Številka 17 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, petek 4. avgusta 1978 Cena 23 dinarjev Leto XXXV 1190. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 4. alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 70. člena, 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skup -ščina Socialistične republike Slovenije ob obravnavi poročila o uresničevanju resolucije Skupščine SR Slovenije o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 26. julija 1978 sprejela STALIŠČA IN SKLEPE o nadaljnjem uresničevanju resolucije Skupščine SR Slovenije o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju Za sedanji razvoj mednarodnih ekonomskih odnosov je značilno povečanje razlik med razvitimi in nerazvitimi. To je eden najtežjih problemov našega časa in hkrati stalen vir napetosti in ogrožanja mednarodne varnosti. Dogajanja v mednarodnih odnosih te ugotovitve potrjujejo in vse bolj je očitna potreba Po novi mednarodni ekonomski ureditvi, na podlagi katere bo mogoče zagotoviti enakopravno sodelovanje ter pospešen in usklajen razvoj vseh držav. Prizadevanja neuvrščenih držav in držav v razvoju za vzpostavitev nove ekonomske ureditve potekajo v pogojih zapletenih mednarodnih političnih odnosov, povečanega pritiska na neuvrščene države in na neuvrščeno gibanje, neustreznega reševanja obstoječih kriz in nastajanja novih kriznih žarišč. To terja krepitev naporov neuvrščenih držav in med njimi Jugoslavije v akcijah za spreminjanje obstoječh mednarodnih eko-nomskih odnosov in za vzpostavljanje nove mednarodne ekonomske ureditve. Celovitost mednarodnih odnosov je poudarjena v resolucijah VITI. kongresa Zveze komunistov Slovenije in XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Postavljena je bila zahteva po ustvarjanju takšnih pogojev, da bodo delavci v združenem delu v celoti obvladovali družbeno reprodukcijo, katere sestavni del so tudi mednarodni odnosi na vseh področjih. Prizadevanja za širjenje in poglabljanje mednarodnih odnosov, posebej še ekonomskih, z drugimi državami, še zlasti z neuvrščenimi In državami v razvoju, moramo Povezati z bojem za uveljavljanje samoupravnih odnosov v združenem delu oziroma za samoupravni po-'n2aj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in vseh oblikah njihovega povezovanja za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog. Skupščina SR Slovenije poudarja, da so odnosi z neuvrščenimi državami in državami v razvoju na vseh področjih, posebej ekonomskem, sestavina dolgoročne usmeritve in neločljiv del celotnih mednarod nih odnosov SR Slovenije in SFR Jugoslavije. V tem °kviru se povezujejo interesi delavcev v združenem dplu za povezovanje in sodelovanje z delovnimi orga- nizacijami v neuvrščenih državah in v državah v raz-t voju z njihovimi interesi in odgovornostjo za uresničevanje političnih usmeritev Jugoslavije v mednarodnih odnosih, sklepov iz Colomba - in drugih sestankov neuvrščenih držav, kakor tudi sklepov Organizacije združenih narodov, posebej še glede nove mednarodne ekonomske ureditve. V naporih za uresničevanje resolucije o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju so bili doseženi nekateri vidni uspehi in bistveni premiki zlasti v porastu blagovne menjave s temi državami. Prisotna so tudi začetna prizadevanja delavcev v združenem delu za gospodarsko sodelovanje na novih in predvsem dolgoročnejših osnovah. Vse to pa spremljajo pomanjkljivosti in slabosti, ki so navedene v poročilu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju resolucije o ekonomskih stikih z državami v razvoju. V poročilu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju resolucije SR Slovenije o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju je dobro prikazano trenutno stanje, premalo pa so analizirani vzroki za nastanek stanja in prbbleme, ki so v poročilu sicer kritično ocenjeni. Poročilo vse preveč ostaja le pri ugotovitvi, da obstoječi instrumentarij za sodelovanje z državami v razvoju ni dovolj spodbuden. Skupščina SR Slovenije poudarja, da terja nadaljnje uresničevanje resolucije od vseh nosilcev ekonomskih odnosov s ‘tujino usklajeno in organizirano dejavnost za hitrejše razvijanje mednarodnih odnosov in v tem okviru gospodarsko, znanstveno, tehnično in druge oblike sodelovanja z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Poglabljanje in utrjevanje tega sodelovanja bo med delovnimi ljudmi in občani širilo spoznanja o nujnosti našega vključevanja v mednarodne tokove, posebej na ekonomskem področju na enakopravnih osnovah in v tem okviru na neizogibnost vsestranskega povezovanja in sodelovanja z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. I 1. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino so bili ustvarjeni pogoji za uveljavljanje samoupravnega položaja delavcev v združenem delu na področju ekonomskih odnosov s tujino in za delovanje novega sistema teh odnosov ter opredeljen način samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o vseh pomembnejših vprašanjih vključevanja v mednarodno menjavo dela. Vlogo in odgovornost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela moramo stalno povečevati in krepiti tudi z utrjevanjem notranje samoupravne organiziranosti te skupnosti in prevzemanjem vseh nalogj ki ji v sistemu združenega dela pripadajo. V tej 'skupnosti delavci temeljnih organizacij združenega dela uresničujejo in usklaju- jejo svoje posebne in skupne interese tudi za vzdrževanje. povečevanje in poglabljanje sodelovanja z ustreznimi organizacijami v neuvrščenih državah in državah v razvoju na vseh področjih. Pomembno je, da člani samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino čimprej sklenejo samoupravni sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov SR Slovenije s tujino, ki mora vsebovati tudi jasne usmeritve za povečanje sodelovanja z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Skupščina SR Slovenije poudarja, da bo tako zagotovljeno dolgoročnejše in trajnejše sodelovanje ter preseženi dosedanji ozki, prepogosto kratkoročni interesi posamičnih organizacij združenega dela za delovanje v teh državah in enostranska regionalna usmerjenost mednarodne menjave. 2. Neusklajen nastop organizacij združenega dela na tujih tržiščih, še posebej v neuvrščenih državah in državah v razvoju ter njihova premajhna povezanost predvsem na dohodkovnih osnovah, sta bistvena vzroka, ki zavirata hitrejše in učinkovitejše uresničevanje nalog, opredeljenih v resoluciji. Zlasti je to prisotno pri oblikovanju dolgoročnega mednarodnega sodelovanja in v okviru tega pri izvajanju investicijskih del, kjer nezadostna povezanost proizvajalcev in Izvajalcev ter nosilcev raznih nerazdružno povezanih storitev omejuje ponudbo in izvajanje kompleksnih projektov. Pri tem je nujno pravočasno ukrepanje subjektov, ki oblikujejo instrumente ekonomske politike in so soodgovorni za izvajanje dogovorjene politike na tem področju. V dosedanjem medbančnem sodelovanju z neuvrščenimi državami in državami v razvoju so bili storjeni šele prvi koraki. V prihodnje bodo morale tudi bančne organizacije aktivno spremljati mednarodne ekonomske tokove in pogoje ter možnosti vključevanja organizacij združenega dela v mednarodno menjavo dela, posebej pa kot pobudnik in organizator pomagati delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela pri njihovem konkretnem sodelovanju z neuvrščenimi državami in državami v razvoju ter pri uveljavljanju enakopravnih mednarodnih odnosov na osnovi načel nove mednarodne ekonomske ureditve. Skupščina SR Slovenije poudarja, da je treba tudi na tem področju izhajati iz združevanja dela in sredstev na temeljih dohodkovnega in razvojnega povezovanja. Edino na teh osnovah, upoštevajoč nujnost stalnega prilaganja proizvodne strukture razvoju znanosti in tehnologije ter razvojnim usmeritvam v mednarodnem okviru, bo mogoče opredeliti dolgoročne programske usmeritve in povezave z neuvrščenimi državami in državami v razvoju, 3. Z resolucijo je bilo, kot ena izmed ključnih nalog, opredeljeno uveljavljanje dolgoročne proizvodne kooperacije, poslovno tehničnega sodelovanja in drugih višjih oblik gospodarskega sodelovanja z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da na tem področju močno zaostajamo in da morajo biti zato prizadevanja vseh družbenih dejavnikov usmerjena v razvijanje In krepitev raznih oblik dolgoročnega sodelovanja, pri čemer imajo pomembno vlogo konzorciji v okviru Gospodarske zbornice Slovenije kot mesto opredeljevanja. oblikovanja in uresničevanja najrazličnejših oblik sodelovanja. Prav tako je treba razvijati tudi sodelovanje na področju zadružništva. 4. Delavci v združenem delu in drugi nosilci mednarodnih odnosov so še vedno premalo informirani o možnostih sodelovanja na številnih konkurzih in licitacijah v posameznih državah ali v okviru mednarodnih akcij. Pri reševanju tega imajo še zlasti pomembno vlogo Gospodarska zbornica Slovenije, sekcije za posamezne države, skupna gospodarska predstavništva, znanstveno-raziskovalne in specializirane ustanove, razni informacijski centri in tako dalje, ki morajo s svojo dejavnostjo, raziskavami in informacijami v povezavi z delavci v temeljih organizacijah združenega dela vseh dejavnosti samostojno prispevati k uresničevanju resolucije, družbenih planov in drugih dokumentov, ki opredeljujejo naloge s tega področja. V tem smislu je treba zagotoviti zbiranje, obdelavo, analizo, stalno raziskovanje in uporabo podatkov v mednarodnih odnosih, še zlasti v odnosih z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. 5. Hitrejše vključevanje vseh nosilcev mednarodnega sodelovanja v gospodarske in druge oblike sodelovanja z državami v razvoju in neuvrščenimi državami terja od vseh nosilcev družbenega planiranja, da v svojih planskih dokumentih opredelijo razvojne usmeritve teh odnosov. Pri tem naj izhajajo iz dolgoročnih obojestranskih interesov ter iz stvarnih možnosti. Zlasti pomembno je, da delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje in občani v občinah v svojih planskih dokumentih čimprej opredelijo tudi dolgoročno sodelovanje z državami v razvoju in neuvrščenimi državami v smislu načel nove mednarodne ekonomske ureditve. V opredeljevanju sodelovanja in neposredne dejavnosti v mednarodnih odnosih lahko delavci v združenem delu dosegajo dolgoročne in učinkovite rezultate samo, če bodo v teh odnosih izkoriščali prednosti sistema socialističnega samoupravljanja, to je dohodkovne odnose, združevanje dela in sredstev, družbeno planiranje in usmerjanje razvoja, združevanje sredstev v bančnih organizacijah in delitev po rezultatih dela. 6. V razširjanju vseh oblik povezovanja z državami v razvoju ima posebno mesto Zvezni sklad solidarnosti za neuvrščene države in države v razvoju, ki naj po svoji funkciji služi namenom, kot jih v svojem predlogu ukrepov predlaga Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. II 1. Skupščina SR Slovenije sprejema poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju resolucije o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju skupaj z ekspozejem ter podpira • naloge in aktivnosti, ki iz njiju izhajajo. 2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj ob analizah uresničevanja družbenega plana SR Slovenije predloži Skupščini SR Slovenije tudi analizo o izvajanju nalog, opredeljenih v resoluciji o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju. 3. Organizacije združenega dela imajo obsežne naloge v zvezi z usklajevanjem svoje mednarodne dejavnosti, posebej še pri sodelovanju z neuvrščenimi državami in državami v razvoju ter organiziranjem skupnih predstavništev v tujini, sodelovanjem v sekcijah Gospodarske zbornice Jugoslavije, organiziranjem raziskovanja, usposabljanja strokovnjakov, izobraževanja in tako dalje. Da bi se te naloge uspešno izvajale, naj Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Sa- moupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, Gospodarska zbornica Slovenije in drugi nosilci nalog na tem področju skupaj izoblikujejo programe in strategijo nastopa v posameznih državah ali regijah ter proučijo načine pospešenega organiziranja v smislu sistemskih zakonov s področja ekonomskih odnosov s tujino in v zvezi s tem predlagajo ustrezne ukrepe. 4. V skladu s sprejetimi sklepi VIII. kongresa ZK Slovenije in XI. kongresa ZK Jugoslavije ter sprejetimi političnimi stališči bi bilo treba vso problematiko mednarodnega sodelovanja ponovno politično oceniti. Usmeritve in naloge mednarodnega sodelovanja na znanstvenem, raziskovalnem, tehničnem, kulturno-pro-svetnem, izobraževalnem, informativnem in drugih področjih družbenih dejavnosti je treba zajeti v družbenem dogovoru, ki ga naj čimprej pripravi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi dejavniki. Tak dogovor bo pospešil sprejemanje samoupravnih sporazumov, ki bodo opredelili odgovornost nosilcev mednarodnih odnosov, merila, delitev dela in informiranost, medsebojno sodelovanje v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji ter organiziran nastop v mednarodnem sodelovanju, posebej še v sodelovanju z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. St. 30-43/78 Ljubljana, dne 26 julija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r 1191. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o organu samoupravne delavske kontrole Razglaša se zakon o organu samoupravne delavske kontrole, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1978, na seji Zbora občin dne 19. julija 1978 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 17. julija 1978. St. 0100-8/78 Ljubljana, dne 25. julija 1978. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher L r. ZAKON » organu samoupravne delavske kontrole 1. člen Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic delavci v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja in po organu samoupravne delavske; kontrole. Vse te oblike samoupravne delavske kontrole predstavljajo v enotnem sistemu uresničevanja samoupravne delavske kontrole sredstvo in način neposrednega nadzorstva delavcev nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine. Uresničevanje samoupravne delavske kontrole po organu samoupravne delavske kontrole ureja zakon o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), ta zakon ter samoupravni splošni akti samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom. Sestava, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti samoupravne organizacije oziroma skupnosti v skladu z zakonom. 2. člen Temeljna organizacija združenega dela ima organ samoupravne delavske kontrole. Organ samoupravne delavske kontrole se oblikuje tudi v delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah združenega dela, zadrugah, bankah in drugih finančnih organizacijah, skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Za organe samoupravee delavske kontrole iz prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na organ samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela, če zakon ne določa drugače. Če ima organ samoupravne delavske kontrole delovna skupnost, lahko ta organ opravlja nadzorstvo le nad izvajanjem zadev iz pristojnosti delovne skupnosti. Za organ samoupravne delavske kontrole v delovni skupnosti se primerno uporabljajo določbe tega zakona. 3. člen Organ samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela nadzira izvajanje statuta In drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev: izpolnjevanje delovnih in samoupravnih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Organi upravljanja in drugi organi, poslovodni organi in strokovne službe, ki so pristojni za posamezne zadeve iz prejšnjega odstavka, so dolžni skrbeti za to, da jc organ samoupravne delavske kontrole obveščen in seznanjen z odločitvami in stanjem na teh področjih. Organ samoupravne delavske kontrole mora biti obveščen tudi o zahtevkih za varstvo pravic delavcev, postopkih pred, disciplinsko komisijo in o primerih kršitve varstva pri delu. Mnenja, pripombe in predloge organa samoupravne delavske kontrole je pristoj- ni organ oziroma služba dolžna obravnavati in mu v okviru svojega delovnega področja sporočiti svoje stališče v rokih in na način, ki ga določajo samoupravni splošni akti organizacije. Način uresničevanja samoupravne delavske kontrole po organu samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela določajo samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, statut in drug samoupravni splošni akt. 4. člen O svojem delu in stališčih mora organ samoupravne delavsko kontrole sproti obveščati delavce, delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja in sindikat, o ugotovljenih pojavih in svojih stališčih pa tudi organe in službe temeljne organizacije, pri kateri’’ jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. Roke in način obveščanja delavcev, organov in služb organizacij iz prejšnjega odstavka urejajo samoupravni splošni akti organizacije. Najmanj enkrat letno pa mora organ samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem vseh svojih nalog iz prvega odstavka prejšnjega člena predložiti poročilo o svojem delu.s svojimi ugotovitvami in z oceno stanja v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti organu upravljanja samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki je to poročilo dolžan obravnavati. 5. člen Pri uresničevanju svojih nalog ima organ samoupravne delavske kontrole pravico, da se obrača na skupščine družbenopolitičnih skupnosti, na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva, na organe inšpekcije in na druge organe družbenega nadzorstva in kontrole, ki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela, ter na sindikat, in pravico z njimi sodelovati pri uresničevanju svojih nalog. Organ samoupravne delavske kontrole obvešča organe iz prejšnjega odstavka o ugotovljenih pojavih v primerih, kadar so ti v okviru svojih pristojnosti po zakonu dolžni ukrepati. Organi iz prvega odstavka tega člena so dolžni na zahtevo organa samoupravne delavske kontrole dati temu organu v 15 dneh po prejemu zahteve podatke, s katerimi razpolagajo, in ki so nujni za opravljanje samoupravne delavske kontrole. 6. člen Organ samoupravne delavske kontrole Ima od tri do petnajst članov. Število članov organa samoupravne delavske kontrole sc določi v samoupravnem splošnem aktu organizacije. Organ samoupravne delavske kontrole sc oblikuje tudi v organizacijah, ki imajo manj kot 30 delavcev, razen če glede na razmere in pogoje v organizaciji ugotovijo delavci v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, da njegovo funk< Tavljajo vsi delavci na svojem zboru. 7. člen Člane organa samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela. Člani organa samoupravne delavske kontrole1 se volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem. Delegate uporabnikov, ustanoviteljev, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v organu samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, volijo in odpokličejo te organizacije, organi in skupnosti v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in drugim samoupravnim splošnim aktom; ti delegati sodelujejo pri delu organa samoupravne delavske kontrole le glede zadev posebnega družbenega pomena. Člane organa samoupravne delavske kontrole v samoupravnih organizacijah in skupnostih iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, razen v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, volijo in odpokličejo člani teh organizacij in skupnosti preko skupščine ali drugega ustreznega organa, v katerem so zastopani po načelih delegatskega sistema. 8. člen Nosilca in organizatorja družbenopolitične dejavnosti pri volitvah in odpoklicu članov organa samoupravne delavske kontrole sta sindikat in socialistična zveza delovnega ljudstva. Kandidati za člane organa samoupravne delavske kontrole se predlagajo na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicujejo organizacije sindikata oziroma socialistične zveze delovnega ljudstva. 9. člen Odpoklic člana organa samoupravne delavske kontrole lahko v skladu s 16. členom tega zakona predlagajo delavci temeljne organizacije združenega dela na svojem zboru In sindikat; pobudo za odpoklic lahko dajo tudi druge družbenopolitične organizacije 10. člen Mandat člana organa samoupravne delavske kontrole traja dve leti oziroma drugo dobo, ki ustreza trajanju mandatne dobe v organu upravljanja v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana organa samoupravne delavske kontrole. 11. člen Če ta zakon ne določa drugače, se za izvolitev in odpoklic članov organa samoupravne delavske kontrole primerno uporabljajo določbe zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, ki se nanašajo na volitve in odpoklic delegatov v organih upravljanja organizacije združenega dela in drugih oblik združevanja dela in sredstev 12. člen .Sindikat sc zavzema za dosledno uresničevanje samoupravne delavske kontrole v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, ustvarja družbenopolitične pogoje za delo organa samoupravne delavske kontrole, spremlja njegovo delo, mu s svojimi mnenji nudi pomoč pri njegovem delu, obravnava vprašanja, ki so pomembna za uspešno delovanje tega organa, ter skrbi za njegovo uspešno in učinkovito delo 13. člen Člani organa samoupravne delavske kontrole morajo pri opravljanju svoje funkcije ravnati v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti ter po načelih socialistične morale in materialne resnice. 14. člen „ Organi, strokovne službe in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v temeljni organizaciji . združenega dela so organu samoupravne delavske kontrole dolžni v okviru svojega delovnega področja dati podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje nalog samoupravne delavske kontrole, in mu s tem v zvezi omogočiti tudi vpogled v vse listine, spise in poročila. Poslovodni organ in strokovne službe so dolžni zagotavljati pogoje ter nuditi ustrezno strokovno in drugo pomoč za nemoteno in učinkovito delo organa samoupravne delavske kontrole. Strokovno pomoč so organu samoupravne delavske kontrole dolžni nuditi tudi služba družbenega knjigovodstva, organi inšpekcije in družbeni pravobranilec samoupravljanja. 15. člen Vsak delavec in sindikat lahko da organu samoupravne delavske kontrole pobudo za razpravljanje o določeni pomanjkljivosti ali nepravilnosti s področja nadzora samoupravne delavske kontrole, ki jo je opazil. Tako pobudo je organ samoupravne delavske kontrole dolžan obravnavati in o svojem stališču obvestiti pobudnika. Delavec, ki pri opravljanju svoje funkcije kot član organa samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela v okviru pristojnosti in pooblastil tega organa da pripombo ali predlog, izrazi mnenje, zahteva podatke ali poročilo, kot tudi delavec, ki da pobudo iz prejšnjega odstavka, ne sme biti zaradi tega klican na odgovor in tudi ne postavljen v manj ugoden položaj. 16. člen Člani organa samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela so za opravljanje svoje funkcije osebno odgovorni delavcem, ki so jih izvolili. Ce član organa samoupravne delavske kontrole ravna v nasprotju s 13. členom tega zakona ali če ne opravlja ali malomarno opravlja svojo funkcijo, se odpokliče. 17. člen člani organa samoupravne delavske kontrole so dolžni varovati tajnost podatkov, ki imajo značaj v zakonu, drugem predpisu ali samoupravnem splošnem aktu določene poslovne ali druge tajnosti 18. člen Pri pripravi samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo položaj, vlogo in način dela organa samoupravne delavske kontrole, sodeluje sindikat 19. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi 20. člen 'Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 023-131/78 Ljubljana, (ine 19. julija 1978 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1192. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij Razglaša sc zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 19. julija 1978, na seji Zbora občin dne 19. julija 1978 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 17. julija 1978 Št. 0100-7/78 Ljubljana, dne 25. julija 1978. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o. izvrševanju kazenskih sankcij SKUPNE DOLOČBE 1. člen (1) Po tem zakonu se izvršujejo kazenske sankcije (kazni, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, varnostni in vzgojni ukrepi) ter drugi ukrepi, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku. (2) Po določbah tega zakona se izvršujejo tudi denarna kazen in varstveni ukrepi, izrečeni v postopku za gospodarske prestopke, kazni, varstveni in vzgojni ukrepi, izrečeni v postopku o prekrških ,ali v kakšnem drugem postopku, če ni v posebnem zakonu drugače določeno. 2. člen (1) Kazenska sankcija se izvrši, ko postane odločba, s katero jo sankcija izrečena, pravnomočna, in ko za njeno izvršitev ni zakonite ovire. (2) Samo izjemoma, kadar to zakon posebej določa, se sme začeti posamezna sankcija izvrševati, še preden postane pravnomočna odločba, s katero je izrečena. 3. člei (1) Ce sodišče ali organ za postopek o prekrškin, ki sta izdala odločbo na prvi stopnji, nista sama pristojna za njeno izvršitev, morata poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču oziroma organu za postopek o prekrških v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, ozi- roma v osmih dneh od dneva, ko jo prejmeta od sodišča višje stopnje oziroma od organa za postopek o prekrških na drugi stopnji. (2) Izvršitev kazenske sankcije se sme odložiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon. 4. člen Tisti, proti kateremu se izvrši kazenska sankcija, ne plača stroškov za njeno izvršitev, razen stroškov za izvršitev denarne kazni in tistih stroškov, ki so posebej navedeni v tem zakonu. 5. člen (1) Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun spremlja in proučuje sistem izvrševanja kazenskih sankcij daje predloge za njegovo izboljšanje ter zbira in obdeluje statistične podatke o izvrševanju teh sankcij. (2) Da bi se izboljšali ukrepi v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, sodelujejo Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun in drugi organi, ki sn pristojni za izvrševanje kazenskih sankčij, z znanstvenimi organizacijami, strokovnimi društvi in drugimi zainteresiranimi organi, Orga-nizacijami ter skupnostmi. (3) Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ustanovi svet za spremljanje izvrševanja kazenskih sankcij. Ta svet: — proučuje vprašanja, ki sc nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij, na izvrševanje tega zakona in drugih prednisov s tega področja: — proučuie položaj obsojencev v zvezi z uresni-čevaniem nravic. ki izviralo iz njihovega dela v kazenskih ooholiševalnih zavodih: — obravnava noenie cnsnodarjenja gospodarskih enot kazenskih poboli8ovalnih zavodov in Prevzgojnih domov tor dnlf stali*''!' in mnenja o razpolaganju s sredstvi, ki iih ustvarijo. Ml Člane sveta iz nrojšniega odstavka republiški sekretar za pravnsndie. nrganlzaciio uprave in proračun imenuje izmed predstavnikov pravosodnih organov znanstvenih organizacij iri drugih organov. Strokovnih društev in organizacij, ki Se ukvarjajo z Vprašanji kriminalitete. fl. člen H) Državni organi, orgartizadje združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, k! opravliaio v svojem delovnem področju dejavnosti, pomembne tudi za izvrševanje posameznih kazenskih sankcij, morajo sodelovati z organi, ki so pristojni za izvrševanje teh sankcij, f21 Organi, ki so pristojni za izvrševanje kazenskih sankcij, sodelujejo tudi z družbenopolitičnimi in drugimi družbenimi organizacijami ter društvi, ki se ukvarjajo s problematiko na tem področju. 7. člen ,Za vloge, uradna dejanja in odločbe v zvezi z izvrševanjem tega zakona se ne plačujejo takse. 6. člen (1) Odločbe, izdane na podlagi tega zakona, se Izdajo v upravnem postopku, razen Če v tem zakonu ni drugače določeno. (2) Zoper upravni akt. Izdan na podlagi tega zakona, ni mogoč upravni spor. Prvi del IZVRŠEVANJE KAZNI A. Izvrševanje kazni zapora I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE 9. Člen (1) Kazni zapora in mladoletniškega zapora ter kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku, se izvršujejo v kazenskih poboljševalnih zavodih. (2) Da se doseže namen izvršitve kazni zapora, se uporabljajo primerni vzgojni in prevzgojni ukrepi. 10 člen (1) Obsojenci, ki so zmožni za delo, morajo delati in jim je treba delo omogočiti. (2) Namen dela obsojencev je, da si pridpbijo, ohranijo ali povečajo strokovno znanje, delovne navade in oblikujejo pravilni odnos do dela. da bi se po prestani kazni lažje vključili v življenje na prostosti. (31 Delo za obsojence mora biti organizirano po sodobnih tehnoloških in drugih postopkih, v kakršnih se enaka dela opravljajo v organizacijah združenega dela. (4) Obsojenci imajo pravico do plačila za opravljeno delo po določbah tega zakona. (5) Gospodarska korist, ki nai bo-dosežena z dolom obsniencev, ne sme biti v škodo prevzgojnemu namenu kazni. 11. člen (1) Obsojencem je treba omogočiti v skladu z njihovimi nagnjenji ih možnostmi kazenskega poboljševalnega zavoda, da med prestajarfjem kazni pridobijo znanje, zlasti pa. da dokončajo osnovnošolsko obveznost in si pridobijo poklic. (2) Obsojencem je treba zagotoviti pogoje za kul-turno-prosvetno dejavnost, telesno vzgojo, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter za druge aktivnosti, ki so koristne za njihovo telesno iti duševno zdravje. 12. čle.n (1) Obsojenci neposredno ali prek sveta obsojencev sodelujejo pri organiziranju in izvajanju posameznih dejavnosti in del skupnega pomena, kot so: proizvodnja, izobraževanje, kulturno-prosvetno delo In šport, prehrana, vzdrževanje reda in snage. (2) Število članov sveta obsojencev ter način in oblike sodelovanja iz prejšnjega odstavka se določijo s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona. (3) Svet obsojencev določi v soglasju z upravnikom zavoda izmed svojih članov predstavnika, ki prisostvuje sejam sveja kazenskega poboljševalnega zavoda Iz 29. člena tega zakona. 13. člen (1) Obsojencem se med prestajanjem kazni zaporu zagotavljajo pravice, ki so določene s kazenskim zakp-nom Socialistične republike Slovenije, s tem zakonom in drugimi predpisi. (2) Obsojencem se dajejo za dobro obnašanje, za uspehe pri delu, izobraževanju ter prevzgoji ugodnosti, določene s tem zakonom in drugimi predpisi. 14. člen (1) V kazenskih poboljševalnih zavodih v Socialistični republiki Sloveniji prestajajo kazen zapora: 1. obsojenci, ki imajo v času klicanja na prestajanje kazni zapora stalno prebivališče na območju Socialistične republike Slovenije. 2. obsojenci, ki imajo v času klicanja na prestajanja kazni zapora začasno prebivališče na območju Socialistične republike Slovenije in so obsojeni na kazen zapora do treh mesecev, 3. obsojenci, ki so bili na podlagi tiralice prijeti na območju Socialistične republike Slovenije, če so obsojeni na kazen zapora do treh mesecev. Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov v posameznih primerih obsojenci prestajajo kazen zapora v kazenskih poboljševalnih zavodih na območju Socialistične republike Slovenije ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka. O tem odloča republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun 15. člen Sredstva za izvrševanje kazni zapora in mladoletniškega zapora ter kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku, zagotavlja Socialistična republika Slovenija v svojem proračunu. II. poglavje KAZENSKI POBOLJŠEVALNI ZAVODI 1. Vrste kazenskih poboljševalnih zavodov 16. člen (1) Kazenski poboljševalni zavodi so republiški upravni organi v sestavu Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. (2) Kazenski poboljševalni zavodi so kazenski poboljševalni domovi in zapori. 17. člen (1) Kazenski poboljševalni domovi so zaprti, polodprti in odprti kazenski poboljševalni domovi. (2) Pri zaprtem kazenskem poboljševalnem domu so lahko polodprti in odprti oddelki ter oddelki za mlajše polnoletnike. 18. člen Obsojenci, ki so obsojeni na kazen zapora, daljšo od enega leta, prestajajo kazen praviloma v kazenskih poboljševalnih domovih. 19. člen- (1) Zapori so zaprti kazenski poboljševalni zavodi, v katerih se prestaja pripor, kazen zapora do enega leta in kazen zapora, izrečena v postopku o prekršku. (2) Izjemoma lahko prestajajo v zaporih kazen tudi obsojenci z daljšo kaznijo zapora, če so dani pogoji za izvajanje ustreznega prevzgojnega programa. (3) V zaporih so med seboj ločeni priporniki, obsojenci in osebe, kaznovane za prekršek. Mladoletne osebe morajo biti ločene od polnoletnih, prav tako tudi moški od šensk. (4) Pri zaporih so lahko polodprti in odprti oddelki. 20. člen (1) Kazenski poboljševalni zavodi se ustanavljajo z zakonom. (2) Zapor se ustanovi na sedežu temeljnega sodišča za območje enega ali več temeljnih sodišč. (3) Če je zapor ustanovljen za območje več temeljnih sodišč, se lahko na območju temeljnih sodišč, kjer ni zapora, ustanovi oddelek zapora. 21. člen V Socialistični republiki Sloveniji so naslednji kazenski poboljševalni zavodi: 1. Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 2. Kazenski poboljševalni dom Ig pri Ljubljani, 3. Odprti kazenski poboljševalni dom Rogoza— Maribor, 4. Kazenski poboljševalni dom za mladoletnike v Celju, 5. Zapori v Celju za območje temeljnega sodišča v Celju, 6. Zapori v Kopru za območje temeljnih sodišč v Kopru in Novi Gorici, 7. Zapori v Ljubljani za območje temeljnih sodišč v Kranju, Ljubljani in Novem mestu, 8. Zapori v Mariboru za območje temeljnih sodišč v Mariboru in Murski Soboti. 22. člen (1) Obsojenci se pošiljajo v kazenske poboljševalne zavode po navodilu o pošiljanju in razporejanju obsojencev, ki ga predpiše republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. (2) Obsojenci, ki so osebnostno urejeni in za katere se da utemeljeno pričakovati, da bo prestajanje kazni v odprtem kazenskem poboljševalnem domu ali oddelku ugodno vplivalo na njihovo prevzgojo, se lahko takoj pošljejo na prestajanje kazni zapora v odprti kazenski poboljševalni dom ali odprti odd'’1-’' 23. člen d) Obsojenci, ki prestajajo kazen v zaprtem kazenskem poboljševalnem zavodu, se glede na dosežen uspeh prevzgoje premestijo v polodprte oziroma odprte kazenske poboljševalne zavode ali oddelke. (2) Obsojenci, ki zlorabijo ugodnost odprtega ali polodprtega kazenskega poboljševalnega zavoda, se premestijo v zaprt zavod. (3) O premestitvi iz prvega in drugega odstavka tega člena v okviru istega kazenskega poboljševalnega zavoda odloča potem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, upravnik zavoda, o premestitvi iz enega kazenskega poboljševalnega zavoda v drugega pa republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. (4) Postopek za premestitev sc začne na prošnjo obsojenca ali po uradni dolžnosti. 24. člen Kazenski poboljševalni zavod vodi upravnik, ki je za svoje delo odgovoren republiškemu sekretarju za pravosodje, organizacijo uprave in proračun 25. člen Kazenski poboljševalni zavod ima hišni red, v katerem je v skladu s tem zakonom in na njegovi pod- lagi izdanimi predpisi natančneje določeno življenje In delo obsojencev v zavodu. Hišni red predpiše upravnik zavoda v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosoje, organizacijo uprave in proračun. 26. člen (1) Kazenski poboljševalni zavodi morajo pri svojem delu z obsojenci upoštevati enakopravnost jezikov in pisav narodov in narodnosti Jugoslavije v skladu z ustavo in s tem zakonom. (2) Delavci kazenskih poboljševalnih zavodov uporabljajo pri svojem delu slovenski jezik. (3) Kazenski poboljševalni zavodi na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom občine določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo z obsojenci, ki uporabljajo madžarski oziroma italijanski jezik, postopati v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. (4) Vsak obsojenec ima pravico uporabljati svoj jezik in pisavo. Obsojencu, ki ne uporablja slovenskega jezika in pisave, mora kazenski poboljševalni zavod zagotoviti, da se z njim postopa preko tolmača če delavec kazenskega poboljševalnega zavoda ne zna jezika, ki ga uporablja obsojenec. 27. člen (1) Ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi morajo biti dostopni obsojencem med prestajanjem kazni. (2) Obsojencem, ki ne uporabljajo slovenskega jezika in pisave, mora kazenski poboljševalni zavod zagotoviti, da se seznanijo z vsebino tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi prek tolmačev. 28. člen Kazenski poboljševalni zavodi so dolžni zagotoviti brezplačno pravno pomoč obsojencem za varstvo njihovih pravic, določenih v tem zakonu in v predpisih, izdanih na njegovi podlagi. 2. Svet kazenskega poboljševalnega zavoda 29. člen (1) V kazenskih poboljševalnih zavodih se ustanovi svet kazenskega poboljševalnega zavoda. (21 Svet opravlja zlasti naslednje naloge: — razpravlja in daje mnenja o vprašanjih vzgoje, prevzgoje, izobraževanja in postopka z obsojenci; — daje mnenja in predloge k hišnemu redu; — obravnava vprašanja dela obsojencev kot sredstva in metode za njihovo prevzgojo; — preučuje in spremlja pomoč odpuščenim obsojencem in pri tem sodeluje z organizacijami združenega dela. drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; — obravnava poročila upravnika o pritožbah obsojencev po 75. členu tega zakona; — opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon In na njegovi podlagi izdani predpisi. (3) Svet lahko iz razlogov varovanja tajnosti določenih podatkov in zaradi varnosti ter zavarovanja kazenskih poboljševalnih zavodov sklene, da bo posamezna vprašanja obravnaval brez navzočnosti predstavnika obsojencev. 30. člen Člane in predsednika sveta posameznega kazenskega poboljševalnega zavoda imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije iz vrst predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, pravosodnih organov, upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, zaposlovanja ter drugih ustreznih družbenih strokovnih organizacij. 3. Nadzorstvo nad kazenskimi poboljševalnimi zavodi 31. člen (1) Nadzorstvo nad izvrševanjem kazni zapora v kazenskih poboljševalnih zavodih opravlja Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. (2) Nadzorstvo glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci opravlja Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun in predsednik temeljnega sodišča, na čigar območju je kazenski poboljševalni zavod oziroma njegov oddelek. Pri izvrševanju nadzorstva se pooblaščena uradna oseba Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun oziroma predsednik temeljnega sodišča seznani pri obsojencih o ravnanju z njimi ter izvajanju njihovih pravic brez navzočnosti delavcev kazenskega poboljševalnega zavoda. (3) Nadzorstvo nad izobraževanjem obsojencev v kazenskih poboljševalnih zavodih opravlja Zavod Socialistične republike Slovenije za šolstvo. III. poglavje IZVRŠEVANJE KAZNI ZAPORA 1. Klicanje obsojencev na prestajanje kazni 32. člen (1) Obsojenca, ki je na prostosti, pokliče na prestajanje kazni zapora enota temeljnega sodišča, na območju katere ima obsojenec stalno oziroma začasno prebivališče, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe. (2) Obsojenca, ki je v priporu, pošlje na prestaja-, nje kazni zapora enota temeljnega sodišča, na območju katere je zapor oziroma oddelek zapora, v katerem je obsojenec v priporu. (3) Temeljno sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ukrene, kar je treba, da se najde obsojenec, ki je neznanega bivališča ali obsojenec, ki je bil obsojen v odsotnosti. 33. člen Če je bil poklican na prestajanje kazni obsojenec, ki preživlja mladoletne otroke ali osebe, ki niso zmožne skrbeti zase, obvesti sodišče iz prejšnjega člena o pozivu za nastop kazni hkrati tudi pristojno občinsko skupnost socialnega skrbstva, v kateri ima obsojenec stalno ali začasno prebivališče. 34 člen (1) V pozivu za nastop kazni zapora se določi dan, ko mora obsojenec nastopiti kazen, in kazenski po- bolj Sevalni zavod, v katerem mora nastopiti kazen. Dan nastopa kazni v kazenskem poboljševalnem zavodu mora biti določen tako, da ostane obsojencu do nastopa najmanj osem dni, vendar ne več kot en mesec. (2) Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni, obvesti kazenski poboljševalni zavod o tem sodišče, ki ga je pozvalo na nastop kazni, da odredi privedbo. Ce privedba ne uspe, odredi sodišče tiralico. (3) Začetek prestajanja kazni se šteje od dneva zglasitve, v primerih iz prejšnjega odstavka pa od dneva, ko je obsojenec priveden v zavod. 35. člen (1) Obsojenec ima pravico do brezplačne vozovnice, če so mu potrebna za nastop kazni medkrajevna prevozna sredstva. (2) Stroške prisilnega privoda na prestajanje kazni plača obsojenec. Odločbo o plačilu stroškov prisilnega privoda izda upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda. 36. člen (1) Zahtevo za oddajo v kazenski poboljševalni zavod pred pravnomočnostjo sodbe (osmi odstavek 353. člena zakona o kazenskem postopku) da obdolženec pismeno ali ustno na zapisnik pri sodišču, ki je izreklo sodbo. (2) Obdolženec, ki se odda v kazenski poboljševalni zavod po določbi prejšnjega odstavka, je glede pravic in dolžnosti, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisov, izenačen z drugimi obsojenci. Pred odločitvijo o zahtevi ga mora sodišče o tem poučiti. Pouk se vnese v zapisnik. (3) Ce sodišče ugodi zahtevi obdolženca, pošlje odločbo o tem in en izvod sodbe prve stopnje enoti temeljnega sodišča, pristojni za izvršitev. 37. člen (1) Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov ali na predlog pristojne občinske skupnosti socialnega skrbstva odložiti izvršitev kazni zapora: 1. če zaradi hujše bolezni ni zmožen nastopiti kazni; 2. če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč; 3. če mu je potrebna odložitev, da bi lahko opravil ali dokončal neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov; 4. če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutnejša škoda^če ga ne bi opravil; 5. če mu je potrebna odložitev, da konča šolo ali opravi izpit, za katerega se je pripravljal; 6. če mu je potrebna odložitev, da poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, o čemer da mnenje občinska skupnost socialnega skrbstva, na območju katere prebivajo obsojenčevi otroci; 7. če so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec ali drugi člani skupnega gospodinjstva, ali ti že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora; 8. če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi, da sama skrbi zanj. (2) Z ožjimi družinskimi člani so mišljeni po tem zakonu: zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, posvojitelji, posvojenci, skrbniki' ter oseba, s katero je obsojenec živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. (3) Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko odloži, dokler traja bolezen, v primerih iz 2. do 4. točke največ za tri mesece, v primeru iz 5. točke največ za šest mesecev, v primeru iz 6. točke največ za dva meseca, v primeru iz 7. točke največ za šest mesecev, v primeru iz 8. točke pa dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti. V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena je obsojenec dolžan vsak mesec predložiti sodišču zdravniško potrdilo o nezmožnosti za prestajanje kazni. (4) Izvršitev kazni iz razloga po 1. točki prvega odstavka tega člena se lahko odloži tudi po uradni dolžnosti. 38. člen (1) Prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora je treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Ce nastane razlog za odložitev pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo do dneva, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni, (2) Prošnji je treba priložiti tudi dokaze, ki opravičujejo odložitev. (3) O prošnji za odložitev izvršitve kazni odloča predsednik pristojnega temeljnega sodišča ali sodnik, ki ga on pooblasti. Odločbo je treba izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Preden se izda odločbo, lah^ ko temeljno sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih prosilec navaja v prošnji. Do izdaje odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži. (4) Ce sodišče ugodi prošnji za odložitev izvršitve kazni, pošlje en izvod odločbe kazenskemu poboljševalnemu zavodu, v katerem bi moral obsojenec nastopiti prestajanje kazni. 39. člen Zoper odločbo, izdano na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena, je dovoljena pritožba na predsednika pristojnega višjega sodišča v roku treh dni. Pritožba odloži izvršitev kazni. Predsednik višjega sodišča je dolžan izdati odločbo o pritožbi v treh dneh od dneva nreiema pritožbe. 40. člen (1) Kdor je medtem, ko služi vojaški rok ali ko je na vojaških vajah, obsojen na zapor do šestih mesecev za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je nastopil vojaški rok ali odšel na vojaške vaje, se mu po uradni dolžnosti odloži začetek izvrševanja kazni, dokler ne odsluži vojaškega roka oziroma ne konča vojaških vaj. (2) . Izvršitev kazni se odloži tistemu, ki je obsojen na zapor do dveh let ali na mladoletniški zapor do dveh let za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je nastopil vojaški rok, če mu do odslužitve vojaškega roka ne ostaja več kot šest mesecev. (3) Prestajanje kazni zapora oseb, ki po obsodbi ne izgubijo statusa vojaške osebe, se izvršuje po zakonu o vojaških sodiščih. 41. člen (1) Kadar zahteva pristojni javni tožilec na podlagi pooblastila, ki mu ga daje zakon, odložitev izvršitve kazni zapora, pristojna enota temeljnega sodišča obsojenca ne kliče na prestajanje kazni; če ga je že poklicala, pa še ni pretekel rok, v katerem bi se moral zglasiti v kazenskem poboljševalnem zavodu, izda predsednik pristojnega temeljnega sodišča odločbo o odložitvi izvršitve kazhi. Zoper to odločbo ni pritožbe. (2) Odložitev izvršitve kazni traja v takem primeru, dokler ne sporoči javni tožilec pristojnemu temeljnemu sodišču, da lahko začne z izvrševanjem kazni oziroma dokler ni izdana nova sodna odločba. 42. člen (1) Pristojna enota temeljnega sodišča mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali ni nastopilo zastaranje izvršitve kazni. Ce ugotovi, /da se izrečena kazen ne sme več izvršiti zaradi zastaranja, izda sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, sklep, s katerim ugotovi zastaranje izvršitve kazni. (2) Če se ugotovi, da se izrečena kazen ne more izvršiti zaradi smrti obsojenca, izda sodnik iz prejšnjega odstavka o tem sklep. (3) Če nastane dvom o dovoljenosti izvršbe, pošlje-sodnik, ki vodi zadeve-izvrševanja kazni zapora, vse spise sodišču, kt je sodilo na prvi stopnji (136. člen zakona o kazenskem postopku). 2. Sprejem obsojencev v kazenski poboljševalni zavod 43. člen (1) Ko pride obsojenec na podlagi poziva pristojnega sodišča v kazenski poboljševalni zavod, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati in mu zveti prstne odtise. (2) Ob sprejemu v zavod je treba obsojenca seznaniti s hišnim redom, s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima med prestajanjem kazni, z načinom uveljav-llanja njegovih pravic in z disciplinskimi kaznimi, ki se lahko izrečejo zoper njega ter z ugodnostmi, ki jih je lahko deležen. 44. člen (1) Obsojenec se ob prihodu na prestajanje kazni namesti v sprejemni oddelek kazenskega poboljševalnega zavoda. V sprejemnem oddelku se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne sposobnosti in druge lastnosti, pomembne za vzgojo in prevzgojo obsojenca ter njegovo pravilno razvrstitev. (2) V sprejemnem oddelku ostane obsojenec največ trideset dni. (3) Za preučitev osebnosti po prvem odstavku tega člena se posamezni obsojenci lahko pošljejo v specializirane organizacije, kjer lahko ostanejo največ tri mesece. IV. poglavje POLOŽAJ OBSOJENCEV 1. Prostori in prehrana 45. člen (1) Obsojenci prebivajo v dnevnih prostorih in praviloma v skupnih spalnicah. (2) Prostori, v katerih prebivajo obsojenci, motajo ustrezati zdravstvenim, prostorskim, higienskim in vzgojnim zahtevam. 46. člen Obsojehci dobivajo hfaho, ki zadošča za ohranitev njihovega zdravja in popolne telesne sposobnosti. 2. Delo in nagrajevanje 47. člen (1) Obsojenec se razporedi na delo v skladu s potrebami njegove prevzgoje in možnosti kazenskega poboljševalnega zavoda. (2) Pri pripravi prevzgojnega programa iz 84. člena tega zakona se glede dela obsojenca upoštevajo njegove telesne in duševne sposobnosti ter njegove želje v okviru možnosti kazenskega poboljševalnega zavoda. 48. člen Poleg pravic, določenih v 30. Členu kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije, imajo obsojenci, ki delajo, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih še pravico do odmora mod delom in do varstva materinstva, mladine in Invalidnih oseb ter pravice delavcev, ki skrbijo za otroke 49. člen (1) Izven rednega delovnega časa je dovoljeno obsojence zaposliti največ dve uri na dan z deli, ki so potrebna, da se ohranijo snaga in omogoča normalno življenje v kazenskem poboljševalnem zavodu. (2) Za obsojence, ki obiskujejo osnovno šolo ali se poklicno izobražujejo, lahko upravnik zavoda skrajša delovni čas. 50. člen (1) Obsojenci praviloma delajo v gospodarskih enotah kazenskega poboljševalnega zavoda. (2) Obsojenci lahko delajo tudi zunaj zavoda pri organizacijah združenega dela, drugih družbenih pravnih osebah in delovnih ljudeh, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost. (3) O delu obsojencev zunaj zavoda odloča upravnik zavoda, pri čemer upošteva razloge varnosti in izvedbo prevzgojnega programa. 51. člen Obsojencu, ki mu je Izrečena kazen zapora do šestih mesecev za kaznivo dejanje, ki ni bilo Štorje- \ no v zvezi z njegovim poklicem, dejavnostjo ali dolžnostjo, lahko republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave m proračun dovoli, da med prestajanjem kazni nadaljuje z delom v organizaciji združenega dela ali v drugi družbeni pravni osebi, pri kateri je v delovnem razmerju, če se s tem strinja delavski svet oziroma njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja. Ta čas se obsojencu ne šteje v delovno dobo. 52. člen (1) O delu obsojencev zunaj zavoda sklene kazenski poboljševalni zavod pogodbo, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in medsebojne pravice in obveznosti. (2) Glede plačila za delo zunaj zavoda veljajo določbe 53. člena tega zakona. 53. člen (1) Obsojenci imajo pravico do plačila za opravljeno delo, ki znaša eno četrtino poprečnega osebnega dohodka delavcev za enakovrstno delo v organizacijah združenega dela, če dosegajo pri d^lu povprečni uspeh. (2) Obsojenec, ki dosega pri delu nadpovprečne uspehe, ima pravico do povečanega plačila v skladu z merili o nagrajevanju obsojencev. (3) Obsojencu, ki ne dosega povprečnega uspeha pri delu, se plačilo za delo lahko zmanjša do ene petine plačila iz prvega odstavka tega člena. (4) Obsojenci, ki se poklicno izobražujejo, dobivajo nagrado, ki znaša največ 50 %> in najmanj 25 % povprečne nagrade, ki jo plačujejo organizacije združenega dela iste panoge na območju občine, v kateri je kazenski poboljševalni zavod. (5) Za delo, ki je daljše od rednega delovnega časa, imajo obsojenci pravico do plačila, povečanega za 50 % od tistega, ki ga obsojenec dosega v rednem delovnem času. (6) Iz plačila obsojencem se ne plačujejo nikakršni prispevki. (7) Za povprečni osebni dohodek po prvem odstavku tega člena se šteje povprečni neto osebni dohodek delavcev, ki ga ugotovi in objavi Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko. 54. člen (1) Zavod, kjer obsojenec prestaja kazen, mora eno petino plačila za delo, ki ga prejme obsojenec, hraniti kot njegov obvezni prihranek. (2) Upravnik 'kazenskega poboljševalnega zavoda lahko dovoli obsojencu, da pošlje določen znesek iz obveznega prihranka svoji družini, če je v težkih materialnih razmerah. 55. člen (1) Obsojenec, ki zboli v kazenskem poboljševalnem zavodu, ima tisti čas, ko zaradi bolezni ne dela, pravico do polovice povprečnega mesečnega plačila, ki ga je dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih na prestajanju kazni; če je delal manj kot šest mesecev pa polovico povprečnega mesečnega plačila za čas, kolikor je delal. (2) Obsojenec, ki si je sam naklepoma povzročil delovno nezmožnost, nima pravice do plačila iz prejšnjega odstavka. (3) Med letnim počitkom dobiva obsojenec nadomestilo enako povprečnemu plačilu, ki ga je dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih oziroma v času, kolikor je delal, če je delal manj kot šest mesecev. 56. člen (1) Obsojencem mora biti omogočeno, da prebivajo vsak dan najmanj dve uri na svežem zraku. (2) Obsojenci, ki so med prestajanjem kazni zapora delali nad šest mesecev, vštevši tudi odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe pri delu, imajo pravico do nepretrganega počitka najmanj osemnajst in največ trideset delovnih dni v enem letu. (3) Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda lahko obsojencu dovoli, da izrabi letni počitek v dveh delih, pri čemer mora en del počitka trajati brez presledka najmanj dvanajst delovnih dni. , (4) Obsojenci preživljajo svoj letni počitek v posebnih prostorih zavoda, kjer jim zavod omogoča v mejah hišnega reda posebne olajšave in ugodnosti. 57. člen Predpisi o varstvenih ukrepih pri delu se uporabljajo tudi za delo obsojencev. 3 Zdrav1'' •'nn varstvo in invalidsko zavarovanje 58. člen (1) Obsojenci imajo med prestajanjem kazni zapora pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva. Med prestajanjem kazni zapora sta obsojencem zagotovljeni zdravniška pomoč in zdravljenje. (2) Obsojenkam, ki so noseče ali ki so rodile med prestajanjem kazni zapora, je zagotovljena ustrezna zdravniška nega in pogoji za nego otroka. Otrok sme ostati pri materi na njeno zahtevo do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa se odda v sporazumu z materjo otrokovemu očetu ali sorodnikom. Ce to ni mogoče ali ni v otrokovo korist, stori pristojna občinska skupnost socialnega skrbstva potrebne ukrepe za varstvo in vzgojo otroka v skladu z določbami zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme otrok ostati pri materi do dopolnjenega drugega leta starosti, če bo mati v tem času prestala kazen ali če to zahtevajo posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi O tem odloči republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 59. člen (1) Obsojenci so na prestajanju kazni zapora zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti. (2) Obsojenci so med prestajanjem kazni zavarovani tudi za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče izven dela, nastale zaradi višje sile. (3) Kaj se šteje za nesrečo pri delu ali ža poklicno bolezen, se ugotavlja po statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 60. člen (1) Šteje se. da je obsojenec na delu: — ko opravlja določeno delo v rednem ali podaljšanem delovnem času; — ko opravlja delo pri praktičnem pouku v kazenskem poboljševalnem zavodu ali zunaj zavoda; — ko opravlja določeno delo v okviru predpisanih dolžnosti pri vzdrževanju reda in snage v zavodu. (21 Dovoljene dejavnosti v zavodu so tiste, ki se izvajajo po prevzgojnem programu obsojencev (športne, kulturne, prosvetne in podobne dejavnosti): 61. člen Pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu so: — pravica do invalidske pokojnine in pravica do poklicne rehabilitacije in zaposlitve, z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti (invalidnost); — pravica do denarnega nadomestila — za primer telesne okvare; — pravica do družinske pokojnine — za primer smrti zavarovanega obsojenca. 62. člen Poklicna rehabilitacija se izvaja v okviru možnosti v kazenskih poboljševalnih zavodih, z dovoljenjem republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun pa tudi v specializiranih zavodih za rehabilitacijo. 63. člen Ce s tem zakpnom ni drugače določeno, se pravice obsojencev iz invalidskega zavarovanja uveljavljajo po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. 64. člen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun sklene s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Socialistični republiki Sloveniji pogodbo o izvajanju invalidskega zavarovanja po tem zakonu. 4. Dopisovanje, sprejemanje obiskov in pošiljk 65. člen (1) Obsojenec ima pravico sprejemati pisanja od državnih organov, organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti ter se obračati nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi. (2) Obsojeni tuji državljani se smejo obračati tudi na konzularne organe svoje države ali države, ki varuje njihove koristi. Osebe brez državljanstva in begunci se smejo obračati na uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi. (3) Pisanja, naslovljena na obsojenca, se mu vročajo po kazenskem poboljševalnem zavodu; zavodu izroča obsojenec tudi svoje pismene vloge. 66. člen , (1) Obsojenec ima pravico neomejenega dopisovanja z ožjimi družinskimi člani. Z drugimi osebami si lahko obsojenec dopisuje, če to na njega ne vpliva škodljivo. (2) Obsojenec prejema in pošilja pisemske pošiljke pod nadzorstvom kazenskega poboljševalnega zavoda. 67. člen Pisemska pošiljka se ne vroči obsojencu oziroma sc ne odpošlje, če bi se z njo storilo kaznivo dejanje, če je v zvezi s kaznivim dejanjem, ki še ni odkrito ali se pripravlja ali če bi škodljivo vplivalo na prevzgojo obsojenca. Kazenski poboljševalni zavod mora obsojenca obvestiti o zadržani pošiljki in razlogih zadržanja. 68. člen (1) Obsojenci imajo pravico, da jih enkrat tedensko obiščejo ožji družinski člani. Z dovoljenjem upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda jih smejo obiskati tudi druge osebe. Obiske ni mogoče omejiti na manj kot trideset minut. (2) Obsojenec ima pravico, da ga enkrat mesečno obišče pooblaščenec, ki ga zastopa v njegovih zadevah. Z dovoljenjem upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda ga lahko obišče tudi večkrat v mesecu. (3) Ce je obsojenec tuj državljan, brez državljanstva ali begunec, ima konzularni predstavnik njegove države ali države, ki varuje njegove koristi, oziroma predstavnik uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, pravico v mejah hišnega reda obiskovati obsojence. Ta pravica se mu sme odreči samo, če se taka pravica odreka jugoslovanskim konzularnim predstavnikom v državi, ki ji pripada obsojenec. 69. člen (1) Obsojenci imajo pravico enkrat mesečno, v skladu s hišnim redom, sprejeti pošiljko s hrano, perilom, osebnimi predmeti in časopisi oziroma knjigami. (2) V skladu s hišnim redom smejo obsojenci prejemati tudi denar. 70. člen Za dobro obnašanje, prizadevanje in uspene pri delu in iz drugih prevzgojnih razlogov sme dajati upravnik, na predlog strokovnih delavcev kazenskega poboljševalnega zavoda, obsojencem ugodnosti, kot so: — posebna denarna nagrada, — pogostejše sprejemanje paketov in več obiskov, — podaljšane ali nekontrolirane obiske, — prost izhod iz zavoda do dvakrat na mesec, — delna ali popolna izraba letnega počitka žunaj zavoda, — do sedem dodatnih dni letnega počitka na leto. 5. Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni 71. člen (1) Obsojenec se lahko premesti iz enega v drug kazenski poboljševalni zavod v Socialistični republiki Sloveniji, če je to potrebno za izvajanje delovnega programa kazenskega poboljševalnega zavoda in je v skladu s prevzgojnim programom ali če to narekujejo varnostni razlogi za ohranitev reda in discipline v zavodu. (2) O premestitvi obsojenca odloča republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 72. člen (1) Obsojenec, ali z njegovo privolitvijo ožji družinski člani, lahko prosijo za premestitev iz enega kazenskega poboljševalnega zavoda v drug kazenski poboljševalni zavod v Socialistični republiki Sloveniji. O prošnji odloča republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ko dobi mnenje ka- zenskega poboljševalnega zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora in mnenje kazenskega poboljševalnega zavoda, v katerega naj bi bil obsojenec premeščen. (2) Obsojenec je lahko iz upravičenih razlogov, na lastno prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjega družinskega člana ali na predlog kazenskega poboljševalnega zavoda, premeščen iz kazenskega poboljševalnega zavoda v Socialistični republiki Sloveniji v kazenski poboljševalni zavod druge socialistične republike ali avtonomne pokrajine in obratno, če sta s tem soglasna republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Socialistične republike Slovenije in predstojnik ustreznega upravnega organa tiste socialistične republike oziroma avtonomne pokrajine, iz katere, oziroma v katero naj bi bil obsojenec premeščen. 73. člen Če je obsojenec premeščen na lastno prošnjo ai» prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, plača stroške premestitve sam, sicer pa kazenski poboljševalni zavod, iz katerega je obsojenec premeščen. 74. člen (1) Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca ali ožjih družinskih članov dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo razlogi kot za odložitev izvršitve kazni (prvi odstavek 37. člena tega zakona). Prekinitev sme trajati največ tri mesece; če je bila prekinitev dovoljena zaradi zdravljenja obsojenca zunaj kazenskega poboljševalnega zavoda, lahko traja prekinitev, dokler je potrebno zdravljenje. Prekinitev po uradni dolžnosti sme izjemoma trajati tudi več kot tri mesece. Čas prekinitve se ne šteje v prestajanje kazni. (2) Če se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, iz katerih je bila prekinitev dovoljena, pokliče republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun obsojenca takoj na prestajanje kazni, ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena. 6. Pravica do pritožbe 75. člen (1) Obsojenec ima pravico pritožiti se pri upravniku kazenskega poboljševalnega zavoda zaradi kršitve svojih pravic ali zaradi drugih nepravilnosti. (2) Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo ali če ni zadovoljen z upravnikovo odločitvijo, ima pravico vložiti vlogo na Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. (3) Obsojenec ima pravico pritožiti se zaradi kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti tudi pooblaščeni uradni'osebi, ki opravlja nadzorstvo v kazenskem poboljševalnem zavodu. 7. Red in disciplina 76. člen (1) Obsojenci se morajo na prestajanju kazni zapora ravnati po hišnem redu, pravilih o delovni disciplini in ukazih uradnih oseb. (2) Za ohranitev reda in discipline so dovoljene samo tiste omejitve, ki so potrebne za varnost in skupno življenje v kazenskem poboljševalnem zavodu. 77. člen (1) Za kršitev hišnega reda, delovne discipline in ukazov uradnih oseb se lahko obsojenci disciplinsko kaznujejo. (2) Disciplinske kazni, ki sc smejo izreči obsojencem, so: 1. ukor, 2. prepoved sprejemanja pošiljk do treh mesecev, 3. omejitev pravice razpolaganja z denarjem za vsebne potrebe do treh mesecev, 4. oddaja v samico do enaindvajset dni s pravico do dela, 5. oddaja v samico do enaindvajset dni brez pravice do dela. (3) Pri izrekanju disciplinskih kazni iz 2. do 5. točke prešnjega odstavka sme upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda odložiti izvršitev izrečene disciplinske kazni za čas do šestih mesecev. Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda odloži izvršitev disciplinske kazni, če spozna, da je mogoče pričakovati, da bo pri obsojencu tudi brez izvršitve disciplinske kazni dosežen namen kaznovanja. (4) Če obsojenec v času, za katerega je bila odložena izvršitev disciplinske kazni, znova stori kršitev iz prvega odstavka, se mu izreče za obe kršitvi ena sama disciplinska kazen v mejah drugega odstavka tega člena. (5) Disciplinska kazen se ne sme izreči, če je od storitve kršitve preteklo več kot šest mesecev. 78. člen (1) Disciplinska kazen oddaje v samico se sme izreči le za naj hujše primere kršitev hišnega reda, delovne discipline in ukazov uradnih oseb. (2) Disciplinska kazen oddaje v samico ni dovoljena, če bi bilo z njeno izvršitvijo ogroženo obsojenčevo zdravje. (3) Obsojenec, ki mu je izrečena disciplinska kazen oddaje v samico, ima pravico enournega sprehoda na dan po svežem zraku. 79. člen (1) Disciplinske kazni izreka upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda ali po njegovem pooblastilu drug delavec kazenskega poboljševalnega zavoda. Preden se izreče, disciplinska kazen, je treba obsojenca zaslišati in preveriti njegov zagovor. O izrečeni disciplinski kazni sc izda pismena odločba in izroči obsojencu. (2) Zoper odločbo o izrečeni disciplinski kazni ni dovoljena pritožba, razen zoper odločbo o izrečeni disciplinski kazni oddaje v samico. Pritožba ne zadrži izvršitve kazni. (3) Zoper odločbo o izrečeni disciplinski kazni oddaje v samico, sc sme obsojenec pritožiti v treh dneh na Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. O pritožbi odloči v treh dneh republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki odločbo potrdi, spremeni ali razveljavi. 80. člen Predmeti ali denar, ki so nastali, bili uporabljeni, namenjeni ali pridobljeni v zvezi s kršitvijo iz prvega odstavka 77. člena tega zakona, se lahko obsojencem vzamejo. O odvzemu odloči upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda. Z odločbo o odvzemu upravnik tudi odloči, ali naj se odvzeti predmeti uničijo ali pa shranijo in vrnejo obsojencem po odpustu iz zavoda. Odvzeti denar se uporabi za pomoč obsojencem po odpustu s prestajanja kazni. 81. člen (1) Zoper obsojenca, ki ogroža življenje in zdravje drugih, se sme odrediti, da prestaja kazen ločeno od drugih obsojencev. Osamitev sme trajati tretjino izrečene kazni, vendar nepretrgoma največ eno leto. Le izjemoma sme tak obsojenec pod nadzorstvom delati skupaj z drugimi obsojenci. (2) Zoper obsojenca, ki trdovratno ovira delo in življenje v kazenskem poboljševalnem zavodu in so redni disciplinski ukrepi zoper njega neuspešni, • se sme odrediti osamitev v prostih urah, ki sme trajati od enega meseca do enega leta. (3) Ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena odreja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun na predlog upravnika, ko dobi mnenje zdravnika. (4) Izvrševanje teh ukrepov se prekine, če se z zdravniškim izvidom ugotovi, da telesno in duševno stanje obsojenca ne dovoljuje nadaljnje osamitve. 82. člen (1) Če stori obsojenec med prestajanjem kazni zapora kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, se kaznuje disciplinsko V tem primeru se lahko izreče disciplinska kazen oddaje v samico do trideset dni. (2) Če stori obsojenec med prestajanjem kazni zapora kaznivo dejanje, za katero je predpisana hujša kazen od enega leta zapora, lahko upravnik odloči, da se tak obsojenec lahko začasno, do sodne odločbe, loči od drugih obsojencev. 83. člen Če obsojenec povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti kazenskemu poboljševalnemu zavodu škodo, jo mora poravnati. Obstoj škode, okoliščine, v katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, ugotavlja komisija, ki jo imenuje upravnik zavoda. Če obsojenec ne povrne škode, sproži kazenski poboljševalni zavod postopek za plačilo odškodnine pred pristojnim sodiščem. 8. Vzgoja in prevzgoja obsojencev 84. člen (1) Kazenski poboljševalni zavodi morajo pbsctz,.u pozornost posvetiti vzgoji in prevzgoji obsojencev. (2) Vzgoja in prevzgoja obsojencev poteka po prevzgojnem programu kazenskega poboljševalnega zavoda in po skupinskih ter Individualnih prevzgojnih programih. 85 člen (1) V zvezi z vzgojo in prevzgojo obsojencev morajo kazenski poboljševalni zavodi posebno pozornost posvetiti izobraževanju obsojencev ter ga načrtovati v prevzgojnih programih. (2) Izobraževanje obsojencev v kazenskih poboljševalnih zavodih se izvaja v skladu s predpisi o osnovni šoli in drugimi ustreznimi predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Organizira se lahko v zavodu ali zunaj zavoda v s^ielovanju z vzgojno izobraževalnimi organizacijami in izobraževalnimi skupnostmi. (3) Pri izbiri poklica, ki naj se ga uči obsojenec, je treba upoštevati njegove zmožnosti in nagnjenja, možnosti zavoda in druge okoliščine. (4) Izobraževalni program lahko obsojenci obdelajo v krajšem času, kot to določa predmetnik in predpisi o trajanju šolanja, vendar je treba zagotoviti raven znanja, kot ga zahteva izobraževalni program. (5) Posameznim obsojencem je v skladu z njihovim prevzgojnim programom treba omogočiti izobraževanje tudi na drugih vzgojnoizobraževalnih organizacijah na njihove stroške (6) Izobraževanje na visokošolskih delovnih organizacijah dovoli obsojencu republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. 86, člen (1) Obsojencu, ki je dokončal šolo ali pridobil poklic v kazenskem poboljševalnem zavddu, se izda spričevalo, iz katerega ne sme biti razvidno, da ga je pridobil v kazenskem poboljševalnem zavodu. (2) Opravljanje določenega dela v kazenskem poboljševalnem zavodu se šteje v delovne izkušnje na določenem področju dela. V. poglavje ODPUST OBSOJENCEV 1. Pogojni odpust 87. člen (1) O pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. (2) Predsednika, njegove namestnike in člane komisije za pogojni odpust ter njihove namestnike imenuje republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun izmed sodnikov Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, namestnikov javnega tožilca Socialistične .republike Slovenije, delavcev Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, delavcev Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo ter predstavnikov Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. (3) Komisija za pogojni odpust odloča v sestavi petih članov, vključno s predsednikom komisije. (4) Komisijo skliče predsednik oziroma njegov namestnik, ki mora paziti, da so v komisiji zastopani predstavniki vseh organov iz drugega odstavka tega člena. 88. člen (1) O pogojnem odpustu se odloča na prošnjo obsojenca ali njegovih ožjih družinskih članov ali na predlog upravnika kazenskega poboljševalnega zavoda. (2) Prošnja za pogojni odpust se vloži pri kazenskem poboljševalnem zavodu ali pri Republiškem se- kretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. k 89. člen Komisija za pogojni odpust odloča na seji z večino glasov. Komisija izda o odločitvi pismeno odločbo. Odločba, s katero je dovoljen pogojni odpust, se vroči obsojencu, sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji, sodišču, ki je pristojno za izvršitev kazni,- občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za notranje zadeve v kraju, kjer bo obsojenec prebival in kazenskemu poboljševalnemu zavodu, v katerem obsojenec prestaja kazen. Zoper odločbo komisije ni dovoljena pritožba. 90. člen Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda ima pravico potem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev, pustiti obsojenca, ki se dobro obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal tri četrtine kazni, na pogojni odpust, do meseca pred iztekom kazni. Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba. 91. člen (1) Ko pogojno odpuščeni zapušča kazenski poboljševalni zavod, mora navesti, v katerem kraju namerava prebivati med pogojnim odpustom. Po prihodu v ta kraj se mora v osmih dneh prijaviti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve. (2) Če pogojno odpuščeni spremeni prebivališče, mora to v osmih dneh sporočiti organu iz prejšnjega odstavka. 2. Odpust obsojencev in pomoč po prestani kazni 92. člen (1) Obsojenec sc odpusti iz kazenskega poboljševalnega zavoda tisti dan, ko mu izteče kazen. (2) Če je zadnji dan prestajanja kazni nedelja ali državni praznik, se odpusti obsojenec zadnji delovni dan pred tem dnem. (3) Upravnik kazenskega poboljševalnega zavoda lahko obsojencu na njegovo prošnjo dovoli, da dva dni pred odpustom ne opravlja svojega rednega dela. (4) Obsojenec, ki je odpuščen iz kazenskega poboljševalnega zavoda, ima pravico do brezplačne vozovnice do svojega prejšnjega prebivališča ali do kraja, ki si ga Izbere za novo stalno prebivališče, če je obsojenec tujec pa do mejnega prehoda. Stroške za vozovnice plača kazenski poboljševalni zavod, iz katerega je obsojenec odpuščen. 93. člen Ce je obsojenec, ko se odpušča s prestajanja kazni, tako bolan, da zaradi tega ne more na pot, ga odda kazenski poboljševalni zavod v najbližji ustrezni zdravstveni zavod. Ce nima sredstev, da bi plačal stroške zdravljenja, jih plača prvi mesec kazenski poboljševalni zavod, potem pa pristojna zdravstvena skupnost, na območju katere je imel prebivališče, ko je nastopil kazen. Če je obsojenec brez prebivališča oziroma je njegovo prebivališče neznano, plača stroške zdravljenja Zdravstvena skupnost Slovenije. 94. člen (1) Kazenski poboljševalni zavod mora po sprejemu obsojenca obvestiti o nastopu prestajanja kazni pristojno občinsko skupnost socialnega skrbstva. (2) Občinska skupnost socialnega skrbstva v sodelovanju s kazenskim poboljševalnim zavodom, skupnostjo za zaposlovanje, stanovanjsko, zdravstveno, izobraževalno skupnostjo in z drugimi samoupravnimi skupnostmi ter organizacijami najmanj tri mesece pred odpustom s prestajanja kazni pripravi program potrebnih ukrepov za pomoč obsojencu in nadaljevanje njegove resocializacije po prestani kazni. Občinska skupnost socialnega skrbstva stori ustrezne ukrepe tudi že med obsojenčevim prestajanjem kazni, če je to potrebno za obsojenčevo uspešnejšo vključitev v družbo po prestani kazni. (3) Občinska skupnost socialnega skrbstva je dolžna v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami iz prejšnjega odstavka pomagati obsojencu po prestani kazni zlasti tako, da: , — poskrbi za njegovo nastanitev in prehrano; — pomaga obsojencu pri iskanju zaposlitve; — pomaga pri ureditvi njegovih družinskih raz-- za III. skupino od 3 do 5 % za IV. skupino od 1 do 2,5 %> Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, bodo udeleženke v letu 1978 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v višini najmanj 5 %>. Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave za preusmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Merila in pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 6. člen Udeleženke bodo za davek iz oonnin m uiugin gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednjih mejah: Stopnja v •/• do 10.000 23 do 28 od 10.000 do 20.000 28 do 33 od 20.000 do 30.000 33 do 38 od 30.000 do 50.000 37 do 42 od 50.000 do 100.000 41 do 46 od 100.000 do 150.000 44 do 49 od 150.000 do 200.000 46 do 49 nad 200.000 48 do 53 Udeleženke bodo skladno z določbami 61. člena zakona | o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic. Udeleženke bodo v regionalnih okvirih še nadalje usklajevale pomembnejša vprašanja pogojev in meril za priznavanje olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrt-, nih in drugih gospodarskih dejavnosti in iz intelektualnih storitev. 7. člen Davke po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A) Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov): •/• 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov od domače obrti 10 2. od provizij poslovnih agentov in poverjeni- kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 •/. 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitve tega davka v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala. B) Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini 25 C) Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji 20 Od dohodkov iž avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 35 Udeleženke bodo predpisale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. D) Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 8. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 10.000 din predpisana v višini med 25 in 35 "/o, pri osnovah nad 200.000 din pa med 50 in 60 "/o. 9. člen Davek na dohodek od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10"/#. 10. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji, določile v višini 3 %>. Davek po splošni stopnji 3%> bodo udeleženke z veljavnostjo od 1. 1. 1978 dalje vpeljale tudi za umetne brezalkoholne pijače. Udeleženke soglašajo, da v letu 1978 ne bodo izvajale oprostitve ali olajšav pri plačevanju tega davka. Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil v višini 4 "Z#. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 11. člen Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih okvirih: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 “/o iz domačih surovin, računano po yrednosti — v določenem znesku od litra — od naravnega vina, vina tipa »Biser« din in vinsko sadnih pijač 2,00 — od penečega vina najmanj 4,00 2. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin računane po vrednosti — v odstotku od davčne osnove — od medice 15 — od piva med 30—40 — od naravnega žganja in vinjaka najmanj 40 — od drugih alkoholnih pijač najmanj 45 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove najmanj 45 °/o. 12. člen Udeleženke bodo v regionalnih okvirih nadaljevale s prizadevanji za uskladitev obdavčitve prometa ne-oremičnin. 13. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; v- — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 14. člen Udeleženke bodo v okviru prizadevanj za kadrovsko krepitev davčnih uprav skrbele za ustrezno štipendijsko politiko in si prizadevale, da se davčne uprave organizacijsko usposobijo tako, da bodo lahko učinkoviteje izvajale svojo družbeno funkcijo. 15. člen Udeleženke so soglasne, da bodo davčne uprave zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija davčnih uprav, če so za to delo ustrezno kadrovsko in organizacijsko usposobljene in pod pogojem, da ob tem ne bo prizadeta osnovna funkcija davčnih uprav. Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala do 10 •/• od pobranih sredstev in da bodo tako zbrana sredstva uporabljena predvsem za napredek dela davčnih uprav. 16. člen Udeleženke se dogovorijo da bodo v letu 1978 nadaljevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obdelave podatkov, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 17. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 18. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 19. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 20. člen Udeleženke soglašajo, da bo aministrativno-tehnič-ne posle za odbor udeleženk opravljal republiški sekretariat za finance. Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiškemu sekretariatu za finance v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanje dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 21. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-11/77 Ljubljana, dne 20. aprila 1978. Ta dogovor so podpisale skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica. Slovenske Konjice, Šentjur. Škofja Loka, Šmarje, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje in Žalec. % 1208. in a pouiagi o. člena zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/ 1976) sklenejo — Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in — Zdravstvena skupnost Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih in postopku za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe 1. člen Za izvajanje zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: zakon) in da l»i omogočili invalidnim osebam uveljavljanje pravic do poklicnega usposabljanja in zaposlovanja so podpisniki sporazumno določili merila, strokovne organe ter postopek za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe. I. MERILA 2. člen Pri določanju meril so podpisniki izhajali iz opredelitve invalidne osebe po zakonu. Invalidna oseba po zakonu je tista, ki zaradi svoje telesne ali duševne prizadetosti potrebuje pri usposabljanju in zaposlovanju posebno strokovno pomoč in ki ima pravico do posebnega družbenega varstva, nima pa tega varstva kot invalidna oseba zagotovljenega po drugih predpisih. 3. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo začasno uporabljali pri ugotavljanju lastnosti invalidne osebe in preostale delovne zmožnosti po zakonu smiselno merila, k veljajo v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 4. člen Poleg meril iz prejšnjega člena tega sporazuma bodo pri ugotavljanju lastnosti invalidne osebe in preostale delazmožnosti smiselno uporabljeni še: — predpisi za ugotavljanje vojaške invalidnosti, zlasti navodilo o odstotku vojaške invalidnosti. — Pravilnik o razvrščanju otrok z motnjami v telesnem In duševnem razvoju. 5. člen Zmožnosti invalidne osebe za usposabljanje in za-posliiev je podana, če se lahko toliko usposobi za katerokoli ustrezno delo, da ga bo lahko opravljala vsaj polovico polnega delovnega časa in z delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti. H. STROKOVNI ORGANI 6. člen Strokovni organi za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe po tem sporazumu so strokovne komisije skupnosti za zaposlovanje, ki dajejo izvide, ugotovitve in mnenja o: — obstoju invalidnosti (o Izgubi alj zmanjšanju delovnih zmožnosti in o preostali delovni zmožnosti), — možnosti in potrebe po usposabljanju in zaposlitvi invalida, — drugih dejstvih, ki vplivajo na pridobitev pravic po zakonu. 7. člen Strokovne komisije ustanavljajo skupnosti za zaposlovanje. Strokovno komisijo sestavljajo: — dva zdravnika ustrezne specialnosti, ki imata daljše izkušnje pri ugotavljanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, — strokovni sodelavec skupnosti za zaposlovanje, ki ima daljše izkušnje iz področja usposabljanja in zaposlovanja invalidov, — tehnolog s primernimi izkušnjami iz ergonomije, tehnologije in organizacije dela. — socialni delavec z daljšimi izkušnjami iz usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb. Skupščina skupnosti za zaposlovanje imenuje strokovne komisije v sestavi iz tega člena sporazuma, hkrati pa imenuje izmed naštetih strokovnjakov tudi predsednika komisije. Skupščina skupnosti za zaposlovanje imenuje tudi namestnike članov strokovne komisije, ki morajo izpolnjevati enake pogoje kot člani komisije. 8. člen Za dajanje izvidov, ugotovitev in mnenj skupnosti za zaposlovanje, ki na prvi stopnji odloča o pravicah po zakonu, se ustanovi strokovna komisija (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija prve stopnje) za območje ene ali več skupnosti za zaposlovanje. Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje sprejme na podlagi .predhodnega dogovora s skupnostmi za zaposlovanje sklep o številu strokovnih komisij prve stopnje ter o območjih, za katera so posamezne komisije krajevno pristojne. Sklep o ustanovitvi strokovne komisije prve stopnje o imenovanju članov, namestnikov članov ter predsednika komisije in določitvi sedeža komisije sprejme skupščina pristojne skupnosti za zaposlovanje. Ce je posamezna strokovna komisija prve stopnje pristojna za območja dveh ali več skupnosti za zaposlovanje, sprejmejo ustrezni sklep o ustanovitvi ter imenovanju komisije skupščine vseh pristojnih skupnosti za zaposlovanje. 9. člen Za dajanje izvidov, ugotovitev in mnenj organu skupnosti za zaposlovanje, ki na drugi stopnji odloča o pravicah po zakonu se ustanovi strokovna komisija (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija druge stopnje) pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje. Za člane strokovne komisije druge stopnje so določeni strokovnjaki našteti v 8. členu tega sporazuma, s primernimi strokovnimi Izkušnjami iz področja ocenjevanja preostale delovne zmožnosti, ugotavljanja invalidnosti, usposabljanja ter zaposlovanja invalidov. Člani strokovne komisije druge stopnje ne morejo biti hkrati člani strokovne komisije prve stopnje. Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje ustanovi strokovno komisijo druge stopnje in imenuje njene člane, namestnike In predsednika 10. člen Strokovne komisije prve in druge stopnje delajo kot strokovni organi na območju, za katere so bile ustanovljene. Strokovne komisije se morajo pri svojem delu držati določb zakona, tega sporazuma in splošnih samoupravnih aktov skupnosti za zaposlovanje, ki urejajo to področje. 11. člen Delo strokovnih komisij pri ugotavljanju lastnosti Invalidne osebe temelji na čimbolj objektivni in Izčrpni obravnavi dejanskega stanja in vseh dejstev pomembnih za ugotovitev invalidnosti oz. preostale delazmožnosti ob uporabi meril iz 3. in 4. člena tega sporazuma. V primerih, ko ni ustreznih meril ali jih ni mogoče uporabiti v celoti v zvezi z objektivnimi okoliščinami. mora strokovna komisija oceniti invalidno osebo po načelih medicinskega znnnia in drugega znanja, pomembnega za končno odločitev o usposabljanju in zaposlitvi. 12. člen Delo strokovne komisije vodi predsednik komisije. Predsednik strokovne komisije pošilja Zvezi skupnosti za zaposlovanje redna in občasna poročila in analizo o vseh vprašanjih in pojavih v zvezi z invalidnostjo, prestalo delazmožnostjo, o merilih in metodah za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in preostale delazmožnosti, kakor tudi o reševanju teh vprašanj in pojavov. 13. člen Strokovna komisija prve stopnje da izvid, ugotovitev in mnenje potem, ko neposredno pregleda invalidno osebo. Strokovna komisija prve stopnje lahko izjemoma pregleda invalidno osebo tudi na kakšnem drugem mestu v sedežu ali izven sedeža komisije. , 14. člen Strokovna komisija druge stopnje daje praviloma izvide, ugotovitve in mnenja na podlagi dokumentacije in postopka na prvi stopnji. Ce smatra, da je to potrebno, da izvid, ugotovitev in mnenje tudi na podlagi neposrednega pregleda invalidne osebe. Strokovna komisija druge stopnje daje izvide, ugotovitve in mnenja v pritožbenem postopku in v postopku revizije na zahtevo organov pristojnih za odločanje na drugi stopnji. 15. člen Izvide, ugotovitve in mnenja more dajati strokovna komisija samo, kadar je v polni sestavi. Izvide, ugotovitve in mnenja daje strokovna komisija z večino glasov Vsi člani strokovne komisije imajo pri tem enake pravice. Če ima član komisije posebno mnenje, ga mora utemeljiti. 16. člen Strokovna komisija druge stopnje nudi strokovno pomoč strokovnim komisijam prve stopnje z neposrednimi obiski, z občasnimi skupnimi sestanki, na katerih se na podlagi izkušenj pri delu ohlikuieio in izpopolnjujejo enotna merila in metode za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in preostale delazmožnosti. Strokovne komisije prve stopnje se morajo ravnati po instruktnšah in strokovnih navodilih strokovne komisije druge stopnje. III. POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE LASTNOSTI INVALIDNE OSEBE 17. člen Postopek za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in preostale delazmožnosti začne organ skupnosti za zaposlovanje, ki je pristojen za priznanje ustreznih pravic po zakonu. Pristojne skupnosti za zaposlovanje pregledajo najprej prijavo s predlogom za uvedbo postopka Praviloma mora prijava vsebovati mnenje ordinirajočega zdravnika o zdravstvenem s’aniu. prizadetosti in delazmožnosti osebe, ki uveljavlja pravico. Kolikor prijava ne vsebuje mnenja ordinirajočega zdravnika z vso zdravstveno dokumentacijo mora skunnost za zanoslovanie zahtevati strokovno mnenje in medicinsko dokumentacijo od ordinirajočega zdravnika. Mnenie ordinirajočega zdravnika se predloži na posebnem obrazcu. 18. člen Ko prejme prijavo s predlogom za uvedbo postopka z mnenjem ordinirajočega zdravnika in ustrezno zdravstveno dokumentacijo, mora pristojna skupnost za zaposlovanje takoj začeti pripravljati postopek, zbrati potrebne podatke in ugotoviti čimbolj popolno dejansko stanje o vseh dejstvih, ki so pomembna za ugotovitev lastnosti invalidne osebe, preostale delazmožnosti in možnosti za usposabljanje in zaposlitev. Podatki iz tega člena se' zberejo na posebnem obrazcu. 19. člen Če skupnost za zaposlovanje spozna že v pripravljalnem postopku, da invalidna oseba glede na svojo invalidnost in preostalo delovno zmožnost ne more več opravljati svojega poklica ali dela, oziroma da za poklic oziroma delo sploh ni usposobljena, da pa bi se lahko usposobila za drugo delo, zbere o invalidni osebi še dodatne informacije pomembne za izbiro poklica in dela. 20. člen Da bi bil izvid,' ugotovitev in mnenje strokovne komisije čim objektivnejši, zahteva pristojna skupnost za zaposlovanje v sodelovanju s predsednikom strokovne komisije že v pripravljalnem postopku, zlasti o pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo ugotovitev preostale ' delazmožnosti ter možnost in potrebo usposabljanja oziroma možnost zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, mnenje od posameznih strokovnih institucij (klinik, zavodov za usposabljanje invalidov, inštitutov itd.), od organizacij združenega dela ter od po-samezriih strokovnjakov (zdravnikov specialistov, psihologov, inženirjev itd.). Za strokovno ugotovitev preostale delazmožnosti in za druge preizkuse ter testiranja se lahko invalidno osebo pošlje v Zavod za usposabljanje invalidov ali drugo ustrezno institucijo in sicer za čas. ki je potreben za oceno delazmožnosti in dopolnitev ustrezne dokumentacije 21. člen Ko pristojna skupnost za zaposlovanje opravi pripravljalni postopek in zbere vso potrebno dokumentacijo iz člena 20 do 21 tega sporazuma, pošlje celoten spis strokovni komisiji prve stopnje. Ko predsednik ugotovi, da so zbrani vsi podatki in da je ugotovljeno dejansko stanje, določi dan pregleda in pošlje osebi, ki uveljavlja pravico, vabilo za pregled pri strokovni komisiji. Vabilo se pošlje na predpisanem obrazcu, z vročilnico in pravnim poukom. Če se ugotovi, da niso zbrani vsi podatki, oziroma da dejansko stanje ni popolnoma ugotovljeno, vrne predsednik strokovne komisije prve stopnje spis pristojni skupnosti za zaposlovanje z navodilom kateri podatki so še potrebni oziroma kaj je treba še ugotoviti. Predsednik lahko zahteva tudi dodatne preglede, testiranje in strokovna mnenja o preostali delazmožnosti ter potrebi in zmožnosti za usposabljanje, zlasti če takšna ocena ni bila napravljena v pripravljalnem postopku in je nujno potrebna za ugotovitev dejanskega stanja. 22. člen Ko sč oseba, ki uveljavlja pravico, zglasi na pregled pri strokovni komisiji prve stopnje, seznani predsednik komisije vse člane z izvidom in mnenjem ordinirajočega zdravnika ter z ostalo medicinsko in drugo dokumentacijo, oceno preostale delazmožnosti, mnenj o usposabljanju in zaposlitve in drugim iz spisa. Nato komisija pregle4a prizadeto osebo. Pregled je vsestranski in ga opravljata oba zdravnika, člana komisije. Pri zdravstvenem pregledu smejo biti navzoči samo zdravniki. Predsednik komisije seznani ostale člane z zdravstveno anamnezo in rezultati pregleda, zlasti z zdravstvenim stanjem in prognozo. V nadaljevanju pregleda seznanijo komisijo z drugimi dejstvi, ki so pomembna za izvid, ugotovitev in mnenje tudi drugi člani komisije in sicer: — strokovni sodelavec skupnosti za zaposlovanje: z zgodovino morebitnega dela, ki ga je prizadeta oseba že opravljala, s strokovno in splošno izobrazbo ter s pravicami, ki jih lahko uveljavi na podlagi invalidnosti, preostale delazmožnosti in drugih dejstvih; — tehnolog: z rezultati ocenjevanja delazmožnosti ter praktičnega testiranja, s predlogom za vrsto in način usposabljanja in ustrezne zaposlitve; — socialni delavec: s socialno anamnezo, ki vsebuje stanovanjske razmere in druge podatke o socialnem stanju in morebilno progno/.o v zvezi s predlaganim usposabljanjem in zaposlitvijo. 23 člen Po opravljenem pregledu in ko se je seznanila z dejstvi po postopku iz 22. člena tega sporazuma preide strokovna komisija prve stopnje k ugotovitvi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti ter drugih bistvenih okoliščin, ki vplivajo na pridobitev pravic po zakonu. Na podlagi vsega tega da komisija svoj izvid, ugotovitev in mnenje. 24. člen Izvid, ugotovitev in mnenje da strokovna komisija na predpisanem obrazcu in ga podpišejo vsi člani komisije. Izvid, ugotovitev in mnenje strokovne komisije mora biti jasen in čimbolj popoln ter mora obsegati vse elemente, ki so potrebni za odločitev o pravicah po zakonu. 25. člen Izvid, ugotovitev in mnenje strokovne komisije prve stopnje mora obsegati: 1. osebne podatke: ime, očetovo ime in priimek invalidne osebe, datum rojstva, poklic, številko osebne izkaznice in naslov stalnega prebivališča; 2. izčrpno zdravstveno, družinsko in osebno anamnezo ter anamnestične podatke o bolezni ali poškodbi ter podatke o zdravljenju in trajanju zdravljenja oziroma bolezni, prognozo zdravstvenega stanja; 3. zgodovino dela s podatki o morebitni pokojninski dobi. o izobrazbi oz. o strokovni usposobljenosti, o delu, ki ga je invalidna oseba že opravljala ter o morebitnem zadnjem delovnem mestu in pogojih na tem delovnem mestu; 4. socialno stanje z natančnejšimi podatki o družinskih in življenjskih razmerah: 5. status (ugotovljen na podlagi osebnega pregleda ter zbrani dokumentaciji); 6. izčrpno diagnozo (z ustrezajočimi šiframi) s posebnimi kliničnimi in drugimi izvidi, ki jo podpirajo in dopolnjujejo; 7. mnenje ali je zdravljenje z medicinsko rehabilitacijo končano: če ni, mnenje ordinirajočemu zdravniku glede nadaljnjega zdravljenja oz. medicinske rehabilitacije; 8. ugotovitev invalidnosti in preostale zmožnosti za delo ali drugo ustrezno delo; 9. katero ustrezno delo lahko invalidna oseba opravlja poln ali skrajšan delovni čas, na katerem delovnem mestu in v kakšnih delovnih pogojih; 10. Kakšna oblika usposabljanja oziroma prilagajanja za delo, v kakšnih pogojih in v kakšnem predvidenem trajanju je potrebna za ustrezno zaposlitev; 11. dan nastanka invalidnosti; 12. vzrok invalidnosti; 13. ali je podana neposredna nevarnost za poslabšanje njene invalidnosti v zvezi z delom na ustreznem delu iz točke 8—10; 14. ugotovitev drugih dejstev; 15. mnenje ali je potreben ponoven pregled in kdaj, 26. člen Izvid, ugotovitev in mnenje strokovne komisije druge stopnje mora obsegati: 1. osebne podatke: ime, očetovo ime in priimek invalidne osebe, datum rojstva, poklic, številko osebne izkaznice in naslov stalnega prebivališča; 2. razloge pritožbe invalidne osebe; 3. izčrpno diagnozo (z ustreznimi šiframi); 4. mnenje o tem ali so pravilni izvid, ugotovitev in mnenje strokovne komisije prve stopnje, o zdravstvenem stanju, invalidnosti ter o preostali delazmožnosti in o drugih dejstvih, ki vplivajo na priznanje pravic po zakonu; 5. ugotovitev in mnenje o spornih vprašanjih v zvezi s pritožbo; 6. ugotovitev in mnenje o bistvenih dejstvih, ki niso bila obravnavana v prejšnjem postopku, kot so: vzrok invalidnosti, nova bolezen ali poškodba, sprememba v zdravstvenem stanju, invalidnosti ali preostali delazmožnosti; 7. izčrpna utemeljitev izvida, ugotovitve in mnenja, zlasti v spornih in drugih vprašanjih Iz 5. in 6 točke tega člena sporazuma 27. člen Ko strokovna komisija pregleda Invalidno osebo ter da izvid, ugotovitev in mnenje, pošlje ves spis z dokumentacijo pristojni skupnosti za zaposlovanje, ki je invalidno osebo napotila na pregled. Ordinirajoči zdravnik prejme en izvod izvida, ugotovitve in mnenje strokovne komisije. 28. člen Strokovne komisije vodijo o svojem delu evidenco, ki zajema tudi primere, ko ni bila ugotovljena lastnost invalida. Evidenco, kakor tudi obrazce po tem sporazumu predpiše Zveza skupnosti za zaposlovanje. Obrazci v zvezi z "delom strokovnih komisij so sestavni del tega sporazuma. IV. OSTAT,E DOLOČBE 29. člen Podpisniki tega sporazuma bodo pri njegovem izvajanju zlasti: — sodelovali pri oblikovanju in izpopolnjevanju delovnih metod in meril za ocenjevanje invalidnosti in preostale delazmožnosti; — spodbujali delo strokovnih Institucij za ocenjevanje preostale delazmožnosti invalidov, zlasti zavodov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov: — spodbujali raziskovalno delo na tem področju, t zlasti glede metod, meril In načinov ugotavljanja invalidnosti in ocenjevanja preostale delazmožnosti glede na vzroke in posledice invalidnosti, na tehnični in tehnološki razvoj gospodarstva, na delovne pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje posameznega dela oziroma poklica; — sodelovanje pri pripravi ustrezne kadrovske zasedbe strokovnih komisij skupnosti za zaposlovanje; — ukrenili vse potrebno za enotna izhodišča pri strokovnem usposabljanju in izpopolnjevanju kadrov, ki delajo v strokovnih, invalidskih in drugih komisijah za ocenjevanje invalidnosti in preostale delazmožnosti; — sklicevali občasna posvetovanja s člani Invalidskih, strokovnih in drugih komisij za ocenjevanje invalidnosti in preostale delazmožnosti za izmenjavo strokovnih izkušenj, uvajanja novih metod v prakso itd. 30. člen Podpisniki bodo v enem letu od uveljavitve tega sporazuma na podlagi izkušenj in analiz dopolnili merila za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in preostale delazmožnosti po tem sporazumu. 31. člen Sredstva in prostore, ki so potrebni za aeio strokovne komisije druge stopnje mora zagotoviti Zveza skupnosti za zaposlovanje, sredstva in prostore za delo strokovnih komisij prve stopnje pa skupnost za zaposlovanje. Za administrativna dela strokovnih ko-nisii zagotovijo Zveza skupnosti in skupnosti za zaposlovanje potrebno število ustreznih delavcev. Zveza skupnosti za zaposlovanje in skupnosti za zaposlovanje lahko sklenejo pogodbo o prenosu oz izvajanju dela pripravljalnega postopka ali dela strokovnih komisij s primerno strokovno institucijo, ki ima za to strokovne kadre, ustrezne strokovne in delovne metode ter onremo in prostore O zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in drugimi). 32 člen Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga sprejmejo skupščine podpisnic in podpišejo pooblaščeni zastopniki. Ljubljana, dne 2 junija 1!>78. Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Tilka TVaha 1. r. 'Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji < Dante .Tasnie 1. r. Zdravstvena skupnost Slovenije Drago Benčin-a 1. r. 1209. Na podlagi 279. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in v zvezi s šestim odstavkom 155. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. V73. 37'74 in 11/78) je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 20. julija 1978 SKLEP o novi odmeri nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu I Zaposlenim delovnim invalidom, ki so postali invalidi do vključno 31. 12. 1978, sc za čas od 1. 1. 1979 dalje nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu na novo odmeri. Za ugotovitev osnove za odmero nadomestila se upoštevajo osebni dohodki, doseženi v letu 1978. Če je nadomestilo osebnega dohodka, odmerjeno po prejšnjem odstavku, manjše kot v letu 1978, se nadomestilo v novi višini odmeri in izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. II Nova odmera se opravi uradoma. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. S-130/30 Ljubljana, dne 20. julija 1978. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 1210. Na podlagi 197. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS. št. 24/77) sklepata Republiški odbor Sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije KOREKTIVNO POC.ODBO o delovnih razmerjih med delavci in odvetniki v SR Sloveniji I. SPLOŠNE določbe 1. člen (1) S to kolektivno pogodbo se v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77; v nadaljnjem besedilu: zakon) podrobneje urejajo delovni pogoji ter pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij med delavci in odvetniki v SR Sloveniji. (2) Ta kolektivna pogodba je obvezna za vse odvetnike, ki Imajo sedež odvetniške pisarne na območju SR Slovenije, in za vse delavce, ki se zaposlujejo pri njih. (3) Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za odvetniške pripravnike. 2. člen Ta kolektivna pogodba ureja: 1. nastanek delovnega razmerja; 2. razporeditev na delo in poskusno delo; 3. strokovno izpopolnjevanje delavcev in pripravništvo; 4. trajanje in razpored delovnega časa; 5. odmore, počitke in dopuste; 6. osebne dohodke in nadomestila; 7. zagotavljanje sredstev za skupno porabo delavcev in pravico delavcev do prejemkov iz teh sredstev za posamezne/namene; 8. pravico delavcev do povračila stroškov v zvezi z delom; 9. varstvo pri delu, varstvo materinstva ter varstvo mladine in invalidnih oseb; 10. odgovornost delavca za izvrševanje delovnih obveznosti in odškodninsko odgovornost delavca in odvetnika; 11. posebne pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata; 12. prenehanje delovnega razmerja in način zagotavljanja dela delavcem, katerih delo postane odveč zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela ali prenehanja odvetniške pisarne; 13. varstvo pravic delavcev; 14. pogodbe o delu; 15. trajanje kolektivne pogodbe. 3. člen (1) Delavec in odvetnik podrobneje določita pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, njegov nastanek, potek in prenehanje s pismeno pogodbo o delovnem razmerju, ki jo skleneta v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo, preden delavec nastopi delo. (2) V pogodbi o delovnem razmerju morajo biti dogovorjeni najmanj takšni delovni pogoji in najmanj takšne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot jih določa ta kolektivna pogodba. Če v pogodbi o delovnem razmerju ni takih določb, se uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe. (3) Pismena pogodba o delovnem razmerju mora obsegati tudi določbe o posebnih pravicah in dolžnostih delavca in odvetnika, če so take pravice in dolžnosti dogovorjene. TI NASTANFK DELOVNEGA RAZMERJA, 4. člen Delovno razmerje nastane z nastopom dela po predhodno sklenjeni pismeni pogodbi o delovnem razmerju (3. člen). 5. člen (1) Pogodbo o delovnem razmerju mora odvetnik v osmih dneh po sklenitvi predložiti v registracijo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za delo. (2) Če organ iz prejšnjega odstavka ugotovi, da pogodba o delovnem razmerju ni v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo, sta delavec in odvetnik dolžna uskladiti pogodbo o delovnem razmerju po napotilu tega organa in v roku. ki ga je določil. (3) Pogodba o delovnem razmerju mora biti napisana v šestih izvodih. En Izvod obdrži organ iz prvega odstavka tega člena ob registraciji, po en Izvod obdržita delavec in odvetnik, po en izvod pošlje odvetnik v osmih dneh po registraciji pristojni zdravstveni skupnosti, pristojnemu občinskemu odboru sindikata oziroma občinskemu svetu zveze sindikatov in odvetniški zbornici, če ni med njimi in organom iz prvega odstavka tega čiena dogovorjeno, da jim pošilja registrirane pogodbe o delovnem razmerju ta organ. 6. člen ,1> Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. 12) Izjemoma se lahko sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih: 1. če gre za Izvršitev kakšnega dela, ki po svoji naravi ♦rala le določen čas; 2. če se začasno poveča obseg dela v odvetniški pisarni; 3. če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca; 4. če gre za odvetniškega pripravnika ali drugega delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi izpopolnjevanja In usposabljanja. (3) Če se ugotovi, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Delavec in odvetnik sta v tem primeru dolžna spremeniti pogodbo o delovnem razmerju. (4) Če se med trajanjem delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, pokaže, da bo delo trajalo dalj časa, kot je bilo predvideno, delavec in odvetnik lahko spremenita pogodbo o delovnem razmerju in jo podaljšata še za določen čas ali skleneta novo pogodbo o delovnem razmerju za določen čas. Če za to ni pogojev, delavec pa po preteku določenega časa s pristankom odvetnika dela še naprej, se šteje, da je sklenjeno delovno razmerje za. nedoločen čas. Delavec in odvetnik sta v tem primeru dolžna skleniti pogodbo o delovnem razmerju za nedoločen čas. 7. člen (1) Odvetnik lahko zaposli delavca, ki je istočasno v delovnem razmerju v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali pri drugem zasebnem delofiajalcu in dela manj kot poln delovni čas, če ne gre za primere, ko ima delavec po posebnih predpisih pravico' do skrajšanega delovnega časa. (2) Tak delavec in odvetnik skleneta pogodbo o delovnem razmerju za delovni čas, kolikor je delovni čas delavca v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali pri drugem zasebnem delodajalcu krajši od polnega delovnega časa. V pogodbi o delovnem razmerju morata biti določena trajanje in nazpored delovnega časa takega delavca v odvetniški pisarni skladno s trajanjem in razporedom njegovega delovnega časa v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali pri drugem zasebnem delodajalcu. (3) Delovnega razmerja po tem členu ni mogoče skleniti, če je delo v odvetniški pisarni nezdružljivo z delom delavca v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali pri drugem zasebnem delodajalcu. (4) Delavec iz prvega odstavka tega člena in odvetnik lahko skleneta pogodbo o delovnem razmerju za daljši čas, kot je določen v drugem odstavku tega člena, le v primerih in pod pogoji iz ,8. člena te kolektivne pogodbe. 8. člen (1) Odvetnik izjemoma lahko zapusn tuui umnvun, ki je istočasno v delovnem razmerju v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali pri drugem zasebnem delodajalcu In dela poln delovni čas. Odvetnik lahko zaposli takega delavca največ tretjino polnega delovnega časa v naslednjih primerih: 1. če gre za zaposlitev strokovnjaka, katerega sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepogrešljiva strokovna pomoč pri preučevanju, urejanju in izvajanju za odvetniško pisarno zahtevnejših ali pomembnejših nalog ali vprašanj in ne gre za avtorsko delo: 2. če se na objavo ne prijavijo nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki po svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi izpolnjujejo pogoje za delo v odvetniški pisarni s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. (2) V primerih iz prejšnjega odstavka je za sklenitev delovnega razmerja potrebno pismeno soglasje temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti ah drugega zasebnega delodajalca. Ob predložitvi pogodbe o delovnem razmerju v registracijo je potrebno priložiti pogodbi to pismeno soglasje, v primerih iz druge točke prejšnjega odstavka pa tudi izjavo pristojne 'skupnosti za zaposlovanje. (3) V primeru iz druge točke 1. odstavka tega člena je odvetnik vsakih 12 mesecev dolžan objaviti tako delo, dokler ne sklene delovnega razmerja z nezaposleno ali delno zaposleno osebo, ki po svoji izobrazbi oziroma z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi ustreza pogojem dela. Z ‘dnem, ko nastopi delo ta oseba, preneha delovno razmerje delavcu, ki je doslej opravljal to delo. 9. člen Ce delavec brez upravičenega razloga ne nastopi dela z dnem, ki je določen v pogodbi o delovnem razmerju, se šteje, da je odstopil od pogodbe. Pogodba o delovnem razmerju neha veljati, III. RAZPOREDITEV NA DELO IN POSKUSNO DELO 10. člen (1) Odvetnik mora razporediti delavca na delo, za katero sta se dogovorila s pogodbo o delovnem razmerju. (2) V pogodbi o delovnem razmerju morajo biti določene vrste in obseg opravil, ki jih bo delavec opravljal. 11. člen (1) S pristankom delavca lahko odvetnik začasno ali za trajno razporedi delavca na drugo delo, kot je dogovorjeno s pogodbo o delovnem razmerju. (2) Začasno razporeditev na drugo delo uredita delavec in odvetnik s pismenim dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju. Ce ni drugače dogovorjeno, ima delavec v tem času pravico do osebnega dohodka, ki bi ga dosegel na svojem delu, če je to zanj ugodnejše. 13) Če se delavec in odvetnik sporazumeta o trajni razporeditvi na drugo delo, sta dolžna spremeniti pogodbo o delovnem razmerju. 12. člen (1) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, kot je dogovorjeno s pogodbo o delovnem razmerju, le v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje, in v drugih izjemnih okoliščinah, ko je mogoče le z drugačno razporeditvijo delavca na delo zagotoviti ali omogočiti nemoteno opravljanje dela, vendar le toliko časa, dokler trajajo take okoliščine. (2) Druge Izjemne okoliščine v smislu prejšnjega odstavka so zlasti: nepredvidena odsotnost drugega delavca, nepredvideno neodložljivo delo in drugi podobni primeri, ko je nujno potrebno opraviti določeno delo in ni mogoče pravočasno dobiti drugega ustreznega delavca. (3) V primerih iz prvega odstavka tega člena ima delavec pravico do osebnega dohodka, ki bi ga dosegel na svojem delu, če je to zanj ugodnejše 13. člen (1) Delavec in odvetnik se lahko s pogodbo o delovnem razmerju sporazumeta o poskusnem delu. (2) Poskusno delo ne sme trajati dalj kot trideset dni. 14. člen (1) Delavec, ki je na poskusnem delu, lahko vsak čas izjavi, da ne želi delati, če meni, da predvideno delo ne ustreza njegovim delovnim sposobnostim in nagnjenjem. Delovno razmerje preneha z dnem, ko delavec da odvetniku pismeno izjavo, da ne želi delati. (2) šteje se, da delavec ne želi delati, čeprav ni dal ustrezne pismene izjave, če med trajanjem poskusnega dela ali neposredno po preteku časa, določenega za poskusno delo, brez opravičenega razloga ne pride na delo tri zaporedne delovne dni. V tem primeru preneha delovno razmerje z zadnjim dnem dela. (3) Če odvetnik med poskusnim delom ugotovi, da delovne sposobnosti delavca ne ustrezajo predvidenemu delu, sporoči to delavcu s pismeno izjavo najkasneje do vključno zadnjega dne, določenega za poskusno delo. V tem primeru preneha delovno razmerje s pretekom časa, določenega za poskusno delo, če se delavec in odvetnik ne sporazumeta, da preneha delovno razmerje pred pretekom tega časa. IV. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV IN PRIPRAVNIŠTVO 15. člen (1) Delavec ima pravico do strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ob delu. (2) Če se delavec zaradi strokovnega izpopolnjevanja ali izobraževanja ob delu udeležuje obveznih predavanj, vaj, seminarjev, tečajev in izpitov, mu mora odvetnik omogočiti udeležbo na takih predavanjih, vajah, seminarjih, tečajih in izpitih, kot tudi pripravo na izpite bodisi s primerno razporeditvijo delovnega časa ali z izrednim dopustom (38. člen). Delavec je dolžan pravočasno obvestiti odvetnika o svoji udeležbi na obveznih predavanjih, vajah, seminarjih, tečajih ali izpitih, ki zahteva drugačno razporeditev delovnega časa ali izredni dopust. (3) Če je odvetnik poslal delavca na strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje, plača stroške strokovnega izpopolnjevanja ali izobraževanja odvetnik. V drugih primerih se delavec in odvetnik lahko (pogovorita, da odvetnik povrne delavcu stroške ali del stroškov strokovnega izpopolnjevanja ali izobraževanja, ki bremenijo delavca. (4) Vsa vprašanja v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem, ki niso urejena s pogodbo o delovnem razmerju, urejata delavec in odvetnik s pismenim dodatkom k pogodbi o delovnem razmeri" kadar je to potrebno. 16. člen (1) Odvetniki sprejemajo na delo odvetniške pripravnike pod pogoji, ki so določeni z zakonom o odvetništvu in drugi pravni pomoči, s statutom odvetniške zbornice in s pravilnikom o pripravniški praksi odvetniških pripravnikov. (2) Odvetnik mora odvetniškega pripravnika seznaniti z vsemi opravili v zvezi z opravljanjem odvetništva in mu omogočiti potrebno prakso v pravosodnih organih. (3) Odvetnik mora odvetniškemu pripravniku omogočiti tudi udeležbo na predavanjih in seminarjih, ki jih organizira odvetniška zbornica za strokovno izpopolnjevanje odvetniških pripravnikov ter pripravo na pravosodni izpit. Udeležbo na predavanjih in seminar- jh ter pripravo na pravosodni izpit mu mora omogočiti bodisi s primerno razporeditvijo delovnega časa bodisi z izrednim dopustom (38. člen). 17. člen Podpisnika te kolektivne pogodbe v sporazumu z republiškim sekretariatom za pravosodje, organizacijo uprave in proračun lahko z dodatkom k tej kolektivni pogodbi določita primere, ko odvetniki lahko sprejemajo na delo kot pripravnike tudi občane, ki so končali ustrezno višjo ali srednjo šolo, razen poklicnih šol, ter uredita trajanje in potek pripravniške dobe, program, organizacijo in vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med trajanjem in ob koncu pripravniške dobe. V. TRAJANJE IN RAZPORED DELOVNEGA ČASA 18. člen Poln delovni čas' traja 42 ur na teden. 19. člen (1) Tedenski delovni čas se lahko razporedi na največ šest in najmanj pet delovnih dni. (2) če je tedenski delovni čas razporejen na pet delovnih dni, se sorazmerno poveča dnevni delovni čas tudi tistih delavcev, ki delajo krajši delovni čas od polnega, razen v primerih, ki so določeni v 76. členu te kolektivne pogodbe. (3) Če je tedenski delovni čas razporejen na pet delovnih dni, se šteje pri določanju letnega dopusta in drugih pravic iz dela tudi dela prosti šesti dan v tednu kot delovni dan. 20. člen Delavec je izjemoma dolžan delati preko polnega delovnega časa (nadurno delo): 1. v primeru potresa, požara, poplave ali druge nesreče^ ki zadene odvetniško pisarno ali se neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali obvaruje materialna sredstva pred nepopravljivo škodo; ■ 2. v primeru, ko je nujno, da se delo opravi v določenem času, ker bi odložitev povzročila zamudo roka za kakšno pravno dejanje ali precejšnjo materialno škodo ali kakšno drugo nepopravljivo škodo za odvetniško pisarno ali za stranke, vendar samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, največ pa 12 ur na teden. VI. ODMORI, POČITKI IN DOPUSTI 21. člen (1) Delavec ima med nepretrganim polnim dnevnim delovnim časom pravico do odmora, ki traja 30 minut in se šteje v delovni čas. (2) Odmor iz prejšnjega odstavka ne sme biti določen na začetku ali na koncu delovnega časa. 22. člen Delavec ima med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur. 23. člen (I) Delavec ima pravico do tedenskega počitka najmanj 24 ur brez presledka. ■ (2) Dan tedenskega počitka je praviloma nedelja. (3) Če je nujno, da delavec dela v nedeljo (20. člen), mu mora biti zagotovljen za tedenski počitek drug dan v delovnem tednu. 24. člen (1) Delavec ima pravico do počitka ob državnih (zveznih in republiških) praznikih, ki so z zakonom določeni kot dnevi počitka. , (2) Čc pade državni praznik na delovni dan, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka. , 25. člen (1) Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj 18 in največ 30, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa največ 35 delovnih dni, in sicer ne glede na to, ali dela poln ali krajši delovni čas. (2) Letni dopust se podaljša nad 18 delovnih dni glede na zahtevnost dela in druge delovne pogoje, dolžino delovne dobe, delovne uspehe ter posebne socialne in zdravstvene razmere delavca. (3) Po merilih iz prejšnjega odstavka se podaljša letni dopust nad 18 do največ 30 delovnih dni. Nad 30 do največ 35 delovnih dni se podaljša letni dopust: 1. delavcu, ki je dopolnil starost 50 let, , 2. delavcu, ki ima priznan status invalidne osebe po posebnih predpisih, če ima telesno okvaro najmanj 60 °/o, 3. drugemu delavcu, ki ima telesno okvaro najmanj 60°/o. 26. člen (1) Glede na zahtevnost dela se podaljša letni dopust nad 18 delovnih dni delavcem, ki opravljajo dela, razvrščena v III. do ‘VII, skupino po 41. členu te kolektivne pogodbe, in sicer: 1. delavcu, ki opravlja delo, razvrščeno v III. ali IV. značilno skupino — za 2 delovna dneva; 2. delavcu, ki opravijo delo, razvrščeno v V. značilno skupino — za 3 delovne dni; 3. delavcu, ki opravlja delo, razvrščeno v VI. značilno skupino — za 4 delovne dni; 4. delavcu, ki opravlja delo, razvrščeno v VII. značilno skupino — za 6 delovnih dni. (2) Delavcu, ki je začasno razporejen na drugo delo po 11. ali 12. členu te kolektivne pogodbe, se določi dolžina letnega dopusta glede na zahtevnost dela, na katero je stalno razporejen. Ce pa traja začasna razporeditev na drugo delo dalj kot 6 mesecev v koledarskem letu, se mu določi dolžina letnega dopusta glede na zahtevnost dela. na katero je začasno razporejen, če je to zanj ugodnejše. 27. člen (1) Glede na delovne pogoje se podaljša letni dopust nad 18 delovnih dni: 1. delavcu, ki dela v deljenem delovnem času dva ali tri dni v tednu — za 2 delovna dneva; 2. delavcu, ki dela v deljenem delovnem času več kot tri dni v tednu — za 3 delovne dni; 3. delavcu, ki je v prejšnjem ali v tekočem koledarskem letu do nastopa letnega dopusta delal pri odvetniku preko polnega delovnega časa po 2. točki 20. člena te kolektivne pogodbe za en delovni dan na vsakih 42 ur. (2) V primerih iz 3. točke prejšnjega odstavka se upoštevajo v prejšnjem koledarskem letu opravljene nadure, ki niso bile upoštevane pri določitvi dolžine letnega dopusta za prejšnje koledarsko leto. 28. člen (1) Glede na delovno bodo se podaljša letni dopust nad 18 delovnih dni za 2 delovna dneva na vsakih dopolnjenih 5 let delovne dobe. (2) Kot delovna doba se upoštevajo vsa obdobja, ki sc štejejo v pokojninsko dobo za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali po mednarodnih sporazumih o socialnem zavarovanju in ki jih delavec izkaže z delovno knjižico ali s potrdilom skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 29. člen (1) Glede na delovne uspehe, ki jih je delavec dosegel na delu pri odvetniku, se podaljša dopust nad 18 delovnih dni za največ 12 delovnih dni. (2) Upoštevajo se delovni uspehi, ki jih je delavec dosegel v prejšnjem koledarskem letu in niso bili upoštevani pri določitvi dolžine letnega dopusta za prejšnje koledarsko leto, ter delovni uspehi, ki jih je delavec dosegel v tekočem koledarskem letu do nastopa letnega dopusta. 30. člen ' (1) Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere sc podaljša letni dopust nad 18 delovnih dni za 3 delovne dni: 1. materi z enim ali več otroci, ki še niso stari 15 let; 2. delavcu, ki ima v ožji družini težjega invalida ali težjega kroničnega bolnika; 3. delavcu, ki zaradi oddaljenosti delovnega mesta od stanovanja porabi dnevno več kot tri ure za prihod na delo in z dela; 4. delavcu, ki zaradi dela stanuje ločeno od družine; 5. delavcu, ki ima priznan status invalidne osebe po posebnih predpisih in delavcu s telesno okvaro, če ne gre za primere iz 2. odstavka tega člena; 6. zdravstveno ogroženemu delavcu, ki se izkaže z ustreznim zdravniškim spričevalom; 7. borcu NOV in delavcu, ki ima z njim izenačen status po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. (2) Delavcu iz 3. odstavka 25. člena se podaljša letni dopust nad 18 delovnih dni za 5 delovnih dni. 31. člep Dolžina letnega dopusta še določi ob nastopu dela in na začetku vsakega koledarskega leta na podlagi dejstev, ki takrat obstajajo. Ce se do nastopa letnega dopusta spremenijo dejstva, ki vplivajo na njegovo dolžino, se letni dopust ustrezno podaljša, ne more pa se skrajšati. 32. člen (1) Delavec ima pravico izrabiti letni dopust po šestih mesecih nepretrganega dela. (2) V dobo iz prejšnjega odstavka se štejejo vsa obdobja, ki se štejejo v delovno dobo po drugem odstavku 28. člena te kolektivne pogodbe. (3) Šteje se, da delovna doba ni pretrgana, vendar se ta čas ne šteje v dobo nepretrganega dela: 1. če prekinitev ni daljša od 30 dni; 2. če je delavec v času prekinitve, daljše od 30 dni, prejemal denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti ozi- roma začasno nadomestilo, oskrbnino ali invalidsko pokojnino po predpisih o invalidskem zavarovanju; 3. če je delavka prekinila delovno razmerje zaradi nege otroka, starega do 7 let, ali starejšega otroka, ki mu je bila zaradi dolgotrajnejše bolezni ali invalidnosti potrebna stalna nega in pomoč; 4. če gre za odsotnost z dela, ko pravice iz dela mirujejo. 33. člen Delavec, ki do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja ne dopolni šest mesecev nepretrganega dela, ima pravico izrabiti sorazmeren del letnega dopusta, ki ustreza številu mesecev nepretrganega dela, dopolnjenemu do koncu koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja. 34. člen (1) Delavec ima pravico izrabiti letni dopust praviloma v nepretrganem trajanju. (2) S pogodbo o delovnem razmerju se delavec in odvetnik lahko dogovorita, da delavec izrabi letni dopust v dveh ali več delih, vendar mora en del letnega dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni. (3) Razpored letnih dopustov delavcev v odvetniški pisarni določi odvetnik, upoštevajoč želje delavcev in potrebe dela v pisarni. Odvetnik lahko tudi določi, da gredo vsi delavci hkrati na letni dopus* 35. člen (1) Delavec, ki nastopi letni dopust konec koledarskega leta, ga brez. presledka nadaljuje tudi v nasled-j.cm koledarskem letu. (2) Razen v primerih iz prejšnjega odstavka letnega dopusta ni mogoče prenesti v naslednje koledarsko leto. 36. člen Delavec, ki mu preneha delovno razmerje, ima pred prenehanjem delovnega razmerja pravico izrabiti pripadajoči letni dopust. 37. člen Med letnim dopustom ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka. 38. člen (1) Delavec ima pravico biti odsoten z dela in ima v tem času pravico do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih skupaj največ 7 delovnih dni v koledarskem letu, v posameznih primerih pa največ: 1. zaradi poroke — 3 delovne dni, 2. oče ob rojstvu otroka — 1 delovni dan, 3. zaradi smrti v ožji družini — 3 delovne dni, 4. zaradi selitve — 3 delovne dni, 5. zaradi odhoda na služenje vojaškega roka —- 2 delovna dneva, 6. zaradi varstva otroka, starega do 7 let, ki je začasno ostal brez varstva — dokler ni mogoče zagotoviti drugega varstva, vendar največ 7 delovnih dni, 7. zaradi obrambe pred elementarno nesrečo, ki neposredno grozi delavcu in njegovi družini ali zaradi odprave posledic take nesreče — dokler je to nujno potrebno, vendar največ 7 delovnih dni, 8. zaradi udeležbe na obveznih predavanjih, vajah, seminarjih, tečajih ali Izpitih v okviru strokovnega izpopolnjevanja ah izobraževanja ob delu, na katero ga ni poslal odvetnik — dokler traja udeležba, vendar največ 7 delovnih dni. (2) Zaradi priprave na zaključpi ali strokovni izpit ima delavec pravico biti odsoten z dela in ima v tem času pravico do nadomestila osebnega dohodka: 1. zaradi priprave na zaključni izpit v poklicni šoli — 7 delovnih dni, 2. zaradi priprave na zaključni izpit v srednji šoli ali na strokovni izpit za srednjo strokovno izobrazbo — 12 delovnih dni, 3. zaradi priprave na zaključni izpit v višji ali visoki šoli oziroma fakulteti ali na strokovni izpit za višjo ali visoko strokovno izobrazbo — 18 delovnih dni, 4. zaradi priprave na pravosodni izpit — 24 delovnih dni. (3) Če je odvetnik poslal delavca na strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje, ima delavec pravico biti odsoten z dela in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka ves čas, dokler traja udeležba na obveznih predavanjih, vajah, seminarjih, tečajih ali izpitih. 39. člen Delavec in odvetnik se lahko dogovorita tudi o daljši odsotnosti a. dela, kot je določena v 38. členu, brez pravice nadomestila osebnega dohodka. Med tako odsotnostjo z dela pravice in dolžnosti delavca iz delovnega razmerja mirujejo. VII. OSEBNI DOHODKI IN NADOMESTILA Značilna skupina VII. dela, za katera se zahtevajo poklici, ki se pridobijo s šolanjem na visokih šolah oziroma na drugi sopnji fakultetnega študija Indeksna vrednost 313 (3) Indeksne vrednosti značilnih skupin del so določene glede na osnovno znanje oziroma poklic, ki se zahteva za delo, temu ustrezno normalno stopnjo odgovornosti in umskega napora ter normalne delovne pogoje. Delavec in odvetnik lahko s pogodbo o delovnem razmerju določita za dogovorjeno delo višjo indeksno vrednost kot je indeksna vrednost značilne skupine, v katero spada, glede na potrebno dodatno znanje in delovne izkušnje, višjo stopnjo odgovornosti in odgovornost za delo drugih, višjo stopnjo umskega napora in napor pri delu z ljudmi ter težje delovne pogoje. 42. člen (1) Indeksna vrednost 100, izražena v denarnem znesku, pomeni 60 "/o poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, ki ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. (2) Osebni dohodek delavca, ki dela poln delovni čas v normalnih delovnih porrojih in dosega normalen delovni uspeh, ne sme biti nižji od zneska, ki se izračuna na podlagi indeksne vrednosti značilne skupine, v katero se razvršča njegovo delo, in denarnega zneska indeksne vrednosti 100. 40. člen Osebni dohodek ter osnove in merila za njegovo odmero določita delavec in odvetnik s pogodbo o delovnem razmerju v skladu s to kolektivno pogodbo tako, da zagotovita sorazmernost osebnega dohodka z uspehom dela m delavčevim osebnim prispevkom k uspehu in razvoju odvetniške pisarne, ki ga je dal s svojim skupnim živim in minulim delom v njej 41. člen (1) Izhodišče za določanje osebnega dohodka so zahteve .in pogoji dela. (2) Zaradi enotnega vrednotenja enakega ali podobnega dela se dela v odvetniških pisarnah razvrščajo v značilne skupine, za katere veljajo naslednje indeksne vrednosti: Značilna skupina I. najbolj enostavna dela, za katera ni potrebna priučitev II. dela. za katera je potrebna krajša preučitev v trajanju do 6 mesecev [II. dela, za katera se zahtevajo poklici, ki se pridobijo s šolanjem po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij IV. dela, za katera se zahtevajo poklici, ki se pridobijo s šolanjem v poklicnih šolah po zakonu o srednjem šolstvu V. dela, za katera se zahtevajo poklici, ki se pridobijo s šolanjem v ostalih srednjih šolah VI. dela, za katera se zahtevajo poklici, ki se pridobijo s šolanjem v višjih šolah oziroma na prvi stopnji fakultetnega študija Indeksna vrednost 100 126 173 200 240 280 43. člen (1) Delavec in odvetnik s pogodbo o delovnem razmerju določita merila za ugotavljanje in vrednotenje delovnega uspeha in osebnega prispevka, ki ga je dal delavec s svojim skupnim živim in minulim delom k uspehu in razvoju odvetniške pisarne. (2) Pri določanju meril za ugotavljanje in vredno,-tenje delovnega uspeha morata delavec in odvetnik opredeliti normalen delovni uspeh po obsegu in kvaliteti dela v polnem ali dogovorjenem krajšem delovnem času ter odstopanja, ki pomenijo večji ali manjši delovni uspeh v odvisnosti od njihovega vpliva na poslovanje in uspeh odvetniške pisarne. (3) Za normalen delovni uspeh pripada delavcu osebni dohodek, ki ustreza indeksni vrednosti dela, določeni s pogodbo o delovnem razmerju (41. člen). Večji ali manjši delovni uspeh je osnova za sorazmerno povečanje ali zmanjšanje osebnega dohodka, ki pripada delavcu za normalen delovni uspeh. (4) Delovni uspeh se ugotavlja in vrednoti mesečno ali v dogovorjenih daljših obračunskih obdobjih ter ob zaključku poslovnega leta. 44. člen (1) Na osnovi minulega dela se delavcu poveča osebni dohodek za določen odstotek glede na dopolnjeno skupno delovno dobo po naslednji lestvici: Delovna doba Odstotek do 5 let I nad 5 do 10 let 2 nad 10 do 15 let 4 nad 15 do 20 let 6 nad 20 do 25 let 8 nad 25 do 30 let 10 nad 30 let 12 (2) Kot delovna doba se upoštevajo obdobja iz 2. odstavka 28. člena te kolektivne pogodbe 45. člen Delavec in odvetnik se s pogodbo o delovnem razmerju lahko dogovorita, da pripada delavcu po določeni dobi nepretrganega dela v odvetniški pisarni povečanje osebnega dohodka do 5 °/e kot dodatek na stalnost. 46. člen (1) Pripravniku gre osebni dohodek v določenem odstotku poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih devetih mesecih preteklega leta, in sicer: — od 62°/o do 73 "/o, če ima srednjo izobrazbo, — od 83 °/o do 94 °/o, če ima višjo izobrazbo, — od 100 0/o do 110% če ima visoko izobrazbu. (2) Višino osebnega dohodka v mejah iz prejšnjega odstavka določita pripravnik in odvetnik s pogodbo o delovnem razmerju. (3) Pripravnik in odvetnik se lahko s pogodbo o delovnem razmerju dogovorita, da se pripravniku poveča osebni dohodek do 20% glede na večji delovni uspeh pripravnika kot tudi v primeru, če traja pripravniška doba dalj kot eno leto. 47. člen (1) Za nadurno delo, razen v primerih iz 1. točke 20. člena te kolektivne pogodbe, pripada delavcu povečan osebni dohodek za 50 %. (2) Za nadurno delo, opravljeno v nočnem delovnem času od 22. do 5. ure naslednjega dne, nai dan nedelje ali na dan državnega praznika, ki je z zakonom določen kot dan počitka, pripada delavcu povečan osebni dohodek: — za 50 % v primerih iz 1. točke 20. člena te kolektivne pogodbe, — za 100% v drugih primerih. (3) Delo na dan nedelje ali na dan državnega praznika, id je z zakonom določen kot dan počitka, se ne šteje za nadurno delo, če je delavcu zagotovljen drug dan počitka. V takem primeru gre delavcu za delo na dan nedelje ali na dan državnega praznika povečan osebni dohodek za 50%. (4) Za delo na dan državnega praznika, ki je z zakonom določen kot dan počitka, gre delavcu povečan osebni dohodek poleg nadomestila osebnega dohodka, ki mu pripada za ta dan. 48. člen (1) Delavcu, ki dela v deljenem delovnem času, pripada dodatek v določenem odstotku poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih devetih mesecih preteklega leta, in sicer: — v višini 8 % mesečno, če traja prekinitev delovnega časa nad eno uro, vendar manj kot dve uri; — v višini 16% mesečno, če traja prekinitev delovnega časa dve uri ali več. (2) Delavcu, ki dela v deljenem delovnem času samo določene dni, pripada sorazmeren del dodatka iz prejšnjega odstavka, ki odpade na te dn' 49. člen Delavcu gre nadomestilo osebnega dohodka: 1. za dneve državnih praznikov, ki padejo na delovne dni in so z zakonom določeni kot dnevi počitka, 2. za čas letnega dopusta; 3. za čas odsotnosti z dela v primerih iz 38, člena te kolektivne pogodbe; 4. za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja funkcije delegata ali drugih javnih funkcij ^li zaradi opravljanja dolžnosti v zvezi z obrambo in zaščito; 5. za čas odsotnosti z dela, kadar se odzove pozivu pristojnih organov, h katerim je klican brez svoje krivde; 6. za čas, ko je odstranjen z dela ali je v priporu; 7. za prvih 30 dni zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo v primeru bolezni ali poškodbe, zaradi dajanja krvi ali zaradi medicinskih preiskav, ki jih ni mogoče opraviti izven delovnega časa; 8. za čas prekinitve dela, ki je ni zakrivil delavec; 9. za čas odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve med odpovednim rokom; 10. za čas od prenehanja dela do izteka odpovednega roka, če je delavec na željo odvetnika nehal delati pred iztekom odpovednega roka ali če je delavec izstopil z dela v primerih iz 1. odstavka 208. člena zakona. 50. člen (1) Razen v primerih iz 6 in 7. točke 49. člena gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka praviloma v višini poprečne akontacije osebnega dohodka za delo v polnem ali krajšem delovnem času v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem je odsoten z dela. Ce odsotnost z dela ne traja ves mesec in je za delavca ugodnejše, mu gre nadomestilo v višini poprečne akontacije osebnega dohodka za delo v polnem ali krajšem delovnem času v mesecu, v katerem je odsoten z dela. (2) Ce gre v primerih iz 4. in 5. točke 49. člena nadomestilo osebnega dohodka v breme organa, ki je delavca pozval, in je višina nadomestila določena s posebnimi predpisi, gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini, ki jo določajo ti posebni predpisi. 51. člen V primerih iz 6. točke 49. člena gre delavcu nadomestilo osebnega dohodka po določbah 163. do 166. člena zakona. 52. člen (1) V primerih Iz 7. točke 49. člena je osnova za nadomestilo poprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v polnem ali krajšem delovnem času v prejšnjem koledarskem letu. Osnova za nadomestilo se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu SR Slovenije v višini, ki jo ugotovi in objavi skupnost socialnega varstva Slovenije v prilogi Delavske enotnosti »Vzajemnost«. (2) Ce delavec v prejšnjem koledarskem letu ni dobil osebnega dohodka, je osnova za nadomestilo poprečna akontacija osebnega dohodka, ki jo je delavec dobil za delo v polnem ali krajšem delovnem času v tekočem koledarskem letu do nastopa okoliščin, zaradi katerih je zadržan od dela. (3) Nadomestilo osebnega dohodka gre delavcu v višini 100% osnove, če je zadržan od dela zaradi posledic nesreče pri delu ali poklicne bolezni ali zaradi dajanja krvi. V drugih primerih zadržanosti od dela gre delavcu nadomestilo v višini 90 % osnove. (4) Borcem NOV, ki se jim šteje v pokojninsko do- bo dvojno najmanj čas od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945, vojaškim invalidom in drugim upravičencem iz 89. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) gre nadomestilo osebnega dohodka v višini 100 odstotkov osnove v vsakem primeru zadržanosti od dela. $ (5) Nadomestilo osebnega dohodka po določbah tega člena ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec dobil, če bi delal. 53. člen (1) Če se delavec in odvetnik s pogodbo o delovnem razmerju dogovorita, da prejema delavec del osebnega dohodka v naravi, ta del osebnega dohodka ne sme presegati 50 °/c skupnega dogovorjenega osebnega dohodka. (2) Za plačilo v naravi se šteje zagotovitev stanovanja in prehrane ali samo stanovanja oziroma prehrane. 54. člen (1) Odvetnik mora zagotoviti delavcu zajamčeni osebni dohodek v višini, ki je določena z zakonom. (2) Najmanjši osebni dohodek mora odvetnik zagotoviti delavcu za čas. ki ga prebije na' delu, in za čas odsotnosti z dela, ko je delavec po zakonu in tej kolektivni pogodbi upravičen do nadomestila osebnega dohodka. (3) Delavcu, ki ni zaposlen poln delovni čas, mora odvetnik zagotoviti najmanjši osebni dohodek v sorazmerno nižjem znesku, ki ustreza krajšemu delovnemu času. 55. člen (1) Odvetnik mora izplačevati delavcu osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka v roku, določenem s pogodbo o delovnem razmerju, najpozneje pa do 15. v mesecu za prejšnji mesec. Ta rok velja tudi za izplačevanje zagotovljenega najmanjšega osebnega dohodka. (2) Izplačilo osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka se izvrši proti podpisu na izplačilni listi. (3) Ob vsakem izplačilu osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka mora odvetnik vročiti delavcu pismen obračun, ki mora vsebovati vse postavke v bruto zneskih, prispevke in druge odbitke. Delavec ima pravico zahtevati obrazložitev posameznih postavk in preizkus obračuna. VIII. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO DELAVCEV IN PRAVICE DELAVCEV DO PREJEMKOV IZ TEH SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE 56. člen (1) Odvetnik mora zagotoviti sredstva za skupno porabo delavcev za naslednje namene: — za stanovanjsko graditev v višini 6 •/• izplačanih bruto osebnih dohodkov; — za izobraževanje v višini 1,5*/* izplačanih bruto osebnih dohodkov; — za izplačilo regresov za letni dopust po 57. členu te kolektivne pogodbe; — za izplačilo nagrad ob upokojitvi oziroma ob smrti delavca po 58. členu te kolektivne pogodbe; — za izplačilo nagrad ob delovnih jubilejih po 59. členu te kolektivne pogodbe. (2) Delavci in odvetnik se lahko dogovorijo, da odvetnik zagotavlja sredstva za skupno porabo delavcev tudi za druge namene, zlasti pa: — za solidarnostne pomoči; — za periodične preventivne zdravniške preglede; — za pospeševanje kulture ter športne in druge rekreativne dejavnosti. 57. člen (1) Delavec, ki pridobi pravico izrabiti letni dopust med delom v odvetniški pisarni, ima poleg pravice do nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta tudi pravico do regresa za letni dopust v višini od 30 do 45 %> poprečnega mesečnega neto osebnega i dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih devetih mesecih preteklega leta. (2) Višino regresa za letni dopust določita delavec in odvetnik s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju. Višina regresa za letni dopust je lahko odvisna od socialnih razmer delavca in mora biti pod enakimi pogoji enaka za vse delavce, ki delajo v odvetniški pisarni 58. člen (1) Delavec ima ob upokojitvi pravico do nagrade v višini dveh do treh poprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v prejšnjem koledarskem letu. (2) Ce delavec umre, gre enak znesek, ki bi mu takrat pripadal kot nagrada ob upokojitvi, njegovim družinskim članom, s katerimi je živel v družinski skupnosti. (3) Višino nagrade ob upokojitvi določita delavec in odvetnik s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju. Višina nagrade je lahko odvisna od pokojninske dobe, dopolnjene do upokojitve oziroma do smrti delavca, in mora biti pod enakimi pogoji enaka za vse delavce, ki delajo v odvetniški pisarni. 59. člen (1) Delavec in odvetnik se s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju dogovorita, da ima delavec, ko dopolni določeno delovno dobo, pravico do jubilejne nagrade. Ta se določi v odstotku od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih devetih mesecih preteklega leta, in sicer: — za 10 let delovne dobe 60‘/o — za 20 let delovne dobe 90 •/• — za 30 let delovne dobe 120*/e. (2) V delovno dobo za jubilejne nagrade se štejejo obdobja iz 2. odstavka 28. člena te kolektivne pogodbe. 60. člen (1) Delavec in odvetnik se s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju lahko dogovorita, da ima delavec oziroma njegova družina pravico do solidarnostnih pomoči v primeru bolezni, Invalidnosti, smrti ali druge nesreče, ki zadene delavca oziroma njegovo družino. (2) Pravica do solidarnostnih pomoči mora biti pod enakimi pogoji enaka za vse delavce, ki delajo v odvetniški pisarni. 61. člen (1) Delavec in odvetnik se s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju lahko dogovorita, da odvetnik zagotavlja delavcu redne periodične preventivne zdravniške preglede, določene oblike rekreacije, kulture, izobraževanja in izpolnjevanja ter podobne pravice. (2) Pravice iz prejšnjega odstavka morajo biti pod enakimi pogoji zagotovljene vsem delavcem, ki delajo v odvetniški pisarni. IX. PRAVICE DELAVCEV DO POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM 62. Člen (1) Delavcu, ki dela poln delovni čas, mora odvetnik zagotoviti toplo prehrano med delom in jo regresirati v višini 8 °/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih devetih mesecih preteklega leta. (2) Način zagotavljanja in regresiranja tople prehrane med delom določita delavec in odvetnik s pogodbo o delovnem razmerju oziroma z dodatkom k pogodbi o delovnem razmerju. 63 člen (1) Za službeno potovanje pripada delavcu: 1. povračilo dejanskih stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi; 2. povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila v višini 30 %> cene super bencina za vsak prevoženi kilometer; 3. dnevnica in povračilo stroškov prenočevanja v določenem odstotku poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih devetih mesecih preteklega leta, in sicer: — dnevnica v višini 2,2 °/. 3. člen x Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva objave. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1236. Na podlagi 193. in 194. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) sprejemajo Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor na seji dne 26. inniia 1978 ODLOK o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do Dclav-kc univerze Cene Stupar. Ljubljana, Vojkova 1 iz Občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad na občino Ljubljana Bežigrad I Ustanoviteljske pravice in dolžnosti, ki jih ima Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad do Delavske univerze Cene Stupar, prevzema z dnem 1. julija 1978 občina Ljubljana Bežigrad. II % Odlok začne veljati s 1. julijem 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA CENTER 1237. Na podlagi 3. odstavka 30. člena, 2. odstavka 59. člena in 106. člena zakona o rednih sodiščih ter 3. odstavka 19. člena, 1. odstavka 21. Člena in 3. odstavka 23. člena zakona o javnem tožilstvu "(Uradni list SRS, št. 10/77) so skupščine občin: Cerknica, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. junija 1978, Domžale, na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1978, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1978, Grosuplje, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1978, Hrastnik, na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. junija 1978, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1978, Kamnik, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1978, Kočevje, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. junija 1978, Litija, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. maja 1978, Ljubljana Bežigrad, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1978, Ljubljana Center, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 6. 1978, Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1978, Ljubljana Šiška, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. junija 1978, Ljubljana Vič-Rudnik, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1978, Logatec, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. junija 1978, Ribnica, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. maja 1978, Trbovlje, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. maja 1978, Vrhnika, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 1. junija 1978, Zagorje ob Savi. na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. junija 1978, sprejele ODLOK o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot 'n števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 1 Temeljno sodišče v Ljubljani ima naslednje enote: — enota v Damžalah s sedežem v Domžalah za območje občine Domžale — enota v Grosupljem s sedežem v Grosupljem za območje občine Grosuplje — enota v Kamniku s sedežem v Kamniku za območje občine Kamnik — enota v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje občin Kočevje in Ribnica — enota v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Litija — enota na Rakeku s sedežem na Rakeku za območje občine Cerknica — enota v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje — enota na Vrhniki 's sedežem na Vrhniki za območje občin Vrhnika in Logatec. 2 Temeljno sodišče v Ljubljani ima poleg predsednika sodišča 124 sodnikov in 1500 sodnikov porotnikov. 3 Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ima naslednje enote: — enota v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje enot temeljnega sodišča v Domžalah in Kamniku — enota v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje enote temeljnega sodišča v Kočevju — enota v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje enot temeljnega sodišča v Ljubljani in Grosupljem .— enota v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje enote temeljnega sodišča v Trbovljah — enota na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje enot temeljnega sodišča na Rakeku in Vrhniki * Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ima poleg javnega tožilca 30 namestnikov javnega tožilca. 5 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021/78-1 Cerknica, dne 30. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. St. 021-7/78-11 Domžale, dne 27. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Domžale Jernej Lenič 1. r. St. 021-2/78 Grosuplje, dne 31. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. St. 7-3/77 Hrastnik, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Hrastnik Samo Logar 1. r. St. 021-10/78 Kamnik, dne 29. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj I. r. St. 021-8/78-2/1 Kočevje, dne 16. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk 1. r. St. 06-1/66-2 Litija, dne 29. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r St. 010-26/78-1 Ljubljana, dne 26. junija 1078. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. St. 021-3/78-1 Ljubljana, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Saihardžija 1. r. St. 010-2/78-S Ljubljana, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. St. 1-402-012/78-141/78 Ljubljana, dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lfribljana Šiška Franc Dejak L r St. 021-27/78 Ljubljana, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1, r. St. 010-12/78 Logatec, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina 1. r. St. 06-2/78-01 Ribnica, dne 23. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Ribnica Stanc Kromar 1. r. ' St 021-1/76-So Trbovlje, dne 29. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Trbovlje Janez Ocepek 1. r. St. 2/1-021-04/78 Vrhnika, dne 1. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. St. 021-2/78-1 Zagorje, dne 14. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Metod Malovrh 1. r. 1238. Na podlagi 30., 59., 62., 66., 69., 77., 87., 88., 89., 106., 107. in 109. člena zakona o rednih sodiščih ter 19., 21., 23., 32., 35., 37., 41., 44. in 61. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) so skupščine občin: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje sklenile DOGOVOR o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 1 S tem dogovorom udeleženke sporazumno določijo enote, število sodnikov in število sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju temeljno sodišče), enote, število namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (v nadaljevanju temeljno javno tožilstvo), se dogovorijo o objavi prostih sodniških mest, dajanju slovesne izjave, dajanju dovoljenja za pripor ter urejajo druga vprašanja iz zakona o rednih sodiščih m zakona o javnem tožilstvu. •> ENOTE TEMELJNEGA SODlSCA IN TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI 2 Udeleženke določijo, potem ko je republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ugotovil, da so izpolnjeni pogoji po 2. odstavku 30. člena zakona o rednih sodiščih, da so na območju temeljnega sodišča naslednje enote: , — enota v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje občine Domžale — enota v Grosupljem s sedežem v Grosupljem za območje občine Grosuplje — enota v Kamniku s sedežem v Kamniku za območje občine Kamnik — enota v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje občin Kočevje in Ribnica — enota v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Litija — enota na Rakeku s sedežem na Rakeku za območje občine Cerknica — enota v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje občin Hrastnik, Trbovlje m Zagorje — enota na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje občin Vrhnika in Logatec. 3 Na predlog javnega tožilca SR Slovenije, potem, ko je ta ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 21. člena zakona o javnem tožilstvu, določijo udeleženke, da ima temeljno javno tožilstvo naslednje enote: — enoto v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje enot temeljnega sodišča v Domžalah in Kamniku — enoto v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje enote temeljnega sodišča v Kočevju — enoto v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje enot temeljnega sodišča v Ljubljani in v Grosupljem — enoto v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje enote temeljnega sodišča v Trbovljah — enoto na Vrhniki s'sedežem na Vrhniki za območje enot temeljnega sodišča na Rakeku in Vrhniki. SODNIKI, SODNIKI POROTNIKI, JAVNI TOŽILEC IN NAMESTNIKI JAVNEGA TOŽILCA 4 Udeleženke določijo, da ima temeljno sodišče poleg predsednika sodišča 124 sodnikov ter 1500 sodnikov porotnikov. Na enotah temeljnega sodišča bo glede na obseg dela predvidoma delalo največ naslednje število sodnikov: v Domžalah 7, v Grosupljem 5, v Kamniku 5, v Kočevju 5, v Ljubljani 90, na Rakeku 4, v Trbovljah 5 in na Vrhniki 4. Za območje posamezne enote temeljnega sodišča bo glede na obseg dela pridvidoma izvoljenih naslednje število sodnikov porotnikov: enote v Domžalah 120, enote v Grosupljem 60, enote v Kamniku 60, enote v Kočevju 80, enote v Ljubljani 900, enote na Rakeku 50, enote v Trbovljah 100 in enote na Vrhniki 80. ' 5 Na predlog javnega tožilca SR Slovenije določijo podpisnice, da ima temeljno javno tožilstvo poleg javnega tožilca 39 namestnikov javnega tožilca. 6 Prosto sodniško mesto objavi Skupščina občine Ljubljana Center v Uradnem listu SRS na predlog katerekoli od udeleženk, na predlog sodišča ali na predlog republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. O objavi prostega sodniškega mesta obvesti Skupščina občine Ljubljana Center vse ostale udeleženke. 7 Slovesno izjavo dajo predsednik sodišča, sodniki, javni tožilec in namestniki javnega tožilca pred predsednikom Skupščine občine Ljubljana Center. Sodniki porotniki dajo slovesno izjavo pred predsednikom skupščine občine, v kateri imajo stalno prebivališče. 8 Dovoljenje za pripor predsednika sodišča in javnega tožilca da Skupščina občine Ljubljana Center. Dovoljenje za pripor sodnika ali namestnika javnega tožilca, zoper katerega je uveden postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju svoje funkcije, da skupščina občine, v kateri ima sedež enota, v kateri sodnik ali namestnik javnega tožilca opravlja funkcijo ob času storitve kaznivega dejanja. • Dovoljenje za pripor sodnika porotnika da skupščina občine, na območju katere sodnik porotnik stalno prebiva. 9 Zahteva ali predlog za razrešitev predsednika sodišča, sodnika, sodnika porotnika, javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca, se lahko vložita pri katerikoli udeleženki dogovora. Udeleženka, pri kateri je bila vložena zahteva ali dan predlog za razrešitev, o tem obvesti ostale udeleženke dogovora. Če katerakoli udeleženka na lastno pobudo uvede postopek za razrešitev funkcionarja iz 1. odst. te točke, obvesti o tem ostale udeleženke. 10 Postopek za ugotovitev utemeljenosti razlogov za razrešitev predsednika sodišča, sodnika ali sodnika porotnika iz 4. do 6. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih, kakor tudi za razrešitev javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca po 1. odst. 37. člena zakona o javnem tožilstvu, izvede pristojni organ tiste udele-ženske dogovora, pri kateri se zahteva razrešitev oz. ki je predlagala razrešitev. STROKOVNI SODELAVCI. ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNI DELAVCI IN PRIPRAVNIKI 11 Soglasje k sistemizaciji delovnih mest za strokovne in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike, ki jo temeljno sodišče določi s samoupravnim splošnim aktom, daje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center potem, ko dobi mnenje izvršnih svetov ostalih občinski skupščin, udeleženk dogovora 12 Soglasje k sistemizaciji delovnih mest za strokovne sodelavce, administrativno-tehnične delavce ter pripravnike, ki jo določi temeljno javno tožilstvo .s sa- moupravnim splpšnim aktom, daje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center potem, ko dobi mnenje izvršnih svetov ostalih občinskih skupščin, udeleženk dogovora. 13 Udeleženke se sporazumejo, da znaša nagrada za sodnika porotnika za en dan opravljanja funkcije 3,5 odstotka od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SRS za obdobje 9 mesecev preteklega leta. Kilometrina, dnevnice, povračilo stroškov za prehrano in prenočišče bodo udeleženke priznavale v višini kot bo določena za sodnike, ki jih voli Skupščina SR Slovenije. PREHODNE DOLOČBE 14 Začasno sistemizacijo delovnih mest za strokovne in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike temeljnega sodišča določi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na predlog republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Prosta dela in naloge za navedene delavce objavi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center. 15 Javnemu tožilcu SR Slovenije daje soglasje k začasni sistemizaciji delovnih mest strokovnih sodelavcev, administrativno.-tehničnih delavcev ter pripravnikov Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center. 16 Udeleženke bodo v skladu z 2., 3., 4. in 5. točko dogovora sprejele svoje odloke do 30. junija 1978. 17 Dogovor velja, ko ga podpišejo vse udeleženke. Dogovor objavi v Uradnem listu SRS Skupščina občine Ljubljana Center. St. 021-78-1 Cerknica, dne 30. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. St. 021-7/78-11 Domžale, dne 27. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Domžale Jernej Lenič 1. r. St. 021-2/78 z Grosuplje, dne 31. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. St. 7-3/77 Hrastnik, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Hrastnik Samo Logar 1. r. St. 021-10/78 Kamnik, dne 29. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Kamnin. Franc Svctelj 1. r. St. 021-8/78-2/1 Kočevje, dne 16. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk L r. St. 06-1/66-2 Litija, dne 29. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. St. 010-26/78-1 Ljubljana, dne 26. junija 1978. Predsednik Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. St. 021-3/78-1 Ljubljana, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. St. 010-2/78-S Ljubljana, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. St. 1-402-012/78-141/78 Ljubljana dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc De jak 1. r. St. 021-27/78 Ljubljana, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. St. 021-8/78 Logatec, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina 1. r. St. 06-2/78-01 Ribnica, dne 23. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Ribnica Stane Kromar 1. r. St 021-1/76-So St. 2/1-021-04/78 Vrhnika, dne 1. St. 021-2/78-1 Zagorje, dne 14. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi' Metod Malovrh 1. r. LJUBLJANA SISKA 1239. Na podlagi 70. in 91. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-44/74) ter na podlagi 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), na podlagi zakona o samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in v skladu s 181. členom statuta občine Ljub-ljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 6. seji zbora združenega dela dne 25. julija 1978 in na 6. seji zbora krajevnih sk-ir.-.oeti dne 25. julija 1978 sprejela ODLOK o sprememcan in dopolnitvah odloka o prispevkih, in prispevnih stopnjah ža samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo in zaposlovanje 1. člen V odloku o prispevkih in prispevnih stopnjah za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo in zaposlovanje (Uradni list SRS, št. 14/78) se prvi člen spremeni tako. da glasi: »Zavezanci za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo ter zaposlovanje, ki niso sprejeli aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti za leto 1978, plačujejo v času od 1. julija 1978 do 31. 12. 1978: prispevke v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975—1978 (Ur. list SRS, št. 39/74) ter sprememb zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 29/75, 10/76, 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78) in sicer: Samoupravne Interesne skupnosti Stopnja prispevkov za financiranje samoupravnih Interesnih maja 1978. skupnost otroškega varstva skupnosti 3,42 Predsednik izobraževalna skupnost ' 5,24 Skupščine občine Trbovlje kulturna skupnost 1,00 Janez Ocepek 1. r. telesnokulturna skupnost 0,51 skupnost zdravstvenega varstva 7,05 unija 1978. skupnost zdravstvenega varstva Predsednik za nesreče pri delu 1,60 Skupščine občine Vrhnika skupnost socialnega skrbstva 0,71 Vladimir Mejač 1. r. skupnost za zaposlovanje 0,20 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-420-021/78 Ljubljana, dne 25. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. 1240. Na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Ur. 1. SRS, št. 19/76), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 51., 52. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška ha 6. seji zbora združenega dela in 6. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. julija 1978 sprejela ODLOK o posebnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Šiška I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za kritje potreb občanov na območju občine Ljubljana Šiška po blagu osnovne preskrbe v primeru izrednih razmer se v občini Ljubljana Šiška oblikujejo posebne blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezerve). 2. člen Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni živilski- proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje občanov ter osnovne surovine In reprodukcijski material. 3. člen Za izredne razmere se po tem odloku štejejo vojna In naravne nesreče večjega obsega. 4. člen Občinske blagovne rezerve po tem odloku so stalne blagovne rezerve. Oblikovanje, uporabo in razmestitev občinskih blagovnih rezerv določi občina s programom blagovnih rezerv. 5. člen Z namenom, da se zagotovi enotna preskrba občanov na območju ljubljanskih občin z blagom osnovne preskrbe v primeru izrednih razmer in zaradi ekonomičnosti pri oblikovanju, poslovanju in uporabi blagovnih rezerv, se lahko Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška z družbenim dogovorom dogovori z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in mesta Ljubljane, večjimi organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom oziroma proizvodnjo in temeljno banko, o skupnem in enotnem programiranju, nabavi, hrambi, obnavljanju, uporabi in načinu financiranja občinskih blagovnih rezerv. II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV 6. člen S programom občinskih blagovnih rezerv se določajo vrste, količine in vrednost blaga, potrebna finančna sredstva, roki in način oblikovanja in obnavljanja blagovnih rezerv, njihova uporaba ter načrt gradnje skladišč. S programom se določi tudi teritorialna razmestitev blagovnih rezerv, ki mora biti v skladu z interesi in potrebami ljudske obrambe. 7. člen Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za letno in srednjeročno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana z letnimi smernicami o družbenoekonomskemu razvoju in družbenimi plani razvoja občine in mesta Ljubljane. 8. člen Program občinskih blagovnih rezerv sprejme izvršni svet na predlog upravnih organov za gospodarstvo in ljudsko obrambo skupščine občine ter v sodelovanju s pristojnimi organi skupščin ljubljanskih občin in mesta Ljubljane. K predlogu programa občinskih blagovnih rezerv daje soglasje svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. III. UPORABA IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI 9. člen uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe izvršni svet oziroma organ dogovorjen z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka. Z aktom izvršnega sveta o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi tudi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv. 10. člen Skladiščenje, hramba in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s pogodbo poveri organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom oziroma proizvodnjo. 11. člen Zadeve v zvezi z oblikovanjem, uporabo in poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami ter gradnjo skladišč za hrambo teh rezerv opravlja občinski upravni organ za gospodarstvo oziroma organ, dogovorjen z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka, ki v ta namen: — pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv, — pripravlja pogodbe za skladiščenje, hrambo in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv, — vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv, — opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami. 12. člen Organizacije združenega dela, katerim se poveri nabava, skladiščenje, hramba in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv: — izvajajo program občinskih blagovnih rezerv, — nabavljajo, razmeščajo, hranijo in obnavljajo blago občinskih blagovnih rezerv, — vodijo količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv, — organizirajo in vodijo izgradnjo skladišč v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv ter skrbijo za vzdrževanje skladišč, — opravljajo druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami. IV. FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV 13. člen Viri sredstev za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve so: — sredstva, ki se za ta namen zagotovijo, v skladu za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani, — sredstva, ki se za ta namen zagotovijo v proračunu občine, — sredstva pridobljena z bančnimi krediti, — druga namenska združena sredstva. Viri sredstev za graditev skladišč za hrambo občinskih blagovnih rezerv so: — sredstva, ki se v ta namen zagotovijo v skladu za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani, — sredstva, ki jih za ta namen zagotovijo organizacije združenega dela iz 10. člena tega odloka, — sredstva, pridobljena z bančnimi krediti, — druga namensko združena sredstva. 14. člen Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje in vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv ter gradnjo skladišč se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi sredstev za te namene oziroma z družbenim dogovorom iz 5. člena tega odloka. V. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo od 20.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če blago brez dovoljenja organa, pristojnega za upravljanje z občinskimi blagovnimi rezervami, odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladiščenje, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna. Z denarno kaznijo od 2000 do 3000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz prejšnjega odstavka 16. člen Nadzor nad skladiščenjem, hrambo, obnavljanjem in uporabo blaga iz občinskih blagovnih rezerv izvaja Uprava inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. VI. KONČNA DOLOČBA 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-30-011/78 Ljubljana, dne 25. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1241. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-8V 78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1978 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1977 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1977, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega skla-občin^ Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din Prihodke 116,627.088,95 Odhodke 113,463.737,60 Presežek prihodkov 3,163.351,35 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku 3,163.351.35 din se razporedi: za prenos v proračunu 1978 411,886,65 za poravnavo obveznosti do samoprispevka I Skladu za gradnjo šol in VVZ 2,751.464.70 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din Prihodke 1,025.269,49 Odhodke 874.483,30 Presežek prihodkov 150.796,19 5. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 150.796,19 se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1978. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-20/78 Ljubljana, dne 18. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1242. Na osnovi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik n seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku za financiranje dejavnosti samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V odloku o prispevku za financiranje dejavnosti samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 14/78) še v 1. členu črta »delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah*. 2. člen 2. člen odloka se spremeni in glasi: »Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih In drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarske aH negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja. Prispevna stopnja za obračun in plačilo znaša 0.30 %> osebnega dohodka. Temeljne in druge organizacije Združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Prispevek občanov, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja pobira občinska služba, pristojna za dohodke po predpisih, ki veljajo za davke.« 3. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje. Št. 420-8/78 Ljubljana, dne 18. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1243 Na podlagi 1. odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 m 8/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik :(Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1978 sprejel? ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP 3/3-Vič 1. člen S tem odlokom se sprejme z.azidalni načrt za ob-jčje zazidalnega otoka VP 3/3 — Vič, ki ga je pod številko 2369 v marcu 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu, zavodu in Geodetski upravi mesta Ljubljane. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-9/76 Ljubljana, dne 18. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. 1244. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SHS, št. 16/67) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1978 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS 225/1 Kamnik pod Krimom 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka VS 225/1 Kamnik pod Krimom, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro: 2026 v juniju 1977. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-15/77 Ljubljana, dne 18. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič l.r. 1245. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-8V78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1978 sprejela ODLOK o sprejemu podrobnega urbanističnega reda za območje Rakitne 1. člen S tem odlokom se sprejme podrobni urbanistični red za območje Rakitne, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1905 v januarju 1975. 2. člen Podrobni urbanistični red obsega analizo urban-skih funkcij osnove za ureditev in izrabo območja, načrt namenske izrabe površin z lokacijo družbeno pomembnejših objektov, idejne programske rešitve cest in komunalnih napeljav ter vodnogospodarskih ureditev in pravilnik za izvajanje 3. člen Podrobni urbanistični red je stalno na vpogled pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejetega podrobnega urbanističnega reda, ki je sprejet s tem odlokom dovoljuje izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/67 Ljubljana, dne 18. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič l.r. 1246. Na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1978 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo objekta za PTT promet ter ekspozituro Ljubljanske banke na Škofljici 1 Gradnja objekta za PTT promet ter ekspozituro Ljubljanske banke na Škofljici na parcelah it. 69, 475-1, 475-2 in 475-3 vse k. o. Lanlšče je v splošnem interesu. 2 V korist družbene lastnine ter razlastitvenih upravičencev Podjetja za PTT promet ter Ljubljanske banke je dopustna razlastitev ter prisilni prenos pravice Uporabe delov parcel št. 69, 475-1 in 475-3 vse k. o. Lanišče Fine Martinu in Fine Uršuli ter parcele št. 475-2 Zabukovec Mariji. 3 Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo v 30 dneh od prejema te odločbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani. Tožba se vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri navedenem Vrhovnem sodišču ali kateremkoli občinskem sodišču. 4 Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 464-76/78 Ljubljana, dne 18. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič l.r. 1217. Na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72. 29/72. 19/76) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1978 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo mestne obvozne ceste v odseku Celovška cesta—Dolgi most na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1 Cestni odsek mestne obvozne ceste Celovška cesta—Dolgi most, katerega gradnjo bd izvajala kot investitor Republiška skupnost zh ceste v Ljubljani, je investicijski objekt v splošnem interesu. 2 S to odločbo je ugotovljen splošni interes za gradnjo navedenega investicijskega objekta na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik s priključkoma Brezovica in Vič, ki zajema zemljišča v k. o. Vič, k. o. Zgornja Šiška, k. o. Šujica, k. o Dobrova in so po lokacijski dokumentaciji predvidena za razlastitev 3 Območje iz prejšnje točke ponazarja grafični prikaz LD št. 23456 od februarja 1978, ki jo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana (LUZ) 4 Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo v 30 dneh po prejemu te odločbe pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani. Vložitev tožbe ne zadrži postopka za razlastitev. 5 Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-313/74 Ljubljana, dne 18. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič l.r. MOZIRJE 1248. Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbo-ra združenega dela dne 18. julija 1978 in seji Zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1978 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu 1. člen S tem odlokorri^e ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun 2. člen Na območju občine Mozirje lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno: živila, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. 3. člen Občan, ki opravlja blagovni promet y imenu in na račun organizacije združenega dela je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010/24-78 Mozirje, dne 18. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cdp 1. r. SEVNICA 1249. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1978 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977, ki ga je pregledala posebna strokovna komisija za pregled obeh zaključnih računov. 2. člen Zaključni račun davkov izkazuje: začetni saldo 1. 1. 1977 — dolg dii. 1,497.329,85 obremenitve v letu 1977 17,745.317,55 odpisi v letu 1977 383.413,10 plačila v letu 197'i 16,246.065,40 zaostanek dne. 31. 12. 1977 2,613.168,90 Zaključni račun prispevka za starostno zavarova- kmetov izkazuje: začetni saldo 1. 1. 1977 — dolg 167.980,45 obremenitve v letu 1977 1,374.760,25 odpisi v letu 1977 67.896,75 plačila v letu 1977 # 1,238.805,05 zaostanek 31. 12. 1977 236.038,90 3. člen Zaključna računa obsegata bilanco, bruto bilanco in pregled dohodkov ter preplačil zavezancev, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po ohjavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/78-1 Sevnica, dnt 10 julija 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1250. Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 172. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1978 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometa 1. člen S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun. 2. člen Na območju občine Sevnica lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. 3. člen Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati. Pooblastilo mora imeti izobešeno na vidnem mestu. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-10/78-1 Sevnica, dne 19. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnici Janko Rebernik 1. r. 1251. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/76) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1978 sprejela ODLOK o ugotovitvi splbšnega interesa prestavitve lokalne ceste Sevnica—Brestanica na odseku Blanca—Rožno 1. člen Prestavitev odseka ceste Blanca—Rožno je v splošnem interesu. 2. člen S tem odlokom je ugotovljen splošni interes prestavitve odseka ceste od Blance do Brestanice — na 'območju občine Sevnica, ki velja za vsa zemljišča, katerih obseg je določen s projektom št. 78036 — julija 78 ki ga je izdelal Projektivni biro »Sava« Krško. Dopustr«! je razlastitev vseh zemljišč iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem li-itu SRS. St. 464-4/78-3 Sevnica, dne 19. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik Lr. ŠMARJE PRI JELŠAH 1252. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 19. julija 1978 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Bistrica ob Sotli na javni vpogled I w/ai.uLeK urbanističnega načrta Bistrica ob Sotli se razgrne na javni vpogled v času od 25. julija 1978 do 31. avgusta 1978. Osnutek urbanističnega načrta je izdelal Razvojni center Celje in vsebuje tekstualni in grafični de' II Osnutek urbanističnega načrta je na vpogled ob uradnih dnevih od 8. do 12. ure v prostorih krajevnega urada Bistrica ob Sotli. III V času razgrnitve lahko dajo k osnutku urbanističnega načrta pripombe in predloge občani, zainteresirane organizacije .združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/78-2 Šmarje pri Jelšah, dne 19. julija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlakcr L r VRHNIKA 1253. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78), 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, na seji dne 25. julija 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Dragomer I Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta šolskega rezervata Log—Draigomer. II Načrt je javno razgrnjen za cas 30 dni od dneva objave -v Uradnem listu SRS v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika, v trgovini Mercator na Logu in v gostilni Dragomer III V času javne razgrnitve lahko dajo na dopolnitev zazidalnega načrta pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občani. St. 3/1-350-08/77 ’ /rhnika, dne 25. julija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Franc Krašovec 1. r. ZAGORJE OB SAVI 1251. in a podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumuKUradni list SRS, št. 23/77) in izida referenduma z dne 4. junija 1978 je svet KS Sentgotard dne 4. junija 1978 spre j e’ SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Sentgotard 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju KS Sentgotard, ki obsega naselja: Sentgotard, Blodnik, Jelenk, Hrastnik, Polšina in Jelševica 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje rekonstrukcije ceste Trojane—Sentgotard—Limp-vce—Volčje jame v skladu s srednjeročnim načrtom. 3. člen S krajevnim samoprispevkom bo zbranih ca 443.335 din. Za realizacijo rekonstrukcije iz 2. člena bo KS zagdtovila sredstva iz občinskega samoprispevka, sredstev SKIS, sredstev občine Žalec, prispevkov delovnih organizacij in drugih virov. 4. člen Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let od 1. 7. 1978 do 30. 6. 1983. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v KS Sentgotard, oz. si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko traja samoprispevek in občani, ki na območju KS Sentgotard podeljujejo ali pridobivajo zemljišča in zgradbe in sicer: z a) krajani samoprispevek iz osebnega dohodka po stopnji 2 %> mesečno na zaselke Sentgotard, Blodnik, Jelševica in Jelenk, b) krajani samoprispevek iz osebnega dohodka po stopnji 1,4 % mesečno za zaselka Polšina in Hrastnik pri Trojanah, c) krajani samoprispevek od pokojnin po stopnji 1 °/o mesečno, d) krajani samoprispevek od katastrskega dohodka 6 °/o letno za zaselke Sentgotard, Blodnik, Jelenk in Jelševica, e) krajani samoprispevek od katastrskega dohodka 4 %> letno za zaselke Polšina in Hrastnik pri Trojanah, f) krajani saamoprispevek od 10-letnega etata v višini 2,00 din od ma za zaselke Polšina in Hrastnik pri Trojanah, g) krajani samoprispevek od 10-letnega etata v višini 3,00 din od m3 za zaselke Sentgotard, Blodnik, Jelševica in Jelenk. 6. člen Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni: a) lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 500 din in zavezanci iz dohodka od kmetijstva, ki so v višinskih krajih in so po odloku o davkih občanov oproščeni plačila, b) lastniki kmetijskih zemljišč, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja in ne presegajo 5.000 din katastrskega dohodka letno, c) lastniki gozdov z desetletnim etatom izpod 50 m3, d) uživalci pokojnin z varstvenim dodatkom, e) občani za katere velja oprostitev krajevnega samoprispevka po zakonu, t) krajevnega samoprispevka so oproščeni na lasten predlog tudi občani, ki nimajo dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestila, ter od pokojnin in če dohodek na enega družihskega člana ne presega 1.000 din Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka. 7. člen Krajevni samoprispevek od OD in pokojnin odtegujejo izplačevalci ob izplačilu. Krajevni samoprispevek od katastrskega dohodka in 10-letnega etata pa obračunava davčna uprava občine Zagorje ob Savi po lastni dokumentaciji in po dokumentaciji Gozdnega gospodarstva. 8. člen Sredstva se bodo zbrala na posebnem zbirnem računu št. 52700-842-061-794/4. Krajevna skupnost Sentgotard z oznako »rekonstrukcija ceste«. Za zbiranje sredstev iz samoprispevka je odgovoren svet KS Sentgotard. Za izvajanje del, ki se bodo sofinancirala z zbranimi sredstvi pa odgovarja SKIS občine Zagorje. Svet KS Sentgotard poroča o zbranih in porabljenih sredstvih enkrat letno na zboru občanov. Ob eventualnih odstopanjih od predvidenega pritoka zbranih sredstev razpravlja in sklepa zbor občanov. 9. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 4. in 5. člena, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja. St. 37/78 Sentgotard, dne 12. junija 1978. Predsednik zbora občanov Jože Vrbančič 1. r. ŽALEC 1235. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 6/7t in 5/78) ter 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji seji dne 13. julija 1978 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutkov urbanistične dokumentacije za Šempeter in Polzelo na javni vpogled I Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne: — osnutek dopolnitve zazidalnega načrta južnega dela Šempetra in — osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za Center Polzelo. II Osnutka urbanistične dokumentacije bosta v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Zal^c in Zavoda za načrtovanje Žalec. Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta južnega dela Šempetra bo na javni vpogled javnosti tudi v prostorih krajevne skupnosti Šempeter, osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za Center Polzela pa v prostorih krajevne skupnosti Polzela. . HI V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost. IV Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Šempeter in krajevne skupnosti Polzela. St. 350-7/78-6 Žalec, dne 13. julija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine, občine Žalec Jože Jan 1. r. Pri objavi sklepa o razpisu relerenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov v KS Laze, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15/78 je bila ugotovljena napaka, zato dajem POPRAVEK sklepa o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov v KS Laze REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI Stran 12(17. Dogovor o usklajevanju politike v letu 1978 Kitil DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1288. Samoupravni sporazum o merilih in postopku za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe , 1631 1209. Sklep o novi odmeri nadomestila zaradi manJSega osebnega dohodka na drugem delu 1635 1210. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci iu odvetniki v SR Sloveniji 1635 V 7. členu se besedilo »od 17. do 19. ure« pravilno glasi »od 7. do 19. ure«. V 9. členu se prvi odstavek pravilno glasi: »Na referendumu glasujejo volilni upravičenci neposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:«. St. 63/78 Laze, dne 21. julija 1978. Predsednik Sveta krajevne skupnosti Laze Viktor Knnavnar 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 1190. Stalitča in sklepi o nadaljnjem uresničevanju resolucije Skupščine SR Slovenije o ekonomskih stikih SR Slovenije z državami v razvoju 1591 1191. Zakon o organu samoupravne delavske kontrole 1593 1192. Zakon o Izvrševanju kazenskih sankcij 1595 1193. Zakon o ukrepih v živinoreji 1617 1194. Zakon o investicijskih vlaganjih SR Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od leta 1978 do 1982 1622 1195. Zakon o dopolnitvah zakona o republiških svetih 1624 1196. Odlok o pripravi In sprejetju dolgoročnega plana SR y-Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 1197. Odlok o soglasju k besedilu zakona o sklepanju in izvrševanju mednarodnih pogodb 1625 1625 1198. Odlok o soglasju k predlogu zakona n ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo In Mednarodno banko za obnovo in razvoj (VU-l5:i4) 1626 1199. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo In Mednarodno banko za obnovo In razvoj