Projekt UŽIVAJMO V ZDRAVJU IDENTIFIKACIJA VRZELI IN POTREBNIH UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE STANJA NA PODROČJU ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA, DEBELOSTI IN ZMANJŠEVANJA NEENAKOSTI POVZETKI KLJUČNIH UGOTOVITEV NA PODLAGI ANALIZE STANJA IN OCENE POTREB Ljubljana, 2016 1 IDENTIFIKACIJA VRZELI IN POTREBNIH UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE STANJA NA PODROČJU ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA, DEBELOSTI IN ZMANJŠEVANJA NEENAKOSTI Povzetki ključnih ugotovitev na podlagi analize stanja in ocene potreb Avtorji: - Nika Berlic, Rok Poličnik, Matej Gregorič, Vida Fajdiga Turk, Cirila Hlastan Ribič, Jožica Maučec Zakotnik - Nacionalni inštitut za javno zdravje, - Gregor Jurak, Gregor Starc, Marjeta Kovač - Fakulteta za šport, - Stojan Kostanjevec, Martina Erjavšek - Pedagoška fakulteta Ljubljana, - Sedina Kalender Smajlović, Brigita Skela Savič, Joca Zurc - Fakulteta za zdravstvo Jesenice, - Jaka Strel - Zdravstveni dom Vrhnika. Urednika: Nika Berlic, Rok Poličnik - Nacionalni inštitut za javno zdravje Zasnova in oblikovanje: Nacionalni inštitut za javno zdravje Elektronski vir: http://www.uzivajmovzdravju.si/index.php/izdelki/analiza-stanja-in-ocena-potreb/ Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Kraj in leto objave: Ljubljana, 2016 Za vsebino posameznega poglavja so odgovorni njegovi avtorji. Dokument je nastal v okviru projekta " Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakosti v zdravju", akronim projekta »UŽIVAJMO V ZDRAVJU« s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega dokumenta so odgovorni izključno partnerji projekta Uživajmo v zdravju in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.728:613(497.4)(0.034.2) 316.344:614(497.4)(0.034.2) IDENTIFIKACIJA vrzeli in potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti [Elektronski vir] : povzetki ključnih ugotovitev na podlagi analize stanja in ocene potreb / avtorji Nika Berlic ... [et al.] ; urednika Nika Berlic, Rok Poličnik. - El. knjiga. - Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016 Način dostopa (URL): http://www.uzivajmovzdravju.si/index.php/izdelki/analiza-stanja-in-ocena-potreb/ ISBN 978-961-7002-02-7 (pdf) 1. Berlic, Nika 285437440 2 SEZNAM KRATIC ARTOS Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji CINDI HM Cindi Health Monitor HBSC Raziskava »Health Behaviour in School-Aged Children« MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MOL Mestna občina Ljubljana NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje RS Republika Slovenija SHARE Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SLOfit Športnovzogjni karton SŠSZ Shema šolskega sadja in zelenjave SWOT SWOT analiza je orodje, s katerim lahko identificiramo prednosti in slabosti kot tudi izzive in nevarnosti (Strength, Weaknesses, Opportunities, Threaths) SZO Svetovna zdravstvena organizacija TSZ Tradicionalni slovenski zajtrk VIZ Vzgojno-izobraževalni zavod ZD Zdravstveni dom ZRSŠ Zavod Republike Slovenije za šolstvo 3 KAZALO VSEBINE SEZNAM KRATIC 3 KAZALO VSEBINE 4 UVOD 5 1 METODOLOGIJA 5 2 MNENJA IZ FOKUSNIH SKUPIN 9 3 KRATKI POVZETKI ANALIZE STANJA 10 3.1 PREHRANJEVALNE NAVADE 10 3.2 GIBALNE NAVADE IN TELESNI FITNES 11 3.3 STANJE PREHRANJENOSTI 12 3.4 SISTEM IN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU PREHRANE IN GIBANJA V SLOVENIJI 13 3.5 PONUDBA PREHRANE 15 3.6 ŠPORTNA VZGOJA, PROGRAMI IN INFRASTRUKTURA ZA IZVAJANJE TELESNE DEJAVNOSTI 16 4 OCENA POTREB 17 4.1 IZSLEDKI SWOT ANALIZE 18 4.1.1 OTROCI IN MLADOSTIKI 18 4.1.2 ODRASLI 25 4.1.3 SISTEM IN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU PREHRANE IN GIBANJA V SLOVENIJI 30 4.1.4 PONUDBA PREHRANE 32 4.2 DEFINIRANI UKREPI 36 4.2.1 HORIZONTALNI UKREPI 36 4.2.2 SPECIFIČNI UKREPI PO PODROČJIH 42 5 ZAKLJUČEK 53 6 VIRI IN LITERATURA 55 4 UVOD Pred vami je publikacija, ki je nastala na podlagi ključnih ugotovitev s področja zdravega življenjskega sloga, preprečevanja in obvladovanja debelosti ter zmanjševanja neenakosti med otroci, mladostniki in odraslimi v Republiki Sloveniji (RS). S publikacijo njeni avtorji želijo predstaviti ključne identificirane vrzeli in potrebne ukrepe za izboljšanje stanja na omenjenih področjih. Omenjene vrzeli in rešitve, ki so predstavljene v nadaljevanju, temeljijo na zadnjih, najbolj aktualnih podatkih, povzetih iz različnih raziskav ter na podlagi strokovne refleksije na mnenja, ki so bila pridobljena s strani fokusnih skupin. V prvem poglavju publikacije je natančneje opisana metodologija, kjer so navedeni izbrani postopki in opisane metode dela, s pomočjo katerih smo prišli do rezultatov, tj. vrzeli in rešitev. Naslednje, drugo poglavje se dotika izvedenih fokusnih skupin, medtem ko so v tretjem poglavju na kratko opisani povzetki iz analize stanja1. Ti so predstavljeni v podpoglavjih, in sicer v naslednjem vrstnem redu: 1) Prehranjevalne navade, 2) Gibalne navade in telesni fitnes, 3) Stanje prehranjenosti, 4) Sistemi in programi izobraževanja na področju prehrane in gibanja v RS, 5) Ponudba prehrane, 6) Športna vzgoja, programi in infrastruktura za izvajanje telesne dejavnosti v RS. Osrednje – četrto – poglavje navaja ključne vrzeli in predloge za izboljšanje stanja in predstavlja izhodišče za odločevalce: − s pomočjo katerega bodo ti seznanjeni z aktualnim stanjem na omenjenih področjih, − za oblikovanje prioritet politike in − ki bo služilo kot pomoč pri vzpostavitvi akcijskih načrtov na ravni ministrstev. 1 METODOLOGIJA Metodologija, v okviru katere je bila identificirana ocena potreb s predlogi in rešitvami, vključuje kvantitavno metodo in kvalitativno metodo raziskovanja (slika 1). V okviru kvantitativne metode raziskovanja smo pripravili posnetek stanja v okviru prehranjevalnih navad, gibalnih navad in telesnega fitnesa, sistemov in programov izobraževanja, ponudbe prehrane ter športne vzgoje in infrastrukture za izvajanje telesne dejavnosti. Analiza stanja (1-6), v pripravo katere so bile 1 Analiza stanja (predstavljena v 6 različnih poročilih) (vir: 1-6) 5 vključene različne institucije 2 , temelji na raziskavah, omenjenih v nadaljevanju. Podatki za populacijo otrok in mladostnikov izhajajo iz raziskav: - Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju - HBSC (Health Behaviour in School Aged Children) raziskava; - SLOfit – Športnovzgojni karton; - ARTOS – Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji; - Raziskava Pediatrične klinike Ljubljana o prehrani slovenskih adolescentov; - Prehranski vnos slovenskih predšolskih otrok; - Vrednotenje Sheme šolskega sadja in zelenjave; - Strokovno spremljanje prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih; - Model Zdrav življenjski slog (Izsledki fokusnih skupin o odnosu do prehrane&gibanja); - Zdravstveni statistični letopis in - Raziskava stališč strokovnih delavcev v šolstvu do koncepta »school nurse« v osnovnih šolah; Podatki za populacijo odraslih so pridobljeni iz raziskav: - Z zdravjem povezan vedenjski slog in - Prehranjevalne navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja in - SHARE - Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi. Vključeni pa so bili tudi podatki študije Analiza športnih dvoran, ki so omogočali vpogled v infrastrukturo, povezano s športnimi dejavnostmi. V okviru analize stanja je bila za lažjo identifikacijo ocene potreb pripravljena SWOT analiza, s katero so bile identificirane: - prednosti (Strengths), - izzivi/pomanjkljivosti (Weaknesses), - priložnosti (Opportunities) in - nevarnosti (Threaths). Kvalitativna metoda raziskovanja je vključevala fokusne skupine, ki so potekale med izvajalci v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ), primarnih zdravstvenih domovih v dveh lokalnih skupnostih ter med starši. Kot izhodišče za izbor lokalnega okolja so služili podatki raziskave SloFit, na podlagi katerih je bilo izbrano okolje z največjo in najmanjšo prevalenco debelosti v VIZ. Odločitev za izvedbo fokusnih skupin se je nanašala na dejstvo, da je bilo moč: 1) v razmeroma kratkem času lahko pridobiti podatke od večjega števila ljudi (7), 2) pridobiti celovitejšo zgodbo, saj se v fokusni skupini pojavijo sinergijski učinki, ko intervjuvanci vplivajo drug na drugega, kar vzpodbuja 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Fakulteta za šport, Pedagoška fakulteta Ljubljana, Fakulteta za zdravstvo Jesenice, Zavod Republike Slovenije za šolstvo; 6 pogovor in izražanje lastnih misli (8). Fokusne skupine so bile prav tako izbrane z razlogom 3) obravnave bolj občutljive teme, kot je prehranjenost otrok in mladostnikov. V okviru izvedbe fokusnih skupin je bila izbrana metoda namenskega vzorčenja pri čemer je bila vsaka skupina izvajalcev izbrana z natančno določenim namenom. Ključni kriterij izbora pri namenskem vzorčenju je bil: (1) informiranost oziroma odlično poznavanje proučevane problematike glede potreb v zvezi z zagotavljanjem ustreznih programov izobraževanja, dostopnosti in ustreznosti ponudbe zdrave prehrane in programov gibanja ter programov za zmanjševanje telesne mase; (2) umeščenost v urbano ali ruralno okolje; (3) doseganje ranljivih skupin prebivalcev (manjšine, romske skupnosti ipd.). Ugotovitve namenskega vzorčenja niso posplošljive na širšo populacijo, temveč so omejene na proučevani vzorec (8). V raziskavi v urbanem in ruralnem okolju je bila izvedenih 7 fokusnih skupin, od tega 5 z izvajalci in 2 s starši/uporabniki. Z izvajalci so fokusne skupine potekale na sledeč način: dve sta bili izvedeni z zaposlenimi v preiskovanih VIZ (učitelji športne vzgoje, učitelji gospodinjskega pouka ali biologije, organizator šolske prehrane, svetovalna delavka ipd.), dve fokusni skupini sta bili izvedeni v preiskovanih zdravstvenih domovih (pediatri, izvajalci preventivnih programov za zdrav življenjski slog ipd.), v skupino izvajalcev pa so bili uvrščeni tudi predstavniki lokalne skupnosti, kjer je bila izvedena 1 fokusna skupina. V raziskovalnem načrtu je bila za posnetek stanja med predstavniki lokalne skupnosti (občina) predvidena izvedba delno-strukturiranih intervjujev, pri čemer so bila (na njihovo zahtevo) vprašanja, določena v delno-strukturiranem intervjuju, posredovana na njihove naslove elektronsko in posledično so bil njihovi odgovori prejeti pridobljeni preko elektronske pošte. 7 Slika 1: Metodološki pristop 8 2 MNENJA IZ FOKUSNIH SKUPIN Mnenja fokusnih skupin, od koder so avtorji izhajali pri prepoznavanju vrzeli in oblikovanju rešitev, so bila strnjena po več vsebinskih točkah. Izvajalci so svoja mnenja lahko izrazili v okviru naslednjih točk: 1. vpliv izvajalcev na krepitev zdravega življenjskega sloga med otroci in mladostniki, 2. način prehranjevanja otrok in mladostnikov, 3. odnos in zadostnost telesne dejavnosti otrok in mladostnikov, 4. vpliv družinske situacije na zdrav življenjski slog in 5. motiviranje za zdrav življenjski slog otrok in mladostnikov; medtem ko so starši/ uporabniki svoja mnenja delili v okviru naslednjih vsebin: 1. pomen zdrave prehrane in prehranjevalne navade družine, 2. nakupovalne navade glede zdrave prehrane, 3. redna telesna dejavnost otrok in mladostnikov, 4. institucionalna ponudba, 5. ocena strokovnih nasvetov glede zdrave prehrane in življenjskega sloga in 6. vpliv družbenega stanja: socialno-ekonomska situacija družine. Poglobljeno poročilo fokusnih skupin je objavljeno v poročilu »Ocena potreb za izboljšanje stanja na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Povzetki ključnih ugotovitev v okviru fokusnih skupin z izvajalci ter uporabniki (starši otrok in mladostnikov)«. Dokument je dostopen na spletni strani projekta Uživajmo v zdravju (9). Poročilo izraža mnenja udeležencev fokusnih skupin, ki niso nujno strokovnjaki na dotičnih področjih raziskovanja. Mnenja so bila strokovno pregledana in upoštevana pri definiranju ukrepov. 9 3 KRATKI POVZETKI ANALIZE STANJA 3.1 PREHRANJEVALNE NAVADE Ugotavljanje prehranskih navad je eno najtežjih področij epidemiologije. Zaradi kompleksnosti prehranskih vzorcev, ki se dnevno spreminjajo, je spremljanje prehrane in proučevanje njenih vplivov na zdravje zelo zahtevno. Običajno je potrebno sočasno zajeti več različnih prehranskih determinant, ki jih povezujemo z zdravjem, kot so npr. rednost obrokov in uživanje določenih skupin živil (sadja in zelenjave, polnovrednih živil, rib, sladke, slane in mastne hrane ipd), da bi lahko ocenili ustreznost prehrane posameznika oziroma proučevane skupine. Raziskave kažejo, da rehranjevalne navade slovenskih otrok in mladostnikov odstopajo od priporočil za uravnoteženo prehrano in priporočenih prehranskih vnosov, še zlasti za mikrohranila, pri čemer imajo tisti z nižjim socio-ekonomskim položajem (vključno z družinskim socialno-ekonomskim položajem) in starejši mladostniki praviloma slabše prehranjevalne navade. Razlike po spolu glede na različne spremljane prehranske dejavnike niso konsistentne. Že med predšolskimi otroci je moč opaziti nezadostno uživanje zelenjave ter pretirano uživanje soli. Posledično že v tem starostnem obdobju otroci obolevajo za različnimi anemijami, ki so posledica pretiranega uživanja hranilno revne in energijsko bogate hrane. Raziskave kažejo, da manj kot petina otrok in mladostnikov redno (vsaj enkrat na dan) uživa sadje in zelenjavo, trend se je v letih 2002-2014 celo izboljšal, še zlasti med fanti. Nasprotno pa je Slovenija po uživanju sladkih pijač med otroci in mladostniki v samem evropskem vrhu, čeprav tudi tu opažamo v opazovanem obdobju trend upada dnevnega pitje teh pijač. Več kot tretjina mladostnikov uživa energijske pijače, pri čemer s starostjo uživanje energijskih (kot tudi sladkih) pijač, narašča. Rezultati so pokazali manjše število zaužitih dnevnih obrokov od priporočenega, kjer je zaslediti, da se najpogosteje opušča zajtrk, rednost njegovega uživanja pa se med mladimi povečuje. Zajtrk opuščajo tudi odrasli, kljub temu pa raziskave za odraslo populacijo kažejo, da je trend med anketiranci, ki užijejo 3 glavne obroke dnevno, v letih od 2004 do 2012, naraščal. Izsledki tudi kažejo, da se ženske prehranjujejo bolj redno v primerjavi z moškimi, medtem ko je po drugi strani možno opaziti slabše prehranjevalne navade med osebami z nižjim socio-ekonomskim položajem ter med osebami z nižjo stopnjo izobrazbe. V splošnem je opazen padajoč trend uživanja zelenjave in sadja od leta 2001 do 2012, po drugi strani pa je zaznati padajoč trend dosoljevanja jedi (kljub temu pa jedi dosoljuje še vedno nekaj več kot polica odraslih anketiranih oseb). Med odraslo populacijo je opazen tudi trend zmanjševanja pogostosti uživanja aromatiziranih ne/gaziranih brezalkoholnih pijač v tem obdobju. V skladu s tem so v nadaljevanju najprej identificirane prednosti na tem področju, nato pa ključne vrzeli in pa predlogi rešitev za izboljšanje stanja na področju zagotavljanja zdravega prehranjevanja (1). 10 3.2 GIBALNE NAVADE IN TELESNI FITNES Ugotavljanje dejanske telesne dejavnosti je, skupaj z interpretacijo, ena izmed najzahtevnejših stvari v epidemiologiji. Tradicionalno so količino in intenzivnost telesne dejavnosti določali na podlagi samoporočanja, vendar pa je ta metoda, kljub svoji razširjenosti, ostala precej nenatančna. Zaradi tega se vse bolj uveljavlja objektivnejša metoda ugotavljanja telesne dejavnosti s pomočjo akcelerometrije, ki pa je še vedno zelo nezanesljiva, saj je spremljava omejena navadno na nekaj dni, hkrati pa velika množica različnih naprav za določanje telesne dejavnosti daje neprimerljivo različne rezultate. Podatki raziskav Z zdravjem povezan življenjski slog (za odrasle) in HBSC, ARTOS (za otroke in mladostnike) temeljijo na samoporočanju, medtem ko je SLOfit, z mersko baterijo, ki ocenjuje z zdravjem povezan fitnes, zanesljiv sistem za ugotavljanje habitualne telesne dejavnosti, saj je višji nivo telsnega fitnesa kazalnik pogostejše in intenzivnejše telesne dejavnosti. Podatki o gibalnih navadah med otroci in mladostniki, ki uporabljajo metodo samoporočanja, se med seboj precej razlikujejo. HBSC raziskava poroča, da se skladno s priporočili telesno dejavna ena petina mladostnikov, medtem ko raziskava ARTOS z objektivno merjeno telesno dejavnostjo kaže, da večina otrok in mladostnikov dosega priporočila. Nasploh so podatki raziskave ARTOS bolj optimistični kot podatki raziskave HBSC. Kot za prehranjevalne navade naj bi tudi za gibalne navade veljalo, da imajo spol, starost in socio-ekonomski položaj družine ključni vpliv na telesno dejavnost otrok in mladostnikov. Zaradi opisane problematike natančnosti določanja telesne dejavnosti otrok in mladostnikov, je stopnja telesnega fitnesa najbolj zanesljiv kazalnik gibalnih navad (SLOfit). Po teh podatkih je razvidno, da je v Sloveniji še vedno večji del populacije ustrezno gibalno učinkovit, medtem ko je zaskrbljujoč predvsem tisti delež otrok in mladostnikov, ki so gibalno neučinkoviti, saj je pri njih ukvarjanje s telesnimi dejavnostmi višje intenzivnosti tvegano. Podatki za odraslo populacijo (samoporočani) kažejo naraščajoč trend odstotka odraslih, ki so telesno dejavnoi skladno s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Podatki nadalje tudi kažejo, da ni posebnih razlik med pripadniki spodnjega in višjega družbenega sloja ter med različnimi stopnjami izobrazbe v količini telesne dejavnosti. Neprimerno okolje s slabo infrastrukturo, pomanjkanje ustreznih objektov, slabo finančno stanje, pomanjkanje časa, utrujenost in preslaba ozaveščenost so najpomembnejši dejavniki, ki so povezani z nezadostno telesno dejavnostjo (2). 11 3.3 STANJE PREHRANJENOSTI Podatki zbirke SLOfit (telesna višina, masa, kožna guba) kažejo, da se je odstotek debelih otrok in mladostnikov, od konca 80-ih let 20. stoletja do danes, povečal za 3-krat. Podatki te zbirke v zadnjem času pa kljub vsemu niso tako pesimistični, saj kažejo na to, da se je naraščanje prekomerne prehranjenosti v zadnjih petih letih ustavilo. Pozitiven učinek je bil opazen po vpeljavi programa Zdrav življenjski slog v slovenske osnovne šole (šolsko leto 2010/2011). Odstotek debelih otrok in mladostnikov je po objektivno izmerjenih podatkih za tretjino višji v primerjavi s podatki, pridobljenimi s samoporočanjem (HBSC). Podatki samoporočanja ocenjujejo, da je okviren odstotek debelih otrok in mladostnikov – četrtina, podatki pa kažejo na rahel upad odstotka prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov po letu 2010 oz. 2011. Samoporočani podatki stanja prehranjenosti za odraslo populacijo kažejo na trend povečevanja debelosti med odraslimi, pri čemer je odstotek prekomerno hranjenih višji pri moških kot pri ženskah. Podatki tudi kažejo, da se odstotek debelih in prekomerno hranjenih z višanjem družbenega sloja zmanjšuje (3). 12 3.4 SISTEM IN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU PREHRANE IN GIBANJA V SLOVENIJI Velik vpliv na zdrav življenjski slog ima posameznik sam, ki lahko z ustrezno prehrano in telesno dejavnostjo ohranja in krepi svoje zdravje. Pomembni pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na javno zdravje in življenjski slog ljudi. Pomembno vlogo ima sistem in programi izobraževanja, ponudba prehrane in pa ustrezna infrastruktura, ki omogoča telesno dejavnost (več o infrastrukturi v poglavju 7). Prehransko izobraževanje se izvaja v obliki formalnega in neformalnega izobraževanja. Formalno prehransko izobraževanje poteka na vseh ravneh izobraževanja, od osnovne šole, srednje šole, do fakultete. V času osnovnošolskega izobraževanja se učenci seznanijo s prehranskimi vsebinami, saj so te vključene v različne obvezne predmete (Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje, Gospodinjstvo, Kemija, Biologija) in v dva izbirna predmeta (Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja). Formalno in neformalno prehransko izobraževanje v osnovni šoli izvajajo predvsem učitelji, ki se v času študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani usposabljajo za poučevanje predmeta Gospodinjstvo. Analiza pedagoških študijskih programov, ki se izvajajo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je pokazala, da prehranske vsebine niso vključene v redne predmete analiziranih programov. V zagotavljanje zdrave prehranske oskrbe otrok in drugih skupin prebivalstva so vključeni tudi diplomanti Biotehniške fakultete, smer Živilstvo in prehrana. Obstajajo tudi nekateri višješolski programi - Gostinstvo in turizem, Živilstvo in Prehrana. Gibanje je prek predmeta šport oz. športna vzgoja del osnovnošolskega ter srednješolskega kurikula, ki uresničuje cilje doseganja ustreznih športnih znanj, zdravega telesnega in gibalnega razvoja ter dejavnega življenjskega sloga. Z vidika strokovnega izobraževanja za poučevanje in posredovanje športnih znanj, načrtovanje in organiziranje telesne vadbe na terciarnem nivoju celostne vsebine ponujata le Fakulteta za šport v Ljubljani in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo na Univerzi na Primorskem (program Aplikativna kineziologija). Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru ponujajo tovrstne vsebine v precej manjšem obsegu in le v programih predšolska vzgoja ter razredni pouk, saj diplomanti tega programa v vrtcu ter prvem in drugem triletju poučujejo gibalno oz. športno vzgojo, medtem ko Pedagoška fakulteta v Ljubljani ponuja vsebine s področja gibanja tudi v programu Specialna in rehabilitacijska pedagogika, ki izobražuje strokovnjake za delo z osebani z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Prehranske in gibalne vsebine so tudi del programov s področja zdravstva in medicine, vendar pa študentom ne dajajo kompetenc za poučevanje in posredovanje športnih znanj ter načrtovanje in organiziranje vadbenega procesa ampak s v funkciji študentske športne vzgoje (prehrana: študijski program Prehranskega svetovanja – dietetike na Fakulteti za vede o zdravju, Univerze na Primorskem, v okviru magistrskega študija Zdravstvene nega na Univerzi v Mariboru, 13 na študijskih programih obeh medicinskih fakultet, gibanje: Zdravstvena fakulteta v Ljubljani – program Fizioterapije) (4). 14 3.5 PONUDBA PREHRANE Med ključne ukrepe za zagotavljanje zdravja prebivalstva sodi tudi zagotavljanje čim boljših pogojev za zdravo prehranjevanje. V Sloveniji se namenja vrtčevski in šolski prehrani posebno skrb. Ureja jo Zakon o šolski prehrani ter področna šolska in socialna zakonodaja, Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike (2005 – 2010) pa je omogočila tudi sprejetje nekaterih dokumentov, ki podpirajo lažje udejanjanje strokovnih priporočil v praksi. Podatki strokovnega spremljanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih kažejo, da ob trenutni organiziranosti vrtčevske prehrane otroci s prehrano v vrtcu pokrijejo tudi do 70 %, šolarji z osnovnošolsko prehrano pa tudi več kot 50 % dnevnih energijskih potreb. V osnovnih šolah dnevno prejme malico 98 %, kosilo pa 68 % vseh vpisanih učencev. Ugotavlja se, da so šolske malice energijsko prebogate, šolska kosila pa energijsko prešibka glede na priporočila, vsebujejo premalo vlaknine ter preveč soli in sladkorja, ob tem pa tudi ne dosegajo priporočil glede nekaterih za otroke pomembnih vitaminov in mineralov.. Z vidika vključevanja posameznih skupin živil šolski obroki v povprečju ne vključujejo dovolj zelenjave, rib, polnozrnatih živil ter preveč mesa in zlasti mesnih izdelkov, sladkih pijač, sladkih in mastnih pekovskih izdelkov ter desertov. Medtem ko ima večina osnovnih šol lastno (centralno ali razdelilno) kuhinjo, imajo srednje šole v 19 % lastno kuhinjo, v 17 % so to kuhinje druge šole ali dijaškega doma, v več kot polovici primerov (56 %) pa je izvajalec zunanji gostinski ponudnik. Podatki kažejo, da so v šolskem letu 2008/2009 dijaki srednjih šol v povprečju 79 % uporabili pravico do dnevnega toplega obroka. Mesečna analiza sestave dijaških jedilnikov je pokazala, da prehranske smernice srednje šole v primerjavi z osnovno šolo in vrtcem uresničujejo najslabše. Sistem subvencionirane študentske prehrane omogoča študentom dostopnost do študentskih obrokov pri izbranih ponudnikih. To pravico omogoča Zakon o subvencioniranju študentske prehrane. Raziskava iz leta 2005 ugotavlja, da je subvencionirana študentska prehrana zelo pomemben element v vsakdanjem življenju študentov, saj študentje v povprečju porabijo skoraj 14 bonov za prehrano na mesec. Specifične raziskave, ki bi ponudile opis stanja glede ponudbe prehrane v delovnem okolju v Sloveniji, trenutno ne obstajajo (5). 15 3.6 ŠPORTNA VZGOJA, PROGRAMI IN INFRASTRUKTURA ZA IZVAJANJE TELESNE DEJAVNOSTI Za zagotavljanje ustrezne telesne dejavnosti prebivalstva je ključnega pomena, da je na voljo ustrezna vadbena infrastruktura, ustrezni vadbeni programi, ob tem pa je za varno ukvarjanje s športnimi telesnimi dejavnostmi potrebno imeti tudi ustrezna športna znanja. V večini evropskih držav je število ur športne vzgoje nižje od povprečnega števila ur drugih predmetov, pri čemer je Slovenija ena od izjem. Z vidika dostopnosti športne vzgoje v Sloveniji je bilo skozi analizo ugotovljeno, da razlik ni, saj vse šole delajo po istem kurikulumu, nastajajo pa razlike v materialnih pogojih, ki so še posebej izražene v največjih mestnih središčih (Ljubljana, Maribor) in na podružničnih šolah, katere obiskujejo otroci do 5. razreda. Pri slednjih so pogoji za športno vadbo precej slabši, vendar pa zaradi tega bolj izkoriščajo naravno okolje. Analiza stanja je pokazala, da so bili v preteklem letu zagotovljeni dobri infrastrukturni pogoji za športno dejavnost znotraj osnovnošolskega izobraževanja in športno-rekreativne dejavnosti na prostem. Zaradi različnih sofinancerjev in nadgradenj šolskega standarda ni popolnega pregleda nad zgrajeno infrastrukturo, kar otežuje oblikovanje optimalne mreže pokritega športnega prostora. Hkrati so bili objekti, zgrajeni pred leti, energetsko potratni in manj prijazni do različnih skupin uporabnikov. V letu 2012 izvedena študija Analiza športnih dvoran, ki vključuje podatke do maja 2012 in pregled nad 995 objekti, ugotavlja veliko regijsko razpršenost, kar se tiče obsega športnih objektov in posameznih vrst športnih dvoran. Glede na zbrane podatke pripada v Sloveniji v povprečju 1,81 m2 površine na učenca v osnovni šoli in pol manj v srednji šoli. Nadalje je bilo ugotovljeno, da 79,5 % vadbenih površin pripada osnovnim šolam, 20,5 % pa srednjim šolam. Razlike glede prostorskih pogojev so med regijami izrazite. Najboljši prostorski pogoji dela za športno vzgojo v osnovni šoli so na Spodnjeposavskem in Pomurskem, najslabši pa v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji ter Jugovzhodni Sloveniji, medtem ko v srednjih šolah prednjačita Zasavska in Spodnjeposavska, najmanj vadbenega prostora za dijake pa je v Osrednjeslovenski regiji (6). 16 4 OCENA POTREB V nadaljevanju so predstavljene: prednosti, slabosti, izzivi in pomanjkljivosti (SWOT analiza), na podlagi katerih so definirani ključni cilji in ukrepi. SWOT analiza se v prvem delu deli na populacijo otrok in mladostnikov ter populacijo odraslih, kjer so ključne točke predstavljene v okviru naslednjih področij: prehranjevalne navade, gibalne navade in telesni fitnes, stanje prehranjenosti in športna vzgoja, programi in infrastruktura za izvajanje telesne dejavnosti. Sistemi in programi izobraževanja ter ponudba prehrane sta predstavljena ločeno. SWOT analizi sledi poglavje o ključnih ciljih in ukrepih, ki so prav tako predstavljeni v dveh nivojih: • najprej so ukrepi predstavljeni horizontalno, saj se nekatera področja med seboj zelo povezujejo, • temu sledi predstavitev ukrepov, ki so specifični za posamezno področje. SWOT analiza v celoti izhaja iz izvedenih analiz stanja in fokusnih skupin, medtem ko so v določenih segmentih, tj. pri točki ponudbe prehrane, cilji in ukrepi definirani širše in vključujejo poleg ponudbe prehrane v VIZ, študentske prehrane in delavske prehrane, še ostala okolja (zdravstveni sistem, lokalno okolje ipd.). 17 4.1 Izsledki SWOT ANALIZE 4.1.1 OTROCI IN MLADOSTIKI Tabela 1: Izsledki SWOT analize za populacijo otrok in mladostnikov Področje S - PREDNOSTI W - SLABOSTI O - PRILOŽNOSTI T - NEVARNOSTI Prehranjevalne Dober kontinuiran pregled − Odsotnost poenotenih ☺ Izboljšanje in posodobitev Vpliv trženja nezdrave hrane navade stanja na področju kriterijev za oceno ustreznosti rutinskega zajema na zavajanje oz. izkrivljanje prehranjevanja mladostnikov – prehrane otrok in mladostnikov podatkov o prehranskih prehranskega znanja raziskava HBSC − Slaba implementacija navadah v različnih Neozaveščenost in neznanje Zagotovljeni finančni viri za strokovnih prehranskih populacijskih skupinah staršev/starih staršev (slabe izvajanje raziskave HBSC smernic in priporočil ☺ Priprava enotnih prehranske navade doma) Sistemsko urejena in kazalnikov, ki bodo ter slabo prepoznavanje − Slaba komunikacija med organizirana prehrana v deležniki mednarodno usklajeni verodostojnih virov informacij vzgojno-izobraževalnih ☺ Okrepiti medinstitucionalno Cenovna neskladja in − Zastareli preventivni programi zavodih na podro povezovanje v raziskovanju neskladja ponudbe: nizke čju zdravega Zagotovljeni finančni viri za prehranjevanja ☺ Redno posodabljati cene nezdrave hrane ter prehrano v vrtcih in šolah obstoječe in na dokazih visoke cene in nezadostna − Slaba odzivnost staršev za Enotna strokovna priporočila vklju temelječe prehranske ponudba lokalnih/ekoloških čitev v programe za vrtčevsko in šolsko prehranskega osveš smernice živil čanja prehrano ☺ Dvig stopnje ozaveščenosti Pomanjkanje znanja, Z urejeno vrtčevsko in šolsko in znanja zaposlenih v zavedanja in razumevanja prehrano se zmanjšujejo vzgojno izobraževalnih ključnih problematik med neenakosti (subvencioniranje zavodih in na primarni politiki in odločevalci obrokov in visoka participacija zdravstveni dejavnosti v Nezadostna finančna uporabnikov) zvezi s smernicami sredstva, namenjena za Izvajanje ukrepov (Shema zdravega prehranjevanja nemoteno izvajanje šolskega sadja in zelenjave ☺ Vključitev vsebin zdrave aktivnosti v okviru tega (SŠSZ) in Tradicionalni prehrane v učne načrte področja slovenski zajtrk), za katere so šol, ki bodo medpredmetno zagotovljeni finančni viri povezane in praktično Z uvedbo SŠSZ se usmerjene zmanjšujejo neenakosti ☺ Osredotočiti se na (visoka participacija interdisciplinarni pristop uporabnikov) učiteljev pri obravnavi Enotna strokovna priporočila pomena zdravega za izvajanje vzgoje za zdravje življenjskega sloga na za otroke in mladostnike v primarni in sekundarni ravni 18 okviru primarnega izobraževanja. zdravstvenega varstva ☺ Priprava komunikacijske Možnost uživanja vseh strategije za: priporočenih obrokov med o komuniciranje VIZ poukom ali v varstvu z učenci in s starši, Obstoj različnih prehranskih o izvedbo vsebin v obveznih in izbirnih promocijskih predmetih osnovne šole aktivnosti; Izvajanje vzgoje za zdravje ob ☺ Krepitev, nadgradnja in sistematskih pregledih šolskih širitev dobrih praks s otrok in mladostnikov (različne področja zdrave prehrane v vsebine: prehrana, gibanje, vseh okoljih. telesna teža…) ☺ Okrepitev kadrov z vpeljavo dietetikov v strokovni tim. ☺ Osredotočanje na ranljive skupine otrok in mladostnikov. ☺ Vzpostavitev preventivnih timov na lokalni ravni, ki delujejo po principu skupnostnega pristopa ☺ Senzibilizacija novinarjev za bolj kritično in odgovorno pisanje o prehrani ☺ Boljša izkoriščenost IK tehnologije za zagotovitev podpore metodologiji, zbiranju podatkov in posredovanje podatkov ciljni populaciji ☺ Nadgradnja in vrednotenje vsebin prehrane znotraj vzgoje za zdravje Gibalne Obstoj populacijskega − Umanjkanje kriterijev ☺ Vzpostavitev − Zasvojenost s sodobno navade in nacionalnega sistema ustreznega z zdravjem neposrednega toka informacijsko-komunikacijsko telesni fitnes spremljave telesnega fitnesa povezanega telesnega fitnesa informacij o telesnem tehnologijo, ki vpliva na SLOfit − Umanjkanje na raziskovalnih fitnesu do zdravnikov neaktivnost otrok in Vzpostavljen sistem povratnih podatkih temelječih priporočil ☺ Vzpostavitev mladostnikov. informacij na ravni šole za telesno dejavnost neposrednega toka − Pomanjkanje znanja, Obstoj različnih periodičnih informacij o telesnem − Neenotna metodologija zavedanja in razumevanja 19 raziskav o telesni dejavnosti ocenjevanja telesne dejavnosti fitnesu do staršev ključnih problematik med slovenskih otrok in − Slaba povezanost obstoječih ☺ Izdelava kriterijev politiki in odločevalci mladostnikov na podlagi podatkovnih zbirk o telesnem zdravstvene ogroženosti − Nezadostna finančna samoporočanja in meritev in gibalnem razvoju, telesni zaradi nizke ravni sredstva, namenjena za Obstoj strokovnih smernic za dejavnosti, zdravstvenem telesnega fitnesa nemoteno izvajanje otroke in mladostnike od 2 do statusu in socialno- ☺ Izdelava napovedovalnih aktivnosti v okviru tega 18 leta starosti. ekonomskem statusu otrok in modelov zdravstvenega področja mladostnikov tveganja zaradi nizke ravni − Nezanesljivost − Slaba komunikacija med telesnega fitnesa samoporočanja o telesni deležniki ☺ Sistemska ureditev dejavnosti financiranja sistema SLOfit − Slaba implementacija in − Neozaveščenost in neznanje poznavanje strokovnih smernic ☺ Prilagoditev povratnih staršev/starih staršev (slabe in priporočil informacij SLOfit z vidika prehranske in gibalne telesnega fitnesa kot navade doma) kazalnika zdravja ☺ Osredotočiti se na interdisciplinarni pristop učiteljev pri obravnavi pomena zdravega življenjskega sloga na primarni in sekundarni ravni izobraževanja. ☺ Krepitev, nadgradnja in širitev dobrih praks s področja telesne dejavnosti v vseh okoljih. ☺ Priprava komunikacijske strategije za: o komuniciranje VIZ s starši, o izvedbo promocijskih aktivnosti; ☺ Okrepiti medinstitucionalno povezovanje v raziskovanju. ☺ Osredotočanje na ranljive skupine otrok in mladostnikov. ☺ Vzpostavitev preventivnih timov na lokalni ravni, ki 20 delujejo po principu skupnostnega pristopa ☺ Senzibilizacija novinarjev za bolj kritično in odgovorno pisanje ☺ Boljša izkoriščenost IK tehnologije za zagotovitev podpore metodologiji, zbiranju podatkov in posredovanje podatkov ciljni populaciji ☺ Izvedba raziskave, ki temelji na objektivno merjeni telesni dejavnosti ☺ Nadgradnja in vrednotenje vsebin vzgoje za zdravje ☺ Priprava nacionalno sprejetih smernic za telesno dejavnost za otroke in mladostnike Stanje Obstoj populacijskega − Pomanjkanje nacionalnih ☺ Izboljšanje in posodobitev Dvom v verodostojnost prehranjenosti nacionalnega sistema kriterijev prehranjenosti za rutinskega zajema podatkov, pridobljenih s spremljave prehranjenosti populacijo otrok in podatkov o prehranskih samoporočanjem, zaradi otrok v sistemu SLOfit mladostnikov navadah v različnih njihove subjektivnosti Vzpostavljen sistem povratnih − Preveliko zanašanje na stanje populacijskih skupinah Pomanjkanje znanja, informacij na ravni šole prehranjenosti, ki temelji na ☺ Priprava enotnih zavedanja in razumevanja Obstoj različnih periodičnih samoporočanju kazalnikov, ki bodo ključnih problematik med raziskav o prehranjenosti mednarodno usklajeni politiki in odlo − Pomanjkanje raziskav o čevalci slovenskih otrok in razvoju debelosti pri otrocih in ☺ Vzpostavitev Nezadostna finančna mladostnikov na podlagi mladostnikih neposrednega toka sredstva, namenjena za samoporočanja informacij o razvoju nemoteno izvajanje − Slaba povezanost obstoječih Obstoj izbirnih predmetov v podatkovnih zbirk o telesnem prehranjenosti do aktivnosti v okviru tega osnovnošolskem kurikulumu, in gibalnem razvoju, telesni zdravnikov področja ki omogočajo individualno dejavnosti, zdravstvenem ☺ Vzpostavitev Zasvojenost s sodobno vadbo otrok za zmanjševanje statusu in socialno- neposrednega toka informacijsko-komunikacijsko debelosti ekonomskem statusu otrok in informacij o prehranjenosti tehnologijo, ki vpliva na Obstoj smernic zdravega mladostnikov do staršev neaktivnost otrok in prehranjevanja za šole in vrtce ☺ Izdelava nacionalnih mladostnikov. − Pomanjkanje protokolov, ki bi Obstoj strokovnih smernic za u kriterijev prehranjenosti čiteljem športne vzgoje otroke in mladostnike od 2 do otrok 21 18 leta starosti. omogočali obravnavo ☺ Izdelava napovednih debelosti modelov zdravstvenega − Nezadostna usposobljenost tveganja zaradi neustrezne medicinskega osebja za prehranjenosti obravnavo debelosti s ☺ Sistemska ureditev pomočjo telesne dejavnosti financiranja sistema SLOfit − Neenotno urejen sistem ☺ Prilagoditev povratnih šolskih zdravnikov informacij SLOfit z vidika prehranjenosti kot − Slaba komunikacija med deležniki kazalnika zdravja ☺ Ureditev sistema šolskih zdravnikov, ki bi sodelovali pri programih zgodnje obravnave debelosti v šolah ☺ Vzpostavitev programov telesne vadbe za zmanjševanje debelosti otrok v lokalnih športnih društvih in interesnih športnih programih v šolah ☺ Vključitev vsebin zdravega življenjskega sloga v učne načrte šol ☺ Osredotočiti se na interdisciplinarni pristop učiteljev pri obravnavi pomena zdravega življenjskega sloga na primarni in sekundarni ravni izobraževanja. ☺ Krepitev, nadgradnja in širitev dobrih praks s področja zdrave prehrane in telesne dejavnosti v vseh okoljih. ☺ Priprava komunikacijske strategije za: o komuniciranje VIZ s starši, o izvedbo 22 promocijskih aktivnosti; ☺ Zagotovitev strokovnih kadrov v zdravstvenem sistemu na primarni ravni (dietetik, kineziolog, psiholog). ☺ Okrepiti medinstitucionalno povezovanje v raziskovanju. ☺ Osredotočanje na ranljive skupine otrok in mladostnikov. ☺ Zagotovitev kakovostne obravnave kroničnih bolnikov ter zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja med ogroženimi otroci in mladostniki (ter njihovimi družinami), ki se soočajo z nezdravim življenjskim slogom in posledično prekomerno hranjenostjo, debelostjo in podhranjenostjo. ☺ Vzpostavitev preventivnih timov na lokalni ravni, ki delujejo po principu skupnostnega pristopa ☺ Senzibilizacija novinarjev za bolj kritično in odgovorno pisanje ☺ Boljša izkoriščenost IK tehnologije za zagotovitev podpore metodologiji, zbiranju podatkov in posredovanje podatkov ciljni populaciji ☺ Nadgradnja in vrednotenje vsebin vzgoje za zdravje ☺ Razviti nacionalni 23 preventivni program za otroke in mladostnike (ter njihove družine), ki se bo izvajal na primarni zdravstveni ravni z namenom preprečevanja in obravnave debelosti Infrastruktura, Dobro razvita mreža šolskih − Preslabo izkoriščanje ☺ Izboljšanje športne Zmanjševanje obsega programi in ŠV športnih objektov naravnega okolja pri športni infrastrukture v mestih športne vzgoje v kurikulumu Velik obseg športne vzgoje v vzgoji ☺ Izboljšanje ponudbe Pomanjkanje znanja, šolah − Dotrajanost in slabša organizirane vadbe na zavedanja in razumevanja Možnost izbirnih predmetov z opremljenost športnih dvoran v podeželju ključnih problematik med zdravstvenimi gibalnimi nekaterih mestnih občinah ☺ Vzpostavitev preventivnih politiki in odločevalci vsebinami v drugem in timov na lokalni ravni, ki Nezadostna finan − Nezadostne športne površine čna zadnjem triletju na učenca v nekaterih mestnih delujejo po principu sredstva, namenjena za Zelo dobro stanje šolskih občinah skupnostnega pristopa nemoteno izvajanje športnih objektov na podeželju ☺ Boljša izkoriščenost IK aktivnosti v okviru tega − Slabša dostopnost športnih Dobro izobražen kader za objektov na podružni tehnologije za zagotovitev podro čnih šolah čja poučevanje športne vzgoje na podpore metodologiji, šolah − Premajhen poudarek zdravstvenim vsebinam zbiranju podatkov in Urejena ponudba interesnih športnih dejavnosti v srednjih posredovanje podatkov športnih programov na šolah šolah ciljni populaciji Dostopnost programa Zdrav ☺ Vključenost programov življenjski slog v šolah − Premajhno število ur športne vzgoje v poklicnih programih športne vadbe v zdravstveno-vzgojne − Skromna ponudbe športnih programov na podeželju programe ☺ Krepitev, nadgradnja in − Povečevanje neenakosti v dostopu do športne dejavnosti širitev dobrih praks v šolah, kjer ne izvajajo (programov) s področja programa Zdrav življenjski slog telesne dejavnosti (razširitev programa Zdrav življenjski slog na vse osnovne šole) ☺ Dostopnost do šolske športne infrastrukture v lokalni skupnosti za otroke, mladostnike in njihove družine ☺ Razvoj programov za hkratno telesno vadbo celotnih družin 24 4.1.2 ODRASLI Tabela 2: Izsledki SWOT analize za populacijo odraslih Področje S W O T Prehranjevalne Kontinuiren in ustrezen − Nezadostna implementacija ☺ Vključitev živil v ponudbo Neozaveščenost in neznanje navade pregled na področju Smernic in Praktikuma obrokov iz lokalne ponudbe o pomenu zdrave in prehranjevanja odraslih zdravega prehranjevanja za ☺ Možnost načrtovanja in uravnotežene prehrane; prebivalcev Slovenije delavce v delovnih izvajanja promocije zdravja Pomanjkanje znanja, Zagotovljeni finančni viri za organizacijah na delovnem mestu zavedanja in razumevanja izvajanje raziskav na področju ☺ − Nezadostna učinkovitost Redno posodabljati ključnih problematik med prehranjevanja odraslih zdravstveno-vzgojne obstoječe prehranske politiki in odločevalci Možnost načrtovanja in dejavnosti smernice Nezadostna finančna izvajanja promocije zdravja na ☺ Uveljavitev smernic sredstva, namenjena za delovnem mestu zdravega prehranjevanja nemoteno izvajanje Obstoj smernic zdravega med delavci aktivnosti v okviru tega prehranjevanja za nosečnice ☺ Implementacija smernic področja in doječe matere zdravega prehranjevanja med študenti ☺ Dvig stopnje ozaveščenosti in znanja strokovnjakov v zvezi s smernicami zdravega prehranjevanja ☺ Senzibilizacija novinarjev za bolj kritično in odgovorno pisanje ☺ Boljša izkoriščenost IK tehnologije za zagotovitev podpore metodologiji, zbiranju podatkov in posredovanje podatkov ciljni populaciji ☺ Krepitev, nadgradnja in širitev dobrih praks s področja zdrave prehrane v vseh okoljih. ☺ Izvedba raziskave na področju prehranjevanja odraslih Gibalne Obstoj športne vzgoje v − Ni sistemske spremljave ☺ Vpeljava obvezne športne Izločanje športne vzgoje iz navade in predmetniku nekaterih fakultet telesnega fitnesa ali telesne vzgoje v programe vseh 25 telesni fitnes Obstoj nacionalnih smernic za dejavnosti splošne odrasle fakultet predmetnikov fakultet. telesno dejavnost za splošno populacije in populacije ☺ Vzpostavitev sistema Pomanjkanje znanja, odraslo populacijo študentov, kot specifične rednega spremljanja zavedanja in razumevanja podskupine odrasle populacije. telesnega in gibalnega ključnih problematik med razvoja študentov politiki in odločevalci ☺ Vzpostavitev sistema, ki bo Nezadostna finančna omogočal tudi odraslim, da sredstva, namenjena za preverijo stanje svojega nemoteno izvajanje telesnega fitnesa aktivnosti v okviru tega ☺ Usposabljanja zdravstvenih področja delavcev za svetovanje in napotitev odraslih na rekreativno vadbo ☺ Vzpostavitev seznama vadb za odrasle v športnih društvih, ki so usmerjene v izboljševanje z zdravjem povezanega telesnega fitnesa ☺ Senzibilizacija novinarjev za bolj kritično in odgovorno pisanje ☺ Boljša izkoriščenost IK tehnologije za zagotovitev podpore metodologiji, zbiranju podatkov in posredovanje podatkov ciljni populaciji ☺ Priprava nacionalno sprejetih smernic za telesno dejavnost za specifične skupine (npr. nosečnice) ☺ Zagotovitev ustrezne stopnje usposobljenosti izvajalcev telesne dejavnosti ☺ Spodbujanje in promocija telesne dejavnosti v lokalnem okolju (sofinanciranje programov, 26 dostop do športnih objektov) ☺ Krepitev, nadgradnja in širitev dobrih praks s področja telesne dejavnosti v vseh okoljih. Stanje Obstoj raziskave, ki proučuje − Pomanjkanje podatkov o ☺ Vzpostavitev sistema Ignoriranje težave prehranjenosti stopnjo prehranjenosti odraslih stanju prehranjenosti ugotavljanja prehranjenosti prekomerne prehranjenosti na podlagi samoporočanja ter študentske populacije študentov in njegova odrasle populacije in zagotovljeni finančni viri za − Pomanjkanje objektivno navezava na zdravniške posledična povečana njeno izvajanje (npr. Z izmerjenih podatkov o preglede študentov zdravstvena ogroženost zdravjem povezan vedenjski prehranjenosti odraslih ☺ Vzpostavitev sistema za Vpliv trženja nezdrave in slog) ugotavljanja prekomerne energijsko bogate hrane − Pomanjkljiv pregled stanja na Možnost načrtovanja in področju stanja prehranjenosti prehranjenosti odraslih Neozaveščenost in neznanje izvajanja promocije zdravja na odraslih ☺ Vzpostavitev programov vseh ciljnih skupin (slabe delovnem mestu telesne vadbe za prehranske navade v družini − Preveliko zanašanje na stanje V okviru zdravstvenega prehranjenosti, ki temelji na zmanjševanje debelosti Cenovna neskladja in varstva vzpostavljeni samoporo odraslih v lokalnih klubih in neskladja ponudbe: nizke čanju programi, ki vključujejo društvih cene nezdrave hrane ter spremljanje, zgodnje − Slaba implementacija strokovnih priporo ☺ Zaposlovanje kompetentnih visoke cene in nezadostna čil za odkrivanje ter obravnavo razli strokovnjakov ponudba lokalnih/ekoloških čne ciljne skupine v neustreznih prehranjevalnih razli (kineziologov) za izvajanje živil čnih okoljih navad, prekomerne telesne vadbe debelih Pomanjkanje znanja, hranjenosti in debelosti, − Slabe veščine glede nakupa, priprave hrane z nižjim odraslih na primarni ravni v zavedanja in razumevanja podhranjenosti pri različnih energijskim vnosom zdravstvu ključnih problematik med ciljnih skupinah pri odraslih, s ☺ Izboljšati in posodobiti politiki in odločevalci poudarkom na specifi − Nezadostna učinkovitost čnih zdravstveno-vzgojne rutinski zajem podatkov o Nezadostna finančna potrebah socialno-ekonomsko dejavnosti stanju hranjenosti različnih sredstva, namenjena za ogroženih skupin ciljnih skupin nemoteno izvajanje Obstoj nacionalnih smernic za − Zastareli preventivni programi za odrasle (Zdravo hujšanje), ☺ Zagotoviti enotne aktivnosti v okviru tega telesno dejavnost za splošno ki se izvajajo na primarni kazalnike, ki bodo področja odraslo populacijo zdravstveni ravni, in njihova mednarodno usklajeni slaba dostopnost ☺ Vključenost raziskovanj v Letni program statističnih raziskovanj ☺ Vključitev živil z nižjo energijsko vrednostjo v ponudbo obrokov iz lokalne ponudbe ☺ Možnost načrtovanja in izvajanja promocije zdravja 27 na delovnem mestu ☺ Možnost vključitve v preventivne programe v okviru zdravstvenih domov ☺ Povečana dostopnost zdravih prehranskih izbir z nižjo energijsko vrednostjo (sadje, zelenjava, mleko, manj mastni mlečni izdelki itd.) iz lokalnega okolja ☺ Zagotovitev kakovostne obravnave kroničnih bolnikov ter zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja med odraslimi, ki se soočajo z nezdravim življenjskim slogom in posledično prekomerno hranjenostjo, debelostjo in podhranjenostjo. ☺ Senzibilizacija novinarjev za bolj kritično in odgovorno pisanje ☺ Boljša izkoriščenost IK tehnologije za zagotovitev podpore metodologiji, zbiranju podatkov in posredovanje podatkov ciljni populaciji ☺ Zagotovitev strokovnih kadrov v zdravstvenem sistemu na primarni ravni (dietetik, kineziolog, psiholog). ☺ Krepitev, nadgradnja in širitev dobrih praks s področja zdrave prehrane in telesne dejavnosti v vseh okoljih. Infrastruktura Možnost ukvarjanja s − Zastareli preventivni programi ☺ Izboljšanje športne Izključevanje športne vzgoje in programi športnimi programi, izven za odrasle (namenjeni zdravi infrastrukture, namenjene iz študijskih programov 28 študijskih programov prehrani, telesni dejavnosti, rekreativni vadbi študentov Nestrokovno vodene vadbe Dobre možnosti zdravemu hujšanju), ki se ☺ Vpeljava obvezne športne Pomanjkanje znanja, neforganizirane špportne izvajajo na primarni vzgoje vse v študijske zavedanja in razumevanja vadbe v naravnem okolju zdravstveni ravni, in njihova programe ključnih problematik med Dobra dostopnost športne slaba dostopnost ☺ Organiziranje regionalne politiki in odločevalci infrastukture v namene mreže za razvoj vadbenih Nezadostna finančna rekreacije programov, usmerjenih v sredstva, namenjena za zdravje v povezavi športa nemoteno izvajanje in zdravstva aktivnosti v okviru tega ☺ Zaposlovanje kineziologov področja v primarnem zdravstvu in športnih društvih za izvajanje športnih programov, usmerjenih v zdravje ☺ Organiziranje vadbenih programov, usmerjenih v zdravje ☺ Spodbujanje in promocija telesne dejavnosti v lokalnem okolju (sofinanciranje programov, dostop do športnih objektov) ☺ Krepitev, nadgradnja in širitev dobrih praks (programov) s področja zdrave prehrane in telesne dejavnosti v vseh okoljih. ☺ Medinstitucionalno povezovanje v raziskovanju ☺ Posebna pozornost namenjena ranljivim skupinam prebivalcev (povečanje in omogočanje brezplačne dostopnosti do uporabe športne infrastrukture) 29 4.1.3 SISTEM IN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU PREHRANE IN GIBANJA V SLOVENIJI Tabela 3: Izsledki SWOT analize za področje sistemov in programov izobraževanj Področje S W O T PREHRANA Prehransko opismenjevanje − v osnovnošolskem ☺ vključevanje študentov v Slabo zavedanje vodilnih (ŽIVILSKA je vključeno v osnovnošolsko izobraževanju se prehranske neformalne promocijske akterjev o pomenu TEHNOLOGIJA izobraževanje in se izvaja pri vsebine premalo vertikalno in aktivnosti zdravega načina vključevanja IN nekaterih obveznih in izbirnih horizontalno medpredmetno prehranjevanja, ki jih strokovnjakov/pedagogov v PEDAGOKIKA) premetih; povezujejo; organizirajo različni vseživljenjsko učenje. Učitelji gospodinjstva so že izvajalci preventivnih in vključeni v sistem obveznega drugih programov, ki izobraževanja, v okviru obravnavajo področje katerega izvajajo tudi proces prehrane in so namenjeni prehranskega različnim ciljnim skupinam; opismenjevanja otrok in ☺ Vključevanje strokovnjakov mladostnikov; v vseživljenjsko Študenti Pedagoške fakultete izobraževanje, ki je (smer gospodinjstvo) imajo pomembno za usvajanje ustrezna strokovna novih znanj, veščin in prehranska znanja in spretnosti, kar vpliva na kompetence za izvajanje kakovostno opravljanje prehranskega izobraževanja; delovnih nalog; Pedagoška fakulteta izvaja multidisciplinarne obravnave ☺ večje sodelovanje fakultet študijskih vsebin, ki v okviru in drugih institucij, ki študijske smeri izvajajo obravnavane Gospodinjstvo omogočajo študijske programe, da se z povezovanje prehranskih ustrezno pripravljenimi in vsebin z okoljsko usklajenimi programi problematiko. odzivajo na potrebe Študenti Biotehniške družbe; fakultete imajo poglobljeno ☺ sodelovanje diplomantov v znanje in razvite kompetence skupnih projektih, ki so specifičnih prehranskih vsebinsko povezani s disciplin; prehrano, prehranskim visokošolski zavodi s izobraževanjem, področja živilske tehnologije prehranskim in pedagogike imajo ustrezno opismenjevanjem ter dostopne podatke o zdravjem in zdravim študijskih programih (opis, življenjskim slogom; 30 kompetence diplomanta ☺ Osredotočiti se na ipd.), ki omogočajo interdisciplinarni pristop primerjavo vsebin; učiteljev pri obravnavi Obstoj izbirnih predmetov v pomena zdravega osnovnošolskem kurikulumu, življenjskega sloga na ki omogočajo individualno primarni in sekundarni ravni vadbo otrok in mladostnikov izobraževanja za zmanjševanje debelosti; GIBANJE športna vzgoja kot obvezni / ☺ Vključevanje Neopolnomočeni kadri v predmet v primarnem, kineziološkega kadra v zdravstvu za svetovanje in sekundarnem in terciarnem primarno zdravstveno vodenje preventivnih in izobraževanju (dodiplomska varstvo; kurativnih programov telesne raven terciarnega ☺ povečanje števila vadbe; izobraževanja); pedagoških ur športne Slabo zavedanje vodilnih Študenti Fakultete za šport vzgoje v osnovnih šolah; akterjev o pomenu UL in Fakultete za ☺ Osredotočiti se na vključevanja matematiko, naravoslovje in interdisciplinarni pristop strokovnjakov/pedagogov v informacijsko tehnologijo UL učiteljev pri obravnavi vseživljenjsko učenje. imajo: pomena zdravega poglobljeno znanje in življenjskega sloga na specifične primarni in sekundarni ravni kompetence vseh izobraževanja. vidikov telesne vadbe; ustrezna znanja o športni prehrani; ustrezna organizacijska znanja; ustrezna pedagoška in andragoška znanja za vodenje vadbe različnih ciljnih skupin zdravih ljudi in skupin s povečanim zdravstvenim tveganjem; ZDRAVSTVO IN visokošolski zavodi s − študijski predmeti s področja ☺ vključitev zdravstvenega Zapostavljanje vsebin MEDICINA področja zdravstva in prehrane in gibanja so v kadra v šolski sistem; npr. zdravega prehranjevanja medicine omogočajo zmerni do veliki meri uvrščeni vpeljava koncepta šolske otrok in mladostnikov v 31 raznolikost študijskih med izbirne predmete, medicinske sestre; posameznih študijskih programov s področja posledično ni dostopnih ☺ večja vključitev vsebin s programih, na račun prehrane in gibanja; podatkov o številu izvedenih področja prehrane v učni namenjanju pozornosti študijski programi s področja izbirnih predmetov s področja načrt osnovnih in srednjih številnim drugim področjem zdravstvene nege, babištva, prehrane in gibanja na šol za enoten standard (tj. prehrana onkološkega dentalne medicine, medicine) študijsko leto; znanja in veščin bolnika, prehrana kritično so regulirani z Evropsko − visokošolski zavodi s področja osnovnošolcev in bolnega) direktivo 2005/36/ES; zdravstva in medicine nimajo srednješolcev; Slabo zavedanje vodilnih visokošolski zavodi s poenotenih obveznih in ☺ večja zastopanost akterjev o pomenu področja zdravstva in izbirnih, ciljnih in posrednih študijskih predmetov s vključevanja medicine imajo ustrezno študijskih predmetov s področja prehrane in strokovnjakov/pedagogov v dostopne podatke o področja prehrane in gibanja; gibanja v okviru študijskih vseživljenjsko učenje. študijskih programih (opis, − na visokošolskih zavodih s programov na drugi in na kompetence diplomanta, področja zdravstva in medicine tretji bolonjski stopnji; ipd.), ki omogočajo študentje ne pridobijo ☺ Vključevanje diplomantov s primerjavo vsebin; ustreznih kompetenc za področja zdravstva in visokošolski zavodi s načrtovanje, organizacijo in medicine v preventivne področja zdravstva in vodenje preventivne telesne programe; medicine v Republiki vadbe; ☺ Ponovna vzpostavitev Sloveniji izvajajo primerljive sistema šolskih zdravnikov študijske programe s področja prehrane in gibanja; 4.1.4 PONUDBA PREHRANE Tabela 4: Izsledki SWOT analize za področje ponudbe prehrane Področje S W O T PREHRANA V Sistemske in trajnostne rešitve − Slaba implementacija ☺ Enotna strokovna podpora Težko usklajevanje želja VZGOJNO- (šolske kuhinje, strokovni strokovnih priporočil in smernic in orodja za lažje otrok in staršev s strokovnimi IZOBRAŽEVA kader, subvencioniranje v VIZ načrtovanje (razvoj spletne priporočili LNIH obrokov…), ki so zakonsko − Enoličnost ponudbe, slaba platforme Šolskilonec) Neozaveščenost in slabo ZAVODIH podprte pestrost ☺ Večje koriščenje poznavanje pomena Zagotovljeni finančni viri za organiziranih obrokov med uravnotežene prehrane za − Prepogosta vključenost izvajanje organizirane odsvetovanih živil in potencialnimi uporabniki otroke med starši prehrane v VIZ odsvetovanih postopkov ☺ Izboljšati kakovost ponudbe Vpliv trženja nezdrave hrane Visoka koriščenost ponudbe priprave zaradi velike prehrane z zavajanjem prehranskega med uporabniki priljubljenosti med učenci in ☺ Prenovljeni kadrovski znanja Visoka dostopnost za vse dijaki normativi inuvedba Neupoštevanje ali uporabnike (dostopnost za organizatorja prehrane v nedosledno spremljanje 32 ranljive skupine) − Določene omejitve srednje šole strokovnih priporočil Zmanjševanje socialnih razlik (onemogočen transport, ☺ Zagotoviti finančna Prenos izvajanja dejavnosti (subvencioniranje) kadrovske, prostorske in sredstva za redno organizirane prehrane na Možnost individualnega strokovne omejitve) strokovno izobraževanje zasebnike Slabe prilagajanja (npr. diete) − Hranilno in energijsko organizatorjev prehrane in prehranjevalne navade Strokovna usposobljenost in neovrednoteni jedilniki kuharjev prinesene od doma izobraženost kadra ☺ Zagotoviti študijo na Upad obstoje − Pripravljanje obrokov za več čega Enotna strokovna priporočila naročnikov področju ponudbe prehrane standarda storitev Zakonsko podprto strokovno (primerjava vrtci – šole) – Neustrezen kader in padanje − Zakonsko opredeljeno, vendar spremljanje prehrane s neupoštevano glede izobrazbe poizvedba v okviru standarda znanja in svetovanjem strokovnjakov strokovnega spremljanja usposobljenosti Umik avtomatov za prodajo ☺ Poenostaviti in poenotiti Relativno visoke cene hrane in pija − Zastareli normativi za če organizatorje prehrane in sistem javnih naročil ter zdravju koristnih, lokalnih, Izvajanje podpornih ukrepov kuhinjsko osebje v VIZ podpreti vzgojno ekoloških in dietnih živil (SŠSZ, TSZ ipd.) izobraževalne zavode Pomanjkanje kompetenc ☺ Popolno omejevanje organizatorja prehrane trženja nezdrave hrane in Nepripravljenost sodelovanja pijač v vseh prostorih, kjer kadrov za usposabljanja in se izvaja vzgojno- prenos priporočil v prakso izobraževalna dejavnost Pomanjkanje znanja, ☺ Krepitev, nadgradnja in zavedanja in razumevanja širitev dobrih praks s ključnih problematik med področja ponudbe politiki in odločevalci ter prehrane. starši ☺ Osredotočanje na ranljive Nezadostna finančna skupine otrok in sredstva, namenjena za mladostnikov nemoteno izvajanje ☺ Vzpostavitev preventivnih aktivnosti v okviru tega timov na lokalni ravni, ki področja delujejo po principu skupnostnega pristopa ☺ Senzibilizacija novinarjev za bolj kritično in odgovorno pisanje ☺ Boljša izkoriščenost informacijsko- komunikacijske tehnologije pri: o načrtovanju in ovrednotenju jedilnikov 33 (namenjeno uporabnikom v VIZ); o pri zagotovitvi podpore metodologiji, zbiranju podatkov in posredovanje podatkov ciljni populaciji (namenjeno raziskovalcem) ☺ Izboljšati in bolje izkoristiti dostopnost do zdravih prehranskih izbir iz lokalnega okolja in njihova vključitev v šolske obroke. ☺ Podpreti lokalne pridelovalce za pridelavo lokalnih (ekoloških živil) in njihovo lažje vstopanje v šolsko okolje ŠTUDENTSKA Sistemske in trajnostne − Slaba implementacija ☺ Izboljšati kakovost ponudbe Padanje standarda storitev PREHRANA rešitve, ki so zakonsko strokovnih priporočil zaradi prehrane skozi bolj zaradi ekonomskih interesov podprte neosveščenosti ponudnikov dodelani sistem meril ponudnikov Visoka stopnja koriščenosti − Na račun ekonomskih ocenjevanja in posledično Neustrezno znanje in ponudbe med študenti interesov ponudnikov trpi izbiro bolj kakovostnih usposobljenosti ponudnikov Visoka dostopnost za vse kvaliteta ponudbe ponudnikov Relativno visoke cene uporabnike (dostopnost za ☺ Nameniti finan zdravju koristne, lokalne, − Lahek vstop ponudnikov čna sredstva ranljive skupine) študentske prehrane , ki za redno strokovno ekološke in dietne ponudbe, Zmanjševanje socialnih razlik ponujajo zdravju nekoristne izobraževanje ponudnikov ki za ponudnike ni zanimiva (subvencioniranje) obroke zasebnikov Slaba osveščenostštudentov, Enotna strokovna priporočila ☺ Večja prepoznavnost in ki lahko vodi v − Določene omejitve (kadrovske, Relativno lahka in hitra prostorske in strokovne pridobivanje certifikata povpraševanje po nezdravih dostopnost ponudnikov omejitve) »Zdrava ponudba«, ki izbirah pri ponudnikih zagotavlja uporabnikom Prešibka strokovna podpora − Hranilno in energijsko neovrednoteni jedilniki možnost zdrave izbire ponudnikom študentske ☺ Senzibilizacija novinarjev prehrane − Slabe možnosti za izvajanje strokovnega nadzora za bolj kritično in Pomanjkanje znanja, odgovorno pisanje o zavedanja in razumevanja − Odsotnost raziskav in študentski prehrani ključnih problematik med 34 posledično podatkov o ☺ Boljša izkoriščenost IK politiki in odločevalci prehranjevalnih navadah tehnologije pri: Nezadostna finančna študentov (na splošno in o načrtovanju in sredstva, namenjena za znotraj subvencioniranega vrednotenju nemoteno izvajanje sistema) jedilnikov aktivnosti v okviru tega (namenjeno področja uporabnikom načrtovalcem prehrane); o pri zagotovitvi podpore metodologiji, zbiranju podatkov in posredovanje podatkov ciljni populaciji (namenjeno raziskovalcem) PREHRANA Enotne smernice zdravega − Pomanjkanje raziskav na ☺ Možnost spremljanja Možno spremljati samo NA prehranjevanja na delovnem področju delavske prehrane organizirane oblike organizirano obliko ponudbe DELOVNEM mestu; ponudbe na delovnem Ustvarjanje razlik z vidika MESTU mestu neenakosti ☺ Senzibilizacija novinarjev Pomanjkanje znanja, za bolj kritično in zavedanja in razumevanja odgovorno pisanje ključnih problematik med ☺ Boljša izkoriščenost IK politiki in odločevalci tehnologije za zagotovitev Nezadostna finančna podpore metodologiji, sredstva, namenjena za zbiranju podatkov in nemoteno izvajanje posredovanje podatkov aktivnosti v okviru tega ciljni populaciji področja 35 4.2 Definirani ukrepi 4.2.1 Horizontalni ukrepi Tabela 5: Predstavitev horizontalnih ukrepov Okolje Cilji Ukrepi Področje Splošno Zagotavljanje zdrave in varne športne Spodbujanje športnih društev in zasebnikov k • Gibalne navade in vadbe oblikovanju programov, ki so usmerjeni v zdravo in telesni fitnes, varno športno vadbo, ki jo vodi strokovno • Športna vzgoja, kompetenten kader programi in infrastruktura za Zagotovitev strokovnega vodenja programov izvajanje telesne rekreativne športne vadbe. dejavnosti Družinsko okolje Razvoj pristopov za ozaveščanje Promocija smernic zdravega prehranjevanja za • Prehranjevalne navade staršev in priprava javnozdravstvenih dojenčke v sklopu šol za bodoče starše ter ob • Stanje prehranjenosti priporočil o prehranskih dejavnikih obiskih patronažne službe po rojstvu otroka. tveganja in varovalnih dejavnikih. Vzpostavitev sistema povratnih Vzpostavitev elektronskega orodja komuniciranja za • Prehranjevalne navade informacij o prehranjenosti otrok seznanitev staršev z rezultati zdravstveno- • Stanje prehranjenosti vzgojnega kartona ter javnozdravstvenih sporočil, • Gibalne navade vezanih na stanje prehranjenosti, prehranjevalne navade in telesno dejavnost. Preprečevanje sedečega Razvoj in podpora programov za hkratno telesno • Gibalne navade in življenjskega sloga med otroci in vadbo celotnih družin telesni fitnes, mladostniki ter družinami • Športna vzgoja, programi in infrastruktura za izvajanje telesne dejavnosti Vzgojno- Vzpostavitev učinkovitega Vzpostavitev sodelovanja v lokalnih okoljih med • Prehranjevalne navade izobraževalno okolje medsektorskega in deležniki (šolstvo, zdravstvo in lokalna skupnost) ter • Stanje prehranjenosti interdisciplinarnega sodelovanja območnimi enotami NIJZ, po metodi skupnostnega • Gibalne navade in pristopa – vzpostavitev lokalnih preventivnih timov telesni fitnes 36 Krepitev dobrih praks s področja Širitev Sheme šolskega sadja in zelenjave v vse • Prehranjevalne navade prehrane v vzgojno-izobraževalnih osnovne šole, Slovenskega tradicionalni zajtrk, • Stanje prehranjenosti zavodih Zdrav življenjski slog v osnovnih šolah in druge • Ponudba prehrane podobne dobre prakse, ki se izvajajo na nacionalni ravni. Dvig stopnje ozaveščenosti in znanja Kontinuirano izvajanje izobraževanj in usposabljanj strokovnjakov v zvezi s smernicami strokovnih kadrov (organizatorji prehrane, vodje zdravega prehranjevanja otrok in prehrane) v VIZ v zvezi s smernicami zdravega mladostnikov v VIZ prehranjevanja. Vzpostavitev ter izvajanje kontinuiranih izobraževanj/usposabljanj za kuharsko osebje v VIZ (vključno zunanjih ponudnikov), v zvezi s pripravo obrokov, ki so skladni s smernicami. Promocija smernic zdravega prehranjevanja med • Prehranjevalne navade kadri v VIZ (učiteljski zbor, vzgojitelji, vodstva VIZ • Stanje prehranjenosti …) Vključevanje vzgojno-izobraževalnih Organizacija promocijskih aktivnosti (npr. delavnice zavodov pri ozaveščanju staršev otrok kuhanja, predavanja) za starše otrok, vključenih v o zdravi prehrani VIZ Zdrava prehrana v učnem načrtu Vključevanje področja zdrave prehrane v različne predmete z namenom izboljšanja prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov. Redno posodabljanje prehranskih Posodobitev referenčnih vrednosti za vnos hranil in priporočil in smernic ostalih smernic zdravega prehranjevanja za različne skupine prebivalcev, vključno z njihovo promocijo. Implementacija smernic zdravega Izvajanje ozaveščanja študentov o pomenu prehranjevanja med študenti zdravega prehranjevanja na visokošolskih zavodih (npr. stojnice, promocija preko družbenih omrežij). 37 Priprav publikacije s kuharskimi recepti za pripravo uravnoteženih študentskih obrokov ter njena promocija med študentsko populacijo. Ohranitev in vpeljava programov v Ohranitev in širitev projekta Zdrav življenjski slog • Gibalne navade in vzgojno-izobraževalne zavode pod okriljem Zavoda za šport Planica; telesni fitnes, • Športna vzgoja, Vpeljava ciljnih intervencijskih programov na šolah, programi in kjer se srečujejo s težavami nizkega telesnega infrastruktura za fitnesa otrok; izvajanje telesne dejavnosti Delovno okolje Uveljavitev smernic zdravega Implementacija smernic zdravega prehranjevanja za • Prehranjevalne navade prehranjevanja v okviru programov delavce v delovnih organizacijah preko projektov • Stanje prehranjenosti promocije zdravja na delovnem mestu promocije zdravja na delovnem mestu. ter dvig kapacitete delovnih organizacij za izvajanje promocije Vzpostavitev modela promocije zdravega zdravja na delu, prehranjevanja za delavce v delovnih organizacijah (model prilagojen glede na situacijo načina prehranjevanja delavcev v podjetju). Lokalno okolje Vzpostavitev učinkovitega Vzpostavitev sodelovanja v lokalnih okoljih med • Prehranjevalne navade medsektorskega in deležniki (šolstvo, zdravstvo in lokalna skupnost) ter • Stanje prehranjenosti interdisciplinarnega sodelovanja območnimi enotami NIJZ, po metodi skupnostnega • Gibalne navade in pristopa – vzpostavitev lokalnih preventivnih timov telesni fitnes Večja ozaveščenost vseh akterjev na Organizacije dogodkov na ravni lokalne skupnosti o • Prehranjevalne navade lokalnem nivoju o zdravem načinu zdravju in zdravi prehrani (npr. Živimo zdravo) • Stanje prehranjenosti življenja in obstoječih prehranskih smernicah Zdravstveni sistem Vzpostavitev učinkovitega Vzpostavitev sodelovanja v lokalnih okoljih med • Prehranjevalne navade medsektorskega in deležniki (šolstvo, zdravstvo in lokalna skupnost) ter • Stanje prehranjenosti interdisciplinarnega sodelovanja območnimi enotami NIJZ, po metodi skupnostnega • Gibalne navade in pristopa – vzpostavitev lokalnih preventivnih timov telesni fitnes Nadgradnja in vrednotenje vsebin Poenotenje, posodobitev, standardizacija, vzgoje za zdravje spremljanje in vrednotenje vsebin vzgoje za zdravje 38 (zdrav življenjski slog, prehrana, telesna teža in samopodoba) v okviru šol za starše in preventivnih pregledov za predšolske in šolske otroke, mladostnike in študente, vključno z okrepitvijo dela zdravstvenih delavcev v šolah, vključno z ustreznim sistemom izobraževanja izvajalcev. Razviti in implementirati smernice za Priprava smernic zdravega prehranjevanja za • Prehranjevalne navade prehranjevanje nosečnic nosečnice ter njihov prenos v ginekološke • Stanje prehranjenosti ambulante za promocijo zdravega prehranjevanje nosečnicam. Zagotovitev kakovostne obravnave Umestitev osebnih zdravnikov (pediatrov in kroničnih bolnikov ter zgodnjega zdravnikov družinske medicine) v proces obravnav odkrivanje dejavnikov tveganja in ljudi s podhranjenostjo, prekomerne hranjenostjo in ogroženih zaradi neustreznih debelostjo ter opredelitev njihovih nalog. prehranjevalnih navad, Širitev referenčnih ambulant na vse ambulante podhranjenosti, prekomerne splošne/družinske medicine hranjenosti in debelosti. Uvedba prehranskega presejanja, ki ga izvajajo osebni zdravniki (pediater, zdravnik družinske medicine) v sodelovanju z ostalimi kadri (patronažna medicinska sestra, dietetik …) Nadgradnja obstoječih preventivnih Prenova delavnic za telesno dejavnost na primarni • Gibalne navade in programov in programov krepitve zdravstveni ravni telesni fitnes, zdravja za odrasle • Športna vzgoja, programi in Vključevanje programov športne Priprava kataloga nevladnih organizacij, ki ponujajo infrastruktura za vadbe v zdravstveno-vzgojne programe zdrave in varne športne vadbe izvajanje telesne programe dejavnosti Raziskovanje Zagotoviti možnost raziskovanja ter Izvajanje periodičnih presečnih raziskav (HBSC, Z • Prehranjevalne navade spremljanja stanja na področju zdravjem povezan življenjski slog), s katerimi • Stanje prehranjenosti prehranjevalnih navad celotne spremljamo stanje in trende na področju populacije, s poudarkom na prehranjevanja in prehranjevalnih navad. neenakostih ter iskanja inovativnih rešitev Sistematično poenotenje raziskovalnega programa 39 in združevanjem raziskovalnih timov na večjih raziskovalnih projektih; Izboljšati in posodobiti rutinski zajem in zbiranje podatkov o prehranjevalnih navadah v različnih populacijskih skupinah, ter po potrebi ponovno definirati ali opredeliti namen uporabe podatkov in zagotoviti redno poročanje in izmenjavo podatkov o ciljnih populacijah; Zagotoviti enotne kazalnike, ki bodo mednarodno usklajeni in omogočali slednje trendom; Vključevanje vseh relevantnih deležnikov v proces načrtovanja in izvajanja medsektorsko povezanih interdisciplinarnih raziskovalnih programih na področju prehrane, povezava raziskovalnih inštitucij na tem področju in njihova vključitev v procese spremljanja; Zagotovitev raziskave o prehranjevalnih navadah študentske populacije Medinstitucionalno povezovanje v Vključevanje vseh relevantnih deležnikov v proces • Gibalne navade in raziskovanju načrtovanja in izvajanja medsektorsko povezanih telesni fitnes, interdisciplinarnih raziskovalnih programov na • Športna vzgoja, področju telesnega fitnesa in telesne dejavnosti, programi in povezava raziskovalnih inštitucij na tem področju in infrastruktura za njihova vključitev v procese spremljanja; izvajanje telesne dejavnosti Ranljive skupine Zagotavljanje dostopnosti do telesne Zagotavljanje programov za izvajanje brezplačne • Gibalne navade in dejavnosti za zdravje za ranljive telesne dejavnosti v lokalnem okolju (npr. telesni fitnes, skupine - za odrasle sofinanciranje programov, dostopnost do športnih • Športna vzgoja, objektov v lokalnem okolju za prebivalce …) programi in Zagotavljanje dostopnosti do telesne Ohraniti je treba program Zdrav življenjski slog, ki infrastruktura za dejavnosti za zdravje za ranljive depreviligiranim otrokom omogoča brezplačno izvajanje telesne skupine - za otroke in mladostnike športno vadbo v šoli dejavnosti 40 Področje industrije in Senzibilizacija novinarjev za bolj Priprava navodil za novinarje za odgovorno • Prehranjevalne navade medijev kritično in odgovorno pisanje (posebej poročanje javnosti • Stanje prehranjenosti občutljivejših) ter podajanje informacij, ki so skladni s priznano mednarodno doktrino in njihovo usmerjanje v spodbujanje načel promocije zdrave prehrane/telesne dejavnosti. Osveščanje splošne javnosti o Promocija projektov in programov v medijih (tiskani zdravem življenjskem slogu mediji, TV, radio, družbena omrežja), za promocijo zdravih prehranjevalnih navad. Obveščanje in ozaveščanje splošne javnosti in otrok ter mladostnikov o vplivu industrije in medijev na nezdrave prehranjevalne vzorce. 41 4.2.2 Specifični ukrepi po področjih 4.2.2.1 Prehranjevalne navade Tabela 6: Predstavitev ukrepov, specifičnih za področje prehranjevalnih navad Okolje Cilji Ukrepi Lokalno okolje Večja ozaveščenost vseh akterjev na lokalnem nivoju o Organizacije dogodkov na ravni lokalne skupnosti o zdravju in zdravem načinu življenja in obstoječih prehranskih zdravi prehrani (npr. Živimo zdravo) smernicah Zdravstveni sistem Nadgradnja in vrednotenje vsebin vzgoje za zdravje Poenotenje, posodobitev, standardizacija, spremljanje in vrednotenje vsebin vzgoje za zdravje (zdrav življenjski slog, prehrana, telesna teža in samopodoba) v okviru šol za starše in preventivnih pregledov za predšolske in šolske otroke, mladostnike in študente, vključno z okrepitvijo dela zdravstvenih delavcev v šolah, vključno z ustreznim sistemom izobraževanja izvajalcev. Razviti in implementirati smernice za prehranjevanje Priprava smernic zdravega prehranjevanja za nosečnice ter nosečnic njihov prenos v ginekološke ambulante za promocijo zdravega prehranjevanje nosečnicam. Nadgradnja obstoječega preventivnega programa za Nadgraditi obravnave na področju zdravega prehranjevanja za zdravo prehranjevanje za odrasle odrasle ter njihova širitev na vse zdravstvene domove. Opredelitev vloge zdravnika družinske medicine v Nadgraditev zdravstvenega sistema na način, ki bo omogočal obravnavah na področju zdrave prehrane spremljanje obravnavane osebe v programih za zdravo prehrano Ranljive skupine Krepitev zdravega prehranjevanja med osipniki Razvoj in uvedba programov za spodbujanje zdrave prehrane za osipnike3 3 Osipniki so tisti, ki ne nadaljujejo izobraževanja po osnovni šoli in ki se ne vpišejo niti v poklicno usposabljanje; prenehajo obiskovati srednjo šolo med ali na koncu prvega leta, ko so se vpisali; ne zaključijo srednje šole oz. poklicnega usposabljanja. 42 4.2.2.2 Stanje prehranjenosti Tabela 7: Predstavitev ukrepov, specifičnih za področje stanja prehranjenosti Tip Cilji Ukrepi Delovno okolje Promocija preventivnih zdravstvenih programov za Usmerjanje ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo v zmanjševanje odstotka delavske populacije s prekomerno obstoječe preventivne zdravstvene programa (program hujšanja telesno težo in debelostjo. odraslih v zdravstvenih domovih) preko programov promocije zdravja na delovnem mestu (projekt Zdravi na kvadrat) ter preko osebnega zdravnika. Zdravstveni sistem Nadgradnja obstoječega preventivnega programa za Nadgraditi obravnavo na področju zdravega hujšanja za odrasle zdravo hujšanje za odrasle ter njegovo širitev na vse zdravstvene domove (zgodnje odkrivanje, obravnava in vzdrževalni/motivacijski program) Zagotovitev celovitega programa zdravega hujšanja otrok, Razviti model obravnave zdravega hujšanja otrok, mladostnikov mladostnikov in njihovih družin in njihovih družin, (ki vključuje zgodnje odkrivanje, celostno obravnavo otroka in družine ter vzdrževalni/motivacijski program) ter njegova implementacija v zdravstvene domove. Vpogled zdravnika v telesni in gibalni razvoj prek sistema Izdelava aplikacije za vpogled, ki bo povezana z e-zdravstvom SLOfit Zagotovitev prehranskega presejanja Uvedba prehranskega presejanja, ki ga izvajajo osebni zdravniki (pediater, zdravnik družinske medicine) v sodelovanju z ostalimi kadri (patronažna medicinska sestra, dietetik …) Zagotovitev ustreznega tima za obravnavo bolnikov s Postopna umestitev naslednjih strokovnih profilov v že obstoječi prekomerno telesno težo in debelostjo na primarni zdravstveni tim (mag. kineziologije, univ. dipl. psih./mag. psih., zdravstveni ravni dipl. prehranski svetovalec/mag. dietetike, zdravnik) Ranljive skupine Promocija preventivnih zdravstvenih programov za Usmerjanje ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo v zmanjševanje odstotka ranljivih odraslih s prekomerno obstoječe preventivne zdravstvene programa (program hujšanja telesno težo in debelostjo (brezposelni, invalidi, romi, odraslih v zdravstvenih domovih) preko različnih kanalov migranti …). (Zavod RS za zaposlovanje, CSD-ji, osebni zdravnik …) 43 4.2.2.3 Ponudba prehrane Tabela 8: Predstavitev ukrepov, specifičnih za področje ponudbe prehrane Tip Cilji Ukrepi Družinsko okolje Spodbujati ponudbo zdravju koristne hrane med ponudniki Implementacija modela za certificiranje zdrave ponudbe v (gostinstvo, obrati javne prehrane) gostinstvu podeljevanjem znaka »Zdravju koristna ponudba«. Vzgojno- Ohranitev in izboljšanje zakonsko urejenega sistema Implementacijo zakonskih določil ter redno nadgrajevanje izobraževalno organizirane šolske prehrane z ohranitvijo lastnih kuhinj, z sistema organizirane šolske prehrane z vidika kadrovskih in okolje možnostjo uživanja vseh priporočenih obrokov v času prostorskih kapacitet ter zagotavljanje ustrezne kakovosti šolske pouka ali varstva ter z vključevanjem živil iz lokalne prehrane. ponudbe. Analiza stanja primernosti časovnih normativov za kadre, ki pripravljajo obroke v šolskih kuhinjah Redno izvajanje prehranskih priporočil in smernic Dosledno izvajanje smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih zavodih, pri zunanjih ponudnikih, ki zagotavljajo prehrano nekaterim vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, dijaškim domovom, študentom ter delovnim organizacijam. Spletna podpora za izvajanje smernic zdravega prehranjevanja otrok in mladostnikom vrtcem in šolam prek spletnega portal Šolski lonec. Vzpostavitev sistema javnega naročanja na področju Priprava enotne dokumentacije za javno naročanje hrane v prehrane prilagojenega vzgojno-izobraževalnim zavodom, vzgojno-izobraževalnih zavodih. ki bo učinkovit in čim bolj poenoten in bo nudil priložnost za vključitev kakovostnih živil iz lokalnih virov. Implementacija meril kakovosti za javno naročanje hrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vzpostavitev svetovalnih točk za javna naročila, kot pomoč vzgojno-izobraževalnim zavodom. Izboljšanje zakonsko urejenega sistema subvencionirane Priprava meril kakovosti za izbor zunanjih ponudnikov študentske prehrane, z možnostjo uživanja vseh subvencionirane študentske prehrane. priporočenih obrokov ter z vključevanjem živil iz lokalne 44 ponudbe. Proučiti možnost subvencioniranja nakupa Izvajanje usposabljanj za zunanje ponudnike v zvezi s priporočenih živil za samostojno pripravo obrokov. smernicami zdravega prehranjevanja za študente. Vzpostavitev sistema strokovnega spremljanja študentske ponudbe s svetovanjem ponudnikom. Implementacija modela za certificiranje zdrave ponudbe v gostinstvu (ponudnike študentske prehrane) podeljevanjem znaka »Zdravju koristna ponudba«. Popolno omejevanje trženja nezdrave hrane in pijač v Sprejem zakonodaje, ki bo omejila trženje nezdrave ponudbe v vseh prostorih, kjer se izvajajo različne oblike vzgojno-izobraževalnih zavodih izobraževanja. Delovno okolje Spodbujati ponudbo zdravju koristne hrane med ponudniki Implementacija modela za certificiranje zdrave ponudbe v (gostinstvo, obrati javne prehrane), podjetjih s podeljevanjem znaka »Zdravju koristna ponudba«. Dvig znanj in veščin ponudnikov na področju ponudbe Izvajanje programov promocije zdravja v delovnih organizacijah, zdravju koristne hrane. ki vključujejo ureditev ponudbe delavske prehrane, vključno z izobraževanjem in usposabljanje kadra, ki pripravlja delavske obroke. Lokalno okolje Spodbujanje lokalne trajnostne oskrbe s hrano na lokalni Organizacija tržnic z lokalno pridelano hrano ravni Zagotovitev podpore lokalnim pridelovalcem in vrtičkarjem za pridelavo in porabo lokalno pridelane hrane Zdravstveni sistem Popolno omejevanje trženja nezdrave hrane in pijač v Sprejem zakonodaje, ki bo omejila trženje nezdrave ponudbe v vseh prostorih, kjer se izvajajo različne oblike zdravstvene vzgojno-izobraževalnih zavodih dejavnosti. Zagotavljanje bolj kakovostne ponudbe hrane v prostorih, Oblikovanje meril kakovosti za ponudbo hrane v avtomatih. kjer se izvajajo različne oblike zdravstvene dejavnosti. Redno izvajanje prehranskih priporočil in smernic Dosledno izvajanje priporočil za prehransko obravnavo bolnikov. Ranljive skupine Razdeljevanje viškov obrokov socialno-ekonomsko Zagotavljanje viškov hrane iz javnih obratov (npr. obratov ogroženim družbene prehrane, šolskih kuhinj) socialno-ekonomsko ogroženim ljudem 45 Raziskovanje Povečanje možnosti povezovanja podatkovnih zbirk s Vzpostavitev skupne spletne platforme, preko katere bi lahko področja šolstva in zdravstva. uporabniki (šole, vrtci...), raziskovalci šolstva in zdravstva ter ostali zainteresirani, dostopali do podatkov Izvajanje periodičnih presečnih raziskav kvalitativnega in Izvedba presečne raziskave glede ugotavljanja ponudbe kvantitativnega tipa, s katerimi spremljamo stanje in vrtčevske in šolske prehrane trende ponudbe na področju organizirane vrtčevske in šolske prehrane, s pripravo primerljivih kazalnikov, predlogov prioritet in ukrepov za izboljšanje stanja. Izvajanje periodičnih presečnih raziskav kvalitativnega in Izvedba presečne raziskave glede ugotavljanja ponudbe kvantitativnega tipa, s katerimi spremljamo stanje in študentske prehrane trende ponudbe na področju organizirane študentske prehrane, s pripravo primerljivih kazalnikov, predlogov prioritet in ukrepov za izboljšanje stanja. Izvajanje periodičnih presečnih raziskav kvalitativnega in Izvedba presečne raziskave glede ugotavljanja ponudbe kvantitativnega tipa, s katerimi spremljamo stanje in delavske prehrane trende ponudbe na področju organizirane delavske prehrane, s pripravo primerljivih kazalnikov, predlogov prioritet in ukrepov za izboljšanje stanja. Področje industrije Informiranje javnosti o zdravi ponudbi Promocija projektov in programov v medijih (tiskani mediji, TV, in medijev radio, družbena omrežja), za promocijo zdrave ponudbe (npr. podeljevanje zaščitnega znaka »Zdravju koristna ponudba«). 46 4.2.2.4 Gibalne navade in telesni fitnes Tabela 9: Predstavitev ukrepov, specifičnih za področje gibalnih navad in telesnega fitnesa Tip Cilji Ukrepi Splošno Vzpostavitev in posodobitev priporočil za telesno Vzpostavitev in redno posodabljanje priporočil oziroma dejavnost referenčnih vrednosti za telesno dejavnosti in telesni fitnes Sprejem in uveljavitev medsektorsko usklajenih smernic Sprejem in uveljavitev medsektorsko usklajenih nacionalnih smernic za telesno dejavnost in preprečevanje sedečega življenjskega sloga za različne ciljne populacije; Zagotovitev ustrezne kompetentnosti izvajalcev telesne Kontinuirano izvajanje izobraževanj in usposabljanj na področju dejavnosti in telesnega fitnesa telesne dejavnosti in telesnega fitnesa za ciljne skupine Inšpekcijski nadzori kompetentnosti kadra za izvajanje vadbenih gibalnih programov Zagotovitev večje osveščenosti prebivalcev o koristih Osveščanje prebivalcev o koristi redne telesne dejavnosti za telesne dejavnosti za zdravje in nevarnosti sedečega krepitev zdravja in osveščanje o nevarnosti sedečega življenjskega sloga življenjskega sloga (osveščanje preko medijev, strokovnjakov, nevladnih organizacij, delovnih in drugih organizacij); Promocija aktivnega transporta za vse ciljne skupine Spodbujanje aktivnega transporta: v šolo, na delo in po opravkih. Družinsko okolje Preprečevanje sedečega življenjskega sloga med otroci in Osveščanje družin o odgovorni rabi sodobne informacijsko-mladostniki ter družinami komunikacijske tehnologije Osveščanje družin o dejavnikih tveganja, povezanih z 47 nezadostno telesno dejavnostjo, ter varovalnih dejavnikih Vzgojno- Sprememba pravilnika o vodenju šolske dokumentacije v MIZŠ spremeni pravilnike o vodenju šolske dokumentacije na izobraževalno okolje srednješolskem izobraževanju način, da srednješolci v začetku šolanja dajo soglasje za obdelavo podatkov v sistemu SLOfit, ne pa vsako leto posebej. Telesna dejavnost v učnem načrtu Vključevanje področja telesne dejavnosti v različne predmete z namenom izboljšanja gibalnih navad otrok in mladostnikov. Delovno okolje Izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu Redno preverjanje telesnega fitnesa delavcev Spodbujanje udeležencev v prometu k varnemu aktivnemu transportu (npr. pešačenje, kolesarjenje itd.) in h kombiniranju aktivnega transporta z javnim prevozom (trajnostna mobilnost); Izvajanje priporočil o telesni dejavnosti in zmanjševanju neprekinjenega sedenja v okviru programov promocije zdravja na delovnem mestu in izmenjavi dobrih praks; Lokalno okolje Večja ozaveščenost vseh akterjev na lokalnem nivoju o Promocija smernic za telesno dejavnost med deležnike v zdravem načinu življenja in obstoječih smernicah za lokalnem okolju telesno dejavnost; Usmeritev prebivalstva v trajnostno mobilnost Promocija smernic in zagotavljanje pogojev za trajnostno mobilnost v lokalnem okolju Spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje v lokalnem Zagotavljanje programov za izvajanje brezplačne telesne okolju dejavnosti v lokalnem okolju (npr. sofinanciranje programov, dostopnost do športnih objektov v lokalnem okolju za prebivalce …) Zdravstveni sistem Zagotovitev dostopnosti do podatkov raziskave SLOfit Vzpostavitev spletne platforme, prek katere šolski in družinski posameznikom in strokovnim institucijam (npr. ZD-jem) zdravniki dostopajo do podatkov SLOfit Povezovanje zdravstvenega sistema in športnih nevladnih Povezovanje dejavnosti v zdravstvenem sistemu s programi organizacij športnih organizacij in društev ter lokalne skupnosti pri spodbujanju telesne dejavnosti med aktivno populacijo Zmanjšanje izostankov otrok in mladostnikov pri športni Prenova obrazca (DZS, obr. 8,25) za zdravniško opravičilo za vzgoji v VIZ športno vadbo na način, ki bo omogočal opravičen izostanek le na podlagi zares utemeljenih zdravstvenih razlogih. Zagotovitev strokovnih kadrov v zdravstvenem sistemu na Zaposlovanje strokovnjakov kineziologov za izvajanje telesne 48 primarni ravni vadbe na primarni zdravstveni ravni. Raziskovanje Izvajanje periodičnih presečnih raziskav kvalitativnega in Spremljanje stanja in trendov na področju telesnega in kvantitativnega tipa gibalnega razvoja ter telesne dejavnosti v posameznih populacijskih skupinah v Sloveniji Zagotovitev dostopnosti do podatkov raziskave SLOfit Vzpostavitev spletne platforme, prek katere vsi državljani posameznikom in strokovnim institucijam (npr. ZD-jem, Slovenije, ki so bili kadarkoli vključeni v spremljavo SLOfit, lahko VIZ) dostopajo do svojih podatkov; Optimizacija in racionalizacija postopka pridobivanja Poenostavitev pridobivanja soglasij za vključevanje v SLOfit v soglasij za vključevanje v raziskavo SLOfit srednji šoli; Zagotovitev nemotenega izvajanja SLOfit longitudinalne Ureditev sistemskega financiranja SLOfit sistema; raziskave Področje industrije Osveščanje splošne javnosti o telesni dejavnosti za Promocija projektov in programov v medijih (tiskani mediji, TV, in medijev krepitev zdravja radio, družbena omrežja) za promocijo zdravih gibalnih navad na nacionalni in lokalnih ravni. Promocija informacij o rekreativnih dogodkov (npr. pohodi, testi hoje in druge aktivnosti) 49 4.2.2.5 Športna vzgoja, programi in infrastruktura za izvajanje telesne dejavnosti Tabela 10: Predstavitev ukrepov, specifičnih za področje športne vzgoje, programov in infrastrukture Tip Cilji Ukrepi Vzgojno- Telesna dejavnost v učnem načrtu Spremembe učnih načrtov v poklicnih srednjih šolah s izobraževalno okolje povečanjem obsega športne vzgoje. Sistemska ureditev financiranja dodatnih ur športne vzgoje v osnovnih šolah. Zagotavljanje kakovosti športne vzgoje v osnovnih šolah Sistemska ureditev skupnega poučevanja učitelja športne vzgoje in razrednih učiteljev. Zagotavljanje kakovosti športnih programov, ki se izvajajo Vzpostavitev sistema preverjanja kakovosti organiziranih v vzgojno-izobraževalnih zavodih izven časa pouka ponudb telesne vadbe ter oseb oz. ponudnikov, ki ponujajo in izvajajo programe telesne dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih; Lokalno okolje Zagotovitev pogojev za aktivni transport Zagotovitev ustrezne infrastrukture (npr. ureditev kolesarnic, kolesarskih stez, kolesarskih povezav, ureditev pločnikov in pešpoti – tudi v manjših naseljih in v občinah) Zagotavljanje kakovosti programov športne vadbe za Vzpostavitev sistema preverjanja kakovosti organiziranih odrasle ponudb telesne vadbe, infrastrukture za telesno dejavnost ter oseb oz. ponudnikov, ki ponujajo in izvajajo programe telesne dejavnosti; Spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje v lokalnem Zagotavljanje brezplačne dostopnosti do športne infrastrukture v okolju lokalnem okolju (npr. dostop do šolskih telovadnic) izven časa vzgojno-izobraževalnega procesa. 50 4.2.2.6 Sistemi in programi izobraževanj Tabela 11: Predstavitev ukrepov, specifičnih za področje sistemov in programov izobraževanj Tip Cilji Ukrepi Splošno Zagotovitev sistema licenciranja prehranskih Vzpostavitev sistema licenciranja ter določitev pristojne strokovnjakov organizacije za to aktivnost Vzgojno- Okrepitev vzgojno-izobraževalnega tima z dodatnimi Sistemska ureditev vpeljave zdravstvenega kadra (diplomantov izobraževalno strokovnimi profili s področja zdravstva in medicine) v sistem osnovnošolskega okolje izobraževanja ter njihova povezanost (interdisciplinarno sodelovanje) Sistematizacija delovnega mesta organizatorja prehrane v srednjih šolah Zagotavljanje kakovosti v vzgojno-izobraževalnem Sistemska ureditev povrnitve strokovne avtonomije učiteljem sistemu Zagotavljanje kakovosti organizirane šolske prehrane Zagotovitev dodatnih ur vodjem šolske prehrane za bolj kakovostno izvedbo šolske prehrane in programov na področju prehrane (npr. Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk, načrtovanje jedilnikov …) Sprememba, prilagoditev in posodobitev študijskih Večje vključevanje vsebin s področja gibanja v vse študijske programov ter zagotavljanje njihove kakovosti programe s področja zdravstva in medicine (kjer je ev. mogoče), bodoči lik diplomanta s področja zdravstva in medicine naj predstavlja zdrav življenjski slog; Zagotovitev izobraževanja za zdravnike (pediatre in zdravnike družinske medicine) o zdravem življenjskem slogu z vidika prehrane in telesne dejavnosti, v okviru rednega študijskega programa in specializacije Vključevanje vseh relevantnih deležnikov v proces načrtovanja in akreditacije študijskih programov na področju zdravstva in medicine s področja prehrane in gibanja (vključitev in oblikovanje interesnih skupin, ki naj se razvijejo na osnovi jasno postavljene vizije programov za zmanjševanje debelosti in pospeševanje zdravega življenjskega sloga pri otrocih in mladostnikih) 51 Zagotavljanje vsebin s področij pedagogike, didaktike ter socioloških in psiholoških vidikov v študijske programe na področju prehrane in telesne dejavnosti Delovno okolje Omogočanje vseživljenjskega učenja strokovnjakov Zagotavljanje možnosti vseživljenjskega učenja strokovnjakov, ki izvajajo izobraževanja na področju prehrane in gibanja; Sistemsko omogočanje pogojev novih strokovnim profilom (npr. dietetikom, kineziologom), da se po zaključku izobraževanja zaposlijo v ustrezne delovne organizacije (npr. v zdravstvu) Raziskovanje Zagotavljanje in izvedba raziskav v vzgojno- Izvajanje raziskav, ki spremljajo potrebo po vpeljavi izobraževalnem sistemu zdravstvenega kadra v šolski sistem (npr. koncept šolske medicinske sestre oz. podobnega profila s področja zdravstva in/ali medicine); Izvajanje raziskav, ki spremljajo potrebo po vpeljavi kineziološkega kadra v zdravstvenem sistemu (npr. vpeljava strokovno vodenih programov telesne vadbe za preprečevanje debelosti v primarnem zdravstvu, zaposlovanje kineziologov v primarnem zdravstvu); Izvajanje raziskav, s katerimi se spremlja doseganje kompetenc diplomantov na področju prehrane in gibanja na vseh stopnjah izobraževanja (prva, druga in tretja bolonjska stopnja) in na vseh študijskih programih; 52 5 ZAKLJUČEK Ocene potreb, prepoznane iz fokusnih skupin (9), dopolnjujejo ocene potreb, prepoznane preko SWOT analiz (1-6). Kljub vsemu pa je bilo v nekaterih segmentih možno opaziti razhajanja, ki so med drugim tudi pokazatelj slabega sodelovanja med lokalno oblastjo in nacionalno ravnjo. Primer je poziv predstavnikov lokalne oblasti k oblikovanju smernic zdravega načina življenja. Smernice zdravega življenjskega sloga obstajajo v obliki smernic zdravega prehranjevanja za različne skupine prebivalcev ter v obliki smernic za telesno dejavnost. Obstajajo smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, smernice zdravega prehranjevanja v VIZ, smernice zdravega prehranjevanja za študente, smernice za delavce in smernice za bolnike. Smernice za telesno dejavnost je Slovenija prevzela od SZO (saj nacionalnih slovenskih smernic ni), obstajajo pa strokovne slovenske smernice za telesno udejstvovanje otrok in mladostnikov, v starostni skupini od 2 do 18 let, ki so bile sprejete na Razširjenem strokovnem kolegiju za pediatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Na podlagi ugotovljenih razhajanj ocen potreb, je bil kot eden izmed ukrepov zaznan predlog tesnejšega povezovanja območnih enot NIJZ z lokalnimi oblastmi ter ukrep večje osveščenosti lokalne oblasti o zdravem življenjskem slogu. V splošnem se predlogi in rešitve v okviru ocen potreb navezujejo na ukrepe, ki so bili po posameznih poglavjih natančneje definirani v okviru sledečih točk: A. splošni ukrepi, B. ukrepi na področju raziskovanja, C. ukrepi v okviru šolskega sistema oz. VIZ, D. ukrepi v okviru delovnega okolja, E. ukrepi v okviru družine, F. ukrepi v okviru lokalnega okolja, G. ukrepi v okviru zdravstvenega sistema, H. ukrepi specifični za skupine s povečanim tveganjem in I. ukrepi na področju industrije in medijev. Specifičnih ukrepov v zaključku ne bomo omenjali, saj so v zelo pregledni obliki strnjeni v prejšnjih poglavjih tega dokumenta. Kot povzetek in za lažji pregled pa smo pripravili spodnjo tabelo, ki prikazuje, v okviru katerih točk/segmentov so bili pri posameznih področjih ukrepi definirani. 53 Tabela 12: Ukrepi po posameznih področjih PODROČJE A B C D E F G H I Prehranjevalne X X X X X X X X navade Gibalne navade in X X X X X X X X X telesni fitnes Stanje X X X X X X X X prehranjenosti Ponudba prehrane X X X X X X X X Sistemi in programi X X izobraževanj Športna vzgoja, X X X X X X programi in infrastruktura V okviru projekta NFM Uživajmo v zdravju se bodo nekateri cilji in ukrepi že poskušali doseči. Sicer pa nabor, predstavljen v tem dokumentu, predstavlja izhodišče za odločevalce pri iskanju trajnostnih rešitev . 54 6 VIRI IN LITERATURA 1. Fajdiga Turk V., Gregorič M., Hlastan Ribič C. (2015). Analiza stanja in ocena potreb na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Prehranjevalne navade. Dostopno na: http://www.uzivajmovzdravju.si/wp- content/uploads/2016/02/3.1.Analiza-stanja_1_Prehranjevalne-navade.pdf (13.3.2016) 2. Starc G., Jurak G., Kovač M., Strel J., Berlic N. (2015). Analiza stanja in ocena potreb na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Gibalne navade in telesni fitnes. Dostopno na: http://www.uzivajmovzdravju.si/wp- content/uploads/2016/02/3.1.Analiza-stanja_2_Gibalne-navade-in-telesni-fitnes.pdf (13.3.2016) 3. Starc G., Hlastan Ribič C. Fajdiga Turk V., (2015). Analiza stanja in ocena potren na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Stanje prehranjenosti. Dostopno na: http://www.uzivajmovzdravju.si/wp- content/uploads/2016/02/3.1.Analiza-stanja_3_Stanje-prehranjenosti.pdf (13.3.2016) 4. Kostanjevec S., Erjavšek M., Kalender Smajlović S., Zurc J., Skela Savič B., Starc G. (2015). Analiza stanja in ocena potren na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Sistem in programi izobraževanja na področju prehrane in gibanja v RS. Dostopno na: http://www.uzivajmovzdravju.si/wp- content/uploads/2016/02/3.1.Analiza-stanja_4_Sistemi-in-programi-izobrazevanj.pdf (13.3.2016) 5. Gregorič M., Poličnik R. (2015). Analiza stanja in ocena potreb na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Ponudba prehrane. Dostopno na: http://www.uzivajmovzdravju.si/wp-content/uploads/2016/02/3.1.Analiza- stanja_5_Ponudba-prehrane.pdf (13.3.2016) 6. Starc G., Jurak G., Kovač M. (2015). Analiza stanja in ocena potren na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Športna vzgoja, programi in infrastruktura za izvajanje telesne dejavnosti. Dostopno na: http://www.uzivajmovzdravju.si/wp-content/uploads/2016/02/3.1.Analiza- stanja_6_Infrastruktura.pdf (16.3.2016) 7. Cohen, Louis, Manion, Lawrence, Morrison, Keith (2000). Research Methods in Education. London and New York: Routledge Falmer. 8. Vogrinc, Janez (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 9. Lamut U. (2016). Ocena potreb za izboljšanje stanja na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – Povzetki ključnih ugotovitev v okviru 55 fokusnih skupin z izvajalci ter uporabniki (starši otrok in mladostnikov). Dostopno na: http://www.uzivajmovzdravju.si/index.php/izdelki/analiza-stanja-in-ocena-potreb/ (6.7.2016) 56