Proslava l.O.letnice odrešenja za mariborske župnije se bo vršila: 26., 27., 28. in 29. oktobra. Prve omenjene tri dni bodo po vseh mariborskib župnih cerkvah tridnevnice. V nedeljo dne -29. oktobra bo v stolnici ob pol 6. uri zjutraj pridiga in sv. maša s skupnim sv. obhajilom; ob pol desetih slovesna škofovska sv. maša s pridigo prevzv. g. knezošk.fa dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Popoldne ob 16. iyi v st.lnici sklepna pridiga in litanije pred Najsvetejšim, ob 17. uri pa skupna spokorna procesija, pri kateri nosi Najsvetejše naš prevzv. vladika. Od frančiškanske in magdalenske cerkve ter od Sv. Jožefa pridejo verniki pod vodstvom svojih dušnih pastirjev k stolnici, kjer se pridružijo proccsiji stolne župnije. Skupna procesija pojde po Stolni ulici, Glavnem trgu, Tattenbachovi, Frančiškanski, Aleksandrovi, Slovenski, Gosposki in 10. oktobra ulici na Slomškov trg. Med procesijo se bo popevalo ter se bodo oprav.jale skupne molitve. Procesija se ustavi na Slomškovem trgu pri Križevi 'kapeli, kjer bo posvetit.v presv. Srcu Jezusovomu, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetej.im. — S himno »Povsod Boga« se p-roslava zaklju-i. Zakoni, ložitve in rojsiva. Dižavna statistika za leto 1930 objavlja zanimive podatke o sklenjenih zakonih, o locitvah zakona in o rojenih otrokih. Po svetovni vojni je število sklenjenih zakonov jako narasio ter doseglo 1. 1920 185.954 sklenjcnih zakonov. Potcm je 'števil. padalo: leta 1921 znaša 157.055, 1922. leta 131.776, 1924. leta pa 131.896. Od tega leta se-števfia;p#&&9_ pa vztrajno dviga: 1929. leta zriaša 128.119, 1930. leta pa 138.315. Največ zakonov se sklepa v Vrbaski in Moravski banovini, naj manj pa v Zetski (nekdanji Črnogori) hi v Dravski (Sloveniji). Kar se tiče loeitve zakonov, je bilo največ ločitev 1. 1923, od takrat pa stalno pada. L. 1929 je bilo 6070 ločitev, leta 1930 pa 5826. Na 100 sklenjenih zak.nov lcta 1930 je prišlo 4.21 ločenih. Zanimivi so podatki o verski pripadnosti ločencev. Največ ločitev je pri muslimanih: 1. 1930 je bilo ločenih pri muslimanih 2550 zakonov, pri pravoslavnih 2374, pri katoli.anih pa samo 418, med starokatoličani, iki so povečini odpadniki od kat. vere in cerkve ter jih je le prav malo število, je bilo prav veliko zakonskih ločitev, namreč 201. O rojstvih objavlja državna statistika te številke: L. 1930 je bilo v Jugoslaviji rojenih 494.763 otrok. Rojstveno število neprestano raste od leta 1925: leta 1930 jc prirastek na 1000 prebivalcev znašal 16.52 (rojstev), 1927. leta 13.30, 1928. leta 12.33, 1929. leta 12.25. Največ znaša ta prirastek prebivalstva v Vrbaski banovini, namreč 22.74, potem pride Drinska in Vardarska banovina, potem Savsfca, kjer znaša prirastek na 1000 prebivalccv 12.78, v Sloveniji pa 13.07. V navcdenih številkah se zrcalijo gospodarske razmere, pa tudi moralni (nravstveni) položaj ljudstva. bLi.-.uss se zahvaljnje Bogu in JMarijL Dertilov napad z revolverjem na avstrijskega kanclerja Dollfussa bi mo> gel imeti usodne posledice za njega in za avstrijsko državo. Ako bi se ne bila •krogla odbila, bi bila lahko kanclerja usmrtila. Nekaj dni po napadu je ikancler Dollfuss moral ostati v postelji, odnosno v sobi. Preden pa je potekel od zdravnika določen rok, se je fcanclei. odločil, da zapusti svojo sobo ter gre na ulko. V družbi s finančnim ministrom dr. Bureschem in s svojim zdra-' vnikom se je naenkrat pojavil na ulici, kjer je čakal avtomobil finančnega ministra. Kancler je odklonil ponujeni mu avtomobil ter rekel: »Pojdimo peš.« Ljudje so se začudili, ko so kanclerja zagledali ^ia ulici, ter so ga spoštljivo in z glasnimi vzkliki pozdravljali. Prva pot ikanclerjeva po ozdravljenju je bila v veličastno cerkev sv. Štefana. Ko jc vstopil v cerkev, je šel naprej k oltarju, kjer se shranjuje Najsvetejše, pokleknil ter počastil s spoštljivo molitvijo v zakramentu pričujočega Boga. Nato je šel k stranskemu Marijinemu oltarju ter iskreno moleč pred Marijino podobo se Materi božji zahvalil za rešitev iz smrtne nevarnosti. Kanclcr Dollfus3 je s tem dokazal sv.jo globoko vero ter vsem kristjanom dal kp zgled, kako morajo Bogu skazovati hvaležnost. Borba zoper brezbožništvo. Brezbožništvo ima ponajvcč ali skoro vedno svoje korenine v brezbožnem življenju. Najprej živi tak človek, kakor bi ne bilo Boga, kojemu bo moral dajati odgovor za svoje delovanje in nehanje. Iz njegovih strasti in tem strastem služečega srca se preseli zanikanje Boga v glavo, v razum. Naposled izjavlja tak človek: Boga ni. Pobijanje brezbožništva se mora ozirati na vzroke brezbožništva. Ako je glavni razlog v brezbožnem življenju, je najuspešnejše sredstvo zoper brezbožništvo pokristjanjenje življenja. K temu je potrebna milost božja, ki nam priteka iz zakramentov, osobito iz zakramenta presv. Reš. Telesa. Radi tega se je ustanovilo posebno društvo za pobijanje brezbožništva pod naslovom: »Svetovni križarski pohod presv. Evharistije.« To nabožno društvo šteje na svetu že preko 4 milijone članov. Tako društvo je leta 1928 tudi bilo ustanovljeno v Švici, kjer se prav oaglo razširja. Lani je društvo imelo okoli 13.000 članov. Člani tega svetovnega društva nimajo posebnih dolžnosti. Njihova naloga je češčenje presv. Rešnjega Telesa, molitev pred Najsvetejšim za razširanje vere, za spreobrnitev brezvercev in brezbožnikov ter prejemanje sv. obhajila.