N nja š t e 2 01 Motocikli – skuterji – ATV – agregati – motorne sani - gumenjaki Drešinja vas 18, PETROVČE 041/73 44 40 www.promotor.si izšla Utripajte z nami ... bo cena 1,46 EUR a številka 2 lka Utrip rec a m 27. 9 Leto XXI Trgovina Servisne storitve vi a ed sl 27. februar 2019 Iz vsebine Manica Janežič Ambrožič: »Sem vitezinja brez meča, a s peresom.«.........................8 Dotik neba za Timija................................................................................................... 21 zkst.utrip@siol.net 03 712 12 80 Za kakovostno pitno vodo Prav na valentinovo so župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline v novi postavi prvič takole javno nazdravili. Na gradu Komenda so namreč podpisali partnerski dogovor o medsebojnem sodelovanju v projektu Izgradnja infrastrukture za kakovostno vodooskrbo v savinjski regiji – občine Bra- slovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Ključna cilja sta novogradnja in rekonstrukcija vodovodnih sistemov za varno oskrbo prebivalcev doline s kakovostno pitno vodo. Občine bodo investitorice komunalne infrastrukture na območju svoje občine, nosilec projekta pa bo z največjim deležem Občina Žalec. V okviru projekta bodo obnovili primarni vodovod Tabor–Braslovče–Prebold, primarni vodovod Zaplanina, Ločica, Vransko in vodovod Grmovje–Železno–Hramše. Projekt, v katerem kanijo pridobiti blizu 1,5 milijona evropskih sredstev, naj bi bil zaključen do konca leta 2022. Več na str. 7. T. Tavčar foto: D. N. Zime ni več, naj preženejo egoizem! Egoizem je miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najbolj vesela bi bila, če bi ta izraz tudi ostal v slovarju in čim manjkrat ušel ven. Tako pa te dni ugotavljam, da je ušel in povzročil tudi dileme staršev, ki vzgajamo otroke. Je pametno naši mladeži namesto vzgojne kolegialnosti, dobrih namenov, sočutja, timskega duha in skrbi za skupno dobro, kot so jih privzgajali nam, raje vcepljati egoizem, da ne bodo izpadli butasti idealisti in naivneži v svetu svojih sošolcev, soigralcev v ekipi njihovega odraščanja. In da se razumemo, imeti rad sam sebe, suvereno stopati po svoji poti in znati skrbeti zase ob zavedanju, da je pomembno okolje, da so pomembni ljudje, ekipe, ki so v določenem času in trenutku ob nas, nimajo nič opraviti z razpasenim egoizmom. Žal pa postaja sledenje cilju imeti se rad prav to: egoizem brez meja, ugotavljajo psihologi. Na to opozarjajo tudi pedagogi, vzgojitelji, trenerji in se sprašujejo, zakaj in kje so otroci, mladina pozabili na ekipni duh, sočutnost, željo delati dobro, ceniti prijatelje, ljudi okoli sebe in kdaj so začeli zgolj, oprostite, skrbeti samo za svojo rit ... Ne gre le za otroke in probleme med mladežjo, podobne »težave z zadnjico« ima vse več odraslih, ki so jim bili zgled. Vse manj ljudi je izven svojih delovnih, zasebnih obveznosti in obdelovanja svojega vrtička pripravljenih sodelovati pri kakšni skupni aktivnosti v svojem okolju, slišim iz različnih logov. Hvala bogu za gasilce in društva na vasi, a tudi tem se, bolj ko lezeš proti urbanim sredinam, stopi naklonjenost. Vse bolj in bolj ugotavljamo, da v teh organizacijah delajo in vlečejo vedno isti ljudje. Včasih so bili to vlečni konji, ki so potegnili tudi voz z drugimi »delavci«, zdaj pa postajajo vse bolj osamljeni jezdeci s čedalje manj pripravljenimi »delavci«. Toda to še ni vse, »delavci« so izpostavljeni kritiki opazovalcev, seveda tistih, ki niso pripravljeni aktivno sodelovati. Kritika jim pa gre odlično od rok. »Najboljša« je tista, da se »delavci« samo ven mečejo pri svojem razdajanju, in začinjena s sumom, da imajo gotovo kakšno korist. Žal imajo vse več somišljenikov. Menim, da svoj egoizem opravičujejo s kritiko tistih, ki nemalokrat garajo tudi namesto njih, za njihovo dobro, in to brezplačno. Ker pač so nekateri brezupni v tej očitno starokopitni vzgoji, z elementi socializma, bi še kdo dodal, da je potrebno v svojem okolju vendarle narediti brezplačno kaj dobrega za skupno dobro. Še ena nevarnost egoizma obstaja, in ta ni vezana samo na naše prostovoljne dejavnosti, razpasla se je tudi v službah in drugje. Da namreč tiste ekipne, strokovne in odlične delavce, na katere se lahko najbolj zanesemo, ker bodo gotovo naredili vse, in to najbolje, obremenimo vedno znova. Tiste, ki se držijo samo formalij in jim je težko narediti več, kot »jim piše«, pa pustimo pri miru. In se imajo fajn, dobri pa vse to vidijo in ob obilici dela ter ob spoznavanju dejstva, da jim dobro delo pravzaprav škodi, pred egoističnimi sodelavci pa izpadejo naivneži in celo neumneži, počasi izgorevajo. Počasi ugotovijo, da se bolj splača biti egoist. Marca praznujemo ženske, za katere statistika še vedno ugotavlja, da enakopravnost z moškimi obstaja navidezno, da pa smo še vedno za enako delo slabše plačane in da imamo več težav pri usklajevanju družine in kariere. Morda zato, ker smo manj egoistične? Ne vem, a želim si, da bi bilo več takih žensk, kot je naša sogovornica na 8. strani, rojakinja in urednica informativnega programa na RTV Slovenija Manica Janežič Ambrožič, ki se je odločila za kariero in družino in z veliko mero občutka ter ogromno dela obvladuje oboje. Ob tem strastno opravlja svoje poslanstvo, ima se rada in ima rada vse, kar počne. Tako preprosto je to. Želim vam, da se imate na tak način radi tudi vi, in to brez egoizma. Naj vam cvetijo prvi pomladanski cvetovi, samo pazite, da jih ne natrgate preveč! Lucija Kolar Župani so za pitno vodo tudi nazdravili Vranarji že šestdesetič Takole svečano sta se na prizorišče pripeljala general Vranar Aleksander Reberšek in predsednik vlade Marjan Šarec. Prejšnjo nedeljo so na Vranskem že šestdesetič prevzeli oblast vranski generali Vranarji in najavili pustno dogajanje, ki bo doseglo vrhunec na pustno soboto, 2. marca, z velikim vranskim karnevalom. Zbrane je nagovoril general Vranarjev, poslanec Aleksander Reberšek, slovesnosti ob prevzemu oblasti pa sta se udeležila tudi predsednik vlade Marjan Šarec in župan Franc Sušnik, ki je Vranarjem predal ključe občine. Na Vranskem so tako tradicionalno odprli sezono pustovanj v Spodnji Savinjski dolini, ki obeta zanimive pustne ideje z obrazi, projekti, prigodami in nezgodami minulega obdobja na šaljiv način. Več o začetku največjega pustnega dogajanja v dolini, ki letos praznuje 60 let, pa na str. 16. T. T. PRIČETEK NOVE SEZONE FONTANE PIV v soboto, 30. 3. 2019, ob 19. uri DJ NEY TABU NOVA PIVA KULINARIKA VSAKA HÖRMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO NOVI AMBASADOR Kakšno zgodbo bodo govorila vaša? Več o tem na sejmu DOM v Ljubljani! Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si TZ-Anz-4c-Garage-Haus-91x60mm-A-2019-SLO-Matjaz.indd 1 22/02/19 10:15 2 OBČINA ŽALEC Februar 2019 Kultura ni nepotreben duhovni prestiž »Kultura ni le porabnik javnega denarja, ampak skozi davke, materialno potrošnjo in storitveno dejavnost v velikem deležu vrača denar v gospodarstvo ter državno in občinsko blagajno.« To je ena od misli slavnostne govornice na osrednji prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Občini Žalec mag. Alenke Domjan. Poleg razmisleka o kulturi in umetnosti je bila prireditev v Domu II. slovenskega tabora posvečena tudi vsakoletni podelitvi Savinovih odličij. Slavnostna govornica mag. Alenka Domjan je kritično ocenila čas in razmere, v katerih danes živijo in ustvarjajo kulturniki oziroma umetniki. Živimo namreč v času neoliberalizma, ki ga krojijo nove tehnologije in neskončne možnosti reprodukcije, globalizacija kapitala ter dobiček kot edino merilo vrednosti tudi v kulturi. »/.../ S tem se trgajo nacionalni in kulturni okviri, ki so nekoč ohranjali trdno in stabilno kulturno identiteto. To sicer ne pomeni, da so se tradicionalne zgodbe o identiteti izgubile. Ne. Le iz velikih so se preobrazile v mnoge manjše in številnejše, z neskončnimi pomeni in formami ter različnimi estetskimi poudarki. Izbrisale so se meje med umetnostjo in življenjem pa tudi poti med različnimi mediji, izrazi in žanri so se odprle in prepletle. Umetnost je tako postala pluralna biografija mnogoterih stilov in umetniških izjav, a še vedno s svojo pripovedjo na poziciji narodove identitete tistega, kar je resnično našega. Le spoznati je to potrebno. Potem ne bo več neskladij v družbi, ki je razklana med diktatom kapitala, globalizacijo in lastno kulturno tradicijo,« je med drugim poudarila mag. Alenka Domjan in dodala, da se tudi danes kultura odziva na različne negativne pojave v družbi, kot je stopnjevanje moči represivnih organov, kar se odraža v prevladi političnega populizma in ksenofobije. Tržna ekonomija in kapital presežno vrednost v umetnosti obravnavata kot nepotreben duhovni prestiž. Pa vendar kultura in umetnost nista le porabnika javnega denarja, ampak skozi davke, materialno potrošnjo in storitveno dejavnost v velikem deležu vračata denar v gospodarstvo ter državno in občinsko blagajno, je poudarila slavnostna govornica. Kultura in umetnost sta tudi vse Slavnotna govornica mag. Alenka Domjan bolj pomemben del turistične dejavnosti, če ju seveda v lokalnem okolju prepoznajo kot taka. Kljub temu večina družbe takšne vloge kulture in umetnosti ne prepozna, zato se z njima ukvarjajo večinoma le še kulturni humanisti, je poudarila mag. Alenka Domjan. Po ogledu predstave Prosto po Prešernu, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Margareta Schwarzwald in Cankarjevega doma, je zbrane nagovoril župan Janko Kos in povedal, da je ponosen na številne kulturne ustvarjalce in društva ter vsebinsko bogastvo kulture v žalski občini pa tudi na povezanost ljubiteljske in profesionalne kulture. Občina precej denarja namenja kulturi, res pa ne toliko, kot bi želeli kulturniki sami, ampak toliko, kot zmore, je izpostavil. Nato je podelil Savinova odličja za dosežke na različnih področjih kulturne ustvarjalnosti. Posebna komisija za Savinova odličja, ki jo je imenoval župan, je v razpisanem roku prejela šest vlog. Savinovo priznanje je na osnovi odločitve komisije župan izročil Milanu Cokanu, in sicer za 25-letno delo v Kulturnem društvu Ponikva pri Žalcu, zlasti za dosežke na področju kulture; profesorici flavte na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec Agati Gojkošek za uspešno delo na glasbenem področju in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v Občini Žalec; učiteljici I. OŠ Žalec Karmen Štusej za izjemno uspešno mentorsko delo na področju dramskega ustvarjanja v šoli, s čimer bogati kulturni utrip v lokalnem okolju. Savinovo plaketo je letos prejel Kitarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec ob 25-letnem delovanju za posebne dosežke na področju glasbe in prispevek k razvoju kulture v Občini Žalec in širše. Orkester je ob ustanovitvi predstavljal prve korake v svet orkestrskega igranja mladim kitaristom, ki do takrat niso imeli možnosti orkestrskega muziciranja. Do leta 1999 je imel kitarski orkester že 35 članov, zato so takrat ustanovili še mlajši kitarski orkester. Oba orkestra sta s številnimi nastopi že ob ustanovitvi upravičila svoj obstoj. Razvoj kitarske orkestralne igre v Žalcu je ob pomoči profesorice Marije Alatič pripomogel tudi k uveljavitvi kitarskih orkestrov v učnih načrtih, razvilo pa se je tudi srečanje kitarskih orkestrov, ki že od samih začetkov poteka v glasbeni šoli v Žalcu, letos je bilo že deveto. Orkester je gostoval na številnih nastopih in prireditvah, sodeloval z raznimi solisti in tako pripomogel k širjenju glasbene kulture na področju žalske občine in tudi širše. Kitarski orkester je vse od njegove ustanovitve vodila profesorica Marija Alatič, leta 2010 pa je vodenje prevzela Maruša Mirnik. Najvišje Savinovo priznanje pa je plaketa z denarno nagrado. Letos sta bili podeljeni dve. Za življenjsko delo na različnih področjih kulture in pomemben prispevek k razvoju kulture v Občini Žalec ter njeni prepoznavnosti v širšem prostoru je župan Savinovo plaketo z denarno nagrado izročil Bredi Veber. Večino življenja je posvetila glasbi. Učiteljica glasbe na Osnovni šoli Griže je poleg šolskih zborov med drugim vodila tudi Ženski pevski zbor Griže in Mešani planinski pevski zbor Žalec. Zaradi ljubezni do pisane besede se je dodatno usposobila za strokovno delavko v šolski knjižnici in je zelo aktivna tudi na področju domoznanstva. S svojim delom si prizadeva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine kraja. Med drugim je avtorica ali soavtorica mnogih prispevkov in knjig o zgodovini Griž in Žalca z okolico. Pela je tudi v operetnih zborih. Na šoli je med drugim mentorica mladim raziskovalcem. Je članica več društev in tudi predsednica Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Za življenjsko delo na različnih področjih kulture in pomemben prispevek k razvoju kulture v Občini Žalec ter njeni prepoznavnosti v širšem prostoru je Savinovo plaketo z Letošnji nagrajenci s slavnostno govornico mag. Alenko Domjan (skrajno desno) in z županom Jankom Kosom (na levi), med njima Milan Cokan, Agata Gojkošek, Maruša Mirnik, Karmen Štusej, Lidija Koceli in Breda Veber dnearno nagrado prejela tudi Lidija Koceli, ki je vse življenje v živem stiku s kulturo. Že kot osnovnošolka je igrala, recitirala in vodila prireditve, kot mladinka je med drugim igrala v dramski skupini v domačem kraju, nastopala je kot članica študentske recitatorske skupine. Pozneje je bila kot profesorica slovenščine, hrvaščine in srbščine ter učiteljica retorike na I. osnovni šoli Žalec tudi mentorica recitatorskega krožka in šolskega radia. Bila je tudi stalna sodelavka zavoda za šolstvo in vodja strokovnih aktivov slovenščine in študijskih skupin za slovenščino v času prenove osnovne šole. Bila je tudi predsednica sindikata na šoli. Učiteljski poklic ji je bil poslanstvo, da pa ne bi postala zagrenjena starejša učiteljica, se je pred do- brimi 15 leti odločila za novo poklicno pot. Postala je vodja programa kultura na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. Skupaj s sodelavci je ustvarjala kulturno ponudbo za najrazličnejše okuse, pričakovanja in potrebe. Med drugim je bila med pobudniki za ustanovitev knjževne revije Vpogled in nato članica uredniškega odbora. Prav tako je bila med pobudniki za ustanovitev literarne nagrade Fany Hausmann, izbirala je abonmajske programe, vodila je številne prireditve in protokolarne dogodke. Posebno pozornost je namenjala kulturni ponudbi za mlade in priložnostim za njihovo ustvarjanje. Zelo se je zavzemala za oživitev operet v Žalcu in pripravljala razne kulturne dogodke v Savinovi hiši in njenem atriju, pa seveda tudi v Dvorcu Novo Celje. Spodbujala je raziskovanje življenja in dela skladatelja Rista Savina in prepoznavanje njegovega pomena tudi v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Z monodramo Moj glas, moja pot je še posebej izpostavila lastno ustvarjalno moč. V svojem zahvalnem nagovoru je Lidija Koceli poudarila, da so vsi prejemniki Savinovih priznanj le nadaljevalci dela svojih predhodnikov. Savinove plakete z nagrado je še posebej vesela, saj je prišla ob zaključku njenega 15-letnega dela v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. Kot je poudarila, je vse dosegla skupaj s svojimi sodelavci, ne le v zavodu, ampak s številnimi drugimi, s katerimi je ustvarjala različne projekte. K. R. Mala Savinova priznanja Žalski župan Janko Kos podeljuje priznanja učenkam in učencem Glasbene šole Risto Savin Žalec. Župan Občine Žalec Janko Kos je ob slovenskem kulturnem prazniku v sredo, 6. februarja, v dvorani Doma II. slovenskega tabora podelil »mala Savinova priznanja« učencem osnovnih šol, mentorjem in posameznim skupinam v Občini Žalec in učencem Glasbene šole Risto Savin Žalec. Skupaj je podelil 65 priznanj učencem, 17 skupinam in 70 mentorjem. Župan Janko Kos je ob tej priložnosti vsem čestital in izrazil željo, da bi tudi v priho- dnje pomenili kulturni utrip v Občini Žalec. S I. OŠ Žalec je priznanje prejelo 19 učencev, 1 priznanje skupina, 12 priznanj pa mentorji, na II. OŠ je priznanje prejel 1 učenec, 3 skupine, 5 mentorjev; na OŠ Griže je priznanje prejelo 9 učencev, 1 skupina, 10 mentorjev; na OŠ Petrovče je priznanje prejelo 13 učencev, 2 skupini, 15 mentorjev; na OŠ Šempeter je priznanje prejelo 9 učencev, 1 skupina in 8 mentorjev, na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec pa 14 učencev, 9 skupin, 11 mentorjev in z Javnega zavoda Vrtci Občine Žalec 7 mentorjev. Priznanja se podelijo za uspešno delo na širšem kulturnem področju, med drugim na dramskem, plesnem, folklornem, glasbenem, pevskem, literarnem, likovnem, grafičnem področju, za uspešne nastope na različnih tekmovanjih, prireditvah in natečajih s kulturnih področij. Podelitev so obogatili s predstavo Prosto po Prešernu v izvedbi Zavoda Margareta Schwarzvald. T. Tavčar OBČINA ŽALEC Od proračunov do novih cen Žalski svetniki so se zadnjo januarsko sredo sestali na tretji redni seji občinskega sveta in med drugim potrdili ter v 15-dnevno javno obravnavo predložili predloga proračunov za leti 2019 in 2020. S sprejetjem elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pa so potrdili nove cene teh storitev. Na začetku seje so žalski svetniki medse sprejeli novega člana. Zaradi izvolitve Janka Kosa tako za župana kot tudi občinskega svetnika je njegov svetniški mandat prešel na Vojka Zupanca. V nadaljevanju so izvedli tajno glasovanje o novih članih nadzornega odbora občine. Med osmimi predlaganimi člani, ki so vsi izpolnjevali pogoje, so največ glasov dobili Slavica Čehovin, Marjeta Jezernik, Bernarda Simončič, Vesna Napotnik in Matjaž Vodlan. Financiranje strank V Svet Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec so kot predstavnico občine imenovali mag. Natašo Gaber Sivka, potrdili pa tudi sklep o financiranju političnih strank v tem mandatu (do financiranja je upravičenih 9 političnih strank, 0,406 evra na glas volivcev) in o višini sredstev za financiranje delovanja posameznega svetnika v svetniški skupini (114 evrov mesečno na svetnika) v tem in prihodnjem letu. Brez razprave so potrdili tudi predlog terminskega programa dela občinskega sveta v tem letu. Predvidenih je sedem rednih sej in slavnostna seja 6. septembra. Naslednja seja bo 27. marca. Predloga proračunov ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec V nadaljevanju seje je predloga odlokov o poračunih za leti 2019 in 2020 prvič predstavila mag. Gabrijela Vodnik, namestnica vodje Urada za javne finance. V letošnjem letu je vseh predvidenih prihodkov dobrih 19,39 milijona evorv, odhodkov pa malo več kot 20,6 milijona evrov. Predlog proračuna za leto 2020 predvideva 19,36 milijona evrov prihodkov in dobrih 19,63 milijona evrov odhodkov. Med letos načrtovanimi investicijami so novogradnja centra za krepitev zdravja ozi- roma prizidka k zdravstvenemu domu, ureditev atletske steze in večnamenskega igrišča v Petrovčah, rekonstrukcija nekaterih cest in gradnja pločnikov, kolesarske poti v mestu Žalec, parkirišče v Poslovni coni Arnovski gozd 1, za sanacijo nadhoda Mavrica pa je v predlogu proračuna predvidenih 60 tisoč evrov. Na področju oskrbe s pitno vodo je med drugim načrtovana dodatna vrtina v Vrbju, za projekt Hopslandija pa je načrtovanih nekaj več kot 245 tisoč evrov, za pakririšča za avtodome v okviru istega projekta pa 187.500 evrov. Po krajši razpravi in pripombah nekaterih svetnikov so predloga sprejeli v prvi obravnavi in ju posredovali v 15-dnevno javno obravnavo. Dopolnitve odlokov V prvi in drugi obravnavi so bile na dnevnem redu spremembe in dopolnitve odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah. Povod za spremembe so po besedah vodje Urada za gospodarske javne službe Aleksandra Žolnirja spremembe v krovnem zakonu. Zakon je pogrebno dejavnost opredelil kot dejavnost, ki obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki so tržne dejavnosti. Pokopališka dejavnost, ki obsega upravljanje in urejanje pokopališč, ostaja v pristojnosti občine, ta pa določi upravljavca pokopališča. Po zakonu pogrebne in pokopališke dejavnosti niso več gospodarske javne službe, zato je bila potrebna uskladitev odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah. V nadaljevanju so brez pripomb v prvi obravnavi sprejeli predlog odloka o pokopališkem redu. Predlog za obvezno 24-urno dežurstvo z vsemi pogoji (hladilni prostori, ustrezno vozilo, dve osebi) določa razpis koncesije. Na januarski seji so žalski svetniki potrdili tudi predlog sprememb odloka o OPPN za del naselja Ponikva, katerega pobudnik je eden od lastnikov zemljišč na območju znotraj krajinskega parka Ponikovski kras. Namesto sedmih je zdaj tam predvidenih osem stanovanjskih hiš. S sklepom so Februar 2019 3 Prometne rešitve večinoma pripravljene svetniki potrdili izpolnjevanje pogojev za spremembo podrobnejše namenske rabe za SV del območja Drešinje vasi, kot jih določa OPPN, prav tako so sprejeli predlog pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem občine. Nove cene Žalski svetniki so brez razprave podali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v žalskih vrtcih ter prisluhnili aktualnim informacijam, pred tem pa jih je direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek seznanil z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. JKP mora elaborat izdelati vsako leto, na njegovi osnovi pa določijo povišanje ali znižanje cene storitev in omrežnin za vodovode in kanalizacijska omrežja. Cene v glavnem temeljijo na načrtovanih količinah in stroških. Nove cene omrežnin veljajo od 1. febrarja, cene storitev pa od 1. marca naprej. Za objekt, ki je priključen samo na javni vodovod (obračunana je povprečna poraba 12 kubičnih metrov vode), bo cena na položnicah višja za 4,24 evra, za objekt, ki ni prikljčen na javni vodovod in čistilno napravo, znaša podražitev 1,77 evra, na čistilno napravo priključeni objekt pa bo imel višjo položnico za 4,20 evra, ob tem, da občina za odvajanje odpadnih voda ne bo več subvencionirala omrežnine. K. R. Ob predstavitvi elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek opozoril, da se lahko Spodnja Savinjska dolina kmalu sooči s pomanjkanjem pitne vode. Ne zato, ker bi se poraba tako povečevala, ampak ker sta tudi zadnja jesen in zima zelo sušni, zato je podzemnih zalog vode vse manj oziroma se je podtalnica zelo znižala. Na predlog Odbora za gospodarske javne službe je žalski občinski svet sprejel sklep, da JKP Žalec pripravi in predstavi akcijski načrt za zagotavljanje zadostnih količin in novih virov pitne vode na eni od prihodnjih sej odbora in občinskega sveta. objavlja javni poziv za vse ponudnike kulinarike in piva, ki se želite pridružiti naši družini ponudnikov blagovne znamke ZELENO ZLATO. Več informacij in vsebino poziva najdete na spletni strani www.zkst-zalec.si. Ob nevarnih izvozih na avtocesti v Arji vasi bosta zgrajeni dve krožišči. Na povabilo župana Občine Žalec Janka Kosa je Žalec obiskala ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek. Po pogovoru v sejni sobi si je s predstavniki DARS-a ogledala nekatere najbolj pereče točke na državnih cestah v žalski občini. Na ministrstvu za večino od njih že imajo rešitve, je povedala ministrica. Srečanja z ministrico so se poleg občinske uprave in predstavnikov policije udeležili tudi predsedniki tistih krajevnih skupnosti, kjer najbolj pričakujejo ureditve. Kot je povedal vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir, je najnevarnejši in prometno obremenjen tako imenovani diamantni izvoz z avtoceste v Arji vasi. Ta bo še bolj obremenjen s tovornim prometom po odprtju Lidlovega distribucijskega centra v tamkajšnji poslovni coni, predvidoma že konec letošnjega leta. Pogovarjali so se tudi o rekonstrukciji ceste skozi Šempeter, kolesarski in peš povezavi med Žalcem in Šempetrom, nadhodu Mavrica, križišč na žalski obvoznici in v Mali Pirešici ter poplavljanju ceste pod kamnolomom v Veliki Pirešici. Večina teh zadev minstrica, ki izhaja iz Žalca, pozna, kar pa ne pomeni, da se bo reševanja lotila izven ustaljenih postopkov, je poudarila. Rešitev za nevarna izvoza z avtoceste v Arji vasi predstavlja gradnja dveh krožišč na vsaki strani izvoza/uvoza na državno cesto Arja vas–Velenje, za kar je že izdelana dokumentacija, je povedal član uprave DARS-a Vili Ževarlan. Za zdaj je vrednost gradnje novih krožišč ocenjena na 3,2 milijona evrov. Občina Žalec pa poleg tega predlaga nov izvoz v Poslovno cono Arnovski gozd, saj pričakuje do 200 dodatnih tovornjakov na dan po odprtju Lidloveg distribucijskega centra. To bo po Ževarlanovih besedah potrebno podkrepiti s prometno študijo. Prav tako občina predlaga parkirišče za dnevne migrante ob avtocesti in ureditev križišča za Celje v Mali Pirešici. Tudi policisti so Ministrica mag. Alenka Bratušek je v sejni sobi občine najprej prisluhnila predstavitvi najbolj perečih problemov na državnih cestah v žalski občini. Most čez Strugo na državni cesti skozi Šempeter je popolnoma dotrajan in nevaren. opozorili, da že zdaj prihaja do zastojev na avtocestnih izvozih v Arji vasi, med gradnjo dveh novih krožišč pa bo verjetno prometni kaos še večji. Vendar se temu v času gradnje ne bo mogoče izogniti, zato je ministrica vse voznike pozvala k strpnosti in predvsem zagotavljanju varnosti zase in druge udeležence v prometu. Za obnovo ceste od krožišča v Ločici ob Savinji do semaforiziranega križišča pri Sipu v Šempetru z gradnjo novega mostu čez Strugo je dokumentacija že izdelana, letos bo direkcija za infrastrukturo objavila javno naročilo za gradnjo, če ne bi bilo nobene pritožbe, bi se lahko dela začela v tem letu. Naslednja etapa bo odsek mimo Spara, kjer bodo zgradili krožišče, vendar zdaj popravljajo projekt v skladu s pripombami te trgovske družbe, ki se ne strinja z zmanjšanjem sedanjega števila parkirišč, zato bo krožišče pomaknjeno proti jugu. Občina Žalec si prizadeva tudi za gradnjo pešpoti in kolesarske steze med Žalcem in Šempetrom, ki bi povezala tudi tamkajšnje hiše. Direkcija za infrastrukturo je letos v državnem proračunu odprla to proračunsko postavko za umestitev trase v prostor in bo upoštevala predloge občine. Glede nadhoda Mavrica, za katerega je Občina Žalec izvedla javni natečaj za idejni projekt in izbrala višjo kovinsko izvedbo, bo direkcija začela s postopkom izvedbe, ko bo od občine pridobila dokumentacijo za gradnjo. Za preureditev tako imenovanega križišča Y na žalski obvoznici v krožišče je že izdelana PZI-dokumentacija, ki je trenutno v recenziji, so povedali predstavniki ministrstva. Ocenjena vrednost del je 1,1 milijona evrov. Sledil bo nakup zemljišč, gradnja pa v letošnjem letu še ni predvidena. Glede državne ceste mimo kamnoloma Velika Pirešica pa bi bila po besedah Aleksandra Žolnirja dovolj že redno čiščenje in dodatna ureditev vodotoka. K. R., foto: T. T. 4 OBČINE Februar 2019 Plakete za praznik Proslava v znamenju Valentina Vodnika Na Vranskem so se na predvečer slovenskega kulturnega praznika s slovesnostjo poklonili našemu največjemu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu in vsestranskemu umetniku, duhovniku, pedagogu Valentinu Vodniku, s čimer so dali pečat njegovemu delu in življenju, ki ga je sklenil pred 200 leti. Zbrane je pozdravila povezovalka prireditve Kristina Bogataj, slavnostni govornik pa je bil Aleksander Reberšek, ki je svoj nagovor začel z znamenitimi verzi Prešernove Zdravljice: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last.« Nadaljeval pa z besedami: »Kultura je v nas ohranjala slovenstvo tudi takrat, ko še nismo imeli svoje države. In tudi takrat, ko slovenščina še ni bila uradni jezik, pač pa jezik kmetov in preprostih ljudi. Dandanes na kulturo gledamo nekoliko drugače. Namesto da bi nas združevala in povezovala, nas pogosto deli. Sam odstavljeni minister za kulturo je v javnosti poskrbel za dvom, ali so naše najvišje državne institucije, ki bi morale delati v podporo kulturi, sploh kulturne in zaupanje vredne. Kultura ni v kvazi umetniških delih, pač pa predvsem v ohranjanju naše kulturne dediščine, v kakovostnih umetniških delih in v naši ljubiteljski kulturi, ki združuje in povezuje ljudi. Vsekakor pa kultura niso samo umetniška dela v galerijah, gledališčih, muzejih in knjižnicah. Kulturo soustvarjamo tudi mi, v našem vsakdanjem življenju. Kultura se kaže v naših odnosih, v tem, ali se pozdravimo v trgu Vransko ali ne, kako gledamo na sočloveka, kaj zanj naredimo. Kulturno je iskati in govoriti resnico in ne širiti laži. Kulturno je, kadar v medosebnih odnosih rastemo in se trudimo za bogatejši in lepši vsakdan. Kul- V Občini Tabor so proslavo ob prazniku kulture pripravili na predvečer praznika. Prireditev, ki sta jo organizirala Občina Tabor in Pevsko društvo Tabor, je bila v znamenju najstarejšega mojstra slovenske pisane besede Valentina Vodnika, ki je umrl pred 200 leti in kateremu je posvečeno letošnje kulturno leto. Najprej je pod vodstvom Vanje Govek iz grl učencev pevskega zbora POŠ Tabor zadonela Prešernova Zdravljica, občinstvo pa je nagovorila povezovalka programa Ksenija Kovče. Slavnostna govornica je bila vodja žalske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Neža Zagoričnik, ki je svoj nagovor začela z besedami Ivana Cankarja: »Pa kaj nam zima in noč in vihar in ploha z neba – če je v srcu pomlad in sonce in dan, nam nič ni treba.« S temi besedami je Cankar spretno ujel v svoje vrstice sporočilo, ki so ga poudarjali tudi drugi avtorji in ki odzvanja še danes. »Odzvanja, ker je resnica. Odzvanja, ker Cankar še zdaleč ni bil edini, ki se je zavedal tega dejstva. Tudi mož, kateremu je posvečeno letošnje leto, se je tega še kako dobro zavedal. To sporočilo, to dejstvo je živel, z njim so bile prežete njegove pesmi, njegove hudomušne poetične in prozne vrstice, zaradi njega so ga imenovali »Zadovoljni Kranjec«. Valentin Vodnik. Prvi slovenski pesnik. Slovel je po svoji prijaznosti, dobrohotnosti in duhovitosti. In s to držo, s to življenjsko naravnanostjo je vihtel svoje pisalo in ustvaril zavidljiv opus del ter postavil mnoge pomembne mejnike slovenskega jezika. In kaj nam pravzaprav sporoča Cankarjev zapis, kaj je Vodnika poneslo do tako uspešnega ustvarjanja? Tisto, kar menim, da sploh v zadnjih časih ljudje vse prepogosto pozabljamo. Tisto nekaj, za kar mnogi menijo, da ni več Poslanec Aleksander Reberšek med svojim govorom tura je vsepovsod okrog nas, mi vsi smo del naše kulture in vsi smo poklicani, da jo soustvarjamo in bogatimo. In tako predvsem bogatimo drug drugega in nenazadnje tudi sami sebe,« je prepričan Aleksander Reberšek. V nadaljevanju svojega govora je poudaril, da nas kultura in narodna zavest spodbujata k ohranjanju naših vrednot, kot so marljivost, poštenost, solidarnost in pomoč drugim, pa tudi k temu, da si mož besede, ustvarjalnosti, slovenskega jezika in lepe pesmi. »France Prešeren je bil eden izmed velikanov slovenskega naroda, ki je dokazal, da je v slovenščini mogoče napisati visoko, najzahtevnejšo književnost. Slovencem in drugim je pokazal lepoto slovenskega jezika. Vse prevečkrat se nam zdi, da je tisto, kar prihaja od drugod, boljše, zanimivejše, vrednejše. Zato je še kako pomembno, da smo se ravno danes, na predvečer kulturnega praznika, ki je posvečen temu velikemu pesniku, zbrali, da skupaj proslavimo naše korenine, našo kulturo in dela slovenskih ustvarjalcev,« je dejal slavnostni govornik, nato pa nekaj besed namenil zgodovini in našemu ponosu, da imamo med več tisoč narodi in med 232 državami tudi Slovenci svojo državo. »Pogosto imam občutek, da med mladimi primanjkuje znanja o zgodovini naše države. Dozdeva se, da rastejo ob vsiljeni kulturi sodobnih medijev. Le kaj bi si mislil naš pesnik, narodni buditelj, ljubitelj gora in Triglava, prvi časnikar in pisec prvih učbenikov v slovenščini, duhovnik in učitelj Valentin Vodnik, čigar 200-letnico smrti obeležujemo letos, ko je leta 1816 kot prvi našemu ozemlju namenil ime Slovenija? Kaj bi si mislili naši predniki, ki so leta 1848 prvič izobesili trobojnico in se trudili, da bi slovenščina in slovenski narod obstala? Zato ohranjajmo slovensko besedo in našo kulturo, ponosno zapojmo himno in izobesimo slovensko zastavo. Kdo bo dal veljavo našim državnim simbolom, če ne mi, Slovenci, sami?« je še poudaril Aleksander Reberšek in svoj govor končal z besedami: »Ko bomo danes odhajali iz dvorane, si želim, da bi odhajali ponosno in z zavedanjem, da smo po srcu in dejanjih velik in srečen narod. Predvsem pa želim nas vse spodbuditi, da za vsak praznik izobesimo slovensko zastavo.« V kulturnem programu so nastopili solistka Nina Kreča, učenke Glasbene šole Risto Savin Žalec (Monika Lesjak, Eva Učakar in Lara Kropec), učenci Osnovne šole Vransko, Literarno društvo Livra ter Veronika Vadlan Pikelj in Tomaž Vadlan. D. Naraglav Na Polzeli podelili Prešernov cekin Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Polzela so v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo na predvečer praznika gostili vitezinjo poezije dr. Glorjano Veber, s katero se je pogovarjala Valentina Plaskan Jordan. Slavnostni govornik župan Jože Kužnik je po uvodnem pozdravu dejal, da s svojo navzočnostjo vsakdo izraža poklon slovenski kulturi v najširšem smislu besede in vsem njenim odtenkom. Pogled je namenil v leto, ki je za nami, v Cankarjevo leto v kulturnem smislu, globalno in dojemljivo. Občina Polzela vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku podeljuje Prešernov cekin. Tokrat ga je prejel nekdanji direktor Osrednje knjižnice Celje in pisatelj Janko Germadnik, ki je s polzelsko občino, kljub temu da živi v bližnjih Preserjah, tesno povezan. Z ženo je namreč leta 2005 napisal knjigo o Gori Oljki, lani pa se je podpisal pod novo monografijo Občina smo ljudje. »Veliko mi pomeni, da domači ljudje, s katerimi se vsakodnevno srečujem, prepoznajo tvoj trud in da ga cenijo,« je ob tej priložnosti povedal Janko Germadnik. Kulturni program so sooblikovali člani Kulturnega društva Andraž nad Polzelo, MePZ Andraž nad Polzelo, Medobčinska splošna knjižni- Župan Jože Kužnik podeljuje Janku Germadniku Prešernov cekin. ca Žalec, Marko Lesjak v vlogi Ivana Cankarja in Kulinarična sekcija Andraž nad Polzelo. T. Tavčar Slavnostna govornica Neža Zagoričnik Šolski pevski zbor je zapel uvodno Zdravljico. res, da je izgubilo svojo moč. Da vendar ne deluje več, kot je morda nekoč nekdaj, v lepših časih. Saj vendar vidimo, kaj se dandanes dogaja v svetu okoli nas. Mediji so polni negativnih novic, sporočil o korupciji, o nasilju, o kaznivih dejanjih oseb na vodilnih položajih, ki ne prejmejo kazni, o krčenju finančnih sredstev, o teh in onih težavah določenih ministrov, ki predčasno zapuščajo svoja mesta. O stanju kulture, ki je po mnogih letih finančnega hiranja letos končno prejela nekaj prepotrebnega krepčila,« je dejala Neža Zagoričnik in nadaljevala, da so ljudje v vrtincu teh negativnih sporočil pozabili na tisto sporočilo, ki tiho odzvanja v Cankarjevih besedah in ki je mogočno sijalo iz del »zadovoljnega Kranjca«, danes pa je skrito pod gmotami neljubih dogodkov. »Pozabili smo, da nam nič ni treba, če le imamo v srcu pomlad in sonce in dan. Če le ohranimo v sebi radost, srečo, veselje, ne glede na to, kaj nam prinaša svet okoli nas. S tem ne pravim, da bo zgolj nasmeh na obrazu rešil svet, da mnoge situacije dandanes niso resnično težke in zahtevajo odločen boj. Ta bo mnogo uspešnejši, če ga bomo bili s soncem v srcu. To je tisto, kar so vedeli že Cankar, Vodnik in tudi Prešeren. Živeli so v težkih časih, orali so ledino v zgodovini slovenstva, a vendar so to počeli z radostjo v srcu. Z ognjem, ki je odločno svetil in zaslepil vse, ki so mu prišli nasproti. Mnogokrat se niti niso posebej menili za nasprotnike, le zvesto so gojili pomlad v svojem srcu in ji omogočili, da se je razširila po svetu,« je dejala slavnostna govornica, postregla še s Prešernovo in z Vodnikovo pesnitvijo, svoj govor pa zaključila z besedami: »Življenje nam bo nasproti še vedno pošiljalo neugodne in težke situacije, a le zato, da bi mi imeli možnost še bolj okrepiti sonce v naših srcih. Svetlobe je na pretek. Iščite jo v ljubezni vaših domačih, iščite jo v iskrenih prijateljih, iščite jo v naravi, iščite jo v kulturi. Našli jo boste.« V nadaljevanju večera je Ksenija Kovče predstavila delo in življenje Valentina Vodnika, v kulturnem programu pa so nastopili Savinjski rogisti, člani dramske skupine KD Ivan Cankar Tabor, ki so predstavili odlomek iz prve slovenske kuharske knjige, ki jo je napisal Valentin Vodnik, in Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Karla Leskovca. D. Naraglav OBČINE Februar 2019 Ob prazniku podelili plaketo Kultura je identiteta naroda V Občini Prebold so se slovenskemu kulturnemu prazniku poklonili v torek, 5. februarja. Glavni organizator je bil Pihalni orkester Prebold, v kulturnem programu pa so nastopili tudi Moški pevski zbor KD Antona Schwaba Prebold, učenci OŠ Prebold in moderatorji večera. Slavnostni govornik je bil ravnatelj OŠ Prebold Peter Žurej. S himno je prireditev začel Moški pevski zbor KD Antona Schwaba Prebold. Občinstvo sta z recitacijami pesmi Toneta Pavčka in Brine Štampe Žmavc navdušili Eva Zagoričnik in Zoja Repnik. Moderator Gašper Hriberšek pa je nastopil z verzi pesnika Otona Župančiča iz pesnitve Duma. Z glasbo in venčkom domačih je kulturni dogodek popestril Pihalni orkester Prebold, Nejka Golič pa je v nadaljevanju tudi v vlogi moderatorke spregovorila o kulturi pri mladih in novih oblikah kulture, ki jo prinašajo tudi družbena omrežja, nato pa je pred mikrofon povabila slavnostnega govornika Petra Žureja. Slavnostni govornik je med drugim poudaril: »Kultura ni od včeraj. Kultura obstaja, odkar je človek zmožen misliti o sebi in o drugih. Včasih je na pogled preprosta, kot je na primer pripovedovanje pravljic otrokom za lahko noč. Pa vendar si pripovedujejo različni narodi različne pravljice. Prav vse pravljice pa nosijo s sabo sporočilo, včasih enostavno, včasih zavito. Še bolj zgovorni so bili nekoč pripovedovalci, ki so pripovedovali zgodbe od hiše do hiše in prenašali sporočila od blizu in daleč. Človeškemu umu in duhu pa to ni bilo dovolj. Da bi lahko izrazil vse, kar se je dogajalo okoli njega in v njem, V polni dvorani Doma krajanov Gomilsko je bila dan pred praznikom osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Braslovče. Slavnostni govornik je bil dr. Ivan Rojnik, slovenski teolog, filozof in pedagog, ki se je rodil v Podvrhu pri Braslovčah. Leta 1969 je magistriral iz filozofije, leta 1978 pa doktoriral iz pedagogike. Od leta 2009 opravlja službo župnika v Vuhredu v Občini Radlje ob Dravi. Proslava je bila tudi v znamenju 200-letnice smrti slovenskega duhovnika, frančiškana, prevajalca, razsvetljenca, jezikoslovca, učitelja, novinarja, urednika in prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. V govoru je dr. Ivan Rojnik med drugim poudaril: »Prazniki imajo svojo vsebino; postavljani so bili kot spomin na pomembne dogodke v zgodovini človeštva in posameznih narodov. Veliki prazniki so dela prosti dnevi. Marsikdaj pa se nam zgodi, da prazniki izgubijo svoj osnovni pomen, izkoristimo jih še samo kot dela proste dneve. Ker so bila praznovanja vedno del življenja, je prav, da se ob njih zamislimo in jih napolnimo z novo vsebino. Dan kulture je za nas, Slovence, nekaj posebnega, saj mu pri drugih narodih ne posvečajo tako velikega pomena, da bi bil npr. državni praznik in dela prost dan. Še preden smo postali politično svoboden narod z lastno državo, smo bili že v 16. stoletju v dobi reformacije prepoznavni prav po kulturi. Tako je prva slovenska knjiga Katekizem Primoža Trubarja tlakovala pot slovenski samostojnosti že v davni preteklosti. Zakaj Slovenci dajemo tako velik poudarek kulturi? Menim, da Nejka Golič z županom, predsednikom komisije in nagrajencem Jožetom Roglom je iskal vedno nove oblike izražanja, od petja in gledališča do pesmi v rimah, slik, kipov, glasbil, fotografij, stripa, videa in računalniških animacij,« je v prvem delu svojega govora o kulturi dejal Žurej, nadaljeval pa z besedami, da je kultura še veliko več, je način, kako se pozdravljamo na cesti, kako delujemo v prometu, kako rešujemo politične probleme, kako se pogovarjamo v težavnih razmerah, koliko samospoštovanja smo si uspeli razviti, ali nam je bilo dano stopiti v knjižnico, si ogledati muzejsko zbirko, izjemno arhitekturo. »Kultura, ki jo doživljamo, nam sporoča tudi skrita sporočila o tem, kakšne so prevladujoče vrednote, ali je več vredno sonce ali nafta, ali se splača prebrati navodila ali bomo kar po svoje, ali je več vreden lastni interes ali interes skupnosti, ali je močnejša resnica ali množica laži, ali je več vreden denar ali človek …« Ob tej priložnosti sta župan Vinko Debelak in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe članu Pihalnega orkestra Prebold Jožetu Roglu, ki v orkestru igra že od leta 1955, podelili plaketo dr. Slavnostni govornik Peter Žurej Antona Schwaba. V drugem delu slovesnosti so dvorano z glasbo znova napolnili člani orkestra, z recitacijami pesmi Dramilo, Moj spomenik, Breza in kos pa Simona Repnik, Bojana Hrovat in Bojana Cestnik. Povezovalca kulturnega programa Gašper in Nejka sta nekaj besed namenila tudi Valentinu Vodniku, ki je umrl prav na ta dan, 5. februarja, pred 200 leti. Z njegovimi verzi in takratno slovenščino je uvod v Vodnikovo leto zaokrožil Marko Repnik, dirigent Pihalnega orkestra Prebold, ki je prireditev sklenil s skladbo Arsenal. D. Naraglav za odvajanje odpadnih voda gospodinjstvom. Občina Braslovče bo na podlagi sprejetih sklepov v proračunu pridobila dodatna sredstva za izvedbo nujno potrebnih investicij v obnovo vodovodov in gradnjo kanalizacije. Vsi podrobnejši podatki o potrjenih cenah storitev bodo od 1. marca dalje objavljeni na spletni strani JKP Žalec. Po krajši razpravi so svetniki v nadaljevanju seje potrdili predsednike in člane delovnih teles. Odbor za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje bo vodil Bogdan Trop, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Domen Dobnik, Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada Boštjan Šalamon, Odbor za okolje in prostor Danijel Cokan, Odbor za družbene dejavnosti Polona Marovt Gantar, Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Jaka Orožim, Komisijo na normativne akte Primož Birmanec in Komisijo za celostno podobo občine Danica Tanjšek. Odbori in komisije štejejo po sedem, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa tri člane. Brez pripomb so potrdili tudi člane krajevnih odborov Braslovče, Letuš, Gomilsko, Trnava in Parižlje - Topovlje, ki štejejo enajst, KO Trnava pa devet članov. Predlog proračuna Občine Braslovče za leti 2019 in 2020 sta v nadaljevanju predstavila župan Tomaž Žohar in Barbara Florjan Jelen. Načrtovani prihodki za leto 2019 znašajo 4.612.893, odhodki pa 4.651.882 evrov. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili s stanjem na računu iz preteklega leta, v letu 2019 pa Občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so s svojim nastopom obogatili najmlajši. zato, ker smo kot majhen narod razmeroma pozno prišli do politične samostojnosti in lastne države, veliko prej pa smo potrjevali našo narodno identiteto s kulturo. Pri tem je imela slovenska beseda vodilno poslanstvo in ga ima še danes. Prav zato cenimo naše kulturno izročilo, kajti narod, ki izgubi svojo kulturno istovetnost, ni več prepoznaven v svetu. Z globokim spoštovanjem pozdravljam današnjo proslavo ob kulturnem prazniku, še posebej pa sem navdušen, da bodo otroci prvih razredov slovesno uvedeni v svet kulture. Upravičeno smo lahko ponosni na slovensko kulturno zakladnico. Koliko ljudem je ljudska pesem vlivala zaupanje v najtežjih trenutkih?! Pa ne samo to, vesela pesem nas pogosto ob naši značajski in narodno pogojeni zadržanosti sprosti in razveseli. Kolikokrat je umetniška beseda budila narodno zavest, kolikokrat je poezija izlila najgloblja človekova čustva?! Zato razvijajmo, krepimo, utrjujmo duhovno kondicijo s pomočjo kulture …« Že tradicionalno so ob tej priložnosti v Kulturno društvo Gomilsko sprejeli devet, Slavnostni govornik dr. Ivan Rojnik v šolsko kulturno društvo Trnava pa enajst prvošolčkov. Prvošolčki so prejeli knjigo Moj dežnik je klobuk in rdeč nagelj, v kulturno društvo pa so jih sprejeli dr. Ivan Rojnik, predsednik KD Gomilsko Andrej Šram in vodja Podružnične osnovne šole Trnava Ana Rehar. V bogatem kulturnem programu, za katerega je vezno besedilo pripravila Nina Markovič Korent, so nastopili učenci podružničnih osnovnih šol Gomilsko in Trnava, Glasbene šole Risto Savin Žalec in člani KD Gomilsko. T. Tavčar Novi podžupan O novih cenah in dveletnem proračunu Svetniki Občine Braslovče so se 13. februarja sestali na 3. redni seji občinskega sveta. Po potrditvi zapisnika 2. redne seje, predlaganega dnevnega reda in poročila o realizaciji sklepov 2. redne seje so obravnavali elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Braslovče, s čimer je braslovški občinski svet seznanil direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Po daljši razpravi je Občinski svet Občine Braslovče potrdil elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v braslovški občini. Sprejeli so sklep o 10-odstotnem znižanju subvencije k ceni omrežnine 5 se ne nameravajo zadolževati pri poslovnih bankah. Načrtovani prihodki za leto 2020 znašajo 4.544.208, odhodki pa 5.127.102 evra. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili s sredstvi na računu v letu 2019, nameravajo pa se zadolžiti v višini 560 tisoč evrov. Občinski svet je soglasno potrdil sklep, da je predlog odloka o proračunu za leti 2019 in 2020 ustrezna podlaga za javno razpravo in so ga posredovali v 20-dnevno javno obravnavo. T. T. SLIKOPLESKARSTVO Na zadnjih lokalnih volitvah je bil Mihael Frankovič kot nestrankarski kandidat s podporo stranke SDS izvoljen v Občinski svet Občine Polzela. V začetku februarja je župan Jože Kužnik za novega podžupana za mandatno obdobje 2019–2022 izbral Mihaela Frankoviča, ki bo zadolžen za področje družbenih dejavnosti, predvsem za sodelovanje občine z društvi in s krajevnimi odbori. Kot je ob imenovanju pove- dal podžupan Mihael Frankovič, se veseli novih izzivov, da bo lahko z aktivnim delom kot podžupan in kot predsednik Odbora za prostorsko načrtovanje in komunalne zadeve soustvarjal razvoj Občine Polzela. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Polzelski podžupan Mihael Frankovič 6 PO DOLINI Februar 2019 Proračun in trije podžupani Sprejeli proračun in program športa Na tretji redni seji Občinskega sveta Občine Prebold v četrtek, 31. januarja, so med drugim obravnavali in sprejeli nove cene programov predšolske vzgoje, potrdili predlog za člane nadzornega in krajevnih odborov, obravnavali pa so tudi proračun Občine Prebold za leti 2019 in 2020 in ju posredovali v 30-dnevno javno razpravo. Pod točko razno je župan Vinko Debelak seznanil občinski svet z imenovanjem treh podžupanov, ki bodo opravljali funkcije nepoklicno. Novi podžupani so postali Boris Kupec, ki bo pomagal županu pri opravljanju nalog s področja gospodarskih javnih služb, gospodarstva, turizma in kmetijstva, Marko Repnik, ki bo sodeloval pri opravljanju nalog s področja javnih služb družbenih dejavnosti, in Franc Škrabe, ki bo opravljal naloge s področja zaščite in reševanja ter požarne varnosti. V nadaljevanju je predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Marjan Golavšek predstavil predlog o določitvi cene programov predšolske vzgoje v Vrtcu Prebold. Povedal, je da bo cena v I. starostnem obdobju višja za 13,85 % in v II. starostnem obdobju za 8,96 %, kar pomeni, da znaša predlagana cena za I. starostno obdobje 486 evrov in za II. starostno obdobje 337 evrov. Ravnatelj Peter Žurej je povedal, da so se cene dvignile zaradi povečanja stroškov dela in so izračunane v skladu z metodologijo za izračun ekonomske cene v vrtcu. Svetnika Miho Fondo je zanimalo, zakaj Prejšnjo sredo so se na 3. redni seji sestali svetniki Občinskega sveta Občine Tabor in med drugim razpravljali o potrditvi elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v taborski občini v drugi obravnavi, sprejemu proračuna Občine Tabor za leto 2019, soglasju k ceni storitve pomoči na domu, potrditvi kriterijev za podelitev občinskih priznanj v drugi obravnavi in odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa. Igor Glušič iz JKP Žalec je predstavil elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne vode v taborski občini, svetniki pa so predlagani elaborat soglasno potrdili. Prav tako so potrdili tudi pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav v občini. V nadaljevanju je svetnike in župana nagovorila tolikšna razlika v ceni med I. in II. starostnim obdobjem glede na tabelo primerjave cen z ostalimi vrtci v SSD. Ravnatelj Peter Žurej je obrazložil, da je v tabeli podana nova cena le za preboldski vrtec, saj ostali vrtci še niso sprejeli novih cen, zato je tudi cena višja, sicer pa je preboldski vrtec med najcenejšimi. Občina Prebold je tudi edina občina v SSD, ki zagotavlja staršem še dodaten 7-odstotni popust. Občinski svet je obravnaval predloge za člane Nadzornega odbora Občine Prebold. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe je predstavil potek zbiranja predlogov za članice in člane nadzornega odbora in predlog komisije za sestavo nadzornega odbora. Občinski svet je potrdil predlagane člane NO, v katerem so Petra Kobal Šorli, Boris Rodošek in Uroš Ledinek. Sledila je obravnava predlogov za člane krajevnih odborov. Predloge in postopek zbiranja predlogov za člane krajevnih odborov je prav tako predstavil predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe. Predstavil je tudi predloge za sestavo krajevnih odborov, ki jih je oblikovala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Vsak odbor sestavlja sedem članov, ti bodo izmed sebe izvolili predsednika krajevnega odbora in ostale člane raznih funkcij. V nadaljevanju je sledila obravnava proračunov Občine Prebold za leti 2019 in 2020. Predloga je predstavil župan in podrobneje razložil vsebi- no proračunov, se osredotočil na prednostne projekte, na že prevzete obveznosti iz preteklih let in tožbe, ki vplivajo na proračuna. Prihodki naj bi za leto 2019 znašali dobrih 4.345.370, za leto 2020 pa dobrih 4.157.280 evrov. Odhodki za leto 2019 naj bi znašali 5.461.100 evrov, za leto 2020 pa 4.460.300 evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako v letu 2019 znašal 1.141.570 evrov, v letu 2020 pa 303.000 evrov. Razlika med prihodki in odhodki gre na račun prizidka k OŠ Prebold, v katerem bodo nove učilnice in kuhinja, energetske sanacije Zdravstvene postaje Prebold, nakupa zemljišča ob vrtcu in drugih stroškov, za kar predvidevajo zadolževanje. Več o tem bo znanega po 30-dnevni javni razpravi in na 4. redni seji, ko naj bi proračuna tudi potrdili. Pod točko vprašanja in pobude je svetniška skupina SDS občinskemu svetu podala pobudo, naj na naslednji seji v skladu s 65. členom poslovnika sprejme sklep o ustanovitvi občasnega delovnega telesa, in sicer komisijo za reševanje spora s Paulini v petčlanski sestavi, s čimer se je strinjal tudi župan in pozval svetnike, naj do naslednje seje podajo predloge za imenovanje članov komisije. V zvezi s tem so podali tudi pobudo o seznanitvi občinskega sveta s kronološkim pregledom dejavnosti pri reševanju omenjene zadeve, ki se vleče že vrsto let. Govorili so tudi o Zainerjevi hiši, s katere odpada omet, ki preprečuje hojo po pločniku, pa o deponijah pepela in nekaterih drugih vprašanjih. D. Naraglav Gradnja optičnega omrežja Telekom Slovenije namerava konec februarja začeti gradnjo optičnega omrežja, ki bo prebivalcem omogočilo višje internetne hitrosti in boljšo izkušnjo spremljanja televizije. V Telekomu Slovenije predvidevajo, da bo gradnja v sodelovanju s krajani in Občino Braslovče potekala tekoče, tako da bi postavitev celotnega novega omrežja na območju naselij Kamenče, Spodnje Gorče, Rakovlje in Braslovče zaključili v prvem polletju letošnjega leta. Glavna prednost optičnega omrežja je velika pasovna širina, ki omogoča hitrejši, zanesljivejši in varnejši prenos podatkov, saj je optična povezava manj občutljiva na elektromagnetne motnje in udar strele. Optično omrežje zagotavlja kakovostno uporabo širokopasovnih storitev, kot so televizija, internet in internetna telefonija. Krajani bodo o možnostih uporabe in naročila storitev Telekoma Slovenije seznanjeni sproti, ko bo omrežje na posameznem območju Četrtek, 14. 3. 2019, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Veseli svatje, Fantje z vseh vetrov in Franci Podbrežnik - Solčavski Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe in izven Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si nadgrajeno in bo možen vklop novih naročnikov. Hišni priključki bodo zgrajeni tam, kjer bodo uporabniki oddali vlogo za gradnjo širokopasovnega priključka, pri čemer je potrebno poudariti, da je gradnja brezplačna. V Telekomu Slovenije priporočajo, da se krajani za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo kasnejši dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. T. T. direktorica Zavoda svetega Rafaela Vransko mag. Mojca Hrastnik in predstavila delovanje doma, stroške in razloge za potrditev soglasja k ceni storitev pomoči na domu, ki jo izvajajo. Svetniki so po krajši razpravi podali soglasje k ceni storitve pomoč na domu v višini 18,55 evra, ki bo veljala od 1. marca dalje. Subvencija cene znaša 60 % cene, kar pomeni, da bo občina pomoč na domu sofinancirala v višini 11,58 evra na uro, uporabnik pa bo prispeval 6,97 evra. Sledila je druga obravnava proračuna Občine Tabor za leto 2019. V javni razpravi so prejeli dve pobudi za spremembe in jih vnesli v predlog proračuna. Prihodki znašajo 1.898.450 evrov, odhodki pa so načrtovani v višini 2.019.280 evrov, kar pomeni primanjkljaj v višini 27.597 evrov. Svetniki so soglasno sprejeli proračun v predlagani obliki, hkrati pa tudi letni program prodaje občinskega finančnega premoženja za leto 2019 in načrt ravnanja z nepre- mičnim in s premičnim premoženjem občine za leto 2019. V drugem delu seje so svetniki soglasno potrdili odlok o postopkih in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini, ki bo nadomestil dosedanji pravilnik o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnega programa športa v taborski občini. Pod drugo točko dnevnega reda so potrdili tudi letni program športa za to leto in v nadaljevanju tudi kriterije za podelitev občinskih priznanj, ki naj bi pripomogli k večjemu vrednotenju dobljenega priznanja. Ob koncu so svetniki potrdili tudi mandate članom uredniškega odbora občinskega glasila Novice izpod Krvavice, imenovali Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Komisijo za investicije v cestno infrastrukturo. Kar precej pa so se razgovorili pri zadnji točki, pri pobudah in vprašanjih, ki so se nanašala predvsem na cestno infrastrukturo v posameznih delih občine. D. Naraglav Z akcijo zadovoljni, naslednja v Žalcu Žalsko območno združenje RK Slovenije, KO RK Polzela in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana so 20. februarja v učilnici polzelske župnije pripravili drugo krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 67 krvodajalcev. Sekretar žalskega občinskega združenja RK Matjaž Črešnovar je povedal, da so bili z udeležbo zadovoljni, saj so pričakovali manj krvodajalcev, nekaj pa jih je kri darovalo prvič. Naslednja, tretja krvodajalska akcija bo 20. marca v prostorih UPI – ljudske univerze Žalec. T. Tavčar S krvodajalske akcije na Polzeli Novih cen vrtca svetniki niso potrdili Svetniki Občine Vransko so se 5. februarja sestali na 2. redni seji in uvodoma obravnavali pobude in vprašanja svetnikov ter se seznanili z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki ga je Ministrstvo RS za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, izdalo upravljalcu Global avto, s pritožbo Ob- čine Vransko in pooblastilom župana Franca Sušnika in občinske uprave, da uporabi vsa pravna sredstva za razveljavitev okoljevarstvenega dovoljenja. V nadaljevanju so sprejeli več sklepov, in sicer o potrditvi novih cen oskrbe s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode Javnega komunalnega podjetja Žalec, o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za območje občine za letošnje leto, o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letošnje leto, niso pa potrdili za 8,5 odstotka povišanja cen za 1. in 2. starostno obdobje v Vrtcu Vransko. Podali so soglasje k ceni storitve pomoč družini na domu (z veljavnostjo od 1. 3 dalje) ter podali soglasje k ceni storitve priprava in razdelitev toplih obrokov za socialno ogrožene občane Občine Vransko v višini 1,80 evra (cena velja od 1. 1. 2019). Svetniki so sprejeli odlok o kategorizaciji občinskih cest v prvem branju in ga podali v 30-dnevno javno obravnavo ter sprejeli odlok o podelitvi koncesije za izvajanje izbirne lokalne gospodarske javne službe operaterju distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini v prvi obravnavi in ga prav tako posredovali v 30-dnevno javno obravnavo. Ob koncu seje je občinski svet imenoval člane nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta in predstavnika Občine Vransko v Svet lokalne skupnosti Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška. T. Tavčar PO DOLINI Februar 2019 7 Za kakovostno pitno vodo 40 let doline na časopisnih straneh Župani med podpisom dogovora V četrtek, 14. februarja, so na gradu Komenda župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline podpisali partnerski dogovor o medsebojnem sodelovanju v projektu drugega povabila dogovora za razvoj regij »Izgradnja infrastrukture za kakovostno vodooskrbo v savinjski regiji – občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec«, in sicer s koordinatorjem projekta Razvojno agencijo Savinja Žalec. Projekt sodi v prednostno naložbo Vlaganje v vodni sektor in specifični cilj in drugič za večjo zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Predlagala ga je savinjska regija, minister Zdravko Počivalšek pa je junija lani že podpisal dodatek k dogovoru o razvoju regije, kamor je projekt umeščen, med MGRT in Razvojnim svetom Savinjske razvojne regije. Projektni predlog koordinira MGRT in bo sofinanciran iz sredstev evropske kohezijske politike in proračuna RS. Pri pripravi projektne vloge za sofinanciranje sodeluje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline v sodelovanju s predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Glede na največji investicijski delež so občine imenovale odgovornega vodilnega partnerja pro- jekta – Občino Žalec in odbor za koordinacijo operacije, ki ga sestavljajo predstavniki sodelujočih občin, predstavnik Javnega komunalnega podjetja Žalec ter predstavnik organizacije, izbrane za koordinacijo in vodenje operacije v fazi izvajanja. Ključna cilja sta novogradnja in rekonstrukcija vodovodnih sistemov za izboljšanje varne oskrbe prebivalcev doline s kakovostno pitno vodo ter zmanjšanje izgub pitne vode. Pogoj pa je, da mora omenjeni projekt zagotavljati pitno vodo za najmanj 10 tisoč prebivalcev. Vsaka posamezna vključena občina bo investitorica komunalne infrastrukture na svojem območju, in sicer gre za sledeča območja gradnje: prva faza primarni vodovod Tabor–Braslovče– Prebold (zadolžene občine Tabor, Prebold in Braslovče), druga faza primarni vodovod Zaplanina, Ločica, Vransko (zadolžene občine Vransko, Braslovče, Polzela in Prebold) in tretja faza vodovod Grmovje–Železno–Hramše (zadolžena Občina Žalec). Ocenjena vrednost upravičenih stroškov projekta je 2.439.828 evrov, komunalno infrastrukturo pa bodo izvedli predvidoma od potrditve projekta s strani MOP in najkasneje do konca leta 2022. T. Tavčar Medobčinska splošna knjižnica Žalec je prvi ponedeljek v februarju Utrip domoznanstva posvetila 40-letnici osrednjega spodnjesavinjskega tiskanega medija. Pred 40 leti je bil to Savinjski občan, ki se je pozneje preimenoval v Savinjčana, pred 20 leti pa je bil ustanovljen njegov naslednik Utrip Savinjske doline. Kako se je po tehnični in vsebinski plati spreminjal časopis, ki je za Savinjčanke in Savinjčane še vedno zelo pomemben, so zbranim v knjižnici predstavili nekdanji glavni in odgovorni urednik Savinjčana Janez Krofilč, nekdanja urednica in še danes novinarka Utripa Ksenija Rozman ter sedanja urednica in novinarka Utripa Lucija Kolar. Svoje spomine sta delila tudi fotografa in novinarja Darko Naraglav in Tone Tavčar, ki sta mesečniku zvesta vse od prve številke Savinjskega občana. Večer spominov in primerjav sta v sproščenem pogovoru vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih, ki sta v uvodu poudarili osnovno poslanstvo oziroma javni interes na področju medijev, to pa je uresičevanje ustavne pravice do svobode izražanja, kamor sodijo tudi pravica do javnega obveščanja in obveščenosti, kulturna, idejna in geografska pluralnost ter raznolikost medijskih vsebin. Lokalni mediji imajo pri tem posebno vlogo, saj večinoma poročajo o vsebinah, ki nacionalne oziroma globalne medije ne zanimajo oziroma zanje nimajo dovolj prostora oziroma programskega časa. Tako med svojimi bralci lokalni mediji ohranjajo specifične vrednote, zlasti pa tudi Savinjski občan, Savinjčan in Utrip Savinjske doline predstavljajo neprecenljiv kronološki pregled dogajanja v Spodnji Savinjski dolini. So ogledalo ljudi in vsakokratnega družbenega sistema. Prva številka Savinjskega občana je izšla septembra 1978 po sklepu izvršnega odbora predsedstva Občinske konference Novi predsednik Boštjan Bradeško V soboto, 23. februarja, je na občnem zboru PGD Parižlje - Topovlje dosedanji predsednik društva Tomaž Žohar zaradi županske funkcije predal predsedovanje gasilskega društva novoizvoljenemu predsedniku Boštjanu Bradešku, ki bo s pozitivno energijo in z velikem občutku za sočloveka društvo uspešno peljal na poti razvoja in sodelovanja. Ob tej priložnosti se je dosedanji predsednik Tomaž Žohar zahvalil vsem krajanom, društvom v gasilskem poveljstvu braslovške občine, vsem članom društva, predvsem pa članom upravnega in nadzornega odbora ter celotni operativi Dosedanji predsednik Tomaž Žohar čestita novoizvoljenemu predsedniku Boštjanu Bradešku. za vso podporo, ki jo je imel v času predsedovanja. Društvo bo v tem letu bogatejše za novo gasilsko vozilo s cisterno, ki je za zagotavljanje varnosti krajanov oziroma občanov izrednega pomena. T. Tavčar O časopisu nekoč in danes so se pogovarjali (z leve) Tanja Pilih, Lucija Kolar, Janez Kroflič, Ksenija Rozman in Karmen Kreže. Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) na predlog sveta za vprašanje informiranja. Pobudnika sta bila Jože Jan in Ivo Robič. Glavni namen je bil obveščanje občanov o dogajanjih in aktualnih družbenih problemih v takrat enotni oziroma veliki Občini Žalec. Prvi urednik je bil Lojze Trstenjak, ki ga je nasledil Janez Kroflič in ki se je spomnil še mnogih drugih sodelavcev, od tajnic uredništva Vladke Cerovšek in Marije Cilenšek do novinarjev, fotografov, lektorjev in drugih sodelavcev. Omenimo Anko Krčmar in Mojco Cestnik kot lektorici, fotografa, žal že pokojnega Ljuba Korberja, pa novinarki Irena Jelen Baša, ki je mnogo prezgodaj preminula, in Marjana Natek ter mnogi drugi, med katerimi seveda izstopata legendi s fotoparatom Tone Tavčar in Darko Naraglav. Že pri Savinjčanu je kot novinarka sodelovala tudi Ksenija Rozman, ki je kasneje postala urednica. Zdaj časopis že trinajsto leto ureja Lucija Kolar. Janez Kroflič je predstavil tudi mnoge anekdote v zvezi z nastajanjem časopisa v preteklosti. Sprva so ga tiskali v Novem mestu, nato v Ljubljani. Tehnika je od časov rokopisnih tekstov, njihovega pretipkovanja na posebne obrazce in stavljanja svinčenih črk in korektur v tiskarni do današnjega elektronskega posredovanja tekstov in fotografij ter računalniškega oblikovanja zelo napredovala in omogoča tudi krajše roke med dogodkom, zapisom in objavo. Nekatere stvari pa se verjetno nikoli ne bodo spremenile, so ugotavljali nekdanji in sedanji uredniki, in sicer tiskarski škratje, nezadovoljni pa seveda tudi zadovoljni bralci, lovljenje rokov in vedno premalo prostora v eni številki časopisa. Mesečnik je bil za Savinjčanke in Savinjčane oziroma gospodinjstva ves čas brezplačen, tudi po delitvi nekdanje Občine Žalec so ga občine še odkupovale, potem so nekatere občine časopis odpovedale zaradi ekonomske krize, zato je Savinjčan, ki ga je izdajala družba Savinjčan, d. o. o., prenehal izhajati, nadomestil pa ga je Utrip Savinjske doline, ki ga je začel izdajati Zavod Štirideset let novinarskih spominov sta delila "pionirja" Tone Tavčar in Darko Iz prigod več desetletij novinarskega dela bi lahko napisali zelo zanimivo knjigo. za kulturo, ustanoviteljica pa je bila Občina Žalec. Prva številka je izšla septembra 1999 brez imena, konec septembra pa že pod imenom Utrip Savijske doline. To ime najbolj povzema osnovno poslanstvo časopisa, beležiti utrip življenja doline, ki se je v zadnjih štirih desetletjih prav tako precej spremenila. To je bilo še posebej očitno med listanjem starih številk časopisa. Mnogih podjetij in pomembnih ljudi ni več, kljub temu pa tudi danes Utrip poroča o številnih investicijah in problemih, kot so poplavna varnost, ceste in podobno. Življenje se torej ciklično ponavlja, je povzela sedanja urednica Utripa Lucija Kolar in napovedala, da bo ob 20-letnici Utrip Savinjske doline doživel oblikovno prenovo. Nekaj besed je namenila tudi odgovoru na vprašanje, kakšna je razlika med glasilom, kot je bil Savinjski občan ob ustanovitvi, in časopisom kot javnim medijem, kakršen je Utrip Savinjske doline. Tudi dandanes ljudje zamenjujejo ta pojma, kajti glasilo, kot že ime pove, je sredstvo za razširjanje idej, sporočil kake skupine, organizacije, običajno s strani ustanovitelja, in ne nastaja po načelu neodvisnega urejanja in nevtralnih novinarskih sporočil, ki jih pripravljajo novinarji v skladu z etiko in neodvisno naravo novinarskega sporočanja, ki je najbolj v interesu javnosti. Lucija Kolar je povedala še, da si prizadevajo pridobiti tudi nove mlade sodelavce, vendar mlade novinarje ta čas očitno ne zanima delo na lokalni ravni oziroma kot honorarno delo. V Utripu je namreč redno zaposlena samo tajnica uredništva, vsi ostali so pogodbeni sodelavci. V uredništvu je zdaj prvi stik z bralci in naročniki oglasov Karmen Güldenberg. Zbrane je nagovoril tudi župan Janko Kos, ki je pohvalil ustvarjalce časopisa vse od prvih številk naprej. Knjižničarki Karmen Kreže in Tanja Pilih pa sta na koncu predstavili brezplačen dostop do vseh izvodov Savinjskega občana, Savinjčana in Utripa Savinjske doline v Digitalni knjižnici Slovenije. K. R., L. K., foto: D. N., T. T., Ivan Lipičnik 8 OSREDNJE TEME Februar 2019 Manica Janežič Ambrožič: »Sem vitezinja brez meča, a s peresom.« Odlična, energična, samozavestna, odločna. Oseba, ki ne hodi le v službo, saj se ji dejansko vidi, da v svojem delu in novinarskem poslanstvu uživa. Znan TV-obraz, ki se redko fotografira s številnimi znanimi in eminentnimi sogovorniki, ker je pač to sestavni del njenega posla. Tistega, ki jo vse od poročanja o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo redno uvršča med najvplivnejše ženske v Sloveniji. A ko jo vprašaš o teh stvareh, enostavno zamahne, saj je izpostavljenost te vrste del njenega posla, ki ga opravlja s strastjo in z vso odličnostjo zdaj že petin­ dvajsetletnih izkušenj. Na­ ša rojakinja iz Žalca Manica Janežič Ambrožič, ki jo je delo že leta 1994 odneslo na RTV Slovenija in je tam ostala, je zdaj že skoraj leto dni odgovorna urednica informativnega programa na RTV Slovenija. Vprašanje o vlogi in položaju žensk se ji nekako zdi brezpredmetno. Ženska se po njenem o vsem legitimno in suvereno odloči sama, tako za družino in kariero. Sama se je odločila za oboje, brez obžalovanja, in ji oboje odlično uspeva. Mama dveh najstnikov, z vsem, kar prinese družinsko življenje, pa strogo loči med svojo veliko poklicno izpostavljenostjo in zasebnim življenjem. Iz njenih ust se sliši zelo preprosto, kot preprosto deluje tudi sama. Manica Janežič Ambrožič, po srcu novinarka in ljubiteljica francoskega jezika, kar ji je pred kratkim prineslo tudi eminentno francosko državno priznanje, odlikovanje z redom vitezinje nacionalnega reda za zasluge. »Glede viteštva sem vesela in ponosna. Sem vitezinja brez meča, a s peresom,« pravi Manica, v pogovoru za naš časopis pa se je spomnila tudi svojih domačih logov. Širši javnosti ste najbolj poznani kot TV-voditeljica, novinarka in urednica na nacionalni televiziji, v naši dolini pa se vas mnogi spomnijo še iz otroških let. Kakšen je vaš mladostni spomin na to dolino, na Žalec? »Odraščati v zeleni dolini med hmeljišči in prijaznimi ljudmi je velik privilegij. V Savinjski dolini sem preživela lepa leta. Zdaj živim na drugem koncu države in pogrešam zelenje doline in vonj po pomladi in po poletju, ki v mojem spominu diši tako, kot diši zrel hmelj.« Se iz osnovnošolskih let spomnite kakšnega posebnega dogodka, osebe, ki je vplivala na vaše življenje? »Predvsem bi rada poudarila, da mi je Osnovna šola Žalec dala izjemno veliko znanja in izkušenj, ki so mi pomagali na moji profesionalni poti. Moji učitelji so me spodbujali in če ne bi v osnovni šoli toliko brala in tolikokrat stala na odru, igrala, recitirala, tekmovala, se ukvarjala s šolskim radiem in sploh počela nešteto zanimivih reči, se morda 20 let kasneje ne bi znašla v televizijskem studiu. Vsekakor pa bi bilo danes zame precej težje.« Na kaj najprej pomislite ob imenu I. gimnazija v Celju, po domače Kajuhova, ki ste jo obiskovali? »Na veliko učenja. Zame je bila srednja šola predvsem veliko učenja, malo prostega časa. In kot v osnovni šoli veliko branja. In seveda, zaljubila sem se v francoščino. To je ljubezen, ki še vedno traja in me bo spremljala do konca. Zame so francoski saloni, torej kraji debate, nastali v Celju, pri urah francoščine na gimnaziji.« Najbrž vas je navdušila za kasnejši kombinirani študij francoskega jezika in novinarstva. Ali se motim? »Ne, želela sem se ukvarjati z novinarstvom in znati jezike. Ljubezen med francoščino in novinarstvom kombiniram še danes.« Kaj vas pri delu TV-novinarke najbolj pritegne? »Dinamičnost, dejstvo, da sem videla toliko sveta in srečala toliko zanimivih ljudi. V delu uživam, ker se ukvarjam z aktualnimi dogodki, ker opazujem, kako diha in se spreminja družba, ker mi ni nikoli dolgčas.« Pravijo, da je novinarski posel poslanstvo, ki ga nikakor ne moremo uokviriti v osem ur delovnega časa … »Da, novinar je nekdo, ki zaspi in se zbudi kot novinar. V sodobnem času to pomeni, da smo ves čas na tablicah in telefonih, da ves čas opazujemo, komentiramo, brskamo in sploh redko kdaj izstopimo iz vrtinca dogodkov. Bi rekla, da novinarji pogosto svet gledamo z veliko dvoma in iščemo širši kontekst stvari. Ta je le redko takšen, kot se zdi na prvi pogled.« Ali morajo imeti ženske novinarke kakšne drugačne kvalitete v primerjavi z moškimi kolegi? »Ne, dober novinar je dober novinar, in to ni odvisno od spola.« Na TV Slovenija ste začeli delati že kot študentka leta 1994, letos je torej 25 let, odkar ste zvesti nacionalki, od študentke do urednice? Lepa pot. Kateri »kilometer« na njej vam je bil največji izziv in kateri kolegi, sodelavci so posebej zaznamovali to pot? »25 let je dolga doba in vsako obdobje je bilo po svoje zani- mivo. Največ časa sem posvetila vodenju TV-Dnevnika in verjetno sem ravno kot voditeljica večerne informativne oddaje gledalcem najbolj v spominu. Izziv, a tudi poseben napor so bili zame vsi volilni projekti. Dolga leta je bil moj sogovornik v pisarni ugledni novinar in komentator Jurij Gustinčič in lepe spomine imam na najine, naše razprave. Najbolj sem uživala na novinarskih terenih v Franciji.« Vodili ste Dnevnik TV Slovenija, pripravljali dokumentarne oddaje, oddajo Zrcalo tedna, intervjuje in predvolilna soočenja. Leta 2004 ste poročli o vstopu Slovenije v EU, posebej ste se posvečali temam, ki se dotikajo Evropske unije. Vam je bila kakšna vsebina posebej ljuba? »Res je, blizu so mi evropske teme in vse, kar nas na stari celini povezuje in tudi deli. Mogoče zato, ker je ravno to tema, ki sem ji sledila od samega začetka, od prvih korakov Slovenije za vstop v Unijo do zdaj, ko se država pripravlja na drugo predsedovanje evropski povezavi. Leta 2021 bo naša država spet na čelu Unije, in to se mi zdi izjemna priložnost za našo evropsko zgodbo. Nimam namreč občutka, da se je Slovenija v Uniji zares utrdila in da zna izkoristiti ali pa morda prepoznati svoje evropske priložnosti.« Opravili ste številne intervjuje z znanimi in zanimivimi sogovorniki. Bi koga med njimi posebej izpostavili ali vas je kdo posebej presenetil in kako? »Vsak sogovornik je po svoje zanimiv, vse je odvisno od tega, ali zna novinar dobro voditi pogovor. Prvi pogoj je, da je novinar na pogovor dobro pripravljen. Imam eno res slabo izkušnjo. Pred leti sem namreč delala pogovor z visokim uradnikom Evropske unije, ki je trenutno na eni najbolj izpostavljenih funkcij Unije. Z njim pa pogovor ni stekel in nekako se nisva razumela. Ali je imel morda on slab dan, morda je pričakoval drugačna vprašanja ... Morda sem jaz postavila preveč vprašanj o temah, ki so ga iritirale. Ne vem. Mlačen, papirnat in brezvoljen pogovor je nastal in od njega je minilo že 15 let. A spominjam se slabega občutka, ki sem ga imela, ko sem se z dvigalom spuščala v pritličje sedeža evropske komisije.« Televizijsko novinarstvo pomeni še večjo izpostavljenost. Ljudje vendarle poznajo tudi vaš obraz, hkrati pa so TV-novinarji tudi medijske zvezde, ki so kot take bolj privlačne za druge medije … »Živim dve življenji in skrbno pazim, da ju ne prepletam. Na eni strani profesionalno, na drugi strani zasebno. Doma sem le mama, žena, prijateljica, hči, snaha, sestra … En del življenja sem preživela pred kamero, drugi del je zame in za moje.« To pomlad bo že leto dni, odkar ste tudi urednica informativnih programov na RTV Slovenija. Ste uresničili zastavljene cilje? Kaj si še želite, morda kaj pogrešate? »Pogrešam vodenje oddaj. Ko se človek toliko in toliko let ukvarja s takšnim delom, ti preide v kri in te zasvoji. Včasih pogrešam studio. Danes sem v drugi vlogi, a še vedno me zanima le eno: rada bi delala sodobno televizijo in ustvarjala kakovosten televizijski program.« Ko vtipkaš v iskalnik vaše ime, se med resnimi vsebinami odpre ogromno rumenih novic različnih spletnih medijev, veliko zelo osebnih … Kako se spopadate z njimi? »Ne ukvarjam se veliko s trači. Vsaka najmanjša slovenska vas je polna tračev in nič ni drugače, če se človek ukvarja z njimi. Predvsem pa na nobene govorice, žalitve ali obrekovanja ne odgovarjam.« Že takoj leta 1997, ko ste začeli voditi TV-Dnevnik, ste dobili viktorja za najobetavnejši televizijski obraz. Leta 2015 je RTV skupaj z Dejanom Ladiko prejela priznanje za nadpovprečne delovne dosežke za pokrivanje odmevne teme o arbitražnem sporazumu. Leta 2016 ste prejeli strokovnega viktorja za najboljšo voditeljico informativne TV-oddaje in leto kasneje nagrado žaromet (naslednico viktorjev) za naj voditeljico … Kaj vam ta priznanja pomenijo? »Priznanja pobožajo človeka. Težko bi zanikala nekaj takega. Sva pa s kolegom Dejanom Ladiko, ki je voditelj in urednik TV-Dnevnika in urednik naše notranjepolitične redakcije, izjemno dobro sodelovala in prav na nekaj najinih skupnih oddaj sem še posebej ponosna. Verjetno je nekaj na tem, da sva oba iz krajev, kjer človek diha z naravo. On včasih govori o lepotah Kolpe in Bele krajine, jaz o tem, kako se ozreš in so okoli tebe samo neskončna polja zelenega ...« Dandanes veliko poslušamo o tem, da so mediji krivi za vse, pa o krizi medijev, bolj malo o tem, da so mediji ogledalo družbe. Kaj vi menite o tem? »Da, smo ogledalo družbe. A smo hkrati soustvarjalci družbene klime in ravno na tem področju nosimo pomembno odgovornost. Večjo, kot se je mogoče zavedajo mnogi novinarji. Predvsem bi rada opozorila na to, da se v slovenski družbi izjemno sla- foto: Katja Goljat in Matjaž Rust. Manica Janežič Ambrožič v studiu RTV Slovenija bo pogovarjamo in še najpogosteje predvsem zmerjamo. Kaj ljudje počnejo v intimi svojih profilov na družbenih omrežjih, je pogosto res greznica človeškega duha. Delitev na naše in vaše, nepripravljenost, da bi poslušali drugačne argumente, zaverovanost v svoj prav … vse to otežuje javno razpravo. V medijih imamo veliko težav, ljudje vse manj berejo ali ob točno določeni uri sedejo pred televizijski zaslon. Naši gledalci, poslušalci in bralci si želijo predvsem hitrih in kratkih informacij. In hitro nasedejo lažnivim spinom, ki jih je na družbenih omrežjih prava mala poplava. A ravno tu je vloga dobrega novinarstva še vedno nepogrešljiva: iskanje različnih relevantnih mnenj, postavljanje dogodkov v kontekst, podajanje mikrofona relevantnim ljudem, ki ponujajo vsebino in ne le forme, in odpiranje pravih tem.« Vaš mož je priznani športni menedžer, s svojo kariero, a kariero imate tudi vi. Kako sta se uskladila glede skrbi za družino, za vajina otroka? »Oba z možem sva precej zaposlena. Gospodinjska opravila odrivam na konec tedna. Otroci so najina prioriteta, a zdaj sta že precej velika najstnika in se že zgodi, da se kakšen petek zvečer z možem sama znajdeva doma.« Imate ob vseh obveznostih tudi kaj prostega časa? Kako ga preživljate? »Dragocen je čas z mojo družino. Sicer berem, spijem vsaj tri kave na teden s prijateljicami, berem, grem na jogo, berem.« Pravijo, da so ženske v štiridesetih nekako najboljše v vsakem smislu besede, dozorele, materialno neodvisne, samozavestne, hkrati pa s toliko izkušnjami, da mirno lahko funkcionirajo po sistemu »take it or leave it«, »vzemi ali pusti«. Se strinjate oz. kakšen je vaš komentar? »Ja, po 40. je človek bolj pomirjen s sabo, hkrati pa energije ni več toliko, kot je je bilo pri 25-ih. Vsekakor pa po 40. človek ve, kaj želi in česa zagotovo ne. In druži se z ljudmi, ki so mu blizu, in ne s tistimi, pri katerih je potrebno hliniti bližino in zaupanje.« Še sodelujete tudi pri izobraževanju mladih novinarjev? Kakšen izziv je za vas to in ali se današnji mladi novinarji v čem razlikujejo od vaših začetkov? »Vsako leto sodelujem pri televizijskem praktikumu na Fakulteti za družbene vede in moram priznati, da je to poseben izziv. Predvsem se vsako leto veliko novega od mladih naučim tudi jaz. Govorimo o televiziji, o tem, kako nastajajo televizijske oddaje, o nastopu pred kamero, o tem, kako iz dogodka nastane televizijska vest, prispevek ali pa kar cela oddaja. Kaj naj rečem, izziv. In vsako leto malo drugačen.« Kateri življenjski nauk bi želeli podariti generacijam deklet, ki se podajajo na pot novinarstva in si poleg kariere želijo ustvariti tudi družino? »Naj delajo tisto, kar si želijo. Naj bodo pogumne in ambiciozne pri svojih sanjah in naj za svojimi odločitvami stojijo.« Lucija Kolar OSREDNJE TEME Februar 2019 9 Enakost med spoloma nekoč in danes Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, se radi spomnimo na ženske v našem življenju in jim ob njihovem dnevu privoščimo čokolado in rože, kar je lepo, a daleč premalo za lepši, boljši in enakopravnejši položaj v družbi, na delovnem mestu, doma … Na načelni ravni, tudi z vidika zakonodaje, neenakopravnosti v naši državi ni. Toda, kako je v realnem življenju? Kako na enakopravnost gledajo naše anketiranke in kaj menijo o tem, ali je sodoben čas v vsakdanjem življenju prinesel korak naprej k enakopravnosti ali samo več obveznosti za ženske? Ali so na delovnem mestu, v profesionalnem življenju ženske enako obravnavane kot moški ter kakšne so njihove izkušnje? tudi tisto, kar je bila prej bolj domena moških. Hkrati je tudi obratno, da moški opravljajo dela, ki so bila v preteklosti skoraj izključno v ženskih rokah. Lahko bi rekla, da se meja med moškimi in ženskimi opravili in sposobnostjo postopno briše. Povsem enakopravne pa ženske ne moremo biti že zaradi materinstva, ki je povezano s skrbjo za otroke, kar ženskam otežuje tudi možnosti v kariernem smislu. Tudi pri iskanju zaposlitev imajo moški običajno določeno prednost, saj delodajalci vedo, da lahko od mlade ženske pričakujejo težave, povezane z nosečnostjo, bolniškimi staleži zaradi otrok in še čim. Sama nimam slabih izkušenj s službo, hkrati pa mi ta omogoča, da sem lahko ob vikendih z družino.« spremenilo na bolje v korist žensk in našega enakopravnejšega položaja v družbi. Ženske zasedajo pomembna mesta tako v gospodarstvu kot politiki in so marsikdaj tudi uspešnejše in bolj ambiciozne od moških. Glede službe, sploh sedanje, nimam slabih izkušenj, saj smo pretežno ženski kolektiv in ni nekih razlogov, kjer bi se čutile manj enakopravne od moških. Tudi v domačem okolju je v tem pogledu vse nekako v mejah normale. Z možem si pomagava in marsikaj postori namesto mene, prav tako pa tudi sama poprimem za kakšno bolj moško delo. Če pa se ozremo po svetu, je marsikje naravnost grozljivo, saj je nadvlada moških skoraj brezmejna.« Marjana Šmit Nataša Kroflič: »Vsekakor smo ženske zdaj v primerjavi z moškimi bistveno bolj enakopravne kot nekoč. Pokazale smo tudi, da smo na marsikaterem področju lahko uspešne prav tako kot moški ali še bolj. Mogoče smo šle celo preko svojih zmožnosti in opravljamo Marjana Šmit: »Razlike med spoloma so v povprečju še vedno zaznavne na vseh področjih dela in življenja. Zaradi funkcije rojevanja in materinstva pa tako in tako ne moremo biti povsem enakopravne z moškimi. Se je pa v zadnjih dvajsetih letih ali več marsikaj če so ambiciozne, lahko dosežejo zdaj praktično vse, in to bodisi v politiki, v gospodarstvu in na drugih področjih. Velika sprememba na področju enakopravnosti je tudi v partnerskem ali zakonskem odnosu v družini. Delitev dela med partnerjema je bistveno drugačna, si medsebojno pomagata tako pri gospodinjstvu in vzgoji otrok kot pri drugih opravilih. Jaz sem še iz časov, ko je bil nekako v ospredju patriarhalni način življenja. Ženska dela so bila ženska, moška pa moška. Tako smo bili vzgojeni in je bilo to normalno. Zdaj je drugače in smo lahko veseli, da je tako. Sicer pa naj bo 8. marec vsak dan in ne samo enkrat na leto.« Biserka Štraus Daliborka Novakovič Natasa Kroflič veliko potrebno narediti, da bomo ženske res enakopravne na vseh področjih, če seveda izvzamemo rojevanje in materinstvo, kjer pa je tudi moška vloga vedno večja. Bi pa bilo prav, da so kdaj moški spet moški v pravem pomenu besede, ženske pa ženske.« Daliborka Novakovič: »Dejstvo je, da se kljub številnim mednarodnim sporazumom in velikemu napredku ženske po vsem svetu še vedno spopadajo z diskriminacijo, nasiljem, neenakimi možnostmi za izobraževanje ter sodelovanjem v družbenem in gospodarskem življenju. Ženske sestavljajo polovico svetovnega prebivalstva, zato je pomembno upoštevati tudi njihova mnenja in predloge. Enakopravna in enakovredna udeležba žensk v vseh sferah življenja pomeni prednost za izboljšanje življenja vseh in na vseh področjih. Mednarodni dan žensk je zgodovinsko gledano ključno povezan z vprašanjem dela, na kar opozori že njegovo izvirno ime – mednarodni dan delovnih žensk. V Sloveniji smo enakopravnosti med spoloma namenili že veliko pozornosti, vendar je še Biserka Štraus: »Moram reči, da sva z možem zelo enakopravna. Imava vse razporejeno, si deliva delo in pomagava drug drugemu pri gospodinjstvu in tudi pri drugih opravilih. Res je, da so nekatera težja dela bolj moška, a tudi ženske nismo kar tako. Vesela sem, da je tako, da mož tudi kaj skuha, pospravi … in imava tako oba več časa. Tudi v službi je enakopravnost na nivoju. Imamo timsko delo, dobro sodelujemo in je vse razdeljeno, kot mora biti, saj sicer ne bi funkcioniralo, kot je treba. Vem, da povsod ni tako idealno, da so še moški, ki na žene in njihovo delo gledajo drugače. Da so zelo na »izi« in se po službi vržejo na kavč, dajo noge v »luft«, se predajo gledanju televizije ali brskajo po računalniku, žena pa opravi vsa dela. Malo v šali in malo zares sem mojemu rekla, če bi bil takega značaja in navad, ga zagotovo ne bi imela. Kar se enakopravnosti tiče glede plač, bi rekla, da so moški za isto delovno mesto običajno še vedno bolje plačani kot ženske.« Manca Briner Manca Briner: »Težko je primerjati življenje nekoč in danes. Ženske so bile nekoč, marsikje po svetu pa so še danes, le tista bitja, katerih poglavitne naloge so zadovoljevanje svojih mož, rojevanje in materinstvo ter skrb za gospodinjstvo in družino. Ta vloga je, vsaj v civiliziranem svetu, zdaj nekako razporejena na oba spola. Na splošno gledano pa so moški še vedno na boljšem kot ženske. Običajno lažje dobijo delo, so bolje plačani, čeprav opravljajo enako ali podobno delo in imajo več možnosti tako v politiki kot v vsakdanjem življenju. Resnici na ljubo pa je zdaj tudi že veliko prodornih in uspešnih žensk, ki zasenčijo marsikaterega moškega. Lepo vidna enakopravnost je zdaj med mladimi zakonci, ki si pomagajo med sabo in so soodgovorni drug do drugega in svojih otrok. Sama sem še študentka in za zdaj o tem ne morem govoriti iz lastnih izkušenj. Vsekakor pa si želim in predvsem hočem, da bo tudi moj odnos s partnerjem, ko bo prišel ta čas, zgrajen na medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti.« D. Naraglav PRODAJALNA SERVIS Voja Zagoričnik motornih žag in vrtnih strojev Voja Zagoričnik: »Moje osebne izkušnje glede službe Pripravite svojo kosilnico na novo niso slabe, ker sem delala v rasezono košnje in ji zagotovite profesionalen, hiter in cenovno čunovodstvu, kjer je bil preteugoden servis: žno ženski kolektiv. Če beremo . Menjavo olja in PAN TIM, d. o. o. časopise in gledamo TV, pa TIM, d. o. o. Latkova vas 81d, PAN3312 TIM,Prebold d.PAN o. o. zračnega filtra Latkova vas 81d, 3312 Prebold lahko pridemo do spoznanja, . Čiščenje stroja 81d,M3312 Prebold TLatkova 03 / 777vas 14 23 051 665 566 T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 da so ženske večinoma manj . Ostrenje noža T 03E/ prodajalna@uniforest.si 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si . Pregled delovanja plačane od moških, pa čeprav E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS DELOVNI ČAS stroja opravljajo enako delo. Vsekaponedeljek–petek: 7.00–17.00 ponedeljek–petek: DELOVNI ČAS7.00–17.00 kor se je v primerjaviwww.uniforest.si z nekoč sobota: 7.00–12.00 www.uniforest.si sobota: 7.00–12.00 ponedeljek–petek: 7.00–17.00 marsikaj spremenilo. www.uniforest.si In ženske, sobota: 7.00–12.00 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Februar 2019 Letos bo sodelovalo 23 pivovarjev ZKŠT Žalec je v sredo, 13. februarja, skupaj z lastnico Fontane piv Zeleno zlato – Občino Žalec v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu organiziral spoznavno srečanje pivovarjev, ki bodo sooblikovali zgodbo Fontane piv Zeleno zlato v letu 2019. Udeležence je pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos, jim predstavil načrte na področju turističnega razvoja in vsem zaželel dobro popotnico za letošnjo sezono. Direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek je podal nekaj informacij o strategiji piv nove sezone, vodja programa turizem Sabina Palir pa je predstavila zeleno turistično zgodbo Žalca s poudarkom na osrednji atrakciji – fontani piv ter njeni ponudbi. Pivovarje so seznanili z letošnjimi novostmi in s tako imenovanimi operativnimi informacijami. V nadaljevanju srečanja so podpisali pogodbe s pivovarji, predstavili so piva nove sezone in jedi, ki nosijo blagovno znamko Zeleno zlato. Letos se bo na fontani predstavilo 23 pivovarjev, na pipah se bo točilo 23 različnih vrst piva, varjenega s slovenskim hmeljem. Kakovost piv bo mogoče ocenjevati od 30. marca dalje, ko bo fontana ponovno dvignila svoje pipe. Obratovala bo sedem dni v tednu do konca oktobra. T. T. Z leve: župan Občine Žalec Janko Kos, direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in vodja programa turizem na ZKŠT Žalec Sabina Palir Pivovarji prisluhnili načrtom za leto 2019 in predstavitvi zelenega turizma Medicina dela Krumpak – že leto dni »na svojem« Na fontani letos med drugim, poleg že obstoječega čipa (6 dcl piva), tudi dva nova čipa (3 in 10 dcl piva) Na ledu okrog 9 tisoč drsalcev Drsališče na Šlandrovem trgu je s 24. februarjem zaprlo svoja vrata, obratovalo pa je skoraj tri mesece. Od 6. decembra je bilo na voljo za drsalne užitke otrok, mladine pa tudi tistih malo starejših kar 542 ur. Drsališče je bilo zelo dobro obiskano, skupaj ga je obiskalo okrog 9 tisoč uporabnikov, in je gotovo ena izmed zimskih pridobitev, ki je požela največ navdušenja. »Število obiskovalcev je bilo predvsem decembra izjemno, saj smo beležili preko 200 obiskov dnevno. Ta številka je januarja in februarja padla na 70 obiskovalcev dnevno, skupaj pa je po naši oceni drsališče obiskalo 9000 uporabnikov,« je povedal Matej Sitar vodja programa šport pri ZKŠT Žalec, ki je bil upravljavec drsališča. »Skupaj smo drsalke izposodili malo manj kot 2.500 obiskovalcem. Poleg prostega drsanja sta se za športni dan na drsališču poslužili dve osnovni šoli, na tečajih drsanja pa smo v 23 terminih zabeležili 132 otrok. Obisk drsališča je bil izjemen, upamo, da bo takšen tudi prihodnje leto,« je še dodal Matej Sitar. L. K. Mineva leto dni, odkar se je Medicina dela Krumpak preselila v nove prostore TPC Spar na Celjski cesti 8 v Žalcu. Ekipo sestavljajo Darja Krumpak, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, zdravstveni tehnik Matic Iršič ter medicinski sestri Jasmina Hodak in Natalija Horjak. Preglede opravljajo v svetlih in odprtih prostorih, ki se razprostirajo na nekaj več kot 200 kvadratnih metrih. Delovni čas je kar najbolje prilagojen strankam, zato jim vseskozi zaupajo številna podjetja savinjske regije, med njimi tudi nekaj največjih. Kot je pojasnila Darja Krumpak, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, so prvo leto delovanja sklenili po pričakovanjih. Ob tem vseskozi ostajajo zvesti filozofiji sodobne medicine dela. Delo poteka v prijetnem okolju, s strankam prilagojenim, torej fleksibilnim, delovnim časom brez čakalnih dob, na novih aparaturah in v lastnem laboratoriju. Pregledi v sklopu medicine dela zajemajo preglede vseh delavcev iz različnih strok in poklicev, tudi menedžerske preglede. Na področju medicine prometa pregledujejo kandidate za vse kategorije voznikov in tudi poklicne voznike. Pregledi s področja športa pa prav tako zajemajo vse kategorije športnikov, od mlajših selekcij do članov. Opravljajo tudi obremenitvena testa za srčno-žilni sistem. Promocijsko besedilo; naročnik: Medicina dela Krumpak Popularno drsališče je minulo nedeljo zaprlo vrata te sezone. foto: T. T. Št. 41, 11. oktober 2018 XXXX Foto: Uroš Urlep V našem diagnostičnem centru opravljamo vse storitve s področja medicine dela, prometa in športa, vključno z vsemi laboratorijskimi storitvami ter s preiskavami vida, srčnožilnega sistem, pljuč, sluha, obremenitvena testiranja, psihološka testiranja ipd. Preglede izvajamo v novih, sodobno opremljenih prostorih z vrhunskimi medicinskimi aparati. Preglede izvajajo zdravnica Darja Krumpak, specialistka MDPŠ, in zdravstveno osebje (tri medicinske sestre in laborantka). Cene pregledov so od 30 evrov za osnovne preglede športnikov, študentov ali voznikov A-, B- in F-kategorije; 60 evrov za nezahtevna dela in 70 evrov za dela v proizvodnji ter 90 evrov za najzahtevnejša del. mesta (višina, vozniki C, D, E). Preglede izvajamo hitro, brez čakalnih dob, kvalitetno in konkurenčno. Ob sredah delamo popoldan, po dogovoru tudi ob sobotah (za skupine pribčižno 20 ljudi). Obiščite nas na naši novi lokaciji, poiščite našo spletno stran ali nas pokličite. Darja Krumpak, dr. med. Specialistka medicine dela, prometa in športa PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Februar 2019 Valentinovo v slaščičarni Ponovno razpis za inovatorje Novi objekt Pekarne in slaščičarne Brglez v Šempetru, ki so ga slavnostno predali namenu julija lani ob 35-letnici podjetja, je postal priljubljeno stičišče številnih Savinjčanov. Ob valentinovem je Roman Brglez z ženo Anico in s hčerko Dragico ter ostalimi zaposlenimi v njihovem novem lokalu v Šempetru pripravil prireditev, ki sta jo z glasbo popestrila zakonca Marina in Franjo Oset. Franjo je član ansambla Modrijani, Marina pa očetovega ansambla Mira Klinca. Ob njuni glasbi in ponudbi lokala je kakšnih osemdeset udeležencev res uživalo, marsikdo pa se je z veseljem tudi zavrtel. Bilo je res zabavno, vsi pa so izrazili Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline, v katerega je vključenih vseh šest občin doline, je že šesto leto zapored objavilo razpis za podelitev nagrad in priznanj Inovator leta 2018. Inovatorjem, ki se bodo prijavili, bodo podelili nagrade v kategorijah patenti, izboljšave izdelkov in izboljšave tehnoloških postopkov. O pomenu inovacij in tudi spodbudi s strani spodnjesavinjskih občin, kot so denimo tudi nagrade in priznanja s pričujočega razpisa, smo se pogovarjali s predsednikom komisije za izbor Danilom Basletom, sicer direktorjem Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Z glasbo sta obiskovalce lokala razveseljevala Martina in Franjo Oset. željo, da bi se ponovno dobili skupaj ob takšni ali podobni priložnosti. Sicer ne bo potrebno dolgo čakati, saj bo znova veselo v soboto, 9. marca, ko bodo sku- paj proslavili dan žena in dan mučenikov, veselo in sladko bo tudi v pustnem času, v njihovi pekarni in slaščičarni v tem času napečejo na tisoče krofov in drugih dobrot. D. N. Zakaj menite, da so tovrstne spodbude pomembne? »Podjetja zgolj s svojimi produkcijskimi zmožnostmi že nekaj časa niso več kos cenejši konkurenci iz držav s poceni delovno silo. Krepitev konkurenčnosti podjetij/gospodarstva pa je prednostna naloga na poti AKTUALNE INFORMACIJE – MARECR 2019 dohitevanja razvitejših gospodarstev. Inovacijska sposobnost je skupaj s človeškim kapitalom ključni dejavnik boljše produkOBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO tivnosti, pomembno pa je tudi »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE« Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalecpovečanje učinkovitosti države in njenih institucij, vključno z vzpostavitvijo spodbudnega objavlja na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije okolja za razvoj podjetij.« Obiskovalci so bili navdušeni nad prireditvijo in nastopom Martine in Franja Oseta. razpis za podelitev nagrad in priznanj Je letos pri izboru kakšna novost in kakšne so nagrade? »Občine Braslovče, Polzela, v kategorijah: Prebold, Tabor, Vransko in Žalec že pred objavo razpisa namepatenti, nijo sredstva za izvedbo, ki se v izboljšave izdelkov, 90 % namenijo za denarne naAKTUALNE INFORMACIJE – MAREC 2019 izboljšave tehnoloških postopkov. grade 5 najbolje ocenjenim inoOBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO vacijam. Omeniti je potrebno, »SPODNJE fizične SAVINJSKE DOLINE« Za nagrado in priznanje lahko kandidirajo osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčemda je razpis v tem smislu dokaj JAVNI RAZPISI V TEKU Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec edinstven v slovenskem prostona območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ru in že sam po sebi nekakšna objavlja na osnovi Slovenski pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije ali podjetniški sklad »inovacija« med tovrstnimi fizične osebe – avtorji inovacij,razpis ki sozasvojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh podelitev nagrad in priznanj Javni razpis P1B 2014 – Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere občin in s svojo inovacijo še niso kandidirali LETA na razpisu Žalec" ali na razpisu razpisi, saj se na podobnih tekSSD"Inovator 2018 Občine movanjih tudi na višjih nivojih (Ul. RS, št. 38/14). Rok: do 15.INOVATOR 12. 2014 oz. do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, "Inovator leta SSD". v kategorijah: inovatorjem podeljujejo le pribostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. znanja. Podeljene nagrade pa so patenti, Prijave na razpis sprejema do 31. marca 2019 po višini primerljive povprečni izboljšave izdelkov, Razvojna agencija Savinja, Ul.inheroja Staneta 3, 3310preko Žalec. družb tveganega Lastniško financiranje – naložbe tveganega mezzanin kapitala izboljšave tehnoloških postopkov. slovenski menedžerski plači.« INOVATOR LETA SSD 2018 AKTUALNE INFORMACIJE – DECEMBER 2014 let. Zakaj je pomembno tudi na tem področju sodelovanje med občinami? »Razpis Inovator leta že sedmo »magično« leto zapored združuje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline ter partnerje podjetniškega podpornega okolja, Razvojno agencijo Savinja in Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec v inovativnemu razmišljanju in uvajanju novih ali izboljšanih procesov v delovno okolje. Sodelovanje med občinami je izredno pomembno, kajti tako se lahko na razpis prijavijo inovatorji/inovatorke, ki so svojo inovacijo razvili ali pa implementirali na območju teh občin, in ta razmerja so velikokrat zelo pomešana. Pomembno je, da občine tudi tu razmišljajo širše in ne le v okviru svoje občine, saj je tudi inovativnost vedno širšega pomena.« Opažate kakšen trend, koliko so inovacije v podjetjih sestavni del poslovanja, oz. tudi trend, kdo sploh inovacije prijavlja in na katerih področjih? »Ravno inovacijska sposobnost je tista, ki omogoča podjetju hitro prilagajanje spremembam in hkrati ponuja možnosti za izboljšanje konkurenčnega položaja. Novi, boljši, bolj funkcionalni in vabljivi izdelki ali storitve na trgu pomenijo za podjetja zanesljiv vir konkurenčne prednosti, saj vzbudijo zanimanje kupcev, povečajo trg in dajejo prednosti tistim, ki na trg vstopijo prvi. Inovativnost namreč ne predstavljajo zgolj korenite inovacije, temveč je dovolj že, da izboljšate produkt, način proizvodnje ali pa že poznani produkt predstavite novemu trgu. Opažamo, da so najbolj inovacijsko naravnana prav industrijsko proizvodna podjetja, ki jih je v naši dolini k sreči kar nekaj in so pri tem tudi zelo uspešna. Področja so res zelo različna, od visokotehnološke vojaške ali medicinske opreme do najrazličnejših pripomočkov, ki nam doma ali na delu olajšujejo naš vsakdanjik.« kapitala. Rok: do 5.in8.priznanje 2015. Informacije: 12 59, petra.podgorsek@podjetniskisklad.si. Za nagrado lahko kandidirajo02/234 fizične osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčem na Razpis objavljate v sodeKoliko so nagrajene inovana Polzela, razpis mora vsebovati: območju občinPrijava Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec lovanju z občinami Spodnje cije, glede na izkušnje s preime in priimek ter naslov inovatorja, ali RS za zaposlovanje Savinjske doline že sedem teklih izborov, uspešne pri fizične – avtorji opis inovacij, kiZavod so svojoinovacije inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin nazivosebe in popolni realizirane z navedbo značilnosti po kriterijih zain s svojo inovacijo še niso kandidirali na razpisu "Inovator Občine Žalec" ali na razpisu "Inovator leta SSD". ocenjevanje, Zavod pripravlja javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2015 (spletna Prijave na razpis sprejema do 31. marca 2019 slike, načrte in opisstrokovni prijavljene inovacije, stran ZRSZ). Informacije: sodelavci na območnih službah. Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec. stopnjo realizacije inovacije. 11 Danilo Basle implementiranju v redno poslovanje oz. kaj se potem dogaja z njimi v nadaljevanju? »Do sedaj je bilo skupaj nagrajenih že 29 inovacij od kar 54 inovatorjev. Od nagrajenih inovacij jih je nekaj zelo uspešno kandidiralo tudi na regionalnem in državnem nivoju, ni pa tudi redkost, da naše nagrajene inovacije sodelujejo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Večina inovacij prihaja iz delovnega okolja, kjer so tudi takoj implementirane v proizvodne procese, nekatere od ponujenih rešitev pa se šele pozneje spoprimejo z zahtevnim domačim ali tujim trgom.« Koliko se po vaših izkušnjah med inovatorji izpostavljajo ženske? Zadnja leta namreč med tistimi, ki so se prijavili v naši dolini, skoraj nismo zasledili predstavnic ženskega spola … Menite, da jih ni ali se samo ne prijavijo? »Ženske so na tem področju zares preslabo zastopane, čeprav je postopek prijave in ocenjevanja popolnoma enakovreden do obeh spolov. Morda se skriva razlog tudi v tem, da večina inovacij prihaja s tehničnih področij, kjer je delež naših »boljših polovic« žal manjši kot v nekaterih drugih panogah. Nekaj inovacij so sicer do sedaj prijavile tudi ženske in upamo na večjo udeležbo v prihodnje. Za spodbudo naj jim podamo tudi dejstvo, da se na razpis lahko prijavijo tudi zelo drugačne inovacije, ki niso nujnoVloge spr tehniškega izvora, ampak lahkozaposlitv posegajo tudi na druga družbeno-socialna področja.« L. K.Več inform Prijava na razpis mora vsebovati: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije • ime in priimek ter naslov inovatorja, Prijavitelji oddajo prijavo na PRIJAVNEM OBRAZCU, ki je obvezni del vloge in je dosegljiv na • naziv in popolni opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje, Javni razpis za načrte sofinanciranje kadrovskih za šolsko/študijsko leto spletnih straneh RA inovacije, Savinja, sštipendij priloženodelodajalcem elektronsko verzijo celotne • slike, in opis prijavljene • sstopnjo realizacije inovacije. 2014/2015 (179. javni razpis). Informacije: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave, prijave podrobnim opisom inovacije v PDF-formatu oz. formatu, ki ne dopušča spreminjanja vsebine. mora oddana zaprti ovojnici z je oznako kadrovske[@]sklad-kadri.si. 31. 3.biti 2015 oziroma do del porabe Prijavitelji oddajo prijavo Vloga naRok: PRIJAVNEM OBRAZCU, ki jevobvezni vloge insredstev. dosegljiv na spletnih stranehINOVATOR LETA«. »NE ODPIRAJ – RAZPIS RA Savinja, s priloženo elektronsko verzijo celotne informacije prijave s podrobnim opisom inovacije vOstale PDF-formatu oz. formatu, ki ne dopušča spreminjanja vsebine. Komisija za izvedbo razpisa,Vloga ki jo mora je imenoval Območni svet Območnega razvojnega partnerstva biti oddana v zaprti ovojnici z oznako Spodnje Savinjske doline, bo vloge obravnavala do najkasneje 23. aprila 2019. »NE ODPIRAJ – RAZPIS INOVATOR LETA«. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval Območni svet Območnega razvojnega partnerstva V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RAzaSavinja, Vse informacije ter pravila in doline, merilaboo vloge podeljevanju nagrad in priznanj inovacijevstopna »Inovator Spodnje Savinjske obravnavala do najkasneje 23. aprila 2019. SSD« dobite na Razvojni agenciji Savinja, na tel. št. 03/713 68 60 in na spletni strani točka leta VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator leta SSD« www.ra-savinja.si. dobite na Razvojni agenciji Savinja, na tel. št. 03/713 68 60 in na spletni strani www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevali k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. POSTANI DEL NAŠE EKIPE! SI ŽELIŠ SVOJO KARIERNO POT ZAČETI ALI NADALJEVATI V HITRO RASTOČEM PODJETJU? SMO PODJETJE, KI CENI POŠTENOST, ODGOVORNOST, ZANESLJIVOST IN DELAVNOST. KOMERCIALIST (tuji trgi) RAZVOJNI INŽENIR SKLADIŠČNIK več zaposlenih s področja: MONTER PLASTIKE PROIZVODNJA – POMOŽNI DELAVEC Obišči spletno stran www.aplast.si , preglej podrobnosti razpisanih delovnih mest, pošlji vlogo na matično podjetje Zagožen d.o.o ali po elektronski pošti zaposlitve@zagozen-aplast.si in postani del naše ekipe! www.apla 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Februar 2019 Na sejmu predstavili braslovške bisere Stojnica TD Braslovče na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Na tridesetem mednarodnem sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v soboto, 2. februarja, Turistično društvo Braslovče tudi letos obiskovalce presenetilo z vsebinsko bogato predstavitvijo »braslovških biserov« (Žovneškega gradu in knjig Svobodni gospodje Žovneški, Friderik in Veronika – avtorja Franca Kralja, cerkve Marije Vnebovzete in srednjeveškega trga), predstavili so, kako so nekdaj obirali hmelj, prireditev Dan hmeljarjev, Braslovško in Žovneško jezero ter Preserska jezera, 200 let star drevored, kolesarske in pla- www.zkst-zalec.si VIRTUALNO RESNIČNOSTNI FILM DOŽIVETJE ZELENEGA ZLATA ninske poti … Vsebinsko bogata je bila slikovna predstavitev prepleta naravnih lepot s kulturno zgodovinsko dediščino, braslovško podeželje sredi doline »zelenega zlata« in Dobroveljska planota pa nudita obiskovalcem številne možnosti za aktiven oddih in preživljanje prostega časa. Tudi letošnja stojnica je bila obložena s sladkimi kulinaričnimi dobrotami, na njej pa so ponujali hmeljarsko malico z jabolčnikom, ki so ga »sprešali« člani društva sami. Letošnjega sejma se je udeležil tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar s soprogo. Pozorno si je ogledal predstavitev na stojnici in spodbudil člane TD Braslovče, naj nadaljujejo s turistično promocijo Občine Braslovče. Braslovški turisti so na sejmu sklenili številna nova poznanstva, izmenjali izkušnje z drugimi turističnimi društvi in jih povabili na obisk Braslovč. T. Tavčar 360° PRI FONTANI PIV Premierna predvajanja: sobota, 30. 3. 2019, od 10. ure dalje Veliko zanimanja za savinjsko Na 30. sejmu turizma, kampinga in karavaninga Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sta se Žalec in Spodnja Savinjska dolina predstavljala v četrtek, 31. januarja, in sicer v sklopu Regionalne turistične destinacije Dežela Celjska. Predstavili so turistično ponudbo »Doline zelenega zlata« na čelu z edinstveno Fontano piv Zeleno zlato, Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Jamo Pekel in Rimsko nekropolo v Šempetru ter drugo ponudbo. Pri predstavitvi Žalca sta sodelovala tudi hmeljska princesa Mateja Kramer in starešina Andrej Kramer. Obiskovalci sejma so lahko poskusili savinjsko pivo Kukec in sodelovali v nagradni igri. V okviru RDO Dežela Celjska se je prav tako predstavila Občina Vransko. Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je poskrbel za promocijo turistične ponudbe Občine Vransko, kjer je vsako leto večje zanimanje za pohodništvo in druge oblike aktivnega turizma. Med drugim obiskovalci sejma prese- Princesa Mateja Kramer in starešina Andrej Kramer na žalski stojnici Ponudba na žalski stojnici je bila bogata in zanimiva. nečajo s poznavanjem Črete. Vse več je tudi avtodomarjev, zato je veliko zanimanje tudi za kamp. T. Tavčar Ob prazniku odprli vrata muzejev Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je ob slovenskem kulturnem prazniku ponudil brezplačne oglede zbirk v Savinovi hiši, Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Etnološko društvo Srečno pa brezplačen ogled Rudarskga muzeja v Grižah. Med 9. in 12. uro so lahko obiskovalci v Savinovi hiši na Šlandrovem trgu obiskali spominsko sobo generala in skladatelja Rista Savina, galerijo savinjskih likovnikov in salon Jelice Žuža v prvem nadstropju. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo Linija uvida kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden, ki trenutno gostujeta v Savinovem likovnem salonu. Obiskovalci v Savinovi hiši na dan slovenskega kulturnega praznika V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki se nahaja v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, so se obiskovalci lahko sprehodili skozi več nadstropij muzeja in spoznavali prehrano, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za pridelavo in obdelavo hmelja. T. Tavčar Ponovitve: nedelja, 31. 3. 2019, med 10. in 20. uro Turistično društvo Žalec letos praznuje 125 let. V ta namen pripravljajo literaturo zgodovinskega pregleda. Vabijo vse, ki imajo kakršnekoli informacije o preteklosti društva, da jim le to pošljejo na turisticnodrustvo.zalec@gmail.com ali na Turistično društvo Žalec, Savinjske čete 4, Žalec. Veseli bodo tudi morebitnih fotografij. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije na dan slovenskega kulturnega praznika Februar 2019 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI O poplavni varnosti pri ministru Poslanec in spodnjesavinjski župani na ministrstvu za okolje in prostor Poslanec Aleksander Reberšek in župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline so se prejšnji teden udeležili sestanka pri ministru za okolje in prostor Juretu Lebnu. Kot je povedal Aleksander Reberšek, so se dogovorili za »prve pomembne operativne korake v smeri realizacije zagotavljanja nujno potrebne poplavne varnosti na območju celotne Spodnje Savinjske doline«. Na sestanku so se dogovorili, da v povezavi s poplavno varnostjo na porečju Savinje »proaktivno in intenzivno« nadaljujejo z načrtovanimi aktivnostmi zagotavljanja poplavne varnosti in zagotovijo čimprejšnjo sanacijo identificiranih kritičnih območji reke Savinje na območju občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki (sotočje reke Pake). Oblikovali bodo tudi strokovno delovno skupino, ki bo na osnovi začetega in deloma optimiziranega državnega prostorskega načrta (suhi in mokri zadrževalniki) nadaljevala delo pri oblikovanju končne verzije DPN-ja za zagotavljanje poplavne varnosti na vodotokih Bolska, Trnavca in Ložnica. Vse z namenom pripraviti potrebno pravno-formalno podlago za njegov sprejem in realizacijo v novi perspektivi 2021–2017. »Posamezne občine bodo do omenjenega projekta pristopile maksimalno konstruktivno in s polno podporo.« Na sestanku pri ministru so sprejeli tudi sklep, da bo prvi delovni sestanek z vsemi župani in poslancem Aleksandrom Reberškom po navodilu ministra sklicala Direkcija Republike Slovenije za vode. Ugotovili so, kot je povedal Aleksander Reberšek, da glede »visokega zaračunavanja služnosti direkcije za vode za občinske projekte (npr. pri gradnji kanalizacije na obstoječi cesti za 150 m služnosti na obstoječi lokalni cesti znaša služnost 31 tisoč evrov) trenutno ne moremo ničesar nare- diti, se bo pa to uredilo z novo zakonodajo, ki je v pripravi«. V skladu z dogovorjeno časovnico in financiranjem v okviru načrtovanega proračuna bodo nadaljevali gradnjo suhega zadrževalnika na Vranskem. Župan Občine Vransko Franc Sušnik je na sestanku pri ministru izpostavil tudi problematiko sprejemanja OPN-jev in pridobivanja mnenja s strani DRSV-ja ter podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja določenemu podjetju za predelavo odpadkov v trgu Vransko, ki pod nobenim pogojem ni sprejemljivo za občino in občane. V takih primerih namreč zakonodaja dopušča, da občina ni in ne more biti stranka v postopku. »Pritožba je v obravnavi. Dogovorjeno je, da se lahko ta problematika uredi izključno z novo zakonodajo. Podrobnosti primera pa bodo foto: arhiv A. Rebršek vseeno gospodu ministru poslana po elektronski pošti,« je o tem povedal poslanec Aleksander Reberšek. L. K. V letošnjem rebalansu proračuna je po več kot desetih letih prizadevanj predvidenih 1,5 milijona evrov za gradnjo suhega zadrževalnika na Merinščici, ki naj bi bil izveden v letu 2019. Suhi zadrževalnik naj bi po izračunih zagotovili poplavno varnost za približno polovico Spodnje Savinjske doline. Poleg zadrževalnika so predvideni tudi drugi protipoplavni ukrepi. Za izdelavo vodne študije na območjih Bolske in Savinje je letos namenjenih 905.000 evrov. Celovito urejanje strug z ustreznimi protipoplavnimi ukrepi naj bi se na terenu začelo leta 2020, za kar je v državnem proračunu predvidenih približno 48 milijonov evrov. Lokalni odbor še letos V Ljubljani je bil 16. februarja kongres Stranke Alenke Bratušek, na katerem so Alenko Bratušek člani sicer kot edino kandidatko ponovno potrdili za predsednico stranke. Prav tako so potrdili člane sveta stranke. Na kongresu je bila v delovno predsedstvo poleg Romana Jakiča in poslanca Vojka Staroviča imenovana tudi članica iz Žalca Tanja Basle, ki deluje v stranki že od njene ustanovitve in je tudi vseskozi v svetu stranke. Tanja Basle je o tem povedala: »Res je bila Alenka Bratušek edina kandidatka za predsednico. Menimo, da je do sedaj zelo dobro opravičila svojo vlogo, sicer pa, kot tudi sama poudari, brez sodelovanja ožje in širše ekipe ne bi uspela. Dokaz dobrega vodenja so tudi zadnje parlamentarne volitve. Kljub slabim napovedim smo dosegli uspeh. Volivci so spoznali njeno strokovnost. Sklenili smo, da si bomo prizadevali še izboljšati dosedanje rezultate.« SAB sicer v Žalcu formalno foto: arhiv SAB Tanja Basle (levo) je bila del delovnega predsedstav kongresa. še nima odbora. »V Žalcu intenzivno razmišljamo o ustanovitvi lokalnega odbora. To smo imeli v planu že lani, vendar smo dali prednost pripravam na državne in lokalne volitve. Vsekakor bomo to opravili letos. Ker ima stranka SAB v žalskem občinskem svetu dva svetnika, se mi zdi nujno, da se bolj povezujemo, se redno sestajamo, povezujemo in iščemo dobre rešitve,« je povedala Tanja Basle. V Žalcu je sicer na novembrskih lokalnih volitvah radi njegove dobrodelnosti, ki jo prepleta s svojo ustvarjalnostjo. Po Sloveniji razstavlja za Društvo invalidov Žalec, šest slik, ki jih je podaril Onkološkemu inštitutu Ljubljana, pa je stalno razstavljenih na hodnikih inštituta. Srečko R. Romih je na področju umetniškega ustvarjanja samouk in se je preizkusil v raličnih likovnih tehnikah. »Iz njegovih del sije optimistična vizija, s katero poskuša ujeti atraktivne utrinke vsakdana, ki ga emotivno prevzamejo. Njegov slikarski opus zajema splošno priljubljene motive, ki jih razpenja med pripovednim zapisom na eni in abstraktnim videnjem na drugi strani. Motiv zajame neposredno in ga prenese na platno s posebnim poudarkom glede na svetlobo in njene odtenke. Slikarske poteze so odločne in vendar mehko položene. Razpon barvne SAB dosegel enega najboljših rezultatov stranke. »Ponosni smo na to. Vsekakor je bilo to tudi zaradi priljubljenosti Alenke kot nekdanje Žalčanke in zaradi njenega dela. Veliko vlogo pri tem smo vsekakor imeli tudi mi kot ekipa s podporniki. Delali smo, verjeli v uspeh in bila je res dobra energija. Uspeh si je potrebno graditi. Verjamem, da ljudje to kmalu prepoznajo in ob volitvah nagradijo s svojim glasom,« je še dodala Tanja Basle. L. K. Poslanec s številnimi pobudami Edini poslanec iz naše doline Aleksander Reberšek je pri svojem delu v DZ RS zelo aktiven in je, kot pravi, »tedensko v stiku z različnimi ministri, državnimi sekretarji in ostalimi odločevalci«. Kot član Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor DZ RS je že podal številne predloge za rešitev infrastrukturnih težav v naši dolini. Med drugim so na odboru sprejeli pobudo za terenski ogled trase 3RO od avtoceste A1 do Velenja, na podlagi katere si bodo člani odbora pogledali obe trasi. »V NSi predlagamo, da bi si člani odborov na terenu ogledali potek predvidene trase F2-2 med Velenjem in Šentrupertom, prav tako bi si ogledali traso F6 med Arjo vasjo in Velenjem. Civilna iniciativa Braslovče in številni strokovnjaki opozarjajo, da je predvidena trasa (F2-2) daljša, za okoli 200 milijonov evrov dražja od drugih različic, obenem pa uničuje najboljšo kmetijsko zemljo in je prometno neučinkovita. Člani odbora se bodo ob terenskem ogledu neposredno seznanili z razme- Lepota na platnu Srečko R. Romih, ki zadnja leta živi v Latkovi vasi, še vedno likovno ustvarja, pred koncem lanskega leta pa je pripravil samostojno razstavo v Galeriji Velenjka v Velenju. Glavni motiv so bila tokrat lepa dekleta, katerih obrazi pa so večinoma skriti za lasmi in klobuki. »Umetnost kot taka ni namenjena sama sebi, ampak je tu, da nas razveseljuje, sprosti in nam nenazadnje tudi nudi estetske užitke,« je ob razstavi zapisala dr. Ivanka Zajc Cizelj in povzela življenjsko in umetniško pot Srečka Rafaela Romiha, katerega življenjska pot se je začela leta 1955 v Pongracu pri Grižah, osnovno šolo je obiskoval v Braslovčah, zadnjih nekaj let pa živi v Latkovi vasi. Do upokojitve je delal v Garantu na Polzeli. Leta 2012 je bil s papežovo poslanico sprejet v red Malteških vitezov, zlasti za- 13 Srečko R. Romih na razstavi v Velenju palete je širok, premore pa tudi prefinjeno stopnjevano tonsko lestvico. Občutek za izbor barv, gradnjo kompozicije in podajanje slikarske snovi je spontan in podvržen lastni iniciativi,« je zapisala dr. Ivanka Zajc Cizelj. Srečko R. Romih slika tudi nabožna dela: »Za razliko od ostalih del, ki so figurativno in barvno dokaj razgibana, je pri nabožnih slikah in portretih redkobeseden, s pretanjenim občutkom za individualnost upodobljenega.« Čeprav ga v zadnjem času pri ustvarjanju zelo ovira bolezen, pa zagotovo v slikarstvu še ni rekel zadnje besede. K. R. rami na tem območju in z vsemi posledicami, ki jih prinaša gradnja trase F2-2,« je pojasnil Aleksander Reberšek. »Stekli so tudi pogovori na ministrstvu za infrastrukturo. Pristojne sem spomnil na poškodovano državno cesto med Ločico in Šentrupertom. Ministrstvo za infrastrukturo letos načrtuje njeno rekonstrukcijo na treh odsekih v skupni dolžini približno štirih kilometrov. Boljši časi pa se obetajo tudi za mostova čez Bolsko v naselju Brode. Oba sta resnično zelo dotrajana, na njiju pa je celo omejitev hitrosti štirideset kilometrov. Obnova prvega mostu se bo začela leta 2020, drugega po letu 2022,« je še povedal Aleksander Reberšek. »Govora je bilo tudi o državni cesti Andraž–Polzela–Velenje, ki je zelo dotrajana in nekatera dela že potekajo, tako je podpisana pogodba za odsek 6,5 do 8,2 km že sklenjena in bodo dela stekla takoj po koncu zimske sezone. Za odsek 2,7 do 4 km pa potekajo priprave na izvedbo javnega naročila, potem pa sledi še izvedba.« Ministru za zdravje Samu Fakinu in ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kseniji Klampfer pa je Aleksander Reberšek predstavil težave, s katerimi se soočajo otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši: »Zbiramo zamaške in star papir, pošiljamo SMS-sporočila, zbiramo sredstva, da bi pomagali pomoči potrebnim, namesto da bi država za te ljudi poskrbela sama. Od ministrov pričakujem tudi rešitve, da pa ne bosta pozabila, ju bom na ta problem spet opomnil čez pol leta in ju vprašal, kaj sta spremenila na bolje.« L. K. 14 PO DOLINI Februar 2019 Za 106 let najstarejše interniranke Regijski posvet gasilk v Žalcu V Latkovi vasi, v zaselku Hrastje, je bilo v preteklih februarskih dneh precej živahno in slovesno. Najstarejša Savinjčanka in najstarejša interniranka, ki je preživela Auschwitz, kjer so ji vtetovirali nikoli izbrisano taboriščno število 16.369, je namreč slavila 106. jubilej. Fanikin rojstni dan so najprej obeležili v krogu družine Majde in Blaža Jelena, ki s tetiko, kot ji rečejo, živijo skupaj že 45 let. Naslednji dan je slavljenko obiskal predsednik države Borut Pahor, sledila pa so tudi voščila župana Občine Prebold Vinka Debelaka in podžupana Franca Škrabeta, članov borčevske organizacije, društva internirancev in številnih drugih. Fanika je kljub letom še vedno bistrega duha in izjemnega spomina. Težave ji predstavlja le sluh in je nekoliko težje z njo komunicirati, a si pomaga s pisanjem, nam je povedala Majda, ki skupaj s svojo družino skrbi zanjo. Svojega še nerojenega otroka je Fanika izgubila v času vojne, ko je bila zaprta v Starem piskru. Zaradi trpljenja, bolezni in nevzdržnih razmer v taborišču pa potem ni mogla več imeti otrok, zato je zanjo Majda kot hčerka, vsi ostali pa njeni vnuki in pravnuki, ki jo imajo zelo radi. Fanika je bila rojena v pro- Del udeleženk posveta foto: I. Lepičnik Predsednik republike Borut Pahor v družbi 106-letne Fanike Raček letarski družini Vipotnik v Zabukovici. Bila je ena od petih otrok očeta Franca in mame Helene. V letih pred vojno je bila vsa družina na čelu z bratom Albinom in sestro Marijo vpeta v revolucionarno delav­ sko gibanje in si tako prislužila črno piko pri takratnih oblastnikih, ki so bili v veliki meri v službi okupatorja. Družina je bila obsojena na internacijo. Tudi Fanika, ki se je poročila s Pongracem Račkom, delav­ skim zaupnikom zabukovških rudarjev. Bili so revolucionarji, skojevci, komunisti, ki so že pred okupacijo opozarjali, kakšna nevarnost grozi slovenskemu narodu, in bili skupaj s svojimi somišljeniki trdno odločeni braniti svojo domovino. Bila je med redkimi ženami, ki so leta 1941 z možmi odšle v partizane in se vključile v boj proti okupatorju. Med vojno se je najprej znašla v Starem piskru, bila izpuščena, nato v ilegali, avgusta 1942 bila aretirana in skupaj s starši odpeljana v koncentracijsko taborišče. Pristala je v Auschwitzu, starša pa sta bila odpeljana v taborišče na Bavarsko. Od 333 žensk, kolikor jih je bilo skupaj z njo v transportu za taborišče Auschwitz, jih je preživelo le petinšestdeset. Po vojni sta si z možem zgradila hišo v Latkovi vasi – Hrastju. Že 44 let, vse od moževe smrti, živi z zakoncema Majdo in Blažem Jelenom. Tudi v teh letih ima vsak dan ob 11. uri obvezno kavico, ki jo pije iz več kot 100 let stare skodelice, spomin na njene starše. D. Naraglav Gasilci se izobražujejo V soboto, 9. februarja, je v prostorih Gasilskega doma Žalec potekal posvet članic savinjsko-šaleške in celjske regije. Posvet, ki se ga je udeležilo 130 članic, sta vodili članica sveta članic iz savinjsko-šaleške regije Tatjana Plaskan ter predsednica Komisije za delo članic pri Gasilski zvezi Žalec Suzana Kočevar. Na posvetu so razpravljali o tem, kako izboljšati notranjo in zunanjo podobo gasilske organizacije, o čemer je govoril predsednik GZS Janko Cerkvenik, predavateljica Barbara Plesnik iz Zdravstvenega doma Žalec je predstavila dihalno tehniko kot tehniko sproščanja, predavateljica članica Sveta članic GZS Manca Ahačič pa je svoje predavanje naslovila »Naravna nesreča Jelen dol–Tržič«. Sledilo je prijetno druženje, ob tej priložnosti pa so si udeleženke posveta ogledale tudi gasilski muzej Gasilske zveze Žalec. T. T. Šesti dobrodelni ples za otroke v stiski V Kristalni dvorani gradu Šenek so se na dobrodelnem plesu zbrali člani in podporniki Jadralnega kluba Maltezer s Polzele. Obeležili so šesto leto organizacije dobrodelnega plesa za otroke v stiki iz socialno ogroženih družin in zbrali največ sredstev do sedaj. Ob dogodku, ki so ga popestrili s kulturnim programom, ki sta ga vodili Kaja Žnidarčič Savorgnani in Polona Turnšek, so zbrali 1.253 evrov. Lani so omogočili letovanje na morju sedmim otrokom. Zelo so bili hvaležni in veseli vse podpore posameznikov in podjetij, ki čutijo odgovornost, imajo sočutje in vzajemno vizijo, da lahko prispevajo k lepšemu otroštvu naših najmlajših. Udeleženci plesa so lahko prisluhnili nasto- Med nagovorom predsednika kluba Ljuba Žnidarja pu Dunje Vrhovnik in Matjaža Vrtnika ter Roberta Rauterja z Duom stil. »Pomembno se je zavedati, da s tem, ko pomagamo pomoči potrebnim, še posebej najmlajšim, ki so najranljivejša skupina, odpiramo jadra zgleda, upanja in družbene odgovornosti. Na ta način se kot družba premikamo naprej in ustvarjamo boljše pogoje za življenje v naši skupnosti,« pa je med drugim povedal predsednik kluba Ljubo Žnidar. T. T. Zmagal Šincek iz ŠK Savinjčan Gasilci z inštruktorjem AMZS varne vožnje Markom Bračičem Tudi letos v AMZS Centru varne vožnje na Vranskemomogočajo preizkus sposobnosti intervencijske vožnje na simulatorju. Treninga intervencijske vožnje so se udeležili tudi številni gasilci prostovoljnih gasilskih društev Spodnje Savinjske doline. V času od 17. januarja do 4. februarja se je usposabljanja za gasilce in reševalce, ki vozijo intervencijska vozila, udeležilo 84 gasilcev iz 17 prostovoljnih gasilskih društev gasilskih poveljstev občin Žalec in Polzela. Kot je povedal Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, je v GZS okoli 50 tisoč operativnih gasilcev, ki so vsi potencialni vozniki intervencijskih vozil. »Zagotovo je velik izziv, kako takšnemu številu gasilcev zagotoviti, da bodo za vožnjo ustrezno usposobljeni. Vesel sem, da se zadeve premikajo. Takšen simulator je namreč priložnost, da se čim več operativcev udeleži tovrstnih izobraževanj,« je dejal Petek in dodal, da se je treba zavedati, da se za prostovoljnega gasilca odhod na pomoč običajno začne že doma, od koder se do gasilskega doma pelje z osebnim vozilom, kar zagotovo predstavlja večje tveganje za povzročitev prometne nesreče, saj je po navadi voznik že z mislimi na intervenciji. »Do prihoda v gasilski dom nihče od gasilcev ne ve, kdo bo vozil intervencijsko vozilo, šele tam se določi najbolj izkušen, se pa seveda zgodi, da najizkušenejšega ni. Za nas je torej izjemnega pomena, da tudi tistim z manj izkušnjami povemo oziroma jih ozavestimo, da je veliko bolj pomembno priti do nesreče, čeprav morda nekaj minut kasneje, kot pa sploh ne priti,« je še poudaril Petek. T. T. Šahovski klub Polzela, ki mu predseduje Tomi Masnec, je vse leto zelo dejaven. Lani so člani kluba pripravili kar 41 hitropoteznih turnirjev, ki se jih je udeležilo od 15 do 22 šahistov iz raznih krajev Savinjske doline. Prvo mesto je osvojil Štefan Šincek iz Šahovskega kluba Savinjčan iz Šempetra, ki je na vseh 40 turnirjih zbral kar 470 točk (zmag in remijev), na drugo mesto se je uvrstil Ivan Lovrenčak s 465 točkami, na tretje Radovan Krajnc s 415 točkami (oba Šahovski klub Griže), četrti je bil Tomi Masnec s 334 točkami (ŠK Polzela), peti Franc Z leve: Ivan Lorenčak, Štefan Šincek in Radovan Krajnc Škorjanc z 275 točkami (ŠK Savinjčan Šempeter). Najuspešnejšim šahistom je predsednik kluba Tomi Masnec na krajši slovesnosti podelil pokale. T. Tavčar PO DOLINI Svečana seja ob 50-letnici žitvi pa so se vanj vključile vse novonastale občine. Svečane seje so se udeležili župana občin Tabor in Braslovče Marko Semprimožnik in Tomaž Žohar, podžupan Občine Žalec Roman Virant, predsednik Sveta MS Žalec Rado Gašparič, direktor občinske uprave Občine Prebold dr. Jure Vrhovec in predstavniki MDI Žalec. Sejo je vodil predsednik društva Janez Meglič in predstavil delovanje društva ter dejavnosti, s katerimi bodo obeležili 50-letnico društva. Ob tej priložnosti bodo pripravili jubilejno slovesnost in izdali posebno brošuro, jubileju pa bodo posvetili tudi druge aktivnosti in dogodke. Janez Meglič se je predstavnikom občin zahvalil za podporo. Izpostavil je tudi projekt ZDIS – Občine po meri invalidov. Listino o tem je že prejela Občina Žalec, Občini Prebold pa naj bi jo izročili ob koncu letošnjega leta. Predstavniki občin in mestne skupnosti so pohvalili delo MDI in se ob tem obvezali, da bodo še naprej sodelovali in podpirali MDI in tako omogočili boljše pogoje in življenje svojim občanom. D. N. O asertivnem komuniciranju Zadnjo januarsko sredo je v Občinski knjižnici Prebold potekalo zanimivo predavanje o asertivnem komuniciranju. Zbranim je predavala strokovnjakinja Nevenka Breznik, specializantka psihoterapije transakcijske analize, ki se ukvarja s težavami ljudi v zvezi z depresijo, anksioznostjo, različnimi strahovi, fobijami, strahu pred ljudmi in kritiko, osamljenostjo, partnerskimi in drugimi težavami. Tokrat je v zanimivem predavanju z naslovom »Postavi se zase!« spregovorila, kako pomembno je, da se zna človek postaviti zase, ko je to treba. Udeleženci so spoznali, kako dosežemo, kar želimo, ne da bi pri tem prizadeli ali ogrozili sogovornika. Asertivnost pojmujemo kot vzorec vedenj, ki lahko prepreči konflikte v komunikaciji in pripadajoča negativna čustva. Je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čemer hkrati upoštevamo našega sogovorni- ka. Asertivni ljudje se zavedajo, da imajo osnovne človekove pravice, ki jih morajo ostali ljudje spoštovati, kar vključuje tudi svobodno izražanje lastnih potreb in čustev. V asertivni komunikaciji se kaže medosebno spoštovanje do drugih in do sebe. Neposredna, odkrita in odprta komunikacija spodbuja zaupanje drugih ljudi. Ljudje, ki komunicirajo na asertiven način, so bolj samozavestni, zaradi česar je večja možnost, da jih bodo drugi ne le poslušali, ampak tudi slišali. Je lastnost, ki se je lahko priučimo, jo okrepimo ali pa jo izgubimo, zaradi česar je v zadnjem času narasla priljubljenost t. i. treningov asertivnosti. Gledano s psihološkega vidika, je značajska lastnost, v socialnem smislu pa sklop veščin za ohranjanje avtonomije v medosebnih odnosih. Asertivna komunikacija je torej komunikacija, pri kateri smo odločni, samozavestni, pošteni in spoštljivi. Koristi nam zlasti takrat, kadar moramo reči ne in pri tem tvegamo, da to dru- Nevenka Breznik je v preboldski knjižnici govorila o asertivnem komuniciranju. 15 Pred 30 leti preprečili »miting resnice« Udeleženci svečane seje MDI Žalec Zadnji januarski torek so na sedežu Medobčinskega društva invalidov Žalec pripravili slovesnost, s katero so obeležili 50-letnico Zveze delovnih invalidov Slovenije in napovedali aktivnosti pred pra­ znovanjem 50-letnice MDI Žalec, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. Prvo leto po ustanovitvi ZDIS so invalidi z območja Spodnje Savinjske doline delovali v okviru celjskega društva invalidov, nato pa so ustanovili medobčinsko društvo invalidov, ki je zajemalo takratno žalsko občino, po njeni razdru- Februar 2019 gim ne bo všeč; kadar moramo drugemu povedati kaj neprijetnega; kadar se pripravljamo na upravičeno kritiko; kadar bi radi prosili za nekaj in tvegamo, da bomo zavrnjeni. Pri tem so pomembni tudi pravilna telesna drža, neverbalna komunikacija in aktivno poslušanje, kar so udeleženci predavanja tudi praktično preizkusili ob svojih primerih iz vsakdanjega življenja. D. Naraglav Letošnje aktivnosti žalskega odbora Veteranskega policijskega društva Sever, ki ga vodi Rado Gašparič, bodo posvečene 30-letnemu jubileju akcije SEVER, s katero so slovenski miličniki in drugi sodelujoči preprečili tako imenovani miting resnice v Sloveniji. O tem in svojem delu ter aktivnostih v preteklem letu so spregovorili na letnem občnem zboru, ki so ga tudi tokrat pripravili v žalskem hotelu. Poleg članov so se zbora udeležili tudi sekretar Veteranskega policijskega društva Sever za celjsko območje Stane Malgaj, komandir PP Žalec Gorazd Trbovšek ter predsednika veteranskih organizacij Adi Vidmajer (ZVVS) in Marijan Turičnik (ZB NOB). Predsednik Gašparič je najprej podal poročilo o opravljenem delu v preteklem letu in spregovoril o programu letošnjega leta in 30-letnem jubileju preprečitve omenjenega mitinga ter razlogih zanj. Spomladi leta 1989 so bili sprejeti amandmaji, ki so bistveno spremenili takratno slovensko ustavo. Med njimi so bili najudarnejši: pravica do samoodločbe, pravica do odcepitve, pravica do gospodarske suverenosti in zmanjšanje pristojnosti federacije na ozemlju Slovenije. V vseh organih zvezne oblasti so predlagani ukrepi naleteli na ostro nasprotovanje, podprto z grožnjo o uvedbi izrednega stanja, z napovedjo vlakov protestnikov pod vodstvom Miroslava Šolevića iz drugih republik za organiziranje t. i. mitingov resnice v Sloveniji. »Prvi miting je bil v Ljubljani napovedan že za 25. marec 1989. Spomnimo se številnih izrednih delovnih sestankov na PM, pripravljenosti na domu v tistem času kot odzive na grožnje s strani federalnih organov Med nagovorom predsednika žalskega odbora društva Sever Rada Gašpariča in JLA. Kljub temu je skupščina 27. septembra 1989 sprejela paket 81 amandmajev k slovenski ustavi, kot odgovor na to pa je bil 1. decembra 1989 napovedan miting v Ljubljani, katerega namen je bil doseči uvedbo izrednih razmer in s tem prekiniti osamosvojitvene procese po vzoru iz drugih republik takratne Jugoslavije. S preprečitvijo mitinga so se lahko nadaljevali osamosvojitveni procesi, izvedba prvih svobodnih in demokratičnih volitev aprila 1990, izvedba plebiscita decembra 1990 in končno razglasitev o samostojnosti Republike Slovenije junija 1990,« je povedal Rado Gašparič in nadaljeval z dogajanji v takratnem času v Žalcu. »Z namenom preprečitve mitinga smo med drugimi nalogami na PM Žalec formirali tudi vod PEM, ki je sodeloval pri eni najpomembnejših nalog tistega časa, in sicer pri preprečitvi mitinga resnice v Ljubljani, ki je bil napovedan 1. decembra 1989. Omenjeni vod žalskih aktivnih in rezervnih miličnikov se je potem priključil posebni enoti milice UNZ Celje, ki bi po načrtu opravljala naloge na območju UNZ Novo mesto. Ta dogodek je pomemben še posebej za to, ker smo že v pripravi na PM za izvedbo te akcije, ki smo jo poimenovali »SEVER«, prvič po II. svetovni vojni dolgocevno orožje napolnili s pravimi naboji, namenjenimi preprečitvi mitinga za vsako ceno, tudi za ceno prelivanja krvi. Ob tem velja poudariti, da je zaradi odločne namere slovenske milice preprečiti miting za vsako ceno organizator odstopil od namere, ko je ugotovil, da bo že na meji z Republiko Slovenijo zavrnjen. V akcijo je bilo vključenih okoli 6.500 slovenskih miličnikov, kriminalistov, delavcev SDV in drugih,« je med drugim povedal Rado Gašparič. V nadaljevanju so zbranim spregovorili Adi Vidmajer, Marijan Turičnik in Stane Malgaj in prav tako poudarili pomen jubileja in nadaljnjih dogodkov v procesu osamosvojitve. Ob koncu zbora, v okviru katerega so za podpredsednika žalskega odbora Sever izvolili Igorja Orešnika, so nekaterim prizadevnim članom žalskega odbora podelili priznanja društva Sever za celjsko območje. Priznanje so prejeli Ludvik Miklavc, Stanislav Brglez, Dušan Čretnik, Darko Dimec, Iztok Drev, Bojan Slapšak in Iztok Štefančič. D. Naraglav Enaindvajseti Valentinov ples Društvo podeželske mladine Tabor že vrsto let organizira Valentinov ples. Po tej prireditvi je poznano po vsej Savinjski dolini in tudi prek njenih meja. Vedno se izkaže za zelo dobrega organizatorja, ki poskrbi za domiselno okrasitev dvorane in odra, kakovosten ansambel, kakšno prijetno presenečenje ter dobro gostinsko ponudbo. Tudi letos je bilo tako. Predsednik Društva podeželske mladine Tabor Simon Stiplovšek je ob tem povedal, da so se tudi tokrat zelo potrudili okrasiti dvorano, kar pričara Valentinov ples še toliko lepši in romantičen. Dvorana je bila polna in 160 udeležencev plesa je res uživalo. Plesalce je pozdravil predsednik društva in vsem zaželel prijetno druženje, nato pa so se ob glasbi ansambla Savinjski oktet podali na plesišče Ob tej priložnosti vedno lepo okrasijo dvorano. in plesali do zgodnjih jutranjih ur. Do zdaj so vsi plesi zelo dobro uspeli, na kar so članice in člani društva zelo ponosni. Sicer pa so na splo- šno zelo dejavni in 30. marca bodo organizirali regijski kviz podeželske mladine. Zmagovalna ekipa pa se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo letos v žalski občini, saj je na lanskem državnem tekmovanju zmagala ekipa Podeželske mladine SSD Žalec. D. N. 16 PO DOLINI Februar 2019 Jubilejni memorial družil generacije 60 let pustnega dogajanja na Vranskem Med tekmo male odbojke Generali Vranarji so prikorakali na trg. Med udeleženci tudi odbojkarji DU Prebold V nedeljo, 24. februarja, so ob 11. uri za en teden prevzeli oblast na Vranskem vranski generali Vranarji in sprejeli odlok o preoblikovanju Občinske uprave Občine Vransko v intendantsko službo generalštaba vranskega generalata. Na sobotnem karnevalu 2. februarja pričakujejo izvirne maske od blizu in daleč. Slovesnost ob prevzemu oblasti je bila pred občinsko stavbo Občine Vransko, kjer je zbrane nagovoril general Vranarjev, poslanec Aleksander Reberšek, udeležil pa se je je tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Ključe je generalu predal župan Franc Sušnik, prevzem oblasti pa so popestrili Kurenti dva tisoč iz Velenja, sicer izhajajo s Ptuja, prijatelji z Vira, godba iz Prebolda in številni Vranšani. Prav te dni mineva natanko šestdeset let, odkar Vranšani organizirano pripravljajo to največje pustno dogajanje v Spodnji Savinjski dolini, katerega osrednji pustni liki so generali Vranarji. Prvo pustno dogajanje na Vranskem je leta 1959 organizirala tamkajšnja ljudska tehnika na čelu z domačinom Vladom Rančigajem, ki ima pri tem največ zaslug. Pustne povorke se je vsako leto udeležilo več ljudi, osrednje mesto v njej pa je pripadlo generalom Vranarjem. Ideja zanje se je Odbojkarski klub Prebold je v soboto, 9. februarja, organiziral tradicionalno odbojkarsko druženje vseh generacij v spomin na Petro Ambrož, izjemno odbojkarico, državno prvakinjo v odbojki na mivki in trenerko odbojke, ki je odbojko začela igrati v Preboldu, nadaljevala v Šempetru, zadnja leta pred nenadno smrtjo pa je vodila odbojkarice in igrala v Celju. Letos mineva enajst let od njenega nenadnega in prezgodnjega slovesa, ki se je zgodil zaradi zapletov po operaciji križnih vezi. Prvi memorial so organizirali ob prvi obletnici njene smrti, tokratno tradicionalno odbojkarsko druženje v njen spomin pa je bil že jubilejni, deseti po vrsti. V mali telovadnici OŠ Prebold so dekleta male odboj- ke odigrala prijateljske tekme z okoliškimi klubi. Najprej so se pomerila dekleta iz OK Prebold in OK Celje, sledil je spopad deklet iz OK Celje in OK SIP Šempeter, na koncu pa še OK Prebold in OK SIP Šempeter. Dekleta so pokazala dobro igro, pri vseh je opazen napredek zaradi rednega in dobrega dela v klubih ter volje in želje do igre, pa sta nam povedala glavna organizatorja druženja Rok Kodrun in Igor Uranjek. V veliki telovadnici pa je potekal rekreativni turnir v odbojki, na katerem je nastopilo deset ekip, v katerih so sodelovali odbojkarji od 18 pa vse do 70 let. Zmagovalci skupinskega dela so se nato pomerili v polfinalu in finalu. V polfinalu sta se pomerili na enem igrišču ekipi Autmigeci in Orbit, na drugem pa ŠD že 25 let Pregledi vida v torek, 5., 12., 19. in 26. 3. 2019. Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure! Na voljo pomladna kolekcija sončnih očal Od 10 do 50 % popusta na gotovino na vsa sončna očala! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si Škale in Monkey gang. V finale sta se uvrstili ekipi ŠD Škale in Orbit, na koncu pa je slavila ekipa ŠD Škale. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Autmigeci in Monkey gang, zmagala pa je zasedba Monkey gang. Letošnjega Petrinega memoriala se je udeležilo preko 30 otrok, njihovi starši in več kot 60 rekreativnih igralcev odbojke iz Savinjske in Šaleške doline. Ob 18. uri je v mali dvorani OŠ Prebold potekala tekma v 3. odbojkarski ligi za ženske vzhod. Pomerili sta se ekipi Uniforest Prebold in Swatycommet Zreče, ki sta bili skoraj izenačeni, nekaj več mirnost pri servisu in sprejemu pa je pokazala ekipa iz Zreč in zasluženo zmagala s 3 : 0 (15 : 25, 19 : 25, 25 : 27). V znamenju odbojke je bil tudi naslednji dan, 10. februar, saj je OK Prebold gostil turnir v državni B-ligi za starejše deklice, na katerem so se pomerile ekipe OK Prebold, Korvolley Kostman B iz Slovenj Gradca, Kajuh Šoštanj in Korvolley PD iz Mislinje. Ekipa OK Prebold se je zgolj s šestimi mladimi igralkami (zaradi bolezni in dopustov) odlično borila, v ekipi pa so nastopile kar tri igralke male odbojke, ki so eno tekmo dobile, drugo pa tesno in malce nesrečno izgubile. D. Naraglav Ključe občinske zgradbe je generalom predal župan Franc Sušnik. Številni obiskovalci so se pogostili z Brglezovimi krofi. na podlagi lokalne legende o vranah in strateško pomembni legi Vranskega, ki so jo v zgodovini varovali vojaki, porodila prav Rančigaju. Generali Vranarji, na čelu katerih je zadnjih nekaj let poslanec Aleksander Reberešek, so tudi letos poskrbeli za bogat nagradni fond, zato pričakujejo v soboto, 2. februarja, na Vranskem izvirne skupinske maske od blizu in daleč. T. Tavčar Občinsko prvenstvo in tečaj Na smučišču RTC Golte je v soboto, 16. februarja, v organizaciji SK Prebold in ob pomoči Športne zveze Prebold potekalo 11. občinsko prvenstvo v veleslalomu Občine Prebold. Občinskega prvenstva se je tokrat udeležilo 49 tekmovalcev, kar je sicer nekoliko manj kot lani, a še vedno zadovoljiva številka, ki daje organizatorjem zadoščenje in obvezo, da s tem nadaljujejo tudi v prihodnje. Najmlajši udeleženec veleslaloma je bil star 6, najstarejši pa je že dosegel častitljivih 73 let. SK Prebold je v času šolskih počitnic, od 17. do 20. februarja, organiziral smučarski tečaj za osnovnošolske otroke. Potekal je na smučišču Kope nad Slovenj Gradcem, kamor so se tečajniki vsak dan vozili z avtobusom. Tečaja se je udeležilo 35 otrok. Kot je povedal predsednik SK Prebold Rok Ribič, jim je letošnje vreme res šlo na roko in so imeli vse dni zelo dobre pogoje za smuko. Otroci so bili navdušeni nad snegom, soncem in, kot so dejali, bi se z veseljem tečaja udeležili tudi prihodnje leto. Zadnji dan so prejeli tudi diplome za uspešno opravljeno smučarsko usposabljanje. D. N. NAPOVEDNIK Petek, 22. marec, 18.00 oddelčni nastop glasbil s tipkami, dvorana GŠ Žalec*. OBČINA ŽALEC Petek, 1. marec, 9.00 (vsak petek) nordijska hoja, Hiša*; 10.00 (vsak petek) kuharska delavnica, Hiša*; 17.00 (vsak petek) tečaj španskega jezika, Hiša*. Sobota, 2. marec, 8.00–12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec, parkirišče pri Domu*; 7.00 Po nagelj na Goro Oljko, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica. Nedelja, 3. marec, 18.00 (vsako nedeljo) joga za družine, Hiša*; … otroško pustno rajanje s Heidi, POŠ Trje. Ponedeljek, 4. marec, ob 9. uri (vsak ponedeljek) 9.00 (vsak ponedeljek) urice pletenja, nadaljevalna skupina, Hiša*; 9.00 (vsak ponedeljek) risanje mandal, Hiša*; 17.00 pustni nastop v maskah, dvorana GŠ*; 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje; 19.30 Z roko v roki, Dekanijska karitas Petrovče, dobrodelni koncert, dvorana Doma*. Torek, 5. marec, 9.00 (vsak torek) delavnica šivanja, Hiša*; 10.30 (vsak torek) tai chi, vadba, Hiša*; 16.00 pustovanje v Petrovčah, izpred OŠ Petrovče, TD Petrovče; 16.00 otroško pustno rajanje s čarovnikom Lavrencijem in čarovnico Ankulo ter kurenti, Šlandrov trg; 17.00-18.00 pustno rajanje za otroke, Hmeljarski dom Šempeter, KUD Grifon. Sreda, 6. marec, 10.00 (vsako sredo) urice pletenja, začetna skupina, Hiša*; 19.00 predavanje Društva Plemenitosti, Bergmanova vila; 19.00 (do 25. 3.) Pod lupo, razstava makrofotografij M. Žolnirja in Š. Almašija, avla Doma*. Četrtek, 7. marec, 9.00 (vsak četrtek) Asana joga in vaje za hrbtenico, Hiša*; 16.00 Ženska ruta, srečanje knjižnično bralnega kluba, MSK Žalec*; 19.00 Zvočnice – nastop kitaristov, mala dvorana GŠ Žalec*; 19.00 (do 30. 4.) Dialog: kipar Dušan Tršar in slikar Marko Tušek, Savinov likovni salon. Petek, 8. marec, 18.00 proslava ob mednarodnem dnevu žena, dvorana Griže*, Etnološko društvo Srečno; 19.00 koncert ob dnevu žena: klapa Kampanel in Popseslish, KUD Žalec, dvorana Doma*. Sobota, 9. marec, 7.00 KK11: Kamnik–Mrzlica, izpred pisarne PD Žalec; 17.30 Menopavza, komični muzikal, Špas teater, dvorana Doma*; 20.00 Menopavza, komični muzikal, Špas teater, dvorana Doma*. Sobota, 23. marec, 7.00 pohod Griže–Hom–Kamnik–Kal–Griže, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica; 20.00 Predstava za vsako priložnost, glasbena komedija, Lado Bizovičar, dvorana Doma*. Nedelja, 24. marec, 7.00 pohod na Boč, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica; 17.00 Citrarska skupina Marjanke, citrarski abonma in izven, avla Doma*. Torek, 26. marec, 17.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva; 18.00 Po Vietnamu, potopisno predavanje, Krajevna knjižnica Petrovče; 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, MSK Žalec*. Sreda, 27. marec, 7.00 Seniorji na Šmarno goro, izpred pisarne PD Žalec; 18.00 (do 23. 4.) razstava del varovancev VDC Dobrna, avla Doma*; 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže; 18.30 7. javna produkcija, dvorana GŠ*. Četrtek, 28. marec, 18.00 Naj športnik 2018, podelitev priznanj, dvorana Doma*. Petek, 29. marec, 19.30 Mojih prvih 15 let, koncert Uroša Periča, dvorana Doma*. Sobota, 30. marec, 8.00 spominski pohod za umrlimi planinci, izpred Gasilskega doma Kasaze Liboje, PD Liboje; 10.00 17. turnir za pokal Žalca 2019 v karateju, telovadnica OŠ Žalec, Karate klub Žalec; 10.00–20.00 premiera VR-filma: Doživetje zelenega zlata, pri Fontani piv Zeleno zlato; 19.00 začetek nove sezone Fontane piv Zeleno zlato. Nedelja, 31. marec, ob 17. uri 17.00 predstava Dvojna napaka, Kreativni dogodki in posredništvo, dvorana Doma*; 10.00–20.00 predvajanje VR-filma: Doživetje zelenega zlata, pri Fontani piv Zeleno zlato. OBČINA BRASLOVČE Sobota, 2. marec, 10.00 pustno rajanje, Dom kulture Braslovče; 14.00 Lepe in zdrave torte brez slabe vesti, slaščičarska delavnica, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera. Petek, 8. marec, 20.00 koncert Lucky&the pipes z gosti večera (klapo Skala, MPZ OŠ Braslovče), Dom kulture Braslovče. Torek, 11. marec, 18.00 Z Gregorčki pomladi naproti, spuščanje ladjic, Preserska jezera, TD Braslovče. Ponedeljek, 11. marec, 12.00 (tudi 25. 3.) računalniška delavnica, Hiša*. Sreda, 13. marec … pohod na Stenico, izpred OŠ, PD Dobrovlje Braslovče. Sreda, 13. marec, 6.00 seniorji na Belvedere in v Strunjan, izpred pisarne PD Žalec. Četrtek, 14. marec, 19.00 predstavitev knjige Maje Horvat, Usodna modrina, 1. del, MSK Žalec*; 19.30 Veseli svatje, Fantje z vseh vetrov in gost Franci Podbrežnik Solčavski, za narodno-zabavni abonma in izven, dvorana Doma*. Sobota, 16. marec, 7.00 pohod na Gozdnik, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica; 19.30 Prodana nevesta, opera B. Smetane, SNG Opera in balet Ljubljana, ogled v Ljubljani, odhod iz Žalca ob 17.30, (ZKŠT Žalec). Nedelja, 17. marec, 9.00 Mučeniki na Bukovici, PD Žalec; 20.00 Štajerska naveza, Zavod za kulturo Maribor, stand up komedija, dvorana Doma*. Ponedeljek, 18. marec, 19.00 Utrip domoznanstva: Rudarstvo v Savinjski dolini, predstavitev knjige, MSK Žalec*. Torek, 19. marec, 8.00–20.00 Jožefov sejem v Petrovčah. Sreda, 20. marec, 16.00 svečana rez trte Nikolaje, pred obrambnim stolpom, Društvo savinjskih vinogradnikov; 18.00 4. čajanka Prišla bo Pomlad, Hmeljarski dom Šempeter, Pevke FS Grifon. Četrtek, 21. marec, 7.00 Atilova pot, Radenci, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica; 19.00 Zvočnice – nastop kitaristov, mala dvorana GŠ Žalec*. Sreda, 20. marec, 17.00 kadetski šahovski turnir v prostorih ŠK Braslovče; 20.00 Nune v akciji, muzikal, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera. Petek, 22. marec, 18.00 Pozdrav življenju, Dom krajanov Gomilsko, KD Gomilsko Sobota, 23. marec, 9.00 Očistimo okolje v Občini Braslovče, TD Braslovče; 9.00 Dan odprtih vrat Šahovskega kluba Braslovče. Petek, 29. marec, 19.00 Plesni večer z duom Vedrina, Dom kulture Braslovče, ZIKŠT 3 jezera. OBČINA PREBOLD Sobota, 2. marec, 8.00–10.30 (vsako soboto) kmečka tržnica, Režajeva domačija; … ustvarjalna delavnica, Dom pod Reško planino, KD Marija Reka. Ponedeljek, 4. marec, 11.00 (vsak poned.) brezplačni tečaj angleščine, Medgeneracijski*. Torek, 5. marec, 9.30 (vsak torek) vaje za hrbtenico, Anin dom, Medgeneracijski*; 15.00 (vsak torek) učna delavnica in osnove računalništva, občinska stara sejna soba, Medgeneracijski*; 16.00 pustno rajanje za otroke, PGD Latkova vas; 19.00 maškarada, PGD Latkova vas. Sreda, 6. marec, 9.30 (vsako sredo) sprehod izpred Medgeneracijskega centra Prebold; 15.00 (vsako sredo) šivanje in ročne spretnosti, Medgeneracijski*. Četrtek, 7. marec, 9.00 (vsak četrtek) kuharska delavnica, Anin dom, Medgeneracijski*; 16.00 (vsak četrtek) sprehod izpred Medgeneracijskega centra Prebold; 19.30 koncert ob dnevu žena, Pihalni orkester Prebold in Pihalni orkester GŠ Risto Savin Žalec, Dvorana Prebold. 17 Petek, 8. marec, 15.00 (vsak petek) brezplačni tečaj angleščine, Medgeneracijski*; 18.00 predavanje Izvor lepote, vesolja, harmonija in arhitektura (A. Žižek), knjižnica Prebold*. Nedelja, 10. marec, 8.30 pohod Mučeniki na Bukovico, izpred OŠ, PD Prebold; 16.00 Ščuke pa ni (AG Vrba), odrasli gledališki abonma, Dvorana Prebold. Torek, 12. marec, 18.30 S knjižnico po svetu: potopis Škotska (J. Jerman), knjižnica Prebold*. Sreda, 13. marec, 17.00 predavanje Od bolečin nog do lahkotnega koraka, Medgeneracijski*. Sobota, 16. marec, 6.00 pohod na Raduho, izpred OŠ, PD Prebold; 17.00 Pomlad na vasi – ob dnevu žena in mamic, gasilski dom, PGD Latkova vas; 19.00 srečanje žena Sv. Lovrenca, gasilski dom, PGD Sv. Lovrenc. Nedelja, 17. marec, 16.00 13. dobrodelni koncert Pesem staršem, župnija in župnijska Karitas, Dvorana Prebold. Torek, 19. marec, 18.30 S knjižnico po svetu: potopis Islandija (M. Hribernik), knjižnica Prebold*. 19.30 meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov, RR, KO RK Prebold. Sreda, 20. marec, 18.00 Športnik leta 2018, ŠZ in Občina Prebold, športna dvorana OŠ. Petek, 22. marec, 17.00 Pšenica, najlepši svet, otroški abonma, športna dvorana OŠ Prebold. Sobota, 23. marec, … pohod po vrhovih Občine Prebold in okolici, izpred OŠ, PD Prebold; 10.00 ustvarjalna delavnica Majhna sem bila, knjižnica Prebold*. Torek, 26. marec, 18.00 Prisluhnimo pravljici z ilustr. Urško Stropnik Šonc in prikazom v slikah, knjižnica Prebold*. Sreda, 27. marec, … prireditev za starše in občane, Vrtec Prebold, športna dvorana OŠ; 18.30 pogovorni večer in odprtje razstave Amalije Hribar, knjižnica Prebold*. Sobota, 30. marec, 8.30–11.00 občinski test hoje, Športno igrišče Kaplja vas; 19.00 »Matnski« pozdrav pomladi, gasilski dom, PGD Matke. Nedelja, 3. marec, 15.00 maškarada, DPM Letuš, Dom krajanov Letuš. Nedelja, 10. marec, 12.30 32. pohod žena na Hom, zborno mesto pri Kili, PD Liboje; 13.00 32. pohod žena na Hom, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica. Torek, 12. marec, 18.00 proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu, Hmeljarski dom Petrovče, KUD Petrovče; 18.00 podelitev priznanj za najlepšo hišo, kmetijo …, TD Šempeter, Gasilski dom Šempeter. Februar 2019 OBČINA TABOR Nedelja, 3. marec, 15.00 otroška maškarada, TD Tabor, Dom krajanov Tabor. Sobota, 9. marec, 8.00–13.00 sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyr klub. Četrtek, 14. marec, 9.00 krožek Biodinamično kmetovanje, občinska sejna soba. Petek, 15. marec, 18.00 predavanje Užitne divje rastline Savinjske doline, občinska sejna soba. Četrtek, 21. marec, 10.00 predavanje Priglasitev dopolnile dejavnosti in ureditev prostorov za opravljanje dejavnosti, občinska sejna soba; 17.00 proslava ob materinskem dnevu, POŠ Tabor, Dom krajanov Tabor. Petek, 22. marec, 16.00 predavanje S Steinerjem do razumevanja zablodo znanosti in vloga kmeta kot zdravnika, Ajda Štajerska, občinska sejna soba. Torek, 26. marec, 18.00 pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor; 19.00 košarkarska tekma »stari–mladi«, ŠD Partizan, Dom krajanov Tabor. Četrtek, 28. marec, 16.00 test hoje po pešpoti z meritvami, pešpot Tabor–Ojstriška vas. Sobota, 30. marec, 17.00 regijski kviz Mladi in kmetijstvo, Dom krajanov Tabor. Legenda: ekomuzej – Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije MSK Žalec – Medobčinska splošna knjižnica Žalec dvorana Doma – dvorana Doma II. slovenskega tabora avla Doma – avla Doma II. slovenskega tabora dvorana GŠ – dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec dvorec – Dvorec Novo Celje Hiša – Hiša Sadeži družbe Žalec salon – Savinov likovni salon dvorana Griže – Dom kulture Svoboda Griže razstavni Griže – razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže GCC – Gimnazija Celje - Center knjižnica Braslovče – Občinska knjižnica Braslovče Medgeneracijski – Medgeneracijski center Prebold knjižnica Prebold – Občinska knjižnica Prebold GD – gasilski dom avla Braslovče – avla Doma kulture Braslovče 18 KULTURA Februar 2019 Seminarji, podelitev diplom, koncerti Na vseh koncertih je bila dvorana glasbene šole polna. Seminarji, ki jih Glasbena šola Risto Savin Žalec pripravlja in namenja svojim zaposlenim in predvsem učencem, so na glasbeni šoli že tradicija. Na ta način izkoristijo učenci dodatne brezplačne pedagoške ure pri znanih profesorjih, zaposleni pa ob dodatnem izobraževanju pridobijo dragocene izkušnje. Letos so na šoli najprej poskrbeli za izobraževanje za pianiste, in sicer kar dvakrat. Najprej je na šoli gostovala prof. Lidija Malahotky Haas, ki se je ob zaključku predstavila s koncertom svojih dijakov na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, januarja pa je vodenje uka željnih učencev prevzela prof. Ivanka Kordić iz Zagreba. Takoj za tem so na svoj račun prišli flavtisti, za katere je enodnevni seminar pripravil Kitarist Darko Bageski odličen pedagog in flavtist, profesor Matej Zupan. V sredo, 6., in četrtek, 7. februarja, so pripravili izobraževanje za kitariste. Šolo sta namreč obiskala odlična kitarista, Darko Bageski, profesor kitare na Akademiji za glasbo v Skopju, in Bojan Ivanovski, profesor iz Beograda. Poleg pouka z učenci glasbene šole sta se predstavila tudi vsak s svojim koncertnim večerom. Darko Bageski se je predstavil tako s klasičnim programom kot tudi z zabavnejšimi skladbami. Vrhunec seminarja pa je predstavljal drugi koncertni večer, na katerem se je predstavil Bojan Ivanovski, izjemen kitarist in skladatelj svetovnega slovesa, najbolj znan po svoji kompleksni prstni tehniki, energičnih nastopih in uporabi tolkalnih učinkov na kitari in tudi tokrat ni razočaral. Seminar je z nagovorom zaključil ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus in pohvalil delo strokovnih aktivov, se zahvalil gostujočima profesorjema, predvsem pa poudaril pomen izjemnega sodelovanja zaposlenih na šoli. T. Tavčar Večer za dušo V torek, 12. februarja, so v Občinski knjižnici Prebold pripravili literarno-glasbeni dogodek z naslovom Večer za dušo. Domačinka Bernarda Rošer je zbranim predstavila svojo prevajalsko pot in nekaj svojih najljubših knjig. »Bralno-glasbeni dogodek ima namen slediti izročilu druženja ljudi ob koncu dneva, ko si je človek znal vzeti čas za spodbuden pogovor, pripovedništvo in petje. Kakor so se nekoč zbirali naši predniki ob ličkanju koruze, izdelovanju papirnatih rož, vezenju ali pa so zgolj prišli posedet k topli peči, tudi mi danes radi poklepetamo ob lepi zgodbi, ki smo jo zasledili, če pa se ob tem iz grla izvije še kakšna pesem, pa mimogrede zacelimo še kakšno rano, saj imata zvok in petje zdravilni učinek,« je bilo zapisano na vabilu na večer. Bernarda je najprej spregovorila o Umetnikovi poti avtorice Julije Cameron, ki poleg zakladnice lepih misli vsebuje povsem praktične napotke za kakovostnejše življenje vsakega posameznika. S preprostimi orodji namreč lahko prelisičimo kritika v nas in si dovolimo dati duška kot umetnik – naj Tercet treh sester (prva z leve Bernarda Rošer) gre za pisanje, petje ali pa umetelno peko piškotov – ter tako zaživimo polnejše. Knjigo Božično voščilo, ki jo je Bernarda prevedla pred dvema mesecema, sta ji pomagali predstaviti njeni sestri Helena in Marija Plavec, s katerima skupaj muzicira že od mladih nog in tvorijo tercet Kopinke. Ob kitarski spremljavi v ilustracijo zgodbe knjige so zapele skladbe Rumeni metulj, Ko si sam in Misel. Skladbo Duša, pod katero se podpisuje njihov brat Stane Plavec, pa so recitirale. Skozi glasbo in besedo so si udeleženci večera lahko ustva- rili predstavo o uslužni Leticiji, neomajnem Rihardu in prizadevni Rebi, ki poskrbi, da se s pomočjo dveh božičnih kartic v njihov kraj vrne čarobnost. Zadnja od predstavljenih knjig je bila Slikarjeva pesem, katere zgodba se vrti okrog skladbe z naslovom Rožnkranc. Po prebranem besedilu in predstavitvi dogajanja skozi oči sodobnika smo v izvedbi terceta Kopinke prisluhnili še zadnji skladbi večera z naslovom Nič več tesnobe. Večer je bil lep in z veseljem bi radi kaj podobnega še doživeli. D. Naraglav Nastop mladih umetnikov Dijaška sekcija Študentskega kluba Žalec je ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 8. februarja, že tretje leto zapored organizirala kulturno slovesnost, s katero so obeležili spomin na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prireditev je potekala v Dvorcu Novo Celje, kjer je praznično popoldne popestrila voditeljica prireditve Dejana Vučičevič, ki je »gostila« Andraža Stariho, ki skriva ljubezen do poezije za rokavom in je poleg Prešernovih poezij predstavil tudi nekaj avtorskih pesmi. Poleg Andraža je nastopil tudi Lovro Korošec, študent drugega letnika dodiplomskega študija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je s svojim magičnim glasom prav tako očaral številne poslušalce. Mlade, ki so se zbrali v Dvorcu Novo Celje, sta pozdravila organizator prireditve Žan Stiplovšek in predsednik Študentskega kluba Žalec Tomaž Kozovinc. Po koncu osrednjega dela so si obiskovalci ob kozarcu vina in suhih figah ogledali tudi razstavo. Svoje življenje sta Nagovor predsednika Študentskega kluba Žalec Tomaža Kozovinca Nastop Lovra Korošca in … … Andraža Starihe skozi risbe izrazila Kaja Djorjević in Matic Čadej, Anja Grabar pa je predstavila fotografije pokrajin in mestnega življenja s svojih potovanj. T. Tavčar V spomin zgodovinarju, pesniku … V Občinski knjižnici Braslovče so v torek, 5. februarja, v okviru slovenskega kulturnega dne pripravili slovesnost z odprtjem priložnostne razstave različnih dokumentov in listin v spomin na braslovškega rojaka dr. Dušana Ludvika. Dušan Ludvik je bil rojen v Braslovčah 13. decembra 1914. V rojstnem kraju je obiskoval in končal osnovno šolo. Izobraževanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je zaključil češko realno gimnazijo. Po maturi je v Pragi na Karlovi univerzi študiral češčino, nemščino in bibliotekarstvo. Študij je končal v Ljubljani, kjer je študiral nemščino, slovenščino in primerjalno književnost. Od leta 1950 do 1983, ko se je upokojil, je bil redni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Glavna področja njegovega znanstvenega raziskovanja in dela so bila srednjeveška nemščina in literatura, kulturna zgodovina, pravna zgodovina, etnologija in predvsem prevajanje iz češčine, francoščine, nemščine, poljščine in ruščine. Ukvarjal se je tudi s pesnikovanjem in je že leta 1934 na Dunaju objavil prve pesmi v češčini. Kot pesnik je izdal pesniške zbirke S potepuško palico, Srce v vetru, Čas kot grenkoslad in Hrepenenje kot plazovi. Prireditev je z igranjem na kitaro popestril učenec OŠ Braslovče Andraž Košak, od- prtje razstave je z uvodnimi besedami pospremila Irena Štusej, o razstavi in Dušanu Ludviku pa je govoril Franci Kralj. Prijetne prireditve se je udeležila tudi Ludvikova hči Kristina, ki je odprla razstavo. T. Tavčar Razstavo je odprla hči Kristina (na desni). Med ogledom razstave, ki so jo pripravili v spomin na braslovškega rojaka dr. Dušana Ludvika. KULTURA Februar 2019 Proslave po krajevnih skupnostih Fritzove pesmi v savinjščini Poleg osrednjih proslav ob slovenskem kulturnem prazniku po spodnjesavinjskih občinah so prireditve v čast kulturi pripravili tudi v krajevnih skupnostih Občine Žalec. Spominu na največjega slovenskega pesnika pa so se poklonili tudi v šolah, vrtcih in še kje. V Šempetru so kulturni praznik obeležili v torek, 5. februarja. Občinstvo v dvorani Hmeljarskega doma je nagovorila predsednica KUD Grifon Šempeter Darja Čop Sedminek. Program z naslovom Pod lipo pa je pripravila gledališka sekcija tamkajšnjega kulturnega društva. Rdeča nit kulturnega programa so bila pisma spominov Ernestine Jelovšek, druge hčere Ane Jelovšek in Franceta Prešerna. Njene spomine so z vsebinsko primernimi vložki dopolnjevali različni izvajalci: člani gledališke skupine KUD Grifon z recitali Prešernovih pesmi, instrumentalisti, pevci in Folklorna skupina Grifon, ki je skupaj s člani gledališke skupine dramatizirala Povodnega moža. Večji del dogajanja je bil postavljen v dvorano, tako da so imeli obiskovalci skoraj neposreden stik z nastopajočimi, ki so v kostumih iz Prešernovega časa posedali za mizami »pod lipo«. V Petrovčah so kulturni praznik počastili s proslavo na predvečer praznika. Rdeča nit proslave je bila peta slovenska pesem. V prvem delu so nastopili Moški pevski zbor KD Petrovče, Otroški pevski zbor Pika Poka iz Vrtca Petrovče in Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče. V drugem delu so se s slovenskimi pesmimi predstavile članice glasbene skupine MJAV, slavnostna govornica pa je bila mag. Jasna Sraka, nova predsednica Sveta KS Petrovče, ki se je ob tej priložnosti tudi javno poslovila od večletnega predsedovanja Kulturnemu društvu Petrovče. Program je povezovala Maša Geoheli. Preboldski rojak in častni občan Ervin Fritz, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, dramaturg in prevajalec, je na nedavnem občnem zboru Zgodovinsko-narodopisnega društva Prebold, katerega član je tudi sam, poskrbel za zanimivo presenečenje. Postregel je namreč s pesmimi, ki jih je napisal v savinjskem narečju, in z njimi nadvse nasmejal občinstvo. Na vprašanje, kako se je lotil tega izziva, je ob zaključku dogodka povedal: »Savinjski dialekt doslej ni bil jezik kakšne poezije in po dolgem stažu slovenskega pesnika sem hotel biti tudi savinjski pesnik in sem za pokušino naredil nekaj pesmi v savinjščini in jih danes na tem občnem zboru Zgodovinsko-narodopisnega društva Prebold tudi prebral. To je eno zelo nenavadno in posebno delo, posebej težko, ker se nimaš na kaj nasloniti, saj ni kakšnih posebnih vzorcev. Recimo v prekmurščini je lažje kaj napisat, kajti prekmurščina je bila kultiviran jezik, s svojo literaturo v prejšnjih stoletjih in kak Feri Lajnšček lahko v prekmurščini zlahka kaj napiše. Jaz pa sem se zelo lovil, kako in kaj naj bi naredil, a sem dobil veselje in nekaj pesmi se je tako tudi ustvarilo, da sem jih danes tu lahko predstavil.« Na vprašanje, kaj vsebinsko izpričujejo njegove pesmi, pa je odgovoril: »Zanimivo je to, se mi zdi, da v taki jezikovni konstalaciji, kakor je sedaj, v savinjskem di- V Libojah so slovenski kulturni praznik počastili 5. februarja s prireditvijo v Kulturnem domu Liboje v organizaciji Kulturnega društva Svoboda Liboje. Kot slavnostna govornica je spregovorila Neža Zagoričnik, vodja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kulturni program prireditve so sooblikovali glasbena skupina Ofsajderji, libojske mažoretke ter predšolski in šolski otroci, ki so se jim na odru pridružili tudi njihovi starši ter skupaj z njimi zapeli in zaigrali slovenskemu kulturnemu prazniku v čast. Za vezno besedo pa je poskrbela Jolanda Železnik. Kulturno društvo Svoboda Liboje je ob tej priložnosti medse slavnostno sprejelo tretješolce POŠ Liboje in jih obdarilo z izvodom Prešernovih Poezij. Prireditev so zaokrožili z željo, da še naprej »eden drugmu ognja dajo« in napovedali kulturne dogodke, s katerimi bo društvo v letu 2019 proslavilo častitljivo obletnico – 90 let delovanja. V Galiciji so pripravili proslavo na predvečer kulturnega praznika, in sicer 7. februarja. Organizacija je bila v rokah KD Galicija, v kulturnem programu pa so nastopile skoraj vse sekcije KD Galicija. V polni dvorani tamkajšnjega doma krajanov so v svoje vrste kulturnikov sprejeli tudi najmlajše iz POŠ Trje, program pa je s svojim govorom popestrila ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar. Poudarila je, kako pomembni sta dejavnost in pestrost kulture za razvoj kraja, kot je Galicija, in ob tem tudi pohvalila vsestransko prizadevanje kulturnega društva in drugih akterjev, ki skrbijo za pestrost življenja. Osrednja nit programa je bila Prešernova Turjaška Rozamunda, ki so jo izvedli člani Folklorne skupine Galicija. Slednji so pod umetniškim vodstvom Helene Turnšek, avtorice scenarija prireditve, tudi koordinirali celotno prireditev. Na Ponikvi so proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je v sodelovanju s krajevno skupnostjo organiziralo Kulturno društvo Ponikva, združili z letnim občnim zborom kulturnega društva, ki ga vodi Franci Kos. Zbrane je pozdravil predsednik KS Ponikva Srečko Lednik, slavnostni govornik pa je bil nekdanji dolgoletni predsednik krajevne skupnosti, nekdanji poslanec v državnem zboru in do lani podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. V svojem govoru je spregovoril o pomenu slovenskega kulturnega praznika, ki ima svoje korenine že v letu 1941, ko je proslava ob obletnici pesnikove smrti po sklepu narodnoosvobodilnega gibanja prvič postala vseslovenska. Svoje misli je povezal s sedanjim časom in kulturnim bogastvom domačega kraja in ob tem vsem akterjem kulture v kraju izrekel vso pohvalo. V kulturnem programu so nastopili MPZ Ponikva, Folklorna skupina Ponikva ter osnovno- in srednješolci iz KS Ponikva, ki so predstavili najbolj znane pesnitve in like iz Prešernovih pesmi. V Grižah so se kulturi poklonili na sam praznik, v soboto, 8. februarja. Proslavo je pripravilo Kulturno društvo Svoboda Griže, program pa je povezovala Olga Markovič. Slavnostna govornica je bila mag. Lilijana Ježovnik Jančič, ki se je v svojem govoru dotaknila Prešernove veličine, kulture medčloveških odnosov in hvaležnosti do domačih kulturnih delavcev, ki so in še gradijo njihovo kulturo in ki so kulturi v domačem kraju dali veljavo, hkrati pa tudi prepoznavnost v Občini Žalec in širše. V kulturnem programu sta nastopila Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže in gledališka sekcija domačega kulturnega društva, ki je v recitalu predstavila zapise – novice in besedila Valentina Vodnika, ki mu je ob 200-letnici smrti posvečeno letošnje kulturno leto. D. Naraglav Nina slika predvsem živali V avli Doma krajanov Gomilsko je bila ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled prva razstava likovnih del Nine Strnad iz Rakovelj. Mlado likovnico že od mladih nog obdajajo živali. Srečevala jih je pri starih starših v Rakovljah in na Gomilskem, od koder je doma njena mama. Prav zato je bila njena izbira po končani osnovni šoli v Braslovčah postati veterinarski tehnik pričakovana. Zdaj obiskuje drugi letnik Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana, smer veterinarski tehnik. Med tednom biva v dijaškem domu, kjer se udeležuje tudi likovnih delavnic. In Nina nam je zaupala, da jo je za slikanje navdušila Eno izmed del mlade likovnice Nine Strnad njena mentorica. Zaradi ljubezni do živali so te dobile glavno vlogo na njenih platnih, največ slik pa ustvari poleti in na likovnih delavnicah. T. Tavčar 19 Ervin Fritz med branjem pesmi v savinjščini alektu ni nikakršnih resnih, torej z resno vsebino, z žalostno, s tragično vsebino … literarnih proizvodov. Se mi zdi, tako kot je mariborščina sijajen jezik za komedijo, je savinjski dialekt nekako bolj mesen.« Svoje razmišljanje o savinjščini pa je zaključil z besedami: »Za kakšne bolj »šarf« ljubezenske stvari je savinjščina sijajna in tudi takšne »žmohtne« štorije v savinjščini dobro zvenijo. Tokratne pesmi v savinjskem dialektu so nekako nastale na osnovi pripovedovanj, nekaj pa tudi iz lastnih izkušenj, ker sem bil zraven pri kakšnih izjavah ali dogodkih, in to sem potem tudi vnesel v verze in je res, savinjščina je polnokrvni dialekt, ki pravzaprav kliče po eni polnokrvni vsebini, se pravi eni veselejši, bolj okrogli vsebini.« Občnega zbora so se udeležili številni Fritzovi znanci in prijatelji iz njegove mladosti, Pesem s hudomušno ljubezensko vsebino v savinjščini ki so v pesmih morda našli tudi delček sebe. Preboldski župan Vinko Debelak pa ga je ob tem spodbudil, naj napiše še kakšno pesem v savinjščini in naj morda izda brošuro s temi pesmimi. D. Naraglav Razbojnik Guzaj v Mariji Reki Kulturno društvo Marija Reka je v nedeljo, 10. februarja, s prireditvijo v Planinskem domu pod Reško planino obeležilo slovenski kulturni praznik. Ob tej priložnosti so medse povabili člane Kulturnega društva Prevorje s Kozjanskega, ki so postregli z zanimivo gledališko predstavo o razbojniku Guzaju. S Prešernovo Zdravljico so prireditev začeli domači ljudski pevci Reški slavčki. Zbrane je v imenu KD Marija Reka pozdravil in nagovoril Sašo Drame in namenil nekaj besed kulturnemu prazniku, nato pa na oder povabil goste s Kozjanskega. Številne obiskovalce je nagovorila tudi režiserka igre 'Guzaj ali Guzi po naše' Marija Frece Perc. V dvorani Planinskega doma pod Reško planino so si nato ogledali predstavo o legendarnem razbojniku Francu Guzaju, ki je bil ob koncu 19. stoletja strah in trepet krajev od Zagreba do Dunaja. Rojen je bil 12. novembra 1839 v Sv. Primožu pri Šentjurju na Kozjanskem, orožniki pa so ga ubili 10. septembra 1880 v Košnici pri Celju. Legend o njem je veliko, a enotne so si v eni stvari, da je Ustvarjalci predstave o Guzeju s predsednico KD Marija Reka Damjano Breznikar (prva z desne) bil pretkan in neusmiljen do svojih sovražnikov in bogatinov, a dobrotnik revežev. Legende o njem so namreč zelo podobne legendam o Robinu Hoodu, oba sta jemala bogatim in dajala revnim. Predsednica KD Marija Reka Damjana Breznikar je ob tem povedala, da s tovrstnim sodelovanjem Kulturno društvo Marija Reka sledi svoji viziji, da se v čim večji meri povezuje z drugimi društvi in ustvarjalci ter tako krepi medsebojne vezi in ustvarja nove ideje ter priložnosti za sodelovanja. K temu dodajmo, da se je KD Marija Reka s kulturnim programom v okviru tradicionalnega zimskega pohoda na Mrzlico v organizaciji PD Prebold predstavilo tudi na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, v planinskem domu na Mrzlici. Ob koncu prireditve pod Reško planino so si člani obeh društev obljubili, da bodo sodelovali tudi v prihodnje in da naslednjič srečajo v Prevorju, kjer bodo Marijerečani nastopili na Aninih večerih, ki jih organizira Kulturno društvo Prevorje. D. Naraglav 20 ŠPORT Februar 2019 Podelili športna priznanja Lina in Igor državna prvaka V soboto, 23. februarja, je v Črnomlju potekalo člansko državno prvenstvo v karateju. Lina Pušnik (borbe do 68 kg) in Igor Dobrić (kate, s posebnimi potrebami) sta vsak v svoji kategoriji postala državna prvaka. Drugo mesto sta osvojila Stefan Joksimović (borbe nad 84 kg) in Martin Kokotec (borbe do 67 kg), Luka Kvas (borbe do 67kg) pa je zasedel tretje mesto. Ekipno je KK Žalec osvojil 3. mesto. Od 8. do 10. februarja je v Aalborgu na Danskem potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v karateju. Žalske karateiste je zastopal Stefan Joksimović, ki je osvojil odlično 5. mesto v kategoriji mlajših članov nad 84 kg. T. T. Dobitniki športnih priznanj, gost prireditve Dejan Zavec, župan Občine Polzela Jože Kužnik in predsednik ZŠD Občine Polzela Ivi Kapitler (taekwondo), Marko Božiček (atlet veteran) in Nuša Železnik (power lifting). Jubilejno plaketo zveze so podelili Milanu Korenu (agility) in karateistom Nuši Žerjav, Niki Šenica, Zoji Avžner, Maiu Bašiču Fekonji in Lauri Bergant, zlato jubilejno plaketo zveze sta prejela Simon Ograjenšek in Branko Cimperman (za 40 let dela na področju športa), jubilejni srebrni znak zveze pa so za 20 let dela na področju športa podelili Karate klubu Polzela. Predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Ivi Kapitler se je zahvalil vsem dobitnikom priznanj in nagrad ter jim zaželel tudi v letošnjem letu veliko športnih uspehov. Prireditev sta popestrila plesna skupina Faraoni iz Celja in Pihalni kvartet Pavliha pod mentorstvom Gašperja Smisla. T. Tavčar Ekipno najboljša OŠ Petrovče Na valentinovo je na Golteh potekalo področno prvenstvo celjske in zasavske regije v smučanju in deskanju na snegu. Tekmovanja se je udeležilo 218 učenk in učencev z 18 osnovnih šol, med njimi tudi številni šolarji osnovnih šol iz naše doline. Na državno tekmovanje, ki bo 6. marca na Krvavcu, se je uvrstilo prvih deset uvrščenih nekategoriziranih tekmovalcev ter prve tri ekipe v starejši kategoriji (letniki 2004 in 2005). Mlajša kategorija (letniki 2006 in 2007) pa je zaključila tekmovanje na področnem nivoju. Ekipno je bila pri starejših deklicah in dečkih najboljša OŠ Petrovče, druga je bila OŠ Prebold in tretja OŠ Šempeter. V mlajši kategoriji, ki sklenejo tekmovanje na področnem nivoju, je bila ekipno najuspešnejša OŠ Prebold, ki je osvojila prvo mesto, OŠ Petrovče je bila peta, OŠ Braslovče sedma, I. OŠ Žalec osma in OŠ Šempeter zadnja, dvanajsta. Med posameznicami je v smučanju (veleslalomu) iz naše doline v starejši kategoriji, ki so si prislužile udeležbo na državnem tekmovanju, ŠPORT NA KRATKO 2. DOL, moški, 15. krog: Sip Šempeter – Fužinar Sij Metal Ravne 2 : 3, Črnuče ACH - ŠD Braslovče 0 : 3. 2. DOL, ženske - vzhod, 13. krog: KLS Ljubno – Sip Šempeter B 1 : 3. 3. DOL - vzhod, moški, 12. krog: Sip Šempeter II.- Panvita Pongrad 0 : 3. 3. DOL – vzhod, ženske, 12. krog: Prevalje II. - Uniforest Prebold 3 : 0. T. T. T. T. zmagala učenka OŠ Petrovče Taja Čerčnik, Ema Erjavec, prav tako z OŠ Petrovče, pa je zasedla tretje mesto. Na peto mesto se je uvrstila Inja Rampre z OŠ Braslovče, Pia Ramšak s I. OŠ Žalec je bila šesta, Ana Kumperger z OŠ Šempeter je zasedla osmo mesto, Zala Rogl z OŠ Prebold in Neja Vidali z OŠ Šempeter pa sta bili deveti. Pri fantih so se iz naše doline najbolje uvrstili Vid Jerman z OŠ Prebold s šestim mestom, Rok Štorman z osmim mestom, Aljaž Zavasnik z OŠ Petrovče z devetim in Luka Sirše z OŠ Prebold z desetim mestom. Med deskarji bodo dolino na državnem tekmovanju zastopali Maša Držan z OŠ Petrovče, ki je bila med dekleti na področnem tekmovanju tretja, Jakop Špes Podbregar, Leon Pirc in Filip Kokol z OŠ Braslovče, ki so se na področnem uvrstili na drugo, tretje oziroma na četrto mesto, ter Miha Gračner in Liam Doler z OŠ Petrovče, ki sta zasedla peto oz. šesto mesto. L. K. Od leve proti desni: Martin Kokotec, Štefan Joksimović, Luka Kvas, Lina Pušnik, Igor Dobrič in trener Matjaž Končina Uspešni mladi lokostrelci V Lokostrelskem klubu Žalec uspešno vzgajajo nov rod mladih lokostrelcev, za kar je predvsem zaslužen trener mladih Marjan Izgoršek iz Griž, ki se lahko pohvali z zelo uspešno lokostrelsko kariero na državnem in tudi mednarodnem nivoju. Sicer je član LK Šenčur, ima pa licenco učitelja lokostrelstva. Njegovi varovanci iz LK Žalec, ki so se konec januarja udeležili državnega dvoranskega prvenstva v Šenčurju, so v kategoriji dečki goli lok osvojili prvo in drugo mesto. Za ta uspeh sta zaslužna Jan Krašovec in Jan Jurhar, njegov brat dvojček Urban pa je imel tokrat malo smole in je osvojil deveto mesto. Ob tem velja povedati, da je bil to uspešen debi zmagovalca Jana Krašovca na državnem prvenstvu, kar je še toliko večji dosežek. Teden dni kasneje, 2. februarja, so se udeležili kvali- Mladi lokostrelci LK Žalec (z leve): Jan in Urban Jurhar, Matevž Čretnik, Lev Kadivnik in Jan Krašovec na tekmi v Dolenjskih Toplicah. fikacijske dvoranske tekme za državno šolsko prvenstvo v Vavti vasi pri Dolenjskih Toplicah. Med učenci od četrtega do šestega razreda je Jan Krašovec osvojil četrto mesto, Urban Jurhar je bil osmi, njegov brat Jan pa deseti. Vsi trije obiskujejo OŠ Griže in so med 25 osnovnošolskimi ekipami zasedli 13. mesto. Med učenci Š P O R T N I K od sedmega do devetega razreda pa sta žalska lokostrelca Matevž Čretnik s I. OŠ Žalec in Lev Kadivnik z OŠ Gustava Šiliha Velenje prav tako v disciplini goli lok osvojila peto oziroma šesto mesto. Vsi so se uvrstili tudi na državno šolsko dvoransko prvenstvo, ki bo 16. marca na Vrhniki. D. N. L E T A ZKŠT Žalec in ZŠD Občine Žalec največji uspeh, zdaj pa je učitelj in trener tega športa. V nadaljevanju so župan Jože Kužnik, gost Dejan Zavec in predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Ivi Kapitler podelili priznanja in nagrade. Bronasto plaketo za pomembne športne dosežke so prejeli Domen Hohnjec (namizni tenis), Bono Kralj (deskanje na snegu), Balin klub Balinc Polzela in Lan Podpečan (karate). Srebrno plaketo so prejeli Domen Orož (atletika), Jaka Udrih (odbojka na mivki), Planinsko društvo Polzela, Rima Posedel (odbojka), Nika Trogar (rokomet), PD Polzela – mladinci kategorije Č, Domen Zabukovnik (teakwondo) in Planinsko društvo Polzela – družina Sadnik (planinska orientacija), zlato plaketo pa Matevž Kunst (rokomet), Filip Žak Glavnik in Pia Zoja Glavnik 2 8 / 3 / 2 0 1 9 Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Polzela sta v dvorani Zadružnega doma v Andražu nad Polzelo pripravili prireditev, na kateri so zaslužnim športnicam in športnikom ter društvom podelili priznanja in nagrade za pomembnejše uspehe na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih v preteklem letu. Zbrane je pozdravil župan Jože Kužnik in se športnikom in športnim delavcem zahvalil za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Gost prireditve je bil nekdanji boksar Dejan Zavec, s katerim se je pogovarjala moderatorka prireditve Andreja Petrovič. Kot je povedal, se je z boksom začel ukvarjati pred dvajsetimi leti, leta 2015 je postal svetovni prvak v super velterski kategoriji, kar je njegov ŠPORT Februar 2019 Dotik neba za Timija Zajca Mai prvak pri desetih Potem ko nas je pobožal s prvimi stopničkami v karieri, z drugim mestom na pokalni tekmi v japonskem Saporu, je naš rojak, smučarski skakalec Timi Zajc, 1. februarja poskrbel za novo evforijo slovenskih navijačev, še posebej v domači Savinjski dolini in v Hramšah, kjer je doma. Na svoji prvi tekmi v poletih je v finalu svoj osebni rekord premaknil na 233,5 metra ter s skupnim zbirom 430,1 točke prepričljivo slavil zmago na letalnici. Osemnajstletnik je postal 13. Slovenec z zmago v svetovnem pokalu. Med prvimi in drugimi stopničkami je pripotoval v domače Hramše, kjer so ga pričakali krajani in številni drugi. Timi je doma povedal: »Dolgo sem čakal na stopničke, bil sem že nekajkrat blizu, a se potem ni izšlo. Zdaj mi je to uspelo in bom še naprej trdo treniral in upam, da se bo to zgodilo čim večkrat. Tokrat sem naredil res dobra skoka, sploh prvega, tako da sem imel dovolj prednosti že v prvi seriji in tako prvič stopil na stopničke. To je bil res poseben in nepozaben občutek, ki ga nikoli ne bom pozabil, saj je bilo prvič. Vsekakor pa upam, da se bo to še večkrat zgodilo,« je med drugim o svojem uspehu povedal Timi, glede nastopa v poletih pa je dejal: »Že lansko leto ob koncu sezone sem upal, da bom lahko šel na letalnico v Planici, a so trenerji sklenili, da je pametneje počakati. Letos sem v zelo dobri form in če bom to uspel prenesti tudi na letalnico, upam na tudi kak do- Tudi za podmladek v skakalnem športu se nam, kot izgleda, ni treba bati, kar nekaj malih skakalcev iz naše doline dosega odlične rezultate. Med njimi sta gotovo člana SD Vizore v Novi Cerkvi desetletna Mai Zakelšek in Jaka Krajšek, petošolca iz Griž. Mai je med drugim aktualni državni prvak pri dečkih do 11 let, Jaka pa je v tej kategoriji osvojil šesto mesto. Skupaj sta v začetku februarja poleg še dveh skakalcev SD Vizore prispevala k ekipni zmagi v kategoriji dečki do 11 let na državnem prvenstvu v smučarskih skokih. Mai (iz Zabukovice) in Jaka (iz Migojnic) trenirata pod okriljem trenerja Stanislava Grma in njegovega sina Davida Grma v SD Vizore v Novi Cerkvi, katerega član je bil tudi Timi Zajc. Mai Zakelšek je te- Timi Zajc v pogovoru z moderatorjem Dragom Kolarjem ber rezultat.« Timija je pričakal tudi župan Občine Žalec Janko Kos in v nagovoru dejal, da je KS Galicija poznana že po izjemnih judoistkah Urški Žolnir in Petri Naraks, zdaj pa tudi po skakalnem asu Timiju Zajcu: »Spremljali smo Timija, kako je rasel s svojimi rezultati, a se nam še sanjalo ni, da bo iz tega kraja, ob tej skakalnici zrasel takšen skakalni as. Za to moraš imeti genetski material, moraš imeti trdno voljo, delaven moraš biti pa družina te mora podpirati in spodbujati. Družina Zajc ga je spodbujala z nevidnimi vibracijami. Oče Boštjan je delal z njim in v pravem času, ga je kakovostnejša skakalna srenja posrkala vase in zdaj je tukaj kot naš trenutno najboljši slovenski skakalec, z željo in s samozavestjo za doseganje novih uspehov,« je med drugim povedal žalski župan in Timiju v spomin na ta uspeh in sprejem izročil grafiko slikarke Biljane Andrej Štrucl dvakratni državni prvak V soboto, 16. februarja, je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo gluhih v šahu. Prvenstva se je udeležilo osem društev gluhih in naglušnih s svojimi najboljšimi šahisti, med njimi štirje člani celjskega društva gluhih in naglušnih, član katerega je tudi Andrej Štrucl iz Šempetra, ki je postal državni prvak med posamezniki, hkrati je osvojil tudi ekipno zlato medaljo in bil tako najboljši šahist med gluhimi in naglušnimi v Sloveniji. Kot nam je povedal Andrej, ki je tudi član Šahovskega društva Savinjčan Šempeter, je prvenstvo potekalo v prostorih Šahovske zveze Slovenije, organizacija pa je bila v rokah Mestnega društva gluhih in naglušnih Ljubljana. V ekipnem delu so se šahisti med seboj pomerili v petih krogih, vsako društvo z vsakim. V posamičnem delu pa je po odigranih sedmih krogih po švicarskem oziroma Bergerjevem sistemu Andrej Štrucl osvojil sedem točk ter tako postal absolutni zmagovalec prvenstva. Na drugo mesto se je uvrstil Stanko Veršič iz Mestnega društva gluhih in naglušnih Ljubljana, tretji pa je bil Andrejev ekipni sotekmovalec iz celjskega društva Maksimiljan Draškovič. D. N. Andrej z osvojenima zlatima medaljama ter s pokalom za ekipno zmago Unkovske Dotik z neba ter ob tem poudaril zvezo z njegovimi uspehi. V nadaljevanju so svoje pridali še Franjo Naraločnik, župan Ljubnega ob Savinji, kjer je Timi član njihovega skakalnega kluba, in še nekateri. D. N. 21 Mai Zakelšek in Jaka Krajšek den dni kasneje osvojil 4. mesto tudi na državnem prvenstvu dečkov do 12 let. To pa ni njun prvi dosežek in verjamemo tudi ne zadnji. Spomnimo, poleg njiju v klubu SD Vizore trenirajo še drugi skakalci iz naših krajev, Maiev brat Žan Zakelšek, Tine Goršek, Maks Turnšek in Matija Moškon, ki so v pretekli poletni sezoni dosegli naslov ekipnih državnih prvakov v kategoriji dečki do 11 let. L. K. Rokometašice pred finalnimi obračuni Članska ekipa RK Zelene Doline je po treh februarskih tekmah na tretjem mestu lestvice 1. A državne rokometne lige za ženske, pred finalnim razigravanjem za končno uvrstitev pa jo čakajo še štiri tekme, vse marca. Mlada članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je pod vodstvom Bojana Voglarja februarja zabeležila zmago proti ekipi RK Ljubljana v gosteh s 17 : 27 (6 : 12), potem pa sta sledili dramatični tekmi s tesnim izidom, ki sta imeli skupni imenovalec trdo borbo Žalčank in tekmic za točke, odlično obrambo Žalčank in težave v napadu, ki jim niso ravno pomagale dvomljive odločitve sodnikov v zadnjih sekundah. V vroči tekmi 14. kroga 1. ADRL v domači dvorani I. OŠ Žalec so Žalčanke najprej remizirale z rezultatom 19 : 19 (9 : 11) z ŽRK Mlinotest Ajdovščina. Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so vstopile v tekmo odločno, do sredine prvega polčasa vodile s 3 : 6, potem pa so v višjo prestavo prestavile tudi Ajdovke in v 18. minuti izenačile na 6 : 6. Enakovredna bitka, ki je sledila, je bila odločena v zadnjih sekundah, ko so imele Žalčanke pri izidu 19 : 19 napad za zmago. Ta se je končal zgolj z dosojeno devetmetrovko, čeprav bi zaradi oviranja v šestmetrskem prostoru bržkone bilo zrelo za sedemmetrovko. Ostalo je pri izenačenem rezultatu in točki za Žalčanke. S prednostjo te točke so šle Žalčanke tudi v goste na tekmo 15. kroga z novomeško Krko in za las izgubile 21 : 20. Po slabem prvem polčasu, v katerem so Krkašice vodile za šest golov, so se v drugem polčasu vrnile in izenačile, potem pa v zadnjih sekundah foto: L. K. Mladinke RK Zelene Doline Žalec so se že uvrstile v finale za 1. do 6. mesto, od zadnjih tekem pa bo odvisno število točk. imele napad za izenačenje, ki so ga Krkašice prekinile z grobim prekrškom, zrelim za sedemmetrovko, a zgodba se je ponovila, sodnika tega nista dosodila in dve točki sta šli na Dolenjsko. Poškodbe, ki ekipo spremljajo že od začetka sezone, in viroze, ki so ji ponagajale v zadnjem mesecu, so precej skrajšale klop in obremenile preostale rokometašice, kar v težkih tekmah zaključka pomeni dodaten pritisk. T. T. Tekmovanja v prvem delu pred končnimi obračuni so 10. februarja že zaključile tri od šestih mlajših selekcij RK Zelene Doline Žalec, dve med njimi, mlajše deklice B in starejše deklice B, se bodo od 9. marca dalje borile v velikem finalu za uvrstitev od 1. do 6. mesta v državi. V finale za uvrstitev od 1. do 6. mesta pa so se že uvrstile tudi mladinke, čeprav jih do konca čakata še dve tekmi, za uvrstitev v veliki finale pa se bodo morale na dveh tekmah potruditi še kadetinje. Mlajše deklice B so pod vodstvom Tane Sutaj zasedle prvo mesto na lestvici vzhod, saj so nepremagane, v dvanajstih tekmah so namreč zabeležile dvanajst zmag in bodo s sabo v finale odnesle popoln izkupiček točk. Tudi starejše deklice B, ki jih vodi Jernej Rantah, se bodo borile za najvišja mesta, in sicer za uvrstitev od 1. do 6. mesta v finalu državnega prvenstva. Trenutno so z enajstimi zmagami in s tremi porazi druge na lestvici center, zaradi porazov proti prvouvrščenemu Krimu pa vstopajo v finale brez točk. Mlajše deklice A so pod vodstvom Tane Sutaj v prvem delu ligaških tekmovanj zasedle 4. mesto (3 zmage in 7 porazov) in se bodo v nadaljevanju borile za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Mladinke RK Zelene Doline Žalec, ki jih vodi Jernej Rantah, so trenutno z devetimi zmagami na desetih tek- mah prve na lestvici vzhod in so se že pred zadnjima tekmama uvrstile v finale, kjer se bodo pomerile za najvišja mesta v državi, med preostalima tekmama pa bo tekma s Krko odločala o tem, koliko točk bodo mladinke vzele s sabo v finale. Kadetinje pod vodstvom Rajka Begovića so na lestvici vzhod z devetimi zmagami in tremi porazi tretje, za uvrstitev v finale, kjer se bodo borile za uvrstitev od 1. do 6. mesta, pa bodo morale zmagati v obeh preostalih tekmah, proti vodeči ekipi DRŠ Alen Mihalj in RK Rače ali le proti slednji za 7 golov. Starejše deklice A pod vodstvom Rajka Begoviča pa se bodo za končno uvrstitev ravno danes pomerile z ŽRK Branik. 22 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV Februar 2019 Pisma bralcev Ola vas fa rb a Obletnica tenis kluba BUTALCI Ne vem, koliko vas je poslušalo slavnostnega govornika Vinka Möderndorferja na osrednji proslavi v čast slovenskemu kulturnemu prazniku. Jaz sem ga, in to dvakrat. Veliko je govoril o … Postavil je ogledalo, da bi se v njem videli kot Butalci. Puščice so letele predvsem v prvo vrsto v dvorani, kjer je sedel, sicer zelo zdesetkan in skromen šopek naših vrlih voditeljev, najvišjih predstavnikov, po njegovem, butalske oblasti. Res veliko je povedal slavnostni govornik, veliko tistega, kar bi marsikdaj morali povedati vsi mi, in to vsem tistim, ki so prepričani, da vsi mi, ki naj bi imeli pravico samo voliti, pač nimamo pravice govoriti, kar mislimo. O, imamo pravico govoriti. Vseeno pa mislim in sem prepričana, da zaradi lastnega nezadovoljstva nimamo pravice napadati vsepovprek in vsakega, ki je slučajno pri roki. Včasih je bolj priporočljivo kaj zaviti v celofan, saj ima povedano isti učinek in vsak, ki zna razbrati bistvo med vrsticami, bo vedel, v čem je poanta, kaj je poantirano, in vedel bo, komu so puščice namenjene, oziroma kaj je govornik s povedanim mislil. Kakršenkoli silovit napad pa je, po mojem prepričanju, upravičen in še kako dovoljen in dobrodošel, na primer, v športu. Vprašajte našo Ilko Štuhec, ki se ji taki napadi še kako obrestujejo. Bravo, Ilka! Ko smo že pri govorih in kulturi, predvsem pri kulturnih govorih, pa ne morem pozabiti, kako nekulturno se je izražal naš zdrav, rejen minister, ko je skrajno arogantno in neprimerno izrekel opazko: »Kdor ne dela, naj ne je!« Je mogoče imel v mislih tudi upokojence, je mogoče celo prepričan, da smo upokojenci svoje že pojedli, ko smo še aktivno delali? Ali v svoji nevednosti ne ve, da smo ves čas pošteno plačevali v našo blagajno, za našo kolikor toliko dostojno pokojnino? Res, marsikdo bi bil lačen, če ne bi bilo med ljudmi toliko solidarnosti, če ne bi bilo javnih kuhinj, kamor prinašajo tudi hrano, ki ostane od prestižnih banketov. Vam moram povedati še to, da je moj tati po zaključku sindikalnih »pojedin« in zabav ostanke hrane prinesel našemu Fifiju. Ljudje pa smo s plačami, mogoče malo bolj skromno, a dostojno živeli. In ker smo še v mesecu kulture, bi vam še enkrat predlagala, da preberete kakšno knjigo. Toplo priporočam Orwellovo Živalsko farmo. Zelo poučno in aktualno branje, še posebej za vse tiste ob koritih. Delo namreč govori o tem, kako prašiči prevzemajo vedno več človeških navad (lahko je tudi obratno op. p.), proti katerim je bila naperjena revolucija, dokler se ne postavijo na zadnje noge, vzamejo v roke bič in si nadenejo frak, meja med človekom in prašičem pa se dokončno zabriše. Pa prijetno branje! Ola Mar Letošnji občni zbor Tenis kluba Trje 2000 si bomo zapomnili po dveh pomembnih dogodkih, in sicer po jubilejnem 20. občnem zboru našega kluba, ki smo ga imeli ravno na dan 1. 2. 2019, ki bo zapisan v zgodovino kot prva zmaga našega krajana Timija Zajca v svetovnem pokalu poletov. Zato smo tudi pred začetkom uradnega dela nazdravili s šampanjcem. Predsednik kluba Miran Lukež je v svojem poročilu o delu pohvalil dobro delo kluba. Odigrani so bili štirje turnirji, organizirali smo dva teniška tečaja, opravili tedenska dežurstva na igriščih, posodobili spletno stran, izdelali nov oglasni kozolec, redno posodobljali podatke o razporedih igranja in razporedih dežurstev, opravili smo veliko prostovoljnega dela pri urejanju igrišč, čiščenju in vzdrževanju okolice, kar je zaradi bližine šole še kako pomembno. V preteklosti smo prejeli priznanje za vzorno urejen športni objekt. Finančno poslovanje kluba je pozitivno, prihodki in odhodki so na ravni preteklega leta, zasedenost igrišč je nekoliko večja v primerjavi z lanskim letom, tudi zaradi toplejšega vremena, članarina je ostala enaka. V programu dela za tekoče leto ni bistvenih sprememb. Prostor ob igriščih na Trju ni namenjen samo športnemu udejstvovanju, je tudi središče našega družabnega življenja, krajanov in drugih društev, s kateri zelo dobro sodelujemo. Z leti je zanimanje za tenis začelo počasi upadati. Ker pa je v bližini šola, si seveda želimo, da bi se tudi v času športne vzgoje povečalo zanimanje otrok za ta šport. To je tudi naša prednostna naloga, da pridobimo čim več mladih članov in povečamo zanimanje za igranje tenisa med srednjo generacijo. Zato bomo letos posebno pozornost namenili praznovanju 20. obletnice ustanovitve našega kluba. Na občnem zboru smo imenovali odbor za pripravo praznovanja 20. obletnice, ki jo bomo obeležili oktobra 2019. Seveda si želimo čim več lepega vremena, čim večjo zasedenost igrišč, še naprej dobrega sodelovanja, povečanja članstva, pa seveda pridobiti čim več sredstev. Branka Delakorda, Galicija Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. UTRIPOV HOROSKOP ◆ OVEN Vaš vladar Mars bo ves mesec potoval po znamenju bika, zato boste ogromno energije vložili v zagotavljanje materialne in čustvene varnosti. Tik pred polnočjo 20. v mesecu bo sonce vstopilo v vaše znamenje. Začelo se bo eno najboljših obdobij leta za vas. Najavlja se tudi začetek novega astrološkega leta, uradno pa se začenja pomlad. Noč se krajša in bo enako dolga dnevu, ki se bo daljšal vse do poletnega solsticija v juniju. ◆ BIK Vaša vladarica Venera bo večji del meseca potovala po znamenju zračnega vodnarja, v katerem bo včasih na nenavaden način pokazala svoje dokaze naklonjenosti. Pogosti bodo »sprehodi« v preteklost! 6. marca bo Uran, planet vsega novodobnega, vstopil v znamenje bika, po katerem bo potoval prihodnjih sedem let, in sicer do 25. aprila 2026! Njegov vpliv je predvsem generacijski, saj vpliva na cele generacije ljudi, rojene v času njegovega tranzita. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. ◆ DVOJČKA Merkur, planet komunikacije, ki je zadolžen za delo, bo 5. marca vstopil v t. i. retrogradno gibanje, kar bo vplivalo na upočasnjevanje in potek različnih situacij. Pričakovati je več težav v komunikaciji, prometu in prevozu ter tehničnih sredstvih, več je lahko okvar itd. Strogo vam odsvetujemo sprejem raznih odločitev. Mars, planet bojevnik, bo 31. marca vstopil v znamenje dvojčka. Misli bodo izredno hitre in podprte s potrebo po konkretni akciji. ◆ RAK V začetku marca bo vaša vitalna energija v lepem vzponu, saj bo sonce potovalo po sorodnem vodnem znamenju. Tudi Merkur, ki je zadolžen za delo, bo prav tako v znamenju ribi in vam v veliko pomoč. Vendar pozor! Med 6. in 26. marcem bo retrograden, zato se posvetite urejanju in zaključevanju starih zadev, novosti boste uvajali kasneje. Od 26. marca dalje se začenja eno lepših obdobij na čustvenem področju, pomladanska romantika bo v zraku in lepo vam bo. ◆ LEV Dela bo ogromno in počasi vam bo primanjkovalo moči. Občutek, da vsi hočejo preveč od vas in da ste težko vsemu kos, bo pogost spremljevalec teh dni. Lahko, da se boste več ukvarjali z urejanjem finančnih, zemljiško-knjižnih, premoženjskih in nepremičninskih zadev. Vendar bodite previdni zaradi vpliva retrogradnega Merkurja. Vse informacije dvakrat preverite in ne kupujte predmetov večje vrednosti. ◆ STRELEC Veliko se boste hoteli ukvarjati z načrti za prihodnost, saj ste pravi vizionar, vendar vam to ne bo šlo gladko od rok. Vse preveč časa boste morali posvetiti odpravljanju napak ali pomanjkljivosti, storjenih v preteklosti. Pa tudi sicer vas okoliščine ne bodo pustile iti naprej, marsikaj bo še potrebno storiti. Na zasebnem področju bo veselo, še zlasti v zadnjem delu meseca, ko bo sonce vstopilo v vam sorodno znamenje in vas bo odlično podprlo. ◆ DEVICA Vaš planet vladar Merkur bo večji del meseca (od 6. do 26. marca) retrograden, zato lahko gre v tem času marsikaj v neželeno smer, mogoče so tudi zmote, napake in slaba presoja. Bodite previdni in ne uvajajte nobenih novosti. V ospredju bodo medsebojni odnosi, veliko energije boste morali vložiti vanje in se več prilagajati. Mogoče boste kaj napačno razumeli, zato bodite pozorni in previdni. ◆ KOZOROG Vaša predanost delu in vnema bosta veliki. Mars v sorodnem zemeljskem znamenju vam bo odlično služil, ne boste popuščali in dopuščali, da bi vas karkoli zadrževalo na vaši poti. Nekaj zapletov lahko vseeno pričakujete zaradi vpliva Merkurja, ki bo večji del meseca retrograden. V prvem pomladnem mesecu boste večkrat zelo dobre volje in svoj prosti čas boste preživeli v sproščenem vzdušju. ◆ TEHTNICA V prvi pomladanski mesec boste vstopili zelo dobre volje. Vaša vladarica Venera bo večji del meseca v sorodnem zračnem znamenju, kar vam bo zelo odgovarjalo. Vaše družabno življenje bo cvetelo, včasih boste čas preživljali tudi na nenavaden način. Zadnji marčevski dnevi bodo romantično obarvani in včasih še sami ne boste vedeli, kako in kaj naprej. Sprostite se in preprosto uživajte v vsem, kar vas obkroža. ◆ ŠKORPIJON Ustvarjalen in tudi naporen mesec je pred vami, v katerem boste hoteli dokončno razčistiti z vsaj eno dimenzijo vašega življenja. Pripravljeni se boste spustiti v obračun s preteklostjo, kar vas lahko stane veliko časa, živcev in energije. Težko boste nadzirali okoliščine in ljudi v svoji okolici. Na čustvenem področju boste občasno morali popustiti, kar pripravite se na takšno taktiko. ◆ VODNAR Vaš vladar Uran bo 6. marca vstopil v znamenje bika, po katerem bo potoval prihodnjih sedem let. Njegov vpliv je predvsem generacijski in bo povzročal izreden tehnološki napredek. Prvi marčevski dan bo Venera, kraljica ljubezni in denarja, vstopila v znamenje vodnarja, v katerem bo izrazila svojo potrebno po zasebnosti in občasnem umiku od ostalega sveta. Težje boste izražali svoja čustva, družabno življenje in prijateljstva pa bodo v razcvetu. ◆ RIBI Mlaj v znamenju ribi bo 6. marca nastopil v konjukciji z Neptunom. Ker se bo sočasno Merkur obrnil v retrogradno smer, bodo prisotne zmešnjave, zato bo previdnost v teh dneh nujna.Venera, kraljica ljubezni in denarja, bo 26. marca vstopila v znamenje ribi, v katerem bo izražala zelo čustveno plat narave. Vaš odnos ne bo najbolj stvaren, zato vam svetujemo previdnost v odnosih in pri denarju; ta vam lahko vse prehitro spolzi med prsti. Pazite, da ne boste posojali denarja! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). MLADI Zimovanje mladih planincev Februar 2019 23 Na svetovne igre v Abu Dabiju Žigov met trenerja Timoteja (foto: arhiv II. OŠ Žalec) Mladi planinci, vodniki, mentorica, oskrbnika planinskega doma pred odhodom mladih planincev nazaj v dolino Polzela odpravili peš. Pred odhodom sta jih pozdravila predsednik PD Polzela Mirko Jegrišnik in ravnateljica mag. Bernardka Sopčič, ki se je tudi sama skupaj z učenci podala na Goro Oljko. Vsem je zaželela varen korak, mladim planincem pa veliko planinskega znanja. Letos je pod vodstvom štirih vodnikov in dveh mentoric na Gori Oljki zimovalo 30 planincev, učencev OŠ Polzela. Ob zelo pestrem, skrbno pripravljenem in premišljenem programu so mladi planinci pridobili številna planinska znanja. Spoznavali so teoretične osnove orientacije, se učili vezanja vozlov, se seznanili s prvo pomočjo, z varno hojo v gore, plezanjem in astronomijo, na spoznavnem in zabavnem večeru pa so v družbi svojih vrstnikov navezali nova prijateljstva. T. Tavčar emiratov poletel skupaj s 23 slovenskimi športniki in trenerji. Njegov športni talent je prepoznal Timotej Verdel, varuh negovalec na II. OŠ Žalec, ki je hkrati našel način, kako lahko Žiga napetost ali jezo sprosti na koristnejši način. Z rednim treningom v šoli in judo klubu »Z'dežele« Sankaku je Žiga tako napredoval, da se bo po dveh letih lahko na tatamiju meril z najboljšimi judoisti sveta. Specialna olimpijada je organizacija, ki skrbi za športno, kulturno in socialno udejstvovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ustanovljena je bila v Združenih državah Amerike leta 1963, v Sloveniji pa gibanje deluje od leta 1990. L. K. »Stopimo skupaj!« Vrtčevski otroci z Vranskega so zamaške predali Aleksandru Reberšku. Dekanijska Karitas Petrovče vabi v ponedeljek, 4. marca. 2019, ob 19.30 na 23. tradicionalni dobrodelni koncert "Z roko v roki", ki bo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Humanitarna objava Planinsko društvo Polzela je skupaj z OŠ Polzela že trinajstič organiziralo zimovanje mladih planincev na Gori Oljki. Na tridnevno zimovanje od 25. do 27. januarja so se izpred OŠ Učenci II. OŠ Žalec dosegajo zavidljive rezultate na državnih in regijskih tekmovanjih v različnih športnih disciplinah. Med njimi je tudi šestnajstletni judoist Žiga Vangoš, ki bo zastopal Slovenijo na svetovnih igrah specialne olimpijade v Abu Dabiju. Žiga, doma iz Galicije, bo v prestolnico Združenih arabskih Nastopili bodo: Glasbena skupina MJAV, Kvartet Pušeljc, Veseli Savinjčani, Ansambel Šepet, Skupina Dominik, Ansambel Naveza, Ansambel Lipovšek, Jakob Zagožen, Ema in Tjaša Lesjak, Ansambel Ultima in Folklorna skupina Kobula iz Petrovč. Lepo vabljeni! V Vrtcu Vransko so rekli: »Stopimo skupaj!« To sta besedi, ki lahko naredita ogromno. In povezali so se s poslancem v Državnem zboru RS Aleksandrom Reberškom ter stopili skupaj. V Vrtcu Vransko že več let pridno zbirajo zamaške in v zadnjem obdobju so jih zbirali za 18-letnega Žiga iz Velenja, ki ima najhujšo obliko cerebralne paralize. Z izkupičkom od zbranih zamaškov mu bodo omogočili kakšno dodatno terapijo, ki jih nujno potrebuje. Zbrane zamaške, ki jih ni bilo malo, so predali Aleksandru Reberšku, ki bo poskrbel, da bodo ti prišli v prave roke. T. T. 24 SAVINJSKE ZGODBE Februar 2019 Hramše so majhne, Slovenija je majhna, rezultati pa veliki Prvi februarski teden je bil za krajane Hramš in številne prebivalce KS Galicija ter vse ostale ljubitelje smučarskih skokov nekaj posebnega in nepozabnega, za kar je poskrbel Timi Zajc s svojo prvo zmago v svetovnem pokalu in na letalnici. Timi je s svojimi dosežki ponesel v svet tudi ime svojega kraja, krajevne skupnosti, Občine Žalec, Savinjske doline in Slovenije. Pod šotorom na prireditvenem prostoru pri družini Zajc, ob katerem stoji poleg igrišča za mali nogomet, odbojko, strelišča za zračno puško, igral za otroke in prostorov za druženje tudi 20-metrska skakalnica, ki jo je pred sedmimi leti postavil Timijev oče Boštjan, je bilo veselo že ob Timijevi vrnitvi iz Sapora, kjer je prvič stopil na stopničke v svetovnem pokalu. Zgodba se je ponovila v petek po Timijevi prvi zmagi na letalnici v svetovnem pokalu v Oberstdorfu, kjer je presenetil vso konkurenco in z izjemnim drugim skokom prišel s šestega na prvo mesto. Kmalu po tekmi je bil šotor pri Zajčevih v hipu poln, deževale so čestitke, Timiju v čast pa je nebo razsvetlil ognjemet. Proslavljanje je bilo veselo in bučno in se je zavleklo dolgo v noč, ob tem pa so se odločili, da bodo preostale tekme spremljali skupaj na velikem platnu pod šotorom in navijali za svojega šampiona in ostale naše skakalce. Ogled tekme pod šotorom V soboto so kmalu po drugi uri v šotor začeli prihajati navdušenci skupnega ogle- da druge tekme na letalnici v Oberstdorfu. Kmalu sem se jim pridružil tudi sam in skupaj z njimi najprej spremljal nastope naših skakalk, nato pa tekmo na letalnici naših fantov. Šotor je bil nabit z energijo, pričakovanjem in željo po dobrem rezultatu naših skakalcev. Že pred tekmo sem se z nekaterimi pogovarjal o Timiju in njegovem skakanju. Najprej sem govoril z očetom Boštjanom Zajcem: »Včeraj je bil izjemen dan, ki je na najboljši način kronal njegove dosedanje uspehe. Vedeli smo, da je dobro ujel ta prehod s skakalnice na letalnico in da bo s svojo tehniko in držo smuči v zraku lahko dobro skočil. Da bo zmagal že na prvi tekmi, pa nisem pričakoval kot najbrž tudi ne njegovi konkurenti.« Timijeva pot k uspehom se je začela že zelo zgodaj, za kar gre zasluga očetu Boštjanu, ki je kot osnovnošolec tudi sam rad skakal in tekmoval v velenjskem klubu, še večjo spodbudo pa mu je dal starejši brat, ki je bil prav tako skakalec v SSK Velenje. Svoje prve skoke je Timi naredil že pri dobrih štirih letih le streljaj od domače hiše, kjer so ob ugodnih razmerah vsako leto naredili skakalnico. Na njej je nazadnje skakal pred devetimi leti, ko je njihovo skakalno športno društvo Zajc odprlo prenovljeno 20-metrsko skakalnico, s prvim skokom pa jo je odprl prav Timi. Timija je najprej treniral oče, potem ko je Timi postal član Smučarskega društva Vizore (kraj med Novo cerkvijo in Dobrno), pa ga je v roke vzel trener Stanislav Grm, ki je zelo uspešen trener mladih skakal- Ansambel Slovenski zvoki na čelu z vodjem ansambla Bojanom Lugaričem in s Timijevim očetom Boštjanom cev. Slednji je skupaj s svojimi mladimi skakalci obiskal Hramše in se veselil Timijevega uspeha. Ob tej priložnosti je povedal tudi zanimivost o Timijevih skakalnih podvigih. Timi je pri osmih letih na vprašanje komentatorja tekme, kaj si želi, dejal, da le to, da bi naslednje leto premagal leto starejšega Vida Vrhovnika. In to se je res zgodilo, zmage pa so sledile na vseh naslednjih državnih prvenstvih. Timi je iz Vizor odšel v SSK BTC Ljubno ob Savinji, katerega član je še danes. Eno leto je obiskoval srednjo šolo v Celju, ob vstopu v mladinsko reprezentanco pa je s šolanjem nadaljeval v Kranju, kjer je treniral pod vodstvom Gorana Bertonclja, zdaj glavnega trenerja A-reprezentance. Nepopisno veselje ob zmagi »Včeraj je bilo tu res huronsko veselje. Timiju je uspelo, vse se je poklopilo in kaj je lahko še lepše? Vse je šlo v njegov prid, iluzorno pa je pričakovati, da bo vedno tako, čeprav bi si tega vsi želeli. Pomembno je, da ostaja zdrav, da ne bo poškodovan, rezultati pa bodo gotovo dali še nove priložnosti za takšne in podobne dogodke, kot je bil včerajšnji, kot je današnji in kot bo jutrišnji in naslednji, vključno s Planico,« pa je ob petkovi Timijevi zmagi dejal Drago Kolar. Timijev sovaščan Toni Flis nam je zaupal, da je z njim govoril ob prihodu iz Sapora. Timi mu je takrat dejal, da bo vse dobro, samo da preživi prvi skok na letalnici in potem bo šlo. »Da je kar zmagal, pa je naravnost fantastično!« je vzhičeno povedal, ko je skupaj z ostalimi proslavljal Timijevo zmago po petkovi tekmi. Nič manj navdušen ni bil Jože Ramšak: »Timija spremljam, odkar skače, in zato sem še toliko bolj vesel njegovih uspehov. Hramše so majhne, Slovenija je majhna, rezultati pa veliki!« Ogled tekme je z glasbo in s petjem pospremil ansambel Slovenski zvoki, katerega član je že petnajst let Timijev oče Boštjan. Zaigral je tudi harmonikar Tine Lesjak, vodja ansambla Bojan Lugarič pa je Mladi skakalci SD Vizore s svojim trenerjem Stanislavom Grmom, Timijevim prvim klubskim trenerjem Timi ni le skakalec in letalec. dejal, da so z veseljem prišli v Hramše in tako skupaj z očetom Boštjanom poskrbeli za pravo vzdušje, kot si ga Timi tudi zasluži. Sicer pa je pri Zajčevih glasba doma in z veseljem kdaj vzame v roke harmoniko tudi Timi. Z glasbo pa se vse svoje življenje ukvarja tudi dedi Feliks Zajc, ki je igral je v raznih ansamblih, še vedno pa je član Rudarske godbe Celje in igra v Pihalni godbi Hramše. Ob vnukovem skakalnem uspehu pa je presrečen, saj je že nestrpno čakal, kdaj se mu bo to zgodilo in, kot pravi, je zdaj pomirjen. Med navijači je bil tudi predsednik KS Galicija Peter Vipavc, ki je ob Timijevem uspehu dejal: »V svojem imenu in mislim, da lahko tudi v imenu vseh krajanov rečem, da smo izjemno ponosni na svojega sokrajana, ki se mu je z včerajšnjim dosežkom uresničil njegov življenjski cilj, hkrati pa je to zelo pomembno za njegovo samozavest in nadaljnjo skakalno kariero. Hvala, Timi, in le tako naprej!« D. Naraglav Petdeset let v zakonu Zakoncev Veber iz Matk pri Preboldu sta dan po slovenskem kulturnem prazniku praznovala zlato poroko. Ponovno poročno zaobljubo sta si izrekla v kapelici Aninega doma v Preboldu, zakonski jubilej pa sta nato proslavila v krogu najbližjih v gostišču Rimljan v Šempetru. V sončnem vremenu, ki je bilo pravo nasprotje od tistega pred petdesetimi leti, ko je snežilo, sta se zakonca iz Matk do Aninega doma v neposredni bližini župnišča in cerkve sv. Pa- vla pripeljala v dveh avtomobilih, ki sta ju vozila njuna vnuka in hkrati priči Domen in Anže. Preden sta zakonca zarezala v veliko jubilejno torto, ju je v imenu sestre Alje in njunih najbližjih nagovoril sin Boštjan in na kratko orisal njuno življenjsko pot, nato pa so nazdravili v čast njunemu prazniku. Fanika, rojena Vošnjak, je prišla na svet leta 1950 v Pongracu pri Grižah, kjer je obiskovala tudi osnovo šolo. Šolanje je želela nadaljevati, a se je morala zaradi slabih gmotnih razmer PRIČETEK NOVE SEZONE FONTANE PIV v soboto, 30. 3. 2019, ob 19. uri DJ NEY TABU NOVA PIVA KULINARIKA NOVI AMBASADOR zaposliti. Delo je našla v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delala vse do upokojitve leta 2003. Ob delu v tovarni je bila ves čas gonilna sila v gospodinjstvu in na kmetiji, ki jo je mož Jože podedoval po svojih starših. Sedemdesetletni Jože, ki je svojo izvoljenko spoznal na Golavi, je bil rojen v Matkah, osnovno šolo pa je obiskoval v Preboldu. Šolanje je nadaljeval na elektro gospodarskem šolskem centru v Celju in bil eden od vajencev v TT Prebold, kjer se je po končanem šolanju zaposlil kot električar v elektro delavnici. Od leta 1980 je bil namestnik vodje v obratu Energetika. Ob službi je že nekaj let prej začel opravljati dopolnilno dejavnost, v letu osamosvojitve Slovenije pa je ustanovil lastno podjetje Veltrag in bil sedem let še zaposlen v TT Prebold. Upokojil se je pred desetimi leti, že veliko prej pa je vodenje podjetja prepustil hčeri in sinu. Jože in Fanika sta bila zaprisežena gasilca. Jože je bil gasi- Zakonca s svojimi najdražjimi, hčerko, sinom in njunima partnerjema, vnukinjama in vnukoma, ki sta bila tudi priči, ter njunima dekletoma. lec že od mladih nog, saj se je kot sedemletni fant pridružil domačemu gasilskemu društvu in je tako njegov član že 63 let. Dvajset let je bil tudi poveljnik društva, nato sektorski poveljnik Prebolda, pa ustanovitelj Gasilske zveze Prebold in njen prvi predsednik, zvezi je predsedoval 14 let, zdaj pa je že drugi mandat njen podpredsednik. Pred ustanovitvijo GZ Prebold je aktivno sodeloval v GZ Žalec in bil član komisij pri GZ Slovenije. Je tudi član upravnega odbora savinjsko-šaleške regije. Z ženo sta močno navezana tudi na domačo kmetijo, saj imata rada zemljo in posluh za ohranjanje družinske kmečke tradicije, ki sega v leto 1700. Njuno življenja pa zdaj bogatijo tudi njuni vnuki Anže, Domen, Nika in najmlajša Magdalena ter seveda sin Boštjan z ženo Marjano in hčerka Alja z možem Jožijem ter vsi, ki so z njima praznovali njun zakonski jubilej. D. Naraglav SAVINJSKE ZGODBE Februar 2019 Biserna zakonca Cecilija in Stanko Človeški pristop do ljudi v stiski Zakonski jubileji so vedno lepa priložnost za praznovanje v krogu družine, mnogi pa se odločijo tudi za obnovitev poročne zaobljube. Skupaj s svojimi najbližjimi sta praznovala tudi 80-letna Cecilija in 88-letni Stanko Cerovšek iz Šempetra v Savinjski dolini, ki sta si zvestobo obljubila 7. februarja pred 60 leti. Poročila sta se v cerkvi Matere Božje na Sladki gori v Šmarju pri Jelšah. Poročno zaobljubo pa sta po 60 letih obnovila v župnijski cerkvi sv. Petra v Šempetru v Savinjski dolini. Obred zakonske zaobljube z mašo je opravil domači župnik Mirko Škoflek, poročno slavje pa se je nadaljevalo v gostišču Rimljan v Šempetru, kjer ni manjkalo veselega vzdušja in glasbe, za kar so predvsem poskrbeli mlajši iz spodnjih Ključarevcev, ki so pripravili prijeten zabavni program. Ob spremljavi harmonike sta se z veseljem zavrtela tudi jubilanta in tako pokazala, da sta pri svojih letih še kako vitalna. Življenjska pot ju je združila na državnem kmetijskem posestvu v Šempetru, kjer sta našla zaposlitev. Cecilija je prišla v Šempeter iz Ključarevcev pri Veliki Nedelji, Stanko pa iz Pečice pri Sladki gori. Med njima je preskočila iskrica in ju združila v ljubezni, delu in življenju. Ponosna sta in z njima vsi njuni najdražji, da sta uspela prikrmariti do tega jubileja, hkrati pa vsi upajo in si želijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je januarja podelilo nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva in izvajanja rejniške dejavnosti v letu 2018. Najvišje priznanje na tem področju v državi je za življenjsko delo prejel Brane But, nekdanji direktor Centra za socialno delo Celje, ki že dobrih 30 let živi v Žalcu. Ob tem mu je priznanje s posebnim sprejemom izkazal tudi žalski župan. Brane But je bil vse svoje poklicno življenje aktiven na področju socialnega varstva, tudi po upokojitvi aktivno in še posebej predano deluje na področju urejanja problematike invalidov, predvsem slepih in slabovidnih, kot član in predsednik mnogih komisije, delovnih teles in organov v društvih, invalidskih in dobrodelnih orgaizacijah ter organizacijah za kronične bolnike za samopomoč. Že 44 let dela za dobro najranljivejših ljudi. Med drugim je tudi v ekipi, ki v žalski občini skrbi za pridobitev oziroma ohranitev naziva invalidom prijazna občina. Kot je povedal na sprejemu pri županu, je najbolj ponosen na rezultate svojega strokovnega dela v celjskem centru za socialno delo. Čeprav je pri okoli osemnajstih letih izgubil vid, je Brane But doštudiral na ljubljanski filozofski fakulteti in pridobil naziv univerzitetni diplomirani psiholog. Leta 1975 se je zaposlil na Centru za socialno delo Celje. Prva tri leta je bil psiholog svetovalec, naslednjih sedem let je vodil zakonsko svetovalnico, od leta 1985 do upokojitve leta 1999 pa je bil direktor centra. Ves čas je bil predan razvoju in napredku socialnega varstva ter krepitvi družbane blaginje. Pod njegovim vodstvom so na centru izvajali vrsto različnih dodatnih programov in dejavnosti ter razvijali nove. Eden ključnih je bil projekt Psihosocialna pomoč otrokom v malih skupinah s pomočjo prostovoljcev. Posebej si je prizadeval za strokovno poglobljeno delo z družinami in nudenje neprekinjenega, kakovostnega psihološkega ter družinskega svetovanja z namenom preprečevanja in poglabljanja disfunkcionalnih odnosov v družinah ter odpravljanja revščine. Deloval je na področju dela z otroki in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti, na področju razvojenga socialnega dela s starejšimi, neposredno v okolju je uvajal metode dela s skupnostjo – razvoj sosedskih oblik pomoči oziroma neformalnih oblik pomoči, aktivno je sodeloval pri vzpostavitvi regijske interventne službe in Kriznega centra za mlade. Po uveljavitvi zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 1977 si je priza- Kljub letom sta se z veseljem zavrtela. da bodo lahko z njima proslavljali tudi diamantno poroko. Rodila sta se jima hči Silva in sin Srečko, zgradila sta dom, v katerega so se vselili leta 1971 ter kljub vzponom in padcem skupaj ustvarjala spomine, ki jih še zdaj rada obujata. Življenje so jima polepšali vnuki Samo, Beno in Anja in sta sedaj tudi ponosna prastara starša trem pravnukom Niki, Aleksu in Evi. Sta še vedno aktivna, dobrega zdravja, rada urejata okolico hiše in sprehajata psička, ki jima krajša dni s svojimi vragolijami. Stanko veliko kolesari, Cecilija pa je mojstrica sladkih dobrot, predvsem z jabolčnimi in drugimi zavitki razvaja vse, ki jima bogatijo jesen življenja. D. Naraglav Reka Bolska in življenje ob njej Zgodovinsko-narodopisno društvo Prebold je letošnji občni zbor popestrilo s predavanjem o reki Bolski in življenjem ob njej. Domačin, mag. prof. zgodovine Uroš Herman, je spregovoril o reki Bolski, njeni hidrologiji in ekologiji ter o dejavnostih in infrastrukturi, ki jih je človek skozi stoletja umeščal vanjo. Bolska izvira na severovzhodnem pobočju hriba Reznarca pri Trojanah. Teče po ožji dolini proti severovzhodu do Vranskega, kjer priteče v Spodnjo Savinjsko dolino in naprej po njenem širokem dolinskem dnu. Pri Grajski vasi se pomakne ob njen južni rob in teče mimo Prebolda, naprej do Sv. Lovrenca, kjer se izlije v Savinjo. Bolska že od nekdaj pogosto poplavlja, včasih tudi po dvakrat letno, kar je dobro opazno v značilnostih poplavne ravnice: v njej so večinoma travniki, naselja pa so odmaknjena od reke na rob višje terase, ki se na obeh straneh dviguje nad poplavne ravnice. V zadnjih nekaj desetletjih so bile ob Bolski štiri hude poplave, in sicer 1. novembra 1990, 28. in 29. junija 1994, 18. septembra 2007 in 19. septembra 2010. Ker je poplavna ravnica še zelo malo naseljena, je bilo ob naštetih poplavah pod vodo le manjše število hiš, veliko škode pa so poplavne vode povzročile v sami strugi in na bližnjih kmetijskih površinah. Čeprav ni bila zelo obsežna, je imela tragične posledice visoka voda 13. septembra 2014, saj je narasla voda v Čepljah odnesla most na cesti proti Centru varne vožnje Vransko, pri tem pa sta umrla dva človeka. V preteklosti je bila Bolska pomemben vir vodne energije in je poganjala številne mline ter žage. V njenem celotnem porečju je zabeleženih 150 vodnih objektov, od tega 107 mlinov, 34 žag in 9 drugih objektov; veliko jih je propadlo že med svetovnima vojnama zaradi konkurence industrijskih obratov, ostali večinoma v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni. Zaradi hudourniškega značaja so večinoma stali nekoliko vstran od rečne struge, do njih so dovajali vodo po krajših mlinščicah. V Pondorju sta med drugim delovala Žagarjev mlin in žaga, v Kapli Drčev mlin in žaga, dva mlina in žaga so obratovali tudi v Lapurjah pod Preboldom, vendar so vsi, skupaj z več manjšimi objekti, utihnili po 2. sv. vojni. V Bro- Mag. prof. Uroš Herman deh je med letoma 1919 in 1938 delovala manjša hidroelektrarna. Pozneje je v njej deloval Druškovičev valjčni mlin, ob njem je bila žaga, ki je obratovala vse do konca 70. let prejšnjega stoletja. Največji industrijski objekt ob Bolski je bila tekstilna tovarna v Preboldu, ki je nastala l.1842 in jo je sprva poganjalo veliko vodno kolo, po 1870 pa vodna turbina in parni stroj. Predavatelj je spregovoril tudi o hidrogeografiji reke, kakovosti vode, varstvu narave ter državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti v dolini. D. Naraglav 25 foto: T. T. Župan Janko Kos je Branetu Butu pripravil poseben sprejem in mu v spomin na nagrado in v zahvalo za njegovo delo izročil Španzlovo grafiko. deval za ustanovitev zakonske svetovalnice, ki je bila kot strokovna enota Centra za socialno delo Celje ustanovljena leta 1979. Kot so v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo zapisali na ministrstvu, se je Brane But v celjski regiji širše strokovno in družbeno angažiral ter s svojim delom nadgradil kakovost obravnave uporabnikov socialnega varstva. Predvsem je sledil doktrini socialne vključenosti ranljivih in nepriviligiranih skupin prebivalstva. Spodbujal je ključne lokalno-regionalne akterje v prepoznavanju potreb ranljivih skupin in prispeval k njihovi poglobljeni socialno senzibilni obravnavai, kar je pomenilo hitrejše odzivanje in zadovoljevanje njihovih potreb. Kot psiholog že več kot 17 let sodeluje v spletni svetovalnici To sem jaz, ki je namenjena mladim s težavmi v odraščanju in stiskah (vzpostavila jo je celjska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Njegovi odgovori na že skoraj 900 vprašanj so objavljeni tudi v knjigi To sem jaz. Verjamem vase. Priročnik za fante in punce – 10 korakov do boljše samopodobe. Že več kot 40 let predano deluje tudi na področju urejanja problematike invalidov, predvsem slepih in slabovidnih, v raznih komisijah, odborih, društvih in orgnaizacijah na občinski, regionalni in nacionalni ravni. Med drugim je bil štiri desetletja član izvršnega odbora in drugih organov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje ter štiri leta predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Veliko je prispeval k razvoju Socialne zbornice Slovenije, ki ga je ob podpori drugih organizacij tudi predlagala za nagrado. V strokovnem svetu zbornice v vlogi predsednika ali podpredsednbika deluje vse od leta 2002. Poleg mnogih funkcij je bil član celjskega območnega sveta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, od leta 2005 pa je član strokovnega sveta za socialno varstvo pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Od leta 2009 je član Sveta Vlade RS za invalide, pred kratkim pa je bil imenovan v Svet vlade RS za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje. S svojim strokovnim in raziskovalnim delom je Brane But prispeval tudi k avtonomiji stroke socialnega dela v evropskem strokovnem in družbenopolitičnem okolju. Prav njegovo čezmejno delovanje na področju invalidskega varstva je prispevalo k povezovanju Sveta invalidskih organizacij Slovenije z uglenimi evropskimi ustanovami, saj je bil udeleženec prvega evropskega parlamenta invalidov v Bruslju in tudi udeleženec skupščine Evropskega invalidskega foruma. Aktivno se je vključeval v izvajanje projektov za organizirano delovanje invalidov, financiranih s strani Evropske unije. Stalnica njegovega delovanja so še vedno prizadevanja za identifikacijo in reševanje različne problematike na širšem področju socialnega in invalidskega varstva. V ospredje vedno postavlja potrebo po povezovanju, sodelovanju in koordinaciji različnih izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti v širši lokalni in regionalni skupnosti, od javnih zavodov, civilne družbe do zasebnega sektorja. Življenjski in človeški pristop pri reševanju problemov ter pomoči ljudem v stiski sta tisto, kar najbolj zaznamujeta Braneta Buta. Sam vedno izpostavi, da je najbolj ponosen na čas svojega vodenja celjskega centra za socialno delo, ko so uvajali številne nove programe, na področju rejništva pa so bili v nasportju z dotedanjo prakso samo trikrat otroci odvzeti matičnim družinam z odločbo, v vseh drugih primerih se jim je uspelo dogovoriti s starši za najprimerjenjše rešitve v zvezi z otroki. Zaradi vseh njegovih zadolžitev v raznih društvih, svetih in organizacijah je tudi v letih upokojitve njegov urnik skoraj vsak dan natrpan z različnimi obveznostmi. Kot je povedala njegova soproga Zvonka, se na vsak sestanek oziroma dogodek temeljito pripravi, ne glede na to, ali gre za srečanje društva ali sestanek strokovnega sveta. Na vprašanje, od kod jemlje energijo za vse to, pa Brane But brez pomisleka odgovori: »Energijo mi dajejo družina in mojih osem vnukov.« K. R. 26 NAŠA DEDIŠČINA Februar 2019 Brskamo po februarskih izdajah Savinjskega občana, Savinjčana, Utripa Savinjske doline • Nadaljujemo z našim brskanjem po naši zgodovini, natančneje po tistem, kar so in smo zapisali februarja v obdobju naših štiridesetih tiskanih let. Savinjski občan, februar 1979 • Na naslovnici smo poročali o odprtju Blagovnega centra Lesnine, ob tem pa smo se veselili tudi umetniškega dela umetnika Jožija Horvata - Jakija, ki je poslikal pročelje novega centra. V zahvalo mu je takratni predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan predal spominski album. In kam je šla umetnina danes? • Na tretji strani je Breda Verstovšek pod naslovom Žena samoupravljavka pisala o bližnjem 8. marcu, mednarodnem dnevu žena. Svet za družbenoekonomski položaj žensk pri Občinski konferenci SZDL je zato razpravljal o primernem načinu praznovanja tega dne. Glavna vsebina naj bi bila delovni dogovor za nadaljnje urejanje vprašanj v zvezi z obremenitvami žene – tako delavke kot kmečke žene. Programi naj bodo torej usmerjeni v današnji položaj žene delavke in samoupravljavke. »Menim pa, da naj bi delovni kolektivi posvetili večjo pozornost in skrb delavkam skozi vse leto in ne samo ob prazniku žena. /…/ Zelo pomembno je tudi izobraževanje na delu in ob delu, kar bo omogočalo ženam hitrejše prodiranje v poklice, ki jih odpira nova tehnologija. Tako bo lahko zastopanost žensk, med delavci na zahtevnejših, višje vrednotenih delih in opravilih ob enaki usposobljenosti in enaki delovni storilnosti, večja. Z novo ustavo in delegatskim sistemom se je odprla možnost za vse večje družbeno uveljavljanje žena. Na volitvah 1978 je bilo izvoljenih v zbore občinske skupščine in skupščine SIS kar 41,8 % žena. Manjši pa je odstotek žensk na vodilnih in odgovornih funkcijah v samoupravnih organih TOZD. Varstvo delovne in zdravstvene sposobnosti žensk je še vedno širok problemski sklop: enakopravnejše vključevanje otrok v predšolsko vzgojo – razširjenje mreže vzgojno-varstvenih ustanov predvsem v obrobne kraje, nega otrok in družinskih članov v času bolezni, redni sistematični pregledi, družbena prehrana ipd. Ne smemo pa prezreti težkega položaja kmečke žene, ki nima urejene zaščite materinstva in varstva otrok. Ob vseh teh in drugih problemih bo spregovorila problemska konferenca DELAVKA V ZDRUŽENEM DELU v začetku marca.« Savinjski občan, februar 1989 Na naslovnici je bilo objavljeno vabilo ZSMS Žalec in osnovne organizacije ZSMS Gotovlje na predstavitev delovanja odbora za varstvo človekovih pravic, ki ga bosta v dvorani Kmetijske zadružne organizacije v Gotovljah predstavljala Igor Bavčar in Bojan Fink. Temi pogovora sta bila med drugim proces proti četverici in človekove pravice. Utripajte z nami ... • zkst.utrip@siol.net 03 712 12 80 Februarski Savinjčan leta 1997 je prinesel nekaj tiskarskih škratov, tudi na strani 6, kjer je zapis o modni reviji v Žalcu, kakršne bi bili veseli tudi v kakšnih večjih krajih. No, mesec v pasici je bil naveden še vedno januar. Takrat še ni bilo računalniških predogledov ... Na isti strani je poročilo tudi o največji trgovini s čevlji, ki so jo teden dni prej odprli v centru Lena Levec. To je bila prodajalna KOTO SHOE. Vam je še znano? Savinjčan, februar 1994 • Februarski Savinjčan je poročal o tem, da je kljub hudemu nasprotovanju kmetijcev in ekologov tudi občinska skupščina potrdila traso J4 avtoceste Arja vas–Vransko in jo vključila v dolgoročni občinski program. Sedem poslancev je zapustilo zasedanje, 34 jih je glasovalo za, 7 proti, 5 pa se jih je vzdržalo. Savinjčan, februargovor 1998 Slavnostni Boruta • Tri S a v in o v a o d lič ja N e vem • Mesec februar je še posebej posvečen kulturi in kulturnikom. Pečarja ob podelitvi Še eno zgodovinsko gradivo je predstavil februarski Savinjčan Leta 1998 je Savinjčan pisal o preboldskem kulturnem druz a leto 1 9 9 6 _________ ga raču – gradivo za opredelitev referendumskih območij za ustano- Savinovih odličij štvu, ki si je prizadevalo za rešitev prostorske stiske v svojem vitev občin za na Savinova območjuodličja, sedanjekižalske občine. Kot vemo daDomu Svobode. Danes mnogi Preboldčani ne vedo več, kje Komisija se podeljujejo posame­ O b č in sk a m a znikom, skupinamna in referendumu organizacijamzavrnili za dosežke na kul­novih nes, so Savinjčani ustanovitev je čast stal mi dom. V veliko je, da sem bil denar, samo denar! Z njim se da Knjiga o s ta ja turnem področju in posebne zasluge za razvoj kulture v občin, ki je uspela šele v drugem poskusu leta 1998 oziroma povabljen med Vas, da v poča­ vse skupaj pokupiti. V naših raz­ občini, je za leto 1996 podelila tri odličja: nagrado s pla­ stitev kulturnega praznika spre­ merah celo ponos. Kako resnič­ januarja 1999. Vse ostalo je zgodovina. S svojo zglerlno keto Vincencu Vipotniku, plaketo Branku Goropevšku in govorim nekaj, verjetno pričako­ ne in grenke so bile besede na­ je v zadnjih letih p vanih, svečanih besed. Razoča­ šega genija Prešerna že takrat, čunalnik, urejen, n v Mariboru študiral zgodovino ral Vas bom. Ko sem tako raz­ ko je spoznal: »...da le petica da svetovalec, informa in geografijo. Po diplomi leta mišljal, kaj in o čem, sem se od­ ime sloveče, da človek toliko ve­ Bo računalnik zam 1991 je prevzel vodenje oddel­ ločil drugače. Govoril bom o na­ lja, kar plača...« knjiga bo še vedno ka za posebne zbirke, doku­ Gremo naprej: hodim po slo­ ši splošni nekulturi, o našem ob­ ležemo z njo v pos mentacijo in raziskovalno de­ venskih ulicah, vsepovsod sami našanju in odnosih. morda zjutraj nanj lo v Osrednji knjižnici Celje. O kulturi in njenih dosežkih v tuji napisi. Še gostilna je rajše dar, ko iščemo po Naslednje leto se je vpisal na Sloveniji, ki so nedvomno veli­ »bistro« kot gostilna. Skoraj bi podiplomski študij zgodovine imena (in vse to iš moral s slovarjem na pot. Kje je ki, naj govorijo tisti, ki so poklic­ na Filozofski fakulteti v Ljub­ nesemo, da smo p no odgovorni za njen razvoj. Ve­ naš nacionalni ponos?Zakaj smo ljani. Bil je predsednik Zgodo­ tipkovmca in način tako ponižni? Vsi grafiti po fa­ dno trdim, da ni dovolj, če se vinskega društva v Celju, od računalniku. Iščem kultura dogaja samo v gledali­ sadah so objestno napisani v tu­ Oblikovalec V incenc V i­ leta 1993 pa je odgovorni ure­ h.o m s črkami pa ščih, opernih odrih, na koncer­ jem jeziku. Še zaljubljen fantič potnik je bil rojen leta 1938 v dnik Celjskega zbornika. Vsa zadeva o vio raje napiše Mojca, I love You, tih, v slikarski galeriji, knjižnicah Žalcu. Končal je petletno šolo Njegovo delo pa sega tudi bi si jo izmislila R. kot Mojca, rad te imam. in ne Ovem za oblikovanje v Ljubljani, na­ v Spodnjo Savinjsko dolino. S S R E Dkje N JA še... Ob vsej tej petega pisanja v pr V zavest se nam vedno bolj KNJIŽNICA to pa je bil nekaj let zaposlen sodelavci je namreč kot samo­ kulturni produkciji, ki naj bi nas yi nici prvo violino. A v reklamnih agencijah, tri leta stojno publikacijo izdal Vo­ notranjee eplemenitila, trdim, da vsiljuje prepričanje, da je vse, ni patetičen, ne jx v laboratoriju Pokrajinskega dnik po Spodnji Savinjski do­ je naša slovenska splošna kultu­ kar je tuje, lepše in imenitnejše. S. Kinan in vzdihu muzeja v Celju, več kot 20 let lini, lani pa je izšla njegova forama zelo nizki stopnji, upam si Ne bo odveč, če se spomnimo pa kot oblikovalec v Zlatarni tomonografija Savinja. Med dorferja. Je prepros trditi,Utrip, kot še nikoli doslej.2008 še Prešernovega sodobnika Ko­ februar Celje. Kot je v obrazložitvi mnogimi samostojnimi publi­ tuje, izpisuje in se Kaj je z našimi medsebojnimi seskega, ki je zapisal: »Kdor po­ Savinjčan, 1997 kacijami, znanstvenimi razpra­ odnosi, predloga zafebruar nagrado zapisala vem. Bolj zagotovo tujče­ spomin pošte­ nižuje • spoštovanjem, Februarska naslovnica Utripaseizsam, letapodlaga 2008 je je počastila Marlen Premšak, je Vincenc vami in članki je tudi strokov­ ker mu še ni bito v nostjo, srčno kulturo, skupnost­ vi peti.« • Leta 1997eden so bila Oblikovalec predsednika vlade in republike Dr-še tako mini Vipotnik tistihpodeljena oblikoval­ tri ni Savinova članek na odličja. temo Savinjska datki Prepričan sem, da se dr. vsaJaneza joI Kaj jenaz preminulega našim nacionalnim cev, ki je že pred desetletji do­ plaketo dolina skozi čas, obdelal je ro­Gorostoji, kam naj grem Vincenc Vipotnik je prejel z nagrado, Branko novška. Pred smrtjo dr. Drnovšek kot tu predsednik vzgoja začenja doma, so star­ države ponosom, našo identiteto? Vseje bil umel danes skoraj samoumlji- dovnik družine Šušterič, med ši, šele dolini drugotno ima2006, šola. ko pisalo te lastnosti naj bi vspadale v ok­ pevšek plaketo, priznanje Tone Tavčar, in fotozadnjič Spodnji Savinjski 17.vlogo marca je na na ekranu na vo dejstvo, da je dobra oblikapadrugim pa je tudidopisnik avtor razla­ ’ o On je opra Pri reformi šolstva pa se trenut­ vir splošne kulture naroda. nepogrešljiv učinkovitega ge gesla Prebold v Enciklope­ graf, aktivendel še danes. povabilo radijke Magde Šalamon obiskal Radio Goldi v Preno dogajajo nerazumljive stva­ Pravijo, da imamo karikaturi­ Na vrsti je prizor trženja. Bil je med najbolj ak­ diji Slovenije. boldu. To prvi od gostovanj tudi na ri: njegovih ukinjajo likovni, glasbeni in lokalnih sti bolj izostreno okojeinbil seveda jen Ve, kam ga vo tivnimi člani celjskega društva tehnični pouk. je, da postajah. svinčnik. svinčnik ne cena oblikovalcev. Po različnih ob­ Leto radijskih XIn ker tu številka 2 1,46 EUR / 350Znano SIT 27. je februar kom, 2008 tolerira vso ( v pride v poštev, bom povedal z enosmerno izobražen človek de do iskane police likovalskih poskusih se je od­ besedami, kar mi leži na duši. lahko vodljiv. Na protestnih pa­ ločil za plemenite kovine in vzame knjigo, jo p rolah v Kopru so dijaki zapisali: str. listi Nagrade inovatorjem ob 10-letnici RAS.................................................. 11 in črkami |o od Naše deformacije bom pogledal prav oblikovanje nakita je bila ožite obzorja?! odločilna prelomnica v njego­ Šegav, zvedav norčav čas.......................................................str. 14-15 bolj od blizu. Zakajinpa ne? pustni Na­ zakaj ši! nekoč. Cilj je do 771580 vem življenju. Postal je mojster Vsega se naučiš predvsem v lijmo si čistega vina! računalnika. zlata, srebra, dragih kamnov, Nekoč, ko sem imel čast risa­ mladosti, tudi odnosa do dela in Knjiga v knjižnic zasnoval je množico očarljivih ti našega velikega kulturnika in vljudnosti. Ali ste že kdaj doži­ de pot do nje, pa n zbirk, domiselnih in plemeni­ misleca Bojana Stiha, sva se po­ veli, da vam je kdo odstopil se­ garača se sodo tih kosov nakita enostavnih govarjala o nas, Otudi d šel j eSlovencih. ve lik mdežovžavtobusu zato, ker ste sta­ legaPodatek, elegantnih linij, ki so postale ki kaze Rekel je, da je pravi čudež, da rejši? Tudi tu se zrcali kultura. zaščitni znak Zlatarne Celje in ski matični knjižnic Kaj pa oblačenje in zunanji izsmo se, številčno tako majhni, na Tone Tavčar se je rodil leta celjske zlatarske oblikovalske šlo zagled? vprašanja Ko je bil dr. Janez Drnovšek in kaj čez 18.000 knji tem geografskem prostoru So gospodarske prireditve, dogodki ali šole. Tudi na največjih medna­ 1946 na Polzeli, kjer živi še da­ 2. aprila 1989 izvoljen za čla­ politike. Že v SFRJ se je trudil skoraj 98:000 Vse svečanosti, ko moramo biti te­ prepihu med velikimi narodi na predsedstva SFRJ, je bila to ustvariti boljše odnose ter se rodnih zlatarskih razstavah je nes in je kot vodja skladišča za uporabnike t ob mu primerno Na to skozi zgodovino obdrža­ približevati zahodu. Kar oblečeni. mu prva napoved uspeli demokratizacije prejel številne nagrade in pri­ zaposlen v Tovarni nogavic logi prek 130 knjižn ti, celo več, izoblikovati svoj nas nedavno ni uspelo z je Jugoslavijo, je ure­ opomnil naš in pluralizma v Sloveniji. Pr­last­ Polzela. Poleg te zaposlitve pa znanja, tako da bi mu lahko re­ Tudi Občinska mat sničilspoštovani kot predsednik slovenske vič po II.kulturo svetovni vojni se je po­ stoletnik g. Leon Štu­ ni jezik, svojo in tako ves preostali čas namenja ob­ kli mojster evropskega slovesa. vlade v letih med 1992 in 2002 Dr. Drnovšek je bil zadnjič v SSD slovenski politiki bi zgodil n o p ra y p i:g la n j# kelj v nekem intervjuju za časo­ stati narod. Sedaj panarod. to vse Posebno področje njegovega veščanju slovenske javnosti o Odločili smo se demokratično ter kot predsednik Slovenije 17. 3. 2006, koje na povabilo dveh tet In tekočeg zapravili. Ravno to! Z našo bo­ pis Delo. ustvarjanja poleg nakita pred­ najbolj raznovrstnih dogaja­ Magde Šalamon iz Radia Goldi v preteklem mandatu. Tudi v in izbrali na videz zadržanega, Prebold inse presenetil mnoge.Podobo stereoti Kaj skupnosti pa kultura politiki, gato nacionalno ki jein vsa stavljajo medaljarska dela za njih na širšem območju Spod­ mednarodni je bil vobiskal diplomatsko kulturo, premišljenega nje Savinjske doline. V časni­ Vaminzdi dovolj kulturna? zrasla iz našega čutenja, brez ugleden politik. ekonomsko naprednega člove­ spoštovan Zdaj naj počiva v miru.raj Ka­povsod razdevi jubilejne kovance, zlatnike in S svojo boleznijo seje sem spoprijel ka. Z njim je Slovenija stopila oh­ pravi Kosovel, v Obljubil na kor začetku, da je padel posnemanja, smo si uspeli hrame polic s knjig srebrnike, ki jih je izdala Ban­ ke je pričel dopisovati že kot dostojanstveno in hrabro. In na pot pluralizacije na vseh prepad brezkončne ka Slovenije in drugi, ter rekon­ dijak leta 1962, najprej kot do­ de­ modrine raniti svoj obraz do današnjih bom pogledal naše razvade, Ostaja pa človek kakor bi vedel, da se mu mudi, področjih javnega in politič­ in v globoko tišino prostranega strukcije zgodovinskih kovan­ pisnik celjskega Novega tedni­ formacije čisto od blizu. Zato še dni. nega življenja. Svojo pot po­ je hitel v svoji novi gandhijevski zelenega gozda. Njegova čar ener­in njegova pon ka, kasneje pa večinoma vseh cev na Slovenskem. nekaj mojih osebnihgija pogledov o nami invpraševanjem Prav zato morems pokonč­ razume­ maniri s poskusom spreobrniti litika jene zaznamoval bo ostala med tru­ in k Vendar pa Vincenc Vipotnik osrednjih slovenskih dnevni­ naši likovni umetnosti. ti npr., da se lahko na tele­ ta svet in dati v ospredje nove dili seVsekakor nostjo, trmastimpoje reševanjem bomo za njeno uresniče­ Ostanejo nam t sam pravi, da ga Savinjčani kov in tednikov. Je pa seveda vrednote: zdravje, čisto okolje, problemov in nepopustljivo vanje sleherni dan. Slava mu. viziji naša prelepa narodna pe­ je del te na zavidljivo visoki rav­ strani! Za zadovolj človeka. odločnostjo, še posebej, ko je mir, majhnega Vovk Petrovski premalo poznajo. Zato se bo v tudi redni sodelavec Savinjča­ pa je znotraj njeGregor še zla­ sem s kavbojskim klobukom na ni. Koliko okviru taborskih kulturnih dne- na in član Združenja novinar­ B odi glavi in v ritmu country (kantri) ganega, je težko razumeti. Kaj vov predstavil z razstavo v Sa- jev Slovenije z mednarodno vse lahko doseže reklamno ko­ glasbe. novinarsko izkaznico. vinovem likovnem salonu. Rekel sem, da bom govoril mercialni pristop, z enim samim Ali ste se Njegovi prispevki segajo na večjih goljuf konkretno! Kako po koščkih za­ ciljem - obogateti! domala vsa področja dela in FILMSKI PRc ko storilci Ko sem bil še mlajši in naiven pravljamo našo kulturno indenživljenja Savinjčanov, drago­ priznanje Tonetu Tavčarju. Večina hmeljarjev ni obupala V ra n sk e m NAŠA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA • • Savinjski hmeljarji so imeli že februarja veliko dela predvsem na tistih hmeljiščih, ki jih je avgusta 2007 uničilo ali poškodovalo neurje. Kot poroča Utrip, kljub 150 ha uničenih hmeljiskih žičnic, večina v braslovški občini, hmeljarji niso obupali, ampak so se lotili obnove, čeprav do takrat še niso prejeli nobene pomoči pristojnega ministrstva. A n keta Tudi v februarju 2008 so občinski sveti povišali cene vrtcev, eden največjih storškov v proračunu Občine Polzela pa je bila postavka obnove gradu Komenda. Po načrtih naj bi bila obnova končana leta 2012. Zvrstile so se številne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, podeljena so bila Savinova odličja, ob 10. obletnici Razvojne agencije Savinja Žalec pa so podelili tudi priznanja inovatorjem. Poročali pa smo tudi o Šempetranki Anici Rajh, katere inovacija multivalentne peči je bila januarju na 2. slovenskem forumu inovacij v Ljubljani uvrščena med 40 inovacij leta. delila motniškemu polžu, ki Dvojčici osi sta bili med najmlajšimi maskami zov kot morda lani ali kdaj prej. Pustnemu vzdušju je da­ jal ton narodno-zabavni an­ sambel Pohorski hlapci, ko­ Februarmentator 2019 karnevala pa je bil pohorski klatež. Karnevalsko komisijo so tudi letos najbolj prepričali Veseli Pruhovčani iz Galicije, ki so predstavili • Februar je v večini časopisov pustno obarvan. 2008 je naše pustno Leta sliko Hmeljarstvo živi. Na drugo mesto se je pustno povorko na Vransko prišel tudi Tito. uvrstila pustna slika bližnje poroke premierja Janeza in zdravnice Urške, ki sta ple----------- ---------------Prva nagrada v Žalcu: Hmeljarstvo še živi 27 V prostem času čim več šp orta in d obre volje Tudi na OŠ G riže so o rg a n i­ • • že teden dni prej Februar je tudi v mnogih občinah mesec podelitve priznanj športnikom. Leta 2008 sta v žalski občini kot najuspešnejša športnika slavila Rok Drakšič in Lucija Polavder, ki sta ta naziv osvojila tudi leto pozneje, v Občini Prebold pa Barbara Stiplošek in Matic Potočnik. Otroški parlamenti so razpravljali na temo Zabava in prosti čas mladih, Utrip pa je o tem objavil tudi anketo. zirali šolski otrošk i parlam en t n a tem o zabava in p rosti čas m ladih. V g oste so p ovab ili nekaj zan im ivih gostov in p ri­ p ravili tud i zanim ivo o k ro g lo m izo . N a razpravo so se u čen ci d obro pripravili in p ostregli z resn o debato, p oskrbeli p a so tu d i za zan im iv skeč, k i je n a­ sm ejal ud eležen ce parlam enta. Nekaj gostov, nekdanjih u čen ­ ce v šole, in d ve d evetošolk i sm o ob tej p riložn osti p ovp ra­ šali, kaj njim p o m en i p rosti čas in kaj predlagajo m ladim . Lucija Polavder: »Prosti čas je zame kot za vrhunsko športnico zelo .ome­ jen. Prav­ zaprav ga imam zelo malo in zato se ga trudim čim bolj izkori­ stiti in to ne s kakšnim poležava­ njem, ampak predvsem aktivno, s sprehodi v naravo, ogledom kakšnega filma in podobnimi aktivnostmi. Mladim bi svetova­ la, da se veliko ukvarjajo s špor­ tom, ker je to dobro za zdravje, tudi lažje se bodo učili in počeli stvari, ki jih imajo radi, ki jih bodo osrečevale in odvračale in branile pred pastmi ulice.« Rok Dragšič: »Zame je prosti čas neke vrste darilo, zato ga kar se da izko­ ristim, ko je to mogoče. Izkoristim ga za razne športne ak t iv n o ­ sti, kakšen sprehod in druženje s prijatelji. Če si vrhunski športnik in hočeš dosegati dobre rezultate, potem ste ob izrazu star p o n o sn i, ker zaznavate sp oštovan je d o sv o ­ je preh ojen e življen jsk e p o ti, k i je še v ed n o p oln a iz z iv o v in idej? Vaši o tro c i so že m ožje, žene, im ate vn uke, ste p o ln o ak tivn i na m n o g ih p o d ro čjih , k i vas veselijo. Nagradna križanka »BRGLEZ« P r e b o ld dan pa P N moraš to vzeti v zakup. To je prosti čas koristno in v splošno skupini, pevskem zboru, novi­ postal moj način življenja, sre­ zadovoljstvo vseh, predvsem pa narskem krožku, s športom pa se ukvarjam le rekreativno in čen sem in zadovoljen. Mladim v svoje zadovoljstvo.« Sebastjan Pukm ajster: »Meni še to ne najbolj zavzeto. Svojim bi svetoval, naj v prostem času ne počnejo neumnosti in naj se je v veselje delati v gasilskih vr­ vrstnikom priporočam, naj svo­ jo mladost čim bolje izkoristi­ ukvarjajo s koristnimi dejavnost­ stah, saj jo, naj ne začnejo že pri rosnih sem se mi zase in za družbo.« letih misliti na lokale, v katerih D am ir Vrbanič: »Mislim, da gasilcem se bodo zbirali, ampak lahko je vedno manj prostega časa, p r i d r u to počno v naravi, na izletih, žil že kot zato je res na športnih igriščih, v raznih osnovno­ škoda, če društvih in drugih okoljih brez šolec. Veli­ ga damo popivanja ih omamljanja, kar ko svojega v nič, brez prostega časa izkoristim za ga­ uničuje življenje.« neke vsebi­ Tito s predstavniki nekdanjih jugoslovanskih narodov A nja Vasle: »Pravega prostega silsko dejavnost, ki je spoštova­ ne in kori­ na in priznana, saj smo gasilci časa, ko človek lahko počne, kar sti za svoje vedno pripravljeni pomagati. se mu zdi, zdravje in, Mladi se učimo od starejših in imam bolj kar je še Utrip, najbolj tragično, če ga 2009 februar zapravimo za popivanje in uži­ ob vsestranski angažiranosti nas malo. Sem namreč to na nek način varuje pred uli­ Februarja vanje drog, kakovost • ki uničujejo V Utripu je vedno veliko intervjujev. 2009 je taživljenja vsakega posameznika co in nekoristnim in škodljivim a k t i v n a direktorica Zavoda zamu kutluro, in turizem Žalec športnica ki smo priča že šport in družbe kot kratna celote. Sam se ak­ življenjem, in veliko na vsakem koraku. Po­ tivno ukvarjam s športom že 26 skoraj Tanja Razboršek Rehar med drugim povedala, da so v zavodu let, prej kot tekmovalec, zdaj kot zivam mlade, naj se vključijo v časa pora­ v preteklem letu našteli 40 tisoč obiskovalcev. Direktor podjetrener. Ukvarjanje s športom ali razna društva in tam izkoristijo bim za treninge in tekmovanja. Mikropis Janez Uplaznik pa jeTakrat, v intervjuju dejal, da ko imam res čas, delam svoj prosti čas.« katero drugo tja dejavnostjo je ve­ Žalec kar mi je všeč.posloObičajno Ana Kloar: »Prosti čas je v tisto, liko zagotovilojezato normalen žalskora­podjetje kot prvo uvedlo Mercatorjevih zvoj in delo mladih. To govorim zame čas, ko sem sama v sobi, sedem za računalnik ali pogle­ valnicah samopostrežne blagajne. Da vdam znanju velikih in kakšnonioddajo po televi­ iz izkušenj, saj so naši člani, ki ko berem majhnih še posebej, ziji. Kot vsi, športnica bi mladim g o , danes lahko pritrdimo trenirajo, dobro vzgojeni innarodov, tudi k n j imu priporočila, bodo azijšportno sem za ra- Mikropisa na kitajski v šoli jim gre dosti bolje.« če upoštevamo prodor trg innajdruge aktivni, naj svoj prosti čas po­ Valerija Pukmajster: »Veliko čunalniskečasatrge. rabijo v dvorani ali na nogome­ svojega prostega namenjam kom, ko se tnem igrišču, ne pa za kakšnim spočijem gasilskemu vogalom z alkoholom, drogo ali od napor­ udejstvo­ čim podobnim. Šport je v vseh nega dne. vanju, sicer Lenarim, drugače pa sem precej pogledih dober za krepitev duha pa se od­ aktivna. Delujem na področju in telesa in tega bi se morali vsi pravim na kulture, sodelujem v dramski čim bolj zavedati.« D. N araglav kakšen izlet v naravo in U trip Savinjske d o lin e izdaja Z avod z a k u ltu ro , šp o rt in tu riz e m Ž alec. se ukvar­ N aslov u re d n ištv a : A škerčeva 9/a, 3310 Ž alec (v D o m u II. slovenskega jam tudi z drugimi rekreativ­ tab o ra); telefon: 03/712 12 80, faks: 03 /7 1 2 12 76, elek tro n sk i naslov: zkst. nimi in športnimi aktivnostmi. utrip @ sio l.n et. Delovanje v gasilskih vrstah je O d g o v o rn a u red n ica: L ucija Kolar, član i p ro g ram sk eg a sveta: L ojze Posedel, p re d se d n ik , M a rjan a Lešnik, n a m e s tn ic a p re d se d n ik a in člani Jože zanimivo in daje veliko možno­ M eh, Ja n u š Rasievvicz, Janko Kos, Ivan Jelen, V lad o M ajer, Z d ra v k o P ečarič, sti za druženje, nabiranje znanj A ndrej V en g u st, P rim o ž S alesin, R o b e rt S m o d ej, tajn ica u red n ištv a: M a rija in preverjanje sposobnosti. Mla­ C ilenšek, lek to rica: N in a M arkovič; o b lik o v an je in prelom : M u ltip ro jek t, dim bi svetovala, naj se vključijo d. o. o., M a rib o r, tisk: D elo T Č R , d. d., L jubljana. N aklada: 13.200 izvodov, cena č a so p isa je 1,46 E U R - 350 tolarjev. N e n a ro č e n ih tekstov in fotografij v gasilsko ali kakršnokoli drugo ne v račam o . društvo in tako zapolnijo svoj Bil janua stišče zbrale slovšk žena. smo n priho leti s druže obrod učenj krene so sp V Prebold pekle tle, k Med smo so bi telova smo jetne pogos druža spom kovn poho operi zelo vsakd Raz stvom spom kajti ne vr U ske ma cev ure vic po op mo sed vit K. R., L. K. Nočem, da mi rečete star, stara Od rojstva do smrti si nabira­ mo leta, se staramo. Srečen tisti, ki je dočakal visoko starost, v primerjavi s tistimi, ki so umrli mnogo prezgodaj. Pa vendar se starosti večina nas boji. Ne želimo uporabljati besede star, ki je v stopnjevanju pred besedo starejši. Nekaterim se zdi izraz star omalovažujoč. In koliko je negativnih stereoti­ pov o starosti, starih, staranju? Kako se počutite, ko vas kdo pokliče ta stara, ta stari? Ne dovolite, da vas tako kličejo? Vas ta izraz poniža? Se poču­ tite omalovažujoče, kot da ste že za »odpis«? Koliko je bilo smeha, zgražanja, prikimava­ nja ob izrečenih besedah oko­ li upokojencev, ki se naj ne bi bali drugega kot »Matilde«. A li Godbe našeml hudičke Za ot stno ra atriju S otroke, ga kapi na Kran Na p vili svo val v L Starejšim marsikje na svetu vzamejo hišo, posest in hrano. Preko sovražne propagande nas skušajo oropati samoza­ vesti in nas odvrniti od vere v naše poslanstvo. Vzeti nam hočejo veselje do življenja. Ne smemo si dovoliti, da nam vcepijo v možgane misli, da se vsi postaramo, zbolimo, po­ stanemo senilni in slabotni. Spoznati moramo, da je to laž. Da, vsi bomo sčasoma umrli, ni pa nam treba zboleti, posta­ ti senilni in šibki. Ne smemo pristati na take strahove. Ver­ jamemo celo, da je druga polo­ vica življenja lahko čudovitejša od prve. Če si ž e lim o srečne starosti, se m o ra m o zan jo za­ Misli, besede, predstave naj bodo pozitivne. Imamo moč misli in besed. Ko spreminjamo svoje misli in besede, spreminjamo tudi do­ življanje. Pranje možganov, ki smo mu nenehno izpostavljeni, nas je prepričalo, da smo »dobri« le, če damo prednost potre­ v estn o o d lo čiti. bam drugih. D u ša ne p ozn a m a n jv red n o stn eg a p oložaja, kajti n im a spola! Um neneh­ no prenaša misli telesnim ce­ licam. Luise L. Hay p ravi, da jih d n e v n o ob lik u jem o okoli 60 .0 0 0 in n jih o v u čin ek se kopiči. S tru p en e m isli zastru ­ pljajo telo . »S am opožrtvovanje u bija tisteg a , k i se žrtvuje. Ni nam treba zboleti, da bi si nekako odpočili. M islim , da velik o lju d i z b o li zgolj zato, da b i si la h k o m alo o p o m o ­ gli. B o le z e n je ed in o op ravi­ čilo, k i si g a d o v o lijo , d a bi se u m a k n ili. Š ele k o o b ležijo , so sp o so b n i re či ne.« Z d ravn ik E tienn e E m ile in predsednik inštitu­ ta za dolgoživost in staranje v Franciji navaja, da se staramo zaradi utrujenosti, izrablje­ nosti. »Že sedaj se starost po­ daljša za tri mesece na leto ... A ni izključeno, da bi na pri­ mer v 10.000 letih z genskimi spremembami človek lahko dosegel 300 let.« Predlaga, da bi n a m esto star uporabljali B au lieu Beseda, ki pomeni, da si je oseba nabrala določeno število let. N a m esto b e se d o PRILETEN. starati se m u je ljubši izra z N A B IR A T I SI LETA. Z g o d o v in a p o im en o v a n ja starega človeka V slovenščini je paleta oznak, izrazov in poimenovanj za sta­ rejše ljudi: - nevtralen starec ali starka, - častitljiv in dostojanstven starosta in senior, - slabšalen in zaničevan ru h a ali starina. sta ­ Iz antičnih, starodavnih ho­ merskih korenin pa izvira be­ seda N E S T O R k o t n e k a k šn a siv a e m in e n c a . V odlomku iz Odiseje, kjer Odisejev sin Telemah sprašuje Nestorja po usodi trojanskih junakov, se Nestor ne odlikuje kot eden najboljših govornikov, am­ pak slovi tudi po modrosti, pravičnosti, poštenosti z ne­ ustrašnim pogumom in hra­ brostjo. V samokritičnosti se zaveda, da v vojskovanju ni več tako prožen in gibek kot v mladih letih. »Milo se mu stori, ko se spominja svojih mladih junaških podvigov v Rešitev križanke, objavljene v januarski številki Utripa Savinjske doline: STAHLGRUBER-TRGOVINA-Z-AVTODELI-IN-DELAVNIŠKO-OPREMO. Izžrebani nagrajenci: 1. Eva Krsnik, Trnava 11, Gomilsko, 2. Ivica Deželak, Zabukovica 66, Griže, 3. Marinka Tamše, Vrtna ulica 20, Polzela Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 19. 3. 2019. bojih Enej c šibki druga dela. fizičn delež Ne po prvih drugo no de Idom nik M sovra varno ju (X »Ne lika s se na sebi, more vrede dnih ščice, Nesto se na ranje mega sljive Tako n ajp slan s Kada 28 ŽIVIMO Z ZEMLJO Februar 2019 Svetovni kongres hmeljarjev bo v Sloveniji Leto 2018 je bilo za slovenske hmeljarje ponovno uspešno. Pridelek je bil povprečno dober, predvsem pa je bila dobra prodaja, za kar gre zahvala tudi promociji slovenskega hmelja na specializiranih sejmih v tujini. Skrbi pa ta čas hmeljarjem povzroča predvsem širjenje viroida, katerega zatiranje lahko precej skrči hmeljišča. To je le nekaj poudarkov iz razprave na občnem zboru Združenja hmeljarjev Slovenije, ki so ga pred dnevi pripravili v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče. Združenje hmeljarjev Slovenije je društvo, v katerega so včlanjeni hmeljarji, hmeljarke, hmeljske princese, strokovnjaki s področja hmeljarstva in drugi, ki delujejo predvsem na področju pridelovanja in promocije slovenskega hmelja. Pod tem imenom društvo, ki ima trenutno 215 članic in članov, deluje od januarja lani, pred dnevi pa so se člani in gostje zbrali v Petrovčah na že 15. rednem občnem zboru. V uvodu so nastopile mlade plesalke Osnovne šole Petrovče. O opravljenem delu so poročali predsednik društva Ivan Oset ter predsedniki vseh odborov in komisij, ki delujejo v društvu. Strokovni odbor za hmeljarstvo je tesno povezan s takšnim odborom na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije oziroma ga sestavljajo isti člani, je povedal predsednik odbora Ferdinand Kunst in tako kot podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek izpostavil največje težave slovenskih hmeljarjev ta hip ter možne rešitve. O tem so govorili tudi v razpravi po poročilih. Lanski pridelek hmelja je bil dober, prodaja hmelja je tudi še vedno dobra. Veliko težavo pa hmeljarjem že nekaj let predstavljajo z viroidom okužene rastline. Okužene površine se širijo po ocenah približno 20 ha na leto. Če bi se odločili za najostrejše ukrepe z odstranjevanjem okuženih rastlin in hkrati po dvema neokuženima vrstama na vsaki strani, bi to lahko pomenilo tudi takojšnje uničenje do 400 ha hmeljišč. Država bi sicer morala zagotoviti odškodnine, vendar dogovora o tem še ni. Posebej na to temo se bodo hmeljarji sestali predvidoma marca, zagotovo pa sedanji način zatiranja viroida ni učinkovit. Veliko je združenje skupaj s hmeljarskimi starešinami in princesami naredilo na področju promocije slovenskega hmelja, hmeljarstva in turizma, uspešno pa izvaja tudi sistem geografske zaščite štajerskega hmelja. Niso pa še na tem področju zaposlili strokovnega sodelavca. Že lani so začeli priprave na letošnji največji dogodek – 57. svetovni kongres hmeljarjev, ki bo od 29. julija do 2. avgusta letos potekal v Sloveniji, od tega bodo dva dni programa izvedli v Žalcu, za kar bodo morali zagotoviti tudi precej sponzorskih oziroma donatorskih sredstev. V program dela so zapisali še mnoge druge naloge, kot so tradicionalne udeležbe na domačih in mednarodnih sejmih in prireditvah, med njimi bo osrednja Dan hmeljarjev 11. avgusta v Braslovčah, pripravili pa bodo tudi dve strokovni ekskurziji. Na predlog direktorice Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martine Zupančič so v program dela dodali sodelovanje pri pripravi programov za sofinanciranje kmetijstva v novi finančni perspektivi Evropske unije ter pri pripravi novega načina obdavčitve kmetij oziroma stalnih nasadov. Tudi pavšalna obdavčitev se namreč lahko izkaže za zelo visoko obremenitev. Žalski župan Janko Kos pa je opozoril na nujnost enotnosti hmeljarjev. Tudi v Spodnji Savinjski dolini se pojavljajo nasprotovanja hmeljiščem in onesnaževanju ob njihovem škropljenju. Večinoma gre za prebivalce, ki so se preselili ali zgradili hiše po tem, ko so hmeljišča tam že bila. Bo pa občina v novem prostorskem načrtu opredelili minimalni odmik hmeljišč od stanovanjskih objektov. Hmeljarjem je predlagal ustanovitev nekakšnega rizičnega sklada, v katerem bi v času dobre letine in prodaje hmelja zbirali denar za krizno obdobje. Znanje je tudi pri gobarjenju nujno Na občnem zboru je zbrane nagovoril predsednik Ivan Oset. Ivan Povše med razpravo Svojo enotnost in številčnost bi moralo pokazati vseh 129 hmeljarjev tudi v času, ko ni težav s prodajo. Je pa hmeljar Ivan Povše v razpravi omenil, da morajo kmetje poleg hmeljarstva in drugega poljedelstva ohranjati tudi živinorejo, ki je tradicionalna za te kraje in manj odvisna zlasti od vremenskih pogojev. Združenju hmeljarjev sta se za dobro sodelovanje zahvalila direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in podžupan Občine Polzela Mihael Frankovič. Nagovoril jih je predstavnik Deželne banke, s pomočjo katere društvo kandidira na razpisu za sofinanciranje obnove namakalnih sistemov. Rezultati razpisa še niso znani, hmeljarji pa so kljub številnim izzivom in težavam optimistični, da bo tudi leto 2019 zanje uspešno, predvsem pa zelo delovno in da se bodo izkazali kot dobri gostitelji svetovnega kongresa hmeljarjev. K. R., foto: T. T. Udeleženci tečaja s predavatelji Gobarsko mikološko društvo Polzela (GMD) je 19. in 20. februarja pripravilo dvodnevni tečaj za determinatorje pripravnike. Po besedah predsednika GMD Francija Uratnika so tečaj pripravili po priporočilu Mikološke zveze Slovenije in z namenom, da bi člani društva, ki šteje okrog 150 članov, osvežili znanje o gobah. Pri pripravi strokovnega tečaja so jim pomagali kolegi iz mariborskega gobarskega društva Lisička, ob koncu pa so vsem 31 udeležencem tečaja podelili priznanja. Opaziti je bilo, da so bili tečajniki željni znanja, saj so z veseljem prisluhnili predavanjem o več kot 80 vrstah gob. T. Tavčar 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net oglašujte z nami ... utripamo z vami KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov, malo šolo in tečaj v agilitiju. Dobimo se v četrtek, 28. 2. 2019, ob 18. uri na vadišču na Ložnici pri Žalcu. Informacije na telefonski številki 041 405 079 (Ivi) in na spletnih straneh www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si. Ljubitelji psov, vabljeni! Na občnem zboru Združenja hmeljarjev Slovenije je o opravljenem delu najprej poročal predsednik Ivan Oset. MALI OGLASI MASAŽA (klasična, športna, terapevtska), ROČNA LIMFNA DRENAŽA, PEDIKURA in MANIKURA (permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov). Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) ODKUP HRASTOVE HLODOVINE. Aida, d. o. o., Prekopa 3, Vransko Info.: 041 420 111 ali 041 954 206 PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA (estetska in medicinska) tudi na vašem domu. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 ANGLEŠČINA, strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Ammtrade d.o.o., Šempeter. Info.: machinesmmtrade@gmail.com, 059 959 383 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) POMOČ NA DOMU. Si želiš druženja, pogovora, pomoči pri vsakodnevnih opravilih, spremstva k zdravniku in po ostalih opravkih ter pomoči pri negi, ker tvoje telo ne zmore več vsega, ti z veseljem priskočim na pomoč. Info.: 051 613 992 (Tjaša Potočnik) PODIRANJE in OBŽAGOVANJE večjih dreves, tudi na težje dostopnih mestih (možen tudi odvoz). Info.: 031 786 975 UGODNO PRODAM CVIČEK izredne kakovosti, rubinasto rdeče barve, nižjih kislih. Možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 Najamem travnik ali njivo na ravnini v širši okolici Prebolda. Info.: 031 603 955 (Razpotnik) INFORMACIJE / KRONIKA Matura ima nov roman Februar 2019 29 Spomin – lepota, ki ostane, ko odidejo tisti, ki smo jih imeli radi. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so konec januarja predstavili novo knjigo rojaka Mareta Cestnika z naslovom Matura. Na predstavitvi, ki jo je vodila knjižničarka Andreja Hutinski, se je z avtorjem pogovarjal Robert Titan Felix, slovenski pisatelj, pesnik, urednik in publicist, ki živi in ustvarja med Peklom pri Mariboru in Mursko Soboto. Matura je niz zrelostnih izpitov v občutljivem obdobju glavnega junaka, ki prehaja iz otroštva v odraslost, iz domačijstva v svetovljanstvo, iz učenja v izkušnje. Maturant Tomaž, za katerim se podirajo mostovi, široka paleta drugih udeležencev, predvsem razširjena družina in gimnazijski sopotniki ter dogajanja v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja prepričljivo ujamejo duh časa, poročilo o svetu generacije, ki je žarela in obenem verjela v prihodnost ter smisel uporništva. Med predstavitvijo knjige je bilo slišati veliko iz tistega časa, ki so ga doživljali avtor in tudi nekateri njegovi sošolci, ki so se udeležili predstavitve in se v romanu na nek način tudi prepoznali. In kaj o svojem novem romanu pravi avtor Mare Cestnik? »Matura je roman v obdobju mladostnika 18-letnega maturanta, ki preživlja prehod iz šolanja, iz domačije, v odraslost in svet. Tomaž, glavni junak, je mladostnik, ki z veliko žlico zajema vse mogoče izkušnje, se poskuša z njimi bogatiti, odkrivati nove stvari in načrtovati svoje življenje preko uporništva, »požiranja« knjig, druženja z vrstniki, preko prijateljevanj s kupom ljudi … In v treh tednih, ki je dogajalni čas romana, je povezano vse, kar je glavni junak že doživel v preteklosti. Večinoma je to samo omenjeno ali s krajšimi odlomki, opisi, ker bi bilo preveč snovi, tudi za nekaj dodatnih knjig v tem obsegu, ki ima že itak preko 500 strani. Je pa nekaj stvari v oblikovnem smislu v knjigi zanimivih. Noter sem namreč dajal različne postranske stvari, ki se ne tičejo samega poteka zgodbe. Namesto da bi to dajal pod opombe pod črto, sem to z drugačnim tekstom vsajal že v osnovni tekst. To so raznorazni opisi kmečkih orodij, do različnih izletov v svetove znanja, zemljepisa, izkušenj s knjigami … in pa tudi kakšni V novem romanu so zanimivi nekateri odlomki, denimo del o ločilih, ko glavni junak Tomaž z znanjem in obrazložitvijo o slovničnih ločilih preseneti in navduši maturitetno komisijo.Odlomek je na predstavitvi romana prebral Mare Cestnik: »S piko je preprosto. Pika zaključi. Zapre vrata. Postavi piko. Tri pike so v bistvu šibkejše kot ena sama – vrata puščajo vsaj priškrnjena, če že ne na stežaj odprta. Klicaj zakoliči ukaz, vzklik, pozdrav. Vprašaj poudari oziroma potrdi vprašanje. Klicaj in vprašaj lahko nastopata tudi skupaj – če je vprašanje tudi ali predvidoma trditev ali če je trditev, kako naj rečem, vprašljiva. Bolj kot nenavadno, torej naravnost bizarno je, kako more pišočim ljudem delati težave razlikovanje vezaja in pomišljaja – več kot dovolj povesta vendarle že imeni, pa še dolžini teh črtic sta opazno različni. Zdi se, da je lažje ločevanje med dvopičjem in podpičjem, čeprav je utemeljevanje njune pravilne uporabe v praksi dostikrat precej zapleteno. Dvopičje pač postavimo, to še gre, preden začnemo naštevati, preden izrečemo neko jasno formulacijo, tako rekoč pričakovano trditev, in preden priklopimo na premi govor. Podpičje se načeloma prileže tam, kjer bi pika delovala kot premočan preklop in bi nov, ločen stavek že kako ogrozil harmoničnost besedila – in kjer bi bila vejica prešibka in bi prinesla zmedo, nejasnost, dvoumje. Kdaj izbrati pravi trenutek za podpičje, je ne- malokrat odvisno od dobrega občutka, ne od morebitnega jasnega pravila. Podpičje je vabljiv oreh, toda držal se bom dogovora o splošnosti in jedrnatosti. Oklepaji so zelo primerni za vrinjeni stavek v takšnem stavku, ki mu sploh ne manjka podredij in priredij; tudi za poudarek vzklika, opazke, paradoksa. Tudi poševnice so posebni, redki sladkorčki – zagovarjam jih kot razmejitvene črte, ki označujejo položaj vrinjeni črki, zlogu, besedi ali sklopu besed, ki dodajo osnovnemu pomenu stavka drugo perspektivo ali dodaten, po možnosti humoren smisel. Navednice? Poglejmo v tisk in videli bomo, koliko svobode je puščeno načinom poudarjanja, označevanja tujk, označevanju premega govora! Tako ostane več ali manj le še vejica. Samopašna, svojeglava, poredna, zmuzljiva, spogledljiva vejica – pa strah in trepet za druge, na drugi strani. Ne drži več kot pribito, da pred ki, ko, ker, da, če vejica skače. In tudi ne, da vejica ne sodi pred veznike, torej pred besedice: in, pa, ter. Ne morem dojeti, kako celo mnogim profesionalnim piscem ne gre v glavo, da pred kot zapišemo vejico samo, če je v stavku, ki sledi, navzoč glagol. Sicer pa zagovarjam zlato, že kar univerzalno pravilo: vejica sodi tjakaj, kjer v govorjenju ali branju na glas predahnemo. Se prekinemo, da bi zajeli sapo. Takšen je organski aspekt jezika, tako ga je določila že fiziologija, narava – vejica mora ubogati, ne ukazovati! Smem postaviti piko?« V SPOMIN STANKO PODBREGAR (9. 11. 1952–8. 2. 2017) 8. februarja je minilo dve leti, odkar je za vedno odšel tja med zvezde dragi mož, ati in dedi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Mare Cestnik (desno) in Robert Titan Felix humorni komentarji in tudi resni, seveda skozi oči 18-letnika. Temu se reče razvojni roman, roman o odraščajočem človeku, ki se spreminja, ki sanjari, ki načrtuje in ki je pripravljen za te svoje sanje in načrte potem tudi kaj narediti. Ta roman sem ustvarjal z velikim veseljem, evforično in sem ga napisal nekako v treh dvomesečnih obdobjih, vmes pa sem počel vse tisto, kar je v mojem razgibanem življenju že dolgoletna praksa. Knjigo pa sem dokončal v Hamburgu, kjer zdaj trenutno živim.« D. Naraglav Slovenske panorame Takšen je bil naslov zanimivega predavanja s predstavitvijo fotografij, posnetih v vseh letnih časih po Sloveniji, še posebej zanimivi so gorski motivi, saj je avtor Franci Horvat velik ljubitelj gora in narave, ki jo želi ujeti v fotografski objektiv, kjerkoli se nahaja. Sicer pa je alpinist, svetovni popotnik in publicist. Živi in ustvarja v Celju, mnogokrat pa je tudi v naši dolini in nanjo ga vežejo spomini na čas, ki ga je preživel kot inženir v podjetju Sip Šempeter, kjer je bil dolgo časa zaposlen. Želja po večji samostojnosti in profesionalnem ukvarjanju s fotografijo ga je leta 1999 zvabila na samostojno pot, na kateri se je do upokojitve konec leta 2016 udejstvoval kot samostojni kulturni delavec na področju fotografije. Slednja ga je pritegnila že v otroštvu, ko je pri birmi dobil svojo prvo kompaktno kamero. Fotoaparat je sčasoma postal njegov stalni spremljevalec na vseh alpinističnih odpravah in potovanjih tako doma kot v tujini. Kot samouk se je povezoval z drugimi fotografi, od katerih se je veliko naučil. Največji delež v njegovem ustvarjalnem opusu predstavljajo motivi iz narave. Preizkuša se tudi v drugih zvrsteh fotografije, kot sta portretna in makrofotografija. Leta 2004 je pridobil fotografski naziv fotograf prvega razreda Fotografske zveze Slovenije, leta 2009 pa mednarodni fotografski naziv mojstra fotografije Mednarodne zveze za fotografsko umetnost. Njegove fotografije in prispevki so objavljeni v številnih slovenskih poljudnih in strokovnih revijah, v dnevnem časopisju ter v knjigah s planinsko, alpinistično in izletniško tematiko. Sodeluje tudi z različnimi založniki koledarjev in razglednic. V Sloveniji in tujini je imel do zdaj več kot 60 samostojnih fotografskih razstav. Za svoje ustvarjanje na področju fotografije je prejel več priznanj in nagrad. Kot svetovni popotnik je obredel že precejšen del sveta in svoje izkušnje pogosto deli na potopisnih predavanjih, kot je bilo tudi tokratno, na katerem je predstavil čudovite panoramske fotografije Slovenije in nas ob tem z besedo in sliko popeljal po naši domovini, na morje, jezera, vrhove, v doline in tudi panonske nižine, vinorodne kraje in na goričke hribe. D. N. ZAHVALA V 85. letu starosti se je od nas poslovila MARIJA FRANČIŠKA SOVINC iz Šmatevža pri Gomilskem Ob boleči izgubi sestre in svakinje se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem iz Karitasa, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje ter sveče, darovali za svete maše in za cerkev. Srčna hvala gospodu škofijskemu upravitelju Škofije Celje in nadžupniku v Laškem Roku Metličarju, gospodu kanoniku v Nadškofiji Maribor in župniku v Cirkovcah Janku Strašku, gospodu dekanu braslovške dekanije ter župniku v Preboldu Damjanu Ratajcu, gospodu župniku v Brestanici Jožetu Špesu in gospodu župniku na Gomilskem Martinu Cirarju za lepo opravljen cerkveni obred in prijazne besede. Hvala predstavnici Kulturnega društva Gomilsko gospe Mariji Rančigaj za prijazen govor, pogrebni službi Ropotar in pevcema za čudovito odpete pesmi. Posebej se zahvaljujeva direktorici in osebju Zavoda sv. Rafaela na Vranskem za vso nego in skrb ter posluh za vse naše prošnje v času njene bolezni. Iskrena hvala tudi gospodu upokojenemu župniku Vladimirju Rutarju za duhovno oporo in tolažbo, ki ju je nudil naši Marici. Žalujoča: brat Tone z ženo Inge Ni te več na vrtu, ni te več v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN 7. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi PETER TURNŠEK iz Pongraca (29. 6. 1948–7. 2. 2018) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, in hvala tistim, ki se ga spominjate ter postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi Spomin. Edini cvet, ki ne ovene. Edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne … ZAHVALA v 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in tašča JULIJANA TRATNIK z Vranskega 146 b Iskreno smo hvaležni osebju Našega doma Vransko, zdravnici dr. Pavli Rode Zalokar, gospodu župniku Turinku, skupini MJAV za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo ob slovesu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Knjižničarka in avtor med podelitvijo knjižnega darila – romana Moloh pisatelja Janka Kača Žalujoči: vsi njeni 30 KRONIKA Februar 2019 Trdo si garala, da bi mi boljše življenje dala … Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v srcu je ostala tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 VIDE SENČAR iz Matk (13. 6. 1931–15. 1. 2019) Iskreno se zahvaljujem za vso pomoč prijateljici Bojani, nečaku Zdravku za sestavljen lep govor ob slovesu, nečakom Marici, Ivanu in Rafku za darove in drugo pomoč. Hvala Domu upokojencev Polzela, še posebej socialnima delavkama Jerneji in Katji, medicinski sestri Nuši Zupan in negovalki Manici. Hvala gospodu župniku ter pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoč: sin Vili Zelo te pogrešamo. Iščite me v svojih srcih, če sem tam našel svoje mesto, ostanem za vedno z vami. V SPOMIN 25. februarja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric JOŽE OCVIRK s Ponikve pri Žalcu (15. 3. 1937–25. 2. 2018) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin na moža, očeta in dedija bo vedno ostal BRANKO CIMPERMAN st. iz Pariželj (3. 3. 1939–3. 2. 2019) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam ob težkih trenutkih izkazali sožalje. Hvala tudi pogrebni službi Morana. Žalujoči: žena Jana ter otroci Tomaž, Brane in Urška z družinami Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremlja te vedno in povsod! (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, brata, strica in svaka IVANA ČREMOŽNIKA iz Dobriča 13 c (19. 11. 1941–1. 2. 2019) se ljubeče zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za nesebično pomoč in tolažbo v trenutkih žalosti. Hvala za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, za svete maše in dober namen. Hvala župniku Jožetu Kovačcu, ministrantom, pevcem mešanega cerkvenega pevskega zbora in duetu iz Ansambla Roberta Zupana za doživeto zaigrano in zapeto pesem, trobentaču za ganljivo odigrano skladbo slovesa. Posebna zahvala velja družini Borovnik-Verdev za vsestransko pomoč. Prijazna zahvala pogrebni službi Morana in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Majda ZAHVALA E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 V SPOMIN ERAN SADNIK (24. 3. 1930–8. 3. 2014) Mineva pet let od slovesa. Vsak dan si v mislih z nami. Spomini so večni. FRANCI ŠMIT (16. 12. 1942–29. 1. 2019) Ob izgubi našega dragega ata Francija se vsi domači najlepše zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej. Posebna zahvala gre celotni ekipi Zdravstvenega doma Vransko, kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, dr. Kseniji Rovan Krivec, dr. Nini Glavnik Poznič, dr. Rusu iz Zdravstvenega doma Velenje, dr. Marku Noču, dr. Metki Zorc in nazadnje vsem zaposlenim v MC Medicor Izola. Hvala gospodu župniku Jožetu Turinku, pogrebni službi Ropotar, Marini in Franju, naši Jasni, vsem bratom in sestram, sosedom, prijateljem, Romanu in Anici Brglez, ki sta se še posebej trudila, da je naš ata, kakor smo ga vsi klicali, zadnja leta tako lepo preživljal in užival med svojimi prijatelji, ter vsem, ki so se od njega poslovili. Vsem in vsakemu posebej hvala. Bil si nam v oporo – bil si nam vse. Dragi Franci, hvala ti za vse! Vsi tvoji najdražji Vsi tvoji Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V SPOMIN Tiho in skromno, kot je živela, se je v 91. letu starosti za vedno poslovila ljubljena žena, mama, babica in prababica SILVESTRA PRIVOŠNIK iz Šentruperta 6 a Na željo pokojnice smo jo k večnemu počitku položili na pokopališču v Braslovčah, v krogu njenih najbližjih in najdražjih. Hvala za razumevanje njene poslednje želje. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽEFA KUNSTA iz Grajske vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše in darove cerkvi. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljen poslovilni obred, pevcem, govorniku in pogrebni službi Morana. Zahvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Ob boleči izgubi drage žene, mamice, babice, prababice in tašče ELIZABETE - BETKE MATKO iz Matk 81 (22. 10. 1954–26. 1. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Damjanu Ratajcu in molitveni skupini ter pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete, babice in prababice ŠTEFANIJE VASLE iz Matk (4. 7. 1931–6. 1. 2019) se zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu. Sin Mitja ter hčerki Mihela in Bernarda z družinami NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 KRONIKA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA AMALIJE BURJAN ROPOTAR Ivan, s. p. se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč kmetiji Kotar, sosedom, sorodnikom in znancem. Hvala pevkam Vokalne skupine Cvetke, citrarki Citi Galič, govorniku Dušanu Banku, gospodu župmiku Jožetu Planincu za opravljen oberd, KS Griže, gasilcem, planincem, KUD Svoboda Griže, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi osebni zdravnici dr. Brigiti Artiček in patronažni sestri Jasni ter Splošni bolnišnici Celje. Žalujoči: sin Franci Burjan z družino, hči Irena Nemivšek z družino ter bratje Marjan, Lojze in Franci Britovšek Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnil. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostalo je le mesto spomina. ZAHVALA ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in soseda JERNJEA ŠKRUBEJA iz Galicije 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem podjetij Prizma, Latkova vas, Novem, Ložnica, in Avtohiši Škorjanec za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, za svete maše in ostale pozornosti. Hvala patronažni sestri Milici, JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za govor in gospodu župniku Janku Cigali za lepo opravljen obred. Hvala sosedama Marinki in Anici za nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V 66. letu starosti nas je zapustil dragi ati in dedi MARJAN KUPEC iz Sv. Lovrenca 14, Prebold (4. 9. 1953–18. 1. 2019) Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, tople besede ter prijazno pomoč v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo Saši in Andreju ter Alešu in Vanji za vso pomoč. Zahvala tudi PGD Sv. Lovrenc, hmeljarskim starešinam, princesi Urški Fonda in starešini Davorinu Vrhovniku za lep hmeljarski govor. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar, da se je na koncu vse izteklo, kot je treba, in gospe Ivanki Ropotar za izredno lep govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Anita z Bojanom in Monika z Jožijem Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ter vnukinje Anja, Karin in Eva V SPOMIN ZAHVALA Spominjamo pa se tudi drage mamice in ome Ob boleči izgubi drage žene, sestre, tete in svakinje ANE LENKO iz Šempetra (23. 4. 1936–7. 12. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste pripomogli k obredu ob njenem slovesu. Hvala vsem in vsakomur, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kjerkoli si, naj te Božji mir poišče, v svetlobi bo zdaj tvoje bivališče. Vso ljubezen si nam dala, za vedno v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 96. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in teta PAVLA JANEŽIČ KLAMFARJEVA PAVLA (13. 6. 1923–2. 2. 2019) iz Prekope pri Vranskem Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem, predstavnikom društev, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi Meti in Slavku Roterju, Janku Vraniču, Aniti, Vesni, Danici Karničnik, Štefki Ocvirk, Jerci Novak, dr. Pavli Rode Zalokar, dr. Ljubi Centrih, patronažnima sestrama, pevcem Savinja, govorniku gospodu Banku, gospodu župniku Jožetu Turinku, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Marjan z družino, vnuk Robi z družino in ostalo sorodstvo 31 V spomin DRAGU ŽUŽI (1961–2019) ZAHVALA s Pongraca 55, Griže Februar 2019 PAVLE KUPEC (25. 6. 1954–6. 11. 2017) V naših srcih ostajaš za vedno … Vsi njeni Težko je slovo. Želja po ponovnem snidenju brezmejna. V SPOMIN Zaprl je oči in za vedno zaspal dragi mož, ati in stari ati JOŽE JURETIČ iz Žalca (24. 3. 1928–21. 1. 2019) V januarju smo se na žalskem pokopališču poslovili od spoštovanega Draga Žuže, človeka z gesto, ki je našemu kraju podaril del umetniške zapuščine akademske slikarke Jelice Žuža. Drago Žuža je bil potomec znane rodbine Žuža in tudi edini naslednik zapuščine pomembne umetnice Jelice Žuža (1922–2014), častne občanke Občine Žalec. Z njegovo donacijo, ki vsebuje poleg umetniških del tudi arhivsko dokumentacijo, pohištvo in drobne predmete iz njenega življenja, je nastal Salon Jelice Žuža – muzej v malem, ki na zanimiv način odpira prostor njenega življenja in ustvarjanja. Jelica Žuža je bila učenka Mateja Sternena, študentka dunajske akademije, diplomantka ljubljanske in specializantka zagrebške Akademije za upodabljajočo umetnost in ena tistih osebnosti v slovenskem likovnem prostoru, ki je ohranila najglobljo pripadnost tradiciji »čistega slikarstva«. V svoji neizprosni ustvarjalni strogosti je presnovila izbrani motiv (tihožitje, portret) v avtonomno barvno in svetlobno interpretacijo; v slikovit doživljaj, ki sledi čustvenim vzgibom in psihološkim ugrezom. Z donacijo, ki je potekala nadvse korektno in z velikim občutkom za vsebino koncepta zbirke, smo lahko le s pripravljenostjo dediča – Draga Žuže ustvarili zanimivo pripoved o umetnici, ki se je zapisala ne samo v zgodovino našega kraja, temveč tudi v širši slovenski likovni prostor. Za to dejanje smo mu izjemno hvaležni. mag. Alenka Domjan V spomin SLAVKU KRAJNCU (1929–2019), akad. kiparju specialistu Doma je bil v Gotovljah pri Žalcu, kjer je preživljal tudi svojo mladost. Po osnovni šoli se je odpravil v Ljubljano, na umetno obrtno šolo, kjer je maturiral leta 1951, nato pa se je odločil za študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Diplomiral je leta 1955 v razredu prof. Borisa Kalina in nadaljeval študij na kiparski specialki prav tako pri prof. Borisu Kalinu (1957). Leta 1960 se je s pomočjo štipendije sklada Moše Pijada izpopolnjeval v ateljeju pri znanem kiparju prof. Lucianu Minguzziju v Milanu. Ustvarjalno pot Slavka Krajnca so zaznamovali sodobni kiparski trendi s konca petdesetih let, ki so vplivali tudi sicer na slovensko povojno umetnost, in široka znanja, ki si jih je pridobil s šolanjem doma in v tujini. Kljub temu da se je intenzivno posvečal pedagoškemu delu, je ustvaril velik in nadvse zanimiv kiparski opus. Svoja dela je redko postavil pred oči javnosti, zato so tudi manj znana, predvsem pa so prezrti njegovi izjemni ustvarjalni vzgibi v umetnostnozgodovinski obravnavi povojne slovenske likovne umetnosti. Sprehod skozi njegov kiparski opus nas vodi od akademsko odmerjenega modeliranja telesnih površin preko spoznavanja evropskega modernizma do povsem avtorsko izpovedne vsebine, najpogosteje ženskega telesa, ki zgolj v slutnji pretakajočih se voluminoznih gmot zapeljuje gledalčev pogled v njene skrite čutne draži. Kljub določljivi vizualni fabuli v vseh njegovih plastikah – v aktih, torzih in živalskih figurah – pa sta jasno prepoznavni avtorjeva lirična poetika in njegovo skrajno intimno čuteče doživljanje sveta, lepote ter ljubezni. Žal se samo eno njegovo delo nahaja v stalni zbirki Savinjskih likovnih umetnikov v Savinovi hiši v Žalcu, a zato toliko bolj povedno o kiparju našega prostora. mag. Alenka Domjan Radi bi ti povedali še sto stvari, ne sto, na tisoče, a žal so nam zaprta do groba vrata … V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je mnogo prehitro zapustil dragi oče in dedi Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. V mislih in srcu bomo vedno s teboj. DRAGO–DADI VEBER Vsi tvoji Še vedno si v mislih z nami, radi se te spominjamo in te zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami spominjate ter kdaj postojite ob njegovem preranem grobu. Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do torka, 19. marca 2019, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. iz Levca Najbolj ga pogrešamo hči Petra in vnuk Žan ter vsi njegovi 32 ZANIMIVOSTI Februar 2019 Posekali 130 let staro smreko Da niso preganjali pomladi? Že nekaj dni pred pustom so kurenti začeli preganjati zimo, ki pa si letos skorajda ne zasluži tega imena, saj imamo vsaj čez dan že spomladanske temperature. Zato se sprašujemo, če kurenti iz Občine Desternik v Slovenskih goricah, ki že okrog petnajst let obiskujejo našo dolino, tokrat ne bodo pregnali porajajoče se pomladi. Gre za veliko skupino, ki potrebuje za prevoz svojih oblačil kar manjši tovornjak, sicer pa se kurenti pripeljejo do kraja svojega nastopa z manjšim avtobusom. Savinjsko dolino so obiskali na povabilo Pekarne Peternel, že nekaj let zapored pa radi obiščejo tudi preboldskega župnika Damjana Ratajca, saj so izvedeli, da je njihov destrniški župnik njegov nek- danji sošolec. Prejšnjo soboto so po obisku pri preboldskem župniku nastopili v centru Prebolda in nato pri svojih gostiteljih na parkirišču pred trgovino in pekarno ob gasilskem domu, kjer so organizatorji poskrbeli za brezplačne krofe in druge pekovske dobrote. Ob tej priložnosti so obiskali tudi Gotovlje in Šešče. D. N. Lastniki so posek smreke matice posebej počastili in povabili številne goste. Kurenti iz Destrnika so obiskali Prebold, Šešče in Gotovlje. Ali ste vedeli, da so zvončki zaščiteni? Prvi rez pri podiranju je opravil lastnik Ivan Dobnik. foto: T. T. 45 m visoka, s talnim obsegom 5 m smreka je dala 16,7 kubičnega metra lesa. Po večletnem odlaganju poseka 130 let stare smreke v gozdu Ivana in Romane Dobnik na Dobrovljah, so se z revirnim gozdarjem Jožetom Zupančičem odločili za posek. Tako je padla smreka matica, kot kmetje poimenujejo najvišja in najstarejša drevesa v svojem gozdu. Ker takšnega primera smreke ni v okolici, so ob poseku smreke poskrbeli za prijeten dogodek, na katerega so povabili brate, sestre z družinami, sosede, prijatelje in znance. Povabilu sta se odzvala tudi braslovški župan Tomaž Žohar in revirni gozdar Jože Zupančič. Začetek poseka smreke, ki ga je v soboto, 23. februarja, opra- vil njen lastnik Ivan Dobnik, je trajal 40 minut. Po njenem padcu so opravili natančne meritve smreke. Tehnični podatki: starost 130 let, dolžina 45 m, talni obseg 500 cm, skupna masa lesa 16,7 kubičnega metra. Spravilo sta opravila Franjo Vratnik in sosed Viktor Kokovnik. V nadaljevanju so posekali še eno nekoliko lažjo in tudi zelo lepo smreko, skupna mera te je bila 11,35 kubičnega metra. Padcu druge smreke je sledila gozdarska malica za vse prisotne. Žene so postregle z domačo klobaso, kruhom, prilogo in vsakemu ponudile še kozarec domačega jabolčnika. Po malici so nadaljevali s spra- Najlepši so v naravi vilom druge smreke. V nadaljevanju so predstavili sečnjo z ročno žago – amerikanko, vmes pa je zadonela tudi pesem. Ob tej priložnosti so zapeli tudi zdravico za soseda Franja, ki je praznoval rojstni dan. Ob koncu se je Ivan Dobnik zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je bilo dopoldne kljub mrazu prijetno. Lastnika gorsko višinske ekološke kmetije na Dobrovljah sta Ivan in Romana Dobnik, po domače Vrhovnikova, ki se ukvarjata z živinorejo in gozdarstvom. Ivan kmetuje na domači kmetiji, Romana pa hodi na delo v Nazarje. Sta starša treh otrok. T. Tavčar Visoke temperature so zvabile na plano tudi pomladansko cvetje. Prvi znanilci so gotovo zvončki, ki jih po manjših dvigih temperatur na znanih lokacijah nabiramo že desetletja. Toda, čeprav zvončki še vedno pobelijo kar cele planjave, sodijo med zavarovane vrste. Zato jih raje občudujte v naravi. Če vas namreč bela pomladanska lepota zanese, ste lahko tudi ob 300 evrov. Če jih že nabirate, jih naberite le en šopek oziroma toliko, kot jih lahko držite med palcem in kazalcem. Če jih boste več, vam lahko inšpektor izreče globo od 100 do 300 evrov. Če pa med trganjem zvončkov inšpektor ulovi cvetličarja, ga čaka kazen celo do 10 tisoč evrov. Kakorkoli, zvončkom višje temperature niso po godu, zato so najlepši v naravi, kjer tudi najdlje cvetijo. Raje kot na sobni temperaturi, jih torej vsadite na svoje grede zunaj ali v lončke na zunanjih policah, če jih že želite občudovati doma. L. K. VIRTUALNO RESNIČNOSTNI FILM DOŽIVETJE ZELENEGA ZLATA 360° PRI FONTANI PIV Premierna predvajanja: sobota, 30. 3. 2019, od 10. ure dalje Ponovitve: nedelja, 31. 3. 2019, med 10. in 20. uro