Farma Brest še vedno na papirju!
Pred nekaj več kot pol leta smo o mlečni farmi Brest pri Igu kar precej pisali. Temeljni kamen za farmo je bil namreč položen že aprila 1978, proti koncu leta 1980 pa ni še nikjer videti nobene farme - ne mlečne ne kakšne druge.
Gre namreč za to, da so' pri Ljub-ljanskih mlekarnah tozd Posestva v zadnjem času spremenili načrte za na-membnost načrtovane farme Bfest. Do nedavnega je bilo rečeno, da bo na novi farmi 300 krav, ki bodo letno dajale 1.000.800 litrov mleka, sedaj pa so pri Ljubljanskih mlekarnah ugo-tovili, da bi bilo bolj primerno, če bi na novi farmi redili govedo za zakol
ter s tem povečali prirejo mesa v naši občini.
Precej težav v zvezi z gradnjo farme in s kasnejšim delom na njej je bilo naštetih že spomladi, ko je kar naen-krat izginila iz načrta Ljubljanskih mlekarn. Dejstvo je, da je farma načr-tovana v tretjem zaščitnem pasu ljub-ljanske podtalnice. Zaradi zaščitnih ukrepov pri gradnji in kasnejšega vzdrževanja farme, so trdili pri LM tozd Posestva, bi bil liter mleka s far-me Brest za 20 odstotkov dražji, kot liter mleka z drugih farm ali iz koope-rantskih hlevov.
Pri Ljubljanskih mlekarnah pravijo, da bi bila postavitev farme za prirejo mesa na Brestu bolj primerna. Tako bi redili 500 in morda še kaj več juncev, prirast bi bil tudi dovolj velik, pa tudi investicija bi bila kar dve tretjini manjša, kot če bi gradili mlečno farmo.
Ob tem naj povemo, da je.bila inve-sticijska vrednost farme pred dvemi leti 35 milijonov dinarjev, v tem času, ko potekajo razgovori in usklajevanje pa se je podražila za 20 in več milijo-nov dinarjev (saj se je gradbeni mate-rial samo v zadnjem času podražil za skoraj 35-40 odstotkov).
Viški izvršni svet svojega stališča — vsaj dokončnega — še ni zavzel, tako da še sedaj res ni znano, kaj bodo pri Ljubljanskih mlekarnah koneckoncev zgradili. To vprašanje bodo člani izvršnega sveta kmalu obravnavali. Točni podatki o tem, koliko mesa bi priredili, koliko bi gradnja in kasnejše vzdrževanje stalo in še nekaj drugih podatkov bo znanib šele prihodnji te-den in bomo naše bralce z njimi sezna-nili v naši naslednji številki.
Za sedaj pa naj povemo, da so letos, prvič po dolgih letih, mlečne farme dobro poslovale in za sedaj nimajo izgub. Povemo naj tudi to, da se mleč-nost krav iz leta v leto dviga in tako na primer pri Ljubljanskih mlekarnah načrtujejo, da bodo na obstoječi mleč-ni farmi dvignili prirejo mleka popreč-no 100 litrov letno — pri vsaki kravi in da je poprečno dala vsaka krava že letos okrog 5.000 litrov mleka. Še boljši rezultat so dosegli na Bokalcih, saj bo prišlo do konca leta na kravo poprečno kar 6.000 litrov mleka. Vsi ti dobri rezultati pa so posledica izboljšane prehrane in selekcije živine.
Karkoli že bodo na Brestu pri Ljub-ljanskih mlekarnah gradili - denar je menda zagotovljen - bodo morali za-četi zidati prihodnje leto, farma pa bo dograjena v drugi polovici srednjeroč-nega obdobja 1981-1985.
MOJCA KAUČIČ