------    174    ------
Deželni zbor kranjski.
14. seja, dne 28. aprila.
O napravi mostov čez reko Krko pri Dobravi in Mrsečji vasi je poročal posl. Ulm. Posl. grof Barbo je opozoril, da se je dež. zbor pred par leti izrekel za napravo mostu pri Mrsečji vasi, da pa sam mokronoški cestni odbor odklanja prispevek, kakor tudi kostanjeviški. To vender ne gre, da bi se cestni odbori spravljali v finan-cijalne kalamitete, in zato naj se stvar zopet odkaže dež. odboru.
Po nekih opomnjah posl. Pfeiferja je bil odsekov predlog sprejet z dostavkom, da mora dež. odbor v prihodnjem zasedanju poročati.
Grof Barbo je poročal o proračunih bolniškega, blazniškega, porodišničnega in najdenišničnega zaklada za leto 1899. Tudi je nasvetoval, naj se skrčijo nekateri postavki, in je dež. zbor pritrdil vsem njegovim predlogom.
v
Županstvu v Sodražici se je dovolilo 150 gld. podpore. Prošnja občine Bogu se je odstopila dež. odboru. (Poroč. posl. Božič.)
Končno je posl. dr. Tavčar poročal o Kalanovem predlogu glede ustanovitve obrtnih sodišč in se je izrekel za to. Tudi je govornik rekel splošno o Kalanovem predlogu, da je isti po sedanjem zakonu brez vsake vrednosti. Nadalje je predlagal, naj se naroči dež. odboru, da izvrši preiskave glede obrtnih sodišč in da potem stavi v prihodnjem zasedanju konkretne predloge. Predlog je bil sprejet.
15. seja, dne 2. maja.
O proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1899 poročevalec posl. Višnikar. Regulacija učiteljskih plač jo vplivala na ta zaklad. Potrebščina 1. 1898 je znašala 398.573 gld. za 1. 1899 pa znaša 454.891 gld., pokritje pa znaša 23.937 gld. Primankljaj se bliža pol milijonu, in znaša 32% vseh dež. dohodkov. Dež. zbornica je proračun odobrila, in potem rešila več prošenj. Prošnja, ljudskošolskih učiteljev, naj se določijo službene doklade vsem jednako po 60 gld., učiteljicam pa po 50 gld. se je ugodila.
Učiteljski vdovi Ani Adamič se je dovolila miloščina po 72 gld. za dobo 5 let.
Konečno je predlagal posl. Višnikar naslednje: Učiteljem in učiteljicam, kateri so pri regulaciji plač leta 1898 manj prejeli, kakor znašajo prejšnje plače, se mora izplačati vsled sklepa dne 26. feb. 1898 dež. zbora, kar so premalo prejeli. Predlog je bil sprejet, in tudi dve resoluciji.
1.) Vlada se opetovano poživlja, naj imenuje dež. šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem.
2.) Dež. odbor naj se pogaja s c. kr. vlado, da primerno prispeva k ogromnim stroškom, katere nosi dežela za ljudsko šolstvo.
O vodovodu v Starem trgu pri Poljanah je poročal posl. dr. Papež: Županstvo prosi, naj se pospeši zgradba vodovoda. Posl. Schweiger je zahteval, naj se ta vodovod prvi izvrši, in grajal je dež. odbor, na kar je njegovo natolcevanje odločno odvrnil posl. Povše. Posl. Murnik je istemu dokazoval, da ne more rešiti dež. odbor vsega tega, kar se mu naroča glede vodovoiov leto za letom. Posl. Murnik je tudi pojasnil glede dež. dvorca. Posl. Pfeifer je tudi podpiral prošnjo starotrškega županstva. Ko je še posl. dr. Papež zavrnil Schweigerjer predlog, je isti del svojega predloga bistveno spremenil, a zbornica tudi tega ni odobrila, naj se prizna nujnost vodovoda, ampak odklonila in sprejela samo odsekov predlog. Od plačevanja takse za lovske karte, so le oproščeni učenci nižjih gozdarskih šol in gozdarski vajenci (prakti kantje) mej dobo svojega šolanja. Posl. Luckmann je za hteval, naj se da pravica za izdajanje lovskih kart tudi županstvom, ne pa samo glavarstvom, kar je dež. predsednik baron Hein odločno odvrnil, in se sklicaval na lovski zakon 1. 1889. okrajna glavarstva ne morejo prenašati svojih pravic na županstva. Posl. Langer je opustil svoj predlog in nasvetoval, naj se specijalna debata odloži do prihodnjega zasedanja.
Posl. Murnik je bil mnenja, da se Luckmannovi želji ne more ustreči vsled zakona iz leta 1884, in je nasvetoval, naj se naroči uvaževati dež. odboru, če nebi kazalo §§ 2 in 8 zakona iz leta 1884. premeniti tako, da bi bilo lažje dobiti karte za vnanje goste.
Zbornica je sprejela Murnikovo resolucijo.
16. seja dne 5. maja.
Poročilo dež. odbora o lokalni železnici Trebnje-Tržišče se je dokazalo fin. odseku.
O uvrstitvi obč. ceste Rakek-Logatec mej okrajne ceste je poročal posl. Jelovšek. Predlog je bil sprejet, in se je določila v ta namen podpora 1000 gld. Posl. Božič je poročal o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob.
Posl. Pakiž je govoril proti razdelitvi in predlagal, naj se iz davčne občine Turjak ustanovi posebna občina z imenom Turjak, iz davčnih občin Osolnik, Selo in Krvava Peč pa občina Rob, kar pa je bilo odklonjeno, in je odobrila zbornica zagonski načrt, katerega je predložil upravni odsek.
Posl. vitez Langer je poročal o proračunu kranjske kmetijske šole na Grmu za 1. 1899. Potrebščina iznaša za šolo 6882 gld., za gospodarstvo 9432 gld., skupaj 16.314 gld., primankljaja je 3294 gld. Govornik je predlagal, naj se določi program za vsprejemno skušnjo, in naj se zlasti sprejemajo gojenci srednjega stanu.
-----    175    -----
Nadalje je dež. zbor sklenil zvišati mezdo vinčarja na 360 gld.
Posl. vitez Langer je poročal o vodovodu za Novo« mesto in okolico. Stroški bodo znašali 155.000 gld., h katerim naj država prispeva 40%, dežela kranjska 30% in vdeležne občine 30%.
Posl. Pfeifer je obširno pcdpiral predlog s posebnim ozirom na novomeško okolico, toda posl. Povše je njegove zahteve glede okolice zavrnil. Zbornica je sprejela odsekov predlog glede vodovoda v Novemmestu.
Zbornica je dovolila najetje posojila o znesku 32.000 gld. in v ?neku 800.000 gld. za mestno občino Ljubljano. Poročevalec posl. Višnikar.
Posl. Luckmann je menil, da se je preveč ognjevito zavzel obč. zastop za olepšavo mesta, in grajal napravo elektrarne, na kar mu je odgovoril v dolgem svojem govoru posl. Hribar.
Ko je še posl. Luckmann na Hribarjeva izvajanja odgovoril: »gospod župan, čez nekaj let se zopet vidimo", je zbornica odobrila odsekov predlog.
Prošnja posestnikov iz t asi LobČek občine Žalina za podporo za zgradbo vodnjaka se je odstopila dež. cd
goru v rešitev. (Poroč. dr. Papež.)
Dovolilo se je 1000 gld. za zgradbo nove občinske poti od vasi Dolenje, do Britib, za kar je prosila občina Planina pri Vipavi; poročevalec posl. Murnik.