Bliža se "Teden matere in otroka"
Ljubezen in spoStovanje, ki ju izkazuje Ijudska oblast po svojlh organih napram materam, sta raed najlepšimi in najglob-IJimi čustvi človeškega rodu. Pesniki opevajo brezmejnost malerinsUe lju-bezni. Mnogim pisateljem jev materina podoba neizčrpen vir ustvarjanja. »Na soncu je toplo, a pri materi dobro«, pravj  že  starj rek.
V prejšnjih časih jc bil vse do kon-ca stare Jugoslavije posvefca materam »Materinski dan«. Takrat so naslavljali na raatere vlsoko zveneie hvalnice, po-veličevali so sveto domače ognjišče; vendar matere kliub temu niso čutile gospodarske in politifne enakopravno-sti   in   dražbene   zaščite.
Steliiče mater v novi socialislični Ju-goslaviji je docela drugačno. »Teden matere in otroka« ni omejen samo na tisk, kjer bi se matei-am izrekale hvale in opisovala njihova požrlvovalnost. Svoje pridobitve maters dejansko ču-tijo. Velika pol ticna in gospodarska osvobodilev se praktično odraža na vseh   kulturno    gospodarsklh    področjib.
Podjetja, ustanove in uradi, ki Izvaja-jo pravice žen in mater v delovnem od-nosu, dokazujejo, da znajo ceniti dopri-nos mater h graditvi socializma, zanjo odstraniti vse o\a!e, ki bi kakor koli kratile in zoževale tigodnosti delovnih mater, ki jim pripadsjo v socialističnl drf.avi. Zaščito nosečih žen pred po-edinci, ki bi v svoji brezduAnosti silili ženc na nadurno delo, na delo ponoči in ki bi skrajševali dobo porodni^kega do-pusta ter kmili ob=ežno zdravniško ln babiško pomoč, spada raed velike ?ri-dobitve v korist mater. Prav tako ^i ru-šil družbeno zakonitost, kdor bi onemo-gočal materara v službi, da ne bi niogie vsake tri ure hranin dojenčka, alj p« bi onemogofnl raateram, ki ne bi mogle j>o 4 nrnem delu k dojenčku, fe |e službeno mesto oddaljeno od stanova-n;a in če otrok ni v jaslih ali dečjem dcmu.
Te in mnoge druge ugodnosti v korht nege olrok omofiofajo materam do spo-znnnja, da ni dovolj, če bj samo mi-slile   na   svoje otroke,   ne  bi  pa  storile
vsega v svoji moči, da bi izboljSale živ-ljenjski položaj svojih otrok s pomočjo dela. Dečji domovi, jaili in domovi igre in dela, pomagajo materam v skrbi za njihove otroke. Za olroke pa, ki lima-jo staršev, je slrokovno in pomožno osebje v domovih praktični izvrševalec nalog družbe napram otrokom, ki »ooo kot koristni članj pozneje pomagali de-lovnemu Ijudstvu, ne da bi bili v svoji tnladosti odvisni od raznih sorodaikov, sosedov in botrin, ki vetkral razen svoje na vellko prikazovane usmfjje-nosti otrokom ne morejo nuditi niii raa-lega dela  tega,   kar jim nudijo   domovi.
Vse množične organiziicije, zlasti AF2 in Rdeči križ nudijo pomoč orga-nonj oblasti pri izvajanju in kontroli pravic tnater in otrok. Rdeči križ nudi potom zdravstveniii aktivsstov nasvele o čistoči, prireja razne tečaje m mlade matere, za ne^jo dojenčkov, da bl <e med ženami čim boij razvil čut ta red in čistočo, ki sta med drugim porok ia to, da bodo olroci zrasli v zdrav fn rao-čan rod, Rdečl krii pomaga nekaterim materam s plenicami. V letošnjem etu je že razdelil materara 1600 plenic. V »Tednu matere in otroka« bodo prejele matere s itevilniml otrokj denarni pri-spevek.
Organizacija Rdecega kr.ža se trudi, da bi na vaseh in mestih matcre postavljale higieno. nego in hrano "Jo-jenčkov pred vse in da bi si lažje po-magale v naporih za zaščito otrok pred boleznlmu
Malere bodo v novj Titovi Jugosla-viji prve vzgojiteljice otrok, da bodo videli v delu najvisjo čast in dolžnost, da bodo videli v junaštvu osnovno last-•ost vsakega državljana in da bodo v družbcnem življenju staJno iskali ¦ rilJ-ko za pomoč svoji okolici v borbi proti goipodarski   in   kulturni   zaostalosti,
K.  M.