List slovenskih delavcev v cy^merikL
IittriA K lNO«i-01ui Matter. September XI. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congrew of March J, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 110. — STEV. 110.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 10, 1906. — V ČETRTEK, 10. VELIKEGA TRAVNA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Iz delavskih krogov, Zima v maju.
Razni štrajki. Sneg in izreden mraz.
LASTNIKI PARNIKOV NA VELIKIH JEZERIH TRDIJO, DA BODO NJIHOVI DELAVCI XMALO PRIČELI Z DELOM.
V železnih rudnikih v Minnesoti se dela kakor običajno.
V BUFFALO, N. Y.
Cleveland, Ohio, 9. maja. Lastniki pomolov in parnikov ne bodo skušali svoje št raj kujoče delavee nadomestiti z neunijskimi delavci. Štrajkarje bo nevestni delavski vodje zapeljali k štrajku, o čemur so delavci sami vedno bolj prepričani.
Dnluth, Minn., 9. maja. Kljub temu, da naikladalci tovorov štrajkajo, se v železnih rudnikih dela. kakor običajno, le na površju delo počiva. Promet na jezeru je pa seveda zelo pomanjkljiv in danes je od tu odplul le jeden parnik naložen z rudo. Jednake razmere so tudi v Superiorju. Pomole straži policija.
Buffalo, N. Y., 9. maja. Položaj v tukajšnjej luki >e ni spremenil in lastniki parnikov ne skušajo pričeti z iz-krcavanjom žita.
HOTEL BELMONT.
Novi hotel na 42. ulici v New Yorku so odprli.
Hotel Belmont na 4. Avenue in 42. ulici v New Yorku so dne 8. t. m. odprli in izročili javnosti. Ilotel iina nad zemskiin površjem 21 nadstropij. Kot prva tujca sta se v knjigo tujcev vpisala znani milijonar lingers in mayor McClellan.
Hotel Belmont spada k največjim hotelom na svetu. Za goste ima na razpolago 1006 sob in v njem stanuje lahko komfortno 1500 ljudi. Krasna stavba je veljala 8 milijonov dolarjev, kajti Belmont je palača iz marmorja in kristala. V njem je za 16.500 štir-ja-kih Čevljev ogledal in 25.000 štir-jaških čevljev brušeuih šip za okna. Samo i/, jedne steklarne so lastniki hotela dobili 105 ton najdražjega kristal ne-a stekla.
1'odstava velikanskega poslopja stoji 660 <"evliev globoko pod zeinskim višjem in |>od zemljo je pet nad-stropij. Hestavrantje in kavarne, kte-re za morejo po 1000 gostom nakrat ustre< i, velikanske kuhinje in pekarne. pralnice, centralna kurjava, v kte-rej se j h »rabi vsaki dan po 30 ton pre-m«'vra, -troji za vspenjaPe s 3000 konjskimi močmi, tovarna ledu, ktera izdala vsaki dan 20.000 funtov ledu, postaja poduliene železnice, električne naprave in lastni studenec, iz kterega •*e dobi vsaki dan po 10.000 galon vode — vse to so moderna čudesa, ktera se nahajajo v petih podzemskih nadstropjih hotela Belmont. V višini 300 čevljev nad zemljo, dviga se pa v višino 450 čevljev jekleni drog za brezžični brzojav.
(i 11 »t i ■ n e na razpolago 800 usluž-beneev, kteri se menjavajo tako, da s,, noč ne loči od dneva. V kuhinji je zai>o- lenih 150 in v kleti 50 osob.
Izgnani postavni delavci.
Washington, 0. maja. Glavni nasel-niški komisar Sarjrent poročal je danes kongresu o i>ojrodbenih delavcih, kteri prihajajo v novejšem času v newvor-ko luko. On poroča, da so tekom aprila poslali iz newyorške Inke 481, in v prvih petih dneh maja 178 pogodbenih delavcev nazaj v Evropo. Večina teh naseljencev je prišla ik Balkana. Vsem se j*- lehko dokazalo, da so hili ž<> v Evropi najeti za dela pri železnicah.
Na Guadeloupe vlada zopet mir.
Fort de France, Martinique, 9. maja. Francoska križarka Jurien de la Gravičre se je vrnila semkaj iz Guadeloupe. V tamošnjej koloniji vlada popolni mir.
Tudi ako j« hila, v kterej prebivate, Se tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain ExpeLler proti revmatizmu, oslabelosti in drage bo-lestt. Steklenice po 50 in 25 eeato*.
MRAZ JE NAPRAVIL V MISSOURI JU IN KAN S ASU POLJE-DELCEM VELIKO ŠKODO.
V Kentuckyju so imeli tudi sneg; tudi v Marylandu in New Yorku je snežilo.
V VIRGINIJI.
Chicago, 111., 10. maja. V severo-zapadnem Missouriju in severoiztoč-nem Kan«asu napravil je včeraj mraz izdatno škodo, ktera je zlasti sadje-rejcem pri Watheni v Kansasu jako občutljiva.. Jednaka poročila prihajajo tudi iz vseh krajev Iowe, zlasti pa iz Crestona, "Webster City in Fort Dodge. V pokrajini Blue Grass v Kentuckyju je snežilo, ne da hi napravil sneg kako škodo. V osrednjej Ohio je mraz napravil škodo jagodam, in sicer najmanj za $75,000.
Cumberland, Md., 10. maja. Tukaj in okolici je včeraj snežilo. Mraz je kaikor sredi zime in sadjerejci so v strahu.
Plattsburg, X. Y., 10. maja. V gorovju Adirondaeks je padel sneg in toplomer kaže le 34 stopinj nad ničlo.
Roanoke, Ya., 10. maja. V južnem delu Virginije vlada izreden mraz in ^•ore so ]>okiite s snegom.
Zopet linčanje. Sedaj v Mississippi^.
BLIZO CLINTONA, MISS., SO VČERAJ UNČALI ZAMORSKEGA "MQRILCA" TAMP S I M S A.
Zamorec ni zakrivil nič druzega, nego ustrelil je šerifovega konja.
JUŽNI OBIČAJ.
STRELJANJE NA ŠTRAJKARJE.
Pomožni šerifi so v Coloradu streljali na skupino štrajkarjev.
Pueblo, Colo., 9. maja. Pomožni .šerifi so včeraj streljali na skupino nemirnih Štrajkarjev tukajšnje topilnice ** Pueblo". Jeden Italijan je obležal mrtev na mestu in dva »Truga sta težko ranjena. Dva deputvja, ktera sta pred streljanjem skušala štrajkarje razoiožiti, so slednji pretepli. Depu-tvji so zasedli topilnice, dasiravno ni pričakovati nadaljnih nemirov.
Štrajkarji zahtevajo vpeljavo osem-urnega dnevnega tlela in plačo za deset urno delo. Pred livarno se je včeraj zbralo kakih 100 štrajkarjev, da bi drmrim delavcem zabranili pričeti z delom. Radi tega je prišlo do raznih prete|M>\\ ko je prišel na lice mesta šerif 7. deputyji. Nekdo izmed štrajkarjev je na to ustrelil ine<l deputvje, kteri sn naravno na isti način odgovorili. Na to je množica zbežala.
Umoril je hišnega gospodarja.
Paterson, N. J., 9. maja. Stiriinšest-desetletni in hromi krošnjar Mihael Forman, je včeraj ustrelil in na mestu usmrtil gospodarja hiše, v kterej je stanoval, Virgil Monela, kteri mu je stanovanje odpovedal. Ko je Monela Formanu naznanil, da mora njegovo hišo ostaviti, odšel je v svojo sobo in se takoj vrnil z revolverjem v roki, na kar je trikrat ustrelil na gospodarja. Morilca so zaprli.
Za varnost na železnici.
Washingto, 9. maja. Zastopnik Campbell (Kansas) vložil je resolucijo v prid večje varnosti po železnicah jKitujočemn občinstvu. Resolucija nalaga trgovinskemu tajniku, da mora preiskati mnogoštevilne nesreče na železnicah, ktere so se pripetile tekom zadnjih štirih let.
Denarje v staro domovino
posiljame:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za % 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za |1020.00 ............ 5000 kron.
Foitarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj* brea vinarja odbitka.
Haie denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni ara* v 11. do 12.
Denarje nun poslati je najpriliČ-aeje do f25.00 ▼ gotovini v priporeče-ajm ali re*i*trovanem pismo, večje metke po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft.
FRANK *AKJIB», 0» Greenwich Street, Hew York 1768 St Olaix It Cleveland, Ohle

New Orleans, La., 10. maja. Nepoznani linčarji so včeraj zvečer linčali G milj daleč od Clintona, Miss., zamorca Tamp Simsa, kteri je streljal na šerifa Hendrioksa, ne da bi ga zadel. —
Sims je bil pogodbeni delavee, ker je pa prelomil pogodbo, bi ga moral šerif aretovati. Ko ga je šerif našel, ukazal mu je držati roke kviško. Ker pa tega ni hotel storiti, je šerif nanj ustrelil. Nato je Sims pričel streljati, toda kroglja ni pogodila šerifa in je usmrtila le njegovega konja. Zato je moral sedaj zamoree v smrt, in sicer brez zaslišanja in obsodbe.
NEZGODA NA ULIČNEJ ŽELEZNICI.
V Newarku, N. J., je bilo devet osob ranjenih.
Včeraj zjutraj je bilo v Newarku, N. J., devet osob težko ranjenih, ko je nek posebni voz skočil raz tir in zavozil v drugo trolley. Oba voza sta padla in se deloma podrla.
V posebnem vozu so se vozili člani nekega društva iz Blooinfielda, kteri so obiskali neko prijateljsko društvo v Elizabeth. Drugi voz je bil prazen.
Ranjence so prenesli v Hollisterjevo hišo, kajti ni jeden neče iti v bolnico.
Milijonar — pasji lovec.
Omaha. Nebr., 9. maja. Milijonar in bankar Alfred Millard, nečak senatorja Millarda, prosil je mestno občino za podelitev službe mestnega lovca na stekle pse v Omahi. Mayor mu bode službo brezdvomno podelil.
Mr. Millard je vodja lokalne 1 'človekoljubne družbe", in on želi pokazati ljudstvu, kako naj lovci na pse opravljajo svoje delo, tako, da psom ne provzročijo več bolečin, nego je potreba. On ne bode lovil pse z žico o-sobno, temveč bode najel par pomočnikov, ktere bode on pi*i lovu nadzoroval in preprečil, da ne bode kedo mučil pse.
Jajce za 210 funtov šterlingov.
Na nekej" dražbi v Londonu je bilo prodano jajce od a ika, velikega, pa žalobog že izumrlega ptiča za 210 funtov šterlingov (1 funt šterlingov je $5). * Imenovano jajce se nahaja v Angliji že od leta 1S42 in menjalo je med tem časom že pogosto svoje lastnike, pa tudi svojo ceno. Prva cena mu je bila le samo dva funta šter-linsrov.
BODE LI ČLOVEŠTVO ZGUBLJENO?
"Pleme človeštva", trdi Walter Scott, "bi se zatrlo, ako bi ljudje ne pomagali jeden drugemft. Od onega trenotka, ko pride človek na svet in do onega, ko človek umirajoč zapira oči, mi ne moremo obstati brez medsebojne pomoči. Nihče, kteri je v stanu pomagati, ne more temu odreči ne da bi se ne čutil krivim." Radi tega moramo vedeti, da je hitra pomoč, dvojna pomoč. To zamoremo opažati vsaki dan v našem življenju. Ako se kedo nekoliko slabo počuti, dajte mu nemudoma Trinerjevo ameriško grenko vino. Samo jedna doza zamore mu v tem trenotku več pomagati, nego kasneje mnogo zdravnikov. Zguba teka, naravnega prebavanja, zguba moči in živahnosti — vse to je položaj, v kterem je treba Trinerjevo ameriško grenko vino na vsak način rabiti V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, UL
Po katastrofi v Frisko. Dovolj denarja.
ZAVAROVALNE DRUŽBE BODO V KRATKEM PORAVNALE ŠKODO, KTERO JE NAPRAVIL POŽAR.
Neučeni delavci bodo dobivali v San Franciscu po $2.50 na dan.
JAVNE KUHINJE.
San Francisco, Cal., 10. maja. Zavarovalne družbe naznanjajo, da bodo v najkrajšem času poravnale škodo, ktero je napravil požar. Na ta način v San Francisco dosli denar bode prišel kmalo v promet in bode položaju pomagal več, nego kterakoli druga podpora. To vest je prebivalstvo pozdravilo z velikim veseljem.
Kekonstrukeijski odbor je sprejel resolucijo, ktera določa, da bodo navadni, neučeni delavci dobivali po $2.50 na dan.
Pomožni odbor ustanovlja sedaj po celem mestu javne kuhinje, v kterih je dobiti kosilo po 15c.
Število onih, kteri žive od javne dobrodelnosti, se je za 10,000 pomanjšalo.
DOWTE IN VOLIVA. Zionska proroka sta sklenila premirje.
Chicago, 111., 9. maja. Pri okrožnemu sodišču v Belvedere pričel se je včeraj sodni boj za posest mesta Zion. Pri tem se gre za po proroku Elija Dowieju pričeto sodno postopanje proti svojemu nasprotniku Wilber Glen Voliva. Sodišče mora razsoditi, naj li vodi Voliva obrtna podjetja mesta Zion do konca pravde, ali pa naj se ti posli zopet poverijo proroku E-liji Dowieju.
Zastopniki Volive so izjavili, da imajo prebivalci mesta pravico določiti, kedo naj gospodari z občinsko lastnino. Po daljšem prepiru sta obe stranki sklenili začasno premirje.
DOVOLITVE ZA MORNARICO.
Tozadevno posvetovanje v zastopni-škej zbornici.
Washington, 9. maja. Zastopniška zbornica se je bavila včeraj z dovolitvami za vojno mornarico. Tekom seje so se posvetovali o raznih vprašanjih, zlasti pa o onem glede nabave potrebnega moštva za mornarico, ustanovitve mornaričnih šol pri velikih jezerih, nabave brezdimnega smodnika za cenejšo ceno L t. d. Seja je trajala do 5. ure popoludne.
Štrajk premogarjev mehkega premoga.
Chicago, 111.; 10. maja. Tukaj zborujejo lastniki rovov mehkega premoga. Delodajalci so predlagali, da se nesporazum s premogarji poravna potom razsodišča, toda Mitchell je brzojavno naznanil, da s tem predlogom ni zadovoljen. Sedaj bodo premogarji naprosili predsednika Roosevelta za posredovanje v prid končanja štrajka premogarjev mehkega premoga.
Potres v Connecticutu.
Easthampton, Conn., 9. maja. Razne rodbine, ki stanujejo na North High Street, čutile so včeraj zjutraj lahek potres, kteri je trajal 1 sekundo. Imenovani del mesta stoji na višini in tamkaj so ljudje že večkrat čutil?potres, ne da bi vedeli od kje prihaja. Potres ni tam še nikdar napravil kako škodo.
Izvoz sadja iz Californije.
San Francisco, Cal., 9. maja. Iz Californije se bode le toe po splošnem zatrjevanju izvozilo 7000 vagonov svežega sadja in grozdja, kar pomenja za californijske sadjerejce 10 milijonov dolarjev dobička. Češnje so po rsej državi izbomo uspele in razpošiljanje se vrši neprestano. Breskve, hruške in jabolka, tudi obilo obetajo, le oranže in slive ne Uaj»
Roparski napad na vlak v British Columbiji.
ROPARJI SO NAPADLI EKSPRES-NI VLAK IMPERIAL LIMITED OD CANADIAN PACIFIC RAXL-RO AD.
Udrli so v poštni vagon in ker niso dobili blagajne, so si prilastili pisma.
POTNIKE NISO NADLEGOVALI.
Vancouver, B. C., Canada, 10. maja. Xa glavnej progi Canadian Pacific železnice so nepoznani roparji napadli ekspresni vlak Imperial Limited. Napad so izvršili blizo postaje Kain-loops, 250 milj daleč od tukaj.
Roparji so prisilili strojevodjo ,da je odpel poštni vagon od ostalega vlaka, nakar je moral voziti miljo daleč. Tu so si roparji prilastili priporočena pisma. Lopovi so brezdvomno mislili, da so v poštnem vagonu tudi ekspresne vreče, toda ko so uvideli, da se motijo, so hitro odšli s svojim pičlim plenom. Potnikov niso nadlegovali. Sedaj zasleduje roparje šeri-fovo možtvo.
Vesti iz Rusije.
Otvoritev dume.
PRIPRAVE ZA OTVORITEV RUSKEGA PARLAMENTA V PETROGRADU.
Nemirov se ni bati. . Revolucijonarne stranke svetujejo prebivalstvu zmernost.
NOVI DRŽAVNI ZBOR.
Petrograd, 10. maja, zjutraj. Priprave za današnjo otvoritev ruskega parlamenta, oziroma za slavnosti v zimskej earskej palači, so popolnoma končane. Tri earske vaehte, s kterimi pridejo v Petrograd car, carinja in drugi člani carske obitelji ter dvorja-niki, so usidrane na reki. Pot teh vacht je tajna, toda zatrjuje se, da odpotuje carska družba po železnici iz Carskega sela v Peterhof, kjer se u-krca na vaehte, ktere dovedo družbo pred carsko palačo. Takoj po slavnosti se odpelje carska dvojica nazaj v Peterhof, kjer ostane preko poletja.
Petrograd, 10. maja. Povodom današnjih slavnosti se ni bati kakih nemirov, kajti člani revolucijonarnih strank pozvali so ljudstvo, naj miruje in naj nihče ne razvije rudeče zastave oziroma poje marzeljezo.
Danes so objavil zakon, kteri odre-duje reorganizacijo uržavnega zbora.
Petrograd, 9. maja. Grof Šolski je imenovan predsednikom državnega zbora in reakcijonar Freesh bode u-radoma odprl gosudarstveno dumo.
Uradni list "Vjestnik" objavlja vse polno reskriptov in ukazov, vsled kterih dobe baltiške pokrajine in Poljska po dva sedeža v parlamentu. Ti poslanci se morajo voliti samo med ruskim prebivalstvom. Osrednja Azija in Samarkand, ruski Turkestan in Sir Darja dobe 13 poslancev.
Včeraj so blagoslovili TauriŠko palačo, v kterej bode zborovala gosu-darstvena duma. Nato so si poslanci odbrali svoje sedeže. Ustavni demo-kratje so si odbrali sedeže na levici. Poljaki so v sredini in kmetje so si odbrali najvišje sedeže v zadnjih vrstah. Tem sedežem so takoj dali ime "gora". Sedeži na desnici so večinoma prazni.
Konvencija reakcijonarnih plemi-čev poslala je carju Nikolaju adreso, s ktero ga poživlja, naj ustanovi vojaško diktaturo, da tako stori konec terorističnim napadom.
Petrograd, 9. maja. Poročilo, da so teroristi usmrtili generala Aleksija Pavloviča Ignatjeva v Kijevu je popolnoma neosnovano. Ignatijev ee mudi v Petrogradu^ ne pa v Kijevu.
Sultan Abdul Hamid Dinamit za Viljema.
proti cesarju Viljemu.
VLADAR TURČIJE OČITA SVOJEMU NEMŠKEMU PRIJATELJU NEZANESLJIVOST.
Vi'jem ga je na izdajalski način osta-vil na cedilu.
ZAPLENITEV NEMŠKE LADIJE.
Carigrad, 10. maja. V Čibuklu ob Bosporu so turške oblasti zaplenile iz I?iimiin-ske došli nemški parnik Odvs-sens, ker je bil na sumu, da je nakrcan z dinamitom. Zaplenjeni parnik so Turki odvedli v Kavak, ikjer se je moral vsidrati pod topovi obrežnih baterij. Nemški poslanik je proti temu protestoval, toda brez uspeha. Potem je odšel z mornarji nemške topničar-ke Loreley na parnik Odvssens, kjer je razobesil zastavo nemškega poslaništva in odplul v (Jibuklu, kjer so tovore izkrcali v varstvu nemške posla-niske zastave.
Sultan je to storil radi zadržanja Nemčije napram turško-egipčanskem obmejnem sporu. Sultan je ogorčen na Viljema, kteri je povsem nezanesljiv in 'kteri je provzroeil konllikt med Turčijo in Anglijo. V vseh potežko-čah je dosedaj Nemčija redno podpirala Turčijo, radi česar je imela pri financijelnih in trgovskih podjetjih v Turčiji prednost. Sedaj pa, ko je bil'a Nemčija v marokanskem vprašanju tako sramotno poražena, tudi Turčiji ne more mnogo pomagati in tako je bila prisiljena pustiti Turčijo na cedilu.
LJUDJE, KI SO ODVEČ.
V Chicagu so otvorili posredovalnico dela za stare ljudi.
Chicago. 111., 10. maja. Tukaj so odprli posredovalnico dela za stare ljudi in takoj je prišlo v urad nad 100 sivolasih ljudi obojega spola, da so jih vknjižili. Večina teh ljudi je pripove-dovalo o žalostnih izkušnjah v njilio-vej borbi za obstanek. Povsodi so jih odslovili kot ljudi, kteri so odveč na svetu, nihče jim ni hotel dati dela in kamorkoli so prišli, posodi so jim z zmajanjem ram naznanili . »la so za rabo pri delu prestari in da med delav stvom za nje ni več prostora. Uradu se je posrečilo takoj prvi dan dvajsetim teh ljudi najti delo, dočim so o-stali odšli domov osrečeni z zagotovilom, da se bode storilo vse, da se jim najde zaslužek. Moški, ki so stari po 45 let, so naznanili, da so jim delodajalci vedno izjavljali, da so za delo že prestari.
Lesni alkohoL
V Tunkhannocku, Pa., sta gospa Patrick Farrellova in njen sin umrla, ker sta se zastrupila z lesnim alkoholom. Sin je delal v tovarni špirita, kterega je prinesel nekoliko domov.
Proti ribičem iz Z jed. držav.
St. John's, X. F., 0. maja. Gorenja zbornica kolonijalne post a voda je je jednogiasno sprejela proti inozemskim ribičem naperjeni postavni predlog.
5	patrolami proti tujim ribičem prične angleška vojna ladija Brilliant, ki je danes dospela semkaj iz Portsmouth a.
Štrajk Italijanov v Greenwichu.
Greenwich, Conn., 9. maja. Petsto štrajkujočih Italijanov priredilo je včeraj popoludne po tukajšnjem mestu parado. Tekom obhoda po mestu pridružili so se štrajkarjem tudi ka-menoseki Westinghouse Church, Kerr
6	Co., ktera tvrdka dela električne naprave za N. Y., N. H. & H. železnico. Aretovan ni bil nihče.
Viljem in anarhisti.
ANARHISTI SO NAMERAVALI Z DINAMITOM POSLATI NEMŠKEGA CESARJA V ZRAK.
Načrt jim ni uspel in pet anarhistov so sedaj zaprli.
NA GRADU URVILLE.
io si namenjen
piii za poias
SAKSBE, M9
ker tu bod<
ženo, otroke
ali pa
ter prljatefle v Ameriko vzeti, jasnila in volne cene na: FRANK Greenwich SL, New York, N. Y,
Berolin, 10. maja. V Urville pri Metzu zasledili so včeraj zjutraj anarhistično zaroto, ktere namen je bil, s l»omočjo dinamit a eksplodirati nem-kega cesarja Viljema. Viljem ima v Urville svoj grad, v kterem stanuje, kadr pride v bivše francoske dežele. Tako je tudi v petek nameraval priti v Urville in se tam muditi več dni. Tamošnji Nemci so se morali že več dni pripravljati na sprejem cesarja. Včeraj zjutraj našla je policija v kleti gradu veliko količino dinamita, ktera bi zadostovala, da bi ves grad z Viljemom vred zajedno zletel v zrak.
Oblasti so takoj odredile preiskavo, nakar so zaprli pet inozemskih anarhistov. Pri njih so našli listine, iz kterih je razvidno, da so izdelaii natančen načrt za dinamitiranje Viljema. Anarhisti so se dva tedna pripravljali na napad, ne da bi jih straže v gradu zapazile in j»olicija je le po naključju prišla pravočasno na sled za roti.
Vlada skuša te vesli zanikati, toda to se .ji ni j>osre£ilo. Sedaj se je tudi zvedelo, da so anarhisti nameravali že pred 14 dnevi umoriti Viljema, ko je nameraval potovati na Sredozemsko morje. O tem je pa cesar zvedel in tako je v svojej bojazljivosti raje listal doma. Par dni kasneje pripetila se je na parniku Hamburg, na kterem je nameraval potovati, razstrelba, katera je razdejala vse častniške kabine iu ranila li mornarjev.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Kaiser Wilhelm der Grosse 0. maja iz
Bremena s 1085 jmtjiiki. Westernland 0. maja iz Antwerpena. Potsdam 0. maja iz Rotterdama s 1405 potniki.
Deapeti imajo:
Rhvnland iz Antwerpena.
St. Luthbert iz Antwerpena.
Victorian iz Liverpoola.
Cevic iz Liverpooia.
Ethiopia iz Glasgowa.
Princess Irene iz Genove.
Majestic iz Liverpoola.
Graf Waldersee i/. Hamburga.
Bordeaux iz avre.
St. Andrews iz Antwerpena.
liliein iz Bremena.
La Touraine iz Havre.
Celtic iz Liverpoola.
I'mbria iz Liver|x»ola.
St. Paul iz Southamptona.
Columbia iz Glasgowa.
Bluecher iz Hamburga.
lionise iz Hamburga.
La Bretagne iz Havre.
Giulia iz Trsta.
Zeeland iz Antwerpena.
Slavonia iz Ke'ke.
Bulgaria iz Genove.
Kaiser Wilhelm II. iz Bremena.
Princess Alice iz Bremena.
Caronia iz Liverpoola.
Noordam i/, liotterdama.
Odpluli so:
Amerika 10. maja v Hamburg. La Lorraine 10. maja v Havre. Cretic 10. maja v Genovo. Barbarossa 10. maja v Bremen.
Odpluli bodo:
Lucania 12. maja v Liverpool. Kroonland 12. maja v Antwerpen. Cassel 12. maja v Bremen. Princess Irene 12. maja v Bremen. Ethiopia 12. maja v Glasgow. Pretoria 12. maja v Hamburg. La Gasoogne 12. maja v Havre.
. Jj '."'is. iV' ■ • • *	. ..

š&i* .« ^.••■sL-^- • .••-.. v ,:':.:> i.	v*-..-•
"GLAS NARODA"
slovenskih delavcev v Ameriki.
^-sedniic:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Uwcik:	Publish«
FRANK SAKSER,
109 Greenwich Street, New York City-—------_
Ja leto velja list za Ameriko ... $1 00
• pol 1-ta............. 1.50
u Evropo, za vse i^to.......4.50
" " pol leta.......2.50
** 44 44 četrt leta...... J.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve _________Številki.
•GLASNAKODA .ihaja vsaki dan iz-vzetnsi nedelj ia praznikov.
"QLAS NAROiDA"
('•Voice ot the People")
•twueo every day, except Sundays and
Holiday-:.
Subscription year./ $3.(JC. Advertisement cn agreement.
Za oglase ao deset vrstic se pla£a3C «ntov.
Dop ibi bres pudp;^>a in osebnosti se ie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljat; po Hflan-y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, d.i se nara tudi prejšnje bivali* iče nazr.ani, dn hitreje najdemo naslov-uka - Dopisom in pošiljatvam naiedke S^iov.
"Gre i 'Vftroda**
•09 Gieenwic-* Stieet. Ne^/ York Citv.
Triumf premogarjev.
di smo večkrat izjavili, da lastniki rovov ne bodo ničesar dovolili, in da do •štrajka najbrže ne pride.
C emu torej tako zavlačevanje od strani unije, čemu izguba plač premo-trarjev ift izguba linijskega ugleda? I Nikakor se ne motimo, ako iščemo ■ vzroke v dejstvu, tla so Mitchell & Co. mislili, da bodo i ah ko štrajk vpri-zorili jHi starem načinu — dokler jih prelivanje krvi v Mount Carmelu in pmk.atnacija governerja Pennsylvani-, je, Pennypaekerja, ni prepričala, da i se unija enkrat za vselej ne bode rao-' ^rla ubraniti dela neunijskih premo-
I ga rje v.
Vzroi porazu unije torej ni bil samo .-labo izbrani čas (poletje) za štrajk, in ne le ogromne zaloge pre-: moga, temveč unija je vedela, da se-i daj ne bode šlo tako, kakor pri zad-: njem štrajku. da Štrajk ne more biti I dobljen in da je poraz zagotovljen — to je vzrok, da je postal Mitchell sedaj tudi v očeh svojih nasprotnikov »e.i'.c in plemenit delavski vodja, kteri je pri -eji premogarjev ui lastnikov lovov d u segel največji triurni' v svo-I jem življenju.
Le škoda, da ne vidimo na tem tri-I iiiul'ii velik « -<nco! Pogoji, kteri so ! sedaj onemogočili štrajk premogar-; je v, bodo obetali tudi v bodočnosti, [u ako je Mitchell to sedaj spoznal, :i.item ni'-ra tudi vedeti, da boj. kteri j je le g<i>piidai"ski in ne političen, ni<-I dar ne vodi do us[H.'ba...
am
U u
< u
pa ir
!x»goj
u z 4<<ila. na jm
mogai vse -d pravi Nel rojaxi s. "socijali očitali, d VOV, lil
onega, c< ta strani bil pol. se nisn. Kino pt kar tm< o t!ven
•'«J<
iskri pred rist.
•■itamu <-;anke newyorske-ga časopisja o >klepu za-renu>garjevf v sli d kterega ednji na delo {n»d starimi l>olj se lahko uverkno, — '.ajedno tudi vsi čitatelji >'«la", — da smo z ozirom ki je zavladal med pre-ilelodajalci . d početka pa > konca pravilno poročali in še iieje svetovna.
teri kratkovidni in malenkostni so nam sicer ]*> takozvaue-m ' lističu v Chicagu . da smo v zvezi z lastniki ro-iti da premogarjem ne želimo ee>;a- si sami žele. Toda na milovanja vredna očitanja od ijevP'11ie/,ev iu ljudi, kterim je a j premogarjev Španska vas. in >e ne bodemo ozirali, ker ničani, da je bilo vse ono, io pisali tekom zadnjih tednov lUelaem -trajku premogarjev, » iu resnično, ter da je s.užilo vsem le premogarjeui v tko-
Sv«ijedobno smo na tem mestu objavili članek o John Mitchellu in ma-■nipulacijah premogovih dru/.b na bor-zi. Povedali sns<», kake koristi imajo premogov«.* družbe bas ratli Mitehella iu izjavili smo tudi, da bi štrajk za 4 ee.ite | t^ui koristil v prvej vrsti le lastnikom rovov.
l)a se nismo motili, ko smo to pisali, evo dt.kaza:
Sedaj, ko premogarji ne bodo štraj-kali, tudi kapita.istično časopisje — hvali unijo premogarjev in z njo za-jetlno njenega predsednika John Mitehella, česar pa mi nismo nikdar storili. Ilvala nasprotnikov je pa naj-bdjši dokaz, da je pohvaljenec (v tem s a raji« unija) storil kako veliko napako. V teui >lučaju moramo še pri- j j onmiti, da je spomin na zadnji veiiki, štrajk premogarjev javno mnenje še v tolike j meri prevladoval, da se je | javnemu mnenju odvail t a ko rekoč j kamenj <m1 srca, ko je zvedelo, dal premogarji |h> Mitchellovej zaslugi ne bodo štrajkali.
liali tega smatramo umestnim, da še enkrat ponovimo razprave, ktere so se vršile med obema strankama.
Preti vsem moram > pribiti, da delodajalci še nikoli niso privolili tudi v najmanjše k »nccsije. Kaj >e je vršilo med lastniki premogovih rovov in Mitchellom pred 1. aprilom, je taj-in ~t, da>iravno je to tupatam na borzi iz'i>onio vp ivalo, tako da »» nastale uprav gorot-iasne špekulacije — vse v piid lastnikov rovov. Kadi tega nastane vprašanje: ali ni bilo Mitchellu iu njegovim poročnikom že PRED 1. aprilom mogoče prepričati se, da >o lastniki rovov sklenili, da sedaj nil i za la> ne odnehajo, t'emu ni premogarska unija, ako je že |k>-znala položaj in vedela, da bode jm-ražena, ako prične s štrajkom. prejšnjo pogodbo jetlnostavno potla jšala, in sicer že pred 1. aprilom teira leta?! Premogarji — in med njimi tudi na stotine Slovencev — bi si lahko na ta način prihranili zaslužek G tednov, ker bi delali, in unija bi ne doživela tacega poraza. kakor&njega je >edaj <li čakala j>o svoj o j lastnej krivdi. Naravno. pridobitve, ktere so si premogarji priborili leta 1900, niso bile majhne in bas radi tega bi se morala unija dvakrat premisliti, predno jc pri' (»ji s zadnjim velikim štrajkom. pri ktereni je vse izgubila. Toda — ali ni bilo mogoče na vse to pomisliti že preti 1. aprilom?
Ne da bi sami sebe hvalili, zamore-ino vendarle z veseljem iu zadovoljstvom konštatirati, da smo v 44Glasu Naroda'' že več mesecev in neprestano povdarjali, kako so lastniki rovov na ištraj^ dobro pripravljeni, in da radi tega ne bodo privolili niti v cajmanjio zahtevo premogarjev. Tu-
Iz Hrvatske.
Zagreb, 22. aprila.
Kdo bi bil mislil, da razmere na Ogrskem dovedejo naše madjarone v toli neprijeten .jto.ožaj, v kakoršnjem se nahajajo sedaj ?! Ti ljudje so na-krat jednostavno izgubili glavo, ko začenjajo uvidevati, da se bliža konec njihovi brezsramni igri z narodno častjo. Zato pa hočejo sedaj, v svojih zadnjih tresljajih pokazati še en < rat svojo pravo narav. V ta namen so dan na dan plenili novine, ako je bilo v njih le par besed o odstopu banovem. Ban in njegov mentor (/na v rak, brez kterega se naš ban niti makniti ne more, letela sta na Dunaj iu v IJudimpešto, da bi kako zamotila in potem lovila v motnem.
Dosedaj so madjaroni najhuje napadali koalicijo in prijateljstvo ae-kterih naših opozicijonaleev z madjar--ao koalicijo so označali z veleizdaj-stvom in drugimi slienimi izrazi; se-daj pa. ko je koalicija na vladi, nimajo besede... Iz prva so bili v veliki zadregi, pak so se omejali samo na proslavljanje AVekerleja kakor ini-nistra ]»redsednika, pozneje jia so za-(t li tudi drmgim ministrom delati naj-miaru'je kornp.iinente in jim pevati slavi«. I'rej so imenovali madjarsko koalicijo ••pantarje jiroti kroni7 , malo kasneje pa so ti lojalni nad vsemi lojalnimi — ponujali tem puntarjem slej>ti svojo in najpokornejo službo in so izjavili na vsa usta, da bodo podpirali novo vlado z vseini silami. Je-li možna b»>/j dvolična igra, nego je ta naših madjaronov?!!
Ali, vsa ta igra je preveč prozorna, ker jej je jedini namen, da bi njih, ma.ljatoiie, ohranila na vladi. Klika nika-kor neče zapustiti svojih mast-niii mest, amj.ak bi hotela se nadalje izsesavati i i uničvati narod naš. In tem uravnava ta klika vse tako, da pred narodi m igra ulo<;o koristnih in svobodi 'miselnih sinov. Kavno sedaj je zopet prišlo na tapet vprašanje >plošue volilne pravice. In t»ni isti madjaroni, ki so še nedavno temu izjavili. da nas narod ni zrel za take u\edbe, -jKiročajo sedaj, da se ne sme vlada in tudi se ne bode upiranju splošne volilne pravice, ako bode to pravo uvedeno na Ogrskem in v Avstriji. Ali oni ne mislijo takoj izvesti splošne in enake Volilne pravice, ampak hočejo to zopet poprej "študirati" — oo navadi. To pa se pravi: ne brigati se za stvar! Kazan tega, da priznavajo, da se mora uvesti splošna volilna pravica, gredo se za k rak dalje in sam Tomašič, kj ie v velikonočnem članku v "Dnevnem listu" priznava vse krivice in \sa kršenja, ki jih je narodna stranka dopuščala, tla so se de ale na Hrvatskem narodu. Ali TomaŠieu ni niti na kraj misli, da bi on in njegova stranka v resnici zahtevala odpravo teh krivičnih razmer: nasprotno, on naglaša, da tistane vse, 'kakor je bilo! Mi pa pravimo, da ne bode dolgo več, ker " n a rod ni st ra nk i" že dogore va sveča. S silo, ki jim je še vedno na razjjolago, prodrejo eventuelno tudi na bližnjih volitvah do včine; a to samo še sedaj, ker do naslednjih volitev bode tudi pri nas na vsaki način uvedena ali splošna vo.ilua pravica, ali pa saj svoboda volitev.
Zoj>et se moramo pobaviti s toliko-krati omenjenimi volitvami v naš sabor, kajti sedaj so te volitve povsem blizo. Dne 18. apr. se je naš sabor sešel, pak je zboroval samo ta dan, a j K), tem je njega predsednik izjavil, da skliče drugo sejo, čim nabere materija la za razpravljanje. To je bila samo tinta predsednikova, ker pokanja-nje materijala ni vzrok, da ne sklicuje druge seje, ni ta, da nima materijala — kajti ima ga dovolj —, ampaik
vzrok je v tem, da je naš ban dne 19. apr. odpotoval na Dunaj po reskript za razpuščenje našega sabora. Ta reskript bi se imel, kakor se čuje, pre-čitati že v soboto, a volitve bi se potem vršile do 19. maja. Z neke strani prihajajo že vesti, da imajo biti že te volitve svobodne, izlasti pa da se hoče dati državnim uradnikom popolna svoboda volitve. Je-li to resnica, tega ne moremo vedeti, ali nadejajmo se boljega, nego je bil dosedanji način volitev. Vo.ilna agitacija se je že razvnela v največjem obsegu. Od madjaronov (kandidujejo največ sorodniki Tomašieevi in Chavrakovi. ■"Seljačka stranka" je postavila nad 20 kandidatov. "Cisti" nameravajo postaviti 30—50 kandidatov. Zjedi-njena hrvatska in srbska opozicija se pa še ni izjavila.
44Narodna" (madjaronska) stranka je imela dne 17. aprila svoj shod. tire namreč za hrvatskega ministra, čegar stolica je še vedno izpraznjena. S padom vlade Fejervarvjeve je pal tuli bivši naš minister lvovačevič. A da z njegovim padom hrvatski narod ni nič izgubil, to je več riL-go gotovo. Začasno je ministerski predsednik Wekerle všprejel listnico ministers! va hrvatskega, a v prvi čas so se -irili glasovi o raznih osobah, ki bi ime.e zasesti stolieo hrvatskega ministra. Med najbolj imenovane je spadal v pni čas baron Kaucli, a kasneje Imbro pl. Josipovieh, ki je že enkrat vršil to čast. Ali na omenjeni konferenci "narodne stranke" Josipovieh nikakor ni mogel odobriti da-nasnjega vedenja "narodne stranke", pak je izjavil, da prevzame ministers! vo za Hrvatsko le v slučaju, ako *n'arodna stranka" opusti svoje dosedanje delo in ako začne delovati napredneje iu svobodomiselneje. Ali isti Tomašič, ki je izjavil v svojem velikonočnem članku, da se "narodna stranka" niti za dlako ne spremeni, marveč da bode hodila po svoji stari jHiti — isti Tomašič se ni mogel iden-titicirati'z Josipovičem in tako je ta poslednji izjavil da niti govora ni več o njegovi kandidaturi. Na tej konferenci je bilo še drugih nesoglasij, pak se čuje, da kakih 15 jxjslancev mislijo izstopiti iz "narodne stranke". Ako bi se to dogodilo, polem bi pričelo razsulo te stranike, ki jo itak prej ali slej doleti ista osoda, ki je zadela liberalno stranko na Oirrs>kem.
Očividec našega 0drešc= nika Jezusa.
Pred malo časa je bil v nekem italijanskem listu priobčen članek, v katerem se je obžalovalo, da ne poznamo slike velikega Nazarena. Ob tej priliki je Donato de Leonardis poslal uredniku dotienejra lista pismo Pli1>-lija Lentula, namestnika v Judeji, namenjeno cesarju Cezarju Avgustu, katero pismo se je ohranilo v arhivu rodbine Cezarini.. To pismo je velike važnosti, zbog česar je prinašamo tu prevedeno tu z latinskega na slovenski jezik. V tem pismu piše namestnik iz Judeje cesarju v Rim sledeče :
"Ker sem čul, da želiš vedeti to, kar ti hočem povedati sedaj, pravim ti. da v naših časih živi in ]>otuje neki človek velikih kreposti, imenom Jezus Krisr, ki ya narod imenuje pro rok a resnice i:i t) kterem trde njegovi učenci, da je sin Boga, Stvarnika nebes in zemlje in vsega, kar je bilo in je na njima. V resnici, o Cezar, vsakega dne se čuje čudnih stvari o tem Jezusu Kristu. On oživlja mrtve, ozdravlja bo ne z eno samo besedo. Človek je to srednje velikosti in jako lepega obličja, a obraz mu sije tolikim veličanstvom, da so oni. ki ga opazrjejo, prisiljeni ljubiti ga in se ^a bali. Lasje, ki mu padejo do ušes, imajo barvo zrelega lešnika, a od ušes do ramen barvo zemlje, samo nekoliko svetlejo. Na sredi čela so mu lasje razde jjeni po običaju Nazarenskem. čelo pa mu je široko in vedro. Na obrazu nima nikakih brazgotin, niti družili madežev; barve je ublaženo rudeče, kar je diei z milino. Nos in usta ne hiinogla biti od nikogar bolje načrtana. Njegova brada, popolnoma podobna lasem, ni preveč dolga in razbeljena je na dve polovici; pogled mu je čudno veličanstven in ojster; očesi sta mu milostni in jasni; a to, kar je čudno, ti odseva na obrazu in v očeh podobno solnčnim žarkom, ira način, da ga nikdo ne more uprto motriti radi svetlosti, ki jo razpošilja. Kadar graja, pllaši, kadar opominja, joče. On zna pritegniti k sebi ljubezen, a on sam je le redkokedaj vesel. Pravijo, da ga niso nikdar videli, ko se smeje, pač pa, ko joče. Roke in mišice so mu izredno lepe. V govoru zadovoljeva vsakogar, ali redko ga je videti. A če je prišel v družbo, ovaja veliko čednost. Na pogled je tudi v osobi najlepši človek, ki si ga je možno zamisliti v vsem podoben materi, kakor se je še nikdar ni videlo lepše v teh krajih. Ako torej Tvoje Veličanstvo, o Cezar, želi "videti ga, kakor si me obvestil v prejšnjih oglasih, pošlji mi odlok in jaz ga odpravim takoj. Svojim znanjem je zadivil ves Jeruzalem. Pozna vse jezike ki znanosti,
Srečni ljudje,
ktere je ozdravil Doktor Leonard Landes, 140 East 22d Street, New York, najznamenitejši in najbolj priljubljeni zdravnik v Zjedinjenih državah. On edini more garantirati za ozdravljenje vseh bolezni.
ČITAJTE SLOVENCI IN HRVATI
najnovejša zahvalna pisma svojih rojakov! Prečastiti gospod doktor Landes:—
Zdaj Vam pa naznanim, da sem popolnoma ozdravel. Zato bodi Vam čast in hvala, ker se prav dobro počutim do dela in do druzega. Zato še enkrat rečem, da bodi Vam velika čast in hvala. — S spoštovanjem
JAN. TURK, 5 Chestnut St., Calumet, Mich. Veleuceni gospod dr. Landes:—
Kar se tiče teh Vaših zdravil, so bila zelo uspešna pri meni, ker sedaj se popolnoma zdravega počutim, za kar Vam sem zelo hvaležen ter Vas bo-dem tudi priporočal drugim tukajšnjim rojakom. — S spoštovanjem
MAT. C AMBRY, Box 179 East Helena, Mont. Veleučeni gospodine:—
Javljam Vam, da je sada kod mene sasvim dobro. Prošlo je trganje, želudacna bol i bol od bubregah. Sada sam ja uvjeren, da je to prošlo sve po Vaših ljekovima.
Budite uvjereni, da cu Vas svakomu priporočiti, koji mi se potuži od ikakve bolesti, da je gosp. doktor Landes najbolji.
Uz srdačan Vam hrvatski pozdrav , *	ANDRO IVANČIČ,
320 East Front Street, Youngstown, O. Štovani gospodine:—
Prvo Bogu zafaljivam, pak Vami buduči, da se čutim sasmo dobro, Vi što ste mi pomoč dali, premda me niste videli več po mome pismu. Dosta su mi Vaši ljekovi dobro i predobro učinili. Drugo nemam. da Vam javim, vee Vas Bog živijo i svako Vam dobro dao, ko ste i Vi meni, a ja djegod budem prebival, svakome ču pripovedovati, da ste dobri lječnik. — Sa štovanjem
A. PILIPOVICH, Box 81, Mountain View, Cal. Izvirna pisma so vsakemu na vpogled.
DOKTOR LEONARD LANDES zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetlko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pr^hlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlieo, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, Iišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrasteničui glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
ROJAKI SLOVENCI!
Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDES A, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v lsovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
dasi se ni nikdar nič učil. Hodi bos in go I ogla v, podobno slaboumnežu: mnogi se smejejo, ko ga vidijo. Ali s svojo navzočnostjo, ko govori, pro-vzroča strah in začudenje. Vsi trde, 1 da se takega človeka ni še nikdar vi-! delo v teh krajih. A" resnici ga — kakor mi zatrjajo — Zidje smatrajo božanskim, pak mu verujejo, a mnogi L»a tudi tožijo pri meni, češ, da je proti zakonom Tvojega Veličanstva. Mene so vznemiri .i ti zlobni Zidje. Govori, da on ■ni nikdar in nikomur kaj žale-ga storil, in vsi oni, ki ga poznajo in ki so občevali z njim, trdijo, da so od njega prejeli dobrih del in zdravja. Pripravljen sem Tebi na poslušnost, in to, kar mi zapove Tvoje Veličanstvo, bode izvršeno. — Iz Jeruzalema, Tvojega Veličanstvo najzvesteji in naj pok o rn eji Publij Lentul, namestnik v Judeji."
Avstro=0grska in Italija.
Bero inska "Kreuz-Zeitung" je'ne-davno priobčila uvoden članek i*>d naslovom: "Temne točke na evropskem jugoiztoku", v kterein govori o obžalovanja vrednem poostrenju starega nasprotstva n>ed Avstro-Ogr-sko in Italijo. Omenjeni list pravi: Avstro-Ogrska je podpirala Nemčijo v marokanskem vprašanju, ne le kakor njena zaveznica, ampak tudi bit-stveno v svoji lastnosti kakor srednje-■morska velevlast. Kljub temu, da ima Avstro-Ogrska razmerno malo morske obali, mora prav ona polagati veliko vrednost v svojo lastnost kakor sred-1 njemorska velevlast. Vzdržanje položaja na Sredozemnem morju kakor velevlasti je za habsburško monarhijo naravnost življensko vprašanje. Trst mora pod vsemi okolnostmi ostati avstrijsko pristanišče; to je tudi v nemškem interesu. Razumljivo je torej, da se v Avstriji z rastočim nezaupanjem gleda v Italijo, odkar so se tamkaj pojavila stremljenja, ktera bi. ako bi se uresničila, zamogla znatno oslabiti položaj Avstrije ob Sredozemskem morju.
Aspiracije Italije na zapadni balkanski poluotok podpira očividno Anglija. Na pritisk Anglije je italijanski general zadobil vrhovno poveljni-štvo evropskega orožništva v Makedoniji. Močno oporo je Italija zadobila v Črni gori vsled ženitve kralja ter se zamore sedaj neposredno vmešavati na balkanskem poluotoku, preprečiti prodiranje Avstrije preko Novega Bazarja ter postaviti v nevarnost Ko-tor, jedino vojno pristanišče v Dalmaciji. Še bolj poostruje položaj dejstvo, da Italija inameruje ob Jadranskem mozju, v laguni Mezzano, 140 kilometrov južno od Pule, zgraditi novo vojno luko, da tako utrdi svoj polo-
žaj v Jadranskem morju in nasproti balkanskemu poluotoku, akoravno je Italija slabo zavarovana nasproti stra-tegičnemu četerokotu: Toudon-Korsi-ka-Bizerta-Oran.
Na smrt obsojen vojak — ubežal.
Pruski vojak Roziuski, ki je bil obsojen na smrt radi nmorstva na nekem graščaku, je v Poznanju ubežal iz ječe. Ž njim je bil obsojen se neki drugi vojaik radi ztošina. Strogo se je pazilo, da ne bi zbežal. Rozinsk^inu se je pa posrečilo ubežati na nastopni način: Napravil je iz posteljne odeje človeško polobo, stavil jo v poste';, sam se je pa fkril pod jxistelj. Vojak, ki je sfrrazil pjed vratmi. ki so imela malo stekleiui oKeime, je bil prepričan, da Rozinsi.ii spi na jnistelji. Straža se je v resnici dala pres.epiti in Ro-zinski je zamogel vso noč mirno vrtati |kk1, najbrž z žebljem, ki so ga pozneje našli. To se mu je posrečilo tem laglje, ker je bilo dotičuo mesto poda le zakrpano. V kratkem času je bila
luknja tako velika, da je zamogel Kt»-zinski zlesti skozi celico, ki je bila prazna iu zaradi tega odprta. Roziuski je torej še. popolnoma mirno ven ter je neopažeuo prišel preko dvorišča do vrat. Ista so bila pa zaprta: posrečilo se mu je pa zlesti na plant* skozi neko okno, ki je je razbil. Pri te>m se je pa moral še precej raniti, kar je bilo spoznati iz sledi krvi. Ob zidu so našli njegovo molitveno knjižico, ki je bila krvava. Straža je* sicer slišala ropot, ki ga je zločinec delal z vrtanjem potla, vendar je mislila, da ta ropot prihaja iz spodnjega nadstropja. Še le pozno zjutraj, okolo 3. jire, je pozvala paznijka in še le tedaj so zapazili, <bi je Rozinski zbežal. Na r&az mestnega poveljnika so šli lovci na konju in artilerijskega polka iskat begunca, ki je imel na sebi vo-jaš&o uniformo.
Zastmpljenje z rokovicami.
Te dni je umri grof Hahn Besedov vsled zastrupljanja krvi. Grof se je bril in se je pri tem neznatno ranil. Popoludne je jezdil na izprehod in ker ga je ranjeno mesto na obrazu peklo, ga je gladil z roko, na kteri je imel rudečo rokavico. V par urah mu je zatekel ves obraz in drugo jutro je umrl vsled zastrupljenja krvi.
Najdebelejši mož na svetu
je bil brez dvoma ravno umrli hotelir v Willeubergu na iztočnem Pruskem, Hans Fromm. Tehtal je 247 kilogramov in umrl vsled bolezni v nogah. Pri zadnji pariški razstavi so se pogodili tž njim, da ga za primerno odškodnino razstavijo. Fromm pa ni mogel v vagon, ker so bila vsaka vrata preozka, v voz za živino pa maral ni in zato ni iel na razstavo.
Slovensko katoliško

podp. društvo

svete Barbara
ZJedlnJene državo Severne Amerike.
Sedež: Forest City', Pa.
Msorporirano dne as. januarja 1Q02 -v državi Penn«yh"
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP Z AL AR. ml., Box 547, Porert Otty, F* Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Rnm, F» L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, P«. " Blagajnik* MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City F»
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City Pa. ANTON PIRNAT, Box 81. Duryea. Fa ' ANDREJ SUDER. Box 108. Thomas V7 Ta FRANK SUNK, P. O., Ltzem« P* '
POROTNI ODBOR:
KAROL Z AL AR, Box 28, Forest City Fa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City Fa" .ANTON BORŠTNIK, P. O.. Forest City, Fa g^DopUl maj se poialjajo L tajnika: Ivan Telban, F. 0 Be* «tT, f
Draitvino flasilo jt "GLA8 NARODA".
Bolezen ie, čes1ar..se n».lMj boji! V posebni meri pa
a	boji vsakdo ftmed nas, tla so <ja ne bi lotila bole-
zen v tej tuji nam zemlj., dale« od domačih, prijateljev in znancev v deželi kjer se meri prijateljstvo le po dolarju, (iotovo ni Slovenia ki ne bi sam izkusil tega, ali pa vsaj slišal o takih bridkih skušnjah drugih rojakov. Gotovo pa tudi ni Slovenca, ki ne bi slišal o Povitem zavodu:
Slovensko - Hrvatsko Zdravišče,
DR. «J. E. THOMPSON,
\V. 2<Jth STREET, NEW YORK.
, Ravnatelj tega zdravišča, I)r. J. Thompson, je v Zjedinjenih državah znan kot eden najbolj izkušenih zdravnikov, ki ozdravi wtko novo ali staro, kronično, moško ali žensko bolezen. Poselim) "a je priporočati onim, ki imajo tajne moške ali ženske bolezni kot naj bolj izkušenega zdravnika strokovnjaka. On zdravi tudi take bolezni, k ten h drugi zdravniki niso mogli ozdraviti.
Dr. Thompson ga ran tuj o TSHkemu s svoto
□T PETSTO DOLARJEV, ^
da popolnoma ozdravi vsaktere bolezni, naj bo moški ali ženska naj bo bolezen zastarana ali nova. ali kterekol! vrste tajna bolezen.
V Slovensko-Il-rvatsko Zdravišre se sprejemajo bolniki, ki žele. da se mirno, najhitreje in najlažje ozdravijo. Tu dobi vsakdo, kolikor le mogoee dobro in popolno postrežbo, zdravljenje iu sploh vse potrebno po zmernih cenah.
Na stotine Slovencev in Hrvatov je že ozdravil dr. Thompson i u nebroj na so zahvalna pisma, ki jih je prejel od njih. PISMA SO PRISTNA, liESMČNA, PISANA OD OZDRAVLJENI H SAMIH. Ta pisma niso ponarejena ali ljudi, kterih ni. Taka ponarejena pNina objavljajo neH ir«»tiM i zdravniški zavodi, ki vabijo s tiMn nevedne ljudi k ^ebi, da jih j>osteno oskllbijo krvavo z.i-
sl ižeiiih denarjev, zdravje teh revežev pa jim je dev.-ta briga. Kdor ne veruje mojim besedam, NAJ SAM PIŠK NA NASLOV DO «*X!H, ki jih je ozdravil dr 1 liom|is»n, iu do onih, o kterih praujo ti zdravniški zavedi, da so jih ozdravili.
V<AKT0 SE RODE PO-T E >1 PREPH1ČU, 0 RESN11 1.
^ 1	
	
•	m& jj <
John Semprimožnik, jso-t Coleman Ave., Johnstowr, Pa.
Evo rojaka ki ju je o/.dra'
vil d'. Thompson in ki so
mu polni hvaležnosti po-	Ivan Skok,
slab lepa zahvalna pisma. Boxi, Portland Mills, 1	Elk CS, Pa.
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče,
OR- J- E. THOMPSON,
3.M W- 29 th STREET, NEW YORK.
Izvirna pisma se nahajaj«' v Slovensko Hrvatskem zdravišeu.
Židovsko mesto.
Mesto Vilno na Lita vi (v Rusiji) ima 205,514 prebivalcev; med temi prebivalci je 103,514 Židov. Na usta <> število pripada ."«4.."»S(i katolikov, :5!> tisiK- 114 pravoslavnih, 42.">1 protestantov, (>51 mohamedancev. lLl>l staro ve ree v itd.
Delavci' zadeli srečko.
Iz Pariza ponn*ajo, da so zadeli tovarniški delavci v Creusotu veliko siv-«'-ko. ki jo je kupilo svoj čas večje število delavcev.
PROŠNJA.
List **Sjovenec" v Ljubljani je prinesel vest, da je v minulem letu v Chicagu, 111., umrl Slovenec imenom Grošelj ali Grosehel. Komurkoli je o smrti imenovanega rojaka kaj znano, naj blagovoli sjx>ročiti:
Melhior Šolar, 200 N. Curtis St.. Chicago, Id.
(10-12—5) -
POZOR, ROJAKI!
Rojakom v Waukeganu, 111., naznanjam, da smo vsi od tam potujoči srečno jlošli v New York in bili od vslu-žbenca g. Sakserja na postaji dobro sprejeti. Vsled tega opominjam vse rojake, ikteri nameravajo potovali v stari kraj, naj ne pozabijo naznaniti njih prihod Frank Sakserju, št. 109 Greenwich St., New York, ker le po •njegovem posredovanju izogniti se je mogoče nepotrebnim stroškom.
Srčni pozdrav in kmalo nasvidenje!
New York, 10. maja, 1906.
Fran Petikovšek.
PROTI IZPADANJU LAS. PRAHA JU IN LUSKINAMI je najbolje dosedaj poznano in po najznamenitejših kemikih in zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo "CRESCENT".
Okrepčuje iasišče, odstranjuje luske, preprečuje izpadanje las, pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osebah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijetni duh.
Velika škatlja $2.00, tri velike škat-lje $5.00.
Denar je najbolje pošiljati v registriranih pismih ali po Money Order.
P. FRANK, 229 E. 53d St., New York, City.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
DR. E. C. COLLINS, M. L,
New York.
Yelecenjeni gospod:—
Leto je minolo, kar ste mi poslali Vaša zdravila, ktera sem Vašem navodi.u porabil in se popolnoma o-zdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za 'kar se Vam neštetokrat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
AKO
ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich Street v New Yorku.
			
Jupslov	anska		Katol. Jednota.
			
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIK^:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calnmet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing. Mini.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN BERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,,
. .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th 8t.f Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, N«b.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEOKGE L. BROZICH Box 424, Ely, BCinn., po svojem tajniku in nt-benem drugem.
Denarna pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tndi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAILOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti_nataneni podatki vsake pritožba.	ti. _.	lil
Društveno flaailo je: "GLAS NARODA".
SUSPENDIRANI.
1/. dru/tva -v. Ciriia in .Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 20. apr.: Jurij lVzdt-ir eert. Soj, Milnici Š]H.'h:ir cert. 910, Josip Stimac cert. 844, N. (ir> /."lanir n-ri. :: 1-17. Vsi v L razr<du. Družtvo šteje 221 udov.
1/ tli i/tva s v*. Al".; :..a št. H v Kock Springs, Wyo.. 20. aprila: Matija Huh cert. 1200, A.iihv.j Volgem.it eert. 1422. Oba v I. razredu. Društvo šteje 205 udov.
Iz dru/.tva sv. Alojzija št. 3G v Conomaufcrh, Pa., 20. apri.a: Fran I^ojiear cert. 21MJ1J 1. razred. Družtvo šteje 134 udov.
1/. dru/.tva sv. t'irila in M. toda št. 9 v Calumetu, Mich., 20. aprila: Marija iVzdire ei rt. v-">2, Marija Špehar eert. 910. Družtvo šteje 131
članic.	-	1
l/ dru/.tva Janeza Krstnika št. :57 v Clevelandu, Ohio, 20. aprila: Marija Oeepek cert. 3334. Družtvo šteje 39 članic.
ZOPET SPREJETI.
\' ilru/t n o >v. Cirila in Metoda št- 9 v Calumetu, Mich.. 20. aprila: M.irk>> Š;. . ..-i- ■ rt. i»1 T. Ivan Kure eert. 3U6S, Fran Poklenk cert. 859. Vsi v I. razredu. Družtvo šteje 224 udov.	#
\ d rti- ivo -v. Alojzija št. IS vTCock Springs, Wyo., 20. aprila: Fran Plestrna.. r rt. :50.">t» II. razred, t»ružtvo šteje 200 udov.
V	ilnv/tvo*sv .Jožefa ^-t. 12 v Allegheny, Pa., 10. aprila: Jakob Klanje eert. 2811 L razred. Družtvo šteje 104 ude.
V	družtvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 20. apr.: Frančiška Šaster cert. .3023. Družtvo šteje 17 članic.
\" ;, ! <> .v. Cirila in M« ; la št. 9 v Calumetu, Mich., 20. aprila: Marija * elaneič eert. '.>17. Družtvo šteje 132 članic.
V	dru/.lvo sv. Ime Jezus št. 2 v Ely, Minn., 10. aprila: Marija Lov-Šin eert. :i07:t. Družtvo šteje 83 članic.
GEO. L. BROŽIČ, gla* <1 tajnik.
OR IRNnSTI
KRANJSKE NOVICE.
Drzen atentat na slov. rnačaj kranjske dežele. Iz "Slov. Naroda" po-sm*mljenio: Ko so pred desetletji !>ili še v naši deželi na krmilu Nemci in nemškutarji in in eli večino v deželnem zboru in odlniru, so proglasili načelo, da je edini uradni jezik kranjskega deželnega odbora nemščina. To svoje načelo so izvajali do zadnjih jh>-sledic in so silili celo odločno narodne slovenske občine k nemškemu ura-dovanju. K*> so si končno Slovenci priborili v deželi tisti upliv , ki jim pre (»o zakonu in j»o številnosti svojega naseljevanja, in si izvojevali večino v deželnem zboru in odboru, so uvedli v urade slovenščino kakor u-radni jezik. Dasi bi Slovencem nikdo ne mogel zameriti, ako bi vračali silo za ognjilo, ako bi i>o nemškem uzoru silili Nemce, da bi dopisovali z deželnim odborom slovenski, vendar tega niso storili, marveč so. držeči se načela pravicnosfi, odredili, da imajo deželni uradi sprejemati nemške dopise in jih reševati takisto v nemškem jeziku. To slovensko uradovanje pri deželnem odboru je bilo že od nekdaj hud trn v peti naši vladi. Ko je pa lani deželni zbor sklenil, da ima deželni odbor dopisovati z državnimi u-radi in z avtonomnimi oblastmi pov-sodi, kjer bivajo Slovenci, izključno v slovenskem jeziku in v slovenščini reševati došle uloge, je po nemškem časnikarskem logu kar završelo in vladni krog-i so kar pihali onemogle jeze. Odkrito si niso upali nastopiti proti temu sklepu, pač pa so skušali na zvijače n način odvzeti veljavo temu v narodnem oziru pomenljivemu zaključku. Toda vsi njihovi tozadevni poskusi so se izjalovili. Letos se je pa zgodilo nekaj gorostasnega, grda lopovščina, pravi atentat na pravice slovenskega naroda in deželnega zbora kranjskega. To se je zgodilo v pravkar odgodenem deželnozborskem zasedanju ! Vlada je hotela z istim zakonskim načrtom, ki se tiče volilne reforme, uvesti v deželne urade nemščino kakor uradni jezik. V dotični zakonski predlogi se namreč nahaja
točka, da je poslovni, razpravni in u-radni jezik deželnega odbora in vseh V/eln'li uradov slovenščina iti nera-|Vlna. S tem bi bil uničen mahoma I slovenski značaj kranjske dežele! Za-' kaj. čim bi bila uzakonjena določba, (je uradni jezik deželnega odbora ! slovenski in nemški, bi vlada z vso I strogostjo pazila na to, da bi se do skrajnosti izvajal ta sklep, to ,]e. da bi bilo uradovanje deželnega odboru skozi in skozi dvojezično. Naravna posledica tega bi bila, da bi vlada deželni odbor prisilila, da bi moral od (državnih uradov sprejemati nemške j dopise in jih reševati takisto v nemškem jeziku! To bi bila nečuvena o-rnejitev avtonomije deželnega odbora kranjskega, ker bi se mu s tem odvze-a zakonito zajamčena pravica si svobodno določiti svoj uradni je/.ik!
PRIMORSKE NOVICE.
12 ran. Je li bil res napaden? Ne-
lavno je prišel na redarstveno stražnico pri Sv. Jakobu v Trstu 3GIetni (Mtdajač Josip Detore, stanujoči v ulici Limitanea št. 11. a doma iz Caserte v Italiji. Bil je ves krvav ter je imel na glavi nič manje, nego 12 ran. S stražnice so telefoničnim potom poklicali zdravnika z zdravniške postaje, ki je ranjencu podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem odvesti v mestno ltolnišnico. — Pozneje je šel k ranjencu v bolnišnico policijski uradnik, da poizve, kje, zakaj in kdo da ga je ranil. Detore mu je pa povedal, da so tra na zemljišču Bousquet, kjer je ležal v travi, napadli brez vsacega povoda trije njemu neznani ljudje.
HRVATSKE NOVICE.
"Budapesti Hirlap" o hrvatski "Narodni stranki". "Budapesti Hirlap piše: Nova vlada mora v hrvatskem vprašanju postopati previdno in taktno ter se ne sme prenagliti v tem vprašanju. Saj ^e znano, da je hrvatska narodna stranka vzela takorekoe Hrvatsko v zakup, kakor svoj čas liberalna stranka Ogrsko. Hrvatska narodna stranka je bila na razpolago vsaki vladi. Nova vlada mora osvoboditi Hrvatsko od veri tega sistema, da se med Ogrsko in Hrvatsko, med obema bratskima narodoma ustvari naravno, zdravo in koristno razmerje.
Grof Teodor Bathyani za Hrvate.
Iz Budimpešte poročajo od 19. aprila: Danes zvečer je imel v budimskem gledališču, ki je bilo natlačeno občinstva, grof Teodo 3athyani političen govor, v kterem se je dotaknil tudi hrvatskega vprašanja. Govornik je na-glašal, da je Madjarom v sveto dolžnost, da z vsemi silami pomagajo Hrvatom, da isti dosežejo ustavne pravice ter da se odstranijo krivice, ki jfli pritiskajo sedaj. Le tedaj bo hrvatski narod mogel v madjarskem narodu gledati svojega brata in zaveznika. Grof Bathyani se je bavil tudi z reško resolucijo in z zedinjenjem Dalmacije. Mnogoštevilno občinstvo je burno odobravalo ta izvajanja ter je izjavljalo hrvatski opoziciji svoje simpatije, a Bathyanija je pozdravljalo navdušeno.
BALKANSKE NOVICE.
Iz Makedonije. Na Velikonoč se je pri Vlahkarissiju blizu Seresa vršil mož in turškimi vojaki. 31 Bolgarov mož in turškimi vojaki. 331 Bolgarov je bilo ubitih, drugi so pa našli smrt v hiši, ki so jo branili in ki se je vžgala vsled eksplozije bomb, ki so jih ustaši imeli pri sebi.
Proti germanskemu navalu. V Rimu je začel izhajati "Courier de Balkan", ki se bo bavil posebno z balkanskimi vprašanji. Vsa vprašanja, bodi politična, bodi gospodarska, bodi vojaška, bodi literarna, ki se tičejo balkanskih narodov, da bi se na ta način mogel ustvariti jez proti panger-manskemu napredovanju, grozečemu eksistenci balkanskih narodov. List bo izhajal na francoskem in italijanskem jeziku.
RAZNOTEROSTI.
Japonci v Mandžuriji. Iz Petro-grada poročajo: Čeravno je Fakumin sprejet v vrsto pogodbenih pristanišč, so vzlic temu Japonci v Fakuminu uvedli lastno civilno upravo. Kitajski okrajni predstojnik v Kanpinsjanu je proti temu postopanju takoj protestiral z motivacijo, da imajo Japonci le pravico, da smejo nastaviti tam svojega konzula, nikakor da pa ne smejo uvesti civilne uprave. Ker se pa Ja-ponei niso ozirali na proteste okrajnega predstojnika) je isti to sporočil guvernerju v Mukden. Poročilo pravi, da pripade to mesto Japonski, čim dovoli Kitajska, da se v njem uvede ja-I>onska uprava.
Najstarejši časopis v Evropi. Časopis "Oprechte haarlemscha Courant" v Amsterdamu, je nedavno slavil 250-letnico svojega obstanka. Ta časopis je pričel izhajati leta 1050 dne 8. januarja. Do lela 1793 se je večinoma bavil s kulturnimi in književnimi novicami, manje se je pa bavil s politiko. Tega leta' se je oprijel gesla revolucije. Pod Najx>leonom T. se je list nahajal v jako slabem stanu. Se le. ko se je Nizozemska osvobodila, se je "Courant" zopet povzdignil do svojega starega glasu.
Košut za ogrsko industrijo. Kakor javljajo iz Budimpešte je minister za trgovino Košut, vsprejel več deputa-eij. Na nag.nore |H»sa:ničnih voditeljev depntaciji je Ko'ut izjavil, da hoče z vsemi možnimi sredstvi pospeševat i ogrsko industrijo.
Najstarejši človek na Angleškem, Jurij Fletcher, je umrl v Londonu 118 let star.
Nestror je povila 21 letna P. Annun-ziata iz Otajana, ki je bežala s svojim možem v Neapelj. Tam je povila po sedmih mesecih dete z dvema telesoma, stisnenimi skupaj. Nestvor ima tri oči, dva nosa. štiri ušesa, ena usta. štiri roke.
Izpremembe v obleki domobranskih pešpolkov v Avstriji. A* zadnjih svetovnih bitkah se je pokazalo, da je obleka vojakov ob času vojske na bojnem |»olju. velikega pomena. Mnogo je namreč odvisno od tega. kdaj zagleda sovražnik bližajočo se četo. Pri tem igra vsekakor veliko ulogo obleka. Avstrijski lovci so v ta namen zelo dobro oskrbljeni in sklenilo se je, da oblečejo sedaj na isti način tud domobrance. Te je namreč iz daljave kaj lahko opaziti, ker imajo na glavi črno kajx>, črne hlače spodaj, a v sredi sivo bluzo, ki je z ostalo obleko v jako ostrem nasprotju. Domobranci bodo dobili po najnovejših odredbah tudi sive hlače in sive kape.
Socijalno - demokratični poraz na Češkem. Mestece Brodee na Češkem je skozi 15 let bilo ognjišče socijalne demokracije, kjer so imeli v rokah tudi vso občinsko upravo. Sedaj pa. ko je menila socijalna demokracija, da že vlada na celi črti, je padla njena najmočnejša trdnjava. V III. razredu so dobili socijalni demokratje od 194 vo-lileev 75 glasov. 119 pa češki agrarci. V TI. razredu, na kterega so stavili toliko nadej, si po porazu v III. razredu niti k vrvtvi niso upali.
Razmere med Ogrsko in Avstrijo. "Vsenemška dopisoval niča' naznanja, da nameravajo vsenemci v prihodnji seji predložiti dva nujna predloga. Zahtevali bodo, da naznani vlada zbornici vsebino pogajanj z ogrsko vlado in če jamči Ogrska za obveznosti, ki že obstoje dve leti. V drugem nujnem predlogu bodo pa zahtevali, da se odkloni vladni zakonski načrt o prispevanju k skupnim stroSkom leta
_
1906. Kljub eentra je sklenil nedavno izjavo, da zahteva, naj zavzame zbornica stališče z ozirom na novi ogrski položaj. Klub sodi iz izjave posameznih članov sedanje ogrske vlade, da nameravajo izvesti na Ogrskem državno pravno ločitev in da nasprotuje vsaki izpremembi skupnega razmerja z Ogrsko, ki je določa pragmatična sankcija.
Neredi v italijanski vojni mornarici.
Milan, 23. aprila. Preiskava o uprava v vojni mornarici je pokazala, da so mesto iz jekla rabili topove iz litega železa in da so pri strelnih poskusih rabili skrajno slabe oklopne plošče in še slabejše krogi je.
Samomor radi slabega spričevala. Obesil se je na Dunaju 151etni Adolf Kopetzky, ker je dobil na obrtni šoli slabo spričevalo. Ljudje so ga še pravočasno rešili.	,
Boj v parlamentu. Tako kakor je prišlo že menda v vsakem parlamentu do spopada, zgodilo se je tudi nedavno v Rimu. Sicilijanska poslanca poslanca Fulei in Arigo, ki imata med seboj že staro sovraštvo, sta si stala v parlamentu nenadoma nasproti in se tudi mahoma spopadla. Pričela sta se boksati in nato sta se sprijela in vrgla po tleh. Vratar ju je poskusil raztrgati, a sta podrla za plačilo tudi njega na tla in tako so se valjali vsi trije. Vendar ni bilo drugih neprilik, kakor zatečeni nosovi in ustnice in črne oči.
Nova nalezljiva bolezen pri goveji živini se je pokazala v zvolenskem o-kraju na Ogrskem. Bolezen obstoji v tem, da goveja živina dobi na jeziku in v gobcu spušča je. Bolna živina sicer je, a pri tem hira. Ako se bolezen hitro ne zapazi, odgnije živini jezik. Vzrok bolezni je baje lanska slaba krma.
Med evropskimi državami najmanjši državni dolg ima Črna gora — dva milijona, in največji Francija—30.500 milijonov. V primeri k številu prebivalcev najmanjši državni dolg ima Kitajska: na vsakega prebivalca pripade tam tri in pol franka dolga.
Japonska v Rusiji. List "Novi Kraj" piše, da japonsko blago poplavlja vso Mandžurijo. V prodajal-nicah v Harbinu videti je povsod japonsko blago. Po ulicah se vrste velika skladišča in male prodajalnice, ali v vseh je japonsko blago. Po zvr-šetku vojne je bilo v Harbin uvoženo raznega japonskega blaga za poldrugi milijon rublje v.
Slabo vreme na Španskem. Ljudje se ne spominjajo, da bi bilo kdaj tako slabo vreme na Španskem, kakor to leto. Dežuje neprestano in zelo mrzlo je. Vsled deževja so nektere železniške proge tako poškodovane, da so morali zaustaviti promet. Povodenj je odnesla že več mostov. Pokrajini Katalonija in Valeneija sta pod vodo. Te dni je padal tudi sneg.
NAZNANJE SLOVENCEM.
Podpisani izvršuje vsakovrstne vojaške prošnje, t. j. za oprostitev kazni radi zamujenih orožnih raj, naborov •ili kontrolnih shcdo7. Kdor hoče niti ■rnst, naj se oglasi pismeno pri:
Frark Schaffer, ~)<!4 S. Centre Ave.. Chicago, 1!1.
(10-14—5 d rob 3 st)
POZIV.
Rojaka ANTON STERLET A, ki je 'rival meseca novembra 1905 v 0'RfriI-!y. Miss., Box 47, prosimo, da nam lazuani svoj natančni naslov radi nje-rove denarne pošiljatve.
Upravništvo "Glasa Naroda".
(10-12—5)
NATfAVNA
CALIFORKIJSKA ViNA
isa prodaj.
Dobro črno in belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino so centov
galona. Reesliog 55 centov galona.
Kdur kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Drožnik od $2.2$ do 52.75 golona. Sllvovlcapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakde, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
NAZNANILO.
Družtvo sv. Jožefa št. *29 v Impe-rialu, Pa., naznanja tem potoan vsem druitvam, spadajočim J. S. K. Jed-noti, da se je žrebanje za družit veno uro preložilo mesto 15. aprila na 27. maja. Vzrok tema je, ker so nefcterp dražtva zakaanfcla e poročili od prodanih listkov.	Odbor.
KEDOR VAM POMAGA
v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj!
Ali ni bolezen lligveeja nesreča ? Radi tega rojaki Slovcnci ,,Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, aii vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani
Dr. E. C. Collins Medical Institute,
kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje, v
Gitajts k si pišejo rojaki.
Veleučeni gospod *
Dajem Yarn na znanje, da so me Va>.a zdravila popolnoma ozdravi!:!, če prav nisem imel tipanja, da bi £e kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje.
Anton Klapčič,
Box S3.	Barberton, Ohio.
Mili Profesor!
Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodem/.i-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni
Vinko Sušanj,
1214 K.Road St. McKeesport.Pa.
Velespoštovan: Profesor 1
VaŠe pismo sem prejela ter vam naznanjam, da so sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj iu-l>oli,a poprej me je celo telo 1 olelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil ir katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me s.iaio vi ozdravili, a prejmi ni moir 1 nobr-n doktor pomagati in »ni rekel, da ne ve k ikšno bo lezen i nam. Ko bi mn on" videli, i; tko sem bila ši ba ir? mršava, v-:, ki mi je rekel da sem t ika ko smrt, a vi ste me z svojim ve!'k::in znanj«-m popolnoma ozdravili. Bogt vam bo to do! »roto stotero poplačal. Sliko vam takoj posijala, a n so se gotove. Z a dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. 21 a sedaj ostajam vaša hvaležna
Paulina Žagar,
1510 Hccla St., Calumet, Mich.
Spoštovani g. Profesor !
Vaša zdravila sem zopet do-nuile^a ponucal ter vam sporo-, č:ik ni, da se mi bolezen /.e dolgi« ni \\ v povrnila iz česar skle« pan., da s^n popinema zdrav, ker se tu li diuuacc počutim krepkejsega. 1'reiuičan sem to r.'.j, da seni pope!noma rešen sv \V t v. d ivi 'iv bole/ni. Za nekaj t! ni vam doposbem š« jed no Zah\ ".iao ; ismo in mojo s!;ko.
Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvale ni ] ri: itelj.
Gr.'gar Fatj::::i:;č, Box +5,	Large, Pa.
Slavni Dr. Collins M. I.!
Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo. nobenih znakov bolezni ni vee. Sedaj je či^*o popolnoma zdravo, i' uo se vam iskreno Za-hva'iujem za va> trud in zdra-a.vi e ita nn hvaležna. Ivana Sume,
i : r City, Pa.
vila ter
Bo:: ^7,
Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. J., On je edini kateri garali tilM Z a popotno ozdr&vliei^jc Vseli bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih).
Tajne spolne bolezni moške in ženske*
\ kakor zastrupiienje krvi: Sifilis —izdravi v kratkem času.
Zatoivtj ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vušo bolezni trpllen, točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko s: u i traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sictljči na . .*:
Dr. E. C Collins Medics
-i
D

■ lu ^»4.- v.
140 West 34th Street,	Ne v/ \ c
® Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kat. , : . priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. c j aeaeijiii 10. ure dopoludne do 2. popoludne.
,ia 111 rane
kako dolgo
1 -
: - FyT \f
i. ; i \ • J •
iu prazniki • o.i.
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in oko-liei priporočamo našega, zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. O. Bos 547.
Dotič-nik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju.
V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig.
I'rndi.t nre: vsak dan od 6. do V2S. /večer raznn nedelj in praznikov v pi-■tarni oočeznanega hotela g. Martina Mnhičn. Forest City. Pa.
Uredništvo in npravništvo.
*' Glas Naroda. * *
tf Cuy. Phone Cent. 16W
Bell Phoue: South 143 J ^
THE STANDAHD.BREWINGCO.ii
1 l
:zde?«j»e najboljšo vrsto piv;.
Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rabijo, 78 North James St. (Armour Sta.), Kansas City, Kans. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list. kakor tndi za knjige in inserate. Pošilja tndi denar v staro domovino po našem posredovanju.
Upravništvo "Glasa Naroda".
POGODBA ZA IZDELOVANJE*" DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe sa francoske doge in za doge za kadi Posodimo tndi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni. FRIEDLAENDER ft OLIVEN CO., Shreveport, La. P. O. B#x 502.
Kje je AMALIJA BOŽIČ? Pred dvema meseci je došla iz starega kraja, in sicer v Newark, N. J. Prosim cenjene rojake, kteri vedo za njen naslov, da jra naznanijo njenemu bratu: Josip Božič, 136S E. 40th St., N. E., Cleveland, Ohio.
(9-11—5)
Kje je J. VOLGEMUTH? Doma je iz Stare Loke pri Škof j i Loki. Pred lanskim bila sva skupaj na Sopris. Colo. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam zglasi na: Frank Gosar, L. Box 375, Rock Springs, Wyo.	(9-15—5)
POZOR, ROJAKI!
Podpisani naznanjam cenjenim rojakom, da tukaj gTadijo novo tovarno, v kterej bode dobilo do 800 delavcev delo. Delo bode dobro in stalno. Kdor želi 'kaj natančneje o tem zvedeti, naj se vpraša pri rojaku:
Louis Kraiz, care of W. N. Frost, East Kane, McKean Co., Pa. (7-10—5)
JOHN KRAGKER.
it«« St CUir Si. < i«**leadt 0
NAZNANILO.
Od 'Mestne hranilnice ljubljanske* prejeli smo nekaj računskih zaključkov z natančno označbo vrednosti vsake hranilne vloge po številkah z dne 31. decembra 1905.
Lastniki knjižic dobijo omenjene obračune brezplačno, ako nam dopo--^ljejo 5 centov za [Kištnino.
Upravništvo "Glasa Naroda", (v d lOmaj)
_________.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Radeče vina (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE .NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $8.50 galona DROŽNIK $2.75 galona. — tfajmanje posode za žganje so 4% galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naroČila se priporoča
JOHN KRAKER 1199 m. OUir St, Cleveland, Ohio.
^____:__JL -
Pravi blagoslov za vse človeštvo! =====

Knjige za xdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in dru-pih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGK S. KNEIPPA:
"DOMAČI ZDRAVNIK" v slovenskem jeziku. Cena r,«>c^ •'MOJE LIECENJE ILI KUČ-NI LIEKAR" v hrvatskem jeziku. Cena 1. 25 dol.	'
Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, iajbel). tavientrote i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order. Priporoča se
K. AUSENIK, 114«—Mtb Street Brooklyn. N. Y.

Testament.
—o— >
Povest, spisal dr. Janko K r s n i k. —o— (Nadaljevanje.)
Oni je klel potihoma, in Tomaž je znal, da je ugenil pravo.
"Kaj ti ne dado Metke — doma?" je vprašal potem naravnost.
"Saj bi jo bili — pa sedaj je prišel ta —!" Gotard ni izustil robate bese<ie, ki mu je bila na ustnih.
Moža sta se v kratkem popolnoma umela; oba je vezalo sovraštvo do ene in «>-ebe. Zuajei vpraša Omahne:
"Ali znaš brati?" "Ne!"
K j — škoda!"
Dalje Tomaž opomnje svoje ni o-pravic-eval, in tudi Gotard ni več povpraševal o nji.
Drug znanec iz Št. Ožbolta je bil pi i "e tlel k njiuia, imovit kmet, ki je jel na široko razkladati, dr je bil pri izvrstnem doktorju zaradi velike pravde in kako dobro je opravil. Tomaž je pazno poslušal in vprašal, kje biva ta pravdni doktor. Zvedel je to kmalu, in ko so bili drugi vtopljeni zopet v čisto druge pogovore, je prosil Gotarda, naj ga počaka, da se popeljeta drug za drugim domov. On se bo vrnil takoj.
Napotil se je k doktorju, znanemu ljubljanskemu advokatu. Tam ja iz-vlekel iz zašitka v telovniku zavitek g testamentom, ki ga je nosil vedno s selxij, in prosil odvetnika, naj mu prebere pisanje.
Isto je bilo kratko.
Tujec — podpisanega imena si O-mahnc ni mogel zapomniti — je imenoval tržaško najdenko, rejenko Metki« pri Brnotovih svojim dedičem. Rekel je, da je to njegova nezakonska hči. O materi njeni ni bilo govora; povedal ji je le. da so dotične listine in pisma, ki pričajo o nji, shranjene na njegovem domu v Sežani.
Odvetnik ni našel posebnega v vsem pisanju, in ko mu je Omahne rekel, da ga je znanec prosil poizvedeti, je li vse prav zapisano v tem testamentu, da bi ne bilo kake pravde, je potrdi odvetnik to ter izročil list zopet Tomažu.	•
"Dobro je, če se take reči prepiše" — je omenil še končno doktor Omahne tu.
Temu se je zdelo to tudi prav. Bil je silno razburjen, ali čakal je vendar, da je odvetnik dal napraviti prepis testamenta in niu izročil oboje.
Kri mu je silila v glavo, ko je korakal zopet proti krčmi.
"Torej zato se ženiš, Miklavž! O ti —!"
Samo te besede je izustil pol uglasilo. —
Malo potem sta odrinila z Gotar-diun ti rug za drugim j>o prašni veliki cesti proti domu.
Pri Peregrinu na Pre voji h sta malo odpo.-ila in dela konje v hlev. Gotard je vozil s parom in bil težko naložil. Tu jima govor ni tekel več o prejšnjem predmetu; bilo je, kakor bi se *jra vsak izmed njiju ogibal. Stoprv, ko >ia izuova zapregla — trd mrak je že le«ral na brda nad cesto — je stopil Omahne k tovarišu in mu pomolil zavitek papirja:
"To spravi, Gotard — dobro spravi! Jaz imam tudi eno; pa varuj, da ne izuuhiš za Metko bo dobro, pa le varuj, da ti kdo ne vzame!"
"I, kaj pa je?" je hitel oni ves iz-nenaden.
"Le molči, govorila bova še; sedaj še ni pre|H>zno, in ta papir konča To-polšeaka!"
Gotardu je šinilo nekaj v glavo iz onega starega pripovedovanja o 0-ji ahnetovem Tomažu in Topolšeako-vem očetu, kako sta morila ubežne Francoze — in nekako neprijetno mu je lezlo po hrbtu pri slovesnem Tomaževem {rovoru.
Pa verjel je starcu, ki je tudi Metki dobro hotel, in je varno spravil zavitek. Pognala sta in trda tema ju je že objela, ko sta zavila v Črni Graben.
Ostajala nista nikjer več; stoprv pod klancem pred Topolščakovim domom se je oglasil Gotard, ki je vozil za Tomažem:
"Stoj, da poženem naprej!"
Omahne je umel, da oni ne mara počakati gori ter se je umaknil s tira. Gotard je jx>gnal in naglo vozil mimo {stričevega doma.
Miklavž je bil nrvi. H s* je oglasil pred vežo, ko je Tomaž pripeljal vo-zič na dvorišče.
"Si li vse opravil?"
"Kaj bi ne ? Saj ni bilo tolikol" je godrnjal oni izprezajoč kobilo. Zvalili so sodček vina z voza v klet in potem je vabil Topolšeak Tomaža k večerji; tudi polič vina mu je velel prinesti, kar je bila redka navada. Lokavemu Omahnetu se je zdelo to posebno sumnjivo in pil je počasi; gospodar pa je hodil sčmtertja po sobi, tiščal roke za hlačni rob ter govoril o vsakdanjih rečeh.
"Brnotov je vozil z menoj," je zinil Tomaž med drugim.
"Zakaj ni ustavil tu?"
"Ne vem; menda se mu je mudilo! Pa — saj bo že okoli polnoči"
"Da, da, polnoč je; čakali smo te dolgo! Nocoj boš menda tu spal t"
Topolšeak je stavil zadnje vprašanje kakor prigovarjajoč, akopram je ; vedel, da Tomaž ne ostane; hodil je ( najraši domov, dasi je bilo še tako po- t zno. Odrekel je tudi sedaj in po Mi- J klavževem licu je šinila skrivna zado-voljnost, česar pa oni ni zapazil.
Malo potem je odšel, Topolšeak pa 1 je zaprl za njim; toda zaklenil ni, ne- i go le pazno vlekel na uho, ali oni od- 1 haja. Ko ni bilo več čuti stopinje, je odprl zopet tiho vrata in šel po prstih do mize pod lipama. Tam je sedel na klop in čakal. Težko je sopel, a vendar še vsak trenutek pridrževal sapo, da bi prej čul, se li kdo ne bliža. Temno je bilo, da ni razločil bele ceste pred seboj do brega; pri hlevu pa je z a godrnjal časih pes, akopram je poznal gospodarja.
Tomaž je vtem dospel do svoje koče. Iskal je ped tnalom čavlja, s kte-rim je odpiral primitivno zaporico v vratih, ali ni ga mogel najti.
"Kam sem ga porinil — vraga?" je zamrmral poluglasno in iztikal po žepih za kresilom in gobo.
V tem trenutku pa je začutil silen udarec po glavi, zvrtelo se mu je in nezavesten se je zgrudil pod kap. Velik, širokopleč mož se je pripognil k njemu in mu pretipal žepe. V telovniku je zadel ob zavitek in ga hitro izvlekel. Nekoliko drobiža je bilo tudi v stranskem žepu, toda istega se ni doteknil; potem je nezavestnega Tomaža potegnil pod visok prag pred kočo in ga tako položil, češ, mislili bodo ljudje, da se je zvrnil s praga na vzdol — stisnil mu čavelj, s kterim so se odpirala vrata, v roko in odšel brzo proti Topolščakovini.
Miklavž se je tam pod lipama že tresel od same nestrpnosti. Začul je sedaj korake in zažvižgal tanko med zobmi. Prišlec je odgovoril istotako.
"Si H ti — Klander?"
"Sem — sem!"
"Ali si dobil?"
"Mislim, da imam!"
"Tiho stopaj, tiho, za mano!"
Ytem ga je Miklavž odvel v hišo, trdno zaklenil vrata in se splazil z mešetarjem v najvarnejši prostor — v klet. Tam ju ni mogel čuti nihče, niti ne videti, ker klet ni imela oken. Krčmar je užgal svetilko in hitel: "Daj sem, daj, pokaži, kaj si dobil!"
Mešetar je pomolil zavitek onemu; na zunanjem papirju so bile sveže krvave proge.
Miklavž se izprvega ni hotel pisma ni dotekniti. Frestrašeno je viknil:
"Ali si ga, ali si ga moral?"
"Kaj pa? Yes dan sem brskal po bajti, vsak kot sem pretekml, vse deske odkril, vse skrinje in omare pre-iskal, vse cunje premetal, pod streho za slamo sezal — pa nič, nikjer nič! Dejal sem, da dedec to pri sebi nosi, in nisem se zmotil. Eno sem mu dal čez klobuk, pa je bilo! Jutri, mislim, da bo dober — vedel itak ne bo, kdo ga je tako trdo pot i pal. Tebe bo imel posebno v čislih, Miklavž, lie, he, name pa niti misliti ne more. Pa — daj mi malo pijače: ves dan sem se postil; kaj misliš li, da ima kak požirek ali kako drobtino v koči ta duša bera-ška?"
Topolšeak je strmel predse.
"Si ga li ubil?" je vprašal zamolklo. —
"Menda ne! Jaz mislim, da ima trdo bučo."
"Tega ti nisem velel — ubijati!"
"I. kaj >e boš izgovarjal! Če naju zalotijo, bodo naju skupno, brate moj! Sedaj pa daj vina in potem bova brala, kar je tam notri! Kaj stojiš tu kakor kamen?"
Miklavžu je temna in zlobna misel rojila po glavi. Eno hudodelstvo je bilo za njim — kaj, ko bi se ga izne-bil z drugim ? Pogled, s kterim je na-nagloma premeril široko postavo Klandrovo, je bil tako čuden, da je mešetar osupnil.
A dejal je takoj porogljivo: "Kaj me meriš, prijatelj? Večji sem in krepkejši od tebe, in če to ni dovolj — je pa to!,r
Rekši je izvlekel velik nož iz stranskega žepa in ga zasukal pred Topol-čakom, da je gladko jeklo zalesketa-Io v odsvitu svetilkinem. Oni je srdito stisnil ustni in molče natočil vina v majoliko, ktero je Klander skoro na dušek izpraznil.
"Iioš li še?" vpraša krčmar.
"He, he, da bi bil pijan — kaj ne? Ej. Topolšeak, Klandra ne boš preva-ril! Ko bi se jaz napil, bi bilo pač zadnjikrat; in potem bi me ti zakopal tja v zadnji kot pod tisto veliko kad — tam, kamor je stari tvoj Francoze zakopaval. Saj menda še leže tamkaj. He, he, Klander ni za tako družbo! Pa sedaj pogledi, če sem li pravo prinesel — škoda bi bilo —"
Vtem je bil Topolšeak, ki je jezno gledal prekanjenega potepuha, toda niti črhnil besedice, razgenil krvavi zavitek in vzel iz njega pismo. Bral je le naslov: "testament" in ga potem vteknil v žep. Zavitek pa je držal nad svetilko, da je zgoreL
11 Pokaži, pokaži!'' je silil Klander zlobno.
"Kaj ti mari?"
"Toliko ne, ko tebi, he, he! Toda brate, sedaj pa daj, da bom imel malo drobiža za prihodnji teden — ker pogosto ne bom hodil k tebi — to se pravi, po vsak krajcar — rad me tudi ne
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hud im napadom reumatizma, neu-ralgije. prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. Ill Brez varnostne znamke ^^^ "sidro" ni pravo. ^^ 25 in 50 centov.
^ F. AD. RICHTER k Co.
215 Pearl St.	New York.
boš videl in zato, da bo dalj mir — daj, daj!"
Miklavž je molče izvlekel nekoliko tolarjev iz žepa in jih vrgel na sod pred mešetarja.
(Dalje prihodnjič.)
Kje je IVAN HLUPAR? Doma je iz fare Semič. Pred časom je bil pri meni v Wakerville, Mont., na hrani. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da ga blagovoli naznaniti meni: Ana Špehar, Ked-lands, Cal.	(9-10—5)
Domače podjetje.
Vsak Slovenec ali Hrvat pij»?[ -naj v korist svojega idravja "Triglav" zdravilno grenko vino in "Ban Jelaeič gren-
čico", ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina.
fl Dobi se pn:	f
"Triglav Chemical Works",
668 W. IStH St.,
1CHICAGO, IUL.|
miiHw LIH ...........>.....mm^mwmmmrnm^^^
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpež no iu dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do .$80.
Josip Tratnik
276 First Avenne, Milwaukee, Wis,
priporoča vsem cenje/iim rojakom / Milwaukee in okolici svoj lepo ure-eni
SALOON
PIJAČA 1ZBORNA, POSTREŽBA TOOK A! Svoji k tvojim I Opomba. Pošilja tudi denarje i staro domovino ter je v kupčijak zvezi i bančnim uradom Fr. Saksei * Nrw Torku	(v <Setr>
OZNANILO.
Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. JOHN CUZAKA, 1227 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Dotičnik ima pravico sprejemati naročnino in oglase za naš list.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Slovencem in Hrvatom pri* poročam svoi
SALOON
v obilen poset. Točim vedno aveže pivo» dobra v Ina in whiskey ter
imam v zalogi zelo flne amodke.
Hojakom pošiljam denarje -v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa« robrodne in železniške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakseriem v New "Y or ku.
Z velespoštovanjem
Ivan Ciovže,
Ely, Minn.
m
Skušnja u£U
Podpisani naznanjam »ojdeom, da izdelujem
ZDRAVILNO (JREHKO VINO
po najboljSem navodilu. Is tih ni la karala, ki jih je dobiti v Evropi u Ameriki, *er is Haaga, aaravaef a viaa,
Kdor boleha na želodca ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Poiilja ae v zabojih po 1 tncat (12 ateklenic) na vac kraje np«< ttih drfav Severne Amerike.
V obilna naročila se priponfia JOSIP RUSb, UZ Saatt Santa R At&, PbcMo.
RED STAR LINE
Prikooorska porodna dražba „Rudeča zvezda9
posreduje redno vožigo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpesom ^ * ★ * ♦ ♦ ♦ ♦ Fhiladciphijo in Antwerpeuoni

Frwaib poUifc* o Sledečimi ro&nimi parnikh
VADERIAND in «IJaka 12017 ten. ZEELAND............. £305 ion.
Pri cenah za medkrovje so vpoStete hrana, najboljša
KROGNiiND............12760 ton
FINNLAHC..............I27S0 ton
potrebščine, dobre*
Pot čez Antwerpen ie jedaa najkrajših te na ^prijetnejših za potnike Iz al v Avstrijo s na Kranjsko, Stajtnko. Itoroiko. ramorje, Hrvatska, Dalmacijo ic druge dele Avstrije.
Is NEW YORK A odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur dopo-hi dne od pomola Stev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PMILAO^U« PHUE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vpratan; ali kupovanja voiniih listkov ae je obrniti na:
Slika predstavlja uro za go-tpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", in je
jamčena za 20 let.
Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka	9
Elgin all Springfield na IS kamnov.
Blago se pošilja na zahtevo stane sedaj samo
$13.00,
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem
Jacob StonioH,
E. Madison St.
-.....-.......... ■ fl o t
Chicago, IU«
Cenjeni rojaki!
Veselilo naju bode, ako se oglasite v naj onem saloonu
Eaglets Nest Saloon95
v Ked Lodge Mont, kjer je postrežba takorekoče up to date.
Spoštovanjem
Nelson & Turach, gostilničarja.
Box 313	Red Lodge, Mont.

Največja krščanska tvrdka za izdelovanje društvenih
zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov
1 !
V AMERIKI
Bo BACHMAN,
osu 00. Centre Ave.,
Chicago, 111. i
Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igelt za vsa slovanska društva kakor: slovenska, Češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna.
BP" Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (ce-nik) katerega pošljem hitro in brezplačno. i < Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznamlh pisem od slo-j> vanskih društev iz Amerike.	Z odličnim spoštovanjem
j'	E. BACHMAN. *
I
r
Ki i je pod^una priporo Sam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
iu«-iuy urtxuwitr. — , o NEW YORK o o
« katerem točim vedno pivor doma ^rešana in iroportirana vina, fine likeije ter prodajam izvrstne smodke......
Imam vedno pripravljen dober * prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hr-vatje doM..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna.......-......
Za obilen poset se priporoča
FRIOA VON* KROGE
W7-1S9 Qraaawkk Street, New Y«k
CUNARD LINE
PARNiKl PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
MBNUI IMAJO JAKO OBSRŽEm POKBIT PROSTOR ULOVU ZA SKTANJE POTKIKOV TBETiEGl RAZRED*
odpluje iz New York a djeJwk8. maja.
nunm
odpluje iz] New Vorkn dne 22. maja.
odpluje iz New Vorku dne 29. maja.
CLTONlAj 8LAV0N1A m PANN0N1A so parniki ns jva vi-laka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zcio pnklada? sa tretji razred, JEDILA eo dobra i a potu ikona trikrat na daa pn mušL poetrežena
Vožnje iistke prodajajo pocbla56e.il agentje ln
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
81 Broad«*!, New York	126 State St., Boston.
67 Dearborn Bt 0 KSiicauo.


MSTBO-AmiCAN LIKE
Regularni potni parniki
"Q1UL»IA** odpluje 15. maja. "GEORGIA" odpluje 29. maja.
vozijo med,New Yorkom, Trstom in
NajpnpravnejSa ln na.)e«-u«»jsa paroorcona frta v Ljubljano in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljub1 liane le SO jcentov. Potniki dosj.o inti dan na parnik. ko od doma £redo'

1!----
Comoapie Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.!
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA \H UU8UANL
POSTM PARMKI SO:
1*2,000 ton, 2I>00 konjskih moči.
4<La Lorraine" na dva vijaka. "La Savoie" „ uLa Touraine" ,, "L'Aquitaine" ,, "La liretagne"... "La Champagne"
...................12,1 K H)
10,0110
.............. .8,<hh>
2.*>,<hi«I 12,0(X» 10,000
9,(MM) '.(,000
"La Gascogne".................................8,tM>0 „
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. pri dopolndne i z pristanišča št. 42 .North Hirer, ob Morton St, N. I.
•LA TOURAINE 17 ^aja 190G. -LA SAVOIE	21. junija 1906.
•LA SAVOIE	24. maja 1^06. (*LA PROVENCE 2S. junija 1906.
•LA PROVENCE 31. maja i906. *LA LORRAINE 5. julija 1906. •LA LORRAINE 7. junija 1906. 'LA TOURAINE 12. julija 1906. •LA TOURAINE 14. junija 1906. La Bretagne	1!». julija 1906.
Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Gascogne 12. maja 1906 3. P. M. La Bretagne 19. maja 1906 3. P. M. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r % d a.
M. W. Kozminski, generalni agent /.a zupad,
71 Dearborn St., ChlcaRO, Iti
THE FOREST CITY BREWING £
Jedina Češko-S!ayjanska
protitrustna pivovarna družba
— v Clevelandu, O.	—
Vari iz najboljšega amerikanskegn sladu iu iz i m po rti-ranega češkega hiuela iz Žatea
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval druzega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "F>ra^ciroj**. Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnstovega jarma.
Naša pivovarna nahaja se na XJnlon Street, nasproti Wheatland in Momewood St. •	Matej Bečko, ko lektor. , ■■ <•