70. številka.
V Trstu, v soboto 2. septembra 1893.
Tečaj
„ED1NOI
izhaja dvakrat na teden,
IT1*'
vsako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" stane t
za vse leto f. tt — ; izven Avstrije f. 9 — za '/, l0ta * 3-— » »	»	4-50
za •/« leta „ 1.50; „ „ 2.25 x ,,Nović»r"-Jem:
za vse loto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za '/« leta » 3.5tl; „ , „ 5.-za \\ leta H 1,75;	„ , 2.50
Posamične štnvilke se dobivajo v pro-daj.ilnicah tobaka v Tratu po S nvfi., v OoriH in v Ajdovsrini po 8 nvč. „N0V1ČAR" po 9 nr«.
EDINOST
Oglasi se račun* po 8 nv*. vrstica v petitu; za naslove r. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor l>i ga obseglo
navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, d omari oglasi itd. se račune po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poftiljajo uredništvu : Piazza Caserma št. 2. \'s«k« pismo mora biti frankovann. ker nefraukovaua se ne sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo Pia/za Caserma 2. Odprte reklamacije so proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko*
„V edinosti J* m»f.
Posl. Šuklje pred svojimi volilci.
Kadar-koli ae državni in deželni poslanec pref. Šuklje odloči stopiti pred svoje volilco, pričakovati nnm je velevažne in volezanimive enuncijacije (izjave). Vo-lilski shodi gosp. poslanca Šukljeja popnejo no vsikdar do take višine, da smo prisiljeni zabeležiti jih kot znamenite do« god k o v politički zgodovini nade ožje domovine slovenske.
To jo naravno: gospod Šukljo ni le nenavaden talent, ampak tudi jako spreten in rutiniran parlamentarec. S pripomoČjo nenavadne svojo nadarjenosti udomačil in orijentiral se je n. pr. nena radno hitro v silnih in nepreglednih vrstah Številk državnega proračuna, kar Be menda ne posreći niti vsakemu desetemu poslancu ; s pripornočjo svoje spretnosti in rodnosti pogodil pa jo kar hkratu vsa sredstva in ▼se finese pm lamentariške taktike ; in ker mu je pole tega Bog podelil dar lepe zgovornosti in mu je dikcija (zlog) zelo prijetna in prikupljtva, ni se mu bati, da ne bi se zbralo t kolo njega lepo število po-.■luAalcev, kadar se oglasi bodisi v državnem zboru ali pa pri kakem volilskem shodu.
Da je gospod Šukljo talent, v tej godbi eo menda strinjamo vsi somišljeniki
in neanmišljcniki njegovi. Dvomimo, da bi
mu glede nadarjenosti katerikoli ožjih njegovih tovarišev sezal do glave, kamo-li preto glave! In ta naša sodba ne velja samo — Bog nam oprosti to predrznost! — /.a one poslance, ki so res „slovenski" po rodu in po jeziku, (dočim si gledč m i š-1 j h u j a za danes ne upamo na dan se svojo sodbo), ampak tudi za onega tudi« -slovenskega visokorodnega poslanca, ki čuje na zveneče ime grofa Hohenwartha in ki je menda Se danes, vzlic ropotanju vodje nemških liberalcev, bojevitega gosp. Plener jn, poleg ministra-predsednika samega v družbi z načelnikom poljskemu klubu
najvažnejši činitelj v parlamentu avstrijskem : ali tudi na srečo avstrijskega slo-vanstvs, v tem pa gredo menenja zelo navskrii.
Gosp. Šuklje je torej odličnjak ne I o mej svojimi slovenskimi tovariši, ampak ga moramo prištevati odličnjakom vse zbornice.
To je nekaj, kar izda in kar nas sili, da napeto radovednostjo pričakujemo vsa« cega shoda volilcev, katerega skliče gosp. posl. Šuklje. Tako je bilo tudi to pot, ko je večkrat omenjeni poslanec za dan 26. avgusta sklical svoje volilce v Novemmestu. Osobito slovenska inteligencija pričakovala je nestrpno poročila o tem shodu Šuklje-jevih volilcev: dotične tri številke „Slovenskega Naroda* romale so kar iz roke v roko. In slovenska javnost se ni varala : g. Šuklje nam je tudi takrat podal sijajen dokaz poslanske zgovornosti in v n a n j i efekt njegovega poročila je popolen in mogočen je utis, kojega so morala napraviti njegova dokazivanja na vsakterega. In ker je tako, morali smo se pokloniti pred talentom g. poslanoa Šukljeja.
In vender vender: če tudi ne moremo tajiti, da ne bi bila briljantna dokazivanja g. Šukljeja napravila na nas mogočen vtis, vendar moramo izjaviti, da naa n i a o prepričala v vsakem pogledu.
Znano je, da se do sedaj navadno n i a m o strinjali s gosp. poslancem, kar bi utegnilo vzbuditi menenje, da se tudi sedaj nočemo soglašati ž njim zgolj zato, ker hočemo biti za vsako ceno dosledni. Taka doslednost bil« bi za las podobna trmoglavosti. Trmoglavosti pa nočemo kazati nikjer.
Poročilo g. posl. Šukljeja razdelili bi mi na tri dele. Prvi del tega poročila bavi se z lokalnimi gospodarskimi vprašanji, važnimi v prvi vrsti le za Dolenjsko. Naravno, da ves ta del nima tolike važnosti za nas, vender bode zanimal naše čitatelje predlog gosp. Šukljeja, zadevajoč p r o-
PODLISTEK. Pesmi brez imena.
Priobiuje Ivan Fajdiga.
XIV.
„Vrednost naroda ceni se po njegovih gledališčih.*1
Ta rek je star. Že stari Grki nasla njali so slavo svojega naroda nanj in ga upoštevali pri vsaki priliki — od njega morebiti izvira tudi velikost in sijaj njihovih tragedij, slava njihovih dramatskih pesnikov — slava njihovegs naroda . . .
Obiskal sem svojega mladega prijatelja prav mnogokrat. Bival je v pol raz-paleiu gradu s staro svojo teto sam.
Ali vedno, kadar sem došel, čepel je pri mizi ter pisal.
Okrog njega po mizi ležalo je nagro-madenega dovršenega pisfva njegove roke — zgol dramatski umotvori.
In zares, pisal je mnogo, bil jo plodovi), da morda malokdo tako.
Nekoč — bilo je krasno popoludne po lfti — obiščem ga zopet v njegovi temni, ječi podobni izbi v grajskem stolpiči. Čepel je, nebrižoč se za krasno prirodo, ki jo sijala v zlatem solnci pod gradom okrog, tor pisal. Dolgi njegovi lnsje
■krbovanje kraških pokrajin s pitno vodo. Po menenju g. Šukljeja — katero menenje sprejmemo tudi mi brezpogojno — preskrbovanje našega Krasa s pitno vodo ne zadeva samo dotičnih občin, oziroma dežele, temveč da je tu prizadet tudi eminenten državni interes ter da je pred vsem dolžnost države, prihiteti na pomoč onim revežem, ki stradajo vode. V zmislu tega svojega prepričanja stavil je poslanec Šuklje v deželnem zboru Kranjskem predlog, da pri onih vodnih napravah, ki se po deželnem zakonu proglasijo deželnim podjetjem, naj prevzame država do 50% proračunjene potrebščine proti temu, da dežela prispeva do 30%, prizadeti udeleženci pa 207«. Vprašanje preskrbovanja pitne vode je gotovo pereče in zadovoljstvom smo čitali v poročilu g. poslanca Šukljeja zatrdilo, da se gospoda finančni in poljedelski minister jako zanimata sa to zadevo; le to nam nekoliko greni naše zadovoljstvo, da se bojimo, da ne bi bil gospod poslanec nekoliko preoptimističen.
V drugem delu poročila govoril je gosp. posl. o svojem delovanju v državnem zboru. Ker se tiče njegovih izvajanj o zloglasni vinski klavzuli v nesrečni trgovinski pogodbi z Italijo in pa o u ravnanju valute, moramo očitno izjaviti — kakor sicer obžalujemo to nesoglasje —, dase nikakor ne moremo strinjati ž njim. Mi se sicer ne moremo s puščati v kontroverze z učenim gosp, poslancem ; že zato ne, ker nam nedostaje njegovo učenosti, ker nismo strokovnjaki v trgovinsko-političnih zadevah in pa, ker nismo toli srečni, da bi nam bili na razpolago vsi oni službeni statistiSki podatki, iz katerih je zajemal gosp. poslanec dokaze, da se motimo vsi mi, kateri nikakor ne moremo hvaliti vlade, da nas je oblagodarila z vinsko klavzulo in regulacijo valute. Mi se moramo torej omejiti na pojave javnega menenja, zaje-
viseli so mu kar čez čelo doli na papir, tako, da je bil vanje kar skrit in jih je često moral metati z glavo nad pleča, da mu niso zatemnili pogleda.
„Slavoj !" zakličom mu (Slavoj mu je bilo namreč najdražje ime, čeravno se je zval Francetom), „Slavoj, bodi umen in nekoliko odmori; pokvariš si zdravje in izkoplješ s peresom prerani grob — že tako si bled — —■
„Pusti me," mi odgovori, „moram. Čutim še premnogo gradiva v sebi, — ko to porabim, — potem bodem že počival." „A kaj ti hasne vse to, čemu pišeš?* „Zares, ne hasne mi ničesa in vender pišem, ker mi je notranje povelje, srčni ukaz ! Tudi sem neskončno srečen poleg tega, brezi tega bi niti živeti ne mogel I* „Ali čemu ne pošlješ svojih umotvorov gledališču, da bi narod užival krasoto tvojega duha P*
„Pošiljam — o, redno pošiljam ! Kadar dovršim igrokaz, dramo, tragedijo, pošljem jo gledališkemu odseku v presojo. V treh dneh dobim redno duhotvor nazaj — odklonjen."
„Odklonjen! Pw
„Da, odklonjen, niti jeden ni bil vzprejet in to vse so zgol odklonjena dela mojega duha, peresa."
majočega iz v^a kdanje skušnje. Id tega poslednjega ni smeti prezirati, kajti glas ljudstva — tako pravijo — je božji glas. In ta nam pravi: da je \in-ka klavzula toli pogubna za naše južne pokrajine, da utegne, v družbi z trtno ušjo in drugimi boleznimi, popolnoma uničiti naše vinogradstvo. Saj je mogoče, da stvar ni tako huda, kolikor se tiče Dolenjske; ali gosp. posl, naj bi malo pogledal v našo Istro, posebno v Dalmacijo: tam bi mu zapeli vse drugačno pesem o vinski klavzuli. Pogledal naj bi v Dalmacijo in našal bi, da imajo tam še na tisoče hektolitrov starega vina in da so kar obupani, ker ne vedo, kam spraviti novo.
V dokaz, da omen)una trg. pogodba ni nikako zlo, navel je gosp. poslanec, da vrednost metričnega stota (centa) italijanskega importa znaša le 9 gld. 50 kr., d čim znaša vrednost našega eksporta 27 gld. 70 kr. Temu ne moremo oporekati in moramo verjeti gosp. poslancu na besedo. Toda vprašati moramo — in to je važno —kateri izdelki igrajo prvo ulogo v avstrijskem eksporta in ali imajo južne pokrajiue sploh kak in koliko dobička od tiste ugodne razlike v vrednosti našega in italijanskega eksport« P Gosp. poslaneo je celo menenja, da je uvažanje italijanskega vina na korist naši vinski produkciji, ker z italijanskim vinoui lehko mešajo naš domači pridelek, kar se dogaja na Ogrskem in Nižje-Avstrijskem; čemur bi mi pripomnili, da tudi marsikje drugje. In gosp, posl. vsklika; „Kaj bi pač počela naša vinska trgovina, da ne bi mogla pomagati si na ta način vsaj za toliko časa, da se zopet ojači domača vinska produkcija P" Na ta vzklik moramo so vprašati začudjeni: kako so si pomagali naši vinogradniki v dolgem dolgem času pred vinsko klavzulo P In takrat je vinogradstvo gotovo tudi imelo svoje mastne in svoje suhe dobe!! Iu kako naj Be ojači vinska produk-
te li mogoče! In vender mi je znano, da pišeš izborno, krasno t In kako hoče narod naš — — — P"
„Da, ako bi razsojal narod ! Sopho-kleja, Evripida, razsojal je narod, zatoraj bil je alaven — a pri nas P S kakimi ide jali dramatskega pesništva se odeva naše
razsodništvo P--Saj me menda umeješ
in umeješ, kako to pride, da dobodem slednje delo v treh dneh odklonjeno P"
„Ker ti je neprečitano odklonijo ! O blagi Grki!"
„Tako je — ne da se pomoči I A jedno to prosim prijatelj: kadar mi pro-mine duh in zagrebo telesne ostaline moje v zemljo, vzprejmi to pisfvo in je zapri v globočine omara tvojega. Slava našega naroda počiva naj v globočinah o m a r o v !"
Neko noč bilo je razsvitleno njegovo okno nenavadno dolgo. — 8toprav proti jutru ugasnil je gori svit.
Druzega dne napotim se zarana do njega, — a našel sem ga sklonjenega čez mizo, spati — večno spanje ; zgorela je luč njegovega duha do poslednje iskrice !
XV.
Konečno pn je nastopila napovedana, grozna katastrofa !
V J"
V noči čutili so prebivalci jedne ženske polovioe — protinožcom pripetilo se je ob jednem, a po dnevi — silen ne-uutljiv sunek, ki ui prihajal, kakor navadno ob potresih, iz jedra zvezde same, marveč od zunaj planeta. Se sunkom združen bil jo silen piš in vihar, ki je podiral hiše in gozde in ob katerem je nastalo po zomlji grozovito bobnenje. A vihar je hipoma ponehal, dočim je nastala okoli vse zemsko obli silna tema, katera niti ui pro-minola, ko je imelo nastopiti jutro.
Kajti jutra sploh ni bilo več, — solnce ni izšlo.
Istinito je bilo toraj : zemlja pala je iz tira, pahnena po bežočem tujem planetu, čegar puh ob njo je tudi pro« vzročil katastrofo.
Tedaj pa je zavladala po zemlji grozovita propasr.
Ljudje, uvidevši grozno istino, o kateri so učenjaki že mnogo let trdili, da je neizogibna, da utegne nastopiti nepričakovano, neizračunljivo glede dobe nastopa svojega, ker jo odvisna od slučaja v večno se pretvarjajočem stvarstvu, — zagnali so obupen krik, d:« so je razlegalo iz gore v dol. Mnogi od njih prižigali so baklje tor iskali izidu, o t o t v o iz strašne osode. Prizori, ki so so prijavljali obup
°ija, alco odpiramo vrata tujemu pridelku, d-i dela konkurencijo domačemu ? To ven-der ni lahko umevno: jačiti domače produkcijo s tem, da podpiramo — tujo !
Glede valutnega vprašanja informovali smo ae navlasč pri večih trgovcih na glasu, in od teh smo izvedeli : da so bili vsi brez isjeme veliki skeptiki od prvega začetka; da so kar •trmeli, ker ae je pričela hiša graditi — pri strehi; da so se izjalovile vse nade, stavljene ▼ uravnavo valute, a da so se uresničile vse bojazni; in slednjič : da je smatrati vso akcije uravnanja valute kot popolnoma ponesrečeno. Tako sodijo rutinirani trgovci in strokovnjaki tržaški, a ta sodba je zelo različna od nazorov Šukljejevih.
V	jed ne m pogledu pa moramo odločno pohvaliti gosp. poslanca Sukljeja : o n s e pred volilci ne kaže drugačnega, kakor je v zbornici na Dunaju; on zagovarja unožko in neustrašeno bremena, za katera je glasoval v parlamentu. To je možko, to je lepo !
V	Šukljeju tiči precej oportunista — na Duuaju in pred volilci. Mi ne soglašamo žnjim uprav radi njegovega, predaleč segajočega oportunizma — tega niamo tajili nikdar; ali ugaja nam, da svoje nazore brani tudi pred volilci ter da mu ne sloni na tilniku tisti Janusov obraz, ki ae vedno obrača, kakor ravno potreba nanese : ki na Dunaju kaže svojo smehljajočo stran, pred volilci pa kislo in kla-▼erno. V tem pogledu se Šuklje kaj ugodno razlikuje od nekaterih njegovih slovenskih tovarišev, ki na Dunaju smehljajočim licem k vsemu rečejo „da in amen", pred volilci pa ropotajo o groznih in neznosnih bremenih. Seveda : katero sredstvo je pri-kladnejše, da ai pridobimo naklonjenost kmeta-trpioa, nego ako malo poropotamo proti — davkom ? ! To aredstvo sicer ni novo, ali izdatno je; posebno lepo pa gotovo ni.
Tretji del Šukljevega poročila je naj-razsežnejši in tudi najzanimivejši. O tem prihodnjič.
DOPISI.
Iz Pomjana, dne 26. avgusta 1893. [Izv. dop.] Sveta jeza me je pograbila, ko sem bral včerajšni poluuradni „Mattino". Tako nesramnih lažij in natoloevanj še nisem videl nakupičenih v kakem časopisu.
Taki zavratni napadi na našo slovansko poštenost morali bi se kaznovati.
Zakaj dopisun natolcujo našega župana, je nam tukaj jasna, poznana stvar;
nemu pogledu, bili so nepopisne krasote in groze.
A tudi podobe, javljajoče ae izven zemlje v večni temiui, bile ao prečarobne. In planet, ki je v svojem begu iztrgal zemljo iz njenega tira ter jo vlekel za seboj skozi brezdanjo večnost, bil je nepopisno krasen — nesrečni rod zomlje videl ga je dirjati pred zemljo, in kako je utrinjal raz svoje ogromno truplo mnogoštevilno krasne iskre.
In ona nešteta čuda svetov, mimo katerih je dirjala neznatna zemlja o svojem smrtnem begu, javljala so se v lepoti, o kakoršni bivalec sedunozvezdnega kroga ni imel nikakovega pojma in gotovo je, da bi se bil čudom čudil in radoval ob toliki brezkončni lepoti stvarstva, da mu je bilo dano dalje živeti.
A odsočnoat od blagotvornega, žitje-rodnega solnca in neodmorni piš, kateri je provzročevala razburkana zemska atmosfera, provzročila sta neznosni mraz, o katerem je jelo umirati vsaktero animalsko življenje.
V istem hipu pak je prominola v nesrečnem človeštvu vsaktera sebičnost, vsaktero sovraštvo, marveč vsi rodovi, brezi razločka jezika in .veljave" svoje, občutili ao jednako usodo, ki je zadela slednjega brezi izjeme — da! oni, ki jo šu
ker pa jo mej bralci „Edinosti44 mnogo takih, kojim tukajšne razmere še vedno niso dobro znane, povedano naj bo, d* je dopisun rodom Slovenec, da se je navzel laškega duha, ko je v laških šolah dobival — kljuke. Sedaj pa, ko je minila pri nas laška era, hotel je zopet preiti v naš tabor, a mi mu nismo mogii pozabiti, kar nam je storil slabega. In tudi njegovo življenje ni tako, da bi ga priporočalo naši družbi.
In ta človek se liki psiček zaganja v nas in laja. .....
Dopisun pravi, da smo imeli v Ben-čičevi gostilni poldrugega vraga. Zagotavljam vas, gospod urednik, da smo imeli samo enega (pa še ta je časih zginil) ; vsi drugi bili ao v neki drugi gostilni, kjer ao pili začetkom z denarjem „della Lega nazio-nale" in ko je pošel ts, na upanje. To vem iz gotovega vira; povedal mi je to tisti vrag, ki je bil v naši gostilni. OostlL-ničar upal jim je, ker je tudi on poln upa, da pridejo zopet za laško stranko časi polnih egiptovskih loncev.
Dopisun pravi dalje, da je neki hr vaški profesor nagovarjal ljudi, naj kličejo: „Živio". To ni res. Po mojih skromnih mislih pa bi bil storil le svojo dolžnost, je bi bil kaj tacega storil, na cesarjev rojstni dan. Poluuradni „Mattino" seveda ni tega menenja, kajti avstrijska misel in avstrijsko čuvstvovanje je prav« slana za italijansko rastlinstvo tukaj na Primorskem. Po „Mattino ve m" prepričanji je prav, če upijejo ljudje na cesarjev rojstni dan nasproti našemu „živio cesar" „Evviva nostro Re" in če kriče, kader naši pevci zapojejo cesarsko himno, m .... To je tako prav po mislih „Mattinovih", da nima niti besedice proti temu. Ko smol naznanili te dogodke žendarmeriji, odgovorilo se nam je, da je cesar tudi kralj ogrski, da je torej klicati „Evviva nostro H 6" ravno tak n dobro kot „živio cesar". Zaradi rečene grde besede reklo se je nam, da je bila obrnjena proti nam in ne proti ce sarju. Po takem je torej prav, ako haa grde,kedar častimo svojega pre-a vitle ga vladarja. To so prave primorske razmere! Bog se nas usmili t
Naše saatopnike pa prosimo tem potem, da nam pripomorejo do pravice, da ne b< naše ljudstvo začelo aoditi po izreku: „Bog visoko, a car daleko".
^aradi zastav, ki ao bile razobešene na našem zvoniku, pa povemo mi gonpddi pri „Mattinu", da mi vsi, kakor en mož prisegamo nanje, da smo pripravljeni dan svojo kri in avojo imetje za Onega, čegar so bile te zastave. Povemo še goapddi pri
pred malo trenotij črtil aozemljena svojega zaradi njegovega jezika, zaradi prirodinih njegovih avojin, zval gaje sedaj brata „prijatelja v nesreči" in sloga, kakoršne ni še videlo zemsko solnce in ki je zdiu ževala vse rodove v jedni usodi, vladal* je sedaj na zemski obali.
In zemlja dirjala je dalje in daljo v brezkončni temini in nosila na skorji svoji po mrazu in grozi ugonobljeni človeški rod in duhovi stvarstva v daljni brezdanji praznoti rogali so se sedaj temu strtemu zarodu ter igrali z borimi ostanki njegovimi, razprAeč jih po večni temi okrog. In cb robu begoče zemlje stal je mogočni krilatec božji in grmečim glasom, ki je od meval v najdaljniše svetove, govoril rodu človeškemu nagrobnico :
„Tako je velikosti, tako je slave tvoje konec, ošabni, bahati rod nečimurne g>» lažni človeške! Da si so zavedal na loge svoje, ki ti jo je prisodil Stvarnik, da si se zavedal opasnosti, v kateri se je zibal tvoj trhli svet — zamogel si tretio-tek žiti srečon in zadovoljen, kakor je hiIh volja Onega, ki ti je odločil za bivanje tvoje zemlje ruj. A tako »i živel v neslogi in prokletstvu in prokletstvo ui o j e grmi naj za teboj, dokler da se razprši z atomi tvojimi tvoja zemlja o n d i , kjer promine vse, kar je bilo !" — —
„Mattinu44 na »ho, da je njim in njihovim „idejalom* pri nas odzvonilo za večno, da tukaj ni več polja za njihovo ljuliko.
Prosimo pa gospdđo — če so res taki poštenjaki, kakorane se delajo — da bi uplivali na stranko lahonsko, naj povrne škodo, katero je napravila občini za časa svojega vladanja. Potem bomo verjeli njim iu njihovim. Sicer je vse zastonj.
Dalje povemo na uho gospddi pri „Matti nu", da Mmo polnoletni in nam ne treba več nikakoršnih varuhov iz njih srede.
Slovensko in avstrijsko jo uam skupen pojem. Tudi zgodovina zadnjih tržaških volitev nas potrjuje v tem. Kajti najhujši irredentovci ao poturice slovenske.
Poleg tega svojega prepričanja zdelo se nam je umestno odstraniti laško tablo uprav na cesarjev rojstni dan in razobesiti Njegovo — slovensko.
Klicati „živio cesar* imenuje „Mattino" „indegna opera". Tako izgleda avstrijski patrijotizem tržaških konservativcev!
Ego ille
Politični pregled.
Notranja dežela.
Sedaj je mendu definitivno določeno* da se državni zbor snide dne 10. oktobra. Najprvo predloži vlada seveda državni proračun za leto 18H4.
Čudno je to, do kakega upliva so prišli pri nas M a d j a r i, kakoršnega ne za«luž'jo ni po svoji gospodarski važnosti, ni po svoji kulturi. A še čudneje je to, da *e vzlic vsem dobrotam, s katerimi jih obsiplje dinastija, ne morejo spopri-jazniti z našo državo in demonstrujejo vedno, kjer koli morejo. Nedavno je madjarski list „Egyet6rtčtes* zasramoral do-tion o duhovščino, katera je dopustilu, dal so dne 18. avgusta v cerkvi peli cesarsko pesem.
Laška iredenta sega dalje in dalje, kajti na Roki hoteli so rimski in drugi italijanski izletniki uprizoriti velike iredentističke demonstracije, koje je pa ogrska vlada vonder le prepovedala radi — kolere. Kar je ogrska vlada sejala na Reki s podpiranjem laškega življa nasproti hrvatskemu, to bode tudi žela.
Na Tirolskem povzdignejo kon-c<-m septembra t. I. spomenik slovečemu junaku m branitelju avojo domovine za ča-ut francoskih vojskA Andreju Hoferju. K odkritju prid** baje cesar osobno,
Vnanje države.
„Glas Crnogorca" proslavlja
kneza Črnogorskega iu pa papeža Leona XIII. na lepem vspehu njiju pogajanj rudi uporabe slovanskega jezika pri bogoslužju. Rimsko-katoliška cerkev posluževala se bode odslej pri bogoslužju po ČSrnogori slovanskega jezika in 'inti, k> "O dognali, stekli so «?i — pravi „Gl»* Crnogorca" — velikanskih zaslug za lovanstvo sploh. S tem so pogoreli vsi oni, ki so storili v^ mogoče, da ne bi bilo prišlo do spora/umijonja.
Rusko vojno brodovje obišče skoro — kakor smo poročali že — fran-oozko pristanišče Brest. Tu poset Rusov ob francoski zemlji bode tem sijajnejši, ker udeležil se ga bod«', kakor se »;uje, tudi veliki knez Aleksij. Tako povrnejo Rusi Fraiioozum obisk brodovja poslednjih v Kronstadlu. —
Sploh poh ga R u h i j a veliko važnost v svoje brodovje in se pripravlja previdno, tla bode m"gla v slučaju nevarnosti odbiti v..uk napa«! -fe mor-ke strani. Tako je položil dne 27. t. m. sam car temeljni Kamen novemu ruskemu vojneuiu pristanišču v L i b a v i na južnem ruskem bregu Baltiškega morja. Temu pristanišču bode glavna naloga odbijati morebitne napade nemškega brodovja na ruske bregove.
V Rimu vrgli so dne 27. t. m. zopet bombo pred palač-> A I ti eri, v kateri
stanujajo papeževi plemenitaški gardisti. Zdrobila je nogo nekemu Ricciniu, sotrud-niku lista „Opinione", — ki je mej tem vsled zadobljenih ran res umrl — o katerem se še ne ve, da-li je on sam užgal bombo, ali pa je, kakor je trdil, šel slučajno mimo. Sicer je bomba le nekoliko poškodovala zidovje in utisnila okna. Letos je ta že druga bomba, ki se je razpočila pred palačo Altieri.
Različne vesti.
Osebna vest. Redaratveni ravnatelj, g. vladni svetovalec Tschernko, nastopil je včeraj tritedenski dopust. Za časa njegove odsotnosti upravljal bode z uradom g. polic, svetovalec B u s i c t.
Vrlemu možu v slovo! Iz Rojana se nam piše: V torek zvečer zbrali so se rujanski veljaki sč slavnim pevskim društvom „Zarja" na čelu, k skupnemu banketu, da se poslove od svojega preljublje* nega, odhajajočega gosp. kapelana, čest. Mateja Š k r b c a. Navzoči so bili tudi naš deželni posl., g. Franjo Dolenc, rojanski starešina — kajti oni iz Grete se je odpovedal, ćeš, da on ne pride med Slo* vence — in vsa rojanska ili gretarska domača inteligencija. Koliko so čislali rojanski farani odhajajočega gospoda, razvidno-je bilo iz raznih napitnic, v katerih so sa povdarjale zasluge odhajajočega gospoda kapelana. No samo da ae je vsikdar skazal pravega dušnega pastirja avojim ovčicam, akazal se je tudi pravega moža — narodnjaka. Deloval je, kolikor ao mu dopuščale moči in Btan, v prid in korist raznih naših narodnih društev, posebno pa podružnico ar. Cirila in Metoda, kateri je predaedoval tudi nekaj časa. D&, na ta večer se je videlo, kako zna čislati pravi slovenski okoličan može, ki mu kažejo prava pota, po katerih jedino se Uiorata ohraniti neoakrunjena po pradedih podedovana vera in materini, mili alovenski jezik.
Hitro je tekel čaa, ter prehitro je prišla 12 ura, ko smo se morali ločiti. Vsi skupaj spremili smo še goapoda kapelana do farovža, kjer ao zapeli pevci odhodnico. Ginljivim glasom poalovil se je g. kapelan od nas, stianivši nam roke. In od naše strani doneli so mu v slovo ganljivi vskliki: Da ga Bog živi Še mnogaja leta tuiu doli v tužni Iatri!
Vi pa gospodje, njegovi nasledniki, vzemite si t^ga goapoda v izgled ! Verujte, da le oni ai pridobi našo ljubezen, ki je vnet za naše narodne svetinje. Glejte torej, kaj delate !
Iz oficijslnega poročila o VIII. veliki skupščini družb* sv. Cirila in Metoda.
(Dalje). Na slovenskem telesu je še jedna rana, ki posebno skeli — to je šolstvo mej našimi brati na Koroškem. Ti pa imajo največje zaupanje v našo družbo. Ali nam ne odmevajo njihovi pojavi kakor hrepeneče vprašanje prerokovo (Is 21. 11.): „Čuvaj, kako je z nočjo P ČJuvaj, kako je z nočjo P*
--Vam, ki ste žgaii kresove sv Cirilu
in Metodu na čast, Vam, ki sto si rasvet-Ijavsli noč — upamo, da se kmalu razlega čuvajev odgovor: „Pride jutro!" Poleg teh nebeških zaščitnikov želi Vam biti i naša družba v zavetje; čeli i ona preganjati dušno noč, da Vam zašije beli dan. Iz tega vzroka hoče družba oživotvoriti že davno gojeno željo ter koroškim bratom podariti slovensko šolo. Zato je njeno vodstvo v svoji 66. seji sklenilo: osnovati zabavišče in ljudsko šolo v Velikovcu ter je v izpeljavo te nakane stopilo v dogovor s predstojništvom čč. šolskih sester v Mariboru. Natanjčnejega naznanjati slavni skupšČiui zdaj Se ne sodi. (Splošuo odobravanje, ploskanje.)
Istotako se snuje novo zabavišče T področju podružnice gretske pri Trstu, ker je uprav ondi veliko slovenskih otrok, katerim je poulično klatenje in občevanje z inoroduo, kletvini udano mladežjo, v največjo versko-nravno kvar. Čuli ste, čč. skup-šoiuarji, kako lepo se je razvila družbina čvoterorazrednica pri Sv. Jakobu v Trstu:
njeni gojenci 00 po zatrjilu morodajnih faktorjev hvaltio razlikujejo v svojem omikanem vedenji mej vsemi drugimi šolami. Za to gre posebna hvala našemu izbornemu učitelj-stvu.
A vodstvo želi temu zavodu postaviti še trdnejši temelj, kar bo neprecenljivega pomena za slovensko Šolstvo t Trstu. Natančneje omenjati podrobnosti v tem trenutku še ne kaže.
V Lloyd»vem arsenalu so minoli petek odpustili 31 delavcov, včeraj pa baje 5?0. A govori se, da odpuste vsega ukupe kakih 500. Mi no vemo, koliko je resnice na tem in želeli bi iskreno, da se ne obisti-nijo te govorice. Ubogi ljudje! Vodstvo arze-nala naj potn'sli dobrohotno, da gremo proti zimi, torej v čas, ko jO težko najti zaslužka. Kaj naj poČDe siromak - delavec sij svojo družino, ako kmalu ne najde zaslužka drugod. Čudno vender, da pri tolikih subvencijah, koje dobiva LIoyd od države, ne more preskrbeti dela ubogim delavcem !
Iz spodnje okolice se nuio piše : Tre-benjci so postali kar čez noč — in to prigodom zadnje volitve — sami pravcati „Milanezi". Da je to istina, svedoči nam sledeči dogodek : Minole dni h o je mudil ▼ Trebčah službenim potem neki uradnik tržaškega sodišča. Dotični uradnik, Italijan po narodnosti in vešč le par slovenskim besedam, izpregovoril je besedico v slovenskem jeziku pred nekaterimi Trebenjci-„Milanezi". No, ti pa so prišli koj do zavesti svoje „romanske" krvi! — Odgovorili so uradniku, da oni niso Slovenc', da držč „z mestom", in druge enake modre — budal08ti ! — Uradnik jim je odgovoril ves začudjen, da je spregovoril slovensko znajoč, da so Trebenjci — Slovenci!
Lep Pahorjev sad dozoreva tam gori ob kraških, oziroma opensko trebeujskih pečinah!
Pred nekaj tedni sem obedoval v neki trŽadki krčmi. Ista se je v hipu napolnila z Rojančani — voČinoma mladimi fanti —. kateri so imeli prejšnji dan svojo „Aagro". Najeli so si ti „vrli fantje" igralca na harmoniko, ter peli znane italijanske pesmi! Najbolj nemilo pa me je dirnolo, ko sem čul, da pojejo ti fantje spi emljevarijem harmoniko znano „Nella patria de Ro-setti !" — Res žalostno, ds se okoličani tako zgubljajo !
(Z druge strani pa se uum poroča, da so se razmere v Trebčah izdatno z bolj šale. Mogoče torej, da je dotični uradnik slačajno naletel na par nespokor jenih. Op. urod.)
Iz Cerknice na Notranjskem se nam piše : Dno 26. t. m. dospeli t»o bmmbovaki batalijoui v Cerknico. Ljudstvo je jako uljuduo ter je z velikim veseljem sprejelo brambuvce. Postrežba je vse kaj druzega kak or na tožnem Gabrku. Ljudstvo pazi, da postreže vojakom, kjer more. Sosebno prijaznega in postrežljivega kaže se pri vsaki priliki g. Zagorjan, tukajšnji poštar. Na njegovi prijaznosti najsrčnejša hvala! Tudi one neznosue vročine ni, kakor je vladala na Gabrku. Sploh moramo reči, da smo tu jako zadovoljni in veseli, kajti gosp. župan skrbel je za jako dobro pijačo. Dasi smo jako dobro zamenjali od lanskega leta, vendar nam je prebiti še marsikako nepriličnost, ki je temo spojena z vojaškim življenjem.
Vrdeljska zavednost. Prijatelj našega
lista uum piše : „Človeku se že kar gnjusi ne le poslušati tisto „Nella pMtria de Ros-setti", ampak še celč govoriti o njej. Kolik o ste že besedičili in pisarili o teiu, da odprete oči našim okoličanom iu jim raz-tolmačite pravi pomen to „pesmi", toda zal, vse Vaše besede so bol> v .-»teno. So nekateri okoličani — in teb ui utalo — ki baš zaničevanjem Jsvojegi« materinega jeziku hočejo poknzati višjo svojo stopinjo omike in z visokegn stališč.; „patrie de Rossetti" zaničljivo zr6 na uboge svoje drugo — „ščave44 ! Bodi Vam v dokaz lemu nov slučaj, kateri, mislim, daje vreden, da se ga pribije. V nedeljo imeli ro
„vrli" naš^ Vrdeljčani „šagro" na griču nad Tramwajem. Kakor navadno, napotili so se „starešine" z godbo kake dve uri pred početkom v mesto nabirat za pijačo potrebnega cvenka. Obhodili so nekoliko hiš na kraju ulice Giulia in zatem zavili za Dreherjevo pivarno pod „bošket". Tam pa začno udrihati — lastnima ušesoma nisem verjel — sebi in bratom mestnim pouličnjakom na ča9t „non si parla che talian" ! Bravo! Sedaj pa pomislite, da so bili „starešine" in godci v pošteni narodni noši! Kaj naj si misli pameten in znač'ijen Italijan, ko kaj takega vidi in sliši P ! Kaj ne bi človek vzdihnil zveli-čarjem : „Oče, odpusti jim, ker ne ved6 kaj delajo !"
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so „Slavasi" iz sv. M. M. spodnje v nedeljo v veseli družbi v Lonjeru v krčmi pri županu 1 gld. 15 nvč. — V Nabre-žini pri veseli mizi nabrali so stari samci Tržaški 2 gold. 60 nvč.
Gropajski Črnogorci, praznujoči v nedeljo dne 20. avgusta navadni shod bv. Roka, vaškega zaščitnika, nabrali so v veseli družbi med petjem domačega pev. zbora (oddelka staie „Skale") ca družbo sv. Cirila in Metoda 3 krono in 11 stotejk s pristavkom : „Mi pa ostanemo kakor smo b'li."
Za podružnico družbe sv. Cirila In Meteda na Greti. Za pokroviteljnino ro-jansko župnije nabralo se jo pri banketu, prirejenem na čast odidšega preČ. gospoda kapelana rojanslcega, Mateja Škrbca, 15 gld. 82 nvč. — Gosp. Blaž Pucelj daroval je eno krono in g. Mam 30 novč. — V veseli družbi nabralo se je v zadružni krčmi v Rojanu 64 uovo. — Goap. Ivan Gerlanc v Šk< irklji daroval je 1 krono.
Preiskovanje Krasa. Francosko mini-sterstvo odposlalo je preiskovalca vilenic E. A. Msrtela, da preiskuje kraško ozemlje na Kranjskem, v Istri, Dalmaciji in Črni-gori, iz česar bi se sklepalo na tek podzemeljskih rek na Francoskem. Avstrijsko poljedeljsko ministerstvo obljubilo je svojo dejansko podporo francoskemu učenjaku ter mu dodalo spremljevalca in vodnika v osebi šumarskega nadzorniškega pristava, g. Puticka, kateri si je stekel zaslug v preiskovanju kraških vilenic. Ako dovoli stanje vode, sledila bodeta preiskovalca podzemeljskemu teku Pivke v posebnem platnenem čolniču, katerega je prinesel Martel s saboj.
•Rokodelsko bralno druitvo" v Tolminu vabi k veselici, katero priredi dnč 3. septembra 1893. v dvorani gospoda Ivana Gaberščeka. Spored : 1. Pozdrav predsednikov. 2. „Venček hrvatskih narodnih peainij", udara društveni tamburaški zbor. 3. „Križari na morji", poje veliki mešani zbor. 4. „Lepa naša domovina", udara tamburaški zbor. 5. „Pri oknu ....", poje ženski zbor. 6. „Domovina moja", udara tamburaški zbor. 7. „Slava Sloven-oeui", poje moški zbor. 8. Igra „Servus Petelinček". 9. „Sfante zviezde", poje mezzosoprun solo s spremijevanjem tambu-raškegu zbora. 10. „Nupried", udara tamburaški zbor, 11. Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za udo 20 kr. za neude 30 kr.
Upi80vanje v otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu prične Be v ponedeljek. Stariši, ki žele da bodo njih otroci vsprejeti v vrt, naj se požurijo, kajti tudi letoB bode moralo vodstvo najbrže odkloniti radi prenbilega gradiva tiste ..troke, ki hh zglasijo pozneje.
Prvi milijon! „Južno štajerska hranilnica" jo dosegla pri uradnem dnevu dne 28. julija t. 1. milijon goldinarjev vlog. To jo Velikansk vspeh, na katerega so oeljski Slovenci in vsi Štajerski Slovenoi opravičeno ponosni. „Južno-štajerska hranilnica" obstoji sedaj malo čez polna »tiri leta, in vender se jo tako razvila, da ima sedaj že čez milijon goldinarjev vlog. Kako veli k amk napredek jo to, razvidimo najbolje, če lir. merjamo svoto vlog, katere je imela „JuŽHO-štajerska hranilnica* s Bvoto vlog,
katero je imela mestna celjska, ali nemška hranilnica, v enaki dobi svojega obstanka. Ker ima celjska posojilnica že tudi nad en milijon aktiv, imata oba ta denarna zavoda, Posojilnica in Južno štajerska hranilnica v Celji, katera vodijo Slovenci tako vrlo in spretno, sedaj že čez dva milijona goldinarjev!
Bodimo odkritosrčni: ko smo čitali o teh sijajnih vspehih in pri tem mislili na našo „Tržaško posojilnico in hranilnico", bilo nas je skoro nekoliko — sram. S tem pa nočemo grajati zares izvrstnega vodstva, ampak — slavno občinstvo.
Most preko Save pod zidanim mostom in Radečami začne se v kratkem graditi. Celjska „Domovina" javlja, da je že došlo potrebno dovoljenje višjih oblasti.
V	Celju je razpisalo sodišče konkurs na imetje znane nemškutarske tvrdke G. Scbmiedl in dr. Primanjkljaj iznaša izdatno svoto 163.000 gld. In tako pada list za listom se drevesa nemškutarske oblasti.
V	daljno Ameriko bodo voziii najnovejši parniki samo 5—6 dni. S takim par-nikom bo odpelje to dni iz Bremena tudi 12 Slovencev na razstavo v Chicago, do kamor bodo z vožnjo po železnici vred potrebovali 9 dni. Tako čitamo v „Domovini*.
Italijansk pretep. Gospodar italijanske ladije „Due Leoni" iz Rimina, zasidrane pred palačo „Assicurazioni generali", spri se je a svojim mornarjem, 28-letnim Fr. Marinellijem, tudi iz Rimina in ga udaril prčko glave z dolgim nožem. Ranjenega so odpeljali na zdravniško postajo, gospodar pa je šel mirno na krov svoje ladije. Ko so ga stražarji zvali, naj prido na suho, razvil je italijansko zastavo in rekel, da se ne gane nikamor, dokler ne pride italijanski konzul. Poklicali so necega konzu-latnega uradnika in še-le potem so mogli odpeljati vročekrvnega Italijana na polioijo. Tam so ga izprašali in ga začasno izpustili.
Poiar. Po noči mod soboto in nedeljo nastal je ogenj v poslopju št. 34 v Gornji Kjarboli, napolnjenem s senom in poljskim orodjem. Ogenj sta opazila stražarja pri Sv. Andreju in takoj poklicala gasilce. Toda ko so prihitele brizgaljke, bilo je že vse pogorelo ; ni ostalo nego zidovje. K sreči, da leži poslopje na samem, vendar pa ni mnogo oddaljeno od plinarne in Lloydovega arsenala. Čudno je, da od tam ni nihče zapazil ognja. Nastala škoda iznaša okolu 800 gld., znvarovanega ni bilo ničesar.
Utonil je 21-letni mornar Nikola Er-cegovič. Delal je na krovu plavajočega Lloydovega skladišča „Robinson", zasidre-nega v takozvani „SacchettiV Padel je raz krov v morje in predno so opazili, da je izginil in zagledali v morju plavajoče truplo, bil je že mrtev. Truplo prepeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu.
Srečna operacija. Kleaarju Ivanu Jeriču zabodla sta se med delom v kamnolomu blizu Prošeka dva koščeka kamenja v levo oko. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer se je zdravniku dru. Markusu posrečilo « spretno operacijo odstraniti kamenčka iz očesa in tako ohraniti Jeriču vid.
Telovadne vaje pri „Tržaškem Sokolu" vrše se redno. In skoro se prične tudi pouk za dečke, na kar opozarjamo stariše slovenskih otrok.
60letnica žveplenke Letos bode 60 let, od kar so bile iznajdene žveplenke. Izumil je koristno to naprave baje nemški dijak I. F. Kamerer v teui, ko je sedel leta 1833 v zaporu na trdnjavi v Hohen-Asspergu, obsojen radi politiških prestopkov na 6 mesečno ječo. Tega leta ni bilo še zakona za „patente", vsled česar je izumitelj, ko jo, prišedši iz zapora, jol iz-delavati in prodajati svojo iznajdbo, imel hkrati neštevilno posnemalcev in tekmecev. Baš ti tekmeci spravili so izumitelja ob ves njegov imetek. Od žalosti je zblaznel in umrl leta 1837. v Ludvigaburški blaztiici na Virtemberškem.
Narodno gospodarstvo.
Iz Pomjana «e nam piše : Vinska trta kaže dobro, samo sem ter tje se opažuje trtna uš, koja v malih letih uniči vse vinograde. Pametnim posestnikom svetujem, naj si še to jesen preskrbijo ameriških trt, ker samo na teh je daljša vinoreja mogoča. Kdor ima usesa, naj posluša! 1000 amer. trt Htane samo 5 goldinarjev. Naročitev izvršujejo poznani k o p e r 9 k i Slovani brezplačno.
Dalje ima Pomjanska občina mnogo dohodkov za mleko, le prave mlečne govedsko pasmo nima. Ker poreški „cun«i-glio agrario" za uaše težnjo nima prave volje skrbeti, bi moral to skrb občinski svet v ruko vzeti iu po večih vaseh dobre bike za mleko preskrbeti. Za delo imamo dobro goved v Istri, za mleko pa ne. Vse premalo se sadi sadno drevje in opaziti moram, da se sadje tam drago prodaja, kjer ga je mnogo, ker le kje prihaja veliko kupcev; kjer jo malo sadja, ni kupcev in sadje je po ceni. Po gozdih bi se moral oreh saditi, on je boljši kot hrast in raste povsod tuui, kjer hrast uspeva. Na severnih, vzhodnih in zapadnih straneh gozdov jo že Bog sam zasadil kostanj; koliko denarja bi so dobilo za ta plod in les, ko bi ljudje počeli saditi Lovranski kostanj. Ker sem po mnogih vaseh videl čitati „Edinost", bom večkrat kaj pisal za naše istrske Slovence o kmetijstvu. (Prosimo prav lepo! Ured). Kdor ne čita, je dandanes izgubljen, on ne more in ne zna napredovati.
Iiistnion uredništva.
Gosp. dopisniku iz Kubrežino : Prujoli se le sinoči. Prosimo potrpljenja do prihodnje številke. — Podlisikarju Ljubljanskemu: Prekočljivo ta mišu tiskovne razmere
Gostilna „Alla CittA di Vienna"
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graškn pivo. Izborna kuhinja sprcjetaljo naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran i/. A uberu po 42 n&. in najboljša isterska vina po 28 ne. — Za obila naročila se priporoča Ani. Brovedani. 101-8
jedilnih Btvari po jako nizki ceni. Prodaja Joiel' Cevne Piazza detla Caserma it. 1 (uhod Via Ghega).____CL_
Jah. Klemene
__TRST	_
%0F" Via S. Anton i o St 1.
priporoča	37
veliko zalogo manufakturnoga blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, snkna iz volne za ženske in možke; okrasnike, trake, čipke, podstave za ženske in možke obleke, židane rute, končen ino in platenino, nogo-vice za žensko in možke; maje in konca in volne za žensko in možke, srajce za ženske in možke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, narok vice za ženske iz švedskega konca in zidane, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki eni.
radi svojega učinka, odlikovana rudi svojih zilruvitnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo 1111 razstavi v Londonu in Parizu. 1 zlato svetinjo v llrnseljii m Tunisu.
Želodćeva tinlc« tura lekarju G. Piccoli-ja v Ljubljani je vspešno <11-jetično sredstvo,
katero krepča in zdravi želodi«, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. Izdelovntelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. 38 no., po 55 steklenic (zaboj tulita zo 5 gld. 2H nč. — Poštnino plač i vedno naročnik.	12 9
Poznani
prašek za zobe
prof dra. Haiderja
jii najbolje sredstvo v obvarvunje zobov preti ne-snago, ki jib čisti brez da se dntekne njih ► to-klenine. — Škatljioe po 30 in 50 nvč. se dobivajo izključno v odlikovani
lekarni Praxmarer
(.Ai iluo Mori")
mestna p a 1 a 6 a — Trst.
Podpisana ima na prodaj
60 hektolitrov
črnega berzamina
in
belega prosekarja.
Eliza Tance
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
< or*n, Piazza delle Lerjnn 1. Odlikovana tovarna čop ičev.
Velika znlo^a oljnatih jbi rv, lastni izdelek. Lak r.a kočije * Angleflkega. iz Francije, Nemčije itd. Velika zalogu finih barv (in tubetfi) za slikarje, po ugodnih cenah. — I.eik za parkete in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev,
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104-4
Zaloga Dunajske tovarne
pohištva
IGNAC KRON k COIP.
V TRSTU Via Canal grande, vogal ulice S. Nicolo
priporoča	13-S
svojo velikansko zalogo pohiitva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni.
Pismeno jamčenje l
Velika zaloga pohištva iz železa vsnkovr.stno kakovosti
zrairaj popolnoma vrejena.
Da zamore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko.
urar, Corso št v. 39. tg-ioj
Prodaja lr» poprnvlja uro.
»Km
najbolje kakovosti, odlikovan v 2 razstavah, razpošilja v vsakoršnih množinah nad 1 liter
Anton Uršič
V Št. Vidu n.Vipavo.
Tržaškemu prebivalstvu dostavi tudi na dom. Cene primerne.
Kwizdina
protiiMa tekočina.
Mnogo let preskafteno, bolesti nteSnjoče sredstvo. Cena t/x stekl. a. v. tfid .1,-,, '/» stekl. a. v. SO kr.
Dobiva »e v vseh lekarnah. Paziti je na varstveno znamko in naj se žalitev a izrecno	IHb—8
Kwiz(lina protinova tekočina Iz okr. lekarne v Korneuburgu pri Dunaju,
Tinct. capsici compos.
(P AIN-EXPELLER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne, Praxmarer v Trstn, P. Orande)' obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva so po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znnmko. Osrednja riizpošilj&lnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen L6wen.
Pratf.	43 - 23
I Škropilnice in žvepljalke za trte f
I	inžinipja Živica,	9 $
| mlini in stiskalnice za vino, I
sesalke ali pumpe za vsako rabo, eevi vsake vrste &
^ in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) na par
| in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje &
& & &
&
V
&
9
in vse za stroje potrebno
se dobiva zmiruj v zalogi tvrdke
(Živio in družb.)
V TRSTU — Via Zonta 5 - v TRSTU.
&

črevljarski mojster,
preložil je svojo delavnico iz li.
št. 6 v ulici Caserma v h. it. 13 iete uliee (uprav nasproti kavarni Commet cio) I. nadstr.
Dva dijaka
sprejmeta se v neki slovenski rodbini na hrano in stanovanje. Pogoji jnko ugodni. Oglušiti se je Plaiza m. Glovannl a, IV. nadntr.
vrata 10.	2 2
No
Tržaška tovarna
surogatov za kavo
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
„RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
Nev Jork & Philadelfijo
koneesijonovatia črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točn'>: kon-cesijonovani zastop 50—26
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringerga8Be 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt-Bureau & coiumercieler Correapon-deut der k. lc. Oesterr. Staatsbahnen in
Innsbruck.
|j ANTONA F.«CARLINI-ja in dr.
H^"* del Roneo št. 4. ^^fc®
r	Kava Cctrllnl je posebno analizovann in poskušena ne samo
JP po najslavnejših zdravnikih, ampak tudi po Dunajski fakulteti.
Kava Cavlini je označena kot nedosegljiva v zdravstvenem obziru zbok njenih izvrstnih posebnih lastnosti.
Kava Carlini pomešana z prekomorsko kavo v razmerju 50% je najukusnejša in najtečnejša pijača.
Kava. Cavlini ne bi smela manjkati v nobeni družini, kajti ž ( njo doseže se največo prištednjo sladkorja.	t
Kava Cavlini je neobhodno potrebna vsakemu, je najzdravejša j in varčnejša.	4—2 !
^6.® tfS
um
■s S o S
35 B t, ® *
o g-s 7
co
cd n N 2
Bi^lš
.5-5
»N 01
cd
o
'5. S
00
~ l.
iH -a
\ i
> ao - £
& * O)
m N O
•S'i.
« a
ij: > ji
c ®
i e c
o.—
. « io
e
**> t ® 5
t N J- C —■ x '
.5 »o '2 « o a n
■-2i* E.
f §.1=2' ® o - 5
o o-Jš^,

K fc-
e o m
3 JB fe -J i J «
* ~	K u
2-5
-a«
.5 *
* J3
9) ®
i S
» °
SP S S
3
o
L*
O
"E
Cu
O)
ct

o
B >
0
1
= 3
_ Od
3 >
0	®
b u 03 Ji m
g i 3
■s- w
1	-5 » n ® M

is
m* ™
»
5. "g
TS ~
CM
cd E
N
o/ I-S o .2
-o o o
m Ion
m Ljii m m mu m
P um
UrO nW LTil
m
P
m
ny
m
p
LTil
m
Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje
mošta iz sadja!
Mlaiilnice, vitelji, irijeri,
mlini 2a čiščenje žita, slamoreznice, •amotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vei stroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi
IG. HELLER, DUNAJ,
20—13	filflr a/a Prateatrasie N. "78.
Cenike z obi iini podobami v hrvatskem. numSkem, italijanskem in h i o v e » h k e m jeziku
zastonj in franko.
Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskušnjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat.
iij^^E^l^ilijEii^irr fil r m Tr
Papir za cigarete
Papir za cigarete
„CLUB
PATENT
S. Z>. Modiano
v Trstu.
(ji1')'
V
CLUB
U
m
Pgf, m
PATKNT
S. D. Modiano
v Trstu.
Permanentno razpečevanj e« Spričavalo analize.
Podpisani profesor pri kemiSnem labor.itoriju trgovin«ko in nautično akademije iBjavlja h toin, da je podvrgel inikroKkopiČni preiskavi papir /a cigarete ivrdke H. J). Medin.io ter je »poznal, du jo i«ti sestavljen iz Sistopa lanu; pri nadaljnem praiskovanju ho je preprieal tudi, da je popolnoma bre« glicerina in da jeden kvadratni meter tehta le 9-284 gramov. — Izjavlja torej, da jo papir za oitfarote tvrdke 8. D, Modiano jeden najboljših in da jo isti popolnoma brez zdravlju Škodljivih tvarij.	24 — 14 T r h t, 19. aprila 1893. Prof. Avg. Viertlialev. Je na prodaj po vseh talmknrnali iu papirnicah.
m i
i I®!
i
11)1 I

m
H
I
L-iunik pol. druntvo .Edinost",
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotift.
Tiskarna Dolenr v Tratil.