Šiev. 264. Posamezna Številka stane 1 Din. V IManl, v sredo Dne 21. novembra 1923. Leto Ll. Naročnina za državo SHSi do preklica: i) po poŠti meseftao Din 14 )) dostavl|enj o* dom mesečno . „ 12 za inozemstvo: mesečno ...,,. Oin 23 g Sobotna izdaja: —s 1 Jugoslaviji.....Oin 20 v Inozemstva ..... „ 40 tm Oeni tn»«r«tnm 1« Bnoatolpu petltiu vrst* primerja 6 milijard kron z 10 milr-.r-ami dinarjev! V kronah znaša državni roračun nad 41 milijard in ne 10, 'ko da bi prišlo na Slovence okroglo ena edmina celokupr Ii državnih bremen, epruv nas je v državi le dobra d v a n a j -tina, to pa samo v slui._ju, če bi bil ržavni proračun točen. To pa državni proračun 111, ampak je amo fiktiven, navidc .^n. Država iz-sne iz prebivalstva mnogo več kakor je redvideno, kar pa v proračunu ne najde "oj Izraz, prvič ker je proračun le fikti-en, drugič pa, ker nimamo računskih a k 1 j u č k c v. Prav lahko bi bilo mogo-s pri naši centralni držav..! praksi, da za-°ve iz Slovenije izmozgati tudi 6 milijard i n a r j e v, pa se v proračunu tudi te mi-iarde ne bodo nikdar poznale in sicer za- 1 ne, ker v belgrajskem neredu ni mogo-a nobena izdatna kontrola in zato vsak dnister lahko v svojem resoru razmetava enar, kakor ga hoče in more, brez ozira a >računoispitače« in na dolgočasne >mo-alne nauke«, ki jih vsako sveto leto en-fat beremo v »Narodu«. Zato se nič ne čudimo, da preti z delijo ravno oni minister, ki ima dovoljen ajvečji kredit, namreč vojni minister, in preti z_ demisijo zaradi pomanjkanja ' redital Kam i>a io dejal denar? Ali ga je porabil samo za stvari, za katere mu je bil dovoljen, ali je gospodaril in gazdarll po svoje? Zadnja domneva je verjetnejša in zato preti danes z ostavko, da izsili nove svote iz praznih žepov prečanskih davkoplačevalcev. Tako pa ne dela samo vojni minister, ampak v s i ministri. Koliko to »zaleže«, si lahko predstavljamo, če si predočimo, da imamo 18 ministrov! Saj samo Pašič pobere razen plače in dijet in drugih pristojbin 2 in pol milijona dinarjev v zlatu samo za »reprezentacijo«. In ta Pašič je eden najbogatejših ljudi v celi državi. Kaj še poberejo drugi, ki so bili pred vojsko revni kot cerkvena miš, danes pa uganjajo po Belgradu uprav amerikanski luksus. Zakaj? Zato, ker vse žre in debeli in razmetava denar, ki je ukraden iz naših žepov. Zato pa mora delati davčni vijak s polno paro, ker Belgrad je nenasiten. Tam denarja ni nikdar dovolj, kar je umevno, ker balkanska porodica je številna. Tetke in kumi, kumice in babice in tako naprej, vse hoče živeti, uživati in bogateti na stroške davkoplačevalcev, seveda predvsem prečanskih, ker prečanom je bivša monarhija zapustila izboren davčni aparat, Srbi ga pa nikdar imeli niso. Ta aparat danes deluje. Kako, to čutimo vsi. KONVENCIJA Z BOLGARIJO. - RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. - V REPARACIJSKEM VPRAŠANJU GREMO S FRANCIJO. - SESTANEK MALE ANTANTE. -IZDATKI V PRORAČUNU BODO REDUCIRANI. - PARCELACIJA SLOVENIJE IN HRVATSKE. Belgrad, 20. novembra. (Izv.) Danes od 4. do 9. zvečer se je vršila na stanovanju Nikole Pašiča seja ministrskega sveta, ki je razpravljal v prvi vrsti o najnujnejših zunanjepolitičnih vprašanjih. Dr. N i n č i c je poročal o položaju v Bolgariji glasom poročila našega poslanika v Sofiji Rakiča, ki je danes prišel v Belgrad in poročal Ninčiču o volitvah in konvencijah glede povračila škode, ki so jo napravili Bolgari za časa vojske na srbskem ozemlju. Glede '.ega so sklenjeni trije dogovori, ki jih je vlada definitivno sprejela. Vlada je sklenila, da se da našemu poslaniku v Sofiji pooblastilo, da v imenu vlade podpiše te dogovore. Nato se je prešlo na razpravo glede razmejitve z Romunijo, ki vsebuje izročitev Žombolje v zameno za nekatere občine. Dr. Ninčič je vladi predložil definitivni protokol, ki so ga sporazumno izdelali naši in romunski delegati. Vlada je sklenila, da se ta protokol podpiše s pridržkom, da se evakuacija Žombolje in drugih kraj o v izvrši šele potem, ko ta dogovor sprejme narodna skupščina. Naročeno je dr. Ninčiču, da ta dogovor takoj predloži narodni skupščini. Ministrski svet je nato razpravljal o reparacijskem vprašanju. Sklenil je v tem vprašanju nastopati v popolnem soglasju s Francijo. Dr. Ninčič je nato obvestil ministrski svet o sestanku male antante v Belgradu, ki se bo vršil 11. in 12. januarja. V tej zadevi so v teku pogajanja med vladami v Belgradu, Pragi in Bukareštu. Glavni pred- met razprav bc približanje Poljske mali antanti V tem vprašanju so med člari malo antante mišljenja razdeljena. Gre za to, ali naj Poljska direktno vstopi v malo antanta, v katero bi vstopile Poljska, Romunska in Češkoslovaška, ki so predvsem interesirane v vprašanju glede razmerja do Rusije. Ta nova antanta bi bila v najožjih stikih s sedanjo malo antanto. To tezo predvsem zasipajo Romuni. Po razpravi o zunanji politiki je ministrski svet prešel na notranjepolitična vprašanja. Predvsem so razpravljali o delu v parlamentu. Sklenjeno je, da se seje narodne skupščine ne vrše pred 24. t. m. Na eni prvih sej bo dr. Ninčič odgovoril na interpelacijo o odstopitvi Žombolje. Nadalje pride na vrsto ratifikacija konvencije o svobodni coni v Solunu. Finančni minister dr. S t o j a d i n o -v i c je poročal o proračunu. Ministrski svet je osvojil njegovo stališče, da se mora v proračunu na vsak način obdržati ravnotežje, vsled česar bodo še v finančnem odboru znatno reducirani v sekcijah sprejeti poviški, za katere se ne dobi kritja. Finančni minister sme sprejeti samo najvažnejše amandemente. Kar se tiče izrecno notranjepolitičnih vprašanj, ta niso prišla v razpravo. Govorilo se je samo o parcelaciji Slovenije in Hrvatske in je sklenjeno, da o tem predloži notranji minister Vujičič na prihodnji seji točno poročilo in obenem predloži kandidate za velikega župana v Ljubljani in Zagrebu. Kdo bo veliki župan? Belgrad, 20. novembra, (Izv.) Vest, ki jo .je prinesel »Balkan«, da je najres-nejši kandidat za velikega župana dr. Vilko Baltič, je točna le v toliko, da se je o njem govorilo, toda ne v odločujočih krogih, kjer se o tem sploh še ni ničesar sklepalo. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, pade odločitev še tekom tega tedna, najkasneje do sobote. Te dni bo konferenca delegatov radikalne stranke — tudi iz Slovenije — pri ministrih Vuji-eiču in Jankoviču. — Kakor smo izvedeli iz dobro poučenega radikalnega vira, je v ospredju kandidatura dvornega svetnika Tekavčiča ali pa vladn. svetnika Sporna, ki sta oba znana kot najboljša in najobjektivnejša upravna uradnika, Kandidatura dvornega svetnika dr. Stareta, ki pa so tu sploh ni smatrala za resno, je padla v vodo, ker 011 politične uprave sploh ne pozna. Debata o proračunu ministrstva za vere. Belgrad, 20. nov. (Izv.) Danes dopoldne je končno pričela 2. sekcija razpravljati o proračunu ministrstva za vere. Takoj v začetku je izjavil dr. Kulovec, da je on čisto druzega mnenja o razmerju cerkve do države v sedanjem času kakor vladna večina in drugi člani opozicije. Če je pa vlada za sedanje pravno stanje, potem je tudi njuna dolžnost, da skrbi za primerno vzdržavanje duhovščine. Protestira proti temu, da se vlada ne britia niti za lo. da bi dobivali duhovniki plače iz obligacij in rent, tako da nekateri duhovniki naravnost gladujejo. Minister dr. Janič je izjavil, da se bo vprašanje plač definitivno uredilo potom posebnih zakonov. Glede katoliške didiovščine se bo to zgodilo takoj, ko bo sklenjen konkordat, ki se bo v kratkem podpisal. Kar se tiče pravoslavne duhovščine, je zakon tudi že pripravljen. Minister pa pripravlja zazdaj naredbo, potom katere se bo izvršila revizija draginjskih doklad, tako da bo zadoščeno vsaj najnujnejšim potrebam. — Nato se je začela razprava o posameznih delih budžeta. V splošnem delu so bile nekatere postavke znatno zvišane. Pri postavki o vojaških grobovih je dr. Kulovec opozarjal, kako zanemarja država grobove padlih vojakov in zahteva, da se postavka glede tega zviša in se skrbi za grobove vojakov vseh narodnosti in ver. Sekcija je to postavko znatno zvišala. — Dalje je dr. Kulovec predlagal, da se sprejmejo krediti za duhovnike, ki v inozemstvu skrbijo za grobove jugoslovanskih vojakov in je sekcija sprejela postavko za 1 katoliškega duhovnika, ki se nastavi za čuvarja grobov vojakov, padlih v Dobrudži. — Pri katoliški verski upravi se je prav malo izpremenilo. Sekcija je sprejela predlog, da se zviša državna pomoč za semenišča za 900.000 Din. V splošnem so bili sprejeti predlogi pokrajinske uprave za Slovenijo. Vlada je sama predlagala, da se sprejme amandeinent za zgradbo nadškofijske palače in semenišča v Belgradu ter centralnega semenišča v Splitu. Ža to bodo vsako leto v budžetu vstavljene primerne vsote. V najkrajšem času bo imenovan katoliški nadškof v Beleradu. —s Dr. Kulovec je zahteval, da Se mora V proračun vstaviti tudi vsota za vzdrževanje monumentalnih cerkvenih zgradb. Sekcija se je temu protivila, je pa končno v to svrho sprejela vsoto 200.000 Din, ko je dr. Kulovec opozoril na to, da celo Francija, kjer je izvedena ločitev cerkve od države, vsako leto v proračunu vstavlja večjo vsoto za ta namen. — Dr. Kulovec je tudi predlagal, da se nastavi 1 duhovnik pri bivšem »Feldsuperioratu« na Dunaju, kjei se nahajajo matrike vseh padlih vojakov. Sprejeto. Jovanovič v avdijenci pri kralju Belgrad, 20. novembra. (Izv.) Danes je bil predsednik skupščine Ljuba Jovanovič pri kralju na avdijenci. Poročal mu je o sklicanju narodne skupščine, ki se najbrž sestane 24. t. m., in o razpoloženju parlamentarnih klubov, zlasti o razpoloženju opozicije proti nameravani parcelaciji Hr-vatske in Slovenije. VLADNI POSLANCI SLAVIJO »SLAVO'. Belgrad, 20. novembra. (Izv.) Seja fi-nan nega odbora se danes ni vršila, ker nihče od vladnih poslancev ni prišel na sejo. Zato se tudi ni mogla nadaljevati razprava o ministrstvu za prosveto. Seje tudi jutri ne bo, ker številni srbski poslanci slavijo »slavo«. Finančni odbor se sestane šele v četrtek. NEMCI ZA VLADO. Belgrad, 20 .novembra. (Izv.) Vodstv« nemške stranke je na današnji seji sklenilo, da bo še nadalje podpiralo vlado. NEZADOVOLJNI ZEMLJORADNIKI. Belgrad, 20. novembra. (Izv.) Danes se je vršila seja glavnega odbora zemljoradniške stranke. Člani so ostro kritizirali parlamentarni klub, ker preveč podpira vlado, F»-anRovei v službi radikalov. Zagreb, 20. novembra. (Izv.) Vloga, katero so zadnji čas v hrvatskem političnem življenju začeli igrati frankovci, postaja vedno bolj značilna. Zdi se, da so frankovci sklonili sporazum z radikali, čigar namen je, da razbijejo zvezo med Hrvati, Slovenci in muslimani. Frankovci se zadnji čas navdušujejo za dualistig-no ureditev države, po kateri bi prišlo do ustanovitve »Male Hrvatske« in »Velike Srbije«. To mišljenje je izraženo v včerajšnji in današnji številki frankov-skega glasila »Pravaša«, ki z vso ostrost^ jo napada posebno Slovence in dr. Korošca. Frankovci se poslužujejo najgrsili izrazov, ki so naleteli v tukajšnjih političnih krogih na najostrejšo obsodbo. »Obzor« je v uvodniku najostreje napadel pisavo frankovcev, o kateri pravi, da bi bila glupa, če ne bi bila intrigantska in če ne bi frankovci imeli svojih posel) nih računov. Konferenca z romunskim poslanikom. Belgrad, 20. novembra. (Izv.) Včeraj je obiskal romunski poslanik Emandi ministra vnanjih zadev dr. Ninčiča in se je ž njim do^o posvetoval. Temu obisku pripisujejo veliko politično važnost. Belgrajski listi trdijo, da pri razgovoru med Emandijem iu Ninčičem ni šlo za ureditev obmejnih sporov med Romunijo in Jugoslavijo, ampak za vprašanje grške dinastije, ki je prišla zaradi republikanskega gibanja na Grškem v veliko nevarnost za svoj prestol. Usoda grške dinastije pa, zaradi tesnih rodbinskih zvez zelo zanima tudi Romunijo. »Republika* ve celo povedati, da je naš poslanik v Atenah gospod Balugdžič znova napravil pri grški vladi demaršo in zagrozil grški, vladi z vojno med Srbijo in Grčijo, ce bi Grki odstavili kralja Jurija. Uradni belgrajski »Presbiro« to vest »Republike« sicer dementira, a značilna je naglica, s katero se jo to zgodilo. V političnih krogih pa zatrjujejo, da so ti zapleti tudi precej vzrok Pašieeve politične »bolezni«. KRK POD SPLITSKO UPRAVO. Zagreb, 20. nov. (Izv.) Današnje >Na-rodne Novinec objavljajo, da je otok Krk izročen pod upravo splitske oblasti. Deli bivše obč ine Kastav, ki so po rapallski pogodbi pripadli Jugoslaviji, ostanejo pod zagrebško pokrajinsko upravo, dokler se po ustavi ne pridelijo ljubljanski oblasti. ŽELEZNIŠKI PltOMET Z BRAJDICO. _ Zagreb, 20. nov. (Izv.) Danes se je odpeljal prvi osebni vlak naravnost do Brajdico, medtem ko je doslej ostajal pred Sušakom. Pričakuje so, da bodo v par dneh pričeli tudi tovorni vlaki voziti do Braj-dice. USTANOVITEV ROMUNSKE ŠKOFIJE V BANATU. Zagreb, 20. nov. (Izv.) Včeraj so se v Temešvaru začele konference romunskih in jugoslovanskih delegatov za ureditev cer-kveno-šolskih razmer v Banatu. Romunsko delegacijo vodi Garboviceanu, našo pa prof. dr. Radovič. Glavna naloga romunske delegacije je, da doseže ustanovitev romunske pravoslavne škofije v našem delu Banata. Varstvo cerkvenega premoženja in pouk v romunskih šolah prihaja v obzir še le v drugi vrsti. KONSTITUIRANJE AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA. Dunaj, 20. novembra. (Izv.) Na da-ttašnji seji narodne skupščine ;je bil izvoljen za predsednika krščanski socialist Miklas, za podpredsednike pa socialni demokrat Eldersch in nemški nacionalec fir. Dinghofor. Sedanja vlada ostane ne-izpremenjena. KONSTITUIRANJE ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Gradec, 20. nov. (Izv.) Novoizvoljeni stajerski deželni zbor je iinel nocoj prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Za deželnega glavarja je bil ponovno izvoljen krščanski socialec profesor dr. R i n t e -len, za prvega namestnika deželnega glavarja je bil zopet izvol jen dr. A h r e r (krščanski socialec), za drugega namestnika pa P o n g r a t z (soc. demokrat). FRANCOSKI OPOZICIONALCI PROTI OBOROŽEVANJU MALE ANTANTE. Pariz, 20. novembra. (Izv.) Opozicionalni listi so pričeli ostro kampanjo proti dovolitvi nameravanih kreditov Francije za oboroževanje držav Male antante. VOJAŠKA KONTROLNA KOMISIJA V NEMČIJI. Pariz, 20. novembra. (Izv.) Zaradi vzpostave medzavezniške vojaške kontrolne komisije bodo zavezniki izročili nemški vladi skupno noto. NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK. Pariz, 20. novembra. (Izv.) Nemška vlada je zaveznikom odgovorila že 15. t. m., da se je bivši prestolonaslednik že 8. decembra 1. 1918. odpovedal vsem pravicam na prestol. Po mnenju zaveznikov bo torej nemška vlada morala ravnati z bivšim prestolonaslednikom kot s privatno osebo in paziti, da so ne bo udal monarhističnemu gibanju. ANGLEŠKI KREDIT NEMČIJI. London, 20. novembra. (Izv.) Angle-5kc banke so dovolile Nemčiji kredit v znesku 3 miljonov funtov za nakup premoga za obrat nemških železnic. Dr. A. B. Jeglič: Po moji vrnitvi iz Rima. (Dalje.) 2. KRŠČANSKI RIM. Za vlade papežev se je Rim vedno bolj in bolj dvigal. O koliko umetnosti zapazimo v javnih spomenikih in vodovodih, koliko po mnogoštevilnih cerkvah in muzejih, koliko učenosti po raznih arhivih in knjižnicah! Rim jo prva svetovna šola za vse umetnike in učenjake. Nc bom danes za Vami razgledoval Rima sploh, ampak popeljem naj Vas samo na tri kraje, katere mora obiskati vsak škof, ko pride vsako peto leto v Rim: pojdimo v eorkev sv. Petra, v cerkev sv.'Pavla in v Vatikan pred sv. Očeta. a) V cerkvi sv. Petra. Kdor pride v Rim, posebno duhovnik in škof, pohiti v velikansko cerkev sezidano nad grobom galilejskega ribiča Petra. Kdo bi preštel milijone vernikov, ki so tekom tolikih stoletij na ta sv. kraj romali in tam presrčno molili! Pa zakaj je ta kraj tako imeniten, »loveč in svet T Ker tuka j počiva truplo apostola Petra, kateremu je Gospod obljubil, da bo nanj kot na skalo postavil svojo Cerkev in kateremu je po vstajenju izročil vso svojo čredo, ovce in jag-njeta, da jih pase. Od tod slava in imo-nitnoat in vsevesoljna nomemba galilej- Pfifit^fie vesti. f Shodi SLS. V nedeljo jc imel po-slauec Sušnik v Št. J erneju sijajno obiskan shod. Pucljove laži in jutrovsko zavijanje jc v Št. Jerneju izgubilo vsaka tla. Na vseh shodih, ki jih naša stranka prireja v zadnjem času izjavlja ljudstvo, da bo znalo vztrajati v boju za avtonomijo, pa na j pridejo nad nas še tako hudi časi. Da enkrat zmaga pravična in globoko v duši po svobodi koprnečega naroda zapisana misel, je sveto prepričanje slovenskega ljudstva. Nič no pomaga con-tralistom vsakdanja jutranja molitvica njihovega časopisja o Markovem protokolu ne izmišljotine o kuluku. Sodba 18. marca drži. — V Ž i r e h je v nedeljo na rlobro obiskanem shodu govoril poslanec Stanovnik. — V Strugah jo imel shod posl. Škulj, ki je poročal o delu Jugoslovanskega kluba in sploh o političnem položaju. Udeležba jc bila izredno dobra. Shod je soglasno izrekel zaupnico Jugoslovanskemu klubu, domačemu poslancu g. Škulju pa zahvalo za njegovo marljivo delo v korist občine, kateri je z ustanovitvijo poštnega urada, katerega se jo prosilo nad 20 let, veliko korist kot tudi ostalemu okolišu. + Demokratski recept. Angleži so enkrat pošteno drli svojo sorojake v Ameriki. Sicer ne tako, kakor danes srbijanska porodica dere nas, drli so jih pa vendarle. Posebno pri carini, monopolu in taksah. Amerikanci so pa nato začeli angleški čaj metati v morje in so carinarje dobro pretepli, an,deški kol-kovni papir pa bojkotirali. Na Angleškem jo na to opozicija pod vodstvom Pitta večini svetovala, naj odneha in da Amerikancem finančno samoupravo. Lordi pa niso hoteli poslušati, ker bi sicer ne mogli na račun kolonistov razkošno živeti. Amerikanci, ki na revolucijo izpočetka niti mislili niso, so bili po izžemalnih metodah Anglije prisiljeni svojo kožo braniti. Tako je prišlo do vojske, ki bi se pa bila lahko končala s pošteno pogodbo, da bi bila Amerika dobila avtonomijo. Pitt ni nehal večine na to opominjati, zato so ga pa zmerjali z veleizdajalcem in se 20 celih let pretepali z Amerikanci, ki so pa zmagali in seveda "ihtevali zdaj popolno neodvisnost in jo tudi dobili. Od takrat so se angleški lordi spametovali. Sicor je Jožef Chamberlain v preteklem stoletju hotel ukrotiti Bure, pa je podlegel in Jugo-afrikanci imajo danes svoj dominijon. Tudi Kanadce so lordi mislili izpočetka molzti, pa so se kmalu premislili, kor se Kanadci prosto niso dali. Danes so celo Indci dobili samoupravo in njihov vodja Bahadur je letos zastopal Indijo na konferenci dominijonov v Londonu. To pa zato, ker so Indci Angležem pokazali zobe in se uprli njihovim izžemalnim metodam. Na ta način so si vsi narodi priborili samovlado. Da bi pa ti narodi -e-deli za recept, ki ga danes »Jutro« svetuje prečanom, bi si bili izbrali drugo metodo. Na naš članek o 6 milijardah, ki jih belgrajska žlahta iz nas izžeraa, odgovarja namreč »Jutro«, da je temu treba odpoinoči ne z zahtevo po avtonomiji, ampak »1 c k je edino v v d a n i i n borbeni jugoslovonski ideji, ki more mesto krivične mentalitete v vse kroge zasaditi smisel in pravično sodbo o potrebah razdelitve bremen!...« Če bi bili za to vedeli n. pr. Bavarci! Potem bi sc ne bili postavili letos Berlinu po robu, ampak bi se bili »vdano in borbeno posvetili velenemški ideji« ter bi bili na ta način »zasadili smisel m pravično sodbo o potrebi razdelitve bremen« v trde prusko butice ... Izvrsten recept, ki ga mi lahko še izpopolnimo: Pojai na svet večer o polnoči na razpotje, napravi ris, vzemi v roko kolomon (ali pa par številk »Slovenskega Naroda«) in so vdano posveti ju^oslovenski ideji«. Potem trikrat zakliči: »Živio integralni nacionalizem! Živio unitarizem! Živio Žerjav!« Nato se bo prikazal centralizem v obliki črnega mačka, katerega primi za rep, ga trikrat zavrti in nato trešči ob tla. v tem hipu se bo spremenila meu-taliteta srbske porodice v Belgradu in se bodo davčna bremena pravično razdelila. Strašen zločin. Mati atopila 12 letnega sinčka in sebe. Dne 16. t. m. je pri sv. Lenartu v Slov. Goricah Marija Štefančič, rojena Alt, doma od Sv. Antona, vrgla v narasli potok Velko svojega 12 letnega sinčka Franceka. Ljudje so slišali vpitje otroka, ki jo milo prosil podivjano mater, naj ga ne umori. Mati pa ga je toliko časa tiščala pod vodo, da se je onesvestil. Za sinčkom je še ona skočila v tolmun in so jo ljudje potegnili ven že mrtvo. V smrt je šla vsled nesoglasja v zakonu, otroka pa je umorila, da se maščuje nad možem. — Vodja pokrajinske uprav« za Slovenijo, g. načelnik Janko K r e m e n š e k sprejema stranke do nadalnjega vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 9. do 12. ure dopoldne. — V Brusnicah se je 18. t. m. vršilo zborovanje Kmetske zveze, na katerem je poročal tajnik Munda o političnem položaju, odv. kandidat g. Lavrič je pn poljudno predaval o dedščinah. — Obenem je bil občni zbor Kmetske zveze. Zborovalci so obsojali hujskanje samostojnih in izrekli našim poslancem zaupnico. — »Točnost« »Slov. Naroda«. »Narod« poroča, da je po končanih občinskih volitvah na Rakeku vladata v župnišču velika jeza in razjarjenost. Kakor znano, na Rakeku ni samostojne župnije, ampak je samo podružnica cerkniške župnije. Zupnišča na Rakeku tudi ni, ampak ga, ker bi radi dobili lastno župnijo, še-le gradijo; zida ga pa nosilec demokratsko kandidatne liste pri zadnjih občinskih volitvah. Malo več točnosti g. ata! — Občinske volitve v Planini pri Rakeku. V logaškem pol. okraju se vrše ta teden v občinah, ki so jih izpraznili Italijani, občinske volitve. V nedeljo 18. novembra so bile volitve v Planini. Kandidatni listi sta bili dve: SLS in JDS. V zadnji se je združilo vse, kar je v boju z SLS. Na obeh straneh se je delalo s polno paro. Občudovanja vredni so liberalci, kako so se trudili. Niso bile zadosti za agitacijo domače moči, najeli so iz Ljubljane glavnega tajnika JDS dr. ltapeta, da jim je pomagal. Ta je prišel že 11- novembra, imel shod, ki je bil skrajno slabo obiskan, nato je bil Rape skoro ves teden v Planini ua agitaciji, poslal vsem volilcem pismena vabila po pošti, sklical v nedeljo, na dan volitev za zjutraj ob 7. javen shod — pa ni bilo nikogar, nato je še poskusil svojo srečo z javnim shodom pred cerkvijo po drugi sv. maši ob enajstih. Ta shod, ki se je bil že začel, mu jo prepo\edal g. okr. glavar logaški, ki je bil na volišču kot zastopnik pol. oblasti. Čudno naivne so se liberalci pokazali ob tej priložnosti. Ko Kapetu glavar shod pre pove, se Kape izgovarja, da on in njegovi sodijo, da ker shoda zjutraj ni bilo, ker ni bilo ljudi, da je lahko ob enajstih. Glavar Rapet pouči, da ni bilo še nikdar sedem enajst in d ima nehati. Ves liberalni štab se je jeze rot in rohnel na klerikalce v oštarljo pri Vtant in koval črne naklepe. Zabave je bilo d ost Liberalci so z absolutuo gotovostjo upali n zmago, na vsak način so hoteli zavojevati lep planinsko občino in postati neomejeni gosp; darji. — Da to preprečijo, so se tudi pristal SLS vrgli z vso silo po dobro preračunane! agitacijskem načrtu na agitacijo in delali nt umorno in pokazali demokratom, da vedo pre dobro, kaj se okrog njih godi, četudi so le-trdili po svojih listih nasprotno. Naše delo j bilo bogato poplačano. Izmed 17 odborniki) srno jih dobdi 11, za 12. nam je manjkal le e glas, šest jih imajo liberalci vseh barv. Da i bilo vreme tolika slabo, bi imeli mi 14 odboi nikov. Udeležba je bila naravnost občudovanj vredna pri tako slabem vremenu, naši ljudj vzorno disciplinirani. Vsa čast ln priznanje vc lilcern iz Laz in Jakovice, ki so razen par vi prišli na volišče ob takem vremenu. Doslej planinskem občinskem odboru SLS ni bila š nikoli tako močno zastopana. En poziv dam našim ljudem: Trgovce in gostilničarje, ki st jih videli na agitaciji za liberalce, pustile, m jih odslej vzdržujejo liberalni učitelj in nj< govi trabanti. Liberalci so od zadnjih državni zborskih volitev nazadovali za 18 glasov; pi trtost v njihovih vrstah je očividna, ker jim j popolnoma nepričakovani neuspeh zmešal vs račune. Živela SLS, živela avtonomija, kater celica so naše avtouoirme občine! Liberalcei nI nič pomagal avtomobil, ki so ga za agitacij dobili iz Ljubljane, nič ni pomagalo, da so k paki skoro preplavili Planino — vse to je ot letelo od granitno trdne politične zavesti pr stašev SLS. Bog jih živil — Umrl jc v tržaški bolnici v soboto s« ni svetnik g. Just Di e t z. Pripeljan je bil Podgoro pri Gorici, kjer je bil včeraj pok« pan. Pokojni je bil brat podravnatelja Zadru: ne gospodarske banke g. Kristjana Dieta Ugledni družini naše sožalje — pokojuiku p svetila večna luč! — Na Brezjah so se 11. t. m. poročili fij predpreglednik Karol Medvešček iz Stareg trga pri Ložu z Ang. Trampuš, uradnik Iva Medik iz Udmata z Alojzije) Vajde, mesar * Anžin iz Trzina z Ivo Polenec in tvorničar F Suligoj z Jesenic z Ivo Oblak. — Prepoved kolportaže. Zagrebška p< krajinska uprava je prepovedala kolportaf popoldanskega lista »Večer«. Kakor znano, j »Večer« prvi objavil vest o nameravanem t govskem bojkotu Hrvatov s strani Srbov. >V< čer« prodajajo odslej le po trafikah. — Preselitev državne padkovske šolo i Sclo. Ker je Kmetijska družba odpovedala o< delku za kmetijstvo na svojem dvorcu nn P' Ijanski cesti vse prostore, v katerih je bila m stanjena državna podkovska šola in se mor le ta vsled tega in da se zmanjšajo izdatki z ta zavod, preseliti v lastno poslopje državi žrebčarne na Selu, prekine se na državni pot kovski šoli, Poljanska cesta vse obratovanj do nadaljnega. Zopetna otvoritev podkovsk šole in podkovskega obrata se bo svoječasn zopet naznanila. — Oddelek za kmetijstvo. — Zdravniška zbornica za Hrvatsko, SI vonijo in Medjinuirje. Vlada je potrdila voli ve v hrvatsko zdravniško zbornico. Predsei nik zbornice je dr. Kurt Huhn, vseučil. docei in primarij splošne javne bolnice v Zagrebi podpredsednik dr. Oskar Weiss, zdravstvei svetnik osrednjega urada za delavsko zavan vanje v Zagrebu. — Kmetijske družb«! podružnica v Mo njab je izvolila 18. t. m. za delegate za obči zbor tri pristaše SLS, in sicer Antona Prelil z Brezi j, Antona Globočnika iz Mošenj Ln Si vestra Pangerca iz Otoka. — V Mošnjah je društvo 18. t. m. v pr no vi jeni dvorani predočilo igro »Kakršen g skega ribiča, od tod pomenijivost njegovega groba v Rimu. Ker je bil apostol Peter v Rimu, je od tam vladal vesoljno Cerkev in je tam umrl, zato je rimski škof kot njegov naslednik vrhovni poglavar Cerkve Gospodove. In apostol Peter je bil zares v Rimu in jo tam mučeniške smrti umrl. Dokazuje nam to vsa zgodovina krščanstva. V vseh knjigah in na vseh, tudi prvih cerkvenih zborih so pisatelji iu zbrani škofje poudarjali, da, rimski škof ima vrhovno oblast, ker je naslednik sv. Petra. Že ob koncu 1. veka piše papež Klemen Korinčanom in omenja kot vsem znano dejstvo, da sta apostola Peter in Pavel umrla v Rimu mučeniške smrtL Do Lutra ni o tem zgodovinskem dejstvu nikdo dvomil. Judje, poganski učenjaki in krivoverci niso nikdar omenjali, da bi apostol Peter ne bil v Rimu, ampak so to okolnost kot popolno gotovo predpostavljali. In noben kraj, nobeno mesto ni Rimu te časti oporekalo, češ. ne v Rimu ampak pri nas je ta apostol pokopan. Edino v Rimu se jc kazal grob sv. Petra. Ve se pa za gotovo tudi to, da je sv. Peter umrl mučeniške smrti in sicer prav blizu tam, kjer se sedaj kaže njegov grob, nad katerim je krasen altar in nad njim eorkev sv. Petra. Sedanja velikanska cerkev je bila dozidana in posvečena 1. 1620. Začel jo je pa sto let poprej zidati papež Julij II. in sicer leta 1506 na mestu, na katerem je stala prva velika bazilika, ki jo je dozidal cesar Konstantin s sinovi v letu 370 do 390. Poprej je bila na tem kraju mala kapelica, ki jo je že papež Anaklet, drugi ali celo prvi naslednik Petrov postavil na njegov grob. Kaj ne, ta papež, ki jc s Petrom istodobno živel in ga sv. Peter posvetil v škofa, je vendar vedel, kje je njegov prednik pokopan. K tej kapelici so prvi kristjani radi zahajali posebno ob ob letnici smrti sv. Petra. Bil je pa grob sv. Petra prav blizu kraja njegove mučeniške smrti. Na griču Vatikan so bili Neronovi vrtovi in ob njegovem podnožju Neronovo tekališče (cirkus). Te prostore je cesar Nero prepustil za smrtne muke kristjanov. V tem tekališču je bil križan tudi apostol Peter in krščanska žena ga jo takoj zraven ob cesti na svojem zemljišču pokopala. Ravno nad tem delom tekal isfta je pa severni del cerkve sv. Petra.. Iz tega sledi, da je grob apostola res tam, ali vsaj prav blizu tam, kjer ga poknzujc.jo in je cerkev sv. Petra tako rekoč, njegov grobni spomenik. Je pa v tej cerkvi v kript.i pokopanih še 13 papežev mučenikov in 22 papežev svetnikov. V njej imata svoje grobnice zadnja dva pokojna papeža, namreč Pij X. in Benedikt XV. V to cerkev mogočno vleče vsakega vernika, posebno škofa. Ne morete si misliti čuvstev, ki se na tem kraju, na grobu prvega papeža vzbujajo nobožnemu iii vernemu romarju. Prenovljeu v duš v veri potrjen in hvaležen, iskreno hvi ležen Bogu za ustanovitev sv. Cerki in za vodstvo njenih vrhovnih poglava jev vstane in odhaja od tod polagon sklepajoč, da se pred odhodom iz Rin še povrne na ta kraj, ki vzbuja v du toliko sv. spominov. li) V cerkvi sv. Pavla. Pojdimo v cerkev sv. Pavla, ker t rli grob tega izrednega apostola mo vsak škof vsako peto leto osebno obiska Apostol Pavel je bil strasten fai zej in je Kristusovo Cerkev srdito pr sanjal. Bil je mož velike energije, pra kolerik ln visoko izobražen. Njegove v like darove in. odlične prirodne lastno; je hotel Bog uporabiti za razširjevafl svojega kraljestva na zemlji. Ko je p toval v Damask s pooblastili zoper kril jane, ga blizu tega mesta zadene mik božja. Sam Jezus se mu prikaže. Bli# ba ga podere na tla, oslepi, odpeljejo v Damask, kjer ga učenec Jezusov A" nija po povelj« božjem poišče, vzdra in krsti. Oh, kako se začudijo Judje, prišedši v njihovo sinagogo začne oz® njevati Jezusa Križanega in dokazova da je on po prerokih obljubljeni Odrei nik. Vsaj so ga poznali, da. Križanega* vraži in vedeli so, da jo prišel v Dani8 kristjane lovit, vezat in pred sodiš vlačit, (Dalje.) spod, tak sluga«. Na željo občinstva jo bo 25. novembra ob peftlajstih ponovilo. — Dražba lova. P okrajnem glavarstvu v Ljubljani v sobi St. 8 so bo dne 20. decembra 1023 na 'tvni H'-"/bi oddal v zakup lov ob?! ne Moste za dobo petih let, to je za čas od 15. januarja 1924 do 14. januarja 1029. Na to dražbo so vabijo "si prijatelji lova s pristavkom, da lahko vpogledajo draž-bene pogoje vsak dan ob uradnih urah. — Novo sredstvo proti vlomilcem. Tvrdka Werthheim, ki je znana radi svojih ognja in vloma varnih blagajn je izdelala po večletnem delu ve5 inženirjev novo aparate, ki naj zanesljivo ščitijo pred vlomi in tatvinami. To je popolnoma nov izum in so vezani ti aparati z napravami, ki v slučaju vloma opozorijo varstvene organe, hišne stanovalce in pa tudi mimoidoče. Na malem aparatu, ki ima električno baterijo, povzroči potom male cevke živega srebra že najmanjši tresljaj kontakt električnega toka, ki povzroči v glavnem budilcu, ki je postavljen lahko v isti hiši ali pa poljubno, kjer ga hoče gospodar alt čuvaj imeti, močno zvo-nenje, ki traja toliko časa, dokler se aparat od vešče roke zopet ne uredi. Zanimivo pri tem je tudi to, če hoče kdo to zvezo med čuvajem in glavnim budilcem prekinili, da to aparat takoj javi z zvo-nenjem, tako da se lahko ve, da je imel nekdo pri napeljavi nekaj" opraviti, kar ni v redu. Tudi so lahko postavi v eni ali več blagajnah po okolišu take aparate čuvaje, ki se speljejo lahko na skupen iudikator, recimo na policijskem ravnateljstvu, kjer pokažejo številke čuvajev, v katerem prostoru in kje je posegla vmes tuja roka in se takoj ve, da so lam vlomilci. Slični čuvaji sc lahko uporabijo tudi pri ročnih blagajnah. In kakor hitro kdo blagajno strese ali jo celo dvigne, se oglasi čuvaj v kaseti in tolče tokalce toliko časa r- steni, dokler vošea roka ne spravi čuvaja zopet v normalen stališ. Pri težkih blagajnah se dr a trošenj., r.a primer, če tat vrta blagajno s tem, da jo podstnvijo na dv»li straneh na mrčna peresa tn '"R^-je, da so lc za malenkost prožna, toMko, da to čuti živo srebro v cevki čuvaja — Poskrse s temi novimi varnostnimi aparati je naprav" i včeraj dopoldne zastopstvo Inter-Agenzia na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani ob navzočnosti policijskih ura''-:'«>v li stražnikov. Poskusi so se prav dobro obnesli. — Svarilo pred nakupom manulakturncga bla-»a za dame in gospode, preden si ne ogledate veliko zalogo po najnižjih cenah v Specialni trgovini Josip Bedrač (hiša Pokojninskega zavoda), Ljubljana, Aleksandrova cesta 10. 7421 — Peppermint-Lj-solorm, najboljša antiseptična voda za usta, se zopet dobi v vsaki lekarni in rlrogeriji. 7324 a Shod pri Sv. Miklavžu. V nedeljo ^ne 18. t. ni. dopoldne se je vršil shod viličarjev pri Sv. Miklavžu polog Ormoža. Na shodu je govoril posl. Gostinčar. Ustanovila se je okrajna delavska zveza. š Občni zbor Slov. krščansko socijalne zve-fe v Mariboru se vrši C. decembra ob pol 10. dopoldne v društveni dvorani v Lekarniški ulici. Občni zbor bo izredne važnosti, ker se bodo spremenila pravila ter reorganizirala sentrala in društvo. Za delegate posameznih društev za občni zbor bo preskrbljena polovična vožnja. š Zgodovinsko društvo v Mariboru ima dne 23. novembra ob 8. uri zvečer v mali ka-rinski dvorani svoj letni občni zbor. Določila se bo tudi na novo udnina za leto 1924. S Orliški tehnični tečaj se vrši od srede, Ane 21. t. m. do 25. L m. v dvorani v Lekarniški ulici v Mariboru. š Slava 45. pehotnega polka v Mariboru Je bo slavila danes. š Koncert podmladka Rdečega križa. Podmladek Rdečega križa priredi v proslavo 1. decembra (državni praznik) tega dne ob 15. ari koncert mariborskih meščanskih šoL š Obstrelil se je v št. Janžu na Dravskem polju fant Toličič ob priliki poroke svoje sestre. Poškodoval si je nogo, da so ga morali prepeljati v bolnico. g Nas devizni trg. Dolgo časa je bila naša valuta na tujih tržiščih ne samo stabilizirana, ampak se je konstantno dvigala, dokler ni dosegla viška 6.85 v Curihu. Danes pa je deviza Belgrad padla v Curihu nenadoma na 6.35. — V Zagrebu in Belgradu so vse tuje devizo in valute nenadoma poskočile. Tendenca za tuje devize in valute je čvrsta. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pše-uica 307.50 Din, ječmen 240 Din, koruza 200 do 245 Din, pšenična moka št. 0 500 Din. Ten-dnnca slaba. — Na zagrebški borzi pa notirajo sledeče cene: pšenična moka št. 0 515 Din, pšenica 310 Din, koruza 240—250 Din, oves 245 Din. Tendenca nespremenjena. g Carinske konferenco pri carinarnici na Jesenicah. Trgovska iu obrtniška zbornica opozarja vse interesirane trgovske, industrijske in obrtniške kroge, da se bodo vršile carinske konference pri carinarnici na Jesenicah v smislu razpisa br. 216 generalne direkcije carin redno vsakega 10. in 25. v mesecu v pi- *arni upravnika carinarnice. Ako pade ta dan na praznik ali nedeljo, se vrši konferenca dan Pozneje. Konference pričnejo vsakokrat ob 17. uri. Prva konferenca se bo vršila v ponedeljek ilne 26. novembra. Zbornica priporoča interesentom, da se konferenc v čim večjem številu udeležijo, kjer bodo imeli priliko iznesti vse '•eije in pritožbe, ako se no njihovem mnenju v posameznem primeru napačno tolmači carinska tarifa in naredbe, kakor tudi glede ca rinskega postopka. g Produkcija rud ▼ Sloveniji. V prvi polovici t 1. jo bilo nakopanih v rudnikih Slovenije 836.274 ton rjavega premoga in 117.600 ton lignita. Ce primerjamo te letos dosežene rezultate z onimi v lanskem letu, bo celoletna produkcija v tekočem letu znatno presegla lanskoletno. Skoro gotovo bo produkcija gotovo dosegla 2 milijona ton. Produkcija ostalih rud je v prvih 6 mesecih znatno manjša kakor v prejšnjem letu. g Dio wirtschaftlichen Ergebnisso des er-sten Sanierungsjahref in Osterreich je naslov brošuri, ki jo je spisal dr. Otto Deutsch, in iz katere se lahko razbere, kakšne izglede in uspehe ima znana velikopotezna Seiplova sanacijska akcija, vsled katere se je avstrijska republika povzdignila v zdravo in življenja zmožno državo. g Davek v Italiji na vino se ne zniža. Italijanski producenti vina — med temi naši primorski vinogradniki — so napravili vlogo ua italijansko vlado, naj vsled nizke cene vinu zniža davek na vino. Italijanski finančni minister De Štefani je izjavil, da o znižanju davka ne more biti niti govora. BORZA. Zagreb. 20. nov. (Izv.) Pešta 0.46-0.475, Italija 3.89—8.91,, lira 8.85, London 088—8.91, Nev-york 89.25—90.25, Pariz 4.80—4.85, Praga 2.625 do 2.65, Kč 2.60, Dunaj 0.1270—0.1280, Curih 15.75 do 15.80. Curih, 20. nov. (Izv.) Pešta 0.03, Italija 24.94, London 24.90, Novvork 576, Pariz 31.05, Praga 16.70, Dunaj 0.008113, n.-a. K 0.008125, Sofija 4.70, Belgrad 6.35. 581 lj Klub občinskih svetnikov SLS ima sejo v tiskarni danes ob šestih zvečer. Pridite vsi točno, pozneje druga seja. Predsednik. lj Obrtno nadaljevalno šolstvo. Te dni se razglaša potom časopisov, da se prične s poukom v obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Vse jo prav, a zahteva se, da učenec, ki se zapiše v šolo, prinese seboj tudi šolnino v znesku 28.50 Din in sicer za vsaki mesec naprej! Mojstrom se nalaga dolžnost, da te zneske gotovo plačujejo pod zapretitvijo kazni in prisilnega iztirjanja. Po obrtnem redu so mojstri res obvezani skrbeti, da pošiljajo učence k pouku, niso pa obvezani plačevati šolnino. Taka rešitev obrtno-nadaljevalnega šolstva bi bila pač enostavna. Zadeva je pa taka, da ima vlada glasom sklepa bivše pokrajinske uprave prispevati z dvema tretjinama k skupnim stroškom, ostalo tretjino pa nuj prostovoljno prispevajo razni interesenti, trgovsko-obrtna zbornica, občina, zadruge itd. Mojstri že itak prispevajo s tem, da dajo posebni čas na razpolago za pouk. Te dni so uboge male obrtnike preganjali z nakladanjem in odmero davkov, sedaj pa še s tem. Če obrtniki plačujejo ogromne davke, imajo vendar pravico zahtevati, da država skrbi tudi za splošen napredek in izobrazbo tega stanu! Torej plačevanje za obrtne nadaljevalne šole za obrtnike z a -k o n i t o ni obvezno. — Obrtna zveza. lj Smrtna kosa. V uršulinskem samostanu je umrla 19. novembra M. Luitgarda Rihar, iz znane polhovgrajske Rinarjeve rodbine. Po-kojnica je bila med prvimi uršulinkami, ki so pred 30 leti položile meščanskošolski izpit. Bila je jako nadarjena, tako zmožna za jezike kot za predmete matematično tehnične skupine, zelo spretna za ročna dela in vešča gospodinjstva. Od L 1890. do 1. 1894. je z veliko spretnostjo vodila uršulinsko gospodinjsko šolo in je v povzdigo te šole sama spisala knjigo »Vrla gospodinja«, ki je tako hitro pošla, da je bila zahteva po drugi izdaji vsestranska. Zal, da je bila pisateljica takrat v Lincu, kamor je odšla 1. 1900. v odpomoč tamošnjemu uršulinskemu samostanu, ki mu je manjkalo izprašanih meščanskošolskih učiteljic. Požrtvovalno je zapustila domači samostan, a ljubezen jo je vlekla nazaj v domovino. L. 1919, se je vrnila v ljubljanski samostan in kakor da jo je hotel Bog odlikovati za njeno požrtvovalnost v tujini, ji je poverila domača redovna hiša sama zaupna mesta: bila je prefekta pri vzgoji mladine, voditeljica novink in samostanska prednica. Vse življenje je bila rahlega zdravja, a težke razmere sedanjih dni so ji kot prednici tako omajale zdravje, da je odložila breme predstojništva in se je z molitvijo in s trpljenjem pripravljala na odhod v večno do movino. Pogreb bo v sredo, 21. novembra ob 14. uri. lj Ljubljana in »Narod«. Starina je trmoglava, zato se ni čuditi, da »Narod« vztraja ua tem, da Roko conte Dianovič nima in mina prav, ko trdi, da je Ljubljana najbolj snažno mesto in da je njena mladina najbolj olikana. Doslej se menda še nikdar ni slišalo, da bi domačini pobijali dobro mnenje tujcev o njihovem kraju in je to bilo pridržano našemu »Narodu.« Vendar kar je res, je res — naš dični starina iz Knafljeve ulice ima topot vendarle prav. Ni je luči brez sence in tako ima tudi naša bela Ljubljana poleg svoje snage in olikane mladine tudi svojo temno plat, in to je njena inteligenca, v kolikor spada pod »Narodov« duševni protektorat. Ta inteligenca je najbolj omejena, najbolj lena in najbolj plitka na vsem svetu. In to je druga, temna plat ljubljanske medalje in »Narod« ima nrav. ko pravi, da v Ljubljani ni vse samo čisto zlato, čeprav se sveti. lj Izročitev meščanskih diplom. Začetkom seje občinskega sveta v četrtek, dne 22. novembra 1923 bo izročil g. župan meščanska pisma novima ljubljanskima meščanoma, ravnatelju Janko Nep. Jegliču in posestniku Ivanu Žitniku, lj Ata. Včeraj popoldne so bili ata slabe volje. Ravno so se lepo napravili, da pojdejo »ven«, pa pride sneg! To je za ata mučna zadevo. Kar preobleči so se morali od nog do tal, čisto zimsko: Debelo jopo pod telovnik, debelo suknjo nad telovnik, debelo suknjo nad suknjo nad telovnik. Na nogah pa: debele nogavice, nad nogavice težke čevlje in nad nogavice in čevlje debele komašne. Tako so prišli ata do kavarne. Tam so najprej brali: »Še enkrat šest milijarde. Potem so zadremali. Ko so se nadremali, so plačali in jo zavili zunt Maček, dem weltberiihmten, tam za vodo. Tam so premišljevali: Kaj bi se vse dobilo za šest milijardi Na primer popeljnov, za 6 milijard popeljnov! Cel ljubljanski trg bi jih bil poln do špice šenklavškega zvonika, ali pa še višje. Iz samih popeljnov bi si ata dali zgraditi velikansko piramido, notri v sredini piramide pa stanovanje med samimi popeljni! Divno, krasno, nebeško! Zraven pa baterijo steklenic »Cognac Arko — Triple-sec«, za šest milijard baterij ali pa kar šest milijard baterij! Tako so ata mrmrali napol glasno. Tu se je vtaknil vmes sosed: »Ali pa šest milijard klerikalcev, kaj ata? To bi bilo nekaj za vas!« — »Gum-pec,< so zamnnrali ata, plačali iu odšli. Spoto ma so pa še vedno brbrali: Šest milijard, šest milijard Arkotov, ja ja, ne, ne, popeljnov, po-peljčkov, ja ja ja... oh, diese verdammten Klcrikaltzen... lj Reduciran je pri oddelku za socialno politiko tudi pristav Anton F o rtič. Zakaj ui prišlo doslej v javnost tudi to, ne vemo. Morda se »socialni« šef oddelka malce sramuje svojih dejanj. Kakor smo že poročali, je bil g. Fortič med tem imenovan za gerenta občine Trbovlje, gotovo za to, ker ga pokrajinska uprava pač ni smatrala za najnesposobnejšega. lj Razne ustanovo za reveže. Magistrat razpisuje več ustanov za revne novoporočence in ubožce. Razpis je na magistratu javno razglašen in se naj interesenti tam bližje informirajo. .„ lj Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje za sredo 21. t. m. ob 19. uri 30 minut ja ven železničarski shod v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Poroča glavni tajnik centralnega odbora iz Belgrada tov. Rado Jankovič o pragmatiki, delavskem pravilniku itd. lj Družabni klub kat. akad. starešinstva ima nocoj ob 8. redni občni zbor v prostorih kegljišča pri iFeriincuc. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2. volitev novega odbora, 3. razdelitev premoženja, oziroma likvidacija in 4. slučajnosti. Predsednik. lj Cerrte Franpais. Prihodnjo sredo, due 21. t. m. prične zopet baron Knorriug s svojimi predavanji in konverzacijskimi vajami, ki se bodo vršile ob sredah in sobotah od 18—19 zvečer. lj Soja občinskega sveta se vrši 22. t m. ob 6. zvečer. Na dnevnem redu so med drugim tudi: vprašanje nameravane okrnit ve občinske avtonomije; razni prizivi; predlog o uvedbi nove občinske davščine na reklamne table, kazala itd.; razne stavbne zadeve; predlogi glede zvišanja podpore za uboge; zadeva glede ukinjen ja licejskega kuratorija; razne prošnje in samostalni predlogi svetovalca Moškerca in drugov glede poslovnega reda za snaženje mestnih ulic ter cestne razsvetljave; svetovalcev dr. Stanovnika in Moškerca gledo ureditve vojaških pokopališč; svetovalca Tokana glede uvedbe občinskega davka na inozenice. Ij Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 11. do 17. novembra je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj griže. lj Koncert. Danes koncert v restavraciji in kavarni Tratnik prvovrstne salonske kapele od pol 9. do pol 1. ponoči. Vstop prost. Cene običajne. lj Pobalinstvo. Včeraj popoldne je neki neznanec udaril po izložbeni šipi tvrdke F. Čuden sin, Šelenburgova ulica 7 s svojo palico s tako močjo, da so drobci razbite šipe napolnili celo izložbo. En oster drobec je napravil na notranji šipi, katera je od prve 1 m oddaljena, v Isti višini kakor udarec, majhno luknjo. Iz tega je razvidno, da je moral biti udarec s palico zelo močan. Neznanca je službujoči stražnik takoj prijel in odpeljal na policijsko ravnateljstvo. Škode je 5000 Din. Umestno bi bilo da se ta način pobalinstva prav eksemplarično kaznuje, da se taki in slični slučaji v Ljubljani ne bodo več ponavljali. lj Vedeževalka. Naši lahkoverni ljudje in to tudi iz boljših krogov, dobe vedno kako premeteno žensko in tudi moškega, ki jim seveda samo proti primerni nagradi napoveduje srečo ali jih svari pred nezgodami Seveda je vse to le zloraba človeške lahkovernosti in je tudi kaznivo. Ljubljanska policija je zalotila zopet tako vedeževalko, neko Ivano Urbasovo v Florjanski ulici, ki je imela vedno večjo klijentelo posebno ženske iz ljubljanske okolice, ki so ji pridno nosile denar in raaia živila. Ženska ne taji, da se je pečala res z vedeževanjem, trdi pa, da ni delala to za plačilo, marveč jo sprejemala lc prostovoljna darila. Izročili so jo državnemu pravd ništvu. lj Tatvine v Ljnbljani. Na Vodnikovem trgu •c ukradel neznan žepar služkinji Pavli Skulovi iz ročne torbice 10 bankovcev po 400 K. — Iz pisarne Češkoslovaškega konzulata ua Bregu je bil ukraden pisalni stroj znamko »Torpedo« štev. 29.472 s češko pisavo, vreden 25.000 K. — V Kolodvorski ulici jo bilo vlomljeno v vrtno topo dr. Viktorja Moro in pokradeno: rjuha, siva moška obleka, čevlji in i»io nlatnene hlače v skupili vrednosti 4000 K. — Nova portu^alka — ljutomerski moSt od danes naprej v gostilni »pri Mraku«, Rimska eesta i. Najcenejše in najnovejše obleka za dam« in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3, Gritar S Mejni. Narodno gledišče. Sprememba opernega repertoarja- Ker goetu* je ga Tinka Wesel-Polla tudi še v četrtek, dne 22. t m. kakor Fillna v operi »Mignon«, zato se vrti predstava opere »Prodana nevestne, ki se uprizori ob proslavi 20 letnice umetniškega delovanja g. Julija Betetta v soboto, dne 24. t. ra. Za četrtek večer kupljene vstopnice za »Prodano neveato« veljajo za predstavo v soboto, dne 24. t. m. G. Julij Betetto obhaja 20 letnico svojega umetniškega delovanja v soboto, dne 24. t m. in sicer poje vlogo Kecala v »Prodani nevesti«. T« vloga spada mod najboljše kreacije g. Betetta tako v igralskem kakor v pevskem oziru. Z velikim uspehom jo jo pel tudi na bivši dvorni operi na Dunaju. Vstopnico za to predstavo, ki se vrši kot izven so v predprodaji pri dnevni blagajni. »Ljubezen«, Antona VVildgansa tragedija * petih dejanjih, se vprizori v sredo, dne 21. t. m. Njena snov je vzeta iz globin človeških src in življenja ter za vsakogar globoko zanimiva. V vlogah nastopijo ga \Vintrova, ga Vera Danilova, ga Rogo-zova, ga Juvanova, gdč. Gorjupova, gg. Rogoz, Šest, Putjata. Režijo vodi g. Šest. Začetek ob 8. zvečer. »Ljubezen* se za abonc *e ne bo igrala. Prosveta. pr Vrtec in Angelček št. 11.-12. sta izšla. 8 tem je končan letnik 1923 lepih mladinskih listov. Oba lista letnika 1923 se dobita vezana. — V letu 1924 bo Vrtec z Angelčkom stal 15 Din, Angelček sam 5 Din. Upravništvo je t Ljubljani, Sv. Petr» cesta št. 80. Cerkveni vestnik. c Na Ovsisah bo 28. t m. ob pol dvanaj« stih konferenca za skupino Mošnje. c Kongregatija gospodov ima danes ob pol 8. zvečer versko-znanstveno predavanje. Predava vi. o. Ramšak S. J. »O komunizmu v prakrščanski občini v Jeruzalemu«. Gostje dobrodošlL c Sestanek članov Križanske moško Marijin« droSbe danes zvečer ob pol 8. v družbeni dvorani. Polnoštevilno! Orlovski vestnlk. Šentpeterski Ore! v Ljnbljani. Danes ob 8. zvečer fantovski sestanek. Na sporedu predavanje g. dr. Andreja G os ar j a. Bratje, udeležite se v obilnem številu! Dijaški vestnik. d Jug. kat. akad. drnštvo »Pavlinovič« prire« djuje tekom zimskoga semestra u prostortjama »Borbe« seriju predavanj", '-"ja če započeti u petek 23. t m., a raspored če im biti ovaj: J. M. Ujevid, stud. phil.: »Ideje i pokreti kod Hrvata svršetkora XIX. vijeka«. — Bogdan Radica, stud. phil.: »Gio-vanni Papini i njegov krug«. — Franulovič Ante, stud. iur.: »Država i Spencerov socijološki sistem«. — Franulovič Petar, stud. med.: »Teorija descen-dence.« — Marinovič Pero, stud. med.: »Kulturne prilike u Dalmaciji«. —• Pavlinovičevci su duSni prisustvovati, a članovi drugih kat. akad. družtava dobrodošli! O pojedinim predavanjima bit če jav-Ijeno na društvenoj »laski. — Pero Marinovič, tajnik. primeroma tf njenem potplatu kavčukov potpetnik in potplat* ZLAT MILO Kupujte le Zlatorog-milo, kajti le v tem slučaju ste gotovi, da porabljat« ni nekaj dobrega ia neškodljivega! Velika innoZina UJHOvCbv) C biles pene in vedno enake dobra kakovost, to ao prednosti »Zlatorog-mila«! Zlatorog ae dobi pov TURISTIKA IN ŠPORT. Konflikt med Ljubljanskim in Zagrebškim nogometnim podsavezom vadi izmišljenih incidentov pri prvenstveni tekmi Ilirija : Gradjanski dne 2. septembra in nato sledečim bojkotom ljubljanske Ilirije po Zagr, N. P. je zaključon z odločitvijo Jug. nogometnega savoza z dne 3. t m. v prilog Ljublj. N. P. in SK Iliriji. Sklep saveza se glasi dobesedno: iJugoslavenski nogometni savez kon6tatira na osnovu izveštaja posebnog svog odbora i na osnovu spisa, da je postupak Zagrebačkog nogom. podsa-veza u stvari utakmice Ilirija : Gradjanski ŠK bio ne samo prenagljen, neosnovan i neumjestan, nego i protupravilan, te žali, da mora zbog toga ZNP ukoriti tim više, što je tim njegovim postupkom na-nešena šteta dobrom glasu Ljublj. nogom. podsa-veza i SK Ilirije. JNS konstatira zajedno, da je re-dateljska služba na toj utakmici bila manjkava i poziva LNP, da u buduče poduzme mjere, da se redateljska služba vrši dobro i pouzdano tako, da taj propuet ne bi u budučo dao povoda, da se iz toga izlegnu nepotrebne i pretjerane tvrnje.< Odložitev saveza predstavlja popolno zadoščenje za napade na LNP in SK Ilirijo, ki so jih prinesli nekateri zagrebški listi ter izraža obenem nezaupanje osebam, ki so provocirale afero. Na prvem mestu med njimi stoji predsednik Zagr. N. P. Odločitev saveza je zaeno najboljši odgovor na anonimne izpade ljubljanskega korespondenta >Zagr. Šport-skog Listat, ki je porabil to priliko, da je na obsojanja vreden način napadel SK Ilirijo in LNP, pogrevajoč stare, tendenčno prikrojene zadeve ter direktno zavijajoč dejstva. Mimogrede omenjeno so pisani ti napadi na način, ki izključuje vsak dvom, da so izšli iz vrst SK Primorja. Obsojati moramo, da ljubljanski korespondenti nekaterih izvenljub- aaBnBBBBaEaBaHaraBUHBBBBHHBBBBBBaasBBBae; ljanskih in celo inozemskih listov ne čuvajo ugleda ia dobrega imena našega domačega športa. Najprimernejše Miklavževo darilo je gotovo dobra knjiga, s katero obdarite svojo deco. Knjiga mladino vzgaja, ji blaži srce in bistri um. Za tn namen priporočamo: Za one, ki še nc znajo brati: Robinzon starši. Povest s podobami za otroke. Din 20. Mali palček. Pravljica s podobami. Din 20. Obisk na pristavi. Knjiga s podobami. Din 20. Za mladino pod 10 leti: Dedek je pravil. — Marinka iu škrateljčki Pripovedba. Spisal Julij Slapsak. Din 20. Martin Krpan. S slikami vezano Din 30. Dane. Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Vez. Din 24. Spillmannove povesti (dobijo se samo Se zvezki): XII. zv. Korejska brata, XVII. zv. Prvič med Indijanci po Din 8, vez. po Din 10. Angelček. Ilustrovan list za mladino. Anton Kržič. Letniki: 1805, 1006, 1008, 1012-1916, 1921 ili 1022 vez. po Din 20. Za mladino nad 10 let: Turki pred sv. Tilnom. Zgodovinska povest. Spisal Jurij Slapšak. Vez. Din 24. Vrtec. Časopis s podobami. Anton Kržič. Let. nik: 1010, 1911, 1913-1917, 1021, 1922 vez. po Din 32. Obnovljeni vrtec. Mladinska knjiga s podobami. Uredil Anton Kržič. Vez. Din 32. Zvonček. Časopis s podobami. Letnik: 1908, 1910, 1912, 1914-1917, vez. po Din 36. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani. Tovarna barvnih trakov na DUNAJU kompletno in najmoderneje opremI|ena, oskrbljena z vsemi surovinami, JE NAPSODAJ. — Prijazne ponndbe pod «W. M. 1016« odpošilja ANN. EXPED. RUDOLF MOSSE, WIEN I., Seilerstatte 2. pmlin KUPITE najceneje pri DRUŽBI Uy»JC ILIRIJA, Linbliana, Kralja Petra trg štev 8, telelon Stev. 220. 2447 BBaBaaiESaBBBaBBBBBBaBBaHBB& KISELJAK Rl IBBBBBBBB^ Izurjena šivilja gre šivat na dom, jemlje dela tudi na dom. Ponudbe pod »Šivilja« na upravo. Iščemo potnika ra Slovenijo, kateri je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in Ka-varnarjih. Stalno nameščenje, fiksna pla-ia. provizija in dnevnice. — Pismene ponudbe z zahtevo plače na naslov: Hrvatska SrcdiSnja Vinara d. d. Zagreb. Naobražena GOSPODIČNA IŠČE mesto blagajničarke. LniJSTi upravo ..Slovenca, pod itev. «3"- ZAGREB Ilica št. 69. Tel. 18 BEOGRAD Balkanska ul.25 Tel. 30-05 Gozdarja fŠČE graščina NEGOVA, pošta Ivanjci pri Gornji Radgoni. 7411 ODDA SE SLUŽBA "9C cerkvenika in organista. Nastopi lahko Se pred Novim letom. — Kje in pogoje pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca, pod Itev. 7283. Stanovanje ▼ Ljubljani, prijazno, »uho, svetlo, zračno, lahko dobi takoj, kdor kupi pohištvo. Naslov pri upravi lista pod številko 7416. Mebllrano sobo žr. posebnim vhodom, oddam s 1. dec. dvema gospodoma. Naslov pri upravi. 7398 • ♦v—,, — Tužnim srccm javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je preselila v boljšo večnost naša ljubljena hčerka in sestrica, gospodična Marija Rozman bančna uradnica dne 18. t. m. ob 1. uri zjutraj, po dolgotrajni, zelo mučni bolezni v 22. letu starosti, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče. Zemske ostanke nepozabne pokojnice smo položili k večnemu počitku včeraj popoldne ob 2. uri. Obenem se srčno zahvaljujemo vsem dobrotnikom, darovalcem krasnih vencev in številnim prijateljem in znancem za udeležbo pri pogrebu. LJubljana, 21. nov. 1923. Ivan in Marija Rozman, starši. — Karel, Pavel, brata. — Nada, sestrica. Gostilno na račun VZAMEM TAKOJ na prometnem kraju na Štajerskem, po možnosti blizu trga ali mesta. Za pojasnila se je obrniti na: Tajništvo Jugosl. strok, zveze v Celju, hotel BELI VOL, vrata 10. 7414 Za Miklavža velika izbira OTROŠKIH IGRAČ, krasna otroška VRTNARSKA ORODJA, razne OMARICE Z ORODJEM, PUŠICE z računalom itd. — po najnižji ceni. — Blago prvovrstno! — Vedno na zalogi pri tvrdki STANKO FLOBJANČiČ veletrgovina z železnico, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 35 (preje Mencingerjev lokal). Brzojavi: »Stro!« Zaloga: injektorjev, sesalk za mazanje z oljem, manometrov, vacuum-metrov. asaflassaBBBssaaBa^H&BBEaBBD' ~ OBLASTV. AVT. CIV. INŽ. tehn. pisarna, LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a (v palači Ljublj. kred. banke). Projektira elektr. centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strok, mnenja. Ne dajte se izkoriščati po raznih nemških židovskih tvrdkah ter naročafte solfrio Je mnogo boljši in znatno cenejši. — NAROČAJTE SAMO DOMAČ IZDELEK! TOVARNA DIASLADA in SLADA v prahu. Telefon št. 509. Spoštovanjem T«Mon St. 509. d. i o. z., Ljubljana -Vič. KUPIM dobro ohranjeno, čez 100 kg težko novo, in nova Luba-sova štirivrstna harmonika, naprodaj. Zaloška c. 13, vrata 17 žensko kolo železno peč r^rts kupim. - Ponudbe na E- Resman i drug, Sp. ŠiSka, Jernejeva cesta 57. 7419 Jedilna soba Na ogled med 9. in 13. uro. — Ljubljana, Bleiweisova cesta 1 štev, 7, pritličje, desno. 7396 Rriniovon zaiam^en° prist. kmet-Dl HIJCVCU sko blago kupim večjo množino. - Ponudbe in vzorec poslati na Poštni predal 37, Celje. 7388 NAJVEČJA ZALOGA elektro-motorjev bakrene žice v vsaki debelini, Bcrgman-novih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN ln COMP., Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telefon Stev. 13, 223, 366, 534. ~~ RAVNOKAR sem prejel VEČJO MNOŽINO modre galice Ia (znamke Johannlsthal) in jo prodajam le na debelo v originalnih sodih po 250 kg, Ker je blago prvovrstno in cena jako ugodna, na kor posebno opozarjam kmetijska društva in vinogradnike, naj nihče n« zamudi te ugodnosti, ter se toplo priporočam. St. Ftorjančič, Ljubljana SV. PETRA CESTA 35 (preje Mencingerjev lokal). lillilltStlj vseh vrst, najboljše kakovosti, po najnižjih cenah dobite v trgovini »DANICA«, Majzelj & Rajšclj, Ljubljana, Turjaški trg Stev. 1. 1 i. '-..ii?-T' M"" 'i" r > ' S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša blaga, iskrenoljubljena sestra in teta, gospa M. Luitgartfis Rihar uršullnka danes, po dolgotrajni mukepolni bolezni, previdena s sveto-tajstvi, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 21. t m. popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. novembra 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Izdala konzorefi »Slovenca«. Zidna opeka nova, mala oblika, ležeča v Prisilni delavnici, NAPRODAJ. — Cena nizka. — I. ČERNE, Dunajska cesta št. 28. Trgovino i meš. blagom na zelo prometnem kraju, dam radi obi-teljskih razmer s 1. januarjem 1924 v najem. Zaloga blaga v približni vrednosti 4—500.000 kron jo za prevzeti. — Kje, pove uprava «Slovenca« pod štev. 7408. HBBBBHBBBSBBHmBBBBBBBBBBBB Pohištvo naročite najceneje pri ERMAN & ARHAR MIZARSTVO — ŠT. VID Stev. 4 nad Ljubljano, — Zaloga «A. Ž. PANJEV. Zahtevajte ceniki aSB(SBBBBSBBBBBBBBBGIBBBBBQi.l?n z gospodar, poslopjem, vrtom , ___ in nekaj kmetije, v bližini žcleznicc, prodam iz proste roke. Peter KAVKA, Dolsko 33, p. Dol pri Ljublj. Ogod.cena m nakup sledečih parnih strojev in kotlov: DVA PARNA STROJA po 100 konjskih moči znamke «Hock« TRIJE PARNI KOTLI znamke «Hock« in «Tischbein«, dva po 45 m" in eden po 90 m* kurilne ploskve (Heizflache). Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodajo le radi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon. Gornji predmeti se lahko ogledajo do dne 15. decembra 1923 v TOVARNI CEMENTA, Zidani most. Cene po sporazumu! 7301_Cene po sporazumu! Olavno skladišče in rriedrlch i mmto. PlaschinenlahriK Wien Prag Glavno zastopstvo ZAGREB, Račkoga ul. 7 a. Vse naprave za mesarje, klobasičarje m tvor-niCarje se lam. Stalno veliko skladišče strojev ln sestavnih delov. Brušenje izvršuje takoj in poceni fiaJsoj po dnevnih cenah iz sklodlšta Zagreh vse „Diamalta Fabrikat Hauser & rcK« Šobotka, Beč-Stadlau, 25 letno najbolje pekarsko sredstvo predvojne kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Ednard »užnsiec. Zagreb. Strossmayerova 10. — Brzojavni naslov: Diamalt, Zagreb. Po ■ o r! čuvajte »e potvoreb bodisi v pribil ali tekočini. - Zahtavajto samo originalni Diamalt. Pietilne stroje vsakovrstne, s poukom, nudi tvrdka FRAN KOS, LJUBLJANA, Židovska ulica. za mizarje, tvornice pohištva, kolarie in žage; za ključavničarje, me-banike in delavnice za popravila; za kleparje, tvornice pločevinastih in kovinskih predmetov. - Bogato skladišče transmlsij, sirovooijnib in benzin-motorjev, kakor tudi naprave za varenje kovin. Orodje in stroji dlon. dr. karl jetzbacher ZAGREB Vlaška ulica 25. ——«Vj > Jugosl. importno in ekspertno podjetje ing. r. PeJHn H (ŠT Stroji za vsako industr.. lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lo-komobili in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovioe F FsrlE izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. Maribnr Trubarjeva ulica 4. Telefon interurban št. 82. OT« SS)® «BFK ČCT1B8SB ISSOBl H6E1BB Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani luonslnvanska tiskarna v Liubliani