139 ROMANJE NA ŠMARNO GORO Darko Knez IZVLEČEK Romarska cerkev na Šmarni gori sodi | med najstarejše in med pomembnejše božje poti ^ na Slovenskem, čeprav so poglavitno romarsko ' dejavnost sedaj zamenjale turistične, izlet- ' niške, rekreativne, športne, učne in morda še j kakšne dejavnosti. Poudarek raziskave je \ romanje k Roženvenski Materi božji na Šmarni j gori predvsem v 19. stoletju. Baročno cerkev j na Šmarni gori, ki sodi v sam vrh naše : spomeniške posesti, uvrščamo med gorske božje j poti, in sem so predvsem romali verniki iz'^ bližnjih krajev. j ABSTRACT The pilgrimage church on Mt. Šmarna gora is among the oldest and most important places of pilgrimage, though nowadays more people climb the mountain for the sake of tourism, recreation, sports, education and the like than for a pilgrimage. The emphasis of this research is on the pilgrimage to the Madonna of the Rosary on Šmarna gora in the 19th century. The baroque church on Šmarna gora, one of the peaks of Slovene memorial heritage, and is mainly visited by worshippers from nearby. SPLOŠNI ORIS Šmarna gora stoji na obširni gorenjski ravnini severozahodno od Ljubljane. Dviga se brez povezave z drugimi gorami tik ob Savi v obliki dvojne piramide in je na vse strani precej strmo padajoča. Ima dva vrhova. Vzhodni, z božjepotno cerkvijo Roženvenske Matere božje, je visok 671 m, zahodni vrh. Grmada (ker je služil za zažiganje grmad v času, ko so v naše kraje zahajali Turki), pa 675 m. Od vznožja do vrha gore se pride približno v 45 minutah. Na znamenitejših krajih so postavljeni kipi ali znamenja, ki opominjajo romarja, da je na pravi poti. Šmarno goro so prebivalci okolice imenovali in jo navadno še vedno imenujejo le Gora. Ime Šmarna gora je nastalo iz Sv. Marijine gore, vrh je dobil ime šele potem, ko so na njem postavili (zgradih) prvo svetišče (cerkev aU kapelo), posvečeno preblaženi devici Mariji. Fran Orožen trdi, da se je ta gora nekdaj imenovala Holm.^ Najbrž je iz tega imena Fran Orožen, Vojvodina Kranjska, I., str. 60. Darko Knez 140 nastalo tudi nemško ime, ki ga najdemo v starih listinah, namreč: Cholmberg,^ in iz tega, a šele pozneje, Kallenberg. Nemcem, ali vsaj tistim, ki so pisali nemške listine, je büo že zelo zgodaj znano slovensko ime Šmarna ali Marijina gora, saj že v listini iz leta 1216 beremo ime Marienberg. Ob vznožju Šmarne gore je več vasi. Prva je Šmartno pod Šmarno goro, kjer so imeli nekdaj nekaj peči, v katerih so žgali lonce.' Ob južnem robu Šmarne gore je vas Tacen, kjer je na začetku tega stoletja bilo sedem sodarskih mojstrov, ki so imeli svojo sodarsko zadrugo. Dokler ni bilo železruce, so tu izdelovali zelo veliko sodov in barigelj, ki so jih pošiljali po Savi navzdol* Na zahodni strani Grmade je vas Vikrče. Na severu je vas Zavrh, kjer je bil 6.7.1845 rojen turistom in glasbenikom dobro znani »triglavski župnik« Jakob Aljaž; njegov oče je bil mnogo let ključar cerkve na Šmarni gori. Ob južnem robu Šmarne gore se od zahoda proti vzhodu vije naša največja reka Sava. Za šmamogorske izletrüke in romarje, ki prihajajo od ljubljanske strani, je najvažnejši prehod čez Savo tacenski most. Nekoč tu ni bUo mostu; ljudi, živino in blago so čez Savo prevažali brodniki. Leta 1569 je bil tacenski brod inkorporiran (priključen) davčnemu uradu v Ljubljani,' torej je bila to državna last in plačila za prevoz so se stekala v državno blagajno. Nekateri pa so kljub temu imeli razne ugodnosti. Nadvojvoda Karel je dne 11. 12. 1569 dovolil smledniškemu graščaku Egkhu brezplačen prevoz zanj, za njegovo služinčad in za žito, če ga je prodal v Ljubljano.* Vodiški župruk je moral dati brodarjem letno en star' mešanega žita ter ob žegnanju in za god sv. Marije jesti in vsakemu en polič* vina.' V poznejših zapiskih vodiškega župrujskega arhiva (1804-1809) pa je zapisano, da je moral dajati župriik tacenskim brodiukom »ob spravljanju bire« obed, sestavljen iz goveje juhe, treh funtov^" govejega mesa, zelja, kaše na juhi, treh bokalov" vina in za 12 soldov soržičnega kruha. Poleg tega so dobili še 2 mernika'^ rži in 2 mernika prosa. Kako so plačevali prevoznino podložni kmetje, ni znano. Leta 1844 je napravil smledniški graščak baron Frančišek Lazarini v Tacnu lesen 2 župnijski arhiv, listina z dne 17.4.1314, druga leta 1393, in tretja iz leta 1456. 3 Novice, 1878, str. 177. i Novice, 1878, str. 177. 5 Dem Aufschlagagamte in Laibach incorporiert. 6 Mittheilungen des Musealvereines, 1896, str. 136. 7 En STAR je 106-1101. (Povzeto po Sever Martin, Prispevki k zgodovirü meroslovja na Slovenskem, Ljubljana 1988). 8 Po VUfan Sergiju v Prispevki k zgodoviiü mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (16.-19. stoletje). Zgodovinski časopis Vn, str. 85, Ljubljana 1954, meri en POLIČ od 16. stoletja do srede 18. stoletja 0.827 litra, od srede 18. stoletja pa do 1876 meri en POLIČ 0.707 litra. 5 Manuale 1682 v župnijskem arhivu. 10 En FUNT je 560 g. (Povzeto po ŠkUjan Maja, Stare mjere, Povjestni muzej Hrvatske, Zagreb 1975). 11 En BOKAL je 1.4141. (Povzeto po Sever Martin, Prispevki k zgodovini meroslovja na Slovenskem, Slovensko društvo za merilno in procesno tehiüko, Ljubljana 1988). 12 Merniki so bili razUäü; Po Sever Martinu v Prispevki za zgodovino meroslovja na Slovenskem, Slovensko društvo za merilno in procesno tehiüko, Ljubljana 1988 je bü en MERNIK 30.5 litra; po Vilfan Sergiju v Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljamko mero (16.-19. stoletje). Zgodo- vinski časopis Vin, Ljubljana 1954, je v 15. stoletju en MERNIK približno 22.5 Utra, v 19. stoletju pa je en MERNIK tudi 30.75 Utra. Romanje na Šmarno goro most, ki ga je imenoval Marijin most." Za njega je po odloku iz 24.12.1840 smel pobirati mostnino (dovoljenje mu je dala dvoma pisarna), in sicer: od vpreženega ali nevpreženega velikega živinčeta (vol, konj...) po 6 krajcarjev, od malega živinčeta (ovce...) po 1 krajcar" in od posameznega človeka, ki je šel peš čez most, tudi po 1 krajcar." Ko je leta 1848 ustava odpravila podložnost kmetov, tlako in desetino, so se začeli nekateri kmetje upirati plačevanju mostnine. Ranili so baronovega mostninarja, pometali nekaj mostnic v Savo in grozili z napadom na smledniško graščino. Graščak in uradništvo so zaradi tega (in zaradi strahu) prosili v Ljubljani za vojaško pomoč, ta je takoj prišla in ostala v Smledniku do 3.4.1848.^'^ Glavna dohoda na vrh Šmarne gore sta dva: prvi iz Tacna, ki je tudi običajna romarska pot za tiste, ki prihajajo na Goro z južne strani, in drugi iz Zavrha, ki se pri šmamogorskem sedlu združi s prej omenjeno romarsko potjo. Ker je ta pot precej položnejša, so po njej dovažaU bolnike na božjo pot k šmamogorski Materi božji,^' pa tudi vse težje reči (naprSamassove zvonove); opeko ah kaj podobnega pa so ljudje na Goro znosili zastonj." Ob teh poteh so bile v 19. stoletju postavljene klopi, da so na njih romarji počivali." Ob že omenjenih poteh je še nešteto stez, ki vodijo z vseh strani, vendar so izletniki in romarji vedno raje uporabljali ti dve »glavni poti«. Sloverisko planinsko društvo je pot iz Šmartnega na Šmarno goro markiralo leta 1899.2» Izletniki in pobožni romarji si z vrha gore radi ogledajo bližnjo in daljno okoUco. Prav Šmarna gora nudi tako krasen razgled na vse strani, kakršnega drugi vrhovi te višine nikdar ne nudijo. S Šmarne gore se vidi skoraj polovica Kranjske. Kako obsežen je razgled s Šmarne gore, kaže tudi to, da so na kresni večer leta 1873 našteli pri jasnem 13 Slovenski cerkveni časopis, 1848, Str. 77. 1* 1 TOLAR = 120 KRAJCARJEV 1/2 TOLARJA = 1 GOLDINAR = 60 KRAJCARJEV 1/4 TOLARJA = 30 KRAJCARJEV 20 KRAJCARJEV 18 KRAJCARJEV 12 KRAJCARJEV 10 KRAJCARJEV 8 KRAJCARJEV 6 KRAJCARJEV 5 KRAJCARJEV 3 KRAJCARJI = 1 GROS 12 POLTURA = 11/2 KRAJCARJA 1 KRAJCAR = 4 PFENIGI 1GR0ŠL = 3/4 KRAJCARJA 1/2 KRAJCARJA = 2 PFENIGA 1 DENAR = 3/5 KRAJCARJA 1/4 KRAJCARJA = 1PFENIG 15 Novice, 1848, Str. 76. 16 Izvestja muzejskega društva, V, str. 47. 17 Zgodnja danica, 1875, str. 397. 18 Oznanikia knjiga iz leta 1846 in 1848. 19 Zgodnja darüca, 1875, str. 397. 20 Planinski vestnik, 1899, str. 102. 141 Darko Knez Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, Cerkev in ostala poslopja na Šmarni gori, gvaš, okoli leta 1850. • Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, The church and other buUding on Mt. Šmama gora, gouache, around 1850. ¦ Franz Kurz zum Thum vaxa Goldstein, l'Eglise et autres édifices sur Šmarna gora, gouache, vers 1850. Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, Tabor na Šmarni gori, gvaš, okoli leta 1850. ¦ Franz Kurz zum Thum xmd Goldenstein, the Rally on Šmama gora, gouache, around 1850. • Franz Kurz zum Thum imd Goldstein, Tabor sur Šmama gora, gouache, vers 1850. 142 Romanje na Šmarno goro nebu in mirnem vremenu po gorah in gričih naokrog 167 kresov; največ po loških in kamniških gorah, slišalo se je tudi petje in ukanje ter pokanje topičev.^' Ker je Šmarno goro obiskovalo ogromno število izletnikov in romarjev (nekateri baje celo 50-100 krat na leto), je Slovensko planinsko društvo leta 1895 dalo v uporabo v gostilni Pri mežnarju novo (kar pomeni, da je büa že prej) spominsko knjigo.^ Leta 1897 so to spominsko knjigo spet zamenjali z novo?' Iz raznih virov izvemo, da je prav pogosto bil na Šmarni gori tudi dr. France Prešeren, saj je imel na Gori strica, duhovnika Jakoba Prešerna. Napisal je tudi dve pesmi o Šmarni gori. Zelo pogosti gostje Šmarne gore so büi nekdaj tudi planinski piparji, ki so na praznik sv. Štefana leta 1896 tam priredili celo svojo božičnico. Piparji so okrasili božično drevesce in ga obložili z darovi za domačine in goste. Ko je cerkovnik pokadu vse prostore s kadüom in jih blagoslovil z blagoslovljeno vodo, so prižgali svečice na drevescu in pri jaslicah, na peči pa umetelni ogenj. Nadpipar je po primernem nagovoru razdelil božična darila, temu je sledila prijetna zabava .^^ KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED Ohranile so se tri listine, iz katerih bi se dalo sklepati, da je v 13. in 14. stoletju stal na tej gori grad, čeprav vidnih ostankov ni. Iz teh listin izvemo: Dne 1.10.1216 je Albert z Marijine gore (Albertus de Marienberch) dovolil Wemandu iz Smlednika (Wemando de Vledinick) v soglasju z njegovima sinovoma Bertoldom in Odalskalom in vsemi njihovimi dediči, da podeli eno kmetijo na Beli pri Preddvoru v blagor svoje duše in duše svoje soproge na oltar sv. Marije v Gornjem gradu. Leta 1248 je Neža, soproga Friderika Bojevitega, potrdila darilo (Schenkung) viteza Konrada Marijinogorskega (Conrad von Marienberg), ki ga je dal velesovskemu samostanu. Dne 1.5.1331 je bila spisana na Marijini gori ob Savi (Marienberg an der Save) listina na Rajnerja Schenka Ostrovrharja in njegove dediče, ki so prevzeli poroštvo za 177 mark starih oglejskih fenigov.^ Iz teh listin se da sklepati, da je bü na Šmarni gori grad, ki se je imenoval Marienberg, njegovi lastniki pa Marienberški ali Marijinogorski ali celo Šmamogorski. Spomin na nekdanji šmamogorski grad se je ohraiül tudi v nekdanji ljudski pripovedki o graščaku in zapeljani mladenki,^' ki jo je dr. France Prešeren slišal med tedanjim ljudstvom in ji dal pesniško obliko. 21 Novice,1873, Str. 206. 22 Planinski vestnik, 1895, str. 13. 23 Planinski vestnik, 1897, str. 29. 24 Planinski vestnik, 1897, str. 9. 25 Dr. Franc Kos, Gradivo, V., str. 142. 26 ROMANCA OD STRMEGA GRADA D = deklica P = puščavnik 143 Darko Knez 144 I. P: »O lepa hčer, o lepa hčer! Počij pri meni en večer, lej, bliža se že temna noč, in pešat' vidim tvojo moč.« D: »O ne mudite me nikar! Noči in truda mi ni mar, počivat', spati na puste, mi ne puste skrbi grenke.« P; »O pojdi z mano na moj dom! Razlega po gorah se grom, poglej oblakov čudni ples, kako vihar buči skoz les.« Ko te besede 'govori, po tleh se zvrne, omedH, - zvije fantiček se od nje, al ona se več ne zave. n. Na majhni trati sredi rož grob zjutraj koplje sveti mož. Gre mimo mlad' gradnik na lov, otročnico, grob gleda nov. Puščavnikovo kupit vest, cekinov vzame polno pest: »Kar imam s sabo,« pravi, »na! in molči, da ne zve gospa.« P: »Nikar, rukar, žlahtni gospod, da greha vaš ne plača rod! Za svete maše dajte d'nar, sirotam dajte bogat dar, da duši ki je v vicah zdaj, pomagajo v nebeški raj, in sineka, ki je na svet prišel, rediva sedem let; ko spolni leta ta, se z njim, se z njim podal bom v šole v Rim.« D: »O ne mudite me nikar; naj treska grom, buči vihar! Vihar oh hujši, bolj strašan po srcu r'jove noč in dan.« P: »Poslušaj, deklica, svet moj, ostani tukaj vsaj nocoj; lej, predno prideva do vrat, odšel čuvaj bo nama spat.« D: »O ne mudite me nikar, če slišal me ne bo vratar, ki mu odprla tol'kokrat, poslal odpret mi bo enkrat.« P: »Ostani, hči, tvoj mlad gradnik, on ni bolnik, ampak lažnik, on slišal trkanja ne bo, ker sladko spi z mlado gospo.« D: »Ubij te grom, devištva tat! že sedem mesecev hodim mat'; Bog ti gradiük zanesi mlad, od tebe nosim greha sad!« m. Gorje, gorje, gradnik nezvest, kako te peče huda vest! Krivic mašč'vavec, večni Bog, obilno pošlje ti nadlog: zaprto žene je telo, skrbi te starost brez otiok, graščino dati tujcem ' rok. Ko je preteklo dvajset let, puščavnik pride 'z Rima spet, iz Rima pride mašrdk mlad, ki je bil star'ga greha sad. Doma leži gradnik bolan, puščavnik reče mu en dan: »Skrbi vas grad, blago, gospod, ker z vami vgasnil bo vaš rod. Mariji grad svoj dajte v last, zidajte cerkev nji na čast, da bo mas'val v nji sin za vas, sem hodil romar vsaki čas.« - Mariji dal je grad svoj v last, je zidal cerkev nji v čast, v nji sin je zanjga mašo bral, in mater svojo 'z vic jemal. Kjer je bU strmi grad nekdaj, je cerkev Šmarne gore zdaj. D: »Zašla sem in steze nevem naprej ne vem, nazaj ne smem puščavnik, vas sam Bog naprot' poslal mi je pokazat pot, pokazat pot na strmi grad, na strmi grad, gradnik kjer mlad, kjer mlad gradnik bolan leži, da ga tak dolgo k meni ni, ki 'izvolil izmed vseh deklet, obljubil me je v zakon vzet'.« Romanje na Šmarno goro Ta pripovedka postavlja ustanovitev cerkve na Šmarni gori v dobo po ustanovitvi gradu na Šmarni gori. Listine, ki jih navajam zgoraj, pa dokazujejo, da so na Šmarni gori Marijo častili, preden je bil ustanovljen grad, aU pa je büo oboje istočasno. Če na Šmarni gori ne bi bilo vsaj majhnega svetišča v čast Materi božji, je prav gotovo ne bi imenovali Marijino goro (Marienberg). Torej je že leta 1216 (najbrž tudi že prej) na Šmarni gori stalo Marijino svetišče (morda samo kapelica). Da pa je to svetišče bilo že v 13. stoletju zelo obiskovana božja pot, dokazuje listina iz leta 1314, ko je oglejski patriarh Otbon potrdil odpustke, ki so jih že njegovi predniki podelili (torej prav gotovo že v 13. stoletju) obiskovalcem svetišča Device Marije na Šmarni gori.^^ Zaradi pogostih turških vpadov so v 15. stoletju postavili obzidje okrog cerkve. Zidovi so bili 95 cm debeli in 3 m visoki. Obzidje je imelo tudi dva močna stolpa. Iz enega so kasneje naredili zvonik, iz drugega pa stanovanje za vodiško duhovščino, ki je prihajala ob romarskih shodih na Goro in je tu prenočevala. Kletni prostori v tem poslopju pa so baje služili kot ječe za turške ujetnike.^'* To je bil čas najhujših turških vpadov v slovenske dežele in čas nastai\ka večine kmečkih protiturških obrambnih taborov. Iz vsebine pisma v kopialni knjigi avstrijske državne pisarne Friderika IIL, ki je povezano s smlediuškim ozemljem in z graditvijo tabora na Smami gori, vidimo, da je v začetku leta 1478 (19. januarja) cesar pisno ukazal svojemu gradiščanu na Snüedniku Gašperju Črnomaljskemu, da dovoli to cerkev podložnikom utrditi, pripraviti za obrambo in graditi. Ukazal mu je še, naj jim vrne naprave in orodje, ki jim ga je bil odvzel, da ga bodo lahko uporabljali za obrambo cerkve. Potemtakem, so tabor na Šmarni gori začeli graditi najkasneje leta 1477, graditev pa so z izreciüm cesarjevim privoljenjem v naslednjem letu nadaljevali.^' Pripovedka o Sv. soboti in o znamenju ob poti iz Zavrha pripoveduje, da so Turki napadli utrjeno Šmarno goro, ker so misUli, da imajo okoHški prebivalci vse svoje imetje skrito za trdnim obzidjem. Vodja Turkov je baje izjavil, da bo njegova mula zobala z Marijinega oltarja, preden bo ura pol dvanajst dopoldne. Ljudje v taboru so prestrašeni začeli klicati Marijo na pomoč. Marija je uslišala njihove prošnje in poslala junaka sv. Ahacija z ognjenim mečem Turkom nasproti ter zaklicala: »Zakaj me preganjate?« Turki so se te prikazni zbali ter preplašeni zbežaU. Pravijo, da je bilo to na dan sv. Ahacija ob pol dvanajstih dopoldne in da je bila tisti dan sobota. V spomin na to čudežno rešitev so zgradili ob stezi kapelico, ki se imenuje Sv. sobota. Ker pa so bili rešeni ob pol dvanajstih dopoldne, je zvonilo na Šmarni gori poldne že ob pol dvanajstih.* Na dan sv. Ahacija pa je bil veUk shod na Šmarni gori. Skoraj istočasno s turškimi pohodi na Kranjsko se je začelo med bogoljubnimi Slovenci širiti tudi luteranstvo. Vemo tudi, da so novo vero sprejeli celo nekateri vodiški duhovniki, ki so že od nekdaj skrbeh za Šmarno goro v dušnopastirskem oziru. Znano pa je, da so bih luterani hudi nasprotniki vsem božjim potem; čeprav za to obdobje nisem mogel zaslediti nobenih virov, lahko mimo trdim, da so vodiški duhovniki, ki so biH naklonjeni luteranstvu, z vso sUo delovaH proti Marijinemu čaščenju in proti obiskovanju božje poti. 27 Novak Josip, Šmarna gora, str. 40-41, Ljubljana 1928. 28 Župiujski arhiv. 29 Reisp Branko, Grad Smlednik, Kulturrü in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, str. 9, Ljubljana 1986. 30 Zgodnja danica, 1875, str. 397. 145 Darko Knez Prav tako riimamo podatkov za »francosko obdobje«. Le v škofijskem arhivu (Fasc. Vodice) se je ohranila neznatna bajka iz tistih časov, ki pravi, da je okrajni komisar v Smledniku oktobra 1805 naznanil okrožnemu uradu v Ljubljani, da se med ljudstvom širi govorica, da je šmamogorski kurat (Ivan Svetlin) zalotil ob polnoči v cerkvi duhovnika, ki je maševal. Neznani duhovnik je prijel kurata za roko ter ga odpeljal iz cerkve. Ztinaj mu je pokazal Ljubljansko in Sorsko polje, preplavljeno s krvjo, v kateri so plavali od Francozov pobiti Avstrijci. Okrožni urad je izročil omenjeno poročilo škofijskemu ordinarijatu, ta pa je naročil dekanu v Šmartnem pod Šmarno goro, naj izve, od kod izvira ta bajka. Šmartinski dekan je 24.10.1805 poročal ordinarijatu, da kljub poizvedovanju ne more ugotoviti izvora bajke oziroma, kdo je njen začetiuk, da pa je med ljudstvom splošno znana in da se ji nekateri smejijo, drugi pa verjamejo.'^ Dejstvo je, da je bajka izmišljena, vendar je vseeno zaiumivo to, da so že mesec diu pozneje Francozi res prišli na Kranjsko in 28.11.1805 zasedli Ljubljano. CERKEV IN NJENA POSEST NA ŠMARNI GORI Najznamenitejša stavba na Šmarni gori je cerkev Roženvenske Matere božje, ki ima štiri vhode, v južni zimanji sterü pa je vdolbina, v kateri je kip Marije roženvenske, ob kateri je tudi potekala maša, ko je bila cerkev prepolna. Kip je podoben Marijinemu kipu na velikem oltarju v notranjosti cerkve. Pobožnemu romarju v 19. stoletju je bil obisk cerkve prvi in glavni cilj pa tudi drugi izletniki so radi vstopali v to prijazno svetišče. Cerkev je bila nekoč pokrita z lesom, ker pa takšna streha rti trpežna, so se leta 1831 odločili, da jo bodo pokrili s »skalicami«, te pa so nato pobožni romarji znosili izpod Šmarne gore na vrh. Kot sem omenil v prejšnjem poglavju, je na Šmanvi gori stalo Marijino svetišče že v začetku 13. stoletja. To je bila najbrž cerkvica ali kapela, ki pa je zaradi naraščajočega števila romarjev postala mnogo premajhna. Zato so leta 1432 sezidali novo cerkev.'^ Zidana je bila v gotskem slogu z dvema ladjama in je imela po sredi več stebrov. O tej cerkvi je pisal tudi Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske'^ in sicer, da ima sedem oltarjev : - sv. rožnega venca, - Marijinega oznanjenja, - sv. Nikolaja, - sv. Florijana, - sv. Barbare, - sv. Ane, - sv. Križa. Novo cerkev so začeli graditi leta 1711. Zidal jo je takrat najboljši stavbenik Gregor Maček (ki je zidal tudi božjepotno cerkev v Dobrovi pri Ljubljani), dozidana pa je bila 31 Orožen Fran, Vojvodina Kranjska, H., str. 157. 32 Mitth. d, hist. Ver. f. Kr., 1848, str. 85. 33 Valvasor Janez Vajkard, Die ehre des Hertzogthums Grain, VIII. knjiga, str. 826, fara Vodice. 146 Romanje na Šmarno goro 1.1712. Grajena je v baročnem slogu.^ V tlorisu ima podobo dveh osmerokotnikov, manjši za prezbiterij, večji za ladjo. Strop sta tvorili dve kupoli. Ko se sprehodimo po cerkvi, je ves prostor v celoti pred nami. Pogled pritegne poslikana kupola, z Marijo, ki se dviguje iz svojega groba proti nebu. Ob grobu sta Magdalena in Marta, s strani pa gledajo apostoli. Zgoraj je sv. Trojica, ki vabi Marijo k sebi v večno prebivališče. Mariji naproti je »naša« prva mati Eva, pod njo drevo spoznanja, ki ga ovija zapeljiva kača. Evi naproti je velik duhoven Melkizedek, ki Bogu daruje kruh in vino, potem sta Sara in Abraham z nožem v roki pri svojem sinu Izaku. Dalje je Mojzes s tablami desetih božjih zapovedi, njegov brat veliki duhoven Aron s kadilnico, Jozue in kralj David s harpo. Evi na levi je Noe z barko, Jakob na poti, egiptovski Jožef, višji duhoven Hell in Ana, Samuelova mati, nato Zaharija, Elizabeta in sv. Janez Krstnik. V ozadju za orglami so podobe mnogih romarjev v kranjski noši, ki so jo nosili okrog leta 1847 ljudje različnih stanov in krogov na Kranjskem - kmetje z ženami in otroki in skupina romarjev, ob kateri stojijo vodiški župnik Jernej Arko, tedanji šmamogorski ekspozit Anton Jamnik in mladi slikar Matevž Langus s paleto v rokah, trije možje, po zaslugi katerih so nastale te slikarije v kupoli. Slikar se naslanja na kamnito ploščo, na katero je bü »pravkar« izpisal znameniti slovenski napis, iz katerega izvemo, da je »Matevsh Langus iz Kamnjegorize na Gorenskim« v letih 1846 in 1847 »zmazal« veliko kupolo, na kateri je upodobil veličastno Marijino vnebovzetje. Novo cerkev in oltarje je posvetil ljubljanski škof Žiga Feliks (Sigismundo Felici), grof Schrattenbach, 31.5.1729, o čemer priča 134 cm visoka in 93 cm široka kamnita plošča, ki so jo vzidali v cerkvi, kjer se stikata prezbiterij in ladja. Šmamogorska cerkev ima tudi lep križev pot. Prvi je bil napravljen 1.1815. V tej cerkvi so imeli orgle že v 17. stoletju, kar nam priča zapisnik izdatkov iz leta 1699, ko so za popravilo orgel plačali 6 goldinarjev. Okoli leta 1866 so vsako nedeljo in praznike tri hčere mlinarja Skulja iz Vikrč prepevale cerkvene pesmi ob spremljavi orgel. Poročilo o njih v Novicah se glasi takole:»Tri zale deve, ena lepša od druge; prvi pojo orgle, da malokateremu šolniku tako, druga s svojim visokim sopranom popeva krasne slovenske pesmi, tretja jo pa spremlja.«^' Ob pomembnejših romarskih shodih pa je včasih hodil vodiški organist s svojimi pevci na Goro, da je bila služba božja veUčastnejša. Na Gori in ob potih, ki vodijo nanjo, je kar nekaj znamenj in kapelic. Ob južnem pobočju Šmarne gore, tam kjer romarska pot zavije proti zahodu, je bilo postavljeno zidano znamenje žalostne Matere božje, v katerem je lesen kip Marije z mrtvim sinom. Kip je bil posvečen 25.7.1883 zjutraj ob šesti uri. Na njem piše: »Spominjaj se, o Marija na nas«. Pred šmamogorskim sedlom je na skali znamenje Matere božje dobrega sveta, v katerem je kamniti Marijin kip z detetom v naročju. V četrtek pred sv.Vidom so tacenska dekleta nesla ta kip na Goro.'* Prvotna kapelica na tej skaU je bila gotovo zelo stara, ker se je ohranila o njej pobožna pripovedka, da je Marija tu na poti na Goro počivala, in da se še vedno pozna v skalo vtisnjen komolec oziroma koleno.'' Še do danes se je ohranila navada, da mora tisti, ki gre prvič na Šmarno goro, prinesti lesen križec do tega znamenja 34 Iz zgodovinske zbirke duh. A. Koblarja. 35 Novice, 1866, str. 306. 36 Zgod. danica, 1883, str. 259. 37 Izv. muz. dr., IX., str. 123. 147 Darko Knez MATI 80ŽJA NA ŠMARNI GORI. Božjepotna podobica Roženvenske Matere božje na Šmarni gori s Tacenskim mostom v ospredju. Desno spodaj napis: Tiskal J. Kranjec v Novem mestu. • A pilgrim's memorial card of the Madonna of the Rosary on Mt. Šmarna gora, view with Tacen bridge in the front. The text in the right bottom comer reads: Printed by J. Kranjec in Novo mesto. ¦ Petite figure de pelerinage de la Mere de Dieu du Rosaire sur Smama gora avec le pont de Tacen au 1er plan. L'ir\scription en bas a droite: imprimé par J. Kranjec a Novo mesto. in ga položiti Mariji v podnožje, oziroma ga odložiti pri kapelici »Velika sobota«.^ Malo pod vrhom Šmarne gore je v bregu ob romarski poti votlina, v katero so leta 1846 postavili na les naslikano podobo sv. Antona Puščavnika v naravni vehkosti. Romarjem je bilo to všeč, in so se tukaj zelo radi ustavljali. Še prav posebno pa je sv. Anton postal priljubljen, ko »mu« je ljubljanski trgovec Krašovic daroval zvon, s katerim so romarji radi zvonili ter se mu tako priporočali. Zvonih so celo z zobmi, ker so verjeli, da jih potem ne bodo več boleh.'' Na jugovzhodni straiü cerkve stoji pokopališka kapela, ki je bila sezidana v 17. stoletju, če ne že prej, kajti omenjajo jo že v vizitacijskih zapisnikih iz leta 1631, Valvasor pa jo omenja 1.1668 pri opisu šmamogorske cerkve. Kadar je bilo na Šmarni gori toliko romarjev, da jih cerkev ni mogla sprejeti, so maševaU v tej kapeh. Na severni strani sedla stoji tudi stara zidana kapehca v obliki šesterokotne prizme. Vsekakor je na Šmarni gori še več znamenj ki so jih postavljali v različnih časovnih obdobjih od nastanka te božje poti pa do današnjih dni, a menim, da jih ni potrebno posebej omenjati, saj smo si s predstavljenimi, uspeh (vsaj delno) ustvariti podobo Šmarne gore in poti, po katerih so romarji hodili v 19. stoletju. Šmamogorska cerkev je nekoč imela veliko podložnih kmetij, njiv in travnikov,ki jih je deloma kupua aU dobila v dar. Ta posestva, ki si jih je pridobila skozi stoletja, so obdelovaU podložniki, ki so morah plačevati dajatve v denarju. 38 Ilustrirani Slovenec,Leto IV, tedenska priloga »Slovenca« (št.71) z dne 25.3.1928, štev. 13, str. 100-101. 39 Slov. cerkv. časopis, 1848, str. 77. 148 Romanje na Šmarno goro 149 Z ustavo iz leta 1848 so se podložniki osamosvojili, dajatve zemljiškim gospodom so prenehale, seveda pa so gospostva dobila za to primemo odškodnino. Nekoč so imeh gostilno na Šmarni gori v lasti šmamogorski duhovniki, vendar so poleg njih točili vino še dmgi. 19.2.1840 je eno izmed dveh shramb, ki imata vhod s stopnic zimaj obzidja, za tri leta vzel v najem Martin IngUč, da bi v njej točil vino. Zato je plačal letno najemnino 10 goldinarjev. 3.10.1842 pa so pogodbo podaljšah za nadaljnja tri leta. Dmgo shrambo so oddah za ish namen in za enako najemnino 28.2.1840 Pavlu Samenu iz Tacna. 3.10.1842 je bila oddana Nikolaju Smoletu. Pozneje so te shrambe oddajah na dražbah tistemu, ki je več ponudil. Ker so ti gostilničarji ob števih\o obiskaiiih shodih dobro služili, je šmamogorski cerkovnik Gašper Jamnik leta 1849 prosil okrajni urad v Smledniku, naj mu dovoh opravljati gostilniško obrt, kar mu je bilo odobreno.*" ROMANJE K ROŽENVENSKI MATERI BOŽJI NA ŠMARNI GORI Po Josipu Novaku je bila Šmarna gora najmanj že v 13. stoletju dobro obiskovana božja pot, kar dokazuje z listino, za katero ne navaja izvora iz leta 1314, ko je oglejski patrijarh Otbon potrdil odpustke, ki so jih že njegovi predniki podelih obiskovalcem svetišča preblažene Device Marije na Šmarni gori.*^ Podelü pa je še 40 dni novih odpustkov tistim, ki ob zapovedanih Marijinih praznikih pobožno obiščejo cerkev, se potrti in skesani izpovedo ter prejmejo sveto rešnje telo.*^ Vendar je začetek šmamogorske božje poti vseeno zavit v meglo, zato si jo je ljudstvo razložuo v pripovedki. Pripovedujejo, da je nekoč, v starodavnih časih, potovala na goro Marija. Sedanji Vižmarčani so jo baje videh in khcah za njo »Viš (=vidiš) Marijo!«, po čemer so dobile potem Vižmarje*' tudi svoje ime. Kot sem omenil že v prejšnjem poglavju, je spotoma počivala na skah pod sedlom, kjer je ostal celo odtis njenega kolena, zato so tam v spomin na ta dogodek kasneje postavih kapehco.^ Dalje pravi pripoveka, da je šla Marija po počitku na vrh gore in da je tukaj pustila podobico svojega vnebovzetja. Kmalu za tem so ji pobožni častilci na gori postavih majhno kapehco, vanjo pa postavili podobo Marijinega vnebovzetja kot spomin njenega prečudežnega prihoda na Šmamo goro.^* Krščanska vera uči, da je bil Marijin grob na Oljski gori in daje v tem grobu le »počivala«, preden sta bih njena duša in telo vzeta v nebo. Skala na Smami gori, na kateri naj bi Marija »počivala«, pa nas spominja na grob, v katerega so apostoh položih njeno telo. Na Šmamo goro so Kranjci romah v vehkih trtmiah, prav tako pa je to svetišče privabljalo romarje s Štajerske, Koroške, Istre in Krasa.^ Ob posebmh priložnostih niso prišh le posamezni romarji, ampak so prišle cele fare. Menim, da je tukaj v prvih stoletjih ob Marijinih praznikih m dmgih godovih, ob katerih so romarji prihajah na Goro, redno, leto za letom, skrbela vodiška duhovščina, saj 40 Župnijski arhiv, II., fasc. 4. 41 Novak Josip, Šmarna gora, str. 40, Ljubljana 1928. 42 Košutiuk Silvester, Božja pot Matere Božje na Šmarni gori pri Ljubljani, str. 18, Ljubljana 1906. 43 Prevladuje mnenje, da je ta razlaga napačna, ker je ime Vižmarje nemškega izvora. 44 Izv. muz. dr., LX., str. 123. 45 Košutnik Silvester, Božja pot Matere Božje na Šmarni gori pri Ljubljani, str. 10, Ljubljana 1906. 46 Košutnik Silvester, Božja pot Matere Božje na Šmarni gori pri Ljubljaiü, str. 27, Ljubljana 1906. Darko Knez 150 je bila to njena podružruca. Vodiški duhovniki so se morali odpraviti na Goro že dan pred romarskimi prazniki (napr: na god sv. apostolov Filipa in Jakoba -1. maj), da so imeli večemice, pridigo in litanije, drugo jutro pa sveto mašo in pridigo, saj so nekateri romarji prišli že prej. Ob Godu najdenja sv. Križa (3.maj) so najeli tudi duhovnika iz kake druge župnije (kar ni bil redek pojav), da je maševal že ob šesti uri in je dobil za to 5 grošev. Na ta dan je bila izpostavljena relikvija sv. Križa. Kdor jo je poljubil in zmolil tri očenaše in tri zdravemarije, je dobil 40 dni odpustka. Razen ob teh dveh godovih so romarji prihajali na Goro tudi ob naslednjih dneh: - za praznik Marijinega oznanjenja (25.marec), - v torek po veliki noči; na ta dan je bilo mogoče dobiti odpustke sedmih oltarjev, - za god sv.Florijana (4.maj); to je bil zaobljubljen praznik in obenem spomin posvečenja šmamogorske cerkve; ta dan je prišlo tudi mnogo procesij; maša in pridiga sta se začeli že ob 5.uri zjutraj, - za binkoštno nedeljo, - na binkoštni ponedeljek, - za god sv. Ahacija (22.jimij); procesije iz daljnih krajev so prihajale že dan prej, okrog 5. ure popoldne; zvečer so bile večemice in pridiga, - za god sv.Janeza Krstnika (24.jimij); ob kaplanu je prišlo tudi več spovednikov, kar se je dogajalo tudi ob dmgih dnevih; prišle so tudi procesije iz raznih krajev. Vdolbina v južni zunanji steni cerkve, v kateri je kip oblečene Roženvenske Matere božje, ob katerem je potekala maša, ko je bila cerkev prepolna. ¦ The recess in the external wall of the church with the statue of the Madonna of the Rosary. Mass was celebrated here when the church could not take all pilgrims. ¦ Niche a l'extérieur du mur du côté sud dans laquelle fut la statue de la Mere de Dieu du Rosaire vetue. C'est la que l'on célébrait la messe quand l'église était trop pleine. Romanje na Šmarno goro - na nedeljo po praziüku sv. apostolov Petra in Pavla (29.6.), - za god sv Ane (26.7.), - na praznik Marijinega vnebovzetja (15.avgust. Veliki Šmaren), - na prazruk Marijinega rojstva (S.september, MaH Šmaren), - prvo nedeljo v oktobru (roženvenska nedelja); v ponedeljek po tej nedelji je bilo mrtvaško opravilo za rajne ude roženvenske bratovščine. Ob vseh teh dnevih se je vršila služba božja. To so bila duhovna opravila, ki jih je bila na Šmarni gori dolžna opravljati vodiška duhovščina. Sčasoma se je marsikaj spreminjalo, stare navade so se opuščale in uvajale so se nove. Zelo je na bogoslužni red vplivala doba jožefinizma in janzenizma. Prepovedale so se službe božje pri podružnicah ob nedeljah in praznikih, ljudi so odvračali od obiskovanja božjih poti, bratovščine in procesije so zatirali. Dne 27.9.1787 je bil izdan natančen bogoslužni red, a se ga vodiška duhovščina ni povsem držala in je še naprej opravljala službo božjo na Šmarni gori, saj se ni mogla odpovedati dobremu zaslužku - motivaciji službovanja na tej romarski točki, ki je bUa postavljena na visoki gori, kakor tudi nekatere druge romarske točke na Kranjskem, kot so sv. Primož in Felicijan nad Kamnikom, sv. Valentin na Limbarski gori, i.dr.. France Prešeren, ki je rad zahajal k stricu Jakobu, vikarju na Šmarni gori, je napisal znano pesem o Šmarni gori (o vseh svetih 1843). Pesem je zelo zanimiva za podrobnejšo analizo. Vi ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor vam! hvalit mater v nebo vzeto; al' gorje odlašavcam, ki tak dušo svojo črfjo, da it' opuste pred smrtjo roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije. V noči, kadar xire svoje spoliü Vseh svetnikov dan, dokler zjutraj ne zapoje v čast Marije zvon glasan, gor, na goro - strašno res je - mrtvih hodjo proces'je roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije. Vseh stanov so trume plašne, to se vidi 'z njih oblek; vidijo se stole masne. Romarjev za nami truma, ki je ni mogoče štet', kristjani so brez uma, ki so hot'li nam verjet'. V vicah delajo pokoro, z nami hodijo na goro roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije. Kdor odraščen gre iz sveta Kranjcev, da ni tukaj bil, v hiši večnega očeta Darko Knez 152 Žida in hodnik vse vprek. »Kdo ste, romarji vi čudni, ki zdaj molite neutrudni roženkranc in Utanije molit, hvalo pet Marije?« Mi v duhovskem oblačih smo sejali seme zmot, slepci smo ljudem branili sem na sveto božjo pot; zdaj zato iz vic sem hod'mo, žalostae proces'je vod'mo roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije. se ne bo pred vesehl, dokler ne dočaka dneva, da sem z nami pride reva roženkranc in htanije moht, hvalo pet Marije. Naj tedaj odpre ušesa, kdor bo shšal pesem to, pred, ko duša od telesa v smrti se ločila bo, sam naj al's proces'jo farno pride gor' na goro Šmamo roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije. Tega, ki na goro hodi, bo Marija var'vala, da ne bo peklenski zlodi v smrtni uri zmotil ga; on bo šel v nebesa srečno - gori z angelci bo večno roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije Poznamo tudi romarske pesmi, opisujoče romarje, ki utmjem,lačni in žejni komaj še stopajo naprej. Za primer nam bo pesem,ki opisuje sestradanega romarja na Šmamo goro. Ljuba si, Šemama gora, jaz pa, romar, gor ne morem: roka, noga omahuje, piti jesti primanjkuje. O Marija usmiljena, prosi za nas Jezusa! Oddaljeni romarji so prihajali na Šmamo goro navadno že prejšnji večer in so hoteU imeti duhovno opravilo zgodaj, da so se lahko čimprej vmih na svoje domove. Bližnji romarji pa so hoteh imeti sveto mašo ob poznejši uri, da so lahko pravočasno prišh na Goro. Župnik Peterman poroča ordinarijatu, da je ob nastopu župnije leta 1813 naletel na navado, da je vodiški kaplan ob zgoraj omenjenih Marijinih praznikih ter na vehkonočni in binkoštni ponedeljek na Šmarni gori opravljal službo božjo ob 10. uri. Poroča, da v Romanje na Šmarno goro glavnem nista bili dve sv. maši, ampak jih je büo več. V župni cerkvi je büa le ena, in to ob 6. uri zjutraj."' Ob shodüi, oziroma ob prej omenjeriü\ praznikih, sta büi na Gori vsaj po dve sv. maši in ker je pobirala cerkev miloščino, sta prišla vedno tudi dva ključarja, prišel je tudi vodiški organist, ki je poskrbel za orglanje in petje; za zvonjenje in za strežbo pri sv. maši pa so bile potrebne tri osebe. Vse te je büo treba za njüiovo službovanje plačati. Župnik Peterman je ob vsakem shodu odvzel od miloščine, ki so jo romarji darovali cerkvi, eno tretjino, ter s tem plačal hrano in pijačo vsem, ki so ob tistem shodu sodelovali. Od 1.2.1827 pa sodelujoči dobe primemo odškodnino v denarju, m sicer dva duhovnika po 2 gld., organist in dva ključarja po 1 gld., tri za cerkveno službo potrebne osebe pa po 45 kr. od vsakega shoda.** Iz nekaterih krajev so romarji prüiajali redno vsako leto na določen dan in ta navada seje ohranüa do današnjui dni, čeprav so nekateri to navado spremenili aH jo celo opustüi. Po potresu leta 1895j)rüiaja vsako leto na velikonočni ponedeljek na Šmamo goro zaobljubljena procesija iz Smartnega pod Šmamo goro. V torek po veliki noči prüiaja zaobljubljena procesija iz Vodic, ki jüi je potres leta 1895 zelo hudo poškodoval. Vodičaru so se zaobljubili, da bodo šli vsako leto v procesiji na Šmamo goro. Prvič so namesto na velikonočni torek šli 1. maja 1895.*' Prav tako je na velikonočru torek prüiajala starološka župnija, ki je leta 1851 začela prüiajati na Goro. V oznanüni knjigi je zapisano: »Na prošnje enih bo v tork sv. maša na Šmami gori za žegen polja ino za odverjenje štrafeng ino spreoberjenje grešnikov«. Romarji so prihajali v procesiji, ki se je zbrala pri vhodu v Zgornje Pinuče. Ko je prišla pod Goro, se je razšla, da so šli romarji po svoji volji. Na Gori pa so se spet zbrali in so šli v procesiji v cerkev. V začetku 19. stol. so to navado opustili, ker je büa cerkev navadno nabito polna vernega ljudstva in je bilo nemogoče istočasno vstopiti vanjo. Z domačim duhovnikom je vedno prišel tudi pater kapucin, da sta lahko bili na Gori dve sveti maši. Za sklep pobožnosti so odmolili lavretanske litarüje in podelili blagoslov.'" Na velikonočni torek so prihajali tudi župljaiu iz Jezice in tudi vaščaru iz Gimcelj v šentviški župniji, ki so imeH zaobljubljeno sveto mašo na Šmami gori.'' Na belo nedeljo so prihajali na Goro vaščani iz Rašice. Zvečer pred godom sv. apostolov Filipa in Jakoba (dne 30. aprüa) so prüiajale na Šmamo goro procesije iz Dobrepolja, z Iga in iz Preserja. O Dobrepoljski procesiji je v arhivu zapis iz leta 1576, ki pripoveduje da so župljani cele tedanje dobrepoljske župnije (tudi Lašče in Stmge) zbrali na omenjerü dan ob 7. uri zjutraj in so šli v procesiji v Ljubljano v cerkev avguštincev, kjer so imeli sv. mašo pri oltarju Matere božjega dobrega sveta. Popoldne okoli 4. ure so šli na Goro, kjer je imel po večemicah dobrepoljski kaplan pridigo. Drugo jutro, na god sv. Filipa in Jakoba, je pridigal ižanski kaplan, dobrepoljski kaplan pa je imel peto sv. mašo. To procesijo so vodüi menjaje eno leto dobrepoljski kaplan, drago leto pa velucolaški vücarji. Na god imenovarah apostolov (l.maj) je prišla hidi župnija Šenčur pri Kranju. 47 Župnijski arhiv. 48 Župnijski arhiv. D., fasc, 4. 45 Župn.arh., n., fasc. 4. 50 Košutruk Silvester, Božja pot Matere Božje na Šmanu gori pri Ljubljani, str. 27, Ljubljana 1906. 51 Zgod. danica, 1875, str. 413. Darko Knez Dne 3.maja, na god najdenja sv. Križa, je prihajala na Goro župnija Šentvid nad Ljubljano, popoldne istega dne pa župnija Vrhnika. Ta dan je prihajala na Goro tudi preddvorska župnija. V16. stoletju je preddvorsko okohco zadela huda nesreča. Žito, na videz lepo, je bUo brez zrnja. Nastalo je pomanjkanje, lakota, ker ni bilo kruha. Da se ne bi ponovila ta strašna nesreča, so preddvorčani obljubili, da pojdejo vsako leto dne 3. maja na Šmamo goro. Zvečer so prišh romarji posamezno na Goro, nato so se zbrah in šh v procesiji okrog cerkve. Naproti jim je prišel duhovnik s ključarjema. Nato so bile v cerkvi htanije Matere božje z blagoslovom. Dmgo jutro je bUa sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. Po sveti maši so molih v kapelici žalostne Matere božje sv. rožni venec in htaivije Matere božje. Na dan sv.Florijana (4.maj) je prihajala procesija iz Smlednika, ki se je zaobljubila zaradi nekega večjega požara v župniji, in šentpeterska procesija. Leta 1774 so združih to procesijo s tisto okrog bmkošti, zaradi česar je prenehala.^^ V torek po binkoštih je bila poleg procesije za god sv. Florijana zabeležena še dmga, ki je šla na Šmamo goro okrog binkošti. Obe procesiji pa so menda po veliki požarni nezgodi, dne 28.juhja 1774, stmüi v eno in jo preložih na binkoštni torek. Ob pol petih je bila v šentpetrski župni cerkvi sv. maša pri oltarju sv. Florijana, potem pa so odrinih z bandero sv. Petra proti Šmarni gori, kjer je navadno eden izmed šentpetrskih duhovnikov maševal m pridigal. Tako je bilo vsa leta, dokler ni prišel leta 1814 za župnika k sv. Petm Ivan Bedeničič, ki je bil goreč jožefinec m jai\zenist. Ta je takoj prvo leto prepovedal procesijo na Šmamo goro. Šentpeterčanom pa to ni büo po volji, zato so prihodnje leto prosih pri knezoškofijskem ordinariatu, da jim jo dovoh. Generahii vikar Jurij Golmajer jo je dovolil in sprenüjal jo je šentpetrski kaplan Ivan Traven. Po župnikovem ukazu je na prižnici tako srdito izpodbijal romanje, da je s tem hudo razjaril zbrano množico, ki se je zaradi tega pritožila na škofijstvo in zahtevala, naj premestijo župnika Bedeničiča m kaplana Travna. Ordinariat je dal Travnu strog ukor in mu za prihodnje v pridigah priporočil več dušnopastirske modrosti v pridigah; Šentpetrčanom pa je svetoval, naj obljubo prediükov zamenjajo s pobožnostjo v domači cerkvi. Spor pa se je nadaljeval še do leta 1819, ko je procesijo knezoškofijski ordinarijat za vselej dovolil. Tega leta pa je šel s Šentpetrčani na Smamo goro frančiškan Fehcijan Rent. V pridigi je blagoroval navzoče božjepotnike; tistim pa, ki so opustih romanje na Šmamo goro, je žugal gorje. Bistvo te pridige je bilo naperjeno proti janzenistom, zlasti proti župniku Bedeničiču. Ta se je pritožil na Ordinariat, ki je dne 2.juhja 1817 razsodil, naj se v bodoče ne ovira romanja na Smamo goro, vendar se prepove pridiga, ker so pridige dovoljene samo ob zapovedanih praznikih.^ Ta procesija se je ohranila še 100 let, leta 1920 pa je prenehala. Na ta dan je priromala tudi fara Jezica s svojhn župrukom, pa tudi vodiška, preddvorska, čmuška ter stara fara Naklo .'^ Kvatmo sredo^ pred praznikom sv. Trojice (prva nedelja po BiiJcoštih) je na Goro prihajala župnija Stranje, na god obiskovanja Marije Device (2.7.) pa so romah sorski farani in pa fara Mavčiče. Na dan sv. Ane (26.7.) pa je romala fara Preska.''^ 52 Novak Josip, Šmarna gora, str. 107, Ljubljana 1928. 53 Dom in svet, 1920, str. 246. 54 Košutnik Silvester, Božja pot Matere Božje na Šmanu gori pri Ljubljani, str. 27, Ljubljana 1906. 55 Kvatemi dnevi so posebna vrsta postiüh dni. 56 Košutruk Silvester, Božja pot Matere Božje na Šmarni gori pri Ljubljaiü, str. 28, Ljubljana 1906. Romanje na Šmamo goro Ob že zgoraj omenjeiiih dnevih so prihajale procesije in romarji na Šmamo goro iz vseh bližnjih, kakor hidi iz bolj oddaljenih krajev. Te procesije so nastajale iz razUčiuh razlogov, kot so: odvmjenje kužnih bolezni, hudega vremena, požarov, suše; večkrat pa so prihajale na Goro tudi procesije, ki so prosile za dež (vodiška župnija npr.18.9.1871, 15.5.1893, 30.6.1908 in 18.6.1917) in podobno. Ob določenih nezgodah so se zaobljubili Mariji ali kakemu svetniku, da bodo na določen dan hodili na romanje in s tem še kdaj odvrnili podobne morebitne nezgode. Šmamogorski romarji so se radi ustavljali na Skamčiu pri sv. Luciji, kije ozdravljala bolne in ranjene oči.'' To ni bilo nič nenavadnega, saj so romarji radi obiskovali več božjih poti hkrati. Navadno je bila glavna romarska postaja Marijina božja pot, stranska pa je bila vezana na krajevno čaščenje kakšnega svetrüka. Sicer pa lahko mirno rečem, da je Šmama gora ena bolj pomembnih romarskih točk na Kranjskem, tako v prejšnjih stoletjih kakor tudi danes, torej prav gotovo tudi v 19. stoletju. Ob teh stahuh vsakoletnih procesijah so razne župnije in društva prirejala in še prirejajo romanja in izlete na Šmamo goro ob razruh priložnostih in iz različnih potreb. Med leti 1854-1856 je prihajala na Šmamo goro procesija iz tmovske župnije v Ljubljani za srečo pri zidanju nove cerkve. 3.9.1865 je priredilo ljubljansko telovadno društvo Sokol telovadni izlet na Šmamo goro."* 13.5.1877 je ljubljanski Sokol spet priredil izlet na Šmamo goro. Udeleženci so prišli preko Gameljnov, kjer so jim na čast vihrale narodne zastave. V Šmartnem jih je pri slavoloku pozdravil takratni župnik. Pri sv. maši na Šmami gori so peli pevci ljubljanske čitalnice. Popoldne so tacenska dekleta pripela med pokanjem topičev krasen venec na sokolsko zastavo.'' Enajsto nedeljo po binkoštih leta 1870 je prišla na Šmamo goro Katoliška družba iz Ljubljane." 3.8.1871 je novomašrak Franc Marešič, nečak tedanjega šmamogorskega duhovnika, pel svojo novo mašo na Šmarni gori.^' 5.8.1872, ob godu Marije Snežnice, je imela vsa šmamogorska okolica slovesno procesijo k Materi božji na Šmami gori za svetega očeta Pija D(. Te procesije so se udeležue župnije: Vodice, Komenda, Šmartno pod Šmamo goro, Št.Vid nad Ljubljano, Smlednik, Zapoge in Mavčiče - torej okrog 10.000 ljudi. Pridigo o stiskah, bridkosti in trpljenju sv. očeta je imel o. Janez Valjevec, jezuit iz Rupenj. Slovesno sv. mašo pa je daroval komendski župnik Matevž Tavčar. Za sv. očeta se je nabralo 89 gld. 5 kr. in 1 ces. cekin.**^ 18.7.1880 je nemško pevsko društvo Liedertafel priredilo izlet na Šmamo goro. Vedli pa se niso posebno spodobno, kar je vzbudilo v navzočem kmečkem ljudstvu precejšnjo nejevoljo. V Medvodah so jih nekateri izzivajoči »Hedertaflerji« dobiU tudi nekaj po »grbi«.*^ 57 Orel Boris, Slovenska božja pot in izvori njene ljudske umetnosti. Umetnost 1-3,1942-1943, str. 81. 58 Novice, 1865, SÜ-. 284. 59 Novice, 1877, sti. 161. 60 Oznaniha knjiga. M Zgod. Danica, 1871, sh-. 242. 62 Zgod. Danica, 1872, str. 258. 63 Novice, 1880, sti'. 238. Darko Knez 156 Detajl iz poslikane velike kupole šmamogorske cerkve: vodiški župnik Jemej Arko, tedanji šmamogorski ekspozit Anton Janrnik in slikar Matevž Langus. Trije možje po čigavi zaslugi je bila posUkana velika kupola. • Detail from the big, painted dome of the Smama gora church: Jemej Arko, mayor of Vodice, the Smama gora priest Anton Jamnik and painter Matev' Langus. These three men share the merit that the big dome was painted. • Détail de la grande coupole peinte de l'église de Smama gora: le curé de Vodice M. Jemej Arko, le pretre de la succursale de Smama gora M. Anton Jamnik et le peintre M. Matevž Langus. Les trois hommes grâce auxquels la grande coupole put etre peinte. 8.6.1902 je Slovenska kršč. soc. zveza iz Ljubljane priredila izlet na Šmamo goro v proslavo 25 letne vlade papeža Leona XIII, in v spomin prerano umrlega kardinala dr. Jakoba Missia. Cerkveno opravilo z govorom je imel dr. Janez Ev. Krek. Popoldne je bUa veselica s petjem na Planici, kjer so vevški delavci uprizorili dve igri." 4.5.1919 je bil na Šmarni gori »orlovski tabor«. Sv. maša z govorom je bila v kapelici pri cerkvi. Popoldne je bilo zborovanje na Planici. Nedvomno je bilo ob teh prireditvah na Šmarni gori še vehko več dmgih, vendar mislim, da ne bom zagrešil prevelike napake, če jih vseh ne bom omenjal. M Župnijski arhiv, VH, fasc. 19. Romanje na Šmamo goro 157 Mariltno vnKtmvsetle vdiha kupola Motevia Cangasa aa «marnl gori, slikano le/a l»4t In J»-«7. Naslovna stran 13. številke Ilustriranega Slovenca iz leta 1828 na kateri je upodobljeno Marijino vnebovzetje na veliki kupoli šmamogorske cerkve, ki jo je poslikal Matevž Langus. ¦ Front page of the 13th voIim:\e of Ilustrirani Slovenec (1828) with an illustration of the Assumption on the big dome of the Šmarna gora church, painted by Matevž Langus. ¦ Couverture de la revue Ilustrirarü Slovenec, numéro 13, en 1828, sur laquelle on trouve l'Assomption de la grande coupole de l'église de Šmarna gora, peinte par Matevž Langus. Darko Knez 158 Božjepotna podobica sv. Križa v Puščavi pod Šmamo goro iz leta 1825. • A pügrim's memorial card of the Holy Cross in the Puščava belowr Smama gora, 1825. • Petite figure de pelerinage de la St. Croix a Puščava sous Šmarna gora de 1825. Na Šmarni gori je bUa že pred 1.1419 ustanovljena »bratovščina Naše Gospe«, ki je imela že tega leta nekaj razpoložljive glavnice. S to je lahko kupila njivo v ljubljanskem predmestju za 7 mark šilingov. V listinah se ta bratovščina omenja še leta 1420,1423,1455 in 1498. Ni pa razvidno, kdaj se je začela imenovati bratovščina roženvenske Matere božje. Najbrž je büa že od začetka posvečena Kraljici sv. rožnega venca, a so jo v hstinah le kratko imenovali bratovščina Naše Gospe. Natančno ime nam pove šele papež Aleksander VII. v pismu 15.3.1662, izdanem v Rimu pri Mariji Snežnici. S tem pismom je papež določu odpustke, ki jih smejo dobiti udje te bratovščine ob razhčnih prihkah, in sicer popolni odpustek na dan vstopa v bratovščino, ob smrtni uri in prvo nedeljo v oktobru (to je praznik roženvenske Matere božje). Odpustek 7 let pa je büo mogoče dobiti štirikrat na leto, in sicer ob dnevüi, ki jih je določu knezškofijski Ordinariat.*^ Za nepopolne odpustke je ordmariat določu praznike Marijmega oznanjenja, Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva ter god sv. apostolov Filipa in Jakoba. Na Šmarni gori je bila zelo stara navada, da so romarji dajali darove v posebno skrinjico v žagradu in za te darove so se potem opravljale svete maše v čast Matere božje svetega rožnega venca. Včasih se je nabralo toliko darov, da skoraj rü büo mogoče vseh sv. maš opraviti na Šmarni gori. To se je dogajalo zlasti takrat, kadar rü büo na Gori stalnega duhovnika. Kurat Anton Jamnik je svetoval romarjem, naj se ti darovi nalagajo kot ustanovna glavnica, iz obresti pa naj se opravljajo večne sv. maše. Romarji so bih s tem zadovoljni. Župrdk Jemej Arko je 2.1.1846 poslal okrožnemu uradu ustanovno pismo in prvih zbranih 100 goldinarjev za nakup obligacije za masno ustanovo, ki naj se glasi Anton Jammk'sche Messenstiftimg zum Heile des Roserücranzvereines. Okrožni urad je takoj opazü besedo Verein (dmštvo) ter je takoj poizvedoval po pravihh tega dmštva. 65 župnijski arhiv, Vn, fasc. 2. Romanje na Šmamo goro Kapela ob pokopališču znotraj obzidja, na katerem so pokopani nekateri šmamogorski duhovniki. Ta kapela je služila kot rezervni prostor za maševanje kadar je büa cerkev prepolna. ¦ The chapel of the cemetery within the church's walls where some of Smama gora's priests were buried. The chapel served as an additional room for Holy Mass when the church was overcrowded. ¦ Chapelle a côté du cimetiere ou sont enterrés quelques pretres de Šmarna gora. Cette chapelle servait de lieu de réserve dans les cas ou l'église était trop pleine. Seveda je župrdk pojasnil, da to ni društvo z določenimi pravili, ampak da so se le udje roženvenske bratovščine zedinili, da bi zbrali potrebno vsoto za masno ustanovo. Z leti se je nabralo še več denarja, tako da je bilo že sedem ustanov na ime roženvenske bratovščine s skupno glavnico 2067 kron in iz obresti teh glavnic se je opravljalo po 23 sv. maš na leto.** Ob omenjenih sv. mašah so bile ustanovljene na Šmami gori še nastopne sv. maše za rajne. Skupna ustanovna glavnica je znašala 939 kron 80 vinarjev in za obresti te glavnice se je opravljalo po 8 sv. maš na leto. Do leta 1918 je takratna avstrijska država točno izplačevala obresti od ustanovnih obligacij in so se sv. maše redno opravljale. Na novo ustanovljena država južnih Slovanov pa ni hotela in ni mogla prevzeti teh obveznosti, zato se te ustanovljene sv. maše, za katere so bile glavnice naložene v avstrijskih državnih papirjih, niso mogle več opravljati. 16.4.1314 je oglejski patriarh Otbon s pismom potrdil vse odpustke, ki so jih že kdaj prej podelili njegovi predniki, obenem pa je podelil še novih 40 dni odpustka vsem, ki ob Marijinih praznikih pobožno obiščejo to cerkev, se skesano spovedo in vredno prejmejo sveto Rešnje Telo.''' « Župn. arh., vn, fasc. 5. 67 Novak Josip, Šmama gora, str. 120, Ljubljana 1928. Darko Knez 160 Oglejski patriarh Aiiton je 3.5.1403 s pismom določil, da bodo verniki, ki ponižno obiščejo Marijo na Šmami gori, dobili 40 dni odpiistka, in to na praznik Jezusovega rojstva, za novo leto, na dan sv. Treh kraljev, na velikonočne praznike, na Vnebohod, na binkoštne praznike, na praziuk sv. Rešnjega Telesa, na god sv. Janeza Krstnika, ob vseh Marijinih prazrükih, ob godovih vseh apostolov in vse nedelje štiridesetdnevnega posta, če tej cerkvi kaj vrednega store in se za odpustke vredno pripravijo.'" Nadškof Janez Soltamenski, piše 14.5.1411: »Ker se želi da bi ljudje cerkev prečiste Device Marije na Šmami gori spodobno in obilno obiskovali in ji kaj dobrega storili, dobe obiskovalci in dobrotniki te cerkve vsako nedeljo celega leta, vse zapovedane praznike in vse Marijine praznike in v njih osminah 100 dni odpustka, kadar to cerkev obiščejo in se za odpustke vredno pripravijo.«^' Pismo iz Rima z dne 22.3.1475 s podpisi desetih rimskih kardinalov podeljuje zopet 100 dni odpustka vemikom, ki obiščejo Marijo na Šmarni gori ob že zgoraj omenjenih praznikih in godovih.'" In tako so podeljevali in potrjevali odpustke še velikokrat kasneje. Da naj bi se na Šmami gori res dogajali čudeži, nam pričajo števiha znamenja, ki so jih romarji v zahvalo prinašali na Goro in jih razpostavljali po cerkvi. Ta znamenja pripovedujejo, da so bih ti in oni rešeni te ali one bolezni, te ali one telesne ali duševne nadloge. Vendar pa vseh dobrot in milosti, ki naj bi jih pobožni romarji prejeli na Šmami gori, ni mogoče popisati. Koliko grešnikov je tukaj dobilo pravo spoznanje in se je resnično spreobrnilo! Koliko bolnikov, med njimi že umirajočih, se je zateklo k Mariji na Šmamo goro in so ozdraveli! Koliko jih je dobilo tukaj pri Mariji tolažbe in trdnosti, da so potem laže prenašali svoje bridkosti in težave! Tudi veliko vojakov je prihajalo po priporočilo k Mariji, da bi se srečno vrnili iz vojske. Glavni romarski shod na Šmami gori je še danes na roženvensko nedeljo. BESEDA O AVTORJU Darko Knez, študent Filozofske fakultete na smereh Etnologija in Zgodovina, dokumen- tarist Kulturnozgodovinskega oddelka v Narodnem muzeju Ljubljana. ABOUT THE AUTHOR Darko Knez is a student of ethnology and history at the Faculty of Arts and a document- alist with the Department of Cultural History of the National Museum in Ljubljana. 68 Novak Josip, Šmama gora, str. 120-121, Ljubljana 1928. 65 Novak Josip, Šmama gora, str. 121, Ljubljana 1928. 70 Novak Josip, Šmama gora, str. 121, Ljubljana 1928. Romanje na Šmamo goro SUMMARY ŠMARNA GORA - A PLACE OF PILGRIMAGE Mt. Šmarna gora rises from the vast plain that extends northwest of Ljubljana into Gorenjska. The moimtain has two tops. The pilgrimage church of the Madonna of the Rosary is situated on the 671m high eastern top. It takes some 45 minutes to get from the bottom of the mountain to its top. The local people stiU call Smama gora simply "the mountain". The name Smama gora originates from Sv. Marijina gora (Virgin Mary's Mountain) and the top got its name only after the first shrine, dedicated to the Vhgin Mary, was erected there. The most renovmed building on Smama gora is the baroque Church of the Madonna of the Rosary, one of the peaks of our memorial heritage. The church has four enfrances and the statue of the Madonna of the Rosary stands in a recess in the southem extemal wah. Mass used to be celebrated here when the church was overcrowded. To the southeast of the church there is a cemetery chapel which often served the same purpose. Smama gora is ranked among the moimtain places of pilgrimage and is visited by huge numbers of pilgrims and day frippers (some people chmb the mountain 50 to 100 times a year) from nearby Ljubljana and Gorenjska but also from Štajerska, Koroška, Isfria and the Karst. Pilgrims from far away usually arrived hi the evening to pay their duty to the Virgin early next morning and return home. Those from nearby (the great majority) wanted Holy Mass to be celebrated at a later hour so that they could get to the top in time without getting up in the middle of the night. The prmcipal day of pilgrimage to Smama gora has remained Rosary Sunday (the first Sunday of October) to our days. Another custom which has been preserved expects those who do their first pilgrimage to bring a httle, wooden cross and lay it either at the feet of the statue, at the sign of Our Lady of the Blessed World which is a httle below the top of the mountahi's saddle, or at the "Easter Saturday" chapel. That miracles are supposed to have occurred on Šmarna gora is exemplified by the numerous signs pilgrims have brought to the mountain in gratitude and placed them about the church. These signs proclaim tiiat people were cured of this or another illness or affhction of either body or mind. The pilgrhnage church on Smama gora is among the oldest and most significant places of pilgrimage in Slovenia. Just how far the custom goes back is iUusfrated by a document issued by the patriarch Otbon of Aquileia which dates from 1314. It confirms the indulgences granted by his predecessors to pilgrims who had visited the Blessed Virgin Mary on Smama gora. Nowadays, however, Smama gora atfracts more people for the sake of tourism, recreation, sports, education and the hke than pilgrims. 161 Darko Knez 162 RÉSUMÉ LE PELERINAGE SUR ŠMARNA GORA (SUR LA MONTAGNE DE LA VIERGE) Šmarna gora se situe sur la vaste plaine de Gorenjska au nord-ouest de Ljubljana. Elle a deux sommets. La hauteur du sommet d'est, avec l'église de pelerinage de la Mere de Dieu du Rosaire, est de 671 metres. La marche du pied de la montagne jusqu'a son sommet dure a peu pres 45 minutes. Les habitants l'ont nommée et le nomment encore simplement "Gora" ("La montagne"). Le nom "Šmarna gora" provient de l'appelation "La Montagne de Sainte Marie" et le sommet n'obtint son nom qu'apres la construction du véritable temple, consacré a la Vierge Marie. L'édifice le plus illustre sur Šmarna gora est l'église baroque de la Mere de Dieu du Rosaire, qui compte parmi nos mommients les plus importants. L'église a quatre entrées et dans le mur du côté sud U y a une niche avec la statue de Marie du Rosaire; c'est la qu'on célébrait la messe quand l'égHse était trop pleine. Du côté sud-ouest de l'église ü y a la chapelle du cimetiere, et la aussi, on y célébrait la messe guand tous les pelerins, qui étaient venus sur Gora, ne pouvaient pas entrer dans l'église. Smama gora, qui est classée parmi les pelerinages de montagne, était visitée par im nombre extraordinaire de pelerins et d'excuisionistes (certains d'entre eux la visitaient meme entre 50 et 100 fois par an); c'étaient sxirtout les croyants et les exciirsionistes des alentours (Ljubljana, Gorenjska), pourtant, il y avait aussi des pelerins de la Styrie, Carinthie, Istrie et du Karst, qui venaient a Šmama gora. Ces pelerins, qui venaient du loin, arrivaient d'habitude a Šmama gora un soir plus tôt et ils avaient envie que l'office religieux eut Heu tres tôt le matin, pour pouvoir rentrer le plus tôt possible chez eux. Tandis que les pelerins des alentours (qui étaient en majorité) voulaient avoir la messe a une heure plus tardive pour pouvoir arriver a temps a Gora. Aujourd'hui le pelerinage le plus important a toujours Heu le Dimanche du Rosier (le premier dimanche d'octobre). On perpétue aussi la coutimie qui veut que celui, qui monte pour la premiere fois sui Šmama gora, doit y apporter ime crok en bois et doit la poser au pied de la statue de Marie, au pied du calvaire de la Mere de Dieu du bon conseil, située immédiatement avant le col de Šmama gora, ou bien il doit le déposer pres de la chapeUe "Le Grand Samedi". Des nombreuses offrandes, que les pelerins apportaient en signe de recormaissance et les disposaient dans toute l'égHse, témoignent des miracles qxii ont eu Heu a Šmama gora. Ces offrandes nous racontent que celui-ci ou celui-la fut guéri d'ime maladie ou d'ime autre, d'im handicap physique ou mental. L'église de Šmama gora compte parmi les routes de pelerinage les plus anciermes (ce qui est prouvé par le docimient du patriarche Otbon d'Aquilée, datant de 1314 et corifîrmant les indiilgences que ses prédécesseurs ont déja accordées aux pelerins de la Vierge Marie a Šmama gora) et les plus importantes en Slovénie, meme si les activités Hees au pelerinage ont perdu leur rôle principal et sont remplacées par les activitées toiiristiques, récréatives, sportives, éducatives et autres.