Zasavski
Izdaja Časopisni zavod »Zasavski tednik* Trbovlje / Urejuje tn odgovarja uredniški odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar J Tiska tiskarna ČZP »Slovenski poročevalec« v Ljubljani / Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo brti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo.

Btev. 22
Trbovlje, 25. maja 1957
Leto X.
^ dni
po bvetn
TUDI MOLLET JE MORAL ITI...
Po nekaj več kot 16 mesecih Vladavine je morala tudi Molotova skupina v pokoj. V Franciji se je če dolgo kopičilo godrnjanje, ki pa ga je premier Mollet znal v skupščini s tvojim spretnim manevriranjem enkrat na desno, drugič ho levo, malone venomer uti-iati.
Zdaj je moral iti. Vprašanje je, ali je na njegov padec vplivala alžirska vojna z use-mi svojimi strahotnimi posledicami ali vedno večje gospodarske težave, ki pa so spet nekako povezane z Alžirom in Egiptom. Vse kaže, da bo tež-fco dobiti novega mandatorja, kajti Francija potrebuje bolj kot kdaj koli vlado z daljšim življenjem...
ADENAUERJEV SKOK »ČEZ LUŽO*
Čeprav je nemški premier Adenauer že pred svojim odhodom v ZDA poudaril, da gre na pot samo z namenom, da hi se z odgovornimi ameri&ki-rni politiki pogovoril o vad-zorstvenem pasu, o atomski oborožitvi, in drugih perečih vprašanjih, je očitno, da gre zn nekaj globljega. Zahodno-nemški premier mora na bližnjih volitvah zmagati, zato pa potrebuje potrdila svoje politike tudi od ZDA. Namreč le tako, da lahko svojim podložnikom dokazal, da je njegova Pot edino pravilna.
VARNOSTNI SVET NI POTRDIL...
Čeprav se je bivši francoski Zunanji minister v Varnostnem svetu na vse kriplje prizadeval, da bi tudi ostali člani tega sveta potrdili ali sprejeli francoske zamisli, po katerih hi morali od Egipta zahtevati spoštovanje šestih načel za Plovbo po prekopu ni uspel. yečtnu delegacij je menila, da iz ta ukrep francoske vlade, Posledica francoske notranje Politike. Se en udarec.
poveljnik argentinske
VOJSKE ARETIRAN
Pred dnevi so aretirali argentinskega poveljnika vojske, tlkaz o aretaciji je podpisal Argentinski predsednik Aram-oaru. Vzroka aretacije niso havedli, čeprav sodijo, da je moral poveljnik v zapor zavoljo tega, ker je nasprotoval "henovanju generala Maja za obrambnega ministra.
AMERIČANI BODO SE KAR »POKALI«
Medtem ko se vse miroljub-n® sile na svetu prizadevajo odvrniti grozečo nevarnost, ki Ptoti svobodoljubnemu človeštvu zaradi atomske energije
vojaške namene, je slišati, se Amerika pripravlja na ^vo eksplozijo, tokrat najmočnejšo. Bombo bodo spu-^iii nekje v Nevadi, in sicer ho eksplodirala 500 metrov visoko.
POZDRAV TITU
Letos proslavljamo 65. rojstni dan našega dragega maršala Tita. S ponosom se ob tej priložnosti oziramo na delo, ki ga je opravil in ki nima primera v naši zgodovini.
Ali nismo sedaj prava podoba nekdanjih kmetov — velikanov iz pripovedk Vladimirja Nazora, ali nismo prava podoba silnega Martina Krpana? Ko bomo praznovali rojstni dan maršala Tita in bodo oči nas vseh uprte v Beograd, ko mu bodo izročali številna voščila in čestitke, ne smemo pozabiti na to, da je samo v bratstvu in v enotnost j vsa moč in veličina naše domovine. In še na nekaj ne smemo pozabiti: da je vse, kar smo doslej storili, vzklilo iz semen, ki jih je vsejala naša Zveza komunistov.
Sto in sto let smo zaman čakali vstajenja kralja Matjaža. Vstal je končno on, eden izmed nas — naš dragi maršal Tito, ki nam je razodel, da smo silni in močni in da je kralj Matjaž, v nas samih, v naših pesteh, v naših prsih in v naših glavah. On nam je pokazal pot in nas iz hlapcev vzgojil v gospodarje. Bil je naš rešitelj v najstrašnejših dneh naše zgodovine. On je združil pesti naših narodov in nas na čelu proletarskih brigad in divizij povedel v boj. Danes nas s preizkušeno roko budnega krmarja varno vodi v novo socialistično življenje. Naj se zato na njegov letošnji rojstni praznik še globlje vtisne v naša srca veliko ime našega ljubljenega voditelja.
Pozdravljen, tovariš Tito ob tvojem praznovanju, ki pa ne bo samo tvoje, ampak tudi naše. V vseh naših domovih bo ta dan praznično. Pesem o Titu se bo razlegala od vasi do vasi, od mesta do mesta, vsa naša dežela bo polna te pesmi. Ali ni to hvalnica naši družbi, slavospev delu in bratskemu sožitju, himna srečne prihodnosti? Ljubeče toži nad gomilami naših herojev, nato pa zaplava nad sadovi njihovega znoja; med visokimi dimniki novih tovarn se poigrava in nad širokimi in belimi cestami, v taktu pnevmatičnih kladiv naših ladjedelnic, z žvižgi brzih lokomotiv na naših novih železniških progah se preliva in se izgublja v sinje daljave. Lepa in mogočna je ta pesem, pesem
SEMINAR ZA NOVE ČLANE DELAVSKEGA SVETA
Okrajni sindikalni svet v Trbovljah je na svoji zadnji seji sklenil, da se še -pred kongresom DS v Beogradu opravijo dvodnevni seminarji r. vsemi tistimi člani delavskih svetov, ki so bili letos prvič izvoljeni in sklenil, da se še pred kongrese tako niso udeležili lansko-letnih tečajev.
Za začetek jeseni pa so v načrtu seminarji višje stopnje za vse predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, na katerih bodo govorili tudi o smernicah, ki jih bo nakazal bližnji kongres.
Delegati so izvoljeni
Na prvi seji je novi delavski *t rudnika Trbovlje — Hrast-nit lzvol|l za svojega predsed-ka tov. Franca Zdevea iz lastnika in nov upravni odbor, v mu predseduje tov. Hinko K»mnikar.
°b tej priložnosti so bili Iz-
VRLME
CAS OD 22. MAJA DO 2. JUNIJA
tedn *rus* Polovici tekočega na sprva pogoste nevihte U ®vlne in nevarnost toče Vm- 'toncu tedna pa lepo in A, ce vreme. Ves prihodnji levji.« ®es|nlno, s pogostimi ne-k	padavinami in hladne-
tvi 'hndar je malo verjetno, da * ^kn dež.
(Napoved priredil V. M.)
brani tudi trtic delegati, Janez Leber in Filip Zibert iz Trbovelj In Stane Vodiškar llz Hrastnika, ki bodo zastopali trboveljske in hrastniške rudarje na bližnjem kongresu delavskih svetov Jugoslavije.
Nov upravni odbor in delegata za kongres je izvolil že tudt DS STT. To tovarno bo na tem pomembnem zboru v Beogradu zastopal tov. Herman Kolar, rolo tovarno Iz Vldma-Krškega pa tov. Barovlč.
Ostala manjša podjetja so opravila skupne volitve delegatov na nedavni okrajni konferenci delavskih svetov, ki Je bila v Trbovljah.
Kakor smo zvedeli, se bodo vsi ti še pred odhodom v Beograd zbrali na posvetovalnem sestanku.
- p. Jak
dela, pesem svobodnih graditeljev, ustvarjalcev in upravljavcev.
Se posebno radostno zveni ta pesem zato, ker jo pojo v bratskem objemu od Triglava do Djevdjelije, pojo jo na predelu sveta, kjer je dolga stoletja vladal moreč molk suženjstva. Svet, ki sliši to pesem, občuduje ljudstvo, ki je znalo ohraniti bodočim rodovom svojo besedo in svojo zvestobo. Tistim, ki so dolga leta teptali naše ljudstvo, na-
znanja nov čas ter neustrašeno in odločno postavlja meje njihovemu pohlepu in grabežljivosti. Tisti naši bratje pa, ki so ostali onkraj naših meja, črpajo iz nje vero, samozavest in živo upanje, da jih domovina nikdar ne bo zapustila.	'■
Dragi maršal Tito! Vsako leto ti čestitamo za tvoj praznik. Vselej nam kaka želja ubeži, saj jih je preveč in pre-različne so, da bi jih lahko izrekli vse. A če ti zdajle mno-
go ljudi isti hip iz vsega srca zaželi, da bi ostal še dolga leta zdrav in krepak ter veder, k'' si zdaj, boš rad priznal, da mora toliko želja nekaj žaleči. Saj so vse enake, vse želje so zate in to jih spaja in veže.
Želimo ti še enkrat, da ostaneš še dolgo let poln bogatih sit, zdravja m vedrine. Dovoli zdaj, da ti vsi za tvoj rojstni dan stisnemo roko in ti čestitamo prisrčno, dragi naš tovariš Tito!
ZVEZA KOMUNISTOV STROJNE TOVARNE
Za hitrejši napredek podjetja
Sekretar CK ZKS Miha Marinko je izrekel priznanje komunistom in preko njih celotnemu delovnemu kolektivu
V nedeljo, 19. maja je bila v Delavskem domu v Trbovljah konferenca Zveze komunistov
Strojne tovarne, ki se je razen ostalih udeležil tudi sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko. Poročile o delu komunistov v preteklem obdobju in o politično-gospodarskem stanju Podjetja je imel sekretar tovariš Friderik Matko-Stajerc. Moram reči, da je bilo poročilo ze-
lo skrbno pripravljeno In je vsebovalo vse važnejše uspehe In probleme v delu Zveze komunistov in v poslovanju podjetja. Zahvaljujoč temu je bila tudi razprava zel«, živahna in konstruktivna. Diskutanti so prinesli mnogo koristnih predlogov za bodoči, še hitrejši napredek podjetja. Sploh je bilo razpoloženje na konferenci zelo dobro. To je ustvarjalo vtis, da je komunistom mnogo na tem, da realno ocenijo politično-gospodar-sko stanje podjetja in sprejmejo dobre sklepe za prihodnost. To Je prav lepo povedal direktor podjetja tovariš Franc Slapnik, Id je dejal, da so člani delovnega kolektiva pripravljeni dati vse od sebe za uspešnejši razvoj podjetja. Kadar Je potrebno, so pripravljeni *e marsičemu odreči, ker se dobro zavedajo, da je njihova osebna sreča v prihodnosti tesno povezana * bodočnostjo podjetja.
Iz leta v leto večje proizvodnje
Iz poročila in razprave je bilo mogoče razbrati, da se proizvodnja podjetja iz leta v leto veča. Lani je delovni kolektiv dosegel letni plan proizvodnje s 108,1 odstotki, čeprav je bilo zaposleno 32 ljudi manj kakor v letu 1955. Letošnji plan proizvodnje je za 1500 ton izdelkov večji od lanskega, toda kljub temu vse kaže, da bo dosežen. To se da sklepati tudi iz dejstva, da je znaša; v prvem tro-
TUDI LETOS BODO IZROČILI LJUBLJENEMU TOV. TITU
iskrene Čestitke ob rojstnem dnevu
Trbovlje praznujejo
27. in 28. maja — dan srednješolske mladine;
29.	maja — Športno popoldne pionirjev;
30.	maja — Kvalifikacijske nogometne tekme za pokal
ObLO Trbovlje;
31.	maja — Ban gasilcev - pionirjev, zvečer ob 19.30 v
gledališki dvorani Del. doma drama »Dve kaplji krvi«. Izvaja »Svoboda - Dobrna«;
1.	junija — Ob 9. uri otvoritev vajenske razstave v restav-
raciji »Turist«. Popoldne telovadni nastop TVD »Partizan« na telovadišču;
2.	junija — Ob 9. uri slavnostna seja ObLO v predaval-
nici Delavskega doma. Po seji otvoritev zdravstvenega doma, nato pa ob 11. uri koncert mladih v Delavskem domu;
S. junija — Zaključek vajenske razstave,- ocenitev izdelkov.
mesečju letošnjega leta vrednostni obseg proizvodnje na enega zaposlenega 1 milijon 938 tisoč dinarjev ali za 302.000 dinarjev več kakor v istem času lansko leto. V prihodnjih letih Pa se bo proizvodnja še znatno povečala, tako da bo znašala 7000 tom v primeri s 3000 tonami v lanskem letu. Seveda se bo sorazmerno pomnožilo tudi število zaposlenih, kar bo velikega pomena za Trbovlje, kjer bo vedno več odvečne delovne rile.
Uspeh delovnega kolektiva Strojne tovarne je tudij v dviganju storilnosti dela. To je nedvomno posledica prožnega sistema nagrajevanja, ki so ga v mejah možnosti uvedli v podjetju, Zaslugo za to Pa ne bi mogli v nič manjši meri pripisovati tudi skrb; vodstva podjetja in organov delavskega samoupravljanja za boljšo organizacijo dela. V začetku leta so ustanovili poseben anahtičoo-organizacijski oddelek, ki se ukvarja s proučevanjem organizacijske povezanosti posameznih oddelkov, delovnih postopkov, organizacije dela itd, V podjetju je danes normirano že 90 odstotkov ročnega In 95 odstotkov strojnega dela, kar je zelo lep uspeh. Delavci prekoračujejo norme povprečno za 19 odstotkov. Takih, ki ne dosegajo norme, je v podjetju samo 5,4
odstotka, a tudi to število ee il dneva v dan bolj niža.
Gradili bodo stanovanja na zadružni podlagi
Za povečanje proizvodnje bo nujno treba razširiti posamezne obrate; k; so sedaj pretesni ali (Nadaljevanje na 4. strani)
Praznovanje dneva mladosti v Sevnici
v Sevnici bodo dan mladosti, praznik vseh mladih ljudi, obhajali cel teden. Praznovanje so odprli sevniiški taborniki, ki so v nedeljo, 19. maja. napravili propagandni tabor na prostoru za Kopitarno, kjer bo sta] njihov taborniški dom. Ta dan so postavljali tudi šotore in opravljali prve izpite. Ostale dni pa so po šolah organizirali razna predavanja in proslave v čast prazniku mladosti. Včeraj in danes bodo taborniki na nogometnem igrišču izvedli dvodnevni tabor, prav tako so v petek zvečer po okoliških hribih prižgali kresove. Na sam 25. maj pa bo slavnostna parada mladosti, na kateri bodo sodelovale vse organizacije. Slavnostni sprevod bo šel skozi Sevnico in Šmarje na telovadno igrišče, kjer bo mladina izvedla svoj program. -ek
PRVIČ PRI TITU
Danes praznuje naš Maršal 65. rojstni dan. Pionirji in mladinci slavijo Dan mladosti v počastitev rojstnega dne našega učitelja tovariša Tita.
Na ta dan obujamo tudi spomine na prvo srečanje z Maršalom, ki nam bo ostalo v trajnem spominu. Pred štirimi leti so tov. Tita obiskali tudi videmski pionirji. Prisluhnimo, kaj nam bodo o tem obisku povedali sami.
»22. maja leta 1953 se nas je 16 pionirjev iz videmske šole zbralo na postaji,« pripoveduje tedanji načelnik »Kajuhovega odreda«, dijak Željko. »Pionirke in pionirji smo bili v belih bluzah, modrih hlačkah oziroma krilih, okrag vratu pa smo nosili rdeče rute in na glavi bele titovke. Veselje in radost, ki sta nas navdajala tedaj, je bila nepopisna. Že dve noči poprej od same treme nisem zatisnil očesa. Na kolodvor so prišli tudi ostali učenci, tako iz videmske občine kakor iz krške šole, da bi tudi v njihovem imenu ponesli pozdrave našemu Titu.«
»Toda vlaka nikakor nismo mogli dočakati, ni in ni hotel priti,« nadaljuje Kristina. »Končno smo v daljavi le zagledali lokomotivo, ki se je pomikala proti nam.
Vožnja je- bila prav prijetna. Peli smo in se smejali, tako da je čas kaj hitro minil. V Beograd smo prispeli ponoči. Že od daleč smo zagledali morje lučk. »To so beograjski pionirji,« smo si mislili. »Prav gotovo nas čakajo z baklado!« Toda
lučke so ostale lučke in ne bakle. Ali nismo bili takrat neumni?
Na postaji so nas že čakali z avtomobilom in popeljali v partijsko šolo, kjer smo prenočili. Tam so bili zbrani pionirji iz vseh republik, lci so imeli isto pot kot mi.
Naslednji dan so nas odpeljali v Beii dvor. Sprejemna dvorana je bila skoro polna malih pionirjev. Šušljali smo, glasno « že skoro nismo upali govoriti. V trenutku je vse utihnilo. Na stopnicah se je namreč
pojavil tovariš Tito in počasi šel proti nam. Vsi hkrati smo ga pozdravi j ali, ploskali, in ne vem kaj še vse. Vem, da md je takrat srce močno bilo in da sem od ploskanja imela dlani vse rdeče.
V imenu našega odreda je maršala pozdravil pionir Janez Bohorič in mu izročil album ter šopek rož.«
»Potem nas je tovariš Tito spraševal, če smo pridni v šoli,« je pripomnil Sando. »Seveda, saj smo k njemu prišli samo odličnjaki.
Pionirji i* Vidma pri Ttti
Tovariš Tito nam je govoril nato še o narodnoosvobodilni borbi. Ne morete si misliti, kako verno smo ga poslušali. Le kaj, ko je svoje pripovedovanje tako hitro zaključil. Naročil nam je, da moramo biti vedno tako pridni kot doslej.«
»Jaz sem ga prijela kar za roko,« je smeje dodala Kristina. »Tudi ostali so hoteli biti čimbliže njega. Se potem, ko smo se fotografiralo, sem ga prijela za ramo.
Zakuska je bila za nas nekaj posebnega. Slaščic, bonbonov, pomaranč, vsega je bilo v izobilju. In stregli so nam strežaji. Sl lahko mislite, kako imenitno se nam je zdelo! Le kaj, ko je vse prehitro minilo. Naš Maršal se je poslovil, md pa smo ostali, mu mahali in ga pozdravljali ...
Ogledali smo si še njegov bazen to živalski vrt, kjer je polno zajčkov, jelenov in srn.
Naslednji dan nam je ostal za ogled mesta samega. Spominjam se še muzeja NOV na prostem, kjer so tudi letala, topovi in porušena trdnjava. Pa še na Avalo, katero smo si predstavljali tako kot našo Libno, smo šli.
Po treh dneh smo se vrnili domov. Našim sošolcem smo še mesec dni po tistem pripovedovali, kaj vse smo videli.
Se danes se prav dobro spominjam vsega. Pred očmi imam tovariša Tita, ki se nam smeje, jaz p* mu stiskam roko.«
ZASAVSKI ZADRUŽNIKI OB OBLETNICI DELA
V*#'**-**#-*'-**# ■**wtg*aft*t*vr*- w.w v*p*r «eri##eo'7*-j»'v
■mn mmiiBmiin::
SiSSSsaSSf	S«W«
Minulo nedeljo so te v okrajni dvorani v Trbovljah zbrali najvidnejši zadružni delavci, prvi* pa so občnemu zboru-pri-sostvovali tudi zastopniki AMZ in Zveza žena zadružnic.
Po uvodnem poročilu predsednika Zupančiča, ki je v svojem zgoščenem poročilu nakazal najbistvenejše ugotovitve iz celoletnega poročila o delu zasavskega zadružništva, je sledila razprava.
Moramo povedati, da je bila tokrat razprava, čeprav tu pa tam nekoliko razvlečena, zelo kvalitetna, saj je vehementno m odkikrito nakazala tako dobre kot slabe strani lanskoletnih prizadevanj v razvoju zadružništva m sploh zasavskega kmetijstva.
Pomembnemu občnemu zboru so prisostvovali tudi: zvezni ljudski poslanec tov, Živko Bernot, direktor Inštituta za kmetijstvo LRS tov. Pavle Zavcar predsednik okraja tov. Tine Gosak, podpredsednik okraja tov. Viktor Burkeljc, predstavnica GZZ tovarišica Cveta Vodopivec in drugi.
GOSPODARSKI PROGRAMI KZ
Čeprav je v reta zadrug že sestavila svoje programe za letošnje leto, le—tai niso najboljši.
Programi so vsebinsko slabo sestavljeni in včasih tudi neutemeljeni, in nič čudnega ni, čti so morale pristojne institucije podobne programe ovreči. Ponovno delo terja seve več sredstev, največkrat pa se zapravlja dragocen čas in zadruge ne morejo začeti z raznimi investicijskimi deli.
Zadružniki
zanimanjem poslušajo poročilo predsednika tov. Zupančiča
Najbolj zanimivo pa je končno to, da je nedeljska skupščina predvsem ugotovila, da tudi zasavsko zadružništvo ne bo kaj prida napredovalo, če se kmetijske zadruge kot osnovne celice samoupravi] anj-a na vasi ne bodo tesno povezale z organizacijo SZDL, organi oblasti in množičnimi organizacijami sploh in da kmetijstvu ne bomo pripomogli zgolj z milijoni, marveč z živim človekom, ki bo fcivel z zemljo in jo gojil, da mu bo jiutri povrnila njegov trud. V tej zvezi velja omeniti tudi besede tovariša Živka Ber-nota, ki je poudaril, da je nedavna resolucija Zvezne ljudske skupščine o kmetijstvu sad večletnih prizadevanj vseh ljudi, ki delajo v kmetijstvu in da more bolj kot kdaj koli vise delo v kmetijstvu sloneti na skupni akciji vseh kmetovalcev, oziroma ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Ponovno je poudaril, da je kmetijska zadruga danes osnovna družbena organizacija našega kmeta in da je družba pripravljena prispevati vsa razpoložljiva sredstva za razvoj kmetijstva, ker se zaveda, da bo od kmetijstva tudi prejemala njegove sadove.
KADRI — RAKAVA RANA VEČINE. NAŠIH KZ
Videti je, da se refren o kadrih v naših KZ ponavlja že vrsto let. Nič čudnega torej, če sc tudi tokrat dokaj upravičeno obravnavali to resnično težko vprašanje. Tako je skupščina ugotovila, da je od 30 KZ v okraju le slaba polovica, ki imajo izšolane knjigovodje, pa še od teh jih precej nima prave šolske kvalifikacije. In vrsta slabosti v delu KZ izvira raivno iz tega, ker knjigovodje, bodisi da "niso dovolj izurjeni ali pa opravljajo svoje posle kaj površno. Je že res, da so pogoji njihovega dela razmeroma težji kot v industriji, toda videti je, da se upravni odbori niso kdo ve kaj dosti zanimali za njihovo drlo in so Lani revizijski organi odkrili vrsto nepravilnosti. Tipičen primer slabega in neodgovornega poslovanja je videti v KZ Pišece in Brestanici. Toda o tem prihodnjič
Niti upravniki zadrug niso najboljši. Najbolj, pa otežkoča njihovo delo to, da niti načelno niso seznanjeni s knjigovodskimi deli. Doslej je za kadre v zasavskih zadrugah več ali manj skrbela OZZ. Zategadelj je povsem upravičena zahteva nekaterih delegatov, naj KZ v bodoče posvečajo vzgoji kadrov več skrbi. Zgodilo se je, da so zadruge dobile mlad kader, nič pa niso napravile za njihovo nadaljnje, zlasti praktično izobraževanje. Osnov po je torej to, da bodo zadruge same jele vzgajati svoj kader, kajti le tako se bodo izmotale iz organizacijskih in drugih težav.
HRASTNIK
POUČEN IZLET. — Mladinska organizacija v hrastnlškl Steklarni Je priredila za pionirje osnovne šole prav prijeten In poučen izlet z avtobusom k Urhu pri Liubtjanl in h Gramozni jami. Steklarna Je dala na razpolago vozilo, tako da st Je 31 pionirjev z učiteljem In dvema mladincema ogledalo zloglasna kraja mučenja žrtev slovenskega naroda.
VESELI PLANŠARJI. — Prejš-nll teden so hrastnlško dolino obiskali »Veseli planšarji«, ki so priredili prav prileten veseli večer z glasbo In petjem. Pripravili so kar dve predstavi, eno v Zgornjem. drugo v Spodnjem Hrastniku. Dvorani sta bili nabito polni poslušalcev, ki so s ploskaniesn poplačali izvedbo posameznih točk Sporeda.
Videti je, da so zadruge premalo storile tudi za popularizacijo hraniilno-kreditnih odsekov. Ta služba dobiva v današnjin pogojih sila važno vlogo in je
torej najemanje kreditov za izboljšanje razvoja kmetijstva v marsičem odvisno od dobrega dela teh odsekov. Končno, kot rečeno, družba daje sredstva za povzdig in razvoj kmetijstva, mora pa lAeti garancijo, da bodo sredstva umestno vložena.
IZOBRAŽEVANJE, DELO AMZ IN ZVEZE ŽENA ZADRUŽNIC
Delegati so se precej časa pomudili pni vzgojnem delu kmečke mladine in sploh izobraževanju kmetovalca. Medtem ko so ponekod dosegli kaj lepe uspehe, zlasti v nedavnih kmetijsko-gospodarskih šolah, pa drugod dlje kot od začetka niso prišli. Vzrokov je več. Zgodilo se je — kot je povedal delegat iz Tržišča — da so mladi fantje in dekleta prišli v to šolo, žal pa niso prišli predavatelji, ker se jim je, ali pokvarilo prometno sredstvo ali pa so bili zadržani. Načrtno ni niti to, da so morali strokovnjaki prihajati v eno in isto vas po večkrat na teden. Delegati so mnenja, naj bi se, denimo, predavatelj zadržal v tej ali oni šoli več dni, in če že ne v celoti, naj bi vsaj v glavnih obrisih predelal svojo snov.
O Aktivih mladih zadružnikov je bilo v razpravi izrečeno mnogo besed. Dobrih in slabih. Predvsem je VidHi, da so ti aktivi prebredli začetne težave, da pa jim manjka, sila manjka izkušenih tovarišev, ki bi jim pomagali m dajali več nasvetov. Posebno, pa so dolžne pomagati aktivom zadruge. Povsod tam.
kjer so upravna vodstva napravila potrebne korake za izboljšanje dela teh aktivov, so se uspehi kaj kmalu pokazali. In zato je upravičena zahteva večine mladih zadružnikov, da jim zadruge pomagajo, da jih bolj volijo v upravne odbore in pospeševalne odseke, kajti le tako bodo zmogli jutri, pojutrišnjem mnoge odgovorne naloge, ko bodo starejši odšli.
Zadružnica iz Kapel - je med drugim povedala, da je naša kmečka žena pripravljena delati za izboljšanje svojega položaja, da pa je treba vsem pomoči zadrug in drugih institucij. Najbolj so se žene letos uveljavile v organiziranju mnogih in potrebnih tečajev, seminarjev in tudi v bodoče bo to ena njihovih stalnih oblik dela,
NASA SODIŠČA NAJ ZASTOPAJO KOLEKTIVE, NE ZGOLJ POSAMEZNIKE
Tudi na račun poslovanja naših sodišč so delegati izrekli več gorkih. Videti je, da ne neupravičenih. Tako je delegat iz Bizeljskega povedal, da je nerazumljiv postopek sodišča, ki je v nekem primeru očividno zastopalo koristi obtoženca. Pa tudi drugi delegati so se zavzemali, naj bi sodišča strože kaznovala vse tiste zlikovce, ki so zakrivili občutne primanjkljaje v zadrugah.
Delegati so obravnavali še odnos občin do zadrug in obratno, stanje zadružnih domov, stanje posploševalnih odsekov pri zadrugah in končno sprejeli zanimiv gospodarski program, o katerem bomo še poročali.
Ob zaključku so izvolili novo upravno vodstvo, ki šteje 19 članov in šest drugih vodstvenih organov.
Milan Vidic
Udeleženci tečaja civilne zaščite
Tečaj za vodilne kadre civilne zaščite
Vse veCJi razvoj ln napredek klasičnega, predvsem pa nuklearnega orožja, in iznajdba novih bojnih strupov terjajo nujno od nas. da posvetimo vzgoji članov civilne zaščite čimvečjo pozornost in jim nudimo potrebno teoretično in praktično znanje. Člani odborov civilne zaščite opravljajo v mirnih časih zelo važno organizacijsko dv\io, katerega uspeh je na eni strani odvisen od
temeljitega znanja vseh predpisov in pravil civilne zaščite, po drugi strani pa od solidnega znanja praktičnega dela v civilni zaščiti. Predvsem pa ho delo te zaščite v primeru potrebe odvisno od inštruktorskega kadra in komandirjev zaščitnih enot.
Da bi delo civilne zaščite v podjetjih našega okraja poživili in da bi se komandirji zaščitnih enot seznanili z najnovejšimi metodami
obrambe za primer napada * atomskim orožjem ali bojnimi strupi, je tajništvo za notranje zadeve pri OLO Trbovlje priredilo lo-dnevni tečaj na Izlakah za vodilne člane civilne zaščite vseh večjih podjetij našega okraja.
Udeleženci tečaja so se ob tej priložnosti seznanili z vsemi novostmi civilne zaščite v naši republiki ter organizacijskim sistemom alarmiranja in pridobili potrebno teoretično znanje o izdelavi, rušilni moči in zaščiti proti atomskemu orožju ter obdelali vse doslej poznane bojne strupe, vključno najnovejše, tako imenovane »živčne strupe«. Ker v miru in v vojni pri vseh akcijah reševanja uspešno sodeluje tudi ga-silstvo, so se tečajniki seznanili tudi z gasilsko službo in njeno organizacijo. Program vseh predavanj je bil sestavljen tako, da so udeleženci tečaja razen teoretičnega pouka sodelovali tudi pri praktičnih vajah in se naučili ravnanja z rešilnimi vrvmi, reševanja ponesrečencev, dajanja prve pomoči in razplinjcnja prizadetih področij. Tečajniki so izvedli tudi nekaj težjih vaj reševanja ljudi iz porušenih poslopij in prenosa ranjencev na težko pristopnih terenih.
Celoten program pouka Je bil prirejen po najnovejših metodah izobraževanja članov civilne zaščite v zahodnih državah, tako da so tečajniki dobili solidno znanje o civilni zaščiti v miru ih vojni.
Da pa bi tečajniki mogli pridobljeno znanje kar najbolje izkoristiti. bi bilo potrebno, da podjetja prirede seminarje ali nekaj dni trajajoče tečaje za vodje zaščitnih ekio. v katerih hi absolventi tečaja na Izlakah prenesli pridobljeno znanje na Širši krog članov civilne zaščite. Le na ta način bodo pridobljene Izkušnjo tečajnikov koristile namenu civilne zaščite v podjetjih.
S. O.
0 VKLJUČEVANJU MLADINE V OBRT
£fCam sedat-
0
OKRAJNA KONFERENCA DELAVSKIH SVETOV V TRBOVLJAH
Razne predpise ge treba poenostaviti
KONGRES DELAVSKIH SVETOV JE PRED DURMI. POSAMEZNI DS, PREDVSEM PA DELEGATI VEDNO ZNOVA PREMLEVAJO RAZNA PERE-’ CA VPRAŠANJA, DA BI ŠLI NA KONGRES DOBRO PRIPRAVLJENI. V TA NAMEN JE BILA TUDI OKRAJNA KONFERENCA DS V NOVEM DELAVSKEM DOMU V TRBOVLJAH, KATERO JE SKLICAL OKRAJNI SINDIKALNI SVET.
Letos je preteklo 7 let, odkar so bili izvoljeni prvi delavski sveti kot nova oblika socialističnega upravljanja podjetij. V našem okraju je šel razvoj delavskega samoupravljanja postopoma. V začetku so se DS ukvarjali v glavnem z raznimi drobnimi problemi, manj pa z gospodarjenjem v podjetjih, z organizacijo dela, dvigom proizvodnje itd. Mnogo je bilo začetnih težav, ki so bile posledica, bodisi nezadostne sposobnosti članov DS, bodisi starih pojmovanj itd.
Precejšnji napredek pri del. samoupr. zaznamujemo zlasti po letu 1952, ko je bila tem organom dana večja pristojnost pri upravljanju. Do danes so se delavski sveti v večini podjetij razvili že tako, da so sposobni reševati tudi najtežja gospodarska vprašanja.
VELIKA SKRB ZA VZGOJO ORGANOV DS
V našem okraju je 59 podjetij z delavskimi sveti. V te je bilo lani izvoljenih 1.247 članov. Od ustanovitve pa do danes je šlo v našem okraju skozi delavsko samoupravljanje okrog 3.000 delavcev.
Da se je delo teh organov tako hitro razvilo, se zrcali v tem, da je bil njihov sestav iz leta v leto boljši, ker so si politične organizacije, kot so ZK, sindikati in ljudska mladina, prizadevale, da so v delavske svete prišli močni in gospodarsko razgledani ljudje. Lani je bilo v DS izvoljenih v našem okraju 427 članov ZK, ki so s svojim političnim delom znatno prispevali k izboljšanju socialističnih odnosov in k pravilnemu upravljanju podjetij.
Za vzgojo organov DS je bilo organiziranih 25 seminarjev. Nekatera podjetja, kot n. pr. Strojna tovarna in druga so skupno z zavodom za napredek in organizacijo dela organizirala tečaje, skozi katere so šli vsi člani kolektiva. Za vzgojo upravljavce vso bile izredno pomembne še razne komisije, ki obstajajo že pri 22 večjih podjetjih. Komisija za higiensko-tehnično zaščito je kaj pogosto odkrila vzroke številnih nesreč pri delu In bolniških Izostankov ter predlagala ustrezne ukrepe za preprečevanje nezgod. Ta :o se je število bolniških* Izostan-
kov zmanjšalo od 1.969 v letu 1954 na 836 v letu 1956.
IZ NAŠEGA OKRAJA BO ODŠLO NA KONGRES 17 DELEGATOV
Razprava na konferenci ni bila kdo ve kako živahna. Kjub temu pa so bili sprejeti številni zaključki, ki bodo pripomogli še k uspešnejšemu delu delavskega samoupravljanja.
Razen ostalega so bili mnenja, da bi bilo treba predpise v zvezi z razdelitvijo dohodka in plačnega sistema kakor tudi ostale predpise, ki urejajo gospodarstvo, čimbolj poenostaviti. V zamotanosti raznih ekonomskih predpisov " je namreč dostikrat iskati vzrok, da se organi delavskega samoupravljanja ne poglabljajo dovolj v važna vprašanja. Hkrati bi bilo nujno, da se ti predpisi ne bi tako pogosto menjavali.
V manjših podjetjih (trgovskih, obrtnih in gostinskih) bo treba organe DS dopolniti s predstavniki potrošnikov, kar bo zagotovilo učinkovitejšo družbeno kontrolo.
Dostikrat so že govorili, da bi bilo treba izdelati poljudno napisane priročnike za člane DS, ki naj bi navajali pravice in dolžnosti članov DS, izvlečke raznih predpisov in drugo. Lete bi člani DS s pridom uporabljali, ker večino predpisov v urgdnih listih, ki so sestavljeni v zelo zgoščeni obliki, ne razumejo.
Tudi mandatna doba članov DS naj bi se podaljšala na 2 leti. V enem letu člani ne morejo spoznati vseh problemov v podjetju in hkrati sodelovati na raznih razpravah ter pametno odločati.
Na raznih strokovnih in ostalih šolah naj bi uvedli nov predmet: delavsko samoupravljanje In družbeno upravljanje. Tako bi inženirji in tehniki že v šoli spoznali osnovne naloge delavskega in družbenega upravljanja.
Niz vprašanj je še, ki jih bodo delegati, katerih je v našem okraju 17, podrobneje proučili in z njimi seznanili kongres.
-a
Se nekaj tednov in spet bodo zaprti šolski prostori. Letošnja bitka bo torej končana in naši najmlajši že nestrpno čakajo zasluženega počitka.
Za mnoge pa pomeni tale čas že priprave za slovo od šolskih klopi in poprijeti se bo treba dela. 2e sedaj stoje mnogi štirinajst oziroma petnajstletniki in petnajstlenice pred vprašanjem: »Kam pa sedaj?« Treba se bo odločiti, kolikor se že niso odločili, za poklic, torej za povsem novo življenjsko pot.
Poglejmo torej, kaj smo pri nas storili za vse tiste mlade, ki bodo letos izstopili iz os-novih šol in nižjih gimnazij?
Okrajna posredovalnica za delo je, kot smo zvedeli, v tem času priredila kar 43 predavanj oziroma seminarjev s starši, pedagogi in mladino ter se pomenila o njenem vključevanju v razne poklice. Konsultiranja so pokazala
OKRAJNA POSREDOVALNICA ZA DELO JE PRIREDILA NAD 40 PREDAVANJ IN SEMINARJEV S STARŠI, PEDAGOGI IN MLADINO — KORISTNA IZMENJAVA MNENJ BO VSEKAKOR PRIPOMOGLA K BOLJŠEMU VKLJUČEVANJU MLADINE V TISTE POKLICE, ZA KATERE ČUTIJO NAJVEČ VESELJA
predvsem dvoje važnih ugotovitev:	prvič, velika večina
fantov in deklet želi v kovinarsko stroko ali bolje rečeno v kovinarske vajenske šole, medtem ko se dekleta navdušujejo za šiviljski poklic. In drugič: vsi tisti, ki bodo letos izstopili iz šol, niti ne želijo oditi v uk v domače kraje, marveč so pripravljeni tudi izven domačih krajev.
Medtem ko je prva ugotovitev nekoliko nemogoča, nam druga zgovorno kaže, da je mladim vseeno, kje bodo nastopili učno dobo, samo da bi dobili mesto za poklic, ki jih veseli.
Gospodarske novice
Sejem prometnih sredstev v Ljubljani. — Danes, 25. maja se j« pričel na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani posebni »rokovni sejem prometnih sredstev. Sodeluje 80 raz-itavljaleev, med njimi 20 tovarn iz Nemčije, 11 iz Italije, po dve tvrdki Iz ZDA, Avstrije, Anglije, Francije, Švice itd. Prač tako razstavljajo na tem sejmu domača podjetja tz Srbije in Slovenije Razstavljeni so naijnovejši vzorci prometnih sredstev za suho-zemski in zračni promet. Naj-fttevilneje so zastopana sredstva sodobnega cestnega prometa od koles, mopedov, skuterjev, motociklov, malih ljudskih avtomobilov do razkošnih limuzin, avtopulmanov in kamionov.
Obiskovalci tn interesenti bodo lahko dobili na sejmu vso tehnično ln komercialno dokumentacijo razstavljenih vozil ln
lahko sklepali pogodbe. Ne pozabite: otvoritev tega sejma je danes, 25. maja in bo trajal do 7. junija t. 1.
V Vojvodini pričakujejo letos bogato letino. — Nenadna vremenska sprememba v mesecu maju Vojvodine ni hudo prizadela. Tam pričakujejo letos dobro letino. Zlasti obilen pridelek pričakujejo pri povrtnini in sadju, in to okrog 17.000 vagonov presežkov.
Veliko zanimanje za tekstilni sejem v Leskovcu. — Za 5. jugoslovanski sejem tekstila ln tekstilnih strojev, ki bo meseca julija v Leskovcu v Srbiji, se je doslej priglasilo 125 razstavljavcev iz Jugoslavije in šestih držav ie Evrope. 25 proizvajalce# pa je še sporočilo, da nameu-vajo tudi razstavljati.
Okrajna posredovalnica za delo je razdelila med mladino nekakšne anketne liste, iz katerih bo razvidno, za kakšne poklice ima največ veselja, zatem pa bo iz vseh občin dobila število razpoložljivih učnih mest in takio pripomogla k smotrnejšemu razdeljevanju učnih mest.
Seve pa se tudi letos opaža, da starši po nekaterih občinah ne nameravajo poslati svojih otrok v uk, marveč iščejo zanje primernega dela, ob katerem se bo fant ali dekle takoj osamosvojilo. Sodimo, da to ni prav, kajti če kdaj koli, potem danes še posebno velja tisto Staro pravilo: »Kar znaš, to veljaš!«
Ni nobenega dvoma, da bo Izbira poklica nekoliko težja za dekleta. Čeprav smo v zadnjih dveh letih odprli mnogo učnih in drugih delovnih mest za dekleta, je teh še mnogo premalo. Zategadelj je stvar zaposlovanja ženske mladina stvar množičnih organizacij« zlasti Socialistične zveze.
Nemogoče je tudi to, da ponekod mojstri in obrtne delavnice kar na svoje roke zaposlujejo vajence in s tem zgolj otežkočajo redno delo okrajni posredovalnici za delo.
(v)
KUPUJTE IN NAROČAJTE
»ZASAVSKI
TEDNIK"
NAŠ KOMENTAR
Padec Guyja Molleta
Najdaljša povojna francoska vlada, vlada socialista Guyja Molleta je padla. V parlamentu je dobila samo 213 glasov. Prod njej je glasovalo 2S0 poslancev. Za vlado so glasovali socialisti, socialni republikanci, bivši degolisti, ljudski republikanci ln še nekatere druge skupine centra, proti njej pa komunisti, večina konservativnih poslancev in pužadlstt, medtem, ko so se radikali glasovanja vzdržali. Takoj po objavi rezultatov Je francoski premier podal predsedniku republike Cotyju ostavko svoje vlade.
Dobre tri mesece je minilo, odkar Je ugledni francoski socialist Andre Philip opozoril Guyja Molleta in njegove sodelavce: »To, kar ustvarjate, ni socializem«. Niso ga hoteti pokušati, čeprav je govoril resnico. To * kar je ustvarjala Molletova vlada, res ni bil socializem. Poglejmo dejstva, Mollet je obljubljal, da bo pomagal krepiti svetovni mir In z miroljubnimi Izvenblokovskimi prizadevanji dvignil ugled Francije v svetu, v začetku je res dosegel nekaj uspehov, potem pa se je zapletel v spor z Naserjem, napadel Egipt, se upiral Združenim narodom In s tem pokopal vsa svoja pozitivna prizadevanja ter" povzročil Franclji o-gromno materialno ln moralno škodo. — Obljubljal je, da bo pomiril Alžir. Danes je v Alžlru 700 tisoč francoskih vojakov, boji pa divjajo huje kot kdaj koli prej. Vojna v Al-žiru stane Francijo dve milijardi dnevno. Pa to ni najhuje. Francija se je s to vojno (s pokoli ln krvavim nasiljem v Alžlru) popolnoma kom promltirala v svetu. — Obljubljal Je, da bo rešil gospodarske probleme Franclje, da bo dvignil življenjsko
raven delovnih ljudi. Tudi tega ni storil. Vojni v Egiptu in Alžiru sta popolnoma izpraznili državno blagajno in povečali odvisnost Franclje od-dolarskih posojil. Za zvišanje delavskih mezd ni bilo sredstev. Tudi toliko jih ni bilo, da hi uravnali mezde s cenami, ki so se v zadnjih mesecih močno dvignile. Kolonialistična politika v Alžiru, ki jo Je Guy Mollet zagovarjal, ga je pahnile v naročje desnice, pri kateri je iskal zaslombo in denar.
Andre Philip je bil v svoji obtožbi Molletove politike med drugim dejal: »Francosko javno mnenje preživlja v teh letih krizo razdražljivega nacionalizma. Franclja se od Dlen Blen Fuja čuti poraženo. V Suezu je hotela doseči hitro zmago, ki bi JI omogočila, da povrne zaupanje v svoje orožje. Kompleks ponižanja pa Je sedaj še večji. Naše javno mnenje krivi za vse naše težave Ruse in Američane, Britance In Združene narode . . . Vlada se bolj in bolj naslanja na desničarsko večino In predstavlja v sedanjem trenutku najkonservaHvnejšo politično silo, kakršna je objektivno možna. Navadno
se dogaja, da se levičarska vlada, ker Izvaja politiko levice, nujno mora spopasti z desno opozicijo. Desničarska vlada, ki Izvaja politiko desnice, pa naleti na odpor pri levici. Desničarska politika ljudi, ki sc imenujejo levičarji, pa vodi k odmiranju vsakega javnega mnenja v deželi; desnica molči, kajti njene ideje so na oblasti, levica mo-lči, ker so na oblasti njeni ljudje.«
Ugotovitve nedavnega izrednega kongresa radikalov Mendes-Francea se ne razlikujejo mnogo od Philipo-vlh trditev. Radikali, ki so od vsega začetka sodelovali v Molletovi vladi, so ostro obsodili to vlado in zahtevali, naj Mollet izpolni svoje volilne obljube, odločno spremeni alžirsko politiko, uveljavi republikanske svoboščine, prepreči napade na svobodo tiska itd. Zagrozili so, da bodo v bližnji prihodnosti Izstopili iz vlade, če lega ne bo storil.
Mollet je zahteve radikalov odklonil. ker je upal, da bodo notranji spori v radikalni stranki onemogočili Mendes-Franceu, da bi izzval krizo vlade.
Parlamentarna razprava, ki se Je začela sredi preteklega tedna, je bila prva javna preizkušnja trdnosti Molletove vlade po radikalnem kongresu. Vlada je stopila pred parlament z zahtevo, naj ji odobri razpis novih davkov, ki bi prinesli v državno blagajno 100 milijard frankov letno. Ta denar, ki bi ga uporabili za vojno v Alžiru, bi morali plačati v


glavnem srednji sloji. Meščanske in 1 desničarske stranke so vladno zah- I levo odklonile. Prišlo je do ostrega 1 prerekanja. Desnica je obtoževala II vlado, da popušča Sevcrnoatrlčanom, \\ levica, pa jo je dolžila, da Izdaja II interese delavskega razreda. Tedaj sc je nenadoma razširila vest. da je II Guy Mollet odstopil. Predsednik republike sicer n| sprejel njegovega odstopa, vendar je ta presenetljiva novica povzročila veliko začudenje, ki se je poleglo šele po sestanku vlade, ko je Mollet sporočil, da je Francija zahtevala sklicanje izrednega sestanka Varnostnega sveta, ki naj razpravlja o sueškem vprašanju in njegovi rešitvi v skladu s šestimi načeli, ki jih je Varnostni svet sprejel leni oktobra. Mollet je izjavil, da sedanji egiptovski pogoji za plovbo po Sueškem prekopu niso sprejemljivi za Francijo.
MoIIetov manever pa je takoj P®' stal očit. Zbal se je, da bi mu desnica zaradi novjh davkov odpovedala podporo, zato Ji je nastavil nacionalistično past. Takšni manevri P* so vedno negotovi. In to se je tudi sedaj pokazalo. Desnica se je uprla In razbila večmesečni pakt s socialisti Guyja Molleta, ki je francoskemu socializmu ogromno Škodoval.
Francija je brez vlade. Vladna krl-za bo najbrž dolgotrajna. V poslanskih krogih se sprašujejo, če ne bo morda desničar Pinay prvi kandidat z,a predsednika vlade. Omenjajo ludl Mlteranda in Plevena, republikanca Pflimllnn, nekateri pa so mnenja, da ho morda po številnih neuspelih P°' skuslh Mollet ponovno pozvan, naJ sestavi novo vlado. Vsa ta napovedovanja pa samo kažejo negotovost, ki vlada v francoskih političnih krogih.
Qim>
Od ptaptiiku mCado&ti
V RADEČAH SO SE ZNAŠLI
Pred kratkim je komisija ta propagando pri osnov-n* organizaciji LMS v Radečah skupno z občinskim komitejem Ljudske mladine sklicala sestanek vseh referentov za tisk in mladincev, ki imajo namen dopisovati za »Glas mladih«. No sestanku smo so podrobno pogovorili o našem mesečnem glasilu in dopisovanju v tega. Postavili smo poseben dopisniški odbor. Člani tega odbora so: Janez Zahrastnik, Emil Poje, Olga Sikovec, Dušan Mladenovič, Dragica Gračner. Dragica Kuhar, Pavle Uhan, Dragica Jeler, Marijan Grahek in Zofka ' Korenova.
Prav in pametno bi bilo, da bi tudi po drugih občinah uredili vprašanje dopisovanja, ker le na ta način nam bo uspelo naš »Glas« urediti tako, kot je želja nas vseh.
Dragica Kuharjeva, Papirnica Radeče.
Radostni pričakujemo naš praznik, praznik mladosti. Zakaj tudi ne? Saj je to naš praznik, praznik mladosti, praznik vse mladine.
Trije elementi se prepletajo ob tem našem velikem prazniku in mu dajejo vs0 pomembnost in veličino: 25. maj — rojstni dan našega dragega maršala Tita — pomlad, ki s seboj prinaša novo življenje — in zavest, da smo še mladi in da je življenje še pred nami. Vsi ti elementi se med seboj prepletajo, dopolnjujejo in dajejo našemu praznovanju posebno mesto.
Rojstni dan maršala Tita je bil doslej vedno naš veliki praznik. Mladina Jugoslavije, ponosna, da ima takega voditelja, je že do sedaj izražala svojo ljubezen in vdanost našemu dragemu Maršalu preko svoje štafete. Milijoni mladih ljudi so v teh letih pretekli na tisoče kilometrov poti, vsi prepojeni z željo, da izrečejo svoje čestitke našemu dragemu Maršalu in se mu zahvalijo za vse, kar
♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦s*
Mladina — v vojaške šole
Ko se mladi ljudje po zavrženih šolah odločamo, kakšen poklic naj si izberemo, mnogokrat obstojimo im se zamislimo. Prvič resneje in odgovorneje. Začutimo se v novem okolju, razmišljajoč, da bo treba storiti važen korak, koraik, od katerega je odvisno 'tudi vprašanje naše življenjske ereče.
Pogosto storimo to v naglici in tudi v nepoznavanju občih pogojev in možnosti določenega poklica napačno. Tako se nekdo odtoči, da bi postal inženir tehnike, drugi spet želi postati doktor medicine, tretji hoče, da bi se izučil kakšne obrti, misli si pa zraven, j ■ da je izbral prav. Zgodi se tudi, da v naglici izberemo kakšen poklic, o katerem slišimo lepe besede. Da, veselje imam do tega poklica — je naš končen odgovor samemu sebi. Sele pozneje, ko se z življenjem spoprimemo, ko se začnemo učiti, najbolj e spoznamo, ali smo ravnali pravilno, ali smo si res izbrali najprimernejši Poklic, v katerem bi postali sposobni delavci in strokovnjaki, da bi kar največ prispevali za našo socialistično skupnost in seveda dosegli našo ošabno srečo.
Obilo je poklicev in raznih šol, ki se lahko zanje odločimo. Pa poglejmo še naše vojaške šole — vojne akademije in šole za aktivne podoficirje JLA. Kaj rado se zgodi, da enostavno preslišimo in prezremo lepe modnosti in pogoje v teh šolah. Seveda je v nas še vedno nekaj odstotkov stare miselnosti o služenju v JLA. Vidimo samo vojaško disciplino, drugega pa ne opazimo. To pa ni nekaj, kar naj bi dovedlo k odklonitvi tega poklica, kajti v naši novi družbi so novi družbeni odnosi in vojaška disciplina ni več ostanek Preteklosti. Vojaški poklic je plemenit m lep in vsebuje vse, kar človek v življenju išče in je poklic velikega patriotizma do domovine. In še več: obilo je materialnih možnosti in drugega, kar nudijo vojaške šole.
V njih so dani vsi pogoji, da lahko nemoteno študiramo in se usposabljamo. Gojenci vojaških šol imajo tudi dosti časa za osebno • razvedrilo. Kolikokrat smo že lahko opazili vesele in nasmejane obraze gojencev teh šel, ko so se v raznih športnih tekmah m drugih tekmovanjih sproščeno izživljali. Da, veselje ln življenjska moč sije s teh srečnih obrazov.
Razumljivo — treba je študirati, se učiti in učiti ta biti disciplinira. Kje pa je komu.to prizaneseno?
In materialni pogoji? Mladinec, ki je sprejet v ka-teito koli vojno akademijo, prejema prvi dve leti po 1000 din mesečno, tretje pa 2000 din. Po končani šoli dobi gojenec 176.400 din za nakup obleke in ostale opreme. Postane podporočnik In prejema mesečno Plačo 15.500 din, zraven tega dobi še 4200 din za nakup obleke, poročeni pa še 3000 din za kurjavo.
Ce si sprejet v šolo za aktivne podoficirje JLA, Prejemaš prvo leto 600 din mesečno, drugo leto pa 700 din. Po končani šoli dosežeš čin vodnika in mesečna plača znaša 10.500 din. Zraven tega dobiš mesečno še 1200 din za vzdrževanje obleke, poročeni pa že 3000 din za kurjavo. Delovna obleka in oprema je brezplačna.
šolanje v vojnih akademijah in šolah za aktivne Podoficirje JLA je brezplačno.
Nehote se ob tem zamisliš — da, lep je vojaški Poklic ln nudi res vse, kar želiš. Res je, treba Je delati, treba se je učiti in biti discipliniran — toda tudi osebnega razvedrila tl ne manjka in ne lepih pogojev za ^vljenje,
Zatorej, mladina — v vojaške šole!

je storil za blaginjo naših narodov in naše mladine, in mu obenem žele še mnogo let zdravja. Tito, naš voditelj, je bil vedno in bo ostal simbol naše mladine. Tudi letos smo preko štafete mladosti zaželeli našemu dragemu Maršalu, da še dolgo vodi naše narode, in mu hkrati izrazili pripravljenost vse mladine, da še bolj strne svoje napore za dosego naših ciljev. Ko državniki na Zahodu in Vzhodu rožljajo z orožjem in oborožu-jejo svoje armade z atomskimi in vodikovimi bombami, je naš Maršal zvest pobornik miru, edinega načina, da si zagotovimo srečno bodočnost.
Pomlad je letni čas, ki se ga vsakdo veseli. S seboj prinaša mnogo novega. Poraja se novo življenje v vsej svoji lepoti, v vsej veličini. Vse se prebuja, vse hrepeni po novem, lepšem, boljšem. Vse hiti v naravo, v svežino. Pokažimo svojo mladost! Bodimo veseli, sprostimo se. Saj smo resnično lahk0 veseli in ponosni. Lep kos prehojene poti je za nami. V teh dvanajstih povojnih letih je naša domovina napravila velikanski razvoj: iz zaostale agrarne države se naglo preobraža v napredno industrijsko državo, Va pot seveda ni bila lahka. Terjala Je mnogo žrtev in naporov. Tudi mladina Jugoslavije ni
čaka nas še mnogo dela. Tudi v prihodnje bomo storili vse, kar bo treba, še bolj kot doslej Pa moramo pomisliti na človeka, na tistega človeka, za katerega so vsi ti veliki napori naših narodov. Ta človek mora biti v ospredju naših prizadevanj, naše dejavnosti. Zanj so vsi ti veliki napori.
če smo doslej morda premalo poudarjali potrebo po razvedrilu in zdravi zabavi mladine, popravimo sedaj to ob prazniku mladosti. Mladost je čas, je doba, ko je človek vesel. In mi smo upravičeni, da smo lahno veseli. Zatorej bodimo veseli! Tudi naše organizacije in naša vodstva naj razmišljajo o tem in poskrbijo, da bomo v okviru programa naše organizacije lahko našli tudi tovrstno dejavnost. Mnogo možnosti je za to od mladinskih plesov, izletov in taborjenj, pa do raznih športnih in kulturnih prireditev, ki razvedrijo mladega človeka. Zakaj se ne bi češče srečavali na raznih izletih in taborjenjih? Res so materialne ipožnosti omejene, vendar ne toliko, kot včasih to izgleda in kot to pravimo. Zadnje čase smo to dejavnost zanemarili, čeprav so dani zanjo vsi pogoji. Lisca, Kum, Mrzlica, Kal — mnogo je lepih izletnih točk v našem okraju. Nismo našteli vseh.
Mnogo je možnosti, da se v naravi snidemo in pogovorimo tudi o ostalih problemih. Poslužl-mo se teh možnosti.
če smo ob letošnjem praznovanju tedna mladosti dali največ poudarka športu in kultur-no-prosvetnemu delu, moramo razmišljati o tem, da bo praznik mladosti postal resnično praznik vseh mladih, ki se ne bo manifestiral samo v številnih prireditvah, ampak bo resnično doživetje za vsakega mladinca in mladinko. Le če bo vsak mladinec čutil notranje zadovoljstvo, potem bo to resnično praznik vseh. S. K.
Revirji so tudi letos poslali mnogo toplih pozdravov dragemu tovarišu Titu
DELO MLADINSKE DRAMSKE SEKCUE V HRASTNIKU
Leta učenja so rodila obilo sadov
Vrtiljak pri poslopju OLO je prinesel v teh dneh trboveljskemu mlademu in staremu svetu mnogo veselja
Ze šesto leto deluje v h rastni ški »Svobodi I« mladinska dramska sekcija, v katero so vključeni mladi Hrastničani: najmlajši iz vrtca, osnovnošolci, dijaki nižje gimnazije in ekonomske šole ter mladinci.
Družina je ob ustanovitvi delala samostojno. Ker pa je bilo njeno delo povečano z mnogimi težavami in zaradi njih ovirano, je družina prešla v sestav »Svobode I«, pod katere okriljem sedaj tudi deluje.
Začetek je bil težak. »V kraljestvu palčkov«, »Mucin dom«, »Žogica Nogica« — prvi koraki začetnikov. Res je, da ni manjkalo spodrsljajev, vendar so si zadali leipo in težavno nalogo učiti se in uspeti.
Naslednja leta so minila v nenehnem učenju in napredovanju mlade dramske formacije.
Kdo ne pozna Goljeve »Sneguljčice«? in »Kresnička« malega nagajivčka? Druga sezona je bi- , la s temi deli zaključena.
»Princesa in pastirček«, pravljična igrica v petih dejanjih, je bila trd oreh, prav tako igra »Pravljica o dobri Nežici«. Mladi igralci so skromni kljub uspehu, ki so ga dosegli v svojem delu. Prevzetnost je šla mimo njihovih src.
Prav je tako. Vrstila so se vedno nova, kvalitetnejša in
zahtevnejša dela:	»Triglavska
bajka« za občinski praznik, 3. julij, je bila lepo sprejeta, tudi reprize spevoiger »Dedek Mraz«, »V bratskem objemu« in »Mlada Breda«, v katerem • je obdelan ljudski motiv Brede iz časov turških vpadov. Razvojni nivo se je višal od predstave do predstave — igralci so sl nabrati obilo Izkušenj.
Zadnja je bila na repertoarju »Desetnica Alenčica«, s katero so ob prazniku Dedka Mraza gostovali po okoliških krajih. Povečani s šolsko mladino so obogatili program proslav im manifestacij, za Novoletno jelko pa so uprizorili štirikrat »Sneguljčico«.
Nekaj njihovih načrtov za v bodoče:	f
»Za dan mladosti bomo uprizorili »Zvezdico Zaspanko«, Uprizoritev je pred vrati. Igrica gladko teče in mislimo, da bodo
aktivno vključeni še v druge krožke. Sklenili smo, da mora vsšk, ki želi sodelovati v sekciji, poprijeti tudi v šoli. Vsem smo hvaležni za pomoč, tehnično in finančno, posebno »Svobodi I« in Društvi prijateljev mladine, vaditeljici in režiserju, tov. Ocvirkovi in 'tiiv. Žnidarju. Lepo je biti igralec in zato bor..o skušali uresničiti namen društva kljub neizkušenosti in mladosti.«
Za zaključek: »Svoboda I« :n DPM sta obljubila mladim Hrastničanom, da jim bosta omogočila daljši izlet z avtobusom. To naj jim bo nagrada za lanskoletno delo in izpodbuda v bodoče.
Odgovorna je naloga vzgojiteljev, ki usmerjajo in vodijo delo kadrov po društvih in organizacijah. Mislim, da so dani vsi pogoji, da se iz teh kadrov razvijejo sposobni člani, katerih ak-
najmlajši Hrastničani prijetno	udejstvovanje na posamez-
presenečeni. S sodelovanjem igralcev »Svobode I« pa bomo naštudirali zahtevno delo »Pod svobodnim soncem«. Seveda bodo sodelovali samo starejši,« pripomnita z vidnim zadoščenjem Vladka in Mojca.
»Se to napiši,« so mii dejali: »Delo v družini je lepo in pisano, veselo in prijetno. Učeiije zahteva mnogo časa, vendar pa smo
n eh področjih naj bi ustvarilo kriterij množičnosti in popularizacije posameznih delovnih torišč, kar zlasti velja za dramatiko in še nekatera druga področja. Z nekaj več propagande in sistematično vadbo mladih sil b‘ se razgibalo društveno življenje in vzpostavil kontakt za delo z mladino.
M. Mlinarič
varčevala s svojimi napori. Na mnogih veličastnih objektih so vzidane plošče z napisom: »Mladina Jugoslavije — svojim narodom!« Milijoni mladincev in mladink so šli skozi šolo mladinskih delovnih brigad. Gradili so svojo domovino in obenem gradili tudi sebe.
Začetek tedna mladosti v Vidmu-Krškem
V nedeljo dopoldne je bila v Vidmu-Krškem otvoritev tedna mladosti.
Praznovanje tedna mladosti je odprl predsednik mladinskega komiteja občine Videm-Krško tov. Rajko Zupanc, daljši govor o pomenu tega praznika pa Je imel predsednik obč. ljudskega odbora tov. Stane Nunčlč.
Zatem Je bil pevski festival, kjer Je sodelovalo pet pionirskih pevskih zborov. Nato so bile plavalne tekme v kravlu in prsnem slogu.
Pionirke na so m prsno: L Vesna Breskvar 0.43.0.
Mladinke na 50 m kravl: L Branka Grozlna 0.34.20.
Mladinci na so m kravl: 1. Janko Kapler 0.31.0.
Po plavanju je bila vaterpolo tekma med »Mladostjo« ln »Na-prijedom« Iz Zagreba. Zmagalo je moštvo »Mladosti« z rezultatom 2:1. Številnemu občinstvu se je predstavila tudi waterpolo A ln B reprezentanca, Zmagala Je A reprezentanca z rezultatom 7:0 (2:0).
Popoldne Je bila tretja vaterpolo tekma, in sicer med domačim moštvom »Celuloza« in študentskim klubom kemične fakultete lz Zagreba. V domačem moštvu je Igral kot gost vratar državne reprezentance tov. Kovačič, Zmagali so domačini s 6:5 (4:2).
Obiskal sem gimnazijo v Trbovljah. Zanimalo me je, kako se kaj dijaki učijo, kaj dela mladinska organizacija. Ze od daleč sem zagledal poslopje, belo, z mnogimi okni. Tiho je bilo po hodnikih, grobno tišino so motili le glasovi profesorjev, ki so razlagali mladim ljudem skrivnosti matematike, fizike, jih učili tujih jezikov. Kar nisem si upal preveč na trdo stopati, da ne bi motil te svete tišine. No, potem pa je zazvonilo in iz razredov se je vsulo kakor iz čebelnjaka. Najprej so prišli profesorji, nato dijaki. Prej kakor mrtvo poslopje je oživelo. Dijaki so bili glasni in veseli. Mogoče zato, ker so spet eno uro »srečno prestali«? Ne vem. Poslušal sem neko dekle; visoka je bila, svetlih las, z moderno frizuro. Zelo navdušeno je pripovedovala svoji tovarišici, da je uro angleščine srečno prestala in da bo vprašana drugič. Spoznal sem, da so
mladine najbolj prepričal, če se bom pogovoril z vodji vseh krožkov. In pričel sem jih iskati.
Predsednika odbora prirodoslovnega krožka sem našel čisto spodaj, v temnici, z drugimi fanti. Živahno so razpravljali o fotografiranju. On je bil seveda najbolj glasen.
»Tovariš, ali mi lahko poveš neka) o vašem prirodoslovnem krožku? Mislim tako: kaj je namen tega krožka, oblike vašega dela — no, vse!«
Potem se je začelo.
»Namen prirodoslovnega krožka je, da dijake navaja k samostojnemu delu. Delamo v okviru Ljudske tehnike. Ravno sedaj je fotografski krožek dobil material — papir zastonj. Ampak prodali ga bomo članom in si s tem ustvarili obratna sredstva. Nakupili bomo spet nov papir. Prihodnji teden bo začel delati radioamaterski krožek. Sicer pa
dijaki prav takšni, kakršni smo bili mi člani krožka pripravljamo tudi razno
takrat pred dvajsetimi leti. Samo da ne bi bil vprašan danes, rajši jutri. Ampak za drugič se nismo nič bolj naučili. — No, po hodnikih je vrelo. Po stopnicah so tekali dijaki z zemljevidi, geometrijskim orodjem, fizikalnimi instrumenti. Kar precej sem pomislil, da ji postopJ je premajhno za toliko mladeži.
Dve dekleti, za kateri sem sodil, da sta višješolki, sta po hodniku prinesli malico in šop pisem. »Kar za njima jo bom mahnil,« — sem si dejal. No, in res sem šel.
V razredu je takoj nastala okrog njiju velika gneča. Malica in pošta! Kako lepo zvenita ti dve besedi! Dijaki so mi zaupali, da ju najraje slišijo. Hotel sem iz razreda, ker so me nekako čudno gledali. Seveda, tujec! Počasi so s klopi zginili zvezki, prej so namreč nekateri pisati z »atomska brzino«. »P'on-
predavanja, organizirali smo ekskurzijo v STT, Cementarno, na mednarodno fotografskp razstavo v Ljubljani. V kratkem poj demo tudi v Velenje.«
»Najlepša hvala, pa srečno se vozite v Velenje!« sem jim zaželel.
Da ne pozabim pogledati k lutkarjem! Se posebej so mi naročili: »Kar k Nacetu v šesto pojdite,« — mi je svetoval neki prijazni dečko.
»Igramo sami šestošolci. Naštudirali smo dve igri in sedaj z njima razveseljujemo malčke. Vsi smo člani »Svobode II«, kjer' imamo dvorano. Denar hranimo za maturantski izlet. Dvorana je vedno polna in otroci nas radi gledajo. Vodj nas profesor Gulič.«
Zvedeti moram še kaj o marksističnem krožku. Ze prej so me poučili, da vodi ta krožek ženska. To mi je bilo zelo všeč. Ponoven dokaz, da se ženske
kali« so naloge. Rekel sem že, da sem , uspešno uveljavljajo v javnem življe-
K*r Je res, je res: šah postaja Is dneva v dan popularnejša Igra naših prionirjer
hotel oditi, pa me je nekaj zadrževalo. V razred je pridrvel fant s pesniško frizuro in v eni sapi zarjul: »Mi mladi!«
V roki je držal kup papir ja. In da potem vidite direndaj! Vsi v razredu so pridrveli k njemu, trideset parov rok se je stegnilo, trgali so mu iz rok tisti papir, nekaj ga je padlo po tleh. Kaj neki bo to? Spoznal sem, da je to njihov gimnazijski časopis. Potem so brali, kritizirali, se smejali. »Navdušenje pa, navdušenje!« sem dejal.
Ampak sedaj sem se oddaljil od tistega, kar sem hotel povedati.
Se preden sem šel na gimnazijo, so mi dejali, da se bom o življenju in delu
nju. Ampak treba jo je bilo najti. Poslali so me v sedmo in spoznal sem, da je tovarišica energično dekle.
»Naš marksistični krožek? Z delom je začel letos. Imeli smo že več predavanj, ki jih obiskujejo mladinci in vseh višjih razredov. Udeležba je lepa, zanimanje veliko. Predavanja so ob sobotah popoldne. Veliko pomoč nam nudi OK LMS. Predavan jo tudi študentje Iz PAK. Cia ni marksističnega krožka naj sestavljajo jedro mladinske organizacije.«
Kratko, jedrnato.
Ko sem vprašal, na koga naj se obrnem, da zvem kaj o delu dramet-
skega krožka, so me poslali k osmošolcu Sinetu. Sine — gotovo se ga spominjate kot Borisa iz »Logaritmov in ljubezni« — je bil takoj pripravljen za intervju.
»Kulturno delo pri nas je zelo živahno in ima že kar dolgo tradicijo. Letos je naš dramski aktiv uprizoril igro »Logaritmi in ljubezen«. Lahko si mislite, zakaj smo jo izbrali. Govori o dijaškem življenju, o lepih in senčnih straneh, o šoli, seveda pa tudi o veliki, nesmrtni ljubezni — no, ljubezen je vedno aktualna. Igro smo se'učili z velikim veseljem. Igrali smo sami osmošolci. Denar od uprizoritve bomo porabili za maturantski Izlet. Gostovali smo v Zagorju, Hrastniku, Sevnici, Brežicah in v Radečah. Povsod so nas zelo lepo sprejeli, mladinci so nam povsod pomagali, ampak najbolj nam je bilo všeč v Radečah in Brežicah. Sedmošol-ci sedaj študirajo »Čudovite pustolovščine« — na vidiku je spet nova premiera. Za vse gre zasluga profesorju Cešnovarju. Res, ne moremo si predstavljati, kaj bi naš dramski krožek počel brez njega.«
Dragi bralci — prav gotovo veste, da se je družbeno upravljanje na šoti precej razmahnilo, da je mladina aktivno posegla vanj. Zastopnik dijakov v šolskem odboru mi je povedal, da si šolska skupnost zelo prizadeva, da bi zboljšala učni uspeh in disciplino.
Mladinec, ki ima na skrbi povezavo s pionirskim odredom »Marjetke Vre-. skove*, je dejal, da si mladinci zelo prizadevajo, da bi pionirjem čimbolj pomagali. Za njihov praznik pomladi so jim na Katarini pripravili prijetno presenečenje. Na, Katarino so povabili borce iz NOV, ki so pionirjem pripovedovali o shtvnih bojih na Katarini. Strelska sekcija, ki so jo nedavno ustanovili, jim je pripravila strelsko tekmovanje. Lutkarji so jih razveselili z lutkovno predstavo na prostem. Prijetno je bilo. Četrtošolce vabijo na vsa predavanja, sestanke, prostovoljno delo. Najboljše nameravajo v počastitev dneva mladosti sprejeti v LMS. Seveda bodo še prej skupaj z njimi preštudirali temeljni program za sprejem v mladinsko organizacijo.
Se veliko bi lahko povedali o delu gimnazijcev: o žuljavih rokah, kadar delajo prostovoljno, o zgodnjih jutranjih urah, ki jih žrtvujejo za vaje Člani dramsJcega aktiva in še in še... -ar
/a hitrejši napredek podjetja
(Nadaljevanje s 1. strani) pa spioh neprimerni. Tak0 Ima delovni kolektiv v načrtu, da bo razširil obdelovalnico, zgradil novo kovačnico itd. Nujno bi bilo treba nadalje zgraditi novo poslopje za kovinarsko šoto, ki se bo jeseni morala preseliti lz sedanjih prostorov. Pereč problem je tudi stanovanjsko vprašanje, ki se zaradi pomanjkanja sredstev le počasi rešuje. Letos bodo dogradil} 14 stanovanj, medtem ko je v podjetju 500 mladih ljudi, ki se bodo v bližnji bodočnosti poročili in bodo seveda potrebovali stanovanja. Če bi stanovanjsko vprašanje reševali tak0 kot doslej, bi ti mladi ljudje še dolgo čakali na izpolnitev upravičenih želja. V podjetju razmišljajo — in takega mnenja so bili tudi komunisti na konferenci —_ da bi gradili stanovanja na zadružni podlagi, kar bi sprostilo iniciativo in pobude zainteresiranih graditeljev stanovanjskih hišic. Podjetje bi seve nudilo stanovanjski zadrugi izdatno pomoč, medtem ko bi s pomočjo Ljudske tehnike izdelali potrebne stroje za gradnjo. Na ta način bi lahko gradili veliko več stanovanj, pa tudi cenejša bi bila. To pa bi tudi preprečilo fluktuacijo kadra, ki sedaj zapušča podjetje prav zaradi stanovanjskega vprašanja.
tudi v širša družbena vprašanja, kar dviga njen ugled prj starejših delavcih. Posledica tega je, da je v novih delavskih svetih’ kar 9 članov Ljudske mladine, kar je zelo lep* napredek v primeri s prejšnjim stanjem. Uspeh Ljudske mladine pa je tudi v tem, da je bilo v zadnjih mesecih sprejeto v Zvezo komunistov kar 95 mladih ljudi. Sedaj je v Zvezi komunistov 213 članov ali 26,3 odstotka vseh zaposlenih, kar je edinstven primer v našem okraju.
Priznanje komunistom in celotnemu delovnemu kolektivu
Celotni delovni kolektiv upravlja s podjetjem
Komunisti v Strojni tovarni iščejo vedno nove oblike delavskega samoupravljanja. Aktivi družbenega upravljanja, v katerih člani Zveze komunistov zelo prizadevno delajo, so ena izmed novih oblik, ki je delavsko samoupravljanje močno približala celotnemu delovnemu kolektivu. Dobro delajo tudi številne komisije, v katere bodo vključili najboljše člane kluba miadih proizvajalcev, da bi se v njih usposabljali za bodoče upravljavce. Sindikalna podružnica redno sklicuje sestanke delovnega kolektiva, kjer razpravljajo o vseh problemih podjetja. Zadnje čase se tudi Ljudska mladina vedno bolj poglablja
Poročilo kakor tudi razprava sta govorila tudi o uspešni po-litično-ideološki in strokovni vzgoji, o zniževanju proizvodnih stroškov in o varčevanju, o precej visokem odstotku nezgod pri delu in o drugih problemih podjetja. K besedi se je oglasil tudi tovariš Miha Marinko. ki je uvodoma izrekel priznanje komunistom in preko njih celotnemu delovnemu kolektivu. Dejal je, da Strojna tovarna v pogledu prizadevnega političnega dela Zveze komunistov in drugih političnih organizacij lep0 izstopa iz drugih podjetij in tovarn v Sloveniji. Zasluga za to gre tudi vodstvu podjetja, ki razume vlogo Zveze komunistov do DS tn do ostale družbene dejavnosti, tako v ožjem kakor tudi v širšem smislu. Tudi dejstvo, da je bil0 v zadnjem času sprejetih v Zvezo komunistov kar 95 novih članov in da je v njej že četrtina vseh zaposlenih, dokazuje, da uživa polno zaupanje delovnega kolektiva.
V nadaljevanju je tov. Marinko govoril tutifi o vprašanju produktivnosti, nagrajevanja, tržišča in o drugih gospodarskih vprašanjih. Na koncu je spregovoril še o nekaterih zunanjepolitičnih aktualnostih.
Konferenca je zaključila svoje delo z izvolitvijo novega komiteja in delegatov za občinsko in okrajno konferenco ter s sprejetjem važnih sklepov za bodoče delo.	-oc
V našem mestu in v naši okolici je mnogo gostiln. A od vseh teh je najbolj obiskana tista »Pri dobri kapljici«. Zato, ker je baje tu vino najboljše, ker ti postrežejo s cenenimi vampi, golažem in ocvrtimi ribicami in je lahkoživemu gostu na razpolago še drugo blago.
Gostilna je opremljena s fluorescenčnimi lučmi in novimi stoli V resnici pa je obdržala v sebi še vse tiste tradicionalne lastnosti stare, razvpite krčme: oblake tobakovega dima, nadležen vonj po moškem in ženskem potu, kričavo petje, prepiranje in strast po ljubezni in hazardu.
A ljudem tu ugaja. Vsak večer polnijo prostor krog in krog točilnice, še posebno živahno pa je v lokalu prve dni v mesecu. In danes smo prvega.
Nekdo prihaja. Moški srednjih let je. V ponošeni obleki, močno namazanih in nazaj počesanih las. Njegov korak je odločen in cilj jasen. Ustavi se ob večji mizi, kjer je že zbrana zaokrožena družba.
— Danes si pozen, mu odpojo Vsi namesto pozdrava.
— Saj veste, kako je doma. 2e zopet se je cmerila.
Potem je po mizi mehko zaropotalo. Male karte — vstopnice sreče ali nesreče, kakor se vzame — padajo zdaj k temu zdaj k onemu.
— Baba, as, in tako dalje;
— Ali boš spet zgubil pol »co-lunge« se hudobne obrne in zasmeje eden od mož k prišlecu.
A ta je tih, zamišljen. Misli si ravno nasprotno.
Tone je zvrnil že tretji liter.
«Lepotica« je začudena. Sko-mizgne z rameni, češ, kakor hočeš, in izgine. Tone se kmalu nato odpravi v noč.
Po starikavih stopnicah se sliši lomastenje. V tesni ■ izbi ga čaka žena in dvoje otrok.
— 2e spet pijan!
— Tiho, baba! Ali pijem za tvoj denar?
— Kaj bomo jedli skozi ves mesec?
SLIKE IZ KRČME
STARO ¥ SOM
Prvi korak iz službe je veljal gostilni. In sedaj, ko je ura že devet, je telo polno kralja alkohola. Mož venomer nekaj godrnja in kolne. Ne preneha niti takrat, ko k njegovi mizi prisede ženska v pošvedranih čevljih, nylonkah, nič boljšem rdečem plašču, močno našminkanih ustnic. Lasje ji divje štrle na vse strani.
— Baba, strani Sit sem že one doma.
— Tiho, sem že rekel. Daj večerjo!
— 2ganci?!
Krožnik se je e treskom razbil na podu.
Zaslišalo se je jokanje otrok in žene...
Zena s pošvedranimi čevlji, nič boljšim rdečim plaščem in našminkanimi ustnicami je stalni gost »Pri dobri kapljici«.
Skrbno pazi na vsakega moškega, ki pride sam. Ta večer še ni imela posebne sreče. Spodletelo ji je pri Tonetu in še pri nekem drugem.
— Prekleto!
Tedaj vstopi Lojze. Dobro ga pozna. Tudi on njo. Nocoj si želi njene družbe. Povabi jo k mizi. Natakar hitro streže. Dobro pijeta in jesta. »Lepotica« se prisrčno smehlja in dobrika. Konec je vendar dober!
Pozno ponoči stopita z Lojzetom v visoko podstrešno sobo. Ko opravita, se ženska spet vrača na svoje staro mesto. Noč je še dolga.
Skupinica razgretih «Cowboy Jimmyjev« strastno poje svojo »bojno« pesem. Mladi so in pijani. Ponosni so na to. V kotu joka mlad fantič. Ura je že novi dan. Nekdo neutrudno vleče harmoniko ...
Zjutraj, ko hiti večina meščanov spočita na delo, ko prihajajo v mesto prvi tujci' in ljudje iz okoliških krajev, gostilno »Pri dobri kapljici« pospravljajo i® čistijo.
Zvečer pridejo spet stari gosti.
Janoš M izar

Gostovanje trboveljske delavske godbe na Jesenicah
Na Jesenicah so preteklo soboto gostovali godbeniki na pihala iz Trbovelj, Idrije in domači godbeniki. Delavska godba iz Trbovelj je nastopila na Jesenicah z novimi pihali, ki jih je pred nedavnim dobila iz Češke.
Ta prireditev je potekala v okviru VI. mladinskega festivala z združenim koncertom navedenih godb. Več tisoč ljudi je prisostvovalo temu veličastnemu koncertu združenih godb na pihala, ki je bil velika manifestacija dneva mladosti.
Tovarna ob Sevnični
Umetnostna razstava v Trbovljah
Trbovlje sredi maja
V avli Delavskega doma v Trbovljah razstavljajo trije likovniki; dva Slovenca in en Indijec. Rijavec slikar, Mavec gralik in Mozumdar kipar. Vendar kaže likovni izraz vsakega izmed njih prehode oziroma težnje tudi k ostalim panogam. Tako so Mav-čevi grafični listi še bolj pa olja često močno plastično poudarjena in temu podredi tudi probleme svetlobe in barve zlasti v oljih. Mavec je pokazal na ta način svoj trojni izrazni način; čisti grafični (»Triolets«), voluminozni (»Konji«) in v oljih predvsem reševanje problematičnih barvnih kombinacij, skonstruirano osvetljevanje in iskanje zaokroženosti občutja z malce presenetljivimi združitvami motivov mrtvega in živega sveta. Vsebinsko diha iz njegovih del dvojnost pogleda na svet: prvi je sproščen, zapisovalen In na videz skoro nezainteresiran (»Športnik«), drugi pa Je prežet z globokim osebnim intimnim doživetjem (»Slikarjev model«). Humor, pa tudi likovni Izraz njegovega učitelja prof. Marija Preglja je še precej opazen. Zdi se, da bo Mavčevo naj-adekvatnejše Izrazno sredstvo kosmičarska risba s tušem, malce moderna in abstraktna, a likovno dognana In stilno zaokrožena (»Okna«).
Milan Rijavec Je s svetlimi, a nikakor vedrimi akvareli nanizal vrsto malce strežnih tihožitij (»Cvetlice«. »Jabolka«) in zanimivih pejsažev (»Kozolci«, »Slovenski trg«). Svetlo barvno skalo na povsem svojstven način kombinira v zastrto, malce zagrenjeno celoto, polno pristnega občutja za tisti slikarski motiv. V oljih dopušča realizem stare šole in Je s niim žel pri trboveljskih obiskovalcih večji uspeh kot z akvareli. •Zena z ruto« je odlično delo, ki obeta pri Rijavcu še dokajšen slikovni razmah. Nasprotno ostaja »Tovarna« ob tem delu le kot skica, ne dovolj dognana, čeprav tudi kot taka veren In možen zapis.
Indijec Ritendra Mozumdar Je
kot kipar raztavil nekaj malih terakot, tekstilne vzorce, tempere, grafike In risbe, cepljenje z evropskim pojmovanjem mu ni ravno v prid. Vendar soditi kiparja po risbah je malce tvegana stvar. Lahko mu priznamo kvaliteto slikarja ob »Pomladi«, slutimo slikovitost indijskega življa ob risbah »Caj«, »Darovanje«, »Zaljubljenca«, vendar v vseh teh
delih preseneča statičnost in ne-doumnost. Zelo je oddaljen njegov svet. . . Tudi vzorci za ročno tiskan tekstil so podrejeni tem ugotovitvam.
Celotna razstava le žal nekako provizorična.
Joža ZAGORC
To je sevniiška kopitarna, ki ®°di med tista zasavska podjetja- ki dajejo od sebe vse, kar morejo, dosegajo vsako leto lepše uspehe, a se hkrati tiho in nenehno ubadajo z velikim problemom, dosluženim strojnim parkom, neprimernimi prostori itd.
Tovarna Je stara. Stara in močno izrabljena je tudi njena oprema. Stroji, za -katerimi se je izmenjalo že več sevniških {Jeneracij, obratujejo danes z zadnjimi močmi. In delo je tu navzlic raznim higiensko-teh-ničnim posegom še vedno zelo nevarno.
Človek izve na obisku pni skoro pesto članski delovni družini kopitarjev veliko zanimivega. Prj njih je vedno kaj novega.
Z niovim letom se je k tovarn,i priključilo tudi podjetje »Bohor«, ki skrbi za boljšo oskrbo z lesom za domačo uporabo in *a druge namene. Tako je dobila Sevnica pomemben
šek, je povedal, da je kolektiv lanskoletni plan proizvodnje presegel, hkrati pa je pripomnil, da je bito storjenega marsikaj koristnega tudi na drugih področjih.
Aktivno so delale vse politične organizacije,- DS in UO, ustanovili so mladinsko organizacijo, lansko leto pa so dogradili tudi delavnico za pete,
kjer dela 60 ljudi — in je edini sodoben obrat v tovarni, Pozabili niso nadalje na potrebne sanitarne prostore, kj bodo začeli služiti svojemu namenu še ta mčsec.
In še nekaj nam je udarilo v oči ob kratkem obisku v tovarni ob Sevnični. — Topel obrok hrane, ki su ga za 30 din lahka privoščijo vsi delavci.
si
bi
Uprava kakor organizacije prav sedaj prizadevajo, da za to -koristno in hvalevredno ugodnost navdušile čimveč članov kolektiva.
Kopitarna je s toplim obrokom hrane v sevniški občini še bela vrana. Prav pa bi bilo, da bi jo čimprej posnemala tudi druga podjetja blizu in daleč-—jak
Pionirsko, igrišče v Stopicah
Dan mladosti v Cerkljah
Mladina iz Cerkelj in okolice Je združena v močno in dobro organizacijo LMS, ki se vneto pripravlja na svoj- praznik — dan mladosti.
Pozimi Je mladinska organizacija ustanovila dramsko skupino, ki je s svojo uspešno igro izboljšala finančno stanje organizacije tako, da je sedaj za praznik mladosti nakupila drese svojemu nogometnem moštvu, kar je zelo pohvalno. Ze v tednu pred 25. ma» Jem so nogometaši imeli tekmovanje z drugimi mladinskimi organizacijami, šahovska skupina se pa pripravlja na mladinski šahovski turnir, ki bo 26. maja na centralni proslavi dneva mladosti v Brežicah.
Popoldne 25. maja bo slovesna proslava dneva mladosti na »gmajni« v Cerkljah, katere se bodo udeležili razen mladine pionirji, množične organizacije, društva in starši. Proslava se bo začela s tekmami v teku. Tekmovalo bo okrog 30 mladink in mladincev. Zmagovalci bodo nagrajeni s knjižnimi nagradami. Po tekmah bo slovesnost s kulturnim sporedom. Nastopili bodo recitatorji, pevski zbor In mladinski orkester. Tega dne bodo 13 mladincev slovesno sprejeli v LMS. Po proslavi bo mladinsko rajanje ob kresu.
Tako bo mladina Cerkelj praznovala 25. maj — rojstni dan našega voditelja tovariša Tita in svoj praznik mladosti.
B. N.
Izlet na Mrzlico
Na Mrzlico, ki je bila že pred vojno priljubljena izletniška točka zasavskih in celjskih delavcev, so pripravile sindikalne organizacije iz revirjev in Savinjske doline že tudi po vojni več uspelih in pisanih pomladnih in poletnih izletov svojih članov, kjer so ti uživali ob prelepem razgledu, zraku in medsebojnem tovariškem spo-snavanju.
Lani, 25. maja, na dan, ko proslavlja vsa naša domovina rojstni dan maršala Tita, je bilo tu gori še posebno lepo. Na prikupni proslavi se je zbralo mnogo Celjanov, Trboveljčanov, Zalčanov in ostalih, prišle pa so tudi raz-oe kulturne skupine, ki so poskrbele za dobro voljo.
Podobno prireditev nameravajo pripraviti na tem zasavskem vrhu tudi letos, 26. maja. Na Mrzlici bodo ob tej priložnosti izvedli pisan kulturni spored, prav tako so na sporedu razna športna tekmovanja.	-jak
Pionirji iz Skopic so se med prvimi vključili v republiško pionirsko tekmovanje. Ze lani, ob praznovanju 10-letnice mladinskih brigad, so sprejeli načrt o izgradnji pionirskega igrišča, ki so ga v teh mesecih brez hrupa uresničevali.
V februarju so na šoli ustanovili tudi strelske sekcije. Pionirski pevski odsek pridno poje, prav tako delaven je nadalje recttacijski krožek. Ob nedeljah pa se zbero v šoli tudi mladinci, ki skupno s
pionirji pridno vadijo namizni tenis.
Dnevno delajo v šestih krožkih. Imajo tudi tečaj za prvo pomoč ob nezgodah. Najtežja naloga mladih Skopičanov pa je bila prav gotovo gradnja pionirskega športnega' igrišča, za katerega je pripravil načrte šolski upravitelj tov. Prosen. Na igrišču bodo dobili svoj kotiček najmlajši, prav tako tudi starejši mladinci. Ves čas gradnje pa so imeli
težave zaradi pomanjkanja denarja.
Igrišče so sami splaniralii posadili okrog 100 topolov, posejali travo itd. Tako danes, ko praznujejo povsod po domovini dan mladosti, obhajajo veliko delovno zmago. Novo telesnovzgojno igrišče bo v korist športni vzgoji in utrjevanju zdravja vaške mladine, vsekakor pa je tudi na zunaj ponos Skopic.	P. H-
0 čem so razprvljali člani 01 D?
HRASTNIK
KAJ JE 8 SLAŠČIČARNO. —
Poletna sezona Je pred durmi ter sl otroci in odrasli žele ob toplih dneh hladilnega sladoleda, ki pa ga v Hrastniku ni. Ze več let nimamo v Hrastniku nobene slaščičarne, ne v zgornjem ne v spodnjem koncu. O tem vprašanju so ljudje že večkrat razpravljali na sestankih, vendar slaščičarne še vedno nimamo.
Želimo, da pristojni čtnlteljl najdejo primeren prostor za ureditev takega lokala, s katerim bo ustreženo vsem tistim, ki sl včasih žele sladkega priboljška.
B. V.
Pred dnevi so imeli člani Pokrajinskega odbora CMD Posavje v Vidmu-Krškem svojo tretjo redno sejo. Razpravljali so o anketi in letnih referatih, ki so lobveznj- z-a člane društva, o dosedanjem delu in tekočih vprašanjih.
Po analizi ankete so ugotovili, da imajo duhovniki različne poglede glede pisanja obveznih referatov, letnih tečajev in predavanj; Nekateri so MM mnenja, da *o obvezni referati članov društva izpra-
IZ LESKOVCA
Kaj Je z vodnjakom v Leskovcu. — V kraju je samo en vaški vodnjak, ki pa ima zelo neurejeno okolico. V njegovi neposredni bližini je tudi napajališče za živino. Jasno je, da je zaradi tega okrog vodnjaka vedno polno živinskih odpadkov, ki se na soncu sušijo. Ze pred enim letom so mnogo razpravljali o tem vodnjaku na raznih sejah. Tako je bilo zapisniško ugotovljeno, da se mora vodnjak obnoviti, da se voda ne bo okužila. Lansko poletje voda ni bila primerna za pitje zaradi nesnage v okolici vodnjaka.
Vaščani želijo, da bi vodnjak v kratkem res obnovili, tako da bi ljudje Imeli dobro pitno vodo.
tn velik lesnoindustrijski obrat.
Kopitarna predela sedaj letno preko 15.000 ton lesne gmote. s svojimi izdelki nastope že nad 40 let na tujem tržišču in ta-m uspeva navzlic hudi konkurenci še naprej. To pa pomeni, da so njeni proizvodi re-s kvalitetni. Zanimivo je, da bo izvoz še povečala, tako da bo ta predstavljal 40 odstotkov vse njene proizvodnje. Največ sevniških kopit potuje v Ameriko.
Direktor tovarne, tov. Lipov-
Iz Vidma-Krškega
Zanimanje za vojaške Sole. —
Med dijaki, ki obiskujejo IV. razred nižje gimnazije v Leskovcu in v Vidmu-Krškem, je opaziti vedno večje zanimanje za vojaške šole. Predavanja, ki Jih imajo oficirji JLA, dijaki z zanimanjem poslušajo. Doslej se je že Sest četrtošolcev odločilo za vojaški poklic. Vpisali so se v podoficirske šole, kjer Jim Je zagotovljena vsa oskrba in lepa bodočnost.
V »Celulozi« asfaltirajo tovarniške ceste. — V Tovarni celuloze
VRAGI NA FUATINU
•Mintti mt im 11(1111111 mit •umi •••••••lil ii iiiiitNttMttttMetti*
JACK LONDON
RISE: BERNARD EMERIK
81. Grief se je samo režal, preudarjal In tuhtal, a Brovvn je divje gledal in klel In lz ust mu Je molel otekel, črn jezik, Bolj ko vse drugo pa je preklinjal gramofon, ki so ga ob hladnih večerih navijale žene na »Rattlerjevem« krovu. Posebno eno, to je bil koral »Onkraj ameba in jokanja« ni nikakor mogel trpeti In kadar jo je zaslišal, je kar pobesnel. Ta pesem je bila menda pri moštvu kot pri ženskah najbolj prjljub Uena in zato ao jo kar venomer
82. Brown je bil sicer lačen In žejen in od alaboatl in trpljenja na pol z uma, a se ni nič razburjal, če Je ležal v skalovju In poslušal, ko so žvenkijale ukulele in kitare in vriskale žene s Huahtne. Ali kakor hitro so se razlegali preko vode gla-zovl pobožnega korala, je bil kar takoj ves iz sebe. Nekega večera se je spet oglasil hreščeči tenor. Tedaj Je Brown mahoma vstal, zgrabil za puško in začel kar na slepo streljati na škuner. Možje in žene na krovu so za-
gnale smeh in z zemeljske ožine Je odgovorila toča krogel.
83.	To noč sta se vrnila Grief tn Mauriri samo z eno kalabaso vode. Na Griefovth plečih je manjkala celih šest palcev dolga krpa kože, kar Je dovolj jasno pričalo, da ga j« nemilo oplaziilla smirkovemu papiriu podobna koža morskega volka, čigar ostrim zobem je le komaj še ušel.
84.	Drugo Jutro Je navsezgodaj, še preden je začelo sonce pošteno pripekati, prišlo od Ra-
sula van Asvelda vprašanje, ali bi smel k njim, da bi se pogovorili.
Predlog Je prinesel Brovvn, ki Je sedel kakih sto metrov boli spodaj med skalovjem na straži Grief je čepel pri majhnem ogenjčku In si pekel kos mesa od morskega volka.
»Pravi, da bi rad prišel semkaj In se z vami pogovoril«. Je rekel Brovvn. »Ali dobro vem, kaj ta razbojnik pravzaprav namerava. Rad bi videl, kako smo založeni in ali bomo od lakote
in žeje kmalu poginili.«
85. »Privedi ga sem,« je ukazal Grief.
»In potem ga ubijemo,« Je ea-klical veselo Mauriri.
Grief je odmajal z glavo.
»Ali pomisli, veliki brat, oni Je vendar grd morilec, zver, ne človek — pravi hudič,« je ugovarjal Mauriri.
»Ne smem ga ubiti, brat. Nimamo navade, da bi snedli dane besede.«
»To se ml vidi neumne.«
in roto papirja so pričeli z asfaltiranjem tovarniških cest ln komunikacij. Čeprav dela še niso skončali, dajejo nove ceste okolici popolnoma drug videz, še važnejše je pa, da na cesta ni več prahu.
To delo je bilo nujno potrebno, kajti na tovarniških poteh se je v poletnih mesecih nabrala tudi po nekaj prstov debela plast prahu, ki se Je pogosto dvigala ln zaprašila vso okolico. Prav tako pogosto Je prah zamenjalo blato.
Ce domačini pogledajo pn tistem delu asfaltne ceste, ki je že skon-čan, se Jim gotovo stoži, če pomislijo na svoje razora ne ceste. Med najbolj neurejene ceste lahko štejemo Kolodvorsko, kjer so že tako velike jame, da aloji po deževju v njih voda kar po več dni. Joj pešcu, če ga tedaj na . cesti dohiti avto! Le če ubeži za kak kostanj, ostane neobrizgan in suh.
In Se nekaj. Na desnem bregu Save Je precejšnji cestni promet. To Je opaziti že na lesenem mostu, kjer zopet razpadajo ln pre-perevajo deske, ki so bile pred kratkim obnovljene. Del ceste je posut z gramozom, ostala pa je nadvse slabo oskrbovana, kar dokazujejo številne jame.
Domačini so mnenja, naj se ceste temeljit#) popravijo in redno posipajo, da ob slabefn vremenu ne bodo v skrbeh za obleko.
Sevanje vesti, spet drugi pa poudarjajta, da dobi član s pl' sanj em prave nazore. Glede predavanj so posamezni izrazili željo, de bi bilo na njih političnih tem, govora o miru in koeksistenci, 0 gospoda-rs-Kifl razmerah itd.
V zadnje-m letnem referatu so člani pisali o svojih doživljajih v domovinski vojni. Od 33 članov CMD je ta poroti!3 predložilo le deset članov, medtem ko so se ostali temu psa-nju odirekM. Tudi letošnje leto bod-o člani CMD pisali obvez,ne referate, tn sicer o odnosih -n zbližanju z ljudsko oblastjo v zadnjih desetih letih.
Iz razprave na tej seji smo povzeli, da teži Pokrajinski
odbor CMD Posavje za čim tesnejšim Godelovanjem z ljudsko oblastjo, kar je važnn za uspešno delo.
Iz Rakovca
Graditev gasilskega dom* if Ob nedeljah, ko so gasilci prosu, žrtvujejo svoj prosti čas za era°' njo gasilskega doma. Večina tej* članov dela na regulaciji Sotle Pred nedavnim, ko Je gorelo Pn Ivanu Smrekarju v Vrhju, so ga' allci takoj, ko so zvedeli za P°ia£ odhiteli na gasilskem vozu na Py* gorišče In prispeli na kraj nesreč le nekaj minut za gasilci J* Kapel, to pa zaradi večje deljenosti.
Dopisnik lz Kapel Je v vaše"* listu poročal, da Je bil požar docela zadušen, ko so na pot*** šče prihiteli še gasilci lz Rak” v ca, Zupelevc in Stare vasi "ja bi bilo, če bi dopisnik navede, da so tudi tl gasilci pomaga gasiti ta požar.
R. f'
IV.adi tehniki tekmujejo
Okrajni odbor Ljudske tehnike v Trbovljah Je razpisal tekmovanje med klubi Mladih tehnikov po vseh šolah v okrajU' Komisija, ki je pregledovala uspehe klubov, je ugotovila, da s° pogoji za delo zelo različni in je okoliščine in težave tudi up0' števala.
Zanimanje za Ljudsko tehniko prodira že med široke množice tudi na vasi. Skoro neverjetno se zdi, kaj vse ln s kak” primitivnimi sredstvi se da napraviti enostavne tehnične izdel' ke, ki lahko služijo tudi kot učila pri pouku. Najbolj pereč pr°^ btem pa je skoro povsod’ pomanjkanje prostorov za šolske delavnice. Reforma šolstva predvideva obvezen pouk ročnega dela In po svoji strani pomaga LT usposobiti čimveč «trnkr’^ nega kadra za ta pouk. Uvedba nočnega dela nas torej ne našla nepripravljene.
Rezultati letošnjega tekmovanja so slede,čl:
1. mesto gimnazija Leskovec; 2. mesto gimnazija Dol pri Hra® niku; 3. In 4. mesto gimnazija Brežice In osemletka Raka; 5 ™ sto Osnovna 6nla Bučka; 6. mesto gimnazija Krško; 7. nj ^ osnovna šola Znojile; 8. mesto osnovna šola Velika dolina. L-
REŠITEV nagradnega MAGIČNEGA kvadrata
IZ 20. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v 20. številki našega tednika, se glasi (vodoravno in navpično); 1. Janez, 2. Avala, 3. Elic.a 4.
zapad.
, 2r?b je prisodil prvo nagrado Viljemu BRODARJU. učencu 4. razreda osnov, šole na Lokah, pošta Zagorje ob Savi, Kisovec 12 — drugo nagrado pa dobi Po odločitvi žreba Tatjana PESAK, učenka 2. razreda osnov, šole v Sromljah, pošta Sromlje pri Brežicah, voema bomo knjižno nagrado poslali po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Danes poskusite uganiti sledečo uganko;
štiri noge jaz imam, a hoditi sploh ne znam, poleg mize tih stojim in nikoli ne sedim.
9e boste rešili to uganko, nam prinesite ali pa Pošljite odgovor do nedelje, 2. junija opoldne. Za reši-,le uganke imamo pripravljeni dve knjižni nagradi (Po odločitvi žreba).
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega ■'lena in priimka tudi razred šole, ki obiskujete, na-•o-Ue pošto in kraj, kjer ste dorria.
Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
I
1
M
i
m
e
1
S
1
I
I!
I
m
Košarka v Trbovljah ima pogoje za napredek
Pretekli mesec se Je pričelo tekmovanje za prvenstvo Slovenije v košarki. Letos je ponovno uvedena enotna slovenska liga, v kateri nastopajo sledeči klubi: »Maribor« in »Branik« iz Maribora, »Odred« in »Svoboda« iz Ljubljane, »Triglav« iz Kranja, Postojna, Medvode in »Rudar«.
Do sedaj je bilo odigrano že pet prvenstvenih kol. Kljub, pesimizmu pred začetkom prvenstva has je revirska ekipa v dosedanjem tekmovanju ugodno presenetila. V prvem kolu je precej nesrečno izgubila srečanje s slovenskim prvakom »Mariborom«. Mišljenja pa smo, da je to bila najboljša igra »Rudarja« v tem prvenstvu. Rezultat 42:36 za Maribor.
V drugem kolu je moštvo nastopilo v Kranju. Zaradi nesreče, ki se jim je pripetila na poti, so tekmovalci prispeli v Kranj z dveurno zamudo, kjer so takoj nastopili. Kljub enakovredni igri so srečanje visoko izgubili s 47:74. Tretje srečanje so revirčani odigrali doma s Postojnčani. Ti so bili enakovreden nasprotnik le v prvem polčasu, v drugem pa jih je »Rudar« popolnoma razbil in visoko zmagal z 81:41 (25:21).
Naslednjo nedeljo je moštvo potovalo v Maribor na težko srečanje z »Branikom«. Ekipa je s svojo borbenostjo in pravilno taktiko nadkrilila nasprotnika in ga
sredi Maribora premagala z 62:55. Prejšnjo soboto je gostovala v Trbovljah ekipa »Svobode«, ki je lani zasedla drugo mesto v Sloveniji. »Rudar« ni ponovil igre, ki jo je prikazal v Mariboru. »Svoboda« je ves prvi polčas in še polovico drugega polčasa vodila. Ko je sredi drugega polčasa »Rudar« spremenil sistem igre, je kmalu izenačil stanje in v zadnji minuti burno bodren od publike zmagal z malo razliko 3 košev. Rezultat 52:49 (22:28).
V pripravah za prvenstvo je »Rudar« odigral prijateljsko srečanje z Litijo, Proletarcem, Jesenicami in Škofjo Loko, katera je vsa odločil v svoio korist. Upamo, da nas bo ekipa v letošnjem
prvenstvu še naprej tako uspešno zastopala.
Opozarjamo gledalce, da bo v SOBOTO GOSTOVAL V TRBOVLJAH »ODRED« IZ LJUBLJANE.
Ženska ekipa tekmuje letos v isti skupini kot lani z Branikom, Mariborom in Celjem. Igralke so od lanskega leta vidno napredovale, le pri treningih so precej neresne. V prvem kolu so visoko izgubile proti bivšemu ligašu Braniku, preteklo nedeljo so pa z zelo močnim »Mariborom« nesrečno in tesno izgubile s 35:38. Kolikor bi pridobile še nekaj mladih igralk in bi resno vadile, bi lahko še lepše uspele.
V SOBOTO BODO IGRALE NA SVOJEM IGRIŠČU S CELJEM.
TELOADCITVD »PARTIZANA« V TRBOVLJAH SE MARLJIVO PRIPRAVLJAJO
ŠPORT V KRATKEM
tek osvoboditve
OKRAJA TRBOVLJE Radeče osvojilo pokal v trajno last
Preteklo nedeljo je bil v f^dečah tek osvoboditve, na »aterem je prehodni pokal branila ekipa iz Radeč. Teka osvoboditve, ki je veljal za okrajno prvenstvo v teku čez orn in s trn, se je udeležilo 86 tekmovalcev iz Brežic, Trbo-VeU, Sevnice, Krškega in Radeč.
Ekipno je prvo mesto osvo-Ida skupina tekačev iz Ra-deč — in to že tretjič — in si Jako pridobila pokal v trajno
Organizacija tekmovanja in ^es njegov potek sta bila zadovoljiva.
IAH V TRBOVLJAH
N* brzoturnirju za prvenstvo v rtL^eeu »taju so se v Domu »Ru-?®rj a« v Trbovljah pomerili člani šahovskega kluba ŠD »Rudarja« n »Svobode«. Vsek tekmoval-,*v Je bilo 18. Najboljša sta bila
rat Mirko Sribar in Hinko Jaz-°ee ml. Prav dobra sta bila na-“»lje Ivan Škrbec tn Tone Dro-medtem ko sta France Ger-J**J in Zvone Drnovšek na tem "r?panju razočarala.
Končno stanje je bilo sledeče: 1. Mirko Sribar 16,5 točke: i. Hinko jazbec ml. 14.5: 3. Ivan Škrbec 13; \ France Gerželj 13: 5. Hinko •jazbec st. 15.5; 6. Tone Drobeč «7*0?oda) 95: 7'-9- Andrej Tau-lc. Ivan Pajk In Robert Frece po
» točki 16. Ludvik Kovač 8 točk, katerim slede ostali.
Tudi mladinci »Rudarja« so odigrali svoj šahovski brzoturnir — Udeležilo se ga je 12 mladincev, vendar sta dva odstopila. Končni vrstni red je bil; 1, stane Cene 1.5 točke; 2. Jože Osolnik 7; 3. Ivan Urek 6.5; 4. Janez Jordan 6; ‘ 5.—6. Miran Gala in Leopold Papež po 5 točk Itd.	i
.	SAH
SLOVENIJA :	HRVAŠKA 20:36
V nedeljo je bilo v sindikalni dvorani Tovarne celuloze In papirja v Vidmu-Krškem moštveno mladinsko šahovsko prvenstvo med Ljudsko republiko Slovenijo ln Hrvaško na petdesetih deskah. Zmagali so hrvaški čahisti z rezultatom 36:20.
Pionirji so Igrali na desetih deskah. Hrvaški pionirji so zmagali z rezultatom 1 in pol : 3 in pol. pionirke 7 in pol : 2 ln pol, mladinci, ki so igrali na tridesetih deskah pa s 16:14.
SEVNISKI NOGOMET
O nogometu v Sevnici so že dosti pisali, še več pa govorili na raznih sestankih ln sejah. Dosti pikrih besed je bilo slišati na račun nogometa, vse skupaj pa je bilo le posledica pomanjkanja izkušenega človeka, ki bi znal pravilno vzgajati In vaditi mlade sevniške nogometaše.
Res je čudno, da se do sedaj ni našel nihče v Sevnici, ki bi vedel pomagati fantom vsaj s kakšnimi nasveti. V kraju je dosti mladih ljudi, ki bi z veseljem igrali in trenirali nogomet, le v telovadnico jih nihče ne more pridobiti. Prav zaradi tega so prišli navzkriž s »Partizanom« in so prenehali z vajami. S tem so pa napravili. napako, kajti, telovadba jim ne bi škodila, pač pa bi.
RAZPIS
ZA TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS (od 2. septembra 1957 do 18. januarja 1958.)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem ln delavkam v industriji ln kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim Je zato nujno Potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanetve-"ega socializma.
Priglasitve z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini meseč-1,1,1 Prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6. 1957 na “Pravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 ■n tudi na svoj občinski komite ZKS.
Sola Ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma ‘*ven Ljubljane.
O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obve-*®en, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše Informacije dobite na upravi šole oziroma na občln-•kem komiteju svojega območja.
»kenoMc
zadružna hranilnica in posojilnica
zn.). — BREŽICE
razpisuje dve delovni mesti:
eno delovno mesto za kreditni sektor, eno delovno mesto za inštruktorja
POGOJI: dovršena ekonomska srednja šola ali ne-popolna srednja šolska izobrazba z nekaj let prakse. Pismene prošnje z opisom odsedanjega službovanja ozir. Položitvijo prepisa zadnjega šolskega spričevala je po-slatl na upravo Zadružne hranilnice ln posojilnice do 15- junija 1957.
»AGBOSERVIS« - BREŽICE
sprejme naslednje kvalificirane delavce:
2—3 AVTOMEHANIKE 1 AVTOKLEPARJA 1 KLJUČAVNIČARJA 1 STAVBNEGA KLEPARJA 1 POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA s poznanjem avtomateriala
Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. Zglasiti se pri upravi podjetja.
>***+++*+*
kmetijska proizvajalna poslovna zveza,
BREŽICE
proda
PAR KONJ IN VOZ - ZAPRAVLJIVČEK
faradi
(potreben manjšega popravila)
sest nakupa konjev naj se interseenti zglase na po-v0zyu v Pišecah v četrtek, 30. maja, ob 10. uri; zaradi pr . Pa istega cfne ob 14. uri v Mestni mesnici v Brežicah, ndst pri nakupu Imajo državna ln zadružna posestva
***********
ozir. zadruge.
koristila njihovi telesni kondiciji.
Navzlic temu pa niso izgubili veselja do nogometa in so sklenili, da bodo začeli spet trenirati. Za pomoč so naprosili profesorja telovadbe na nižji gimnaziji, tov. Žgajnarja, ki jim bo z veseljem priskočil na pomoč s svojim tehničnim znanjem. Vendar bodo mladi fantje morali odslej pokazati malo več resnosti in discipline pri vajah in tekmah, kajti to je prvi pogoj, če hočejo postati dobri športniki,
-ek
STRELSTVO
PV VIDEM-KRSKO : PV IND.
SOLA »NIKOLE TESLA«, ZAGREB
Preteklo nedeljo so bile na strelišču v -Vidmu-Krškem strelske tekme med ekipo občinskega odreda predvojaške vzgoje videm-Krško in ekipo PV industrijske šole »Nikole Tesla« iz Zagreba.
Zmagala je ekipa predvojaške vzgoje iz Vidma-Krškega, ki je dosegla 27 krogov več kot Zagrebčani. Streljali so v vseh treh položajih.
Po prijateljskem srečanju so se razgovarjali o delu in uspehih predvojaške vzgoje. Povratno srečanje bo 8. Junija v Zagrebu.
-a
Za bližnje telovadne nastope in tekmovanja pripravljajo vodniki svoje oddelke Iz dneva v dan, od jutra do poznega večera, v telovadnici je kot na mravljišču. Vse to vrvenje v telovadnici in ob lepem vremenu na letnem telovadišču je razumljivo, kajti v naslednjih dveh mesecih se bodo telovadni nastopi in tekmovanja vrstili drug za drugim.
Dne 1. junija, na dan občinskega praznika v Trbovljah, bo društvo priredilo letni telovadni nastop s sodelovanjem vseh oddelkov in delno tudi s telovadci sosednih društev. Verjetno bo nastopila na tej prireditvi tudi vrsta slovenskih telovadcev — reprezentantov, ki se bo vrnila iz CSR.
Od 28. junija do 2. julija t. 1. bo v Ljubljani i. slovenski festival telesne kulture, na katerem bo sodelovalo med drugimi 260 pripadnikov trboveljskega »Partizana«.
posebne vaje vadi 15 telovadcev, ki bodo nastopili na Gimnastradi. Za tekmovanja se nadalje intenzivno pripravljajo tudi odbojkarji in kegljači, ki so že nekajkrat uspešno zastopali društvo.
Vse priprave in vaje pa zahtevajo od vodnikov in sodelujočih velik napor, kajti vaje so precej težke, izvedba Velikega števila telovadečih pa razumljivo terja precej časa, ki ga pa ni na pretek.
Upravni in telovadni odbor društva se zavzemata in trudita, da
KOLESARSKE DIRKE
Kolesarji SD »Rudarja« iz Trbovelj so se udeležili kolesarske-dirke v počastitev padlih borcev-kolesarjev v Ljubljani, ki Je hkrati veljala kot prvenstvena tekma LRS.
, V tej tekmi, so dosegli Trboveljčani sledeča mesta: seniorji 86 km: Jože Kovač 10. mesto, turisti — 24 km:	Ciril Giuliatti 1. mesto,
Vinko Strmljan 8. mesto in Branko Požar 8. mesto.	A. Z.
RADIO v tem tednu
Poročila poslušajte vsak dan Ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00. 17.00, in 18.00 radijski dnevnik ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.33, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.39. ’ »Naš jedilnik« vsak delavnik op 7.20. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.06 do 7.00.
NEDELJA, 26, MAJA 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno Jutro; 8.30 Otroška predstava — Dušan Radovič: Ladja maščevanja; 9.45 Se pomnite, tovariši ... — Katja Špur — Vida Petelin:	Mongol Mamjak; 10.15
Igra zabavni orkester Radia Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča; 10.30 Pokaži, kaj znaš! (Javna glasbena oddaja); 12.00 Pogovor s poslušalci; 13.30 Za našo vas; 16.06 Lidija Potrč:	Ruške
slike (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Raoul Ploquin: Odšel brez naslova (ponovitev), 18.35 Melodije za dobro voljo; 20.00 Malo od tu ln malo od tam (zabavna glasbena oddaja).
PONEDELJEK. 27. MAJA 11.00 Uvodni takti; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Vlado Klemenčič; Ko je stekla pri nas železna cesta; 11.35 Belokranjske narodne pesmi v priredbi Tončke Maroltove; 12.10 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel, solist violinist Ivan Pal; 13.15 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Pavle Kunaver: Iz življenja Jamarjev; 15.40 Utrinki iz literature — E. Gladkov: Cement (odi.); 17.10 Iz naših kolektivov; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Kulturni pregled; 18.15 Slovenske narodne pesmi v priredbah za dva glasova in Mali orkester; 18.40 Mladinska oddaja.
TOREK, 28. MAJA 8.05 »Po domače« (slovenske narodne napeve igrata Kmečka godba in ansambel Srečka Dražila);
10.10	Od melodije do melodije; 11.15 Za dom in žene; 12.00 Slovenske narodne pesmi in domače poskočnice; 12.40 p. I. Čajkovski: Trnjulčica, baletna suita; 13.15 V zabavnem tonu; 13.30 Pisan spored opernih melodij; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike;
17.10	Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov; 18.50 Domače aktualnosti; 20.30 Radijska Igra — Rehfisch-Herzog: Dre.vfusova afera (prva izvedba); 21.30 Zabavni koncert.
SREDA, 29 MAJA 11.00 Domače viže za dobro voljo; 12.05 Slavne operne arije Gluseppa Verdija; 12.40 Ritmi z juga; 13.30 Narodne pesmi iz Bosne, Vojvodine in vzhodne Srbije; 15.40 Utrinki iz literature — Maurlce Sandos: Past — I.; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem (raku; 16.00 Zunanje-političnl feljton; 18.10 Umelne in narodne pesmi poje Ženski vokalni kvartet; 18.45 Radijska univerza — Dr. Anton Vidic:	o	delu gospodarskih
sodišč.
Četrtek, 30. maja 8.05 Slovenske narodne poje Slovenski oktet; 9.20 Glasbeni rendez-vous; 11.00 Pesmi za naše male; 11.15 Cicibanom — dober dan! 12.00 Šopek zabavnih popevk; 13.15 Klavir v ritmu igrata Robert Valentino in Saša Tlpel; 13 30 Popularne melodije Iz orkestralne glasbe; 14.20 Pionirski kotiček; 15.40 Utrinki iz literature — Maurlce Sandoz: Part — II.; ]6.oo Z našimi in inozemskimi solisti In skladatelji; 77.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori; 18.50 Tedenski notranje-polltičnl pregled; 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 20.45 Snovanje Prežihovega Voranca v odmevu oktobra.
bi letošnje leto realizirali vse sklepe, ki so bili sprejeti na nedavnem občnem zboru društva. Odbora sta prepričana, da bo trboveljski »Partizan« na tekmovanju za pokal »Ljudske pravice« tudi letos dosegel častno mesto,
S. G.
KINEMATOGRAFI
Kino »DELAVSKI DOM« v Trbovljah ho predvajal do ponedeljka. amer. barvni film: »Tujec v sedlu«; naslednji teden v sredo ln četrtek domači film; »Ni bilo zaman«.
Kino »SVOBODA — Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka nemški zabavni film: »Stotnik in njegov junak«, v nedeljo ob 10. uri pa bo posebna predstava za mladino, in sicer angl. film: »Mala balerina«. Vstopnina 10 din.
Kino »TRIGLAV«, Zagorje; 25.— 27. maja ob 6. in a. angl. film: »Zvezda Indije«, 29,—30. maja sov. barvni film: »Izkušnja zvestobe«, 1.—3. junija amer. ljubavni film: »Kadar žene ljubijo«.
Kino »svoboda«, Kisovec: 25.—26. maja amer. barvni zabavni film:	»Generalni inšpektor«;
29.-36. maja angl. krim. film: »Preganjan do smrti«; 1.—2. junija amer. pust. film:	»Tarzanova
jeza«.
Kino »SVOBODA II«, Hrastnik: 25.—27. maja: »Vesele zgodbe vojaka Brovnika«; 29.—30. maja: »Saskačevan«; 1,—3. junija: »Maščevalec«.
Kino »PARTIZAN«, Sevnica: 25.—26. maja ital. film: »Na ostrini meči«; 1.—2. junija amer. barvni film; »Pesmi zlatega zapada«.
Kino BREŽICE: 25. maja amer. barvni film: »Saskačevan«; 26,— 27. maja franc, barvni film: »Veliki manevri«; 29.—30. maja amer. barvni film; »Ne kot tujec«; 31. maja do 1. junija amer. barv. film: »Fant iz Oklahome«.
Kino BRESTANICA:	25,-26.
maja: »Kruh, ljubezen in fantazija«; 29.—30, maja domači film: »Veliki ln mati«; 1.—2. junija amer. pustot, barvni film: »Mo-gambo«.
ZAHVALE
Ob smrti mojega dragega moža in očeta
BRUNA SENTJURCA se iskreno zahvaljujem vsem pri-
______________ jateljem In znancem, ki so ga v
VVilliam Sarovani Oranže; .17.10 tako velikem številu spremili k ‘	17.39 Zabavna ln zadnjemu počitku In mu darovali
PETEK, 31. MAJA.
11.00 Za dom in tene; ll.io Dopoldanski operni spored; 12.00 Opoldanski spored, slovenskih narodnih pesmi; 13.15 Melodije in ritmi; 14.05 Radijska šola, za nižjo stopnjo — Milica Barteniev: Plevel; 15.40 Utrinki iz literature —
Športniki, pozor! plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Radijska univerza — Pasič: Prebava in intelektualno delo; 18.15 Slovenske narodne pesmi pojo mariborski ansambli; 18.45 Tedenski zunanje-političnl pregled.
SOBOTA, L JUNIJA
8.05 Ruske narodne ln umetne pesmi poje basist Boris Christov ob spremljavi malega zbora p, v. Feodora Potorjinskega; 8.25 Zabavna matineja; 9.30 Lepe pesmi, znane melodije; 10.10 Revija zabavnih ansamblov in solistov; 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 13.15 Igrajo Veseli planšarji; 13.30 Od arije do arije; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Nove knjige; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Okno v svet; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Melodije za razvedrilo (Konferanso vodi Janez Sever).
vence ln cvetje.
Posebno pa se zahvaljujem AMD Trbovlje, tabornikom rodu »Temnega hrasta« ln klubu »Belih Voda« ter strelski družini na Dolu.
Žalujoči: žena Alenka Sentjurc ln sinko Bruno.
Prisrčno se zahvaljujem primariju dr. Virgilu Krasniku za uspešno izvedeno operacijo, enako se zahvaljujem tudi ostalim zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice. — Franc Kredar, Trbovlje, Žabjek 34.
MALI OGLASI
, 20, maja sem izgubila očala na poti od Partijskega doma do Vod. — Pošteni najditelj naj Jih odda proti nagradi v upravi našega lista.
Prodam enodružinsko stanovanjsko hišo v Zakotu pri Brežicah, vseljivo z zemljiščem 25 arov. — Vprašajte pri Martinu Zorku, Zakot 28. Brežice.
Nadaljevanje in konec.
Na poti proti Jasenicam smo se vozili mimo skrbno obdelanih polj ln mimo kmečkih poslopij posebne gradnje, ki Jo imenujejo »še-pel«. Mimogrede smo si ogledali rudnik Kamengrad. Na prelazu proti Palanki smo se ustavili ln odšli peš do bližnjega, kakih 120 metrov visokega slapa rečice Blt-ha. Zamaknjeno smo gledali prekrasno sliko tega slapa, ki skoro vertikalno pada v sotesko Gornjega Kamengrada. Slap obletavajo jate kavk. divjih golobov in- kraguljev. V skalovju je nešteto lukenj, ki služijo pticam za bivališča. Ta slap je za ondotno prebivalstvo posebno znamenit Iz NOV, kajti v -januarju 1913. leta, ko so se Nemci na področju Nagliča utrdili z odredom svoje znane divizije »Tiger« pred IV. ofenzivo, Jih J^ I. bataljon Kraj Iške brigade obkolil, jih delno uničil, njihovo konjenico pa speljal nad slap in jo pognal v nad stometrsko globino v reko Bliho.
Naša naslednja postaja Je bila Palanka, kjer so nas že čakali domačini. Na neki vaški hiši je vzidana plošča, na kateri je napisano, da je tukaj počila prva partizanska puška 29. julija 1841. leta.
Malo ljudi nas Je pričakovalo, to pa verjetno zaradi tega, ker smo se nekoliko zamudili zaradi ogleda slapa. Zdelo se nam je. da so čakali na naš prihod v bližnjih gozdičih. Spočetka so od daleč in nezaupljivo gledali v prekratka in zopet predolga krila naših mladink. Vsi, posebno moški, so se kar muzali, ko so dojeli, da so vsa ta čudna oblačila potrebna za nastop. V strnjenem polkrogu so zelo pazljivo spremljali naš program. Nastopajoči so zelo dobro izvedli »Turški marš«, »Soči«. »V boj« ln narodne plese. Gledalci so bili navdušeni In so kar naprej ploskali.
Po končanem nastopu smo bili postreženi z na ražnju pečenim prašičkom in domačim kruhom.
Začelo je deževati. To je imelo za posledico, da smo Jo kar najhitreje ubrali po planjavi navzdol k avtobusom. Kljub nalivu smo nadaljevali pot do Jesenic, kamor smo prispeli okrng dveh ponoldne
Pred zgodovinskim poslopjem osnovne šole nas Je pričakovalo
nekaj prvoborcev in veliko domačinov. Prvoborec Milan Maj kič je stopil na stopnice spomenika pred šolo v spomin revolucionarnim borcem NOV s področja Grmeča in nam zaželel dobrodošlico, v kratkem govoru pa nam nato opisal herojstvo tu živečih ljudi v NOV. Na celotnem področju Grmeča je ljudstvo enotno vstalo na oboroženo vstajo. Prostrana polja in grmečko področje so bila iz-vzemšl krajše presledke, stalno osvobojeno ozemlje. V okoliških gozdovih so bila velikanska skladišča živil za vzdrževanje partizanske vojske od Like pa tja do Srbije. V šoli. pred katero smo stali, je bil ves čas NOV pouk za partizanske oficirje in podoficirje. Pred to šolo Je maršal Jugoslavije tovariš Tito ustanovil IV. proletarsko brigado. Na tem področju so tudi snemali Jugoslovanski film »Ta narod hoče živeti«.
Za tovarišem Maj ki čem je govoril še neki drug prvoborec, ki Je opisal neštete Junaške podvige partizanske vojske. Spomnil se je tudi velike tragedije, kt so jo doživeli ljudje v zakloniščih na Gr-meču med IV, nemško ofenzivo. Na deset tisoče moških, žensk in otrok je izgubilo življenje, uničena so bila skladišča žita (okrog 300 vagonov) in vsa živina. Človeku kar zastane dih, ko posluša neposredno iz ust prizadetih vsa grozodejstva, kt so jih počenjali okupator in kvizlinške drhali v krajih Bosanske Krajine.
Spomenik v Jesenicah ni monumentalen. Skromen Je, vendar na njem vklesane besede: »Partizanska truba sa Grmeča trubi — ci-' Jeli narod budi — usta) rode moli« izpričujejo vso veličino narodne zavesti naših ljudi in odpora proti suženjstvu. Živ spomenik v Jasenicah na te čase predstavljajo preživeli prvoborci in prvo-borke, med njimi stara ženica, ki smo jo videli v filmu »Ta narod hoče živeti«, ki je od 16-članske družine ostala edina živa.
Za dobrodošlico in pozdrave se Je zahvalil naš predsednik Korim-šek in navedel nekaj momentov iz domovinske volne v Sloveniji ter Izrekel zadovoljstvo nad tem, da so naši narodi po osvoboditvi strnjeni in da nekdanji umetno razpihani šovinizem in sovraštvo Izginja.	——-
f ■	■
OPOZORILO
vsem lastnikom kmetijskih zemljišč v občini Trbovlje.
Nastopil je čas, ko je treba, kakor vsako leto, začeti borbo proti najhujšemu sovražniku krompirjevih nasadov, koloradskemu hrošču ali krompirjevcu. Okoliščina, da se koloradski hrošč pojavlja leto za letom v večjem številu in na vedno večjih površinah, dokazuje, da posestniki kmetijskih zemljišč vse doslej še vedno niso doumeli nevarnosti tega škodljivca v celotnem obsegu.
Ker se koloradski hrošč izredno hitro množi in preletava na velike razdalje, je njegovo zatiranje mogoče samo tedaj, če izvajajo po zakonu obvezne zatiralne ukrepe DO ZADNJEGA VSI POSESTNIKI kmetijskih zemljišč.
Za tiste, ki predpisanih zatiralnih ukrepov ne bi izvajali in s tem omogočali razširjenje koloradskega hrošča tudi na nasade tistih lastnikov, ki ga na svojih zemljiščih skrbno zatirajo, so z zakonom upravičeno predvidene občutne kazni.
Da bi se zatiranje koloradskega hrošča uspešno izvajalo in njegovo nadaljnje širjenje preprečilo, opominjamo vse lastnike oziroma koristnike kmetijskih zemljišč na sledeče:
V smislu temeljnega zakona o varstvu rastlin (Ur. I. FLRJ št. 26-54 in odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Ur. 1. FLRJ, št. 42-47) je vsak lastnik kmetijsksih zemljišč dolžan;.
1. REDNO PREGLEDOVATI SVOJA ZEMLJIŠČA ZARADI ODKRIVANJA MOREBITNIH NOVIH OKUŽB PO KOLORADSKEMU HROŠČU. Pregledati je treba ne samo letošnje krompirjeve nasade, temveč tudi* zemljišča, kjer je rastel krompir lansko leto, ker se zlasti prvi rod koloradskega hrošča pojavi najprej na teh površinah, zlasti še, če raste na njih samoraetnl krompir, ki je čez zimo ostal v tleh. Površine, ki so bile lani ali letos zasajene i s krompirjem, je treba pregledovati REDNO VSAK TEDEN OD ZAČETKA DO KONCA RASTNE DOBE, ker hrošči stalno naletujejo.
.	2, IZVAJATI UČINKOVITE ZATIRALNE UKREPE,
pe najde lastnik zemljišča pri pregledu krompirjevega nasada le posa'mezne hrošče, ne pa ličink, je dovolj tudi zgolj mehanično zatiranje, to je ročno obiranje hroščev. Ce se pa koloradski hrošč pojavi v večjem številu in zlasti, če se najdejo tudi že njegove ličinke, je lastnik zemljišča dolžan nasad takoj poškropiti ali zaprašiti z učinkovitim sredstvom za uničevanje koloradskega hrošča.
Kdor zatira koloradarja sam, .naj uporablja za škropljenje Lindan olje v 0,1 odstotni raztopini, za prašenje pa Lindan prašivo. Navedena sredstva in priprave za škropljenje ali prašenje se dobe pri kmetijskih zadrugah. Vsa ostala sredstva so bodisi strupena, bodisi manj učinkovita kot Lindan sredstva.
Priporočamo, da lastniki krompirišč prepustijo škropljenje ali pa prašenje nasadov ekipam kmetijskih zadrug, ki imajo za to potrebne priprave ip znanje za hitro izvajanje zatiralnih ukrepov. Razen tega ekipe na željo izvrše hkrati razen škropljenja proti hrošču tudi škropljenje proti KROMPIRJEVI PLESNI, ki prav tako kot koloradski hrošč povzroča vsako leto veliko škodo na krompirjevih nasadih.
Naročila za škropljenje priglasite pri kmetijskih zadrugah, sprejemajo jih pa tudi ekipe pri delu na terenu.
Opominjamo vse lastnike ali koristnike kmetijskih zemljišč, da je občinski LO imenoval posebno komisijo, katere člani bodo kontrolirali izvajanje p« zakonu predpisanih ukrepov za zatiranje koloradskega hrošča v posameznih okoliših ter naznanili občinskemu LO vse tiste, na katerih nasadih bodo ugotovljene ličinke koloradskega hrošča, v kaznovanje. Denarna kazen znaša v smislu zakonskih določil do 10.000 din, razen tega pa bodo občinski organi izvedli potrebne zatiralne ukrepe, to je škropljenje ali pa uničenje nasada na stroške lastnika zemljišča.
Opominjamo te rej vse lastnike ali koristnike kmetij-j skih zemljišč, da vestno in disciplinirano izvajajo vse potrebne in zakonsko predpisane ukrepe za zatiranje kolo-j radskega hrošča na svojih zemljiščih, kakor tudi da v lastnem ln skupnem' interesu tiste lastnike kmetijskih zemljišč, ki ne bi izvajali predpisanih zatiralnih ukrepov, in bi se na njihovih krompirjevih nasadih koloradski hrošč razmnožil, takoj priglasijo občinskemu LO — kmetijskemu referentu — zaradi nadaljnjih ukrepov.
RAZPIS
Po sklepu seje Upravnega odbora razpisuje
Trgovinsko zbornica za okraj Trbovlje v Trbovljah
delovno mesto
STROKOVNEGA REFERENTA
Pogoji: ekonomist ali popolna srednja šola s 3-Ietno prakso v gospodarstvu ali nižja srednja šola z 8-letno prakso.
Plača po dogovoru. Nastop službe je možen takoj. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati na Trgovinsko zbornico za okraj Trbovlje, p, Trbovlje III, poštni predal 12.
Preden smo zapustili zgodovinske Jasenice, so domačini zaplesali svoje kolo, nato pa smo se poslovili od domačinov in se odpeljali nazaj proti Sanskemu mostu.
Naslednji dan, to Je 2. maja. Je bila ob devetih dopoldne sklicana slovesna seja v novem Kulturnem domu. Dom Je še v gradnji in bo eno izmed najlepših poslopit v Sanskem mostu. Sejo Je začel predsednik občine, ki se Je v svojem govoru dotaknil zgodovine predvojne Jugoslavije, naših borb v NOV in uspehov, ki smo jih dosegli v povojnih letih. Za njim je spregovoril naš predsednik Korim-šek, ki je izročil domačinom prisrčne pozdrave Slovencev, še posebej trboveljskih rudarjev in se zahvalil za pozornost, katere smo bili deležni ves čas našega bivanja v Bosni. Izrekel je željo, da bi se takt obiski in medsebojna srečanja še bolj razširila, ker se bo na njih naša mlading spoznala In si izmenjala izkušnje na kul-turnoprosvetnem in telesnovzgoj-nem področju in se z njimi okoristila za svoje nadaljnje delo.
V	prijetnem razpoloženju se je nato razvila živahna razprava in Izmenjava misli.
V	pogovoru s predsednikom občine smo med drugim izvedeli, da je v občini Sanski most 22.600 prebivalcev, v samem mestu pa jih živi 5400 V občini je okrog 2406 šoloobveznih otrok. V mestu je tudi gimnazija, ki ima letos 7 razredov, prihodnje leto pa bodo odprli tudi 8. razred.
V	času, ko smo prisostvovali slavnostni seji, so naši mladinci odigrali z našim moštvom tekmo v odbojki. Tekma se je končala s 3:1 za naše fante.
Glede»na to, da bo drugo leto naš medsebojni sestanek v Trbovljah in nam je dosedanja srečanja pokvarilo deževje, smo se na seji dogovorili da bi TVD »Partizan« v Trbovljah Organizirat »Omladm-sko stjelo« v dneh 3. in 4. Julija 1858,
Po seji smo sl ogledali slavnostni pohod, v katerem so sodelovala mijno domačega »Partizana« tudi številna okoliška društva. 2. mala bi moral biti v Sanskem mostu lavni nastop »Partizana«, ki pa Je zaradi neugodnega vremena odpadel. S sprevoda smo odšli v Dom
»Partizana«. V njem Je bilo od 30. junija do 2. julija 1944 zgodovinsko II. zasedanje ZAVNOBIHA (Zemaljskog antlfašističkog Viječa narodnog oslobodjenja Bosne i Hercegovine), o čemer govori tudi plošča na pročelju doma. Ta dom Je velika stavba, ki jo je pred vojno zgradil bivši Sokol in so jo po vojni obnovili. Ima lepo in prostorno dvorano z balkonom in odrom ter številne stranske prostore.
C as Je bežal ln le še malo trenutkov nam Je ostalo do odhoda lz Sanskega mosta. Pohiteli smo še v hotel na kosilo, potem pa se poslovili od gostoljubnih domačinov in odšli na železniško postajo. Mladinci so si med seboj izmenjali naslove in si obljubili, da si bodo pisali, drugo leto pa se sešit v Trbovljah.
Do mesta Prijedor so nas spremljali člani upravnega odbora ter okrajni načelnik in načelnica »Partizana«.
Prijedor, kamor smo prispeli ob 17.30., je veliko mesto s sedežem okraja in zelo razvito industrijo (celuloza, opekarna, lesna industrija, rudniki železne rude in premoga). Do našega odhoda z brzovlakom ob dveh ponoči smo si v mestu ogledali še razne zanimivosti, med njimi muslimansko mošejo z minaretom, s katerega je prekrasen razgled na mesto in okolico.
Kakor v Sanskem mostu, so tudi v Prijedoru po vojni sezidali mnogo stanovanjskih blolcov in drugih poslopij in Jih še zidajo. Ne samo mesta in vasi Bosanske Krajine, temveč tudi ljudje so se že močno spremenili, To niso več Bosanci iz predaprilske Jugoslavije — nasprotno, samozavestni državljani so. zelo delavni in napredni ter notranje bogati.
Prisrčno smo se poslovili od naših gostiteljev in se napotili na železniško postajo, kamor nas je mimo okrajnega načelnika in načelnice spremljalo še nekaj domačinov.
Domov smo prišli s prijetno zavestjo, da je tudi naše potovanje po Bosanski Krajini doprineslo k zbližanju bratskih narodov Bosne ln Slovenije in da smo se drug od drugega mar&lkai naučili.
S. O.
FLORENTINA
2. nad.
»Zelo dobro, da ste prišli, major Ther. Samo prosim vas, nikar ne uporabljajte telefona, saj vam je znano, da vedno prisluškujejo. Sovražnik preži.«
Potem je obiskovalca odvedel do velike mize. mu ponudil stol in zavoj cigaret.
»Kaj je novega major Ther?«
»Zal, slabe vesti. Kapetana Cherva in poročnika Neronda so ujeli.«
»Kaj pravite?« zavpije polkovnik in močno prebledi. »Je to mogoče?«
»Ujeli so jih Nemci v momentu, ko sta poskušala preko demarkacijske črte. Obsojena sta na šest mesecev zapora zaradi poskusa pobega preko meje. Danes sem dobil listič, katerega je kapetan Cherve uspel na neki način iztihotapdti iz svoje celice. Se sreča, da sovražnik sploh ne sluti, kakšna divjačina mu je padla v šape ...«
»A kaj je z zaupnim materialom?«
»Videti je, da je na varnem. Vsaj za sedaj. Cherve ničesar ne pove.«
»Hudiča«, sikne polkovnik skozi zobe. »Toda, kje sta sedaj?«
»V nemškem zaporu v Bruslju.*
Polkovnik se nekoliko zamisli.
Z drugimi besedami, sedaj je le še vprašanje, kdaj bodo Nemci spoznali, kdo sta pravzaprav Van Demond in Jean Defen. V tem primeru, major, moramo tudi mi pospraviti naše kovčke in poiskati neko bolj varno mesto.
Ther mračno gleda v tla. Dobro ve, da ima polkovnik hudičevo prav. Celotno mučno in nevarno delo zadnjih mesecev je, kot je videti, na mah uničen. Tisto, kar so oni, polkovnik Seren in kapetan Ther, generalštabni oficirji belgijske vojske, izdelali, je sedaj uničeno, a to je: velika organizacija — »Fran-cosko-belgijski korpus za sodelovanje«.
Po vsej Belgiji so razpeli svoje mreže in nabrali sodelavcev in pomočnikov. Sami junaški ljudje: rodoljubi, borci, bivši vojaki in oficirji, dobro organizirani, pripravljeni tudi na najdrznejše podvige. To so biM hrbtenica te velike organizacije. Številne druge manjše in večje grupe odpora, posejane po širni Belgiji, so prejemale povelja in navodila polkovnika So-rena, ki je veljal kot vrhovni šef celokupnega Pokreta odpora v Belgiji. Doslej je šlo vse dobro. Nemški »Ab\vehr« je še tipal v mraku, čeprav je ihtavo in vehementno iskal sledi.
Res: organizacija ni razpolagala z dovolj orožja, mundcije, materiala za sabotaže in denarja. Prav tako ji je primanjkovala tajna radijska postaja za zvezo z Londonom. Nemci so jo našli in zaplenili pred nekoliko tedni. Se sreča, da je radiotelegrafist v zadnjem trenutku uničil ves tajni material.
Tako je bila zveza z Londonom pretrgana. Zaradi tega se je polkovnik odločil poslati svoja dva tajna kurirja, kapetana Cherva in Neronda v London, kct jiih je opremil z lažnimi dokumenti na #ime Van Demond in Defren. Morala bi se preko Francije in Španije prebiti do Anglije. S seboj sta nosila mikrofilme z natančnimi podatki o organizaciji Pokreta odpora in njeni razsežnosti.
In sedaj — ta nesreča, ta izredno težki udarec.
»Ne smemo omahovati niti trenutek, Ther,« pravi polkovnik po kratkem razmišljanju.
»Moramo napraviti vse, kar je v naših močeh, pravzaprav, poskušati tudi nemogoče, da osvobodimo Cherva in Neronda. In to prej, preden ne bodo prekleti Nemci spoznali, kdo sta pravzaprav oba oficirja. Najbolj važno pa je, da dobimo predvsem mikrofilme.«	(Nadaljevanje sledi)
Bogastvo
_eo••••••••••••eeeee®•
Aleksandra
Karadordeviča
O bogastvu Aleksandra Ka-radjordjeviča so govorili že, ko je še živel. Vedeli so za njegove številne hiše in palače, gradbene parcele in posestva, dvorce, vinograde in podjetja — šepetali so o njegovih denarnih vlogah v inozemskih bankah, toda nihče ni imel vpogleda v celokupno bogastvo Aleksandra Kara-djordjeviča, ki je bilo velikansko. Peščica ljudi je vedela, da s kraljevega dvora vsako leto po redni poti odhaja 25 milijonov, nihče pa ni vedel povedati, po kakšnih svojevrstnih kanalih prihajajo v roke vladarja še dosti večje denarne vsote. Šele po njegovi smrti je okrajno sodišče v Beogradu napravilo popis celokupnega premoženja Aleksandra Karadjordjeviča. Ta popis je obsegal dvaintrideset natipkanih strani o njegovem premičnem in nepremičnem premoženju. Kako je kralj — špekulant prišel do denarja in nepremičnega imetja in kje vse so te nepremičnine bile? Vsi so enotni v tem, da je na
to mogoče odgovoriti samo delno. Zato hočemo na tem mestu navesti nekaj velikih afer, ki so prinesle milijonske vsote in so se spreminjale v dvorce in palače, ki so bile razsejane po vsej državi
NAKUP IN PRODAJA BEOGRAJSKIH GRADBENIH PARCEL
Bilo je znano, da je beograjska občina objavila popis vseh mestnih okolišev, kjer se ni smelo graditi. Tako so veliki kompleksi ostali neuporabni, ker si je pač malokateri lastnik želel imeti parcelo, na kateri v doglednem času no bo mogel sezidati kakšne zgadbe. Seveda je po razglasitvi tega popisa cena gradbenih parcel v teh okoliših začela padati z bliskovito brzino. Včasih je ta cena zdrknila na četrtino ali samo petino svoje stvarne vrednosti. Običajno pa so se v takih trenutkih kralj in njegovi ljudje pojavljali kot glavni kupci teh parcel. Ko so bile te pokupljene, je beograjska občina kmalu prišla s
čebele so rešile mesto pred sovražnikom
To se je zgodilo 1642 pod obzidjem utrjenega nemškega mesta Kisingen. Med bitko je odred švedske vojske potiskal Nemce, ki so se morali umakniti v mesto, katero je bilo zavarovano z obrambnim zidom.
Švedi so prispeli do tega zidu mesta, a ga niso mogli zavzeti, ker so se jim dobro zavarovani Nemci krepko u-pirali. Takrat pa šo švedski vojaki zagrozili nemški posadki in stanovalcem mesta, da
meščanov. Še preden pa so se nemški vojaki odločili za ta korak, se je zgodilo nekaj, kar je iznenadilo ne samo posadko vojakov, ampak tudi zbegane meščane.
Neki Peter Heiin. se je dogovoril s svojimi prijatelji, da bodo na obrambni rid mesta prinesli čebelne panje, katere bodo zmetali med švedske vojake. Ta dogovor so izvedli takoj.
Deset minut pozneje so z mestnega obzidja začeli leteti
jih bodo popolnoma uničili,, na švedske vojake panji, polni
Trinidadu na Jamalci obstoja orkester, o katerem lahko reče-io, da je najbolj nenavaden na svetu. Edini instrument v tem rkestrn so prazni sodi od petroleja, ki se drugače uporabljajo s zbiranje smeti. Pred kratkim je ta orkester gostoval v Londonu in s svojim igranjem dosegel velik uspeh.
'če se takoj ne predajo.
Mala posadka nemških vojakov je pričela kolebati. Večina od njih je bila za to, da se vdajo, da na ta način rešijo svoje življenje in življenje
KAČE POGOSTIJO Z MLEKOM IN PIVOM
Kitajsko pleme Nandl veruje, da duša umrlega človeka preide v kačino telo. Zaradi tega tod kač ne ubijajo, marveč če katera zaide v njihova bivališča, pogostijo z mlekom In pivom.
KAJ VSE JIM PRIDE NA
MISEL. — V Hollywoodu je komik Jery Louis, ki je tudi drugače dobro situiran mož. Ta je imel na sebi več obvez, ki so bile posute z dragocenimi kamni — diamanti. Komik Jery je namreč pri zadnjem Ulmskem snemanju dobil več telesnih poškodb. Dva dni pozneje so že imeli v Holly-woodu v Izložbah obveze z ustreznimi dragimi kamni...
MORDA SE NE VESTE...
... da potrebujejo možgani za svoje delovanje 1 liter krvi na minuto. Ce preneha dotok krvi za štiri minute, nastane v možganih nepopravljiva škoda, po petnajstih minutah izostanka krvi pa nastopi smrt;
... da imamo v možganih poseben center za govor, za pisanje In branje. Ce nastane na katerem teh centrov kakšna okvara zaradi kakšne bule ali kaj drugega, se pojavijo pri človeku motnje pri govorjenju, branju ln pisanju;
... da vse naše gibe urejuje centralni živčni sistem in da pri njegovi poškodbi pride do motenj v naših gibih, kar se lahko ooka-že v opotekajoči hoji, ki Je podobna hoji pijanca;
... da se šteje božjast med duševne bolezni, ker se razen božjastnega napada pri človeku pojavljajo tudi duševne motnje, ki so včasih precej nevarne ne samo za bolnika, ampak tudi za njegovo okolico.
razjarjenih čebel. Roji čebel so navalili na iznenadene Švede in s svojimi ostrimi piki napravili v njihovih vrstah splošno zmedo in preplah.
Kmalu nato ni bilo pod obzidjem mesta niti enega švedskega vojaka več. Vsi so pobegnili im pustili tamkaj celo svoje puške in ostalo bojno opremo.
Tako je ostalo v zgodovini zapisano, da so čebele rešile mesto pmav v trenutku, ko je bila njegova posadka prisiljena, da se vda sovražniku.
Ce $e niste vedeli...
VAZNO ZA DRUŽINSKE POGLAVARJE
Dr. Robert Bruni« Iz Los Angelesa je po dolgotrajnih znanstvenih proučevanjih dognal, da solze, ki nastajajo zaradi nekih zunanjih dražljajev, n. pr. od strahu, čebule in podobno, nimajo enakih kemijskih sestavin, kot n. pr. solze, ki nastajajo zaradi duševne ali telesne bolečine.
Glede na to, da se sestavine solz menjajo še tudi po velikosti čustev, je dr. Brunis priporočil vsem moškim, da pošljejo solze svojih žen v laboratorijsko analizo, kjer bodo ugotovili najprej resničnost čustev, preden se odločijo za nadaljnje korake...
KDO
SOM
JE POTOVAL S KOLE PRVI OKROG SVETA?
To Je bil Thomas Stevenson. Le-ta je namreč z bieiklom ki Je Imel eno malo in eno veliko kolo, zapustil San Franciako leta 1862, v aprilu.
Po dveh letih ln pol Je prevozil vse ZDA ln še 11 drugih dežel od Anglije do Japonske, ln se vrnil nazaj domov decembra leta 1884. Prevozil je skupno 22.000 km, kar je bilo za tiste čaše velikanska razdalja.
drugo odločbo, s katero je dovolila gradnje v prepovedanih okoliših. Tedaj je kralj kupljene parcele lahko prodal za visoko ceno. Posel je bil seveda zelo donosen in ni terjal prav nobenih investicij.
Večkrat so se ponavljali takšni nakupi in nato prodale parcel. Po teh poslih so se začele zidati nove palače in odkupovati velikanska posestva. Na ta način je bil nagrabljen večji del posestva na Dedinju in še v nekaterih krajih Beograda. Sezidali so dvor na bulvarju Aleksandra Karadjordjeviča, pet hiš v ulici patriarha Dimitrija, pet hiš v bivši Krunski ulici itd.
OBVEZNICE VOJNE ŠKODE — NOV DONOSNI POSEL
Po prvi svetovni vojni so ostale mnogim ljudem v rokah obveznice vojne škode. Minila so leta, a nihče ni govoril o izplačilu teh obveznic. Kljub temu so pa ljudje le upali, da bo prišlo nekoč do izplačila, brž ko se bodo razmere v državi uredile,
Te obveznice so bile v glavnem v rokah malih ljudi, ker so lastniki večjih podjetij in kapitalisti že dobili odškodnino z reparacijami. Toda navzlic temu se je šepetalo, da do izplačila obveznic vojne škode ne bo prišlo nikoli. Zaradi tega so jih nekateri lastniki začeli prodajati za tretjino njihove vrednosti in še ceneje. Tako so nekateri svoje obveznice prodajali, drugi pa so jih skrbno hranili, ker so upali, da jih bodo še vnovčili.
Ko je Milan Stojadinovic
BOLEČINE V PRSTIH
SIMPTOM RAKA NA PLJUČIH
Doktor Kerin trdi, 4a bolečine v prstih in otečene roke lahko dovedejo do odkritja raka na pljučih in drugih delih telesa. Ni majhno število bolnikov, ki prihajajo k zdravniku in se pritožujejo e bolečinah v prstih.
Po mišljenju dr. Kerina je mogoče vzrok takih bolečin ugotoviti * uporabo rentgenskih žarkov in s pregledom tkiva pod mikroskopom. V neštetih primerih so zdravniki že ugotovili, da je bila kakšna oteklina na roki prvi simptom, ki je opozoril na obstoj raka na pljučih. Pogosto ee nadalje zgodi, da se simptomi raka pokažejo šele mesece pozneje.
Razen raka na pljučih je mogoče rakasta obolenja ugotoviti tudi na drugih organih po oteklinah na rokah in prstih. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev rak na dojkah, prostati, nadledvični žlezi, ledvicah, mehurju, maternici in debelem črevesu.
V nekem nevsakdanjem primeru se je tumor maternice razširil vse do palca ln to trinajst let po Izrezu maternice. Spet v nekem drugem primeru so na levi nogi odstranili kožnega raka, a štiri leta pozneje se je pojavil rak na roki.
postal finančni minister, je bilo uradno razglašeno, da se obveznice vojne škode ne bodo izplačevale. Takrat so razumljivo tudi največji optimisti izgubili vsako upanje. Prodaja teh obveznic se je pričela na debelo. Za peti, deseti del vrednosti so se hoteli ljudje znebiti teh obveznic — samo da vsaj nekaj rešijo.
In kdo je tedaj začel kupovati te razvrednotene obveznice? Kraljeva blagajna in banke, povezane z Milanom Stojadinovičem! Mnogi so se tiste čase temu čudili, saj niso poznali obsega in ozadja te mehanizacije. Ko so večino teh obveznic od malih ljudi pokupili, je sledilo drugo' obvestilo — popolnoma nasprotno prvemu; razglašeno je bilo, da je izplačilo obveznic vojne škode zagotovljeno. Sedaj je bil glavni prodajalec obveznic kralj, ker jih je imel največ v svoji blagajni. Kralj in njegovi sodelavci so pri tem poslu zaslužili 600 milijonov dinarjev!
Seveda se potem ne smemo čuditi, če so se v spisku premoženja Aleksandra Karadjordjeviča našli tudi sledeči podatki: prostor in hiša na Cetinju, gozd in dvorec na Ri-jeci Crnojeviča, livade v So-kobanji, dvorec v Bohinju, zgradba v Kamniški Bistrici...	Konec prihodnjič
Škoda zaradi nesreč pri delu. — V ietu 1955 smo zaradi nesreč pri delu izgubili v celi državi 2 milijona 489 delovnih dni, kar pomeni gospodarsko škodo za nekaj manj kot 1 milijardo dinarjev. Lansko leto pa smo zaradi takih nesreč izgubili 3 milijone 83 tisoč delovnih dni, kar pomeni gospodarsko škodo nad 1 milijardo 200 tisoč dinarjev.
Nič se mu ni zgodilo. ~~
V Vršcu je zidarski delavec Vašo Ikič padel z odra na stavbi 13 metrov globoko, a se mu ni nič zgodilo. Pobral se je, očistil obleko in se spet vrnil na dek>.
Požar v koprskem pristanišču. — Pred kratkim je v luki v Kopru izbruhnil po* žar. Na motorni ladji »Van-ga« se je vnel ogenj, na kateri je bilo bombaža v vrednosti okrog 80 milijonov dinarjev. Bombaž v balah je začel tleti, toda požrtvovalni gasilci ter pripadniki JLA z ostalimi so požar omejili in ga končno pogasili. Po za' slug; 220 reševalcev je požar uničil le 10 odstotkov dragocenega tovora.

Žaba s petimi nogami. —V
Bijeljini je vrtnar StjepaPi-šta našel žabo s petimi nogami. Peta žabina noga je popolnoma normalno razvita.
obraz iz Hollywooda
SKRIVNOST SANATORIJA ®
»Gospod doktor War.ren!« — je tedaj zadonel Iz hiše nizek glas profesor j .a Lorrnssena.
Drog na bradi mladega zdravnika je ob ostrem klicu profesorja pričel tiako hudo nihati sem in tja, da so vsi gledalci planili v glasen smeh, hkrati se pa tudi vsi razpršili Martina je pogledata proti sanatoriju in opazila profesorja, ki je slonel na balusitradi.
»Predstava je končana, prosim, da pridete k blagajni!« je takrat veselo zaklical Egoh Stelnberg, toda obraz zdravnika Warrena je okamenel 'kot maska. Nerodno je položili leseni drog v travo, si otresel prah z rok, potem pa molče odšel.
»Kaj pa ga je naenkrat prijelo?« je naivno vprašala mala gospa Eber-bach s svojimi začudenimi otroškimi očmi.
»Volka se je zbal!« se je zasmejal Roedter ln pograbil palico. »Dovolite, da poskusim še jiaz!«
Doktor Warren je medtem odšel z nerodnimi koraki po trati, nato pa po stopnicah v hišo. Takrat so mu jele rojiti po glavi najrazličnejše misli: ali je sestra Agna morda svojo grožnjo le uresničila in vse izblebetala? V ostrem opominu profesorja je zvenel glas, ki je bil podoben napeti struni.
»Gospod doktor Warren! Nastavili sem vas v sanatoriju ko't zdravnika, ne pa kot cirkuškega klovna! Ste me razumeli?« S temi besedam- je Lorrns-een pokaral mladega zdravnika. Te so ga zadele tako ostro, kakor da bi ga kdo udaril s pestjo po obrazu.
»Prosim, da poskrbite za to, da pride tisti drog ali kair je že bilo. spet na svoje mesto, kjer je bil prej!« je profesor še pristavil. x
»Oprostite, drog je ležal pod oknom. Zakaj, ne vem!«
»Gospod doktor Warren, midva se bova še neka-] pogovorila. Prosim, da greste z menoj v mojo delovno sobo,* — miu je še dej-al Lorrnssen in odšel pred njim.
Na hodniku sta srečala sestro Agno. Nekam posmehljivo so se svetile njene oči, ko je pogledala Warrena. Tisti trenutek je zasovražil to žensko.
Ko sta prispela v profesorjevo delovno sobo, je ta začel obravnavati neka) bolezenskh primerov i-n nato dejal, da jih bodo začeli zdraviti na nov način. Doktor Warren pa ni bil zbran in nt vedel, kaj mu Lorrnssen pripoveduj®. Vsak trenutek je pričakoval iz njegovih ust tisto usodno vprašanje, ki
se ga je že tako dolgo bel; kar kolt bo na to vprašanje odgovoril, je eeoe-slj-ivo vedel, da bo tedaj konec njegove zdravniške kariere.
Potne kaplje so mu stopile na čelo in ves obupan je opazil kako postaja bled.
»Smem za trenutek odpreti okno, gospod profesor?« je vprašal.
Lorrnssen je položil takrat nekt rumeni kartotečni list na mizo in prikimal.
Warren je s trudom vstal s stola. Ko je odhajal proti oknu, se mu je zdelo, kakor da so njegova kolena te gumija. Odprl je okno in vdihaval čist, hladen zrak. Nekakšen šum za njegovim hrbtom pa ga je tisti trenutek tako ustrašil, d-a se je tako naglo obrnil, da je z vso silo trčil ob skelet, ki je stal v vdolbini okna.
Z zamolklim ropotom se Je tedaj mrtvaška glava zakotalila po debeli, rdeči preprogi. Warren je vea prestrašen odskočil, potem pa se bedasto zasmejal. Sklonil se je, in opravičujoč ee, pobral mrtvaško lobanjo s preproge.
Profesor Lorrnssen Je s stisnjenimi očmi gledal svojega asistenta. Zaprl je predal svoje pisalne mize i-n dejal z Ironičnim glasom:
»Dragi Warren, danes Imate pa smolo! Slabi živci?«
Warren si je v zadregi oslinil suhe ustnice. Hotel je reči, da se dobro počuti, da pa je v sobi prevroče, da...
»Naša dekleta »o menda tukaj preveč temeljito brisale prah.« je dejal Lorrnssen e svojim običajnim, mirnim glasom. »Položite nekam to reči Zdi se mi, da se je žica pretrgala.«
Asistent se je oddahnil. Hvala bogu. nevarnost je tokrat spet minila! Sestro Agno je najbrž veselilo, d-a ga drži v nenehni, mučni negotovosti. Opazoval je mrtvaško glavo In jo hotel položiti na okroglo mizo sredi eo-be.
Takrat pa so se mu oči razširile in ves odrevenel je osupnil: segel je v notranjost mrtvaške lobanje in potegnil te nje nekaj dolgega, tankega. Nekaj trenutkov je strme opazoval svoje treeoče roke...
»Ah — sedat pa razumem vse!« je z bledimi ustnicami šepetal sam sebi ln je z roko, v katerj Je držal nekaj bilk suhe trave, z bliskovito naglico vtaknil v žep.
Profesor Lorrnssen ee je obrnil:	»
»Kaj ste rekli?«
»■Mislim — mislim, da bo najbolje, ie ee za nekaj trenutkov vleiem v
postelj-o*. je tiho odgovoril Warren, nato pa je z opotekajočimi koraki šel te sobe.
Dorrit Carlano je pravkar odložila šminko te rok in si a konico prstan^* gladila gornjo veko desnega očesa. Sklonila je glavo čisto blizu k ogled'8'11 in opazovala vsako črto svojega lepega, gladkega, a vendar nekam hladnega o-breza. Preizkušala je v ogledalu nasmešek, ki je zanj vedela, da je za n®* katere moške vznemirljiv. Nato je še nekajkrat zaprla veke s trdo pološčen * ml trepalnicami in se na pol obrnila proti vratom, na katera je nekdo P° trkal.
V eolbo je tedaj vstopila njena garderoberka.
»No —kaj je?« je vprašala Dorrit.
Stara gospa je dvignil« svoje roke, kakor da se hoče oprostiti, potem P* jih je spet povesila. »Pogledala sem, kakor ste ml naročili, toda gospod* profesorja še ni. Mogoče bo še prišel,« je pristavila, »Da, danes pride P1"3 gotovo!«
»Ne bo ga več, tako vam pravim!« je tedaj razsrnjeno vzkliknila gledališka igralka in jezno zagnala čopič za pudranje v kot. »Sedaj n3-- ? vsak dan kak drug izgovor. Toda jaz ga bo-m že naučila, kako se mora *•* proti meni! V nekaj dneh bom prosta vseh obveznosti, potem pa...«
Spet je nekdo potrkal na vrat®.	,
»To je prav gotovo gospod profesor!« je rekla sta-ra garderoberka in hitela proti vratom.	.
Dorrit je segla po cigareti in si jo nerodno prižigala. Nalašč Je °,'>r0,„ hrbet proti vratom. Toda ta njena majhna komedij« je bila popolnoma 0 več, kajti med vrati ni stal profesor Lorrnssen. ampak sel neke cveličarnj ki je držal v rokah velik šop rož. Izročil j-ih je garderoberki prj vratih, P0"^ tem pa odšel.
Gledališka l-gralka je ves prizor opazovala v ogledalu n- se ji Pa zC,e vredno, da se sploh obrne.
»Od kod prihajajo te rože?« Je vprašala hladno.
»O, gospodična Carlano, te krasne orhideje! Te čudov.te barve! V:dti ’ gospod profesor je le mislil na ves. Tu je njegova vizitka!« je rekla starlt in jo mladi lepotici izročila v ovitku.	,,
Dorrit se je takrat zaobrnila na stolu In Jezno potegnila vizitko iz t„ ka. Z očmi je preletela v prisrčnem tonu napisane vrstice. Bila je eIeg3»9-na pisava profesorja Lorrnssena. Ko je prebral« vizitko', jo je jezno raztrg la n;a drobne kose.
»Odnesite to zelenjavo takoj na smetišče!« je siknita »kozi zobe nti" igralka.
Stara garderoberka je vedela, kako stoji barometer pri gospodični Car no, kadar jo je vikala	.0
Martina se je takoj po Jedi vlegl« na kavč, d« bi razmišljala o tern onem. Toda še preden je prišla do tega, je trdno zaspala.	...»
(DaUe prihodnji6’