162 ' ' ; yiucencina de Felice LancelloUi
Vincencina de Felice Lancellotti.
¦ Začetkom''liiai'c^''é: 1. je umila v Neapolju širom znana markiza
jVinceneina tle Felice Lalicellotti v 41. letu svojega življenja. Prerana njena
, smrt je globoko užalila Italijane, ki se .še vetlno navclii.šujejo za vse, kar
je resnično dobrega, lepega in vzvišenega; osobito lindo je zadela ženski
svet, katerertiu je z blago pokojnico izginil iz svetnega pozorišča uzor ka-
toliške dame, matere in vdove, prava dika boljšili krogov in uprav ge-
nijalna in plödovita slovstvena moč.
Y tej izredno nadarjeni in duhoviti dami, ki je svetila kakor živa
zvezda, bi človek ne vedel, kaj naj bi bolj slavil, ali gorečo pobožnost;
ižvirajočo iz globoko v umu in v srcu vkoreninjene vere in dosledno u/.ornost
vsestranski krepostnega življenja, ali pa visoko naobraženost in neverjetno
slovstveno delavnost. .
Toda „že sama kultura, kakor piše dr. Parlati v časniku Ln [Liberia,
je bila v njej krščanska čednost, kajti drugače je ni uporabljala^ ne^o
ila ž njo skazuje čast edinemu izvora vsake umstvcnc luci -- .Rogu„
„Nič iii bilo na njej tega, kar dela''|)isateljićo 'antipatično, povspe.\;šo
se do fine naobraženosti z zanemarjanjem ženskih'in malerinskili kreposti:
nič tacoga, kar ženske, pojavljajoče se na pozorišču socijajnih vprašanj,
zaznamuje se znakom emancipacije, z onim znakom, ki obično jemlje
Ženskim ves oni čar, ki jih dela mile in mikavne, ne da bi ga nidomestil
z možko resnobo"'. '. ' '
, Naše slovenske pisateljice naj bi lepo premislile te besede odličnega
ueapolitanskaga advokata, in vrla „Slovenka" naij bi se spomnila zdaj pa
zdaj, da je reš glasilo .sZ^imis/.///, pa ob enem,tudi katolishih ien. Ker sei
Al Benkovič : Iz poezij Jurija Karaseka. '     163
bori za vse interese naših Slovenk, naj bi ne prezirala glavnega ! Markiza
de Felice yi bila najlepši izgled, kako lepoi in harraonićno se more spajati
verska oglednost z izrednim talentom. Ona je bila ustanovnica in ured-
nica žcnskepa lista ,, Vittoria Colonna'^ pri katerem je spdelovala ,^a,
creme'.' italijanskega ženstva. Ob enem je piidnp, ppmqgala se svojimi
vedno interesantnimi prispevki raznim katoliškim, časnikom. Večkrat, je s
popolilo kompetcntnostjo in z navdušenim odobravanjem javno predavala
o marsičem. Kazun tega, ker je bila v ^jr.vl vrsti pesnica, je izdala seitem,
ali; osem zvezkov pesmi v ni^jmoderniši obliki, prepolnih žepske „neznöstü
a zajedno uprav južnp-italijanskega čuta in ognja. V nekterih, nahajaš,,
kakor biserje v zlato okovane^ tako globoke misli, da se kar čudj^ nena-
vadnemu umu te brezpogojno čudovite dame. K temu dostavi še ,obilico
novel, slik in črtic in .drugih takih spisov in pa razno učene razprave, in
potem, draga,,Slovenka", mi poveš, ali si vera iu nazadnjaštvo, podajata, roki.