in sicer Rok Opara, Luka Bulc, Jakob Meglič, Tirno Grandovec, Žiga Kurent, Maruša in Matic Grmovšek ter Nuša Koželj, saj se uvrščajo med deseterico najboljših centralne regije in so v vrhu skupne razvrstitve tekmovanj Ski open.
Največ smučarskega znanja pa so v letošnji sezoni prav gotovo pridobili mlajši dečki, saj so se na tekmovanjih preizkusili tudi v zahtevni tehnični disciplini, slalomu. Med mlajšimi dečki pa so zagnani in tekmovalno razpoloženi Lovrenc Kolenc, Rok Žlajpah in Martin Lazar.
Skratka, mladi smučaiji iz Trebnjega, Mokronoga, Mirne in Gabra, ki so se nam pridružili, postajajo pravi poznavalci smučarskih veščin. Prav gotovo ne bodo vsi postali tekmovalci, mogoče pa so to bodoči učitelji oz. trenerji smučanja.
Kakor koli že, imamo se "fajn". Otroci se družijo, trenirajo, pridobivajo delovne navade, starši pa jih pri tem vzpodbujamo.
A.G.G.
PIKA
SLADKOSNED je nekdo, ki ima rad sladkarije in o tem sploh ne kaže razmetavati besed razen ... razen, če je ta nekdo prvak med sladkosnedi. Ampak tudi to se da enostavno razložiti: prvak med sladkosnedi je pač tisti, ki poje največ sladkarij. Napaka! Prvak med sladkosnedi je tisti, ki najhitreje smuča! No, pa smo tam! Pri mokronoški četrtošolki PIKI DVORNIK, ki je v tej sezoni osvojila pokal SLADKOSNED. Prvakinja pove, da seje morala kar potruditi, saj je naslov zbir šestih tekem (na Rogli, Kobli, Starem Vrhu in Kranjski Gori), na katerih ne nastopajo ravno nedeljski smučarji. Pika, ki je prvi smučarski smuk opravila pri treh letih na mokronoški Arniči, je članica Smučarskega kluba Trimo iz Trebnjega. Po smučarskih pravilih sodi med kategorizirane cicibanke in trenutno v C skupini zbira medalje in pokale, predvsem pa znanje. Pravi, daje pri smučari-ji najhuje to, ker smučišče ni pred domačim pragom in moraš zaradi tega zjutraj, pa kaj zjutraj! kar sredi noči vstati, da si za dne na treningu ali na tekmi.
s.p.
OBČINSKO PRVENSTVO
V	SMUČANJU
V	Cerknem je 14. 3. 2002 potekalo občinsko tekmovanje v smučanju za učence osnovnih šol občine Trebnje.
Tudi učenci Osnovne šole Mokronog so se udeležili tega tekmovanja in dosegli zadovoljive rezultate. Tekmovanje je potekalo v osmih različnih starostnih skupinah, od cicibanov do mlajših in starejših deklic in dečkov. Mokronoški osnovnošolci so dobili osem medalj, od tega eno zlato, dve srebrni in pet bronastih. Zlato medaljo si je v tekmi med cicibankami priborila Pika Dvornik, s srebrno medaljo sta se okitili Urška Udovč med mlajšimi cicibankami in Maša Dvornik med starejšimi deklicami. Bronasto odličje so dobili Ana Marie Gregorčič, Adam Virant in Jakob Meglič med cicibami ter Alja Koračin in Jure Bulc med mlajšimi deklicami oz. dečki.
Za dosežene rezultate vsem čestitamo.
napisala Maja Pelko
ŠOLA JAHANJA V1KTORUA
Vasje morda že kdaj zamikalo, da bi svojega jeklenega konjička zamenjali za pravega? Potem pridite k nam in skupaj bomo uresničili vašo željo. V neposredni bližini Mokronoga, v vasici Slepšek, se nahaja šola jahanja Viktorija, kjer se lahko pod strokovnim vodstvom naučite osnov jahanja. Šolo smo ustanovili oz. registrirali oktobra leta 2000. Za opravljanje svoje dejavnosti imamo 4 jahalne konje, ki sijih lahko tudi ogledate. Pridite, veseli vas bomo.
V mesecu aprilu vas vabimo v začetni tečaj za pridobitev naziva JAHAČ 1. Po pridobljenih osnovah jahanja se boste lahko na konjevem hrbtu in v naši družbi ogledali znamenitosti Mirnske doline, za katere morda sploh niste vedeli. Za tiste, ki nimajo dovolj poguma sesti v sedlo, pa nudimo možnost vožnje z zapravljivčkom (federvagnom). Dopolnilna dejavnost pa je ujahavanje mladih konj, razne korekcije pri konjih ter nastavitev v hlevu.
Sprostitev je zagotovljena, prav tako dobro počutje in rekreacija, v spominu pa vam bodo ostale doživete dogodivščine.
OČISTIMO SOSESKO, PRISLUŽIMO Sl BOSOPETKO
Turistično društvo Mokronog v svojem programu dela načrtuje aktivnosti, ki bodo prispevale k lepšemu in urejenemu videzu kraja, v katerem se bodo dobro počutili okoličani, turisti in predvsem mi, prebivalci Mokronoga.
V mesecu aprilu načrtujemo čiščenje trga, v maju pa nameravamo očistiti katero izmed divjih odlagališč. V akciji so nam pomoč zagotovili člani Prostovoljnega gasilskega društva Mokronog ter člani lovske in ribiške družine. K sodelovanju vabimo tudi vse krajane. S sloganom "OČISTIMO SOSESKO, PRISLUŽIMO SI BOSOPETKO" pričenjamo z nagrajevanjem najlepše urejenih ulic, dvorišč, "gankov" in kotičkov. Objavili jih bomo v rubriki BOSOPETKA v naslednjih številkah Mokronajzarja.

27. april
dan upora proti okupatorju
1. maj
praznik dela
MOKRONAJZAR, informator KS Mokronog, leto 7, št. 16., april 2002.
izdaja ga svet KS Mokronog, ureja uredni.ki odbor: Anton Maver, predsednik KS (odgovorni urednik). Stane Peček (glavni urednik), Borut Dvornik (tehnični urednik), Vesna Magovec Regent (lektorica). Maja Pelko, Tončka Borštnar, Bruno Gričar Natisnjeno v 750 izvodih, april 2002. Informator dobijo vsa gospodinjstva brezplačno.
DELO REPRO