Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme 
Hrastova čipkarka (Corythucha arcuata)  
Dr. Andreja Kavčič, Oddelek za varstvo gozdov, 
Gozdarski inštitut Slovenije (andreja.kavcic@gozdis.si)
ISSN 2536-264X
GozdVestn 76 (2018) 1
1
3
2
4

LATINSKO IME
Corythucha arcuata (Say, 1832)
RAZŠIRJENOST
Naravno prisotna v Severni Ameriki, kjer je razširjena 
v ZDA in Kanadi. Vnesena v Evropo in Azijo, kjer 
hitro širi svoj areal. Njena prisotnost je bila potrjena 
v Italiji, Švici, Turčiji, Bolgariji, na Madžarskem in 
Hrvaškem, v Srbiji, Sloveniji in Franciji.
GOSTITELJI
Glavni gostitelji so hrasti (Quercus spp.), pojavlja pa 
se tudi na listavcih iz rodov Acer, Castanea, Malus, 
Pyrus, Rosa, Rubus in Ulmus. V Evropi je bila razen 
na hrastih najdena še na malinjaku (Rubus idaeus L.) 
in drugih vrstah iz rodu Rubus, na navadnem kostanju 
(Castanea sativa L.), navadnem šipku (Rosa canina L.), 
lesniki (Malus sylvestris L.) in poljskem brestu (Ulmus 
minor Mill.).
OPIS 
Odrasla hrastova čipkarka je s hrbtne strani pravokotne 
oblike, dolga približno 3 mm in široka 1 mm. Telo je 
kremasto belo in sploščeno v hrbtno-trebušni smeri. 
Glavo v celoti prekrita vratni ščit (pronotum), ki je ob 
straneh listasto razširjen in strukturiran v obliki čipke. 
Krila ima prosojna in izrazito čipkasto strukturirana. Na 
vratnem ščitu in sprednjem delu kril  so temno rjave do 
črne lise. Jajčeca so drobna, črna in podolgovata, vedno 
so v skupinah po več deset skupaj. Ličinke (nimfe) so 
sive do črne s številnimi trnastimi izrastki po celotnem 
telesu. Pojavlja se od aprila do septembra v skupinah 
na spodnji strani listov, kjer izsesava listno sredico. Ima 
velik reproduktivni potencial in se v kratkem času zelo 
namnoži. Prezimujejo odrasli osebki, zaščiteni v razpo-
kah skorje gostiteljev. Vnos na nova območja je mogoč 
s premiki gostiteljskih rastlin, pozimi hlodovine, lesa in 
lesenih izdelkov s skorjo. Širi se tudi kot slepi potnik.  
ZNAČILNA ZNAMENJA 
(SIMPTOMI)
Na listih se zaradi sesanja hrastove čipkarke pojavijo 
lisaste kloroze, listi se sušijo in ob močnem napadu 
predčasno odpadejo. Na spodnji strani listov najdemo 
skupine številnih drobnih črnih jajčec, črne nimfe in 
belkaste odrasle osebke, skupaj z veliko količino iztrebkov 
(črne pike). Pozimi lahko v razpokah gostiteljeve skorje 
najdemo odrasle osebke, ki tam prezimujejo.
VPLIV
Hrastova čipkarka sesa listni sok, zaradi česar sta 
motena fotosintetska aktivnost listov in posledično 
zmanjšana vitalnost gostitelja. Rastlina oslabi in 
postane dovzetna za druge  negativne vplive iz okolja. 
Poškodbe negativno vplivajo tudi na estetski  videz 
okrasnih rastlin. Hrastova čipkarka  je dodatna obre-
menitev za hraste, ki so v Sloveniji in Evropi že sicer 
zelo prizadeti zaradi številnih defoliatorjev in bolezni. 
MOŽNE ZAMENJAVE
Platanova čipkarka (C. ciliata (Say, 1832)) ima manj 
rjavih peg na vratnem ščitu in na krilih in je zato 
svetlejša. Pojavlja se samo na platanah.
DODATNE INFORMACIJE
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) 
• Portal Invazivke (www.invazivke.si)
• Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) 
 GDK 145.7(045)=163.6
Hrastova čipkarka
Slika 1: Lisasto rumenenje listov zaradi sesanja listnega soka  
(foto: A.Varga (HU))
Slika 2: Odrasla hrastova čipkarka (foto: D. Jurc)
Slika 3: Ličinke hrastove čipkarke in iztebki (foto: D. Jurc) 
Slika 4: Jajčeca hrastove čipkarke na spodnji strani lista  
(foto: D. Jurc) 
GozdVestn 76 (2018) 1
ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, 
obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali 
o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke.
Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki  
ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo 
za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno  
dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne  
gozdarske službe GIS.