117. številka. Ljobljsma, v torek 26. maja. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MM
Iahaja vsak dan avečer, izimfci nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-og e rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za Četrt 'leta 1 gld, za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 ki-., če se oznanilo jedenkrat ti&ka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani, 26. maja.
Včeraj bavili smo ue z razpravami v proračunskem odseku glede slovenske stolice v Gradci, slovenskih paralelk v Celji in Gorici, zgradbi novega gimnazijskega poslopja v Ljubljani, hrvatski gimnaziji v Pazinu in obnovitvi gimnazije v Kranji in z naučnega ministra odgovorom, ki nam je glede vseh teh zahtev Že kar naprej prestrigel in uničil vsako upanje.
Kakor ministra Gauča poznamo, nesmo od njega kaj posebnega pričakovali. Saj nam ni še nikdar in nikjer pokazal naklonjenosti svoje in dasi je v svojih ministerskih poslih preromal že mnogo Bveta in pohodil marsikatero kronovino, se pred nami Slovenci kar plaši in ni ga mej nas, da bi se na Bvoje oči prepričal o naših razmerah in popolnil svoje često jednostranske informacije. Zato nas odgovor njegov ni presenetil, to tem manj, ker ima državni zbor točno napotilo, da se mu je pečati le z narodnogospodarskimi zadevami, a se mu je že od daleč ogibati vsem politiškim, torej narodnostnim in jezikovnim uprašanjem.
Znali smo torej, da bodemo glede srednjih šol tudi v bodoče še ostali pri starem, nadejali pa smo Be, da se bode vender kaj storilo glede ljudskega šolstvu, katero je osobito v slovenskem delu Koro-tana prava pedagogična karikatura, kjer so razmere po ljudskih šolah uprav v uebo kričeče.
A še v tej silno skromni nadi, utemeljeni v načelih zdrave vzgoje in naših državnih osnovnih zakonih, smo se varali. Ko je v proračunskem odseku prišel na vrsto naslov „ljudsko šolstvo", potegnil se je poslanec Šuklje jako čvrsto z* slovenske šole v Korotanu. Povedal je jasno, kakšni so tamošnji odnošaji, da so n. pr. v čisto nemških šolah sami Blovenski otroci, a o pouku v materinščini ne duha ne sluha. Učna uprava je sicer za Korotan sprožila neko premembo, a deželno šolsko oblastvo postavlja se miuisterskim smotrom po robu, na Škodo slovenskega piebivalstva. Poslanec Šuklje je naposled zahteval, naj se na šolah, ki so namenjene slovenski deci, uvede slovenski učui jezik.
Gaučev odgovor bil  je tudi v tem uprašanji popolnoma nepovoljen. Da deželni  šolski svet ko roški nasprotuje ministerakim namenom, to ga menda
LISTEK.
Iz Bara v Podgorico.
(Potopisna črtica.) (Daljo.)
Pod Kurilom se deli cesta: leva pelje na S u tur man, desna pa v Bar. Počasi se vzdiga cesta navzgor mej mogočnimi, stoletnimi mas! i nam i (oljčnim drevjem), ki kažejo svojo čudno obliko. Njih stebla so polna grč, preruBteua, štroholasta in razprhlela, veje pa tako zvite in zakfivljeue, da bi lahko marsikomu zlasti v mraku domišljijo razburile. Mimo cerkvice sv. Jurja (sv. Gjotgje) prispe se v 15 minutah do prvih hiš barskih.
Bar stoji štiri iu pol kilometra daleč od pri-Btanišča deloma še v nižini ob Bunaru, deloma pa ob podnožji ostrogi podobnega hriba, na čigar temenu je stala poprej cerkev sv. Ivana. Ob podnožji vlečejo se dalje gorenje hiše daleč gori v debro (stisnjeno dolino) nekega manjšega potoka, ki se v Bunar izliva (od desne strani). Ćez Bunar in čez njegov dotok vodita po dva moata. Vae mesto obBtoji prav za piav le iz jedne, dolge ulice.
niti ne briga, kajti molčal je o tem, dasi bi bil baš v tem oziru odgovor mnogo potrebneji, nego pa po-navljeni pouk, da je prizadetim činiteljem proti razsodbam učne uprave še svobodna pritožba na upravno sodišče. Da so take pritožbe svobodne, to že vrabci na strehah Čivkajo, a take pritožbe sta-uejo časa in denarja in žalostno je, da v pravni državi, kakeršna je Avstrija, zakonov jasne besede in ministerski ukrepi nemajo dovolj moči in da ag je skoro v vsakem slučaji pritoževati na upravno sodišče, da se mora stoprav po poslednjega razsodbah, torej po dolgotrajni pot' uravnavati Šolstvo oziroma poučni jezik za vsako slovensko vas, bodisi že na Štajerskem, bodisi na Koroškem.
Take razmere neso pravtlue, neso zdrave. Učna uprava bi iz svoje inicijative morala skrbeti in delati na to, da se stvar, kakor treba, preosnuje, a gospod minister nam je povedal, da tega ne bode storil. On, Gauč, bode tudi glede Koroške ravnal po obstoječih zakonih. Pri tem mislil je menda na §. 6. šolBkega zakona, po katerem deželno šolsko oblastvo določuje učni jezik in katerega moč smo pretekla leta pokušali do presedanja. Ministrovega odgovora tenor je torej jedino ta: Kakor doslej, tako tudi nadalje in sukali in vrteli se bodemo še v bodoče v dosedanjem pogubnem kolobaru.
Kakor v budgetnem odseku za naše zabteve ni prijazne sapice, tako se je tudi v zbornici poslancev ni nadejati, saj po včerajšnjem dogodku sme se tako trditi. Ko jo mladočeški poslanec Engel se pritoževal, da poslanca Purghardta češki govor ni v atenogratičnem zapisniku in da so mesto govora zapisane samo besede: „Abg. Purkhardt luilt eine Rede in bohmiseher Sprache" ter zahteval, da bi se ta nedo8tatek odpravil in želje Čehov tudi glede stenogratičuega zapisnika uvaževale, oglasil se je predsednik Smolka in precej osorno se protivil temu predlogu. Uekel je, da kaj tacega ne dopušča in se mora ta predlog brezpogojno odkloniti. Mi dobro čutimo, da bi imel poslanca Fugela predlog svoje težave, a uverjeni smo, da bi se bilo imelo pokazati vender nekoliko dobre volje, kajti oblika odklonitve ni bila baš najuljiidncja in razkrila je, česar je pri jednacih slučajih pričakovati.
Ko) za mestom stisne se dolina in obronki vzdigujo se precej strmo do predgoro liumije in njenega južnega soseda Lis i u (1880 m). V začetku debru, iz katerega prihaju Buuarjev dotok, postavili so prvo rafinaruico za olje v Črnigori.
V dolenjem delu mesta ob Bunaru stoji katoliška farna cerkev, ki je pa od I. 1885 sem ob jeduem tudi stolna cerkev. Omeujenega leta ponovili so namreč staroslavno barsko nadškfijo, naslednico uekdauje dukljauske nadškolije. I. 1033 potovali so namreč albanski škofje na pokrajinski cerkveni zbor v Spljet, pa ladja se jim je razbila ob neko kleč blizu ilvara in vsi štirje školi so se utopili. Zato je papež Ivan XIX. ustanovil v Baru nudškohjo ter jej podredil druge albanske škofije. Potem ko so se bili Turki tudi teb krajev polastili, odpravile so se skoro vse albanske škotije, mej njimi tudi barska in ulciujska (Dulcigno).
Sedanji črnogorski knez, ki Bi je pridobil 1. 1877 tudi Bar in ž njim kakih 5000 katolikov, dogovoril se je s sveto stolico, da so zopet obnovili barsko nadškofijo. /•• poprej pa (12. marca 1880) so bili od barske cerkve odtrgali tri katoliške župe v Špicu in so jih podredili kotorskoj škofiji, torej zaderskej   nadškotiji.   Barskim   nadškofom je bil
»Dramatičnega društva' občni zbor.
(Daljo.)
Dramatičnega društva člani  so   častni člani, ustanovniki in podporniki.
A, Častni člani:
1. Prevzvišeni gospod Strossmaver Josip Jurij, vla-
dika boaenski in sremski.
2. Velečastiti gospod Hajevskv Mihael, episkop pri
ruskem poslanstvu na Dunaji.
3. Gospod dr. Jauez Bleiweis vitez Trsteniški.
4. Gospod Grasselli Peter, župan Ljubljanski.
B, Ustanovniki:
1. Calestin Fr., dr.,  vseučiliščni prof. v Zagrebu.
2. Dolenc Ivan, inženir na Ogerskem.
3. Drahsler Pavel, trg. poslovodja v Ljubljani.
4. Hren Fran, graščak in trgovske zbornice avetnik
v Ljubljani.
5. Jeločnik Anton, knjigovodja v Litiji. G. Juvančič Ivan, trgovec v Šiški.
7. Kotnik 'Fran, posestnik na Vrdu  pri Vrhniki.
8. Krisper Valentin, posestnik v Radečah.
9. Klodič Anton, vitez Sabladoski, c. kr. šol. nadz.
v Trstu.
10. Kogel Babeta, hišna posest, v Ljubljani.
11. Kristan Josip, gl. zastjp. „Slavije".
12. Nolli JoBip, op. pevec in urednik v Ljubljani.
13. Poklukar Josip, dr., deželni glavar kranjski.
14. Pesjak Fran, trg. v Celovcu.
15. Pavlic Val., dr., odvet. v Velikovcu.
16. Iiavnihar Valentin, beneticijat v Ljubljani.
17. Kavnihar Fran, deželni knjigovodja v Ljubljani.
18. liobič Luka, c. kr. davk. nadzor, v p. v Ljub-
ljani.
19. Staie JoBip, prof. v Zagrebu.
20. Slavjansko blagotr. obščestvo v Petrogradu.
21. Stare Miha, graščak v MengiŠu.
22. Souvan Fr. Ks., veletižec v Ljubljani.
23. Sovdat Anton, c. kr. fin. komis. v Volovskem.
24. Šavnik Dragotin, lekarnik v Krauju.
25. Šolmajer Kornelija na Sedmogradskem. 2(5. Toman Lovro, dr.
27. Tavčar Iv., dr., odvetnik v Ljubljani.
28. Tavčar Luka, hiš. po?, v Ljubljani.
29. Turkuš Anton, prof. v Gradcu.
I imenovan vrli hrvaški rodoljub in uzoren duhovnik Šiinun Milinovie, poprej učitelj zgodovine na gimnaziji v Sinju. Kukor drugi njegovi sobratje na vzhodu nosi krasne brku, da ga je kaj lepo videti. Prizadeva si mnogo za razširjenje Ciril-Metodovo cerkve in staroslovenske liturgije mej južnimi Slovani. Do sedaj je Že toliko dosegel, da je sveta stolica dovolila, da se tiskajo svete knjige s cirilico, mesto s premučno glagolico, ki je očem škodljiva in celo zamudljiva. Ali žal, da je naša diplomacija znata zaprečiti, da bi se smele tuke knjige tudi drugodi rabiti, kjer je bila do sedaj glagolica v uavadi. Hrvaška duhovščina se še vedno zastonj poteguje za vpeljavo obrednih knjig h cirilico tiskanih.
Bar ima čisto orijentalsko podobo, in mnogo več turškega, nego jugoslovanskega ua sebi. Široka glavna ulica je precej strma in z velikimi ploščami potlakana. Opanke so te plošče tako izbrusile in ogladile, du je z našim obuvalom precej nevarno hoditi iu da mora človek zelo paziti, da se mu na njih ne izpodrsne. V tej ulici je tudi „pazar", t. j. tržišče. Ob obeh straneh se vrsto lesene, nizke kolibe in hišice z daleč molečimi strehami. Vsa sprednja stran je čez dan odprta, po noči pa jo
30 31.
32.
2 3 4
5. fi. 7. 3. 9.
10 11
12
13 14
16.
IG. 17
18,
19
20. 21. 22. 23. 24. 25. 26.
27. 28.
29. 30. 31 32.
33 34 35 36
3 7 38
39
40 1 1
42 43 U 45
46 47
Zamik Val, dr.
Zois Anton, baron, graščak v Ljubljani. Žagar Dragotin, dež. blagajnik v Ljubljani.
C. Podporniki: Arce Rajko, c. kr. pošt. blag. in pos. v Ljubljani.
Arko Anton, dr., zdravnik v Škofji Loki. „Adrija", pevsko društvo v Darkovljah. Bleivveis Karol, dr., vitez Trsteniški, dež. poslanec v Ljubljani.
ButaliČ Jnkob, c kr. sod. kane. v Radovljici. Bežek Uupert, c. kr. beležnik v Tržiču. ^ Hohinjee Peter, duhovnik na Vrhniki. Brinšek Ivan, trg. v Trnovem. Belec Anton, okr. bol. blag. v Šent Vidu pri Ljubljani.
Bučar Fran, pos. v Kamniku.
Berce Anton, župnik v Št. Lambertu pri Za-
gorji.
Bradaška Fran, up. ravnatelj v Gradcu. Bralno društvo v Kostanjevici. Costa Anton, c. kr. rač. otic. v Ljubljani. Candolini Vojteh, c. kr. sod. v p. na Ivaniših poleg Kostanjevice. Čitalnica v Gorici.
„       „ Kranj i.
„      „ Mariboru.
„      n Postoiini.
„     „ Planini,
r      „ Solkanu.
p       * Vipavi.
„ &t. Vidu pri Ljubljani.
„      „ Novem Mestu.
„       „ Kamniku. Dekleva Josip, užitnin. rav. iu pos. v Ljubljani.
Dežman Fran, knjigovez v Ljubljani. Dolenec Hinko dr., e. kr. dež sod. tajnik v Ljubljani.
Druškovič Ignacij v Ljubljani. Dolenec Orosluv, svečar, pos. v Ljubljani. Dufle. Jan, m. inženir v Ljubljani; Drenik Fran, gl. zastop.  „Foneiere" v Ljubljani.
Dniskovič Andrej, trg. in b. pos. v Ljubljani. Dragofi Niko, župan, dež. poslanec v Adlešičah. Dereani Jakob, trg. v Žužemberku. Dečko Ivan dr., odvet kand. in dež. poslanec v Celju.
Del. podp. društvo v Trstu. E2l8bacher Anđrej, ti u. v Laškem trgu. Fndlicher Avgust, m. hranila, blag. v Ljub-Ijaui.
Franke dr., c. kr. avsk. v Ljubljani. Ferjančič Andrej  dr., drž. pravd, nam., drž. in dež. poslanec.
Faganelj Ju«, stud. iur. v Podgori, . Filipič Ljudevit dr. odvetnik v Celju. . Ferlila Fran, pl. poslovodja v Gorici. Gutmun Krnil, e. kr. liu. prok. pristav v Ljubljani.
Gujesda Ivan, c. kr. prof. v Ljubi juni. Gogola Ivan, e. kr. beležnik v Ljubljani, i Dalje pri h.)
zapirajo s počezuimi vrati, katerih jedno krilo se Čez dan na tla spušča, drugo pa navzgor zaviha in 2 velika kljuko pod Streho pričvrsti. V teh kolibah je razloženo mnogovrstno orijentalsko blago v pisanih škutljicah, kakor na pr. rudeče kape in ru-deči čevlji, belo platno, križana kotunina, cevi, pipe, nožje, samokresi i. t. d., i. t. d. V sredi mej vso to -aro čepi na preprogi Buhljat mož z dolgimi in visečimi lukaini, s lesom na glavi in lulo v ustih. Ako pride kedo kaj kupit, ne gane se s svojega mesta, nego stegne z roko po praSano stvar, ali če jo ne more z roko doseči, tedaj vzame na pomoč še dolgo cev Bvoje lule in tako sname dotični predmet. Zanimivo je tudi pogajanje, ker je zelo kratko. Ako prodajalec ni zadovoljen s ponujeno ceno, po-kimu / glavo (to je po vzhodnih krajih znamenje zauikanja), tleskue z jezikom ali izpregovori stereotipni „jok" (ne), ter položi blago zopet na poprejšnje mesto.
Kavno takšne so tudi delalnice: obuvala, obleka, orodje iu sploh vse se izdeluje pri odprtih vratih, tako da lahko vsakdo vse vidi. Tu pa tam je tudi kuka kavarna, nu vse strani odprta, v kateri čepe okoli samovarov pušeči možje iu pijo počasi grenko kavo brez sladorja. Po ulici pa sraukajo tje iu sem ženske v vreči podobni obleki in čevljih
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 26. maja. Iz tlršavner/a zbora.
V včerajšnji seji poslaniške zbornice je prišlo na vrsto neko jezikovno uprašanje, ki je bilo pa naglo rešeno. Ker je zadnjič češki poslanec Burkhardt govoril češki, bilo je v zapisniku samo to zaznamovano, a nič o zadržaji govora. Poslanec Eogel upraša torej predsednika, je li bi ne bilo mogoče nastaviti tudi češke stenografe? Na to je odgovoril predsednik Smolka, da ne more pritrditi predgovorniku in da je že večkrat moral odbiti jednake želje, ker bi se sicer morali nastaviti stenografi še za osem jezikov, kar bi prizadevalo veliko stroškov in mnogo dela. Torej mora odkloniti to zahtevo. Ta odgovor ni našel odobrenja na klopeh Mladočehov, ki so bili nekoliko razburjeni. Trgovinski minister predložil je načrt zakona o prena-redbi Llovdove pogodbe. Poslauci Plener, Exner in Wrabetz prijavljajo predlog za ustanovitev delavskih zbornic z nekaterimi premembami. Richter iu tovariši interpelujejo o zadevi preiskavanja živil in zdravstvene policije. P osi. Gregorec in tovariši stavijo predlog za ustanovitev poljedelskih zbornic. Razna sodišča zahtevajo dovoljenje za sodniško postopanje proti nekaterim poslancem. Stavile so se še nekatere interpelacije. Pri definitivni volitvi pred sodstva bil je dr. Smolka voljen z 234 glasovi od 237 zopet predsednikom.
Češka raz star a hi Nemci. Govorili smo že o veliki jezi Nemcev, ker je češka razstava navzlic demonstrativni neudeležbi na-hujskanib nemških industrijalcev uspela tako sijajno. Pri vsaki priliki kažejo to svojo jezo. Tako so malo, neznatno prasko me] nekaterimi dijaki in nekim severnim Nemcem napihnili v grozen „balon d' essaie", ki so ga spustili mej svet, ter kriče o slovanski nestrpnosti in surovosti. Stvar pa ni nikakor taka, kakor jo črtajo oui, ker sta prijavila Prokop Gregr in JUC. Čižek v „Politiki" izjavo, v kateri stvar razjasnujeta in se sklicujeta na sodnijsko preiskavo, ki bodo dokazala resnico, da ona dva nista izzivala, nego bila izzivaua po Nemcih, ki ko psovali Cehe, na kar so ti reagirali.
Katoliški shod r flradvi.
V kratkem bode katoliški shod v Gradci. Osno-vatelji bodo — vsaj tako se poroča — obrnili se do mestnega zastopa, da jim prepusti za prenočišča doslih obiskovalcev tega shoda, domobransko vojašnico. Radovedni smo, kako bode odgovoril mestni zastop Graški na tako prošnjo, če se bode res stavila do njega,  kar r« nain ne zdi prav verojetno.
//vvatska rer/nikolavna dcpataeija imela je te dni rvojo zadnjo sejo, v kateri se je poročevalca dr. KJgersdorferja poročilo o pogajanji in o zvršenih sklepih vsprejelo. To poročilo se bode tiskalo in razdelilo mej Člaue sabora. Debata utegne postati posebno živahna.
Vnaiij<» <lrz«tve.
finsko bO80pisje i it kraljica Aatal ija. Ruski časopisi se bavijo na odličnem mestu z zadnjimi dogodki v Belem gradu. „Novoje Vremia" pravi: Dogodki, ki so se vršili pri iztiranji kraljeve matero, dokazujejo jasno, da skupščina, ko je storila dotični sklep, ni izvrševala „volje srbskega naroda", nego se je dala voditi po onih skritih političnih nngibih, ki ho bili tudi za vlado merodajni pri izvršitvi želje Milanove. Ne obsojamo regentstva niti miniflterstva Pašičevega, ker so morda imeli tehtne razloge, da so tako ravnali, a v tem slučaji je skrajni čas, da svetu razkrijejo te razloge. Srbsko
ljudstvo ne odobrava takega postopanja, torej daljno molčanje ni umestno. Pravi prijatelji Srbije bodo nepristransko poslušali te razloge, dokler pa se ne ve zanje, ne more bo smatrati iztiranje za državno potrebnost.0 Drugi listi pišejo mnogo ostreje.
Poset ruskega carja v Berolinu.
V Berolinu začeli so zopet raznašati govorico, da bode morda ruski car še letos posetil nemškega cesarja. Car bode praznoval 9. dan novembra na danskem dvoru v graščini Fredensborg v ožjem robin-skem krogu svojo srebrno poroko, od tam bi se podal v drugi polovici novembra meseca v Berolin, če bi ga cesar Viljem v teku poletja povabil ali pa bi se podal v Potsdam in se udeležil dvorskih lovov. V Berolinu se smatra za prav verojetno, da bode cesar Viljem povabil carja na ta način.
Amnestija na Muskem, Ruski carjevič končal je svoje morsko potovanje ter došel popolnoma zdrav v Vladivostok, kjer ga je sprejel generalni guverner baron Korf in oblastva. Ob priliki, ko je prestolonaslednik zopet stopil na ruska tla v Sibiriji, izšel je cesarsk ukaz, ki pomiloščuje razne izgnance in olajšuje njih kazni. Te milosti naj postanejo deležni oni, katere bodo dotični guvernerji priporočali iu spoznali posebno vredne.
Italija in Francija. Razmere mej Italijo in Francijo se navzlic večkratnim prijaznim izjavam markija Rudinija neso dosti zboljšale. V nekem za Italijo jako važnem gospodarskem uprašanji, to je v zadevi francoskih diferencijalnih tarifov proti Italiji, do zdaj francoska vlada ni pokazala volje, da bi se kaj spremenilo v dosedanjih neugodnih odnošajih. Tudi uprašanje zarad mej v afriških posestvih se mej Italijo in Francijo ni približalo ugodni rešitvi in se je odložilo za nedoločen čas. Francosko časopisje začenja o italijanskih zadevah zopet pisati, kakor za časov Crispija, to je na neprijazen način.
Tiskovni odnosa ji na ^Teniškem. Zadnjič izdal je seuat nemškega državnega sodišča razsodbo, vsled katere je tudi korektor odgovoren za vsebino časopisa Zdaj segajo sodišča še dalje ter delajo tudi tiskarja odgovornega. Ko pa je nek tiskar hotel zabraniti neko notico v listu, ki se je tiskal pri njem, poklical jo založnik soje odločilo, da tiskar mora spre-Na to je tiskar odločil, da sploh časopisa, če je z jedne strani odgovoren za vsebino, z druge pa ne more uplivati na zadržaj lista. A tudi s tem ni prodrl. Sodišče ga je primoralo, da tiska časopis. Ta slučaj se zdaj mnogo komeutuje.
V spomin na ko mano. Kakor vsako leto, praznovala se jo tudi letos obletnica Pariške komune iz 1. 1871. Na pokopališči Pere La Cbaise zbrala se je množica in je bilo čuti nekoliko burnih govorov. Sicer pa se je vsa stvar končala mirno in brez hrupa.
Delavsko (fibanje v Helaiji. Voditelji delavcev v Belgiji nemajo popolnega upliva na vse kroge. Tako rudarji v Charleroi ne-čejo pričeti dela, dokler se jim ne dovoli osemurni delavni dan in zvišana mezda, anarhisti po noči plakate, s
dišče na pomoč, ki jeti dotično notico, ne bode več tiskal
V Bruselj i nalepili katerimi pozivljejo
so
na umor in plenitev.
Izseljevanje ix Italije V zadnjih štirih mesecih konzula v Gibraltaru poročilih, Novi Vork, došlo v Gibraltar 31 terih je bilo nad 20 000 italijanskih izseljencev za Ameriko. Tudi ameriški konzul v Neapolji je poročil svoji vladi, da se Italijani v velikem številu selijo v Ameriko. Vsak v Ameriko odhajajoči paro-
v Anic v i ko.
je po ameriškega katera je poslal v
parobrodov, na ka-
z debelimi lesenimi podplati in z obrazom skoro popolnoma zavitim. Vse je oblečeno v slikovita pisana oblačila, ki so navadno s srebrom in zlatom na debelo obšita. Odkar spada Bar k Črnigori, videva se poleg fesov tudi mnogo črnogorskih kapic, s srbskim N (Nikola, Nikica je ime sedanjemu črnogorskemu knezu) ter poleg zagorelih, bolj nizkih pomorskih trgovcev tudi vitke vojaške postavo Črnogorcev. Posebno zanimajo tujea gosta zamrežena okna, navadna na kakem ispohu (risalita), za katerimi se skrivajo turške krasotice in „bule" (žene), tako da si jih v domišljiji mnogo lepše predstavljamo, nego so v resnici.
Sedanji Bar bil je do 1. 1877 le predmestje više gori na strmi planoti ležečega turškega mesta, ki je bilo obzidano in je imelo celo pet mošej. Okoli iu okoli tega skalnatega gnezda se vidijo že sedaj velikanske utrdbe z razpadajočimi bastijami in stolpi. Le tu pa tam moli iz njih špranj začrnelo žrelo topove cevi, drugače je pa vse pusto iu prazno. Povsodi se vidijo razpadajoča in razatreljena ozidja nekdanjih hiš, seveda brez streh, in mej njimi se vzdigajo vitki minoreti, ali jedva do polovice njih nekdanje višine. Vse nekdaj tako živo mesto je jeden sam kup ruševin in kamenja ter neprijetna tišina stiska obiskovalcu prsi, kakor bi bo nahajal
na kakem pokopališči. Nekdaj pa je to mesto smelo gledalo tjadoli na sinje morje, bilo je neužugljiva trdnjava Benečanov in pozneje mahomedanskega pol u meseca.
Ko je I. 1877 posredoval bivši naš minister zunanjih poslov, grol Andrassy, mej Crnogorci in Turki ter so morali poslednji iz dežele oditi, poslal je knez svojo zbrane vojake (seveda proti volji Andraževi) proti jugu nad Bar, da si Crnagora že vender jedenkrat pribori morsko nevesto. Kmalu so obkolili Crnogorci okoli in okoli nesrečno mesto ter se postavili na rtaste gore, po katerih more le njih vajena noga plezati. Kmalu so začeli metati vedno gostejšo železno točo na oblegance. Nad marsikatero hišo bo je pokazal rudeči petelin in marsikateri Turek se je valjal v svoji krvi po raz-ritih tleh. Že so bile cele ulice upepeljene in razsute, a hrabri poveljuik mesta bo je še vedno upajoč oziral proti vzhodu in pričakoval tako nujne pomoči od svojega cara. Res je bilo priplulo nekaj turških bojnih ladij, da bi oslobodile stiskano mesto, ali Crnogorci so tako krepko streljali z rta Volo-vice na nje,  da so  se  kmalu zopet umaknile na
giroko morje. . S. R.
(Dalje prih.)
brod je prenapolnjen. V mnogih okrajih spodnje Italije opaža se, da se je število moških prebivalcev Že znatno znižalo.
Dopisi.
Z Gorenjskega 24. maja. [Izr. dop.] Čuditi se mora človek neutrudljivosti in lokavosti ne-katerih vnanjih židovskih firm, katere kadar in kjer le morejo, delajo reklamo svojemu blagu ter s tem izdatno škodujejo pošteni domači obrti in trgovini. V mislih so nam tu v prvi vrsti one trgovine iz Hrvatske in Ogerske, ki prodajajo vino in žganje v naše kraje. Te firme hočejo na vsak način izpodriniti domačo trgovino. Osobito naša gorenjska stran se leto za letom kar preplavlja s takim blagom, dasiravno imamo v obilici poštenih domačih trgovin. Mej vsemi že omenjenimi vnajnimi trgovinami pa je ni menda silneje, nego je trgovina vina in žganju, Žida nSehwarza" v Varaždinu na Hrvatskem. Tej hiši ni zadosti, da pošilja na vse struni svoje zastopnike, ki ponujajo njeno blago kot Ćić svoj jesih, razpela je sedaj še drugo mrežo. Poslužuje se namreč organov deželne naklade na opojne pijače na Kranjskem. Več teh ljudij vrši sedaj poleg svoje dacarske službe še posel agenta te trgovine, razume se da proti primerni odškodnini, ki se ravna po množini prodanega blaga. Nam Ricer ni namen komu škodovati ali ga pripraviti v neprilike, vender si usojamo staviti primerno opazko in vprašanje, ali se strinja posel deželnega dacurja ob jednem z agenturo tuje židovske firme? Je li prav, da organi poslujoči pri napravi, podrejeni deželnemu odboru, pomagajo izpodrivati domačo trgovino in obrt, ter širiti vedno razstoči upliv židovstva proti kateremu nam je biti vedno opreznim ? — Ali morejo biti taki organi, kadar treba, tudi strogi a strankami, ko jih veže na nje trgovsko prijateljstvo ? — Javno mneuje naj odgovarja samo, imamo li prav ali ne, da protestujemo proti takemu raalo-častnemu poslu deželne naklade orgauov!
—si—.
Iz Kugorfa za Savo 24. maja. (Našega Sokola izlet.) Na binkoštni ponedeljek zjutraj ob ' a8. uri zbral se je Sokol pred hišo staroBte, od koder je korakal z godbo in z zaBtavo v Šent Jurij, ltuz hiše mimo katerih je korakal, visele so cesarske in narodne zastave in strel topičev ga je spremljeval takorekoč celo pot. Slavoloke s krasnimi napisi postavili so vrli rodoljubi Bajcar, Bel-čič, Kihensteiner iu Humor.
Ob 8'410. uro prikorakal je v Št. Jurij, kjer ga je pričakovalo toliko ljudstva, da so stari ljudje rekli: toliko ljudi pa še ni bilo nikoli v naši vasi. Ob 10. uri Šel je Sokol k sv. maši, katero je daroval z 2 blagoslovoma visokočastiti župnik v pokoji, gosp. Jeršič, stregla sta mu brata Stoiner in Poljšak. To sveti maši podal so je Sokol k obedu v gostilno gospoda IIumerja in od tam ob Vi3. v toplice gospoda Prašniknrja, kjer so je vršda telovadba iu so pevci s spremljevanjem godbo zapeli pesem „Domovini" potem pa so se ustupili skupaj pod zastavo, da jih je fotograf fotograloval. Ob V95. uri vrnil se je Sokol zopet k gosp. Homerju, tam se je starosta zahvalil ljudstvu na prijaznem vsprejemu, vrlim rodoljubom od Sv. Lamberta, Vač, Čemšenika iu Trojan pa na podpori za društveno zastavo ter jih ob jednem prosil, da blagovolit tudi v bodočo društvu ohraniti svojo naklonjenost in sploh pomagati pri narodnem delovanji; — kar so z burnimi „živioklici" obljubili -
Ob 6. uri odšel je Sokol od Št. Jurija ter dospel ob G. uri na Loke, kjer ga je zopet pričakovalo muogo ljudstva. Ostal je ondu do 7. ure v gostilni gosp. Eibensteinerja. Starosta Medved se je zahvalil zbranim na skazani ljubezni do društva in navdušenja za narodni napredek, gosp. Lozej pa je spodbujal krasni spol k [»odpori pri narodnem delovanji. Gromoviti živioklici so zadoneli iz grl vseh, ko je Sokol nastopil pot proti domu, kamor je došel ob 8. uri zvečer. Pred hišo staroste zavila se je zastava, katero je zastavonosec prenesel v sobo za to odločeno.
Ko je potem godba še nekaj časa svirala in so doneli živioklici, bo so razšli društveniki in mnogo druzih, katerim se je na lici brala ljubezen do društva iu naroda slovenskega, kateremu pomagati po avoji moči je nas vsakaterega sveta dolžnost.
Tako je končala zadnja točka slavnosti blagoslovljena društvene zastave, slavnosti, na katero
smo se vsi zelo veselili in katera nam bode ostala vedno v spominu !
Domače stvari.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela po gosp. Ptujskem kapelanu čast. P. Alfonzu Svetu svoto 10 forintov, koje je gosp. pošiljatelj nabral pri sv. Trojici v Halozah dne 3. t. m., ko so znanci in prijatelji praznovali 70letnico preč. g. župnika o. Škendra Soviča. — Da se spominjate Slovenci, kot ob Žalostnih tako ob veselih prilikah, smotra naše družbe — zato častno priznanje in domoljubna Vam zahvala!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Grosp. Ivan Perdao,) trgovec, drugi predsednik trgovinski zbornici v Ljubljani itd., je podaril podpornemu društvu za slovenske visokošnlce na Dunaju 50 goldinarjev ter postal društveni usta-novnik. Iskrena mu zahvala! Dalje so podarili istemu društvu gospodje: Dr. Benjamin Ipavec, primari j v Gradci, 5 gld.; dr. France Lampe, prof. theolog. v Ljubljani, 6 gld.; in J. Marzidovšek, vojaški kapelan v Gradci, 6 gld. Vsem tem vrlim rodoljubom izrekamo najtoplejšo zahvalo v imenu odbora tega društva.
— (Izpred sodišča.) Klerikalna agitacija pri posledujih mestnih volitvah bila je zopet danes predmet obravnavi pred sodiščem. G. 1 ran B a bu i k , posestnik v Bizaviku, tožil je svojo torodklnjo Mino B a b n i k zaradi razžaljenja časti, ker mu je pred mnogimi pričami očitala, „'laje volil liberalne kandidate le zato, kor mu je Elija, Predovič obljubil tri voze gnoja zastonj, da je volil za antikrista, za drugo vero." Mnogo prič potrdilo je, da je Mina Babnik govorila te razžaljive besede, katere je morda posnela iz Kalanovega glasila in obsojena je bila Mina Babnik na tri dni zapora. „Slovenec", ki je tudi nekaj besedičil o vozovih gnoja, naj to obsodbo vzame na primerno znanje.
— (Odvetniška zbornica kranjska) imela je v soboto svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so bile mej drugim dopolnilne volitve in so bili v odbor izvoljeni gg.: dr. Fran M u n d a in dr. Robert pl. Sehrev, namestnikom dr. Karol Ahazhizh. V disciplinarni svet bili so izvoljeni gg. : dr. Valentin Štempihar, dr. Makao plein. Wurzbach, namestnikom dr. Fran S tor.
— (Poročil) se jo g. Josip Anton grot Barbo, graSČak v Rakovniku na Dolenjskem, z gospodično Kozo Marijo grofico Stemberg.
— (Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva Ljubljanskega) vršil seje v nedeljo ob 9. uri zjutraj ob navzočnosti 90 članov v magistratnl dvorani. Stotnik Dober le t izražal je v svojem pozdravu željo, naj bi vladala lepa ■loga in ljubezen mej člani in potem naznanil, da se bode gasilno društvo takoj j>o končanem občnem zboru skupno udeležilo ustanovne slavnosti gasilnega društva v Spodnji Šiški. Iz poročila odborovega ie razvidno, da jo isti v prvi vrsti deloval na to, da je pripravil gasilno orodje novemu, po Ljubljanskem vodovodu pmlrugačenemu položaju primerno Treba je bilo preskrbeti novih trdnih cevij, ki vzdržo velik pritisk. Po obširnih obravnavah in natančnih po-skušnjah z raznimi cevmi, naročil jo odbor pri tvrdki Kdlach v Gradci 600 metrov cevij, tako da je društvo sedaj izvrstno preskrbljeno. Stule so cevi z vsem skupaj nad 800 gld., katere je društvo, ker ni moglo stvari odlašati in so stare cevi večinoma popokale, plačal iz svoje blagajnice, a prosil mestni zbor za podporo, katera prošnja doslej Še ni rešena. Zaradi boljšega miznanjevanja požarov prosil je odbor mestni magistrat, naj bi so postavili avtomati za ogenj (Feuerautomaten), zvezali s stanovanji poveljnikov itd. Uprašanje, kje naj bi se zidalo osrednje skladišče (depozitorij), razpravljal je odbor in v ta namen izvolil pododsok, obstoječ iz stotnika, poveljnikov treh oddelkov gasilnega društva, gg. Ahčin, Gerber Schantel, in mestnega iuženerja g. Hanuša, kateri 1. do prostor (najbrže tik vrta deželnega dvorca, v' Vegovih ulicah) določili, dotični načrt napravili in potem predložili mestnemu magistratu. Udov štelo jo Ljubljansko gasilno društvo 109, kateri so se pridno vežbali, kajti imeli so vkupe 25 posamičnih in skupnih vaj. Tridesetkrat je bilo društvo klicano k večjim ali manjšim požarom. Umrlo je G društvenikov. Poročilo se odobri. Blagajnik g. A. C. Ahčin poroča o denarnem stanji Dohodkov jo bilo preteklo leto 3249 gld., prebitka 130 gld.   O podporniški zalogi poroča blagajnik
g. Riiting. Imela je 1330 gld. dohodkov, prebitka 490 gld. Premoženje podporniške zaloge iznaša 6400 gld. papirne rente in 490 gld. gotovine. Oba računska zaključka se po nasvetu načelnika računskih preglednikov, Leitgeba, odobre in se izreče blagajnikoma zahvala. Pravila podporniške zaloge se po nasvetu odborovem prenarede. Bolniki dobivali bodo mesto 13 tednov, kakor doslej, dvajset tednov po 50 kr. na dan. Isto tako dobivali bodo dvajset tednov po 70 kr. na dan gasilci, ki se pri požaru ali v službi sploh ponesrečijo, razveo tega sme pa odbor dovoliti še posebno podporo. Predlog, kateremu je ugovarjal g. Mikeš, obveljal je z vsemi proti 17 glasom. Kot zaupni mož v odbor izvoli se g. Koler; za pregledovalce računov pa gg.: Furlan, Leitgeb in Lerch, na kar se zborovanje Bklene.
— (Iz Celja:) „Celjski Sokol" napravi v nedeljo zadnjega majnika popoludne izlet k Petraku pri Št. Petru v Savinjski dolini. Zvečer je plesna veselica kluba biciklistov „Celjskega Sokola" pri gosp. Hausenhichierji v Žalcu. Sodeluje Šmarijska godba. Dohodek namenjen je za zastavo „Celjskega Sokola".  K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— (Vabilo.) Podrtiinica sv. Cirila in Me-toila za Kotmaroves in okolico bode imela na lepo nedeljo dne 31. maja 1891, ob 4. uri popoludne pri „Podstražišniku" blizu Zakanuia pri Celovci svoj zbor po sledečem dnevnem redu: 1.) Pozdrav načelnikov. 2.) Slučajni govori in nasveti. 3.) Upiso-Vanje udov. 4) Volitev zastopnikov za glavno skupščino. Po zborovanju petje in prosta zabava. 0 lepem vremeuu na prostem. Prijazno vabi vse ude, kakor tudi rodoljube iu vse prijatelje te družbe ■
Dačelništvo.
— (Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku) priredi na korist društvu kegljanje na dobitke na „ruskom kogljišči" v narodni gostilni pri g. Jos. Fajdigi. Začetek kegljanja prihodnji četrtek 2-<. t. m. in konec 29. junija. Tri serije bodo stale 10 krajcarjev. Dobitki bodo: I. c. kr. cekin, II. trije, 111. dva, IV. jeden goldinarski tolar, V. šaljiv dobitek.   K obilni udeležbi vabi prav uljudno
odbor.
— (Hrošči.) Tudi na Koroškem |e sila veliko broščev. V občini Kriva Vrba pokončali bo šolarji v prvih 10 dneh t m. nad jeden milijon hroščev, ki tehtajo nad 11 BtotoV ali bi merili kacih 27 hektolitrov. Občinski svet dovolil je marljivim šolarjem nagrado 10 gld.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
BeligTad 2">. maja. Uradni list objavlja umirovljenje mestnega načelnika Bežigrajskega, Todoroviča iu policijskega nadzornika Padlovića zaradi dogodkov pri i /.t i ran ji kraljice Natalijo. Ob jednem je /.andarmerijski major Markovio službe odstavljen.
Jassy 25. maja. Kraljica Natalija došla semkaj in Be odpeljala dalje v Odeso. Konzul Giera in policijski načelnik spremljala sta jo v Ungheni.
Atene 25. maja. Vidiki knez Juri dospel je na parobrodu „Koruiilov" semkaj. V Piveji vsprejela ga jo kraljeva obitelj.
Pariz 25. maja. Frevcinet, odgovarjajoč na interpelacijo, rekel: Turpin in Triponnet sta zaprta na podlagi zakona proti vohunstvu. V vojnem ministerstvu ni nit* ukradenega. Objavljeni načrti neso pravi. Melinit je le neznaten del razstrelne tvarine. Vojne uprave tajnost se ne more ukrasti. Po svojem oboro-ženji ne zaostaje Francoska za nobeno državo. Ne treba se torej vznemirjati zbok dozdevne tatvine.
London 2t;. maja. „Times* so se s pristojne strani obvestile, da je vest o poroki carjeviča s hčerjo kneza črnogorskega popolnoma neresnična.
London 26. maja. Izjava tvrdke Armstrongove pravi, da je Turpin pri pogajanji rekel, da ima popolno pravico prodati melinit. Francoska vlada jc glede melinita pozneje ukrenila važna zboljšanja, katera so Turpiuu neznana.
London 20. maja. „Standardu" brzo-javlja so iz Sangaja: Množica uloinila v krščanske misijonske hiše v Naukin^u in je oropala. Najbrže so tajna društva ljudstvo nahuj-skala preganjati kristjane.
Razne vesti.
* (GraŠki tehniki v Bosni.) Te dni došla bode v Sarajevo mala družba dijakov Graške tehnike, ki so na potovanji pod vodstvom svojih učiteljev Heyneja in pl. Gabrielva. Mej drugimi stvarmi ogledati iiotc tudi natančno vodovodne naprave.
* (Nesreča pri dirki.) Pri veliki vojaški dirki na Dunaji ponesrečila sta vsled padca poročnik grof Clam-Martinic in nadporočnik grof Mer-veldt. Prvi pretresel si je možjane in je ranjen na nosu, drugi ranjen je na glavi, a le bolj lahko, da se je lahko sam odpeljal domu. Grof Clam-Martinica poškodovanje je bolj nevarno in so ga odvedli v bolnico.
* (Miguel Lope z,) izdajica nesrečnega cesarja Maksimilijana v Queretaru, umrl je te dni v Meksiki, kakor se poroča iz Pariza.
* (Kraljev8k sin kot atlet.) Grški princ Georgios, ki zdaj spremlja ruskega carjeviča in je posredoval, kakor znano, pri zadnjem atentatu ter odbil napadalca, je baje jako krepek mladenič. V mornarskem življenji, za katero ima posebno veselje, si je še posebno ukrepil že od narave izredno telesno moč. Po končanih vajah, katerih se je udeležil v danski mornarici, postal je pravi atlet. Kakor najbolji pomorščak pleza na najvišje jambore in se udeležuje vseh vaj kakor navadni pomorščaki. Princ je star še le 22 let, torej za leto mlajši od ruskepa carjeviča.
* (Nesreča na železnici,) ki se zadela vlak, kateri je vozil cirkus Carre-a, spada mej uaj-večje, ki so se dogodile v zadnjih letih na Nemškem. Zakrivila sta jo železniški uradnik, ker je dal znamenje za prosto uvožnjo, in pa strojevodja osebnega vlaka, ki ni dosti hitro ustavil vlaka. Uradnika so takoj zaprli, proti strojevodji se bode pričela kazenska preiskava. Vagon, v katerem se je vozil g. Carre s svojo rodbino je bil popolnoma razdrobljen. Soprogo ujegovo izvlekli so pozneje mrtvo z razbito glavo. Carre" sam in jedna hčer sta ranjena, tudi druge osebe istega voza so VBe ranjene. Vodjo vlaka in sprevodnika našli so mrtva na tenderji. Kontrolorju je glavo odtrgalo popolnoma od telesa. Vozje s konji neso poškodovani. Od osebnega vlaka ni nikdo poškodovan.
* (Redkost.) Na Solnograškem našli so na neki graščini v shrambi, kjer je spravljeno razno poljedeljsko orodje odrezano leskovko, kakor jih rabijo za podporo peščeuih sit, ki je bila pognala 60 mladih očes.
* (Atentat soproge na svojega soproga.) V VViesbadenu ustrelila je na tam biva-jočega angleškega generala 0'Neill-a njegova ločena soproga trikrat z revolverjem na javni ulici ter skusila potem umoriti samo sebe. General je ranjen.
* (Nabiralec poštnih znamk kot ženin.) Na otoku Mavricijskem izhajajoči „Moniteur* imel je nedavno naslednje naznanilo: „ Nabiralec poštnih znamk, posestnik zbirke 12.544 znamk, želi vzeti v zakon damo, ki je marljiva nabiralka in ima modro Mavricij&ko Peuny-znamko od I. 1847.■ — Ker je omenjena znamka tako redka, da zanjo nabiralci plačujejo do 2000 gld , je ponudba nabiralca znamk nekako Čudna.
* (Maščevanje vdovca) (''mina dogodba pripetila se je nedavno v Peterburgu. Nek zdravnik zdravil je soprogo necega Peterburžana. Ko je Že vse poskusil, a brez uspeha, zapisal je neko krepko zdravilo ter obečal soprogu, da bode gotovo pomagalo. Drugi dan umrla je žena. Vdovec, ki je bil preverjen, da mu je žena umrla le vsled krepkega zdravila, sklenil je, da se maščuje nad zdravnikom, ter je to tudi storil na čuden način. Obesil je recept nesrečnega zdravila na križ nad grobom svoje žene. Vsakdo je torej lahko čital zdravilo, na katerem je umrla in ime zdravnika, ki je |o zapisal. Zdravnik, ki it; v tem videl zlobno nakano, tožil je zarad žaljenja čanti in bode stvar prišla pred sodišče.
s- Anatheriiiova listna voia in zobni prašek s
ohnufci usta, krcpča  čoljimtnu  meso   tur  odpravlja alabo sapo iz ust.
Jedna Htcklcniea  ustno  vod« velja  to kr. ; jedna Sloitlja zobnega  praska SO kr.;   12 steklenic 4 gld.;   12 Skatelj samo 'J gld. (Ml—66)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
NaroČila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska.
JJOBLJAMI ZVOff*
za vseileto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
25. maja:
Pri Malici i VVeckbecher, Eeich, Hausner z Dunaja.
— Deiner iz Linca. — Mussina, Jug, Mssinovič iz Zagreba.
— Jany iz Trsta. — Arlt iz Drazdan. — VVondlandt lz Gorice. — Schegula iz Novega Mesta. — Vičič iz Posto-jine. — Sauer iz Velike Kaniže. — Luksch, Demel, Man-hardt iz Gradca.
Pri Slonu: Ohnie, Morgensteni, VVeiss, Klinger, Salzman, Ilerz, Plan, Pollack, Kantor, Beck, Zeltmacher z Dunaja. — Pešec, Schediwy iz Gradca. — Pornikavc iz Brna. — Spit« iz Pečuha. — Vidric iz Zagreba. — Glo-bočnik iz Kranja. — Weimer is Budimpeite. — Lavrič iz Planine. — Gerbac i Roke. — Dr. Storcher iz Trbiža. — Hieng iz Rakeka. — VVorli iz Cerknice. — Knaflič iz Trbovelj.
Umrli so r IJultlJaui:
24. maja: Janez Andolsok, delavčev sin, 4 mesece, Cesta na Loko fit. 11, katar v črovih.
25. maja: Ana Perles, hišnega posestnika hči, 17 let, Kolodvorske ulice št. 39, jetika.
V deželni bolnici: 25. maja: Emilija Kavčič, učiteljeva hči, 16 let, Tu-berculosis.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1 JS s j c4	7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer	731*6 mm. 7299 mm. 729"6 mm.	iro» C 21-6° C 14 2° C	si. vzh. si. svz. si. jzh.	jasno jasno jasno	000mm. j
Srednja temperatura 15*6°, za O 2° pod normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 23. maja 1891.
PrejSnji teden 397,524.000 gld. (—   6,621.000 gld.) 243,956.000   „    (—      128.000   „ ) 145,100.000   „    (—    3,976.000   „ ) 19,411.000   „    H-       57.000   „ )
Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini
Portfelj.....
Lombard.....
Davka   prosta ban-kovčna reserva . .
49,631 000
4,983.000
)
XDi3.-rxa^s2s:a- borza
dne 26. maja t. 1. (Izvirno telir^rafično porbeflo.)
včeraj —
gld.
92 25 92 10 111 —
10880 995 — 298 50
I 8-00
- gkl
• en 9230 92-10 110-80 102-4U 99* — 298 25 ! 1805
9 34 h 55 57 7$«/, •J5 > gld. 100 .
Papirna renta ....
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5°/0 marčna renta .... Akcijo narodne b>tnku .
Kreditne zbeife.....
London .......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marko.....
4  „ državne srečke iz I. ldf>4 Državne srečke iz I. iHfM
8gerska zlata renta 4°/4.......104 gorska papirna renta fJQ/0......101
Dunava reg. srečko 5°/0 . . . 1O0 gld. 120 Zemlj. obČ. avstr. 4,/l'70 zlati za»t. liati .   . 115
Kreditne srečke......100 gld. 185
Kudolfovu srečke..... 10   „ 20
Akcije anglo-avstr. banke   .   .     190    . 157 Traiuway-drtiAt. vel j. 170 gld. a. v.   .   .   .   240   „    — „
Išče se mladenič
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Več pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskega Naroda". (439—3)
- . 9 34
- . fcfie
- . 57-75 133 gld. — kr. 183   , — ,
n 50 i,
. 25 ,
n 50 „
n W .
■ 75 ,
. 50 „
. 25 .
Notarski
b 3 Valutno legalno prakso, iš«V Mlužbe pri uo-lar|i »li odvetniku. — Prijazni predlogi: Francetu Čulk-u v Celji. (431—4)
Vabilo na XIV. občoi zbor.
Ljubljanskega društva za vzdrževanje dijaške in ljudske kuhinje
OBČNI ZBOR
bode (446—2) v poneđelfek <lue 1. juniju 1891. leta
ob 6. uri zvečer
v društvenih prostorih (v starem strelišči)
z nastopnim vsporedom:
1.) Poročilo o društvenem delovanju; 2.) Blagajnikovo poročilo; 3.) Poročilo pregledovalcev računov; 4.) Volitev upravnega odbora; 5.) Posamezni predlogi.
Društvonike in podpornike zavoda vabi k občnemu zboru najuljudneje _ _
OCLDOr,
Izvrsten, belokranjski
brinjevec
4 leta Btrar (za pristnost se jamči), v literskih buteljah po 1 gld. SO kr., v zabojih po 25 steklenic (steklenica l1/. litra) 50 gld. — priporoča (445—2)
.A.. I^ackiier v Č^momlju.
V „Narodni Tiskarni" t Ljubljani
prodajajo
Jurčičevi zbrani spisi
po znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Koman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janirar. Povest iz
15. stoletja domačo zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenju.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz Časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec.  Povest iz  domaČega življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskegu cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I- Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Teleija pečenku. Obraz iz našega mostnega življenja. — IV. Rojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Koturjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja rolitičnega agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. koman. — II. Ivan Erazem Ta-
t en bali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slov enake zgodovine.
8. zvezek: I. ('vet in sad. Izviren roman. — II. Itela rata,
bel denar. Povest.
9. zvezek: 1. Doktor Zoiter. Izviren roman. — II. Mej
dvema stoloma. Izviren roman.
Zvezek po 60—ki\, eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za  vezani  10 kr.
Dijaki \ dobivajo Jurčičeve \ „Zbrane spise" po 150 kr. izvod, ako ft j si  naroče skupno TJ najmanj deset izvodov.
Prodajajo so v (37—56)
„NARODNI TISKARNI"
•v I_0-u."bl3a,n.I,
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice II.
11*. j
Sta jcivsku
deželna
rJ7 «-11\y> < i IJ ss 1 i. z h
in
riJGka slati
posebno mučnih steklenicah.
Napolnjeno v noviČ zgrajenem natakalnem preduhu, kamor se slatina
naravnost izliva.
l»oi»itii  ><•:  Pri slati!iarst\ii v llogatcu in na Slatini iu pri   glavnih založnikih v  Ljubljani: !tlilin«>In  l*n«.iin-rju in Murica  iVikgiM'rju  idoil. kakor tudi v vseh prodajaluicali miner.ilmh vod, v specerijskib prodajalnieah in dro guenjah, ki so na dobrem glasu. (387—3)
L. Luser-jev obliž za turiste.
(jioloio in hitro upli-vaječe  sredstvo proti knrjlua «h-«'h«hii« /.ii .|t>ut na pod-
v.iitih, putHh in drugim trdim
praskom
l. uz t
Dobiva so v lekar nuli.
biva se
Veliko >nzTiulnib pisem je na
na ogled v
davni rupoiiljtliuci:
L. Schvvenk-a lekarna
) Meidling-Dunaj
'risteu samo, če imata
d iu
obliž varstveno zuninko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi iu zavrne vbc manj vredne ponaredbe.
Pristnega imajo v I.jul>-l|uni .1. Svveboda, U. pl. Trnkoczj", O. Piccoli, L. (»reeel; v ICiulol to vetu S. pl. Sladovič, F. 1 laika; v Kniuulkn J. M<ietuk; v Celevel A. Egger, W. Thurmwaldt J. Hirnba-oher; v llresalt A. Aieb-iuger; v Trgu <ua Koroškem) (.'. Meniior; v HeljHku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v CJorlei G. B. Pontoni: v Woif*s-bergu A. H u t b ; v lira ii j' K. Šavnik; v lCu«l-goui C. E Audrien; v l«lrl)i Josip Warto; v it»t«lo\l A. ltoblek; y Celjt J. Kupterschmid.
izdajatelj iu odgovoru) urednik : J o s i p N o 11 i.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne*
98