Glasilo delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 19. oktobra 1979 - št. 16 - letnik XXX
Samoupravna preobrazba predšolske vzgoje
Enotnost povezanost celotnost
Enotnost, povezanost in celotnost pomenijo temelj novega vzgojno-izobraževalnega sistema, ki ga gradimo na načelih permanentnosti marksistične zasnovanosti ter skladnosti s potrebami združenega del« in družbenega razvoja.
Na teh temeljnih izhodiščih, izoblikovanih že na X. jtongresu ZKS gradimo notranje povezan in ob vsej ‘razčlenjenosti enovit ter celoten sistem vzgoje in izobraževanja, ki združuje vzgojnovarstveno dejavnost in osnovno šolo (kot podsistem bazičnega oziroma osnovnega izobraževanja in vzgoje) ter izobraževanje mladine in odraslih v srednjih višjih in visokih šolah ter stalno izpopolnjevanje ob delu (kot podsistem usmerjenega izobraževanja in vzgoje).
To ni več nekdanji, niti ne posodobljen šolski sitem. Razsežnost vzgoje in izobraževanja, potrebne sodobni samoupravni sodalističn družbi, so bistveno širše. Vzgoja in izobraževanje ne samo da priprav Ijata človeka na življenje, delo in samoupravljanje, temveč ga tud : spremljata kot razvojni in ustvarjalni dejavnik vse življenje.
Enotnost ustvarjajo skupni družbenoekonomski temelji, skupni bi stveni smotri, enotna idejna usmerjenost in celotno zasnovana prc > gramska zgradba, ki vključuje vse ravni, usmeritve in smeri izobraže vanja in nadaljnjega stalnega izpopolnjevanja. Znotraj te višje celot« ima vsako področje tudi svoje posebne vsebine, naloge, značilnosti ii zahteve.
Ko gradimo novi vzgojno-izobraževalni sistem samoupravne soda listične družbe, je pomembno, da odstranjujemo tradicionalne pre grade med posameznimi ravnmi in področji ter premagujemo pode -dovane sistemske dvojnosti, zapostavljenost nekaterih področij, zapr tost v nekdanje sistemske meje.
Pomembno je, da tudi v sebi premagamo zaprtost v svoje ozko de lovno področje. Zaradi te je nekaterim pomembna samo osnovn šola, drugim samo srednje izobraževanje mladine (ali celo samo gi mnazija), tretjim samo izobraževnje odraslih (ali celo samo izobraže vanje znotraj delavskih univerz). Zato ne spremljajo in ne vidijo doga janj na drugih področjih in se ne učijo ob dosežkih drugih.
Meje poklicnega zanimanja današnjih prosvetnih — pedagoških i andragoških delavcev so meje novega vzgojno-izobraževalnega siste ma, zasnovanega na načelu permanentnosti vzgoje in izobraževanj; To so tudi meje sodobne teorije izobraževanja in vzgoje, ki raste i ' ustvarjalnega razvijanja vseh področij te nove celote.
JOŽE VALENTINČIČ
V skladu z načeli družbene preobrazbe vzgoje in izobraževanja se nakazuje tudi nadaljnji razvoj predšolske vzgoje. Ta je bila doslej ne le pri nas, temveč
povsod v svetu razmeroma zapostavljeno in zato manj razvito področje. Praksa pa kaže, da je treba dati predšolski vzgoji enakovredno mesto v vzgojno-izo-
braževalnem procesu.
Stanje in smeri razvoja vzgoj-no-varstvene dejavnosti za predšolske otroke v SRS kažejo, da se je ta dejavnost razmeroma naglo
?e z razs,av® v Labirintu, prodajni galeriji Mladinske knjige, kjer razstavlja umetnik, član skupine Junij. lo je Demšarjeva tretja samostojna razstava v Ljubljani, ki je hkrati pregled umetnikove plastike najnovejšega časa. Na razstavi opazimo tudi nove vrednosti njegovega oblikovanja. Pred nami se zvrstijo bagate plastike in reliefi, ki v različicah plastičnega izraza — od okroglin, prek cevastih do hruškastih oblik — pričarajo gledalcem nenehno prehajanje žive narave v neživo naravo in nasprotno. Kot bi bili priča nenehnemu valovanju življenjskih oblik v vesolju. Demšar je tokrat presenetil z motivom Drevo življenja. Čeprav raznolika po svojih sestavinah, je ta reliefna plastika ubrana v organsko celoto. Iz kompozicije obrobno, vendar zgovorno izstopajo obrisi človeške glave. Žgana glina in les sta spregovorila v neprisiljenem, nenarejenem jeziku.	e j
I. G.
širila obenem pa so vidni že tudi drugi pomembni premiki — začetki preobrazbe.
Glede na potrebe in interese delavcev in občanov v krajevnih skupnostih vzgojno-varstvene organizacije vse bolj uvajajo tudi druge oblike predšolske vzgoje, namenjene otrokom, ki niso vključeni v dnevno varstvo zato, da bi vsem otrokom že v predšolskih letih omogočili enotne razvojne možnosti.
Tako se je začel proces preoblikovanja vzgojno-varstvenih organizacij središča za predšolsko vzgojo, odprta za vse otroke. Zveza skupnosti otroškega varstva je že 1. 1977 podprla prizadevanja za »pravičnejšo razdelitev dobrin predšolske vzgoje« s tako imenovanim minimalnim deležem, 80-urnim programom, ki naj bi omogočil vsem otrokom v krajevnih skupnostih, zlasti še petletnim, posebno tistim iz manj razvitih območij, vključitev v organiziran vzgojnoizobraže-valni proces.
Z novo ustavo in zakonom o združenem delu se je tudi v vzgojno-varstvenih organizacijah pospešil proces samoupravnega organiziranja in uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov, ki so temelj samoupravnih pravic in svobodne menjave dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok. V tem procesu imajo pomembno vlogo samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, ki združujejo interese izvajalcev vzgojnega varstva ter staršev in drugih delovnih ljudi, uporabnikov tega varstva. Omenjene skupnosti skrbe ne le za združevanje sredstev, temveč tudi za načrtno razvijanje dejavnosti za otroke po enotnih izhodiščih, vključujejo programe otroškega varstva v programe razvoja občin in republike in pripravljajo ukrepe za uresničevanje programov na temelju samoupravnega dogovarjanja in socialistične solidarnosti.
V nadaljnjem procesu preo-‘ brazbe naj bi vse bolj uvajali posebne oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok. Pri tem naj bi še bolj upoštevali pobude staršev in jih spodbujali k sodelovanju. Starši naj bi bolj neposredno odločali o vseh vprašanjih vzgojnega varstva, tako o
organizaciji, materialnih in ka drovskih možnostih kot tudi programu dela.
Da bi pospeševali tudi kako vost družinske vzgoje in enot nost ter neprekinjenost vzgoj no-izobraževalnega procesa prvih letih življenja naj bi stari vse bolj prizadevno sodelova tudi pri uresničevanju vzgojneg programa.
Vzgojno-varstvene organiza cije se tudi tesneje povezujejo krajevni skupnosti z drugimi de javniki na področju vzgoje i’ izobraževanja, z vzgojno-izc braževalnimi kulturnimi, zdrav stveneimi in drugimi družbenin organizacijami in društvi.
Vzgojno-varstvena organiza cija kot nosilka družbeno orga nizirane predšolske vzgoje naj nadaljnjem preobrazbener procesu vse bolj skrbi tudi za ra zvojno motene otroke, da bi od pravljali ali zmanjševali motni v najzgodnejšem življenjsker obdobju, takrat, ko je to najboi uspešno.
Tesneje, bolj organsko jt treba povezati predšolske vzgojo v enoten, celosten vzgoj no-izobaževalni sistem, — to j< naloga, ki zadeva vse stopnje ' tem sistemu. Uskladiti bi moral organizacijske programske za snove vzgojno-izobraževalneg dela, in usposabljanje pedagc ških delavcev za vse stopnj' vzgoje in izobraževanja usmerjenem izobraževanju.
Med prizadevanja za nepre kinjen, povezan vzgojno-izc braževalni proces, v katerem na . bi enotneje izrabili bogate ra zvojne možnosti predšolskih le« je ob preobrazbi osnovne šoli zamišljena tudi zgodnejša vklju čitev otroka v šolo. Ta ukrep ji smotrn ob sistemskem, tore tudi programskem in kadrov skem usklajevanju predšolske e osnovnošolske stopnje vzgoje i izobraževanja. Meja med tem področjema bo tako postala vsi manj pomembna. Zediniti pa b se morali o tem, v katero usta novo bomo uvrstili otroka dole čene starostne in zrelostne stop nje, ali v osnovno šolo ali v vrtec Namesto tega naj bi oblikoval in se odločali za take vzgojno izobraževalne programe, ) bodo primerni otrokovi razvoji stopnji.
NUŠA KOLAR
Strigi 2
PROSVETNI DELAVEC, IV. OKtOPra IV/V - SI6V. 10
Optimistične
iiipoiidž________________
Priprave na uvajanje usmerjenega izobraževanja potekajo po načrtu
dogodki
Čez leto dni bomo tudi v naši republiki prešli na usmerjeno izobraževanje. Vse družbenopolitične in strokovne priprave potekajo v skladu z dogovorjenim načrtom. Prehod na usmerjeno izobraževanje bo temeljito in vsestransko pripravljen.
Tako bi lahko povzeli bistvene ugotovitve širšega posveta o aktualnih nalogah pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja in uvajanju usmerjenega izobraževanja, ki ga je pripravil letošnjega 5. oktobra svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije s sodelovanjem Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Izobraževalne skupnosti Slovenije in Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Posveta so se udeležili poleg predstavnikov navedenih organižacij in organov predsedniki izvršnih odborov posebnih izobraževalnih skupnosti, republiških odborov sindikata, izvršnih odborov splošnih združenj gospodarske zbornice, republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter drugih organizacij. Širši uvod v razpravo so podali:	Marjan
JELEN, član izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL (sedanji trenutek preobrazbe), mag. Janez SUŠNIK, direktor Zavoda SRS za šolstvo (priprava vzgojnoizobra-ževalnih programov) in Jože DEBERŠEK, predsednik izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije (izhodišča novih družbenoekonomskih odnosov). Iz uvodnega dela in razprave povzemamo značilne ugotovitve in stališča.
OPRAVLJENE NALOGE
Prehod na usmerjeno izobraževanje je povezan z mnogimi zahtevnimi in odgovornimi pripravami, ki jih vodijo družbenopolitični, samoupravni in strokovni organi v republiki. Med že opravljenimi nalogami naj navedemo zlasti:
—	pripravo zakona o usmer- . jenem izobraževanju; po javni razpravi o osnutku tega zakona se pripravlja predlog zakona;
—	izdelavo skupne vzgojnoi-zobrazbene osnove usmerjenega izobraževanja; programsko gradivo je sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje; zavod SRS za šolstvo pripravlja učbenike in druge pripomočke za vse predmete;
—	pripravo smernic ža obli-kovnje programov v usmerjenem izobraževanju; osnutek začasnih smernic je v razpravi, predlog izpopolnjenih smernic pa bo kmalu pripravljen;
—	pospešeno pripravo vzgoj-no-izobraževalnih programov za posamezne usmeritve in smeri, ki poteka v posebnih izobraževinih skupnostih ob sodelovanju Zavoda SRS za šolstvo;
—	pripravljena so izhodišča za oblikovanje mreže organizacij za usmerjeno izobraževanje;
— Zavod SRS za šolstvo je pripravil podroben načrt za usposabljanje šolskih vodstev in učiteljev za uvajanje usmerjenega izobraževanja; prvi semi-naji bodo v prihodnjih mesecih;
—	potekajo pa še druge strokovne priprave in akcije, ki naj bi zagotovile nemoten prehod na usmerjeno izobraževanje.
NOVA PROGRAMSKA ZASNOVA
Med najzahtevnejše priprave, ki jih bo treba opraviti v prihodnjem obdobju, najkasneje pa do prihodnje pomladi, je priprava celotne programske zasnove po posameznih panogah in dejavnostih; to je naloga strokovnih organov posebnih izobraževalnih skupnosti. Za vsa področja in dejavnosti bo treba skrbno pretehtati ustrezne usmeritve in smeri glede na različne zahtevnostne ravni. Razprava je poudarila, da je smotrno graditi programe za pridobitev strokovne izobrazbe na širših osnovah, da bi učenci dobili temeljna znanja, spretnosti in navade ter razvili potrebne sposobnosti in lastnosti, šele na tej široki osnovi pa bi se usposab-
ljali tudi za ožji izsek del in nalog znotraj določene poklicne usmeritve.
Širše zasnovana strokovna izobrazba zagotavlja večjo prožnost v prilagajanju spremenjeni tehnologiji, to pa sodobni čas vedno pogosteje zahteva. Drobljenje programov in ozko usposabljanje za delo bi bilo s teh vidikov kratkovidno in nesprejemljivo.
Zdaj delujejo strokovni organi ali komisije že pri 18 panogah in dejavnostih. Hkrati z nastajanjem programske zasnove usmerjenega izobraževanja pa morajo posebne izobraževalne skupnosti proučiti za svoje področje perspektivne potrebe po strokovnih delavcih, saj so take potrebe temelj za načrtovanje prostorskih zmogljivosti in mreže organizacij za usmerjeno izobraževanje.
K NOVIM
DRUŽBENOEKONOMSKIM
ODNOSOM
Izobraževalna skupnost Slovenije je predstavila posvetu izhodišča za razvoj družbenoekonomskih odnosov na področju usmerjenega izobraževanja in za njihovo uskladitev z ustavo in zakonom o združenem delu.
Sedanji družbenoekonomski odnosi na tem področju ohranjajo še nekatere značilnosti proračunskega financiranja vzgojno izobraževalne dejavnosti. Načrtovanje izobraževanja ter združevanje in prelivanje sredstev na republiški ravni — v Izobraževalni skupnosti Slovenije je preveč oddaljeno od temeljnih organizacij združenega dela in od neposrednega odlo-
čanja delavcev. Prispevek, ki ga plačujejo' delavci po enotni stopnji iz dohodka TOZD ni vselej v sorazmerju z njihovimi kadrovsko-izobraževalnimi potrebami, zato ga včasih občutijo bolj kot davek kot pa nujen prispvek h »kadrovski reprodukciji«. Uporabniki iz negospodarskih dejavnosti ne plačujejo tega prispevka, saj krijejo vse stroške uporabniki iz gospodarstva; zato se tudi niso zdru-
ževali v posebne izobraževalne skupnosti.
postale tako družbeni okvir za usklajevanje potreb in interesov, ne pa dejavniki odtujene finančne moči in odločanja.
Nove zamisli zahtevajo, kot je poudarila razprava, še podrobno obdelavo posameznih vidikov ter natančnejšo opredelitev posameznih rešitev, saj gre za odločitve temeljnega in dolgoročnega pomena.
ENOTNOST STALIŠČ IN DELOVANJA
Razprava je prečistila nekatere- nejasnosti, ki spremljajo pripravo programov in načrtovanje njihovega prihodnjega uresničevanja. Proizvodne organizacije se bojijo, da bodo ob predvidenem razmerju med splošno izbraževalnimi in strokovnimi predmeti ter med teorijo in prakso dobile iz šol pomanjkljivo usposobljene ali za delo povsem neusposobljene delavce. V nekaterih panogah se bojijo, da bodo z uvajanjem usmerjenega izobraževanja še večje težave z »bazičnimi« delavci, ki jih potrebuje neposredna proizvodnja. Kakorkoli je taka bojazen utemeljena, ne kaže iskati rešitev — kot je razprava poudarila :— v preteklosti ali v zadrževanju sedanjega stanja. Reforma je usmerjena v prihodnost. Usmerjeno izobraževanje mora zagotoviti vsem, ki se vanj vključijo, višjo raven splošne izobrazbe. To zahteva razvoj, to je obenem ena izmed temeljnih vrednot in pridobitev preobrazbe. Široka splošno izo-
brazbena in strokovna osnova je najboljši temelj za prožno prilagajanje spremenjenim tehnološkim zahtevam, za vključevanje v nadaljnje izobraževanje ob delu ali iz dela ter za stalno dopolnilno izobraževnje in izpo-polnjevnje, ki ga zahteva sedanjost.
Skrb za neposredno usposobljenost novih delavcev za določena dela, opravila in naloge se bo morala izražati v sodelovanju proizvodnih organizacij z organizacijami za usmerjeno izobraževanje pri strokovnem izobraževanju in usposabljanju, v zagotavljanju potrebnih možnosti za proizvodno prakso med študijem in v zagotavljanju načrtnega uvajanja v delo v pripravniški dobi.
Posvetovanje je pomembno prispevalo k enotnosti stališč tistih, ki vodijo priprave na uvajanje usmerjenega izboražev-nja, k njihovi medsebojni usklajenosti in enotni akcijski usmerjenosti. Kljub posameznim vprašanjem in različnim pogledom so v razpravi prevladovale enotna usmerjenost vseh sodelujočih, njihova zavzetost in medsebojna usklajenost. Njihova odgovornost za prevzete naloge in zaupanje v možnost, da jih pravočasno uresničijo zbujata optimizem v pričakovanju na odločilno obdobje, ko se bo reforma začela tudi v neposredni vzgojno izobraževalni dejavnosti.
JOŽE VALENTINČIČ
Zaradi nihanja ustvarjenega dohodka v TOZD so prihodki posebnih izobraževalnih skupnosti neenakomerni, zato je treba združevati in prelivati sredstva prek izobraževalne skupnosti Slovenije; to je v nasprotju z načrtovano decentralizacijo, posebnih izobraževalnih skupnosti pa ne spodbuja k iskanju boljših in bolj gospodarnih rešitev. Tako zasnovani družbenoekonomski odnosi ne povezujejo dovolj uporabnikov z izvajalci, da bi med seboj čim bolje uskladili potrebe in možnosti; izvajalci še pogosto iščejo rešitev »od zgoraj!.
Pri nadaljnjem razvijanju družbenoekonomskih odnosov na področju usmerjenega izobraževanja bo potrebno iskati drugačne rešitve. Delavci v vsaki TOZD in vsaki delovni skupnosti (torej tudi pri družbenih dejavnostih) naj bi kot uporabniki ugotavljali in načrtovali svoje kadrovske in izobraževalne potrebe. Vsaka temeljna organizacija in skupnost naj prispeva za usmerjeno izobraževanje v skladu s svojimi izobraževalnimi potrebami. S samoupravnim sporazumevanjem se uporabniki in izvajalci dogovarjajo o obsegu in vsebini izobraževanja pa tudi o merilih za vrednotenje vzgojnoizobraževalnega dela. Svobodna menjava dela naj bi na teh temeljih zagotovila izvajalcem enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo uporabniki — tako v pravicah kot v obveznostih in odgovornosti. Izobraževalne skupnosti bodo
Kritično o uveljavljanju delegatskih odnosov
Delegatski sistem se je v občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih že melja vil. Skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije postaja mesto, kjer delegati usklajujejo stališča, vse manj pa organ, ki s svojimi normativnimi akti odloča o pravicah in obveznostih samoupravnih subjektov.
To je samo ena od ugotovitev, ki jo razberemo iz poročila b uresničevanju delegatskega sitema in delegatskih odnosov v tem mandatnem obodbju. Pripravila ga je izobraževalna skupnost Šlovenije za obravnavo na zadnji seji skupščine. Zanimivo je, da so poročila občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov precej kritična, saj ugotavljajo predvsem slabosti, manj pa pozitivne spremembe, ki so nastale v tem času. Pokazala so, da so delegati uporabnikov še vedno premalo dejavni v delu skupščin in njihovih samoupravnih teles, saj niso dovolj seznanjeni s problemi vzgoje in izobraževanja, premalo pa tudi lahko vplivajo na dejavnost vzgojno-izobraževalnih organizacij in cene njihovih storitev. Večina splošnih delegacij krajevnih skupnosti ni ustrezno organizirala dela, delegate pa premalo podpirajo tudi družbe-nopolitične organizacije in or-
gani upravljanja v delovnih organizacijah. Vzroki torej niso novi, zato bi bilo zanimivo zvedeti, zakaj se po tolikih letih uveljavljanja delegatskega sitema stare napake še vedno ponavljajo in kaj je bilo narejeno za to, da bi jih odpravili. Spet poslušamo stare resnice, da delegati nimajo dovolj časa za obravnavo gradiva in oblikovanje stališč, da roki za seje skupščin posameznih samoupravnih interesnih skupnosti niso usklajeni itn. Nekatere delegacije so »trajno« razdelile področja med delegate in jim tako zagotovile »stalni mandat«. Zato se delegacije pred sejami skupščine ne sestajajo, delegati pogosto povedo v skupščini kar svoja stališča, tako da v svojem okolju ne poročajo o vseh sklepih, ki jih je skupščina sprejela. To pa pomeni, da so delegati premalo povezani s svojim okoljem, skupine delegacij pa preveč prepuščene same sebi. Pri svojem delu imajo veliko težav, saj nimajo v OZD in TOZD niti
Za primerne cene
vzgojno-izobraževalni
storitev
________________________
Pobuda izvršnega odbora republiškega odbora Sindik* delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti
Na temelju poročila o problemih razvoja vzgojno-izobraže-valne in raziskovalne dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju, razprave na seji repubUškega odbora dne 26. 9. 1979 in razprav o dosežkih gospodarjenja in aktualnih problemih v letu 1979 je izvršni odbor republiškega odbora predlagal skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije, naj uskladi cene vzgojno-izobraževalnih storitev.
Pri tem naj upošteva, da je sedanji gospodarski položaj v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, tako v osnovnih šolah, vzgojno-varstvenih organizacijah in organizacijah usmerjenega izobraževanja slab, ponekod pa celo kritičen zato, ker cene vzgojno-izobraževalnih storitev čedalje bolj zaostajajo za večanjem življenjskih stroškov in stroškov za materialno poslovanje, ki jih priznavajo občinske izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije.
Stabilizacije in prizadevanj za boljše gospodarjenje na področju vzgoje in izobraževanja ni mogoče razumeti in izvajati kot restrikcije, saj bi bil s tem moten vzgojno-izobraževalni proces in predvsem njegova kakovost.
S pogodbami, sklenjenimi za leto 1979, je bilo vzgojno-izo-braževalnim organizacijam zagotovljeno za uresničitev vzgojno-izobraževalnih programov 17 odstotkov več denarja kot v letu 1978. Naglo večanje cen življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v gospodarstvu in nekaterih družbenih dejavnostih v zadnjih mesecih letošnjega leta je izredno slabo vplivalo na gospodarjenje v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Osebni dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju zaostajajo v vseh letih tega srednjeročnega obdobja pa tudi letos. Ob tem izvršni odbor posebej opozarja, da je povečanje poprečnih osebnih dohodkov, prikazano v indeksnih točkah za obdobje ja-nuar-julij 1979, v primerjavi z istim obdobjem leta 1978 sicer visoko, je pa posledica proračunske tehnike. (Za sedem mesecev
leta 1978 so bili izplačani osebni dohodki v višini popf nih osebnih dohodkov te dej* nosti v letu 1977). Usklaje'* za leto 1978 je bilo opravi^ šele ob sklepanju pogodb 1978.
Premajhen delež material stroškov v ceni storitve one111 goča modernizacijo pouka boljšo učno tehnologijo. Tol meni, da neposredno vplB9 kakovost vzgojno-izobraž«*1 nega dela. Razmere se še 11 strujejo, ker dogovorjena s,i stva za materialne stroške z3,1 naraščanja cen električne ^ gije proizvodov in storitev zdaleč ne ustrezajo več stvari potrebam.
V razpravi na seji republiš^ odbora je bilo tudi ugotovijo
da je slabši družbenoekonori položaj delavcev vzgojno-11 braževalnih dejavnosti tudi e" od vzrokov za kritično vis® število strokovno neusposolv nih učiteljev in vzgojiteljev ^ odhajanje prosvetnih delavri1 druge dejavnosti; zato ni mof privoliti še v večje zaostaj®1 osebnih dohodkov. Posebno* tično je republiški odbor oC‘ prenizek delež sredstev za n*® rialne stroške v ceni storitve' lahko povzroči, da bodo vzg no-izobraževalne organiz^ ob zaključnih računih imele gube, čeprav bodo kakovo*' opravile vse obveznosti, zapis® v programih.
oi
Sprejeti samoupravni sp zumi o temeljih načrtov ob®1 skih izobraževalnih skupnost1 samoupravni sporazumi o te^' Ijih načrta usmerjenega izob® zevanja omogočajo in zagol® ijajo usklajevanje vrednosti P1' gramov vzgojno-izobraževab1 storitev z gibanjem družbeni proizvoda in z rastjo material11 stroškov. Po določilih teh d’* dokumentov ter statističnih P' datkih o rasti družbenega P1? zvoda in večanju cen meni izvfS odbor republiškega odbora, ^ treba takoj uskladiti vrednot®11 vzgojno-izobraževalnih pf°Sr' mov s temi gibanji in usfreZl| povečati cene vzgojno-izobri® vatnih storitev za leto 1979
primenih prostorov niti ustrezne strokovne pomoči.
Posebno pozornost je treba nameniiti tudi izboru delegatov v samoupravne interesne skupnosti in se zavzeti za bolj gibek sistem delegiranja. Ugotavljajo,. da so bila posamezna območja v zborih skupčine Izobraževalne skupnosti Slovenije neenako zastopana, zlasti v zboru izvajalcev. Še slabše je bilo v razmerjih med .občinskimi izobraževalnimi skupnostmi glede na posamezne okoliše. Čeprav imajo po posebnem samoupravnem sporazumu občinske izobraževalne skupnosti v vsakem okolišu enako možnost, da v določenem daljšem obdobju delegirajo svoje delegate v oba zbora Izobraževalne skupnosti Slovenije, jih večina te možnosti ni izrabila. Nekatere občinske izobraževalne skupnosti so delegirale precej več delegatov, kot pa bi jih lahko po samoupravnem sporazumu. Kar 67-krat se je zgodilo, da je občinska izobraževalna skupnost poslala na sejo po dva ali več delegatov, nasprotno pa ena občinska izobraževalna skupnost ni niti enkrat poslala delegata v zbor delegatov, šest OIS pa niti enkrat v zbor izvajalcev.
Zanimivo je tudi to, da je f delegati še vedno premalo že11, in mladine. Med delegati vzb°; uporabnikov je sorazmerno.'1 liko takih s pedagoško izob1 zbo; le tretjina jih je zaposle11® organizacijah uporabnik0 malo pa je delavcev ozkega Pr' fila in kvalificiranih delavce®''
zboru izvajalcev
prev
laduj®!
delavci s pedagoško izobrazb^ teh je kar 89 odstotkov, pfe? netljivo malo pa je v tem zb0'! učencev in študentov. Na s ' skupščine so opozorili tudi n° da del šolstva (npr. usmeri0,1 izobraževanje) sodeluje dovoll občinskimi izobraževala1" skupnostmi. Vsekakor je tri® doseči, da v zborih uporabnik1 ne bo več izvajalcev, odpravi111! je treba tudi druge.slabosti, ri*' da se bo delegatski sistem u' (javljal po poti, ki je smotrn0
Skupščina je sprejela pom01.' o uresničevanju delegatskega'' stema in delegatskih odnos°' pri nadaljnji obravnavi te P<f< blematike pa bo namenila P i sebno pozornost vprašanj0'1 zborov in delovnih teles ob®1,, skih in posebnih izobraževal111 skupnosti.
M. K.
Stran 3
PROSVETNI DELAVEC, 19. oktobra 1979
štev. 16
Pogled v novo osnovno šolo
Smeri samoupravne izobrazbe
Osnovna šola je v svojem, več kot dvajsetletnem obdobju po re-|°rmi leta 1958, razšiijala in bogatila svojo vzgojno-izobraževalno de-elf j9ynost. Ves čas je sledila družbenim potrebam, prevzemala nove na-‘aj '°ge in jih vedno bolj kakovostno opravljala. Z malo šolo, šolo v nara-! ]i> z dopolnilnim in dodatnim poukom, s podaljšanim bivanjem, z in-^) ^resnimi dejavnostmi, z organizacijami in društvi, s povečano skrbjo ',e ** zdravstveno varstvo in prehrano učencev je osnovna šola presegla 2, 8voje organizacijske in vsebinske okvire in sprožila potrebo po svoji st, i^daljnji socialistični samoupravni preobrazbi.
Izhodišča za samoupravno Preobrazbo osnovne šole so zajeta v dokumentih kongresov in ZKS, stališčih in sklepih Predsedstva CK ZKS, sklepih vzgojo in' v osnutku zakona j; ? osnovni šoli in v Pregledu akcij
Ijci fePubliškega sveta za lz°braževanje, v osnut
j11 nalog za preobrazbo vzgoje in p ^obraževanja skupščine SR Slo-
'A Ve2ije-
Samoupravno organizirana sPlošno izobraževalna osemletne
?snovna šola, povezana s predli ?°*sko vzgojo in usmerjenim izo-o|; Praževanjem, se bo na temelju jCt teh izhodišč in novega zakona o Osnovni šoli vsebinsko in organi-2acijsko dograjevala kot celodnevna vzgojno-izobraževalna 0rganizacija. Dopolnjevala se bo 2tasti glede marksistične zasno-oSf yanosti vseh sestavin vzgojno-'zobraževalnega dela, razširitve družbenoekonomskega znanja, jjrepitve politehničnega izobra-2evanja, tehnične in delovne [id1 Vzgoje ter elementov proizvodni nega in družbeno potrebnega dela. Povečala se bo vloga interesi Snih dejavnosti za spodbujanje dstvarjalnosti in za odkrivanje in razvoj interesov učencev. Pomično usmerjanje se bo uveljavilo kot sistematična in trajna ir naloga celotne vzgojno-izobra-Iri Sevalne dejavnosti osnovne šole, i pij ^1 naj bo najtesneje povezana s proj Svojim okoljem, s krajevno vrij ^upnostjo. Osnovna šola se bo (jajl Uveljavljala kot celodnevna, od-(eff Prta družbena vzgojno-izobra-}at\ Zevalna organizacija, v kateri c 1 iitelji, učenci, delavci, delovni idje in občani uresničujejo Svoje samoupravne pravice in °Pravljajo svoje dolžnosti.
sestavine družbenega
, VZGOJNO-IZOBRAŽE-
Jalnega SlVlOTRA
Vsestranko razvijanje vsakega iadega človeka ostane temeljni družbeni in vzgojno-izobraže-Valni smoter. V ospredje stopa zlasti zahteva, naj mladega člo-Veka oblikuje tako:
—	da bo izviren, spodbuden, domiseln, ustvarjalen;
—	da bo gojil duha skupnosti, kolektivnosti, solidarnosti in Plemenitega tekmovanja;
—	da bo ustvarjalen do druž-bene stvarnosti — da bo dejaven;
J — da bo samostojen pri odlo-P j eitvah in pripravljen nositi tudi 'J Posledice svojih odločitev;
11	— da bo kritičen do sebe in do
eJ rUgih;
J — da mu bo delo temeljna ’ (| ''rednota: delo kot ustvarjalnost, iot pogoj družbenega napredka,
kot uveljavitev kulturne osebno-
i’ Sti’
P1!]	— da bo cenil svoje delo in
de|° drugih;
^ da bo odgovoren in !.J auman, da bo lahko opravljal tu svoje dolžnosti, uveljavljal svoje
Pravice v samoupravno zasnova-nem združenem delu.
I Marksistična
J f ASNOVANOST DELA a sr ŽIVLJENJA ŠOLE
s0’ Celotno življenje in delo / osnovne šole mora temeljiti na f dosežkih sodobne znanosti in j,! 2lasti marksizma. V osnovni šoli
&
inf ;|
Se morajo učenci postopno uspo-Sabljati za delo in samoupravljale ter vzgajati v duhu pridobitev sOcialistične revolucije, sociali-stične etike in samoupravne demokracije, socialističnega pa-
triotizma, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti in vsega naprednega sveta.
Marksizem je idejni temelj celotne naše vzgoje in izobraževanja. Zato se morajo učenci v osnovni šoli v primerni obliki postopno seznanjati z deli klasikov marksizma, s sodobnim razvojem marksizma in s teorijo in prakso naše socialistične samoupravne družbe. Učence je treba . navajati, da ta spoznanja ustvarjalno uporabljajo v praksi in jih postopno sprejemajo kot svoj pogled na svet. Tudi osnovna šola mora biti kritična in se bojevati proti vsem neznanstvenim in protimarksističnim teorijam in ideologijam, zlasti tistim, ki so tuje socialističnemu samoupravljanju.
POLITEHNIZACIJA IN DELO
Povezovanje teorije s prakso, povezovanje šole z družbeno stvarnostjo, se v samoupravni socialistični družbi kaže zlasti kot zahteva po politehnični izobrazbi. Uveljaviti moramo načelo, da naša šola pripravlja mladino za neposredno družbeno, prakso. Posebnost naše družbene prakse je premagovanje nasprotij med umskim in fizičnim delom ter povezovanje znanosti s proizvajalnim delom. Zato se morajo učenci že v osnovni šoli seznanjati teoretično in praktično s primeri proizvodnje. Nujna je vsestranska povezanost teorije s prakso tako pri pouku kot pri drugih dejavnostih.
Učenci morajo spoznavati, da ima proizvodnja svojo tehnološko in družbeno stran, da gre na eni strani za razmerje med človekom in naravo, na drugi pa za razmerje med ljudmi, oboje pa je pomembno za opredelitev človeške družbe in razumevanja njenega celotnega razvoja. Zato morajo učenci spoznavati naravne znanosti in njihov pomen za razvijanje proizvajalnih sil ter družbene znanosti, ki proučujejo odnose med ljudmi.
Z vidika politehnične izobrazbe so zelo pomembne ekskurzije v TOZD, kjer se učenci neposredno seznanjajo s tehniko, tehnologijo in organizacijo proizvodnje, spoznavajo pa tudi delovne razmere in medsebojne odnose. Zveza pouka s proizvodnim delom se uresničuje tudi tako, da uporabljajo učenci teoretično znanje v svoji praksi,, pri svojem delu, ter si tako pridobivajo delovne navade in oblikujejo delovno zavest, lahko pa tudi na temelju lastnih izkušenj utemeljijo teoretično spoznanje.
Z vključevanjem učencev v družbeno koristno delo jim omogočamo, da se z delom in ob delu navajajo na ekonomske vidike dela in razumen odnos do narave.
Z uveljavitvijo politehničnega izobraževanja ter zlasti proizvodnega in družbeno koristnega dela bodo pridobili učenci Ustrezno splošno izobrazbo za življenje in delo. Oblikovali si bodo delovne navade in odnos do socialistične samoupravne skupnosti. Glede na svoje sposobnosti, nadarjenosti, interese in znanje se bodo ob koncu osnovnega šolanja opredeljevali za ustrezno usmeritev v nadaljnjem, usmerjenem izobraževanju.
IZPOPOLNJEVANJE
VZGOJNO-IZOBRAŽE-
VALNIH
PODROČIJ
Družbenomoralna, družbenoekonomska, obrambna, telesna, zdravstvena, tehnična, prometna, kulturna in delovna vzgoja, vzgoja za humane odnose med spoloma, za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja mora biti vsebovana v vseh vzgojno-izo-braževalnih področjih in prežemati celotno vzgojno-izobraževalno dejavnost.
V večji meri je treba oblikovati zavest življenjske povezanosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, razvijati pripravljenost
mladih za aktivno obrambo pridobitev naše revolucije.
Učne vsebine je torej treba izpopolnjevati s tistimi temeljnimi vzgojnimi področji, ki dajejo odgovore na aktualna vprašanja dela in življenja ter oblikujejo samoupravljalsko zavest in splošno kulturo mladega človeka.
To so nekateri predvideni nadaljnji premiki v vsebinski preobrazbi dela in življenja osnovne šole, ki naj bi še bolj okrepili vzgojo mladih, da bodo gsposob-Ijeni in pripravljeni za delo, samoupravljanje in življenje, za celotno dejavnost v času obveznosti in v času prostosti. JELICA MESESNEL
Poskus ali tudi rešitev
Zakon o združenem delu je z nekaterimi svojimi prvinami prinesel bistvene sprertiembe tudi v šolstvo. Posebno močno je načel tradicionalno učiteljsko miselnost, organizacijo dela, predvsem pa sistem vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli. Osnovne šole so morale v zelo kratkem času prilagoditi svoje splošne akte smernicam, ki jih nakazuje zakon. Pri tem so se pojavile prenekatere težave, največje med njimi pa so nastale pri oblikovanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Bistveno drugačno vrednotenje pedagoškega dela je zahtevalo povsem drugačen model vrednotenja tega dela, kot je bil ta, ki smo ga bili vajeni. Skupna komisija se je znašla pred težavnimi problemi, saj je bilo treba bistveno drugače ovrednotiti vzgojnoizobraževalno delo učitelja, kot je bilo doslej v navadi. Menim, da je prav dobro opravila svojo nalogo, saj je osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki naj bi ga uporabljale posamezne osnovne šole, izdelala dokaj urejeno, razumljivo in dovolj določno, tako da posameznim šolam ni bilo posebno težko po tem modelu izdelati svojih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov.
Skupna komisija je opravila svoje delo le z vidika usklajevanja elementov zakona o združenem delu z vzgojnoizobraževalno prakso, ni pa posegla na področje delitve in organizacije dela na šolah. Ker sta tako delitev kakor tudi organizacija dela skoraj na vsaki šoli različni, so kljub skupnemu modelu za delitev osebnih dohodkov, iz tako različnih razmer vzniknili tudi različni pravilniki. Te razlike med njimi so tolikšne, da bi bil pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ene šole, ki je bil izglasovan 100%, na drugi šoli povsem odklonjen.
"Zaradi te raznolikosti, ki povzroča veliko problemov, je republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ustanovil posebno komisijo, ki naj bi poskušala najti pot za poenotenje meril za nagrajevanje delavcev v šolstvu. Ta komisija, ki ima predstavnike z vseh stopenj šolskega sistema, je že po dveh sejah ugotovila, da v tako široki sestavi ne bo sposobna najti poti za rešitev teh problemov. Na različnih stopnjah šolskega sistema se pojavljajo pri nagrajevanju tudi različne nianse teh problemov. Da bi to vprašanje premaknili z
mrtve točke, je komisija imenovala delovno skupino, ki naj bi najprej poiskala rešitve za poenoteno vrednotenje vzgojno-izbbraževalnega dela v osnovni šoli. Delovno skupino vodi Benjamin Jurman, raziskovalni sodelavec na Pedagoškem inštitutu, v njej pa so še Geza Čahuk, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, Milena Borovac in Niko Žibert, ki sta člana skupne komisije, ter Ivo Orešnik.
Delovna skupina se je najprej lotila problemov, ki zadevajo obseg in normative učiteljevega vzgojno- izobraževalnega dela. Že na začetku dela se je pokazalo, da vprašanje vrednotenja vzgojno- izobraževalnega dela ne zadeva le nagrajevanje učiteljev, temveč da gre za poenotenje organizacije dela, za kadrovsko politiko osnovnih šol in končno, da gre tudi za opredelitev vrednotenja posameznih zvrsti vzgojno izobraževalnega dela.
Delovna skupina se je odločila, da bo zato obdelala celotno problematiko vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela in ne samo normativov za obseg dela. Svojega dela ne gradi na novo, temveč upošteva rešitve skupne komisije in nekaterih osnovnih šol, ki so se lotile problema nagrajevanja po svoje. Delovna skupina kljub težavni situaciji postopoma napreduje pri reševanju problemov vrednotenja vzgojno izobraževalnega dela v osnovni šoli. Pri tem izhaja iz organizacije in delitve dela šole. Doslej je obdelala področje obsega vzgojno izobraževalnega učiteljevega dela in normative, zdaj pa obravnava vprašanje kakovosti njegovega dela. Pred njo se pojavlja še celotna problematika vrednotenja temeljnih nalog, problem napredovanja učiteljev, vprašanje minulega dela in še veliko drugih problemov, za katere še ni povsem jasno, kako jih bo rešila.
Vzporedno z delom te komisije je Pedagoški inštitut začel raziskovalno nalogo o isti problematiki. Če ne bo Ovir, lahko pričakujemo, da bo v zbirki Načrtovanje življenja in dela osnovne šole čez leto dni izšla nova publikacija pedagoškega inštituta, ki bo osnovnim šolam nakazala poti za bolj poenoteno organizacijo dela, na kateri bo lahko temeljilo tudi vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela.
B. J.
Nova vsebina glasbenih šol
Posodobljeni in izpopolnjeni učni načrti
Kljub znanim težavam, ki spremljajo glasbene šole, število učencev in učiteljev, sicer počasi, vendar iz leut v leto narašča. Doslej se še ni zgodilo, da bi ustanovitelj glasbeno šolo ukinil. Število novih dislociranih oddelkov, podružničnih šol in tudi glasbenih šol — zlasti na podeželju, kar je še posebno razveseljivo, nenehno narašča. Podatki iz SR Slovenije povedo, da je delovalo v predaprilski Jugoslaviji 7 glasbenih šol, do leta 1950 je bilo odprtih 20 novih, v naslednjih 10 letih 21, po letu 1960 do danes pa so odprli nadaljnjih 6 novih glasbenih šol. Zdaj deluje v SR Sloveniji 54 glasbenih šol in 86 podružničnih šol ali dislociranih oddelkov. Vse kaže, da so se v muzikalnem slovenskem narodu sprostile sile, ki jih ni moč brzdati z nobenimi ukrepi in da bo treba temu pojavu, ki presega občinske meje in se ne ustraši ne prostorske stiske, ne finančnih ukrepov (šolnine), nameniti posebno pozornost. Orkestri in glasbene ustanove potrebujejo vedno več glasbenih pedagogov in glasbenih delavcev. Številni kazalniki pa nas prepričujejo, da poklic glasbenega pedagoga ali glasbenega delavca (poustvarjalca) mnogim ne ustreza — nekaterim zaradi prenizkih osebpih dohodkov, nekaterim pa zato, ker si želijo delati na drugih področjih. Pa ne samo to: pri glasbenem študiju je treba ustvarjati, imeti dobršno mero potrpljenja, študij je dolg (do 15 let), treba je volje, discipline, zdrave težnje po uveljavljanju in ljubezni, da lahko mladi učenec, prihodnji glasbenik, premaguje in premaga velik umski, fizični, in čustveni napor. Ob takem delu se oblikuje njegov značaj. Lahko rečemo, da daje študij glasbe mladi osebnosti toliko humanih, etičnih, moralnih prvin in vrednot kot malokateri študij tehničnih ali humanističnih ved. Denar, ki ga družba nalaga za glasbeno vzgojo, je najbolje naložen, saj učenci, ki so končali vsaj 6 razredov glasbene šole, vračajo z obrestmi, s pridnostjo na svojih delovnih mestih kapital, ki ga je družba vložila v njihovo glasbeno šolanje.
V SR Sloveniji je okoli 16.000 učencev glasbenih šol in približno 900 glasbenih pedagogov. Tu so in zanje bo treba skrbeti. Kako je bilo doslej?
Glasbene šole so dobile prvo uredbo leta 1964 (Ur. list LRS, št. 36/46), leta 1953 pravilnik o organizaciji glasbenih šol (Uradni list LRS št. 13, 53) in 1. 1971 republiški zakon o glasbenih šolah (Ur. list SRS št. 17—95/71). Ta zakon bo treba
prilagoditi novi samoupravni zakonodaji. Po zakonu o usmerjenem izobraževanju in zakonu o osnovnem šolstvu bo.treba najti stališča in pot tudi za spremembo zakona o glasbenem šolstvu, v skladu z družbenim napredkom in strokovnimi spodbudami. Prvi korak je že storjen. Prav te dni je sprejel in potrdil Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS predmetnik in učne načrte za glasbene šole. Leta 1952 so bili sprejeti za SFRJ prvi učni načrti. Vse do danes so poučevali glasbeni pedagogi po teh učnih načrtih, ki so bili od časa do časa za posamezne predmete dopolnjeni in popravljeni.
Novi osnutki učnih načrtov so bili pripravljeni že pred sedmimi leti, o njih so razpravljali v vseh glasbenih šolah v Sloveniji, srednji glasbeni šoli v Ljubljani in v Mariboru ter akademiji za glasbo, vendar predlogi še niso bili , izoblikovani. Zato je Zavod SR Slovenije za šolstvo ponovno poslal glasbenim šolam osnutke v razpravo s predlogom, da posreduje Zavodu svoje pripombe in predloge do 31. oktobra 1978. Komisija, ki jo je sestavljalo devet članov (predsednik prof. Miha Gunzek, dekan AG), je številne pripombe in pobude pregledala ter jih uskladila z mnenji članov komisije za predmetna področja. Končni predlog predmetnika in učnih načrtov je potrdil Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije dne 24. septembra 1979.
Novi učni' načrti obravnavajo poleg tehničnih problemov, etud, predavanj in izpitne učne snovi tudi kratka pedagoška napotila, ki bodo posameznim pedagogom še posebno dobrodošla. Učna snov je zajeta zdaj mnogo bolj celostno, kot je bila v starih učnih načrtih. Vsebujejo nove predmete, zlasti s področja trobil in spoznavanja glasbene umetnosti. Prilagojeni so sodobni glasbeno pedagoški praksi in pomenijo mejnik v zgodovini slovenskega glasbenega šolstva. Kljub temu jih bo treba še sproti dopolnjevati in prilagajati sodobnim tokovom pedagoških spoznanj doma in v svetu.
Nove učne načrte — za katere sta vložila veliko truda svetovalka Zavoda SR Slovenije prof. Amina Slapernik in direktor Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje prof. Matija Terčelj — bo morala uvesti vsaka glasbena šola kot sestavino svojega statuta. Podrobni učni načrt pa bo izdelal, po že ustaljeni praksi, vsak pedagog zase in za svetovalno službo."
CVETKO BUDKOVlC
Odkritje spomenika Ivanu Trinku Zamejskemu
Ob Erjavčevi cesti v Novi Gorici stojijo doprsni kipi pomembnih Slovencev, primorskih rojakov, ki so v tem delu naše dežele »zedinjali rod Slovenščne cele«. Klub starih goriških študentov, ki postavlja te spomenike (vzidal pa je tudi že nad trideset spominskih plošč), je v nedeljo, 14. 10., izročil javnosti doprsni kip narodnega buditelja beneških Slovencev, duhovnika Ivana Trinka — Zamejskega. Na novogoriškem gradu Kromberk pa so odprli razstavo o njegovem življenju in delu. V prisrčni slovesnosti ob odkritju spomenika, h kateri so se zgrnili Slovenci tostran in onstran meje, zlasti iz Benečije, sta sodelovala poleg dijakinje recitatorke še znani beneškoslovenski zbor Rečan iz
Lješ in gledališki igralec Stane Raztresen. Govor dr. Cenciča je začrtal obrise Trinkove osebnosti. Ivan Trinko je bil vsestranski kulturni delavec, profesor, pesnik, pisatelj, prevajalec slovenske literature, skladatelj in slikar. Z veliko nadarjenostjo in široko izobrazbo bi se lahko v italijanskem kulturnem svetu bleščeče uveljavil, a je ostal zvest svojemu zatiranemu, preprostemu ljudstvu in ga branil tudi v času, ko je italijanski fašizem oropal Slovence vseh narodnih pravic: Govor je izzvenel v klic beneških Slovencev, naj jih matična domovina ne pozablja v njihovi stiski, ogroženosti, naj okrepi vezi z njimi.
(D
I
h
Na kakšnih izhodiščih in načelih bomo v usmerjenem izobraževanju oblikovali vzgojno-izobraževalne programe za pridobivanje strokovne izobrazbe in usposobljenosti ter za stalno strokovno izpopolnjevanje? Kako bomo v njih uskladili zahteve dela in potrebo po oblikovanju celostne osebnosti, teorijo in prakso, splošno in strokovno izobrazbeno vsebino? Kako zagotoviti v programski zgradbi usmerjenega izobraževanja enotnost, prehodnost in peraumentnost?
Vsa ta in druga temeljna vprašanja o programiranju izobraževanja v usmerjenem izobraževanju bodo urejale po novem SMERNICE ZA OBLIKOVANJE VZGOJNO-IZOBRA-ŽEVALNIH PROGRAMOV V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU, ki so poleg zakona o usmerjenem izobraževanju eden izmed dokumentov, na katerih gradimo ves sistem usmerjenega izobraževanja in vzgoje.
Osnutek	ZAČASNIH
SMERNIC za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov sta pripravila Republiški komite za vzgpjo in izobraževanje ter Zavod SRS za šolstvo, Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS pa ga je po prvi obravnavi dal v širšo razpravo posebnim izobraževalnim skupnostim in drugim organom ter organizacijam.
Da bi seznanili bralce z vsebino teh smernic, z izhodišči in načeli za oblikovanje programov v usmerjenem izobraževanju, smo zaprosili za pogovor soustvarjalce teh Smernic:
mag. Draga Glogovška, vodjo sektorja za strokovne usmeritve na Zavodu SRS za šolstvo,
mag. Jožeta Miklavca, pomočnika predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter
Zdenka Medveša, svetovalca predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.
bodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci izobraževanja. S celotno svojo zasnovo »nosijo« veš sistem usmerjenega izobraževanja; z njimi se določajo pogoji za organizacijo izobraževanja in za vključevanje udeležencev v posamezne programe.
Smernice za oblikovanje programov urejajo vsa ta vprašanja podrobneje kot zakon o usmerjenem izobraževanju. Z njimi Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS, ki jih sprejema, določa enotna izhodišča in načela za oblikovanje vseh vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe.
Ker bodo v prihodnje sprejemali vzgojno-izobraževalne programe za posamezne usmeritve uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih in ne več Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS ter posebni sveti visokih šol, kot doslej, so postale smernice nujen dokument, katerega temeljna funkcija je zagotoviti enotno osnovo za oblikovanje in sprejemanje vzgojno-izobraževalnih progra-
mov.
PODLAGA
ZA OBLIKOVANJE
PROGRAMOV
VLOGA
IN POMEN SMERNIC
Kaj urejajo smernice za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov in kakšen je njihov pomen za prihodnji sistem usmerjenega izobraževanja?
Mag. DRAGO GLOGOVŠEK: Smernice za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju je predvidel že osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, Id določa tudi njihov vsebinski okvir. Na temelju teh smernic naj bi strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti po enotnih načelih oblikovali vzgojno-izobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe na vseh ravneh zahtevnosti, pa tudi programe za pridobitev strokovne usposobljenosti in za strokovno izpopolnjevanje, kolikor jih bodo sprejemale posebne izobraževalne skupnosti. Na temelju teh smernic bo dal mnenje o teh programih tudi Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije.
Mag. JOŽE MIKLAVC: Za preobrazbo vzgoje in izobraževanja so vzgojno-izobraževalni programi ključnega pomena, saj podrobneje opredeljujejo smotre, vsebino in pogoje izobraževanja, s tem pa tudi uresničevanje usmerjenega izobraževanja in vzgoje. Vzgojno-izobraževalni programi so temelj za svo-
usmerjeno
izobraževanje
znanost
Pogovor s soustvarjalci nove programske zasnove
Kako oblikovati
vzgojno-izobraževalne programe?
Kaj je podlaga za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov in njihove vsebine?
ZDENKO MEDVEŠ: Podlaga za opredelitev vzgojno-izobraževalnih programov po usmeritvah in zahtevnosti ter za določitev števila programov po usmeritvah je vrsta, vsebina in zahtevnost dela. Podobno funkcijo je imel v tem doslej profil poklica.
Podlaga za oblikovanje vse-. bine vzgojno-izobraževalnih programov pa niso Več le profil poklica, vrsta in zahtevnost dela. Vsebina programov se v usmerjenem izobraževanju oblikuje na širši podlagi in mora zagotoviti širšo izobrazbeno osnovo. Vzgojno-izobraževalni programi ne pripravljajo za konkretna dela in opravila v stroki. Vsak vzgojno-izobraževalni program mora dati izobrazbo za širše sklope dela in omogočiti delavcu, da se kasneje na delu in z delom usposobi za opravljanje določenih poklicnih del in opravil ter posameznega poklica. Izobraževanje pripravlja torej le za začetek dela.
Kot podlaga za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je na prvem mestu pravo razmerje med splošno in strokovno izobrazbo, med teorijo in praktičnim znanjem. Pri načrtovanju vsebin so v ospredju družbene potrebe in vrednote, potrebe osebnostnega razvoja posameznika, potrebe, ki izhajajo iz razvoja kulture, znanosti, tehnike in tehnologije ter na koncu sedanje in razvojne zahteve delovnega procesa.
Vsak vzgojno-izobraževalni
program ima s tem tudi jasno usmeritev k delu, čeprav ne vodi k usposabljanju za konkretna dela v določeni delovni organizaciji. Tako bo tudi praktično usposabljanje v OZD med izobraževanjem omogočalo predvsem uporabo teoretičnega znanja v delovnem procesu, razvijalo temeljne spretnosti in sposobnosti ter s tem dalo širšo delovno usposobljenost za delo v stroki, ki poteka v različnih delovnih okoliščinah in z različnimi sredstvi tudi znotraj zaokroženega poklica.
NOVA OPREDELITEV VZGOJNO-IŽOBRAŽE-VALNEGA PROGRAMA
Zakon o usmerjenem izobraževanju in Smernice za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov nanovo opredeljujejo vzgojno-izobraževalne programe. Katere so njihove temeljne sestavine?
Mag. DRAGO GLOGOVŠEK: Vsak vzgojno-izobraževalni program mora imeti na začetku naziv, ki označuje področje dela oziroma stroko in stopnjo zahtevnosti izobraževanja. Nato sledijo smotri celotnega programa in posameznih vsebinskih področij. Smotri, izraženi v operativni obliki, opredeljujejo tudi raven in zahtevnost znanja, potrebno razvitost sposobnosti, spretnosti in delovnih navad, s tem pa tudi okvirna merila za končno ovrednotenje znanja, sposobnosti in celotne uspešnosti.
Pri vsakem vzgojno-izobraževalnem programu so uvodoma opredeljeni obseg, trajanje in razporeditev vsebine ter vzgojno-izobraževalnega dela posameznih področij, predmetov in drugih programskih sestavin po letnikih in drugih časovnih enotah. Vsak program vključuje poleg skupnih tudi izbirne učne vsebine in fakultativna področja, ki bodo obvezna samo za tiste, ki jih bodo izbrali.
Vsebino posameznih predmetov, predmetnih področij ter drugih programskih sestavin
bodo določali učni načrti. Vsak učni načrt bo obsegal:
—	smotre,
—	vsebino,
—	didaktično-metodična navodila,
—	korelacijo med predmeti in področji,
—	navodila za spremljanje napredovanja udeležencev,
—	seznam učbenikov in drugih gradiv za učence ter študente in pripomočkov za učitelje.
Vsak vzgojnoizobraževalni program bo opredeljeval tudi vrsto in obseg potrebnih prejšnjih znanj in delovnih izkušenj tudi psihofizične in druge sposobnosti, potrebne za določeno delo. Podrobneje bo vsak program določal tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati vzgojnoizo-braževalna organizacija, ki ga bo hotela izvajati (izobrazba učiteljev, materialni pogoji itd.).
Vsak vzgojno-izobraževalni program bo moral vsebovati načela za prilagoditev izobraževanja odraslim z navodili, kako prilagoditi zaposlenim obseg, vsebino, učne oblike in metode ter organizacijo izobraževanja. Posebna načela bodo potrebna tudi za prilagoditev izobraževanja mladostnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
DILEME
IN RAZLIČNI POGLEDI
Katere dileme so spremljale nastajanje Smernic? V čem se pogledi na programsko zasnovo usmerjenega izobraževanja razlikujejo?
ZDENKO MEDVEŠ: Nekatere dileme so spremljale ne le nastanek smernic, ampak tudi celotne zasnove usmerjenega izobraževanja. Na eni strani so hotenja, da se vrednost usmerjenega izobraževanja razume predvsem v pomenu učinkovite usposobljenosti delavca za neposredno opravljanje določenega dela in nalog. Na drugi strani pa so težnje, naj bo usmerjeno izobraževanje zasnovano čimbolj široko, s čim večjim obsegom splošne izobrazbe in da bi se mladi kasneje
PERMANENTNOST, PREHODNOST, ENOTNOST
-v
opredeljevali za določeno stroko. Tako gledanje spremlja ponavadi tudi omalovaževanje praktičnih znanj in delovne usposobljenosti.
S Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je bilo treba ustvariti neko ravnotežje med obema skrajnostima — toda ne kompromisno ravnotežje — in zagotoviti čim širšo usposobljenost človeka za delo. V ta namen vsebuje vsak vzgojno-izobraževalni program vse izobrazbene sestavine — splošne, strokov-no-teoretičria in praktična znanja.
Rešitev navedenih skrajnosti je v bistvu razredno vprašanje. Nižanje splošne in strokovno-tehnične izobrazbe ter omejevanje programov na ozko specializacijo nujno vodi v krnjenje razvoja tistih osebnostnih sposobnosti in lastnosti, ki so potrebne delavcu kot samouprav-Ijalcu in mu omogočajo, da odloča o razporejanju dohodka in obvlada celotni delovni proces — ga pozna, razume in strokovno obvlada.
Čeprav je usmerjeno izobraževanje namenjeno izobraževanju za delo, pri tem nismo nikar menili, da ga je treba podrediti tehnološkim ali organizacijskim zahtevam dela. Zato ni utemeljen očitek tistih, ki so diferenciacijo izobrazbe po stroki proglasili za omejevanje razvoja človekove celostnosti in njegove samoupravljalske funkcije.
*
12
Programsko enotnost usn^1 jenega izobraževanja smo skl šali s smernicami zagotoviti obliki enotne vertikalne izgra1 nje programov. Programi s gradijo drug na drugem po stof njah zahtevnosti. To pa ne p? meni, da bi npr. elektroinžei1 moral najprej v celoti obvlada' program za elektrotehnik elektrotehnik pa program ele lJ(j tromehanika. Rešitev iščem0, it|e tem, da bi osrednja program^; y vsebina, ki je temelj stroke.' izbirnimi in fakultativnimi vSt binarni sestavljala različne gramske celote, ki jih uče^jf6 zberejo na posameznih stopnja1 ’]e zahtevnosti kot pripravo za dff "g
ločena dela in naloge.
Smotrno oblikovani progra1® l< morajo omogočiti učencem pr® ip bajanje iz izobraževanja v de'( vt in vračanje v izobraževanje. ’’'P1
tem prehodu jim za vključite^
zahtevnejši program lahko priž ^ namo kot ustrezno izpolnjf1 ™
pogoj z delom pridobljene
kušnje, lahko pa od njih zahtp' varno tudi dopolnitev prejšnl izobrazbe s pomočjo samoiz0 braževanja ali organizirane^ |jti
izobraževanja.	,
Tako bi po posameznih str° M kovnih usmeritvah z osrednji^1 r: programskimi vsebinami 1 , izbirnimi deli sestavljali na p0' ^ sameznih zahtevnostnih stop njcih zaključene programe.	^
oblikovani vzgojno-izobraZ'
valni programi naj bi bili sm° "'s trna in gospodarno zasnovani^
pot za pridobivanje in izpop<
izft
ifll' ^
Smernice urejajo oblikovanje vseh vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja. Kako so v njihovih izhodiščih in načelih zagotovljene permanentnost, prehodnost in programska enotnost?
Mag. JOŽE MIKLAVC: Usmerjeno izobraževanje vključuje vse sistematično organizirano izobraževanje po osnovni šoli ne glede na oblike in način izobraževanja. Zato opredeljujejo Smernice načela za oblikovanje vseh programov za pridobitev strokovne izobrazbe, za njeno izpopolnjevanje in za usposabljanje na delu in z delom. Javna razprava nas je opozorila, da je v osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju in osnutku smernic ostalo strokovno usposabljanje za manj zahtevna dela in opravila zunaj sistema usmerjenega izobraževanja; zato ga bomo v predlogu zakona vključili kot del enotnega sistema pridobivanja strokovne izobrazbe oziroma usmerjenega izobraževanja. Usposabljanje za enostavna opravila in naloge, ki poteka po končani osnovnošolski obveznosti na delu in z delom, pa je v bistvu pridobivanje delovnih zmožnosti in ne strokovne izobrazbe.
Programska zgradba usmerjenega izobraževanja je zamišljena tako, da si lahko vsakdo skozi vse življenje pridobiva strokovno izobrazbo in usposobljenost ter se lahko venomer vrača v izobraževanje za izpopolnjevanje dosežene izobrazbe ali pa za pridobivanje izobrazbe na višji ravni.
njevanje strokovne izobrazb6
Kako poteka priprava vzg0)' Lj no-izobraževalnih program0*' Do kdaj bodo predvidoma p1!' pravljenj programi za sredflr« usmerjeno izobraževanje?
Mag. DRAGO GLOGOVŠEK: Predvideno je, da bo00 uporabniki in izvajalci v poseb nih izobraževalnih skupnosti11 najprej določili število in vrst£ usmeritev in smeri ozironb i*, vzgojno-izobraževalnih Pr°' gramov za pridobitev strokov06 izobrazbe. Na tem tem0*)11 bomo nato, pripravili vzgojni izobraževalne programe. U programih za pridobitev srednj* strokovne izobrazbe bo str0',, kovno delo opravljal Zavod S^jj ht za šolstvo, ki je pripri" ustrezno metodologijo.
Vzgojno-izobraževalne Pr°' grame bodo pripravljali v nek3) zaporednih stopnjah. Do ko06’ novembra naj bi posebne iz0 braževalne skupnosti sprejel temelj za oblikovanje vzgoji10' izobraževalnih programov,^ s tem da bi opredelile vrste in št£' vilo usmeritev, smeri oziroifl* programov. Na tem temelj J bodo nato pospešeno nastaj3*1 vzgojno-izobraževalni progr3' mi. Ce bo delo potekalo po načrtu, bodo predlogi novih progr3' mov pripravljeni do kon£j marca 1980.
Ko bodo sprejeti vzgojno-izobraževalni programi, born6 pripravili tudi predlog izobraževalne tehnologije, potrebne z3 uresničevanje programov, P3 tudi predlog načrta za uvajanj6 in spremljanje novih vzgojno-izobraževalnih programov.
Pogovor pripravil in priredil za tisk
JOŽE VALENTINČIČ
Osrednje mesto v celotni preobrazbi srednjega in visoke ga šolstva ter izobraževanja odraslih v usmerjeno izobraževanje kot sestavni del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji zavzemajo vzgojno-izobraževalni programi. Z vzgojno-izobraževalnim programom delavci v združenem delu določajo smotre, vsebine, načine in pogoje za uresničevanje itsmerjenega izobraževanja. Oblikujejo jih po posameznih področjih združenega dela oziroma strokah tako, da omogočajo pridobivanje in stalno izpo-
polnjevanje strokovne izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje določene vrste in zahtevnosti dela, za vsestranski razvoj delavcev, delovnih ljudi in občanov, za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter za materialni in duhovni razvoj celotne družbe.
Tako zasnovani vzgojno-izobraževalni programi so podlaga za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov ter za uresničevanje vsebinske in didaktično-metodične ter organizacijske preobrazbe celotne vzgoje in izobraževanja po osnovni šoli.
Iz smernic
Na temelju sprejetih družbenopolitičnih in strokovnih izhodišč o preobrazbi vzgoje in izobraževanja sprejema Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije začasne smernice za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrabe, s katerimi zagotavlja skladnost vseh vzgojnoizobraževalnih programov s smotri iri nalogami usmerjenega izobraževanja.
S smernicami so opredeljena vsebinska in metodološka nače-
la, pomembna za oblikovanje in sprejemanje vzgojno-izobraževalnih programov, zlasti pa tista načela, ki jih je treba uveljaviti pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnih programov, da bi se zagotovila enotnost sistema usmerjenega izobraževanja, enakovrednost izobrazbene ravni programov na posameznih stopnjah zahtevnosti, vertikalna in horizontalna povezanost vsebine izobraževanja ter permanentnost izobraževanja.
S tem namenom opredeli
Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije v smernicah za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov zlasti:
—	izhodišča za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov in podlago za določanje vrste in za oblikovanje vsebine vzgojnoizobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe,
—	opredelitev vzgojno-izo-braževalnega programa in načela za oblikovanje sestavin programa,
—	načela za razporeditev
skupne	vzgojno- izobrazbe3 (
osnove v vzgojno-izobražev3* nih programih za pridobit6 strokovne izobrazbe,
—	načela za zagotavlja00 enakovrednega izobrazben0! * standarda vzgojno-izobražev3* j nih programov na posamez01 stopnjah zahtevnosti,
—	načela za stalno posod36 I
1 jan je	vzgojnoizobraževal01 [ ]
programov.
(Iz uvoda v Začasne smerid66 za oblikovanje vzgojno-izobr3" ževalnih programov v usmed6' nem izobraževanju.)
jta višjo raven izobraževanja odraslih
^Inkovitost dopolnilnega izobraževanja lahko po-lSk Jembno zvišamo z andragoškim usposabljanjem preda-Jvateljev
vsj
PrCr	dopolnilnim izobraževa-
ei>|	delavcev in usposablja-
ir pripravnikov se v delovnih ^Sanizacijah ukvarja vse več Jokovnjakov. Med njimi pa je •-j Jp malo takih, ki imajo peda-Sv a‘' an<dragoško izobrazbo, p !V°ie andragoško poslanstvo ‘! javljajo predvsem po intuiciji ni Vzor*h. ki so jih bili deležni svojim šolanjem. Zato se ne • ^mo čuditi, če prevladuje med ^^mi oblikami in metodami tontalno predavanje. Ti preda-pogosto ugotavljajo, da a(> :°sežki njihovega dela niso sora-T^rni z vloženimi napori. Ob ^ši uspešnosti usiha njihova " f^Pravljenost in veselje do izo-iinj ^ževalnega dela.
let • naPrednejših delovnih ko-Sl J'vih, kjer je izobraževalna Uzba močneje razvita, se zave-rio, da bodo pridobili in obdr-strokovnjake pri izobraže-alnem delu le, če jim bodo po-1 da bodo laže in uspešneje
Eden takšnih naprednih cen-FOjj.?v je npr. izobraževalni center 'Ji: labljanske banke. V septembru )ri’ isf3 sv°je predavatelje organizi-seminar, ki ga je izvedel lvod SRS za šolstvo, sektor za poučevanje in razvoj izobraže-
poja ob delu. Udeležilo se ga je tad trideset predavateljev. Na titjr)ern prvem andragoškem semi-ste tjarju so spoznali osnove opera-i/l6®3 naortovanja vzgojno-0, °braževalnega procesa.
le JJstveno je l ^znati cilje
1(1 ta^črtno
alno delo
vzgojno-izobraže-zahteva temeljito
^Znavanje kandidatov. Njihovo rpdznanje in izkušnje in za-
ii‘ Po2na °'Pri
dl p1?''6 dela, ki ga že ali ga bodo v "blodnje opravljali, so temeljno erilo za izbiro učne vsebine, ta p je podrejena ciljem. Če vna-i .j natančno ne opredelimo, .aJ morajo udeleženci ob koncu obraževanja znati in razumeti,
■ atero znanje morajo ustvar-f no uporabljati v praksi, katere TOtnost in navado si morajo )2 ^ti, katere osebnostne lastili te°Sd 'n odnose izoblikovati, ka-re vrednote sprejeti in podob-bomo zelo težko izbrali uezno učno vsebino in še težje rtpilno odmerili ustrezen čas za Pfavnavo posamezne učne : 'de. Pri izobraževanju odraslih 2el° pomembno, da čas kar ajbolj smotrno izrabimo, zato J; Ponavljamo vsebine, ki jo a d^asli že obvladajo, ampak te-3 .'jiteje obravnavamo tiste e Cr*e teme, ki so za delavce naj-1 pdembnejše. Kadar je le mo-^e, oblikujemo pri dopolnil-e,U izobraževanju čimbolj ho-P°gene skupine glede na po-i ,rfjšnje znanje in izkušnje ter 12al>teve dela.
j t PPerativno določeni cilji na-' u^u-iej° izbiro učne strategije. edtem ko za znanje na ravni
pružbeno-politično izobraževanje
^°vi programi, gradiva in pripomočki
, Koordinacijski odbor za druž-enop0iitčno izobraževanja pri j;redsedstvu republiške konfe-ence SZDL Slovenije, ki pove-i vse aktivne dejavnike na P°dročju družbenopolitičnega
jl^aževBnja mladine in odra- _o___r_
Qkt V,rePuE1>ški, je na seji dne 4. pravnih interesnih skupnosti na '0bra t'- obrevnaval nove pro- področju družbenih dejavnosti. 'Oe, gradiva, načrte in pobude Program bo spremljalo širše gra-
za napredek družbenopolitičnega izobraževanja v prihodnjem obdobju.
Republiška konferenca SZDL pripravlja nov program za člane delegacij za skupščine samou-
poznavanja in razumevanja zadošča že informativno predavanje, pa je za operativno uporabno ali celo ustvarjalno znanje treba načrtovati tiste učne oblike in metode, ki kar najbolj aktivirajo udeležence (skupinsko delo, individualne vaje, laboratorijske vaje, problemske razprave, analize primerov ipd.). Uspeh potika je namreč odvisen predvsem od prizadevanja učencev. Čim bolj je učitelj le organizator in usmerjevalec učnega procesa, tem bolj so učenci aktivni in motivirani za delo. Če imajo le vlogo poslušalca kmalu splahni njihovo zanimanje za učno vsebino, saj ob samem predavanju ne morejo dokazovati in razvijati svojih sposobnosti. Seveda pa je osnova za uspešno delo učencev kakovostna razlaga.
KAKO IZOBRAŽEVATI
Na seminarju so predavatelji Ljubljanske banke spoznali ne le, kako načrtujemo obravnavo po posameznih učnih korakih, temveč tudi, kako izvajamo pouk. Seznanili so se z značilnostmi dobre razlage, ki naj učence pritegne, jim kar najbolj olajša razumevanje in skrajša čas učenja. Razlago največkrat povezujemo z demonstracijo, zlasti ob vse večjih možnostih, ki jih dajejo sodobna avdiovizualna sredstva. Sodoben pouk se ne ustavi le ob informaciji (razlagi), temveč se nadaljuje v uporabo novih spoznanj, v uporabo na konkretnih zgledih iz prakse, v vaje in utrjevanje, v analize, sinteze in vrednotenje spoznanega.
Dejavno sodelovanje učencev omogoča sprotno vrednotenje uspešnosti. Njihove naloge individualne ali skupinske in razprave usmerjajo učiteljevo nadaljnje delo, uspehi pa spodbujajo tudi učence. O pridobivanju povratne informacije in vrednotenju izobraževanja razmislimo že pri načrtovanju dela.
Ker cilj seminarja ni bil le informirati, temveč tudi usposobiti predavatelje za operativno načrtovanje vzgojno-izobraževal-nega procesa, je delo na seminarju potekalo skladno s teorijo, ki so jo udeleženci spoznavali. Razlagi ob grafoskopskih prosojnicah posamezne faze v načrtovanju vzgojno-izobraževal-nega procesa sta sledila skupinsko delo in plenarna razprava. Udeleženci so v skupinah načrtovali konkretno učno enoto in s tem sproti ustvarjalno uporabljali novo znanje.
Na koncu seminarja so kritično ocenili dosedanje delo in ugotovili, da bodo morali v marsičem korenito spremeniti staro prakso. Poglavitno je, da jim za to ne manjka pripravljenosti pa tudi ne zanimanje za nadaljnje andragoško-didaktično izpopolnjevanje.
MILENA MALOVRH
divo v obliki priročnika, ki bo obsegal: izkušnje z delovanjem samoupravnih interesnih skupnosti, normativno ureditev posameznih področij družbenih dejavnosti, svobodno menjavo dela ter načrtovanje in samouprano organiziranost v svobodni menjavi dela, uresničevanje delegatskega sistema in odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih ter druga načelna in aktualna vprašanja.
Zveza delavskih univerz Slo-, venije in dopisna delavska univerza Univerzum pa pripravljata k najpomembnejšim temam, namenjenim usposabljanju in izpopolnjevanju članov delegacij in drugih družbenih delavcev, zbirke prosojnic, s kateimi bo mogoče ponazoriti in poživiti obravnavo teh tem tako na seminarjih kot pri pouku samoupravljanja s temelji marksizma v srednjih šolah in pri podobnih predmetih na višjih in visokih šolah.
Predavateljem in učiteljem s področja družbenega izobraževanja ter drugim pedagoškim in
andragoškim delavcem bo v pomoč tudi posebna teoretična priloga Komunista, katere vsebinsko zasnovo je pripravil Marksistični center pri CK ZKS. Priloga naj bi izhajal občasno v revijalni obliki ter naj bi v kratkih in poljudnih, vendar teoretično poglobljenih prispevkih obravnavala aktualna vprašanja na vseh družbenih področjih, tudi na področju vzgoje in izobražev-nja.
Družbenopolitičnemu izobraževanju bo namenila precej zanimivih oddaj tudi ljubljanska televizija. Med drugim pripravlja več aktualnih oddaj o delegatskem sistemu, njegovem mestu v samoupravni socialstični demokraciji, o njegovem delovanju v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter o metodah in oblikah dela delegacij.
Center za družbenopolitično izobraževanja Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo pa pripravlja tudi seminarje za predavatelje družbenopolitičnega izobraževanja.
J. V.
Ksenija Doič: Okna v stari šoli, 7. razr. osn. šola A. T. Linhart Radovljica
Vraščanje v enoten sistem
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH PRED NOVIMI NALOGAMI
Vraščanje izobraževanja odraslih v enoten sistem usmerjenega izobraževanja, njegove aktualne naloge in razvojne možnosti — to bo vsebina strokovnega posvetovanja, ki ga'pripravlja za prihodnji mesec slovensko andragoško društvo. Posvetovanje bo ob pravem času, saj bo prav gotovo vplivalo na oblikovanje temeljev novega sistema usmerjenega izobraževanja in vzgoje, opozorilo na odprta vprašanja in ovire pri vključevanju tega, doslej pogosto zapostavljenega in preveč ločenega vzgojno-izobraževalnega področja, prispevalo pa bo tudi k usposabljanju pedagoških in andragoških delavcev za nove naloge pri uvajanju in razvijanju usmerjenega izobraževanja ob delu.
Posvetovanje bo predvidoma obravnavalo predvsem tele teme:
— Izobraževanje odraslih v enotnem sistemu usmerjenega izobraževanja in vzgoje
— Izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev v OZD
— Usmerjanje zaposlenih v
nadaljnje izobraževanje — Normativno urejanje izobraževanja delavcev v OZD — Preobrazba izobraževanja odraslih v srednjih šolah — Študij ob delu na visokih šolah
— Organizacija stalnega strokovnega izpopolnjevanja delavcev
— Delavske univerze v usmerjenem izobraževanju — Razvoj andragoške teorije pri prehajanju v enoten sistem usmerjenega izobraževanja.
Z bogato in aktualno vsebino bo posvetovanje privabilo gotovo širok krog udeležencev iz vseh vrst šol, z delavskih univerz, iz kadrovskih in izobraževalnih služb ter izobraževalnih centrov v OZD, iz strokovnih služb, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Mnoga vprašanja dajejo dovolj snovi za skupno razpravo, ki naj bi izoblikovala enotna stališča o tem, kako naj postane izobraževanje odraslih enakopraven in enakovreden del enotnega sistema izobraževanja in vzgoje ter v njem uspešno uresničuje mnogotere nove naloge, značilne za družbo, ki se nenehno uči.
J. V.
Uvajanje v delo
Zasnova proizvodno-tehničnega vzgojno-izobraževalnega programa v usmerjenem izobraževanju
Uvajanje proizvodno-tehničnega vzgojnoizobraževalnega področja v skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo na začetku usmerjenega izobraževanja je izredno pomembno za načrtovanje preobrazbe vzgoje in izobraževanja, celotni programski sestavi pa daje popolnoma novo vrednost. V SR Sloveniji prvič uvajamo postopno in organizirano delovno in politehnično vzgojo in izobraževanje za vse srednješolce. Delovna in politehnična vzgoja in izobraževanje sta danes sestavina vsake izobrazbe. Uresničevati bi se morala v vseh oblikah in stopnjah vzgoje in izobraževanja (od predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja do visokošolskega in podiplomskega izobraževanja).
Vzgojno-izobraževalne vsebine proizvodno-tehničnega pouka omogoča (glede na usmeritev, ki si jo je učenec izbral) spoznavanje tehnično-tehnolo-ških procesov in delovnih postopkov v posameznih proizvodnih in drugih družbenih dejavnostih, ravnanje s stroji, orodji, instrumenti in drugimi napravami. Program zajema vsebine, ki naj zagotavljajo, da bodo učenci razumeli znanstvene osnove in zakonitosti tehnike in tehnologije, organizacijo dela in družbenoekonomske odnose v proizvodnih in drugih delovnih organizacijah. Učenci spoznajo delovne razmere in elemente dela v njihovi funkcionalni povezanosti in odvisnosti v neposrednem delovnem procesu.
Temeljna naloga proizvodno-tehničnega vzgojno-izobraževalnega dela je uvjati učence v delo, v organizirano in smotrno dejavnost, ter načrtno razvijati delovne navade. Pri proizvodni in delovni praksi spoznava učenec možnosti za uresničevanje znanstvenih in tehničnih načel v neposrednem delu ter povezanost in odvisnost umskega in fizičnega dela. Učenec spozna pomen dela za razvoj svobodne osebnosti, za svoje enakovredno uveljavljanje v družbi ter za materialni in kulturni napredek družbe.
Proizvodno-tehnično področje omogoča tudi pridobivanje temeljnega (za panogo značilnega strokovno teoretičnega in praktičnega znanja in spretnosti ter spoznavanje značilnosti tipičnih del in opravil v izbrani gospodarski ali družbeni dejavnosti: to bo omogočalo učencem določno poklicno odločitev in pripravo za vključevanje v združeno delo. Poleg tega jim bodo to znanje in spretnosti omogočili da bodo sodelovali v tehničnih dejavnostih v prostem času.
VSEBINSKA ZGRADBA PROGRAMA
Proizvodno-tehnično vzgojno izobraževalno področje vključuje:
—	osnove tehnike in proizvodnje (po 3 ure tedensko v 1. in 2. letniku, ali skupaj 210 ur),
—	strnjeno proizvodno in delovno prakso učencev (po dva tedna v L in 2. letniku).
Proizvodno-tehnično vzgoj-no-izobraževalno področje se razlikuje od klasične zgradbe šolskih predmetov. Pri proiz-vodno-tehničnem pouku gre za povezanost vzgojno-izobraževal-nih vsebin, ki imajo za osnovo delo ter povezovanje teh vsebin s proizvodnim in drugim družbeno potrebnim delom. To pomeni novo kakovost v samoupravni socialistični vzgoji in izobraževanju, ker vključuje delo kot nenadomestljivo sestavino vzgojno-izobraževalnega proce-
V celotnem sklopu proizvodno-tehničnega področja (programa in pouka) moramo uveljaviti načelo povezanosti fizičnega dela z znanstvenimi, tehničnimi, tehnološkimi, organizacijskimi in družbenoekonomskimi kategorijami: vse to omogoča intelektualizacijo proizvodnega in drugega družbeno potrebnega dela (povezanost in odvisnost umskega in fizičnega dela).
METODOLOGIJA
PROGRAMIRANJA
Metodologija programiranja proizvodno-tehničnega vzgojno-izobraževalnega področja je dokaj specifična (neklasična). Na prvi stopnji smo oblikovali
samo splošni program (temeljno programiranje), v katerem so samo načelno določene vzgojno-izobraževalne vsebine, ki opredeljujejo proizvodno-tehnično področje. Na temelju tega programa izdelujemo zdaj usmeritvene programe (diferencialno programiranje) za posamezne gospodarske in negospodarske dejavnosti. V ta namen smo razvili posebno tehniko in inštrumentarij za programiranje (programsko matrico). Zadnja stopnja tj. operativno programiranje, pa bo dala konkretne in izvedbene programe. Na temelju katerih bodo lahko šole organizirale in uresničevale vzgoj-no-izobraževalni proces. Na vseh stopnjah pa si prizadevamo za celotnost ter horizontalno in vertikalno povezanost vzgojno-izobraževalnih vsebin (interne in eksterne soodvisnosti, to so zveze programskih vsebin v okviru predmeta in zveze z drugimi predmetnimi področji). Ob tej diferenciaciji zahtevamo v izvedbenem delu najustreznejšo individualizacijo pouka.
IZVEDBA PROGRAMA
Delno se bo program proizvodno-tehničnega vzgojno-izobraževalnega področja (zlasti program osnov tehnike in proizvodnje) lahko izvajal v šolskih delavnicah, ki jih je treba opremiti na temelju izdelanih normativov. Toda izvajanje programa proizvodno-tehničnega pouka, zlasti proizvodnega dela, ne more potekati samo v učnih delavnicah, ampak predvsem v drugih organizacijah združenega dela, pri čemer je treba povezati izobraževanje z dejanskim proizvodnim in drugim družbenim delom, kar bo omogočalo učencem hitrejše vključevanje v delovni proces določene družbenoekonomske dejavnosti.
Pri proizvodni in delovni praksi učenci uporabljajo in preverjajo pridobljena teoretična in praktična znanja v skladu z izbrano usmeritvijo.
Proizvodna in delovna praksa se lahko uresničuje v različnih proizvodnih in drugih organizacijah združenega dela glede na regionalne razmere in tehnič-no-tehnološke možnosti.
Proizvodna in delovna praksa se lahko izvaja strnjeno dva tedna v letu ali v vsakem semestru (polletju) po en teden. Pri izvedbi proizvodne in delovne prakse se bodo vzgojno-izobraževalne organizacije povezovale z ustreznimi delovnimi organizacijami ter se z njimi sporazumele o načinu in pogojih izvedbe te prakse.
KADROVSKI POGOJI ZA IZVEDBO PROGRAMA
Ker je ureditev kadrovskih pogojev, tj. priprava učiteljev za uresničevanje proizvodno-tehničnega pouka, urgentni problem in pogoj za to, da lahko proizvodno-tehnični pouk poteka, bo treba temu problemu posvetiti vso pozornost. Učitelje in inštruktorje za to področje bo treba načrtno izbirati in čimprej strokovno, didaktično in metodično usposobiti. Zato je treba takoj začeti načrtovati pa tudi izvajati, dopolnilno izobraževati in usposabljati učitelje in inštruktorje za proizvodno-tehnični pouk.
V prihodnje pa moramo organizirano (redno) izobraževati in usposabljati pri posameznih kadrovskih šolah učitelje proizvodno-tehničnega pouka v usmerjenem izobraževanju.
FERDO REČNIK
Odtujenost v Murnovi poeziji
... Murn ne išče izhoda iz odtujenosti samo v individualni notranji svobodi, ki ostaja v zadnji doslednosti le abstraktna vrednota, zgolj načelo, ne življenjska praksa. Kompleks odtujevalnih tendenc se pri njem srečuje z različnimi držami duševnega življenja. Redko poskuša lirski subjekt preseči lastno osamljenost z obujanjem religiozno poetičnih spominov. Pogosteje kot v to smer beži pesnik iz osamljenosti v erotiko. Omembe vredna posebnost tega njegovega prizadevanja po samoudejanjenju je, da ne izraža toliko prošnje po ljubezni kot željo, da ga dekle odreši samote. V enakem položaju zna pesnik ostati celo na ravni neobvezne igre, saj je znano, da prihaja ljubezensko čustvo pri njem nekajkrat v nasprotje s težnjo po individualni nezavezanosti, kar ponovno priča, kako pomembna sestavina njegove podobe sveta je svoboda.
Če v teh primerkih pesnik spodbujen od občutja odtujenosti išče možnosti za premagovanje tega občutja, za stik s svetom, pa imamo številne pesmi, iz katerih je razvidna težnja v nasprotni smeri: od človeka v samoto, v naravo. Odločilnejša kot negativne ljubezenske izkušnje, pomembnejša pri oblikovanju pesnikove temeljne orientacije v svetu so pri tem srečanja s človekom. Nikoli Murn ne izpoveduje tako doslednega skepticizma kot v zadnjem letu in pol svojega življenja, pa tudi pri drugih predstavnikih naše moderne ne najdemo izražene take nevere v človeka kot npr. v pesmih Ti sam si drag si. Slovaška, Zapuščena pija, Pojdem, pojdem. Izhodiščno spoznanje, ki smo ga odkrili že v zgodnjih pesnikovih verzih in ki trdovratno živi v nje-
govi zavesti do konca, je spoznanje o čustveno reduciranem človeku. Človek ima razum, svobodno voljo, nima pa srca, medtem ko pesnik lahko uresničuje svojo avtentičnost predvsem s čustvom'. Tu stoji pregrada, ki deli pesnika od sveta, mu zapira možnost občevanja z njim in ga hkrati ovira, da bi odejanjil celovitost lastne osebnosti. Zunaj dialoga z življenjem ostaja temeljni del njegove eksistence: osamljeno »srce brez utehe«, »srce brez nad«. Končna razvojna stopnja tako reduciranega sporazumevanja s svetom pripelje do radikalnega solipsizma. Izpoved Ti si sam si drag si kaže, da se na trenutke pretrgajo sploh vse vezi med človekom in okoljem ter da ostane pesnik absurdno zavezan zgolj samemu sebi. Sam si umišlja vse tisto, česar nima: bližino sočloveka, ljubezen, trdno pripetost na rod, na starše.
Zdaj se nam v pravih razsežnostih pokažeta tudi pomen in vloga narave v Murnovi liriki. Zgrešeno je namreč misliti, da gre pri pesniku ali samo za pasivno sprejemanje čutnih, tj. objektivnih dejstev iz narave ali nasprotno samo za prilagajanje podob iz narave lastni subjektivnosti. Korespondiranje izpove-dovalca z naravo kaže tako prepletanje, da pogosto težko ločimo zunanjo pobudo od intimnega dogajanja, postransko od pomembnega. Prve poskuse v preseganju odtujenosti in samote izražajo npr. tiste pesmi, ki predstavljajo izpovedovalca v naravi, vendar se v tem položaju subjekt še ne odpira čutnim vtisom pokrajine. Izločen iz tenko-slušnega snovanja narave doživlja zgolj samega sebe, identificira zgolj lastno osamljenost — »samega sebe tam slušam,/sebe in
Osemdeset let prof.
IVntona
Slodnjaka
Profesor Anton Slodnjak praznuje letos osemdesetletnico. Pot skozi življenje se je začela 13. 6. 1899 v Bodkovcih v Slovenskih goricah. Vodila je v klasično gimnazijo v Maribor, odtod pa na vseučilišče v Ljubljano in Krakov. Sledilo je poučevanje na trgovski akademiji, delo na oddelku za strokovno šolstvo pri ministrstvu za trgovino in preskrbo v Ljubljani, triletno pedagoško delo na vseučilišču v Zagrebu, devet let tesne povezanosti s slušatelji slavistike na ljubljanski univerzi, od leta 1961 do 1965 obsežen krog predavanj iz jugoslovanske književnosti in slovenskega jezika na univerzi v Frankfurtu ob Maini. Dve desetletji delovnega pokoja v Ljubljani. Dve svetovni vojni. Preganjanje in zapor zaradi sodelovanja z OF; časi, ko je življenje viselo na nitki in toliko da je okupatorjeva roka ni za večno pretrgala.
Življenjskih odločitev in usodnih korakov je bilo še mnogo mnogo več. Toda pomembna je Človeška podoba. Ta je klena in iz enega kosa; podoba človeka, ki tudi v majhnih stvareh vidi njihovo veliko vrednost.
Anton Slodnjak je znanstvenik in umetnik: slovstveni zgodovinar, kritik in pripovednik. Njegovi članki, razprave in kritike so objavljeni v uglednih domačih in
tujih revijah. Piše o vseh obdobjih naše slovstvene preteklosti. Pozna jo do najmanjših podrobnosti, pred poslušalce in bralce pa jo razgrinja v razkošen panoramski pregled detajlov in celote, dogodkov, vzgibov in najrazličnejših družbenih silnic. Znano je njegovo uredniško delo s podrobnimi komentarji, uvodi in biografijami. Uredil je delo Franceta Prešerna, Frana Levstika, Frana Erjavca, Frana Milčinskega, Stanka Vraza, Ivana Prijatelja..., izdal Pregled slovenskega slovstva (1934), Študije in eseje (1966), Slovensko slovstvo (1968), Obraze in dela slovenskega slovstva (1975) in v nemškem jeziku napisano zgodovino slovenske književnosti (1958). Romani Neiztrohnjeno srce, Pogine naj pes in Tujec pa so Slodnjakova umetniška izpoved o Prešernu, Levstiku in Cankarju.
Ali je osemdeset let življenja dolga in utrudljiva pot? Profesor Slodnjak bi na to vprašanje brez dvoma odgovoril z zanj značilno odrezavostjo. In naj je dolga naj js kratka, pomembneje samo to, ali je izpolnjena z vztrajnim in poštenim delom. Slodnjakova je. Odprta je še dalje. Jubilant naj po njej stopa čil in zdrav!
B. G.
Prišla je jesenska noč §
Prišla je jesenska noč, proč je moje spanje, -misli mrb obupujoč, kdo se zmeni zanje?
to
Prišla je jesenska noč, proč je moje spanje. — Jaz sem topol samujoč, ki ne seje in ne žanje!
1(1
m m ir
Slovaška
l > ■ m

/v

Ko vračam v mraku se domov, pa breze me pozdravljajo, od mene vetri se poslavljajo, ker jaz poznanec sem njihov.
dš(
'■list
»Mii
s
'izr,
^02
'»Šk
Na
Ob simpoziju o Josipu Murnu	_____
Vsa živa mi, neživa bitja zde takrat srcu se sorodna, le človek ne —
Razum ima pač, prosto ima voljo, a srca ne...
In boljši vetri so po polji in boljše breze na pomolji!
Ite
Na
Us
No
lila
N
N-
'M.
(Zbrano delo I, 1954)
Nt
"ia.
Ne
žalost brez mej.« Druga stopnja v pesnikovem razmerju do narave že napoveduje vsaj navidezno objektivizacijo njegove intimnosti. Pesnik se v neki meri integrira z življenjem narave, vendar še zdaleč ne tako intenzivno, da bi iz območja doživljanja izključil položaj odtujenosti.
Še naprej gre lirski subjekt v tistih, ne tako redkih izpovedih, ki izražajo intencionalno razmerje do narave, silovito težnjo po harmoničnem sožitju z njo. Od pokrajine pričakuje pesnik »drugo življenje«, v njej upa najti »moč«, ne nazadnje »pravo domovino«. Zadnjo obliko v ra-
zmerju do narave pa izoblikuje pesnik v trenutkih dokončnega dvoma nad človekom, v stanju skrajne odtujenosti. Krhki, subtilni dojmi, predvsem pa intimna bližina pokrajine označujejo te impresionistične pesmi. Če znotraj njih redko najdemo same vtise iz zunanjega sveta, vtise, ki niso obremenjeni z eksistencialnim izkustvom, dokazuje ta posebnost Murnove poezije, kako dosledno posega pojav odtujenosti v celotno njegovo duševno življenje, tudi v njegovo razmerje do narave, kolikor pesnikova čustvena afiniteta do pokrajine in kmečkega podeželja sploh ni samo oblika njegove bivanjske stiske.
V Murnovi liriki smo tako odkrili ne samo stalno, temveč tudi kontinuirano navzočnost pojava odtujenosti, kar dokazuje, da gre za eno osrednjih tem pesnikove umetnosti. V začetku se osamljenost kot najbolj značilna oblika odtujenosti, ob njej pa tudi brezdomstvo, brezdomovin-stvo in tujstvo pojavljajo v poeziji ločeno, brez povezave z izpovedovanjem intimnejšega življenja pesnika. Že kmalu pa se odtujenost lirskega subjekta razraste v celotnejši, dinamičen notranji proces. Ta proces se po eni strani razvije v samoodtujenost. Nastopijo situacije, ki trgajo izpovedovalca od doživljanja last-
nega čustvenega nemira in mu hkrati zapirajo komunikacijo 5 svetom na ravni emocialnega odzivanja. Po drugi strani pa začne ta proces posegati v vse poglavitne teme pesnikove lirike’ Murnova odtujenost postane vse bolj kompleksen pojav, izraz njegove globlje bivanjske krize. Utemeljena je tako v individualnih danostih — npr. v nezakonskem rojstvu — kot v individualnih hotenjih — v doživljanju narave, v erotiki, spoznavanju človeka — nič manj pa v družbe-no-zgodovinskih okoliščinah. Osamljenost lirskega subjekta seveda ni samo negativno stanje, temveč skriva v sebi tudi nasprotne možnosti. Tukaj imajo
Poj,
N
N:
Ns
P
laži
StVc
izvor težnje po preseganju odtujenosti, tu se začenja vračanje k . samemu sebi in uresničevanje 1
lastne izvirnosti. Ena pozitivnih rj
manifestacij odtujenosti, če ne
kar oblika dezalienacije je peS'
. Wo
nikovo ustvarjalno sprejema- p nje samote, njegovo razvijanje I
lastne individualnosti v njej. Ref L poteka to iskanje lastne podobe zunaj malomestnega intelek- » tualnega poprečja in samozadovoljstva, ’ tak pesnikov položa) lahko razumemo kot nestrinjanje z okoljem ali pa tudi že kot pasiven odpor zoper provincialno resničnost meščanskega sveta. N
FRANCE BERNIK
Prežihov
Voranc,
pisatelj
in
revolucionar
»Dajte najprvo ljudstvu kruha«
Ob odkritju spomenika na Preškem vrhu
»Lovra Kuharja, partijskega delavca in revolucionarja, ni mogoče ločevati od Prežihovega Voranca, pisatelja in kulturnega delavca. Obe dejavnosti tega izrednega človeka izhajata druga iz druge oziroma se med seboj prepletata. Vedno je hotel po svojih močeh prispevati k delavskemu gibanju, vendar se je zavedal, da prispeva največ s tem, ko piše in ko riše življenje tistih, ki niso bili nič, da bi nekoč postali vse. Rekli bi lahko, da je dozoreval in rastel istočasno, kot je dozorevala in rastla naša politična zavest, ki se je utrjevala s karde-ijevsko širino in s programom KPS.
zato, ker je našel za vse to ljudsko vrenje in pehanje visoko umetniško obliko. A prav ta njegova umetniška oblika nas je pretresla in obogatila vest in zavest ljudskih množic.
Prežihov prihod v slovensko literaturo sodi namreč v čas, ko je fašizem že stegoval roke po naši zemlji. Vse, kar je bilo pri nas resnično naprednega, je v Prežihu začutilo silovitega borca za našo svobodo.
Nekega zimskega jutra sem iz tovarne prevažal smeti na obširno, smrdljivo smetišče. Vselej, kadar sem pririnil polno samokolnico izza obzidja, se mi je zdelo, da je na drugem koncu smetišča nekaj smuknilo v grmovje. Končno se mi je vse skupaj zdelo preneumno in sklenil sem priti stvari na jasno. Skril sem se za zid in pazil. Dolgo ni bilo ničesar in mislil sem že, da je vse skupaj le obmama. Kar se je jelo na sumljivem mestu majati vejevje, razdvajati se, in iz grmovja sta stopila fantek in deklica, oprezno in boječe. Pričela sta pobirati koščke lesa, oglje, papir in vse to vezati s pripravljenimi vrvicami v male snopke. Deklica je medtem zapazila blizu zidu velik kup lesnih smeti, oblancev in drugih takih odpadkov od mizarskega dela, in opozorila je fantka na to. Varno sta se ozrla okrog, potem sta skokoma pridirjala h kupu in jela hlastno grabiti po njem. Tedaj sem stopil iz skrivališča in ju zalezel.
Sklonil sem se. k nji in jo dvig"
nil.
N
Ljudstvo ga je začelo sprejemati, brati, razumeti. Zakaj Prežihov Voranc, ki je s svojimi novelami v Sodobnosti opozoril nase vso slovensko kulturno javnost in s svojimi spisi, zlasti s Samorastniki, stopil v sam vrh slovenske literature, si tega ugleda ni pridobil zato, ker je zajel kmečko življenje v vsej njegovi družbeni problematiki, pač pa
Prežihovega Voranca smemo imenovati v eni sapi z našimi najboljšimi imeni, je zapisal poet naše revolucije Oton Zupančič. Samo še Cankar je znal tako prikazati mater, njeno ljubezen do otroka in otroško ljubezen do nje, edini Prešeren je zmogel pri nas tako lepoto in domislim se Groharja, ki je pri nas prvi občutil veličastnost kmečkega dela.«
(Iz govora MITJE RIBIČIČ A ob otvoritvi spomenika, Delo 15. 10. 1979.)
»Kaj delata tukaj?« sem se zadrl nad njima, navidezno hud. Odrevenela sta in me pogledala preplašeno. Bolj lokavi fantek se je kmalu zavedel, stisnil šop oblanja pod pazduho in zdirjal proti grmovju, kričeč:
»Beži, Manči... beži, Manči.. .«•
Deklica se ni ganila z mesta. Zgrudila se je na tla, zajokala na glas in proti meni sta se dvignili tanki modrikasti ročici. V.krčevit jok so se pričeli mešati.pretrgani in proseči vzkliki: »Ne tepite... prosim, ne tepite... oh, ne, ne...«
»Ne boj se, dete, in ne jokaj,® sem ji jel prigovarjati. »Ne storim ti hudega.«
»Ali me ne boste tepli?« je zacvilil bolehen, trepetajoč glasek-, .
»Ne bom te — samo povej mi- £ zakaj nabiraš te smeti.«
»Oh!« je vzdihnila deklica, nekoliko pomirjena.: »Morava nabrati drv, da bo mama skuhal«1 kavo. Nima drv, pa naju je zag' čj nala ponje. Sosedovi so nama p:ltrd; pravili, da se tukaj lahko dobej" he prišla sva jih iskat.«	Ni
»Kaj pa oče, ali ne skrbi z1 Bor drva?« sem vprašal.	Kr,
»Oče...!« je šepnila deklic3 boječe, »... da... on ne skrbi-K) Mama mora in midva z bratceitt j Danes nama je rekla, da se n£ po smeva vrniti brez drv... sice(fil; bova tepena.« In deklica je vno-fej vič krčevito zajokala.	k
Zgrozil sem se in žal mi je bij0 fo vprašanja. Izpustil sem deklicoi11 te stekla je za fantičem. In še vedn° |ei so mi zvenele jokajoče besede p° In ušesih, spremljane od kope misli* in polnih anarhije.	Po
»— Ne vrnita se... prej, d" , ! prineseta...« Ha-ha-ha! Zdele žal se mi je, da slišim in gledam ro- n ganje v obraz prosvetljenstvu In veka, očito roganje vsem moder- I nim in nemodernim pedagogom, ali ki s svojimi veleumi orjejo celin0 it; na vzgojeslovnem polju in se ču- te dijo, od kod tolika spačeno5* te sveta.	Pc
»... Dajte najprvo ljudstvu is! kruha in potem...« toda mirujte ij misli, to je punt.
Lovro Kuhar-Prežihov	't*
Voranc, Zbrano delo I.
šola kot oblikovalka samoupravne politične blture
, Sola kot zahteva moderne in-.^trijske družbe, pa tudi kot “ika organiziranega izobraže-9nja in vzgajanja vseh preteklih Rednih družb — je bila vse-u°2i pomembna sestavina ideo-J^kega aparata države. Prek nje s je vcepljala zavest o neob-!?tni kontinuiteti danega politega sistema. Zato je nasto-Pla v vlogi dejavnika nacionalne ■tgracije in družbene homoge-pacije in je bila nemalokrat de-^sko negativni politični sociali-^°r, na primer, če je zagovar-in vodila asimilacijo narod-j^hiih manjšin, s težnjo k tako tnovani nacionalni integraciji ^ Danes šole ne obravnavamo tfežno kot posredovalko zna-!a- Želimo, da bi postala dejav-lt: spreminjanja družbenih ra-ter. Zato tudi idejnosti šole ne ^Jntujemo več togo v smislu vVzgoje za sistem«, ampak kot Sojo za kritično vrednotenje in /tjo za napredne socialistične TOtnembe.
fotrebujemo socialistično an-pOrano šolo na naprednih znan-tnih temeljih, kakršne nam v ^inskem in metodološkem "Sledu odpira marksistična tnost o družbi. Zahtevnost in ^Pletenost njene vlo^e je zlBsti v da takšna šola ne usposablja človeka za prilagajanje novim ^Ukam in odnosom politične . pditve, ampak se v njej vgraju-1° elementi v dolgotrajno rcobrazbo človeka iz bitja za-cništva v aktivno družbeno 'ie — v politični subjekt, j poti preobrazbe sodobne .Ie v socialistično samoupravno Sažirano vzgojno-izobraže-ano organizacijo, v temeljnega "Stičnega socializatorja sa-°Upravne osebnosti, se nam ^Pira pogled na dva ključna ^cesa. Lahko bi tudi rekli, da to dva osrednja pogoja ''Sne preobrazbe, ki pa je niti .dagoška teorija niti pedago-Praksa ne spremljata z do-i0‘J pogumnimi in preučenimi ^taki. Gre za uveljavljanje 'ctica kot subjekta vzgoje ter .. °dpiranje šole navzven, za Ro vraščanje-v krajevno oko-ler preostalo združeno delo.
.^enec
dfiJEKT vzgoje
L^rvi proces je navezan na ce-Jdost sprememb notranjih “aosov v šoli
s
o-
a-
k-
ii.
a,
/a
la
ii
v notranji pe-'Soški klimi — oziroma spre-Jatb tistega, kar so nekdaj v i^letn smislu poimenovali z ^om »pedagoški režim«, j anes ugotavljamo že nesporne "Ctnembe v notranjem peda-“skem vzdušju šole, seveda v -?0gih odtenkih glede na P°šno razvitost samoupravnih
^ ater in odnosov v vzgojno-braževalni organizaciji zdru-"aga dela. Temeljni kriterij
teh sprememb je nedvomno samoupravni položaj učenca v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Za pedagoško teorijo je še posebno pomembna natančnejša opredelitev načela »učenec kot subjekt vzgoje«, in to ne toliko v pomenskem smislu, kolikor z vidika, kako bi se to načelo v vzgojno-izobraževalni praksi lahko ip moralo uresničevati. Važnejše kot opredeliti, kaj to načelo pomeni, kaj to je, je pokazati, kdaj to je, v kakšnih okoliščinah pouka in vzgoje je uče-nec resnični subjekt vseh proce-sov. Omenimo naj le nekaj pogojev za uresničevanje tega temeljnega načela, ki jih razvitejša vzgojno-izobraževalna praksa ponuja že v dosti primerih, a vendarle premalo, da bi jih lahko razglasili za univerzalno obeležje našega vzgojno-izo-braževalnega dela.
Predvsem je treba opozoriti na pravo poplavo verbalizma, poenostavitev in formaliziranja ob tem načelu, pa tudi na primere ke nepreživete avtoritarne represivne vzgoje učenca. Da so ti pojavi v nasprotju in globoko rušijo omejeni postulat socialistične samoupravne pedagogike, ni treba še posebej poudarjati. Povrnimo se rajši k pozitivni alternativi, ki si počasi, a vendarle vztrajno krči pot v šolski prostor. Ogrevajo jo s svojim žarom posebej tisti pedagogi, ki so globoko doumeli humanistični smoter vzgoje za samoupravljanje in ki so v prvi vrsti sami humanisti in angažirani samoupravljalci.
Učenec se lahko uveljavlja kot subjekt vzgoje tedaj, če mu je zaupana ustrezna vloga pri organizaciji notranjega življenja in dela šole in če lahko vpliva tudi na širša vprašanja prosvetne politike in samoupravljanja v šolstvu, nadalje, kadar je pouk zasnovan na aktivnih metodah dela in povezan z življenjem in ko teče vse življenje mladih v šoli ob ustrezno razumljeni in uresničevani mentorski vlogi učiteljev in drugih zunanjih sodelavcev šole. Učenec je aktiven subjekt v procesu pouka tedaj, kadar ima razvit interes in možnost za:
—	sodelovanje pri programiranju vzgojno-izobraževalnega dela, pri razčlenitvi in konkretizaciji učnih načrtov;
—	aktivno vlogo pri pripravi in izvedbi učne ure;
—	sodelovanje pri preverjanju in javnem ocenjevanju znanja ter celotnega odnosa njega samega in sošolcev do dela;
—	udeležbo pri oblikovanju in sprejemanju pravil in norm življenja razredne ih šolske skupnosti učencev;
—	sodelovanje pri pripravi in izvedbi šolskih ekskurzij in delovnih akcij;
—	programiranje in vodenje prostovoljnih interesnih dejavnosti, od mladinskih ur, krožkov in klubov do društev ipd.;
—	sodelovanje pri upravljanju šole z vključevanjem v delegacije, svet šole, zbore uporabnikov v enoti ali temeljni samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje, v razne komisije in delovna telesa ipd.;
—	vključevanje v samoupravno življenje v krajevni skupnosti ter v upravljanje društev in družbenih organizacij.
Na mnogih šolah se pogosto pohvalijo s tako imenovanim samoupravnim dnevom, ko naj
bi učenci dobesedno »prevzeli« šolo in se šli samoupravljanje. To naj bi bila zelo konkretna šola samoupravljanja!? Da, res bi bila, če bi to ne bil poseben dan v letu, ampak šolski vsakdanjik. Ko ta dan mine, se običajno povrne življenje v šoli na stare, utečene tirnice. Prav gotovo so lahko tudi takšne in podobne oblike »učenja političnih vlog«, kot bi temu dejali v jeziku politične antropologije, uspešne in spodbudne za oblikovanje interesa mladih za samoupravljanje. Samo brez zgoraj decidirano naštetih nepogrešljivih sestavin v samoupravni vsebini, odnosih in organizacij notranjega šolskega življenja in dela ni nikakršnih osnov za dejansko uveljavljanje načela učenca kot subjekta vzgoje.
SKOZI
šolsko
okno
Didaktično-metodična prizadevanja sodobne šole
Pri nas še vedno najdemo podcenjevanje didaktično-me-todične strani pouka, prepričanje, da je učna snova vse, metoda in organizacija pouka pa kar njena danost. Toda ob izkušnjah in raziskovalnih rezultatih, ki potrjujejo, da je večkrat pomembnejše, kako se učenci nečesa učijo, kakšna je narava njihove dejavnosti, kot pa česa, kaj se učijo, postajajo takšni pogledi vse bolj anahronistični. Med didaktično-metodičnim stilom pouka in vzgojno-izobraže-valnimi rezultati obstaja visoka pozitivna korelacija.
Osrednje didaktično vprašanje je, kako učenca pristneje motivirati za učno delo in kako ga čimbolj ustvarjalno aktivirati, kajti človek je predvsem to, kar naredi sam iz sebe, in velja le toliko, kolikor je dejaven in ustvarjalen.
Da bi dosegli ta namen, smo danes priča zatonu stare in revolucionarnemu porajanju nove vzgojno-izobraževalne strategije. Učenje, zasnovano na učitelju in prek učitelja, se umika učenju, ki je zasnovano na avtohtonem vplivu vzgojno-izobra-ževalnih vsebin in izkušenj učenca, na njegovem dvosmernem odzivanju učnim virom. Stara šola, v kateri je učenec slepo poslušal in negiben opazoval, zamenjuje šola dela, operiranja s predmeti in pojavi stvarnosti ter samostojnega iskanja resnice. Učenci učnih vsebin naj ne bi pasivno sprejemali, marveč aktivno in kritično prisvajali, asimilirali, pri čemer se težišče prenaša iz poučevanja na učenje in študiranje.
S tega zornega kota se spreminja položaj učitelja in učenca. Učenje, ki je zasnovano na enostranski posredniško transmisij-ski vlogi učitelja, zgolj na njegovi ustvarjalnosti in neposredni vodilni funkciji, sili učitelja v avtokratski položaj, ga izpostavlja ter s strogo delitvijo dela odvaja od učencev. Tako učenje pasivi-zira, kajti znanje prihaja k njim že »prežvečeno«, pripravljeno, »poučevano« in ga učitelj že . tako določi, da učenec težko najde do njega kritični odnos in samostojno distanco, ter ga zagleda iz svojih zornih kotov. Splošna slabost takega pouka je v izumetničenosti, ki zabriše učenčevo naravno spoznavanje in doživljanje tega procesa ter njegovih uspehov. Sola porabi ogromno moči in časa, da učencu vsili status učenca, da ga ukalupi v besede in ga navadi poslušati, mirovati in v bistvu nič takega početi, kar bi prestopilo okvir uniformiranosti. Ne mislim, da so vse te slabosti še vedno značilne tudi za našo šolo. Nasprotno, prepričan sem, da se
jim je že močno oddaljila. Toda njihove prvine in ostanke moremo v tej ali oni obliki, v večji ali manjši meri najti še v marsikateri šoli.
Mnogo bolj aktivirajoče je učenje, ki je zasnovano na avtohtonejših vzgojno-izobraževal-nih .vplivih učne vsebine same, na neposrednem stiku med učenjem in učno snovjo. V tem primeru je učitelj nekoliko nad ravnijo učenec—učna vsebina. Poudarjena je njegova organizacijska; režiserska in svetovalna vloga v tem smislu, da učno snov (stvarnost) in učence čimbolj neposredno poveže, da bi bili učenci vtem neposrednem kontaktu čimbolj samostojni in ustvarjalni. V takem učnem položaju nastane pristnejša učna motiviranost in se poveča raziskovalna vnema učenca, povezava med njegovimi učnimi pravicami in dolžnostmi je narav-nejša. Ker se zanese predvsem na svoje in samostojno delo, more v resnici spoznati, da je sam tudi odgovoren za svoj razvoj. Brez omenjene učne strategije in spremenjene učiteljeve in učenčeve vloge v njej ni moč uresničiti nekaj temeljnih zahtev sodobne šole.
Med njimi omenimo na prvem mestu hevristično raziskovalno obliko učenja, učenje v obliki iskanja in razvijanja resnice. Za ta pouk je značilno, da izhaja iz stvarnosti, kjer je neka učna vsebina tukaj, aplicirana, da sledi njenemu razvoju, da da prednost logičnim, funkcionalnim in drugim odnosom, da -omogoča učencem čim aktivnejše in samostojnejše sodelovanje. Zahteva po razvijajočem pouku pravzaprav ni nova. Ne da bi iskali njen izvor daleč v zgodovini (npr. pri Sokratu) omenimo Diestervvega, naprednega nemškega pedagoga 19. st., ki je poudaril, da slab učitelj resnico ppnu ja, dober pa učence uči, kjer je in kako naj jo iščejo. To je smisel tudi Kantove misli, da se njegovi študenti ne bodo učili od njega filozofije, temveč kako samostojno misliti, samostojno raziskovati in stati na lastnih nogah (Kritika čistega -uma).
Prav gotovo je možen tak pouk, pri katerem bodo učenci samostojno in ob pomoči učitelja iskali, razvijali, dvomili le v učnih situacijah in pri učiteljih, ki dopustijo raznovrstnost mišljenja, različne rešitve in tudi zmote učencev, v okoliščinah, v katerih se vključujejo v dvosmerno in krožno komuniciranje učitelj in učenci.
FRANC STRMČNIK (Odlomek je iz knjige SODOBNA ŠOLA V LUCI PROGRAMIRANEGA POUKA, DD Uni-verzum, 1978)	#
, tanila sem se v kot in priprla f, da bi ubežala resnici, ki je La in neizprosna lebdela nad g10]. Nekje v globini se je ne-'ji J an° oglašalo: »Ne bi smela od Pha! Slišiš glas svojega bolnega ■a L0,3’ ki te kliče in potrebuje, j k strah, ki gleda iz velikih 11 oči?«
e L ,a sem odrinila vsa opozorila .(L. ko v podzavest in se odpra-L na prvi vlak. Najbrž so me Lajale moževe in sinove spod-ok-.e besede: »Vseeno pojdi! n Ive ‘n °Pravi še to svojo ob-o !o/n°st! Pojdi, da bomo po dol-p jj^času spet zaživeli kot ljudje j, (n ^ bomo spet poznali nedelje L Praznike. Na otroka bom že opazil!«'
a o
j jjjZapiski in se odpravila v temno Piadno aprilsko jutro.
prisluhnila sem temu klicu, si l 0aila torbo s knjigo, skriptami
n;2ciaD
aij sem tu. Zebe me; ne vem, i	neprespane noči ali no-
. "K stiske. Očitki so me rahlo t L.ernirjali in se še vedno vsilje-Saj res! Ob nedeljah sem i feiT-i3'3 moža in otroka na : SjJ116’ v kino ali na sprehod, y. 0 da me doma niso motili, asih so se upirali, včasih so 1110 privolili in šli. Razglab-
ljam in se izgubljam v teh mislih in vem, da sem otroke prikrajšala za veliko sončnih ur. Sedela sem pri knjigah, obkrožala strani, podčrtavala in čečkala po njih. Večkrat mi je pogled splaval na sprehajalce na ulici, na sosedov balkon, kjer so klepetali in se zabavali ljudje. Tedaj sem se ugriznila v ustnice, preklela svojo odločitev, zaprla knjige in jih zabrisala v kot. To je življenje! K vragu tak izredni študij! Pa sem si čez čas skuhala kavo in spet pobrala zmečkane liste in se ubadala naprej!
Takrat smo imeli še delovne sobote. Nobenega študijskega dopusta si ne drznem prositi, saj moja izobrazba trenutno zadošča in sem si študij sama omislila. Zato tudi ne hodim na predavanja. Sama se prebijam skozi snov; ne da bi vedela, na katerih poglavjih je poudarek, študiram po vrsti in vse, kar je predpisano. Na izpitih se navadno prvič soočim s svojim izpraševalcem, nato se ne vidiva in ne poznava več, ali le po naključju. Zato rahlo zavidam rednim študentom, ki so nadrobneje seznanjeni z zahtevnostmi in se poznajo med seboj in s profesorji. Jaz pa sem vselej
Moj zadnji izpit
le tujka; na hodniku mogočne hladne zgradbe, v pisarni, kjer se zbirajo moje prijavnice, in pred profesorjem. Živa številka sem, ki pride, sede, več ali manj pove, in zopet gre. Nič ne ostane za menoj. Pa ni čudno. To je ena izmed vmesnih postaj v mojem življenju. Teh pa si nikoli do podrobnosti ne zapomnimo.
Kup neurejenih misli se vznemirljivo prepleta in vedno bolj se kesam zaradi te svoje odločitve. Ne bi smela iti! Bežno se ozrem skozi okno. Na vzhodu se pod mračno goro oblakov riše tanka oranžno rdeča črta in z njo upanje na sončen dan. In s to vidno podobo se je spojila tolažba, da se bo morda kljub slabemu začetku vse dobro izteklo.
Vlak enakomerno hiti. Že se vozimo proti Ljubljani. Zaprem knjigo, ki mi je ves Čas brez koristi ležala na krilu in si skušam v mislih odgovoriti na kakšno vprašanje. Pa se v mojih utrujenih možganih n oorodi niti ena sama rešitev. Prazno, vse je prazno. Še včera j se mi je zdelo,
da precej znam, zdaj pa... Me je neprespana noč povsem uničila? Pa spet gora očitkov; vedno z enakim sklepom. Kaj bom zdaj lovila, kar sem nekoč brez pameti spustila iz rok? Pogledam na uro. Spet ima zamudo.
Taksist spretno krmari in prečka ulice. Ko sem prispela, sem videla, da imam. še nekaj minut časa. Zapeljivo me je vabil vonj kave, a tokrat sem se uprla. Naravnost v stavbo zavijem. Nikoli nisem čutila do nje posebne naklonjenosti, a tudi sovraštva ne. Vem pa, da je ne morem sprejeti za svojo, ker to nikoli ni bila.
Prennem se do vrat. Tajnica, ki me pri tej hiši menda edina pozna, mi privošči prijazen nasmeh in ta mi trenutno veliko pomeni. Potem pa mi naznani: »Izpit boste opravljali pri drugem profesorju. Prejšnji je upokojen.«
Vzela je prijavnico in nečitljivo napisala priimek in ime in položila na mizo.
Odvrnila sem:
»To me ne moti, saj ne poznam nikogar, razen svojega mentorja. Če se mi še tokrat posreči, se bom prišla pogovarjat za diplomo.«
»Kar pogumno. Bo že,« mi je rekla neprizadeto. To dobronamerno frazo sem razumela in zapustila pisarno.
Na hodniku si poiščem prostor pri oknu. Naslonim se na steno in opazujem te mlade in živčne ljudi. Nekateri brskajo po knjigah; dekletu pri oknu so se razsula skripta, da je krepko zaklelo; na drugi strani se skupina hrupno smeje. Nenadoma pa se vse umiri. Izza zaprtih vrat predavalnice slišimo glasno govorjenje, ki prehaja že v vpitje. Tudi ženski glas se s precejšnjo jakostjo brani.
»Kaj pa je to?« vprašam začudeno.
»Kaj? Izpit!« je zapečatilo dekle ob meni.
»Pa tako bučen?«
»A vi ste prvič tukaj, ko nič ne poznate. Še kaj lepšega boste slišali, mislim, ko pridem jaz na vrsto. Dvakrat sem že pogrnila. Navadno me na hodnik spremlja še plaz laskavih besed. Trmasta kot sem, se za naslednji rok zopet prijavim. Vztrajava pač; profe-
sor in jaz.«
Očitno je menila, da me je na smrt preplašila. Šele, ko sem rekla, da tam nimam več opraviti, mi je rekla:
»Sicer pa izrednih ne obravnavajo tako.«
Ne vem, kaj je mislila s tem. Verjetno je opazila na sencih pramen sivih las in se je zato bolj spoštljivo izražala. Ta sproščeni klepet je name nenavadno, a vendar ugodno vplival. In tedaj sem spoznala, da je ta šola kljub vsem tegobam njena, kot je bila moja nekoč srednja, in jo čisto po svoje celo- ljubi.
Nenadoma pa se vrata odpro. Nekdo pokliče Ano, priimka ne vem, in nato še menž. Ana vstopi pred menoj. Potem pa jaz. Pozdravim. Ne vem, kako je odzdravil profesor. Slišala sem le:
»Sedita, kar tukaj v prvo klop.«
»Obe?« vpraša.
»Saj sem rekel,« odvrne spet enako hladno.
Pogled mi znova uide tja. Se motim? Ne, saj se ne morem! Plašča ne odložim in sedem na rob stola. Saj bom zdaj takoj ušla. Pa ne utegnem. Prvo vprašanje. Odkašljam se. Iščem po (Nadaljevanje na strani 8.)
Kaj spodbuja in ovira uvajanje novosti
fz raziskave o strokovnem izpopolnjevanju
V obdobju preobrazbe vzgoje in izobraževanja so še bolj kot sicer v ospredju vprašanja o tem, da naša šola še vedno preveč vztraja pri tradicionalnih oblikah in metodah v vzgojno-izobraže-valnem procesu, proces posodabljanja pa je prepočasen. Ko iščemo vzroke za tako stanje, največkrat pomislimo na učitelja in v njem iščemo krivca za skromno napredovanje na tem področju.
Krajša raziskava o vrednotenju dopolnilnega izobraževanja pedagoških delavcev, ki je bila letos opravljena na Zavodu SRS za šolstvo, nam je pojasnila do neke mere tudi težnje učiteljev po posodabljanju vzgojno-izo-braževalnega procesa ter njihovo moč in nemoč pri uresničevanju svojih zamisli. V raziskavo smo - zajeli udeležence tistih seminarjev, organiziranih v letu 1978, katerih vsebino, metodo in organizacijo so le-ti v posebni anketi ob koncu seminarja najbolje ocenili. >
Vsi seminarji so Dih zasnovani v skladu s sodobnimi andragoškimi načeli, aktivno so vključevali udeležence v izobraževalni proces in bili zato tudi uspešni. V posebnem anketnem vprašalniku so nam pedagoški delavci med drugim govorili tudi o spodbudah k posodabljanju vzgojno-izobraževalnega procesa ter o ovirah, zaradi katerih učitelji ne morejo uporabiti novosti s seminarjev.
SPODBUDE
ZA POSODABLJANJE
Učitelji pri svojem delu v razredu dokaj samostojno odločajo o metodah in oblikah dela, ki jih bodo uporabili pri podajanju novega znanja, ponavljanju in utrjevanju snovi itd. Nekateri se sicer še vedno zadovoljijo s tradicionalnim poukom, s tablo in kredo. Mnogi pa izrabljajo možnosti za svojo ustvarjalnost, se poglabljajo v nove dosežke pedagoške in drugih znanosti in iščejo vedno nove poti k posodabljanju vzgojno-izobraževal-nega procesa. Ko smo se zanimali, katere spodbude so pri tem najpomembnejše, smo naleteli na dokaj homogene odgovore.
Učitelji vseh področij in predmetnih skupin so kot najpomembnejšo spodbudo navedli svoje zanimanje za metodično-didaktične novosti. Njihov odgovor je zelo spodbuden, saj nam izkušnje potrjujejo, kako pomembno vlogo ima zanimanje pri vsakršni dejavnosti. To velja še posebno za ustvarjalno delo, kakršno je potrebno v pedagoški praksi.
Na drugo in tretje mesto so učitelji postavili dve spodbudi: uspešnost nekaterih metod in oblik, ki so jih v praksi že pre-
skusili in veliko zanimanje učencev za nove oblike dela.
Razveseljiv je podatek, da je v zgornji polovici odgovorov o spodbudah za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega procesa odgovor, da vodstvo šole spodbuja k posodabljanju pouka.
Kot najmanj spodbudne za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega procesa so učitelji opredelili prostorske možnosti, učitelji v srednjih šolah pa tudi opremljenost šol s sodobnimi učnimi pripomočki.
OVIRE PRI UVAJANJU NOVOSTI
Pri uvajanju sodobnih oblik in metod dela v pedagoško prakso naletijo učitelji na veliko oviro. Iz vprašalnika smo želeli zvedeti, katere ovire so po njihovem mnenju najpogostejše in najhujše, da bi tako laže poiskali možnosti za postopno zmanjševanje in odpravljanje le-teh.
Medtem ko so si bili učitelji v mnenjih, kaj jih spodbuja k posodabljanju vzgojno-izobraževalnega procesa, skoraj soglasni, so nastala pri naštevanju ovir, zaradi katerih novosti s seminarjev ne morejo uporabiti, različna mnenja, ki so se diferencirala glede na stopnjo, kjer poučujejo.
Učitelje v osnovnih šolah najbolj ovira pri njihovem delu to, da ni kontinuiranega usposabljanja, pogostejših seminarjev in strokovnih posvetov. Druga največja ovira je po njihovem mnenju natrpan učni program, pa tudi preveliko število učencev v razredu ter slaba opremljenost šole s potrebnimi učnimi pripomočki.
Učitelji v srednjih šolah navajajo kot najpogostejše ovire slabo opremljenost šole s potrebnimi učnimi pripomočki, svojo preveliko obremenjenost na poklicnem področju, natrpan učni program in veliko število učencev v razredu. Med večje ovire so uvrstili še slabe prostorske možnosti šole.
Učitelji v šolah in enotah za odrasle menijo, da jih najbolj ovira slaba opremljenost šole s potrebnimi učnimi pripomočki. Pogrešajo kontinuirano dopolnilno izobraževanje, ovirajo pa jih tudi slabe prostorske možnosti šole.
Učiteljem je mogoče na tem področju pomagati predvsem z nadaljnjim izboljšanjem materialnega položaja šol ter z načrtnim, kontinuiranim dopolnilnim izobraževanjem in usposabljanjem, saj pogosto tudi zaradi preobremenjenosti ne morejo slediti novostim ali sami izdelovati potrebnih didaktičnih sredstev.
MARIJA VELIKONJA
Vzgoja za socialistično
demokracijo
Načrtovanje vzgojno-izobraževainega dela
Bistvo socialistične demokracije je ekonomska demokracija, ki temelji na delegatskih odnosih. Ti odnosi dajejo socialistični demokraciji značaj neposrednosti. Po njih se socialistična demokracija razlikuje od vseh drugih oblik demokracije.
Ker je socialistična demokracija neposredna, mora biti vsak občan usposobljen za uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz socialistične demokracije in njene vsebine, to je, samoupravljanja.
Vzgojno-izobraževalne organizacije povezujejo v vzgojno-izobra-ževalnem procesu usposabljanje za delo z usposabljanjem za vključevanje v družbenopolitično življenje — samoupravljanje.
Naloga vzgojno-izobraževal-nih organizacij ni samo usposabljati učence in druge udeležence usposabljanja za opravljanje družbenih nalog, ki jih čakajo. Učenci, študentje in vsi občani, ki se kakor koli šolajo na vseh stopnjah in v vseh vrstah vzgoj-no-izobraževalnih organizacij, imajo tudi pravico in dolžnost samoupravno živeti in delati v vzgojno-izobraževalni organizaciji in prek nje v širši družbeni skupnosti. Te pravice, dolžnosti in odgovornosti jim dajejo ustava, zakon o združenem delu in
seveda zakonski in izvršilni predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja.
Usposabljanje učencev in drugih udeležencev za uresničevanje socialistične demokracije v vzgojno-izobraževalnem procesu v vzgojno-izobraževalnih organizacijah od osnovnih šol do univerze, ima dve neločljivi, dialektično povezani komponenti: spoznavno in vzgojno.
Spoznavanje socialistične demokracije — samoupravljanja je teoretično in praktično. Teoretično pridobljena znanja je treba
Moj vrt, Renata Sakač, 6. raz. OŠ Anica Čemej Makole
povezovati s samoupravljalsko prakso učencev in drugih udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa v vzgojno-izobraževalni organizaciji in s samoupravljalsko prakso v širši družbeni skupnosti. Učenci preverjajo teorijo v praksi in za praktične, izkustvene ugotovitve dobijo poglobljene teoretične razlage.
Zelo pomemben je vzgojni vidik usposabljanja samouprav-Ijalcev. Ne gre samo za to, da učenci dojamejo, poznajo na primer, delegatske odnose. Prav toliko je pomembno, kakšen odnos si oblikujejo do delegatskih razmerij, kako vrednotijo socialistično demokracijo, koliko so motivirani in pripravljeni uresničevati samoupravljalske pravice, dolžnosti in odgovornosti.
Družbeno zasnovane vzgojno-izobraževalne smotre je možno uresničevati le z aktivnimi didaktičnimi oblikami in metodami dela. Če naj bodo učenci in drugi občani, ki se usposabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu, aktivni udeleženci, se morajo odnosi med učitelji in učenci demokratizirati.
SAMOUPRAVNO
DOGOVARJANJE
Vzgojno-izobraževalni proces se začne z načrtovanjem. Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa razlikujemo makro in mikro načrtovanje.
Načrtovanje življenja in dela učencev v vzgojno-izobraževalni
organizaciji (letni delovni načrt) pripravijo udeleženci življenja in dela, to je učitelji in učenci. Žal je marsikje tako, da izdela letni načrt dela in življenja vzgojno-izobraževalne organizacije kar ravnatelj, učitelji in učenci pa se z načrtom samo seznanijo. Tak način načrtovanja je seveda nezakonit, ker so ostali subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa prikrajšani za samoupravne pravice. Tako nastane tudi pedagoška škoda, ker je izgubljena možnost za vzgojo in izobraževanje. Poudariti je treba, da načrtovanje ni samo pravica vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa, temveč je tudi dolžnost. Načrtovalci življenja in dela v vzgojno-izobraževalni organizaciji so odgovorni za načrtovano vsebino in uresničevanje načrta. V praksi je vse premalo poudarjena odgovornost učencev, posebno učencev v srednjih
šolah.
Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri posameznih predmetih, predmetnih področjih je drugi del načrtovanja. Učitelj kot organizator in usmerjevalec vzgojno-izobraževalnega procesa pripravi vzgojno-izobraževalni načrt predmeta, izhajajoč iz predpisanega učnega načrta in družbenih smernic, operacionalizacijo vzgojno-izobraževalnih smotrov pa načrtuje z učenci. Pri tem prevzamejo učenci posamezne naloge in vloge, da se pravočasno pripravijo za uresničevanje tem in enot v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Pri tako zasnovanem načrtovanju vzgojno-izobraževalnega
procesa učenci uresničujejo svoje samoupravne pravice, dolžnosti, odgovornosti. Ob tem se vzgajajo in izobražujejo za družbeno samoupravno načrtovanje. To pomeni, da učitelji ne bodo od učencev samo zahtevali, j jih postavljali pred dolžnosti in ( odgovornosti, temveč jih bodo tudi poučili, jim dali napotke, kako se načrtuje, kaj vse je treba upoštevati pri načrtovanju, ka-	,
teri so smotri načrtovanja itd.	j
Večkrat je slišati, da učenci niso j sposobni načrtovati, da so imeli , možnost, nič pa niso naredili in , podobno.	,
VSA PODROČJA SO POMEMBNA
Usposabljanje učencev za uresničevanje socialistične demokracije ni omejeno samo na predmet samoupravljanja s temelji marksizma v srednjih šolah in na družbenomoralno vzgojo v osnovnih šolah, temveč je naloga vsakega učitelja pri njegovem predmetu, saj mora biti vzgojno-izobraževalni proces vsakega predmeta samoupravno zasnovan. To je tudi naloga in dolžnost celotnega učiteljskega zbora, ker mora biti celotno delo in življenje v vzgojno-izobraževalni organizaciji samoupravno zasnovano.
Ker je naš delegatski sistem precej celosten, ga morajo učenci spoznati, doumeti, si ustvariti čustven odnos do njega', to pomeni, da ga bodo ovrednotili in si prizadevali za njegovo uresničevanje. Ti smotri so poudarjeni v učnem načrtu predmetov samoupravljanje s temelji marskizma in družbenomoralna vzgoja.
Marsikateri smoter pa postavi v ospredje sama praksa uresničevanja samoupravnih pravic učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu; to ni posebej navedeno v učnem načrtu niti predmeta samoupravljanje s temelji marksizma niti v učnih načrtih drugih predmetov. Na primer, samoupravljalec, delegat se mora znati jasno, pravilno, sproščeno ustno izražati, jasno pravilno, vezano, glasno brati, sestaviti zapisnik, poročilo itd-Ko učitelj slovenskega jezika z učenci uresničuje te vzgojno-izobraževalne smotre v vzgojno-izobraževalnem procesu, mora biti nenehno v ospredju smoter usposabljanje učencev za uresničevanje neposredne socialistične demokracije.
Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela je tudi zelo pomembno, da se predmetna področja pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnih smotrov med seboj povezujejo, usklajujejo. Vsi predmeti in predmetna področja pa se morajo navezovati na samoupravljalsko prakso učencev v vzgojno-izobraževalnj organizaciji in širši družbeni skupnosti.
Učitelj, ki bi usposabljal samo za delo in ne tudi za samoupravljanje, bi polovičarsko uresničeval družbeno zastavljene vzgojno-izobraževalne smotre.
JOŽICA SELAKOVIČ
(Nadaljevanje s strani 7.)
^spominu, napenjam možgane.
' Nič. Vsi rdeče podčrtani stavki in oporne točke, vse se je nekam izgubilo. Vse, kar govoričim, je brez vrednosti, brez jedra.
»Tovarišica, boste vi?«
»Da,« je šepnila.
I In potem je govorila in govori-p la. Besede bežno udarjajo na : moja ušesa, a ne izzovejo reakcije.
} »Oh, saj ne zmorem!« si trdim 7 v zmedenih mislih. Zdaj se mi ponuja druga priložnost. Tudi zdaj komaj obujam zakrknjene možgane. Profesor potrpežljivo čaka. Njegovi tanki, lepo oblikovani prsti rahlo potrkavajo po papirju. Gleda pa nekam mimo mene. Potem se odgrne med nama zavesa. Pod mizo stisnem roko v pest in se zberem. Moram se! In jasne misli rodijo prodorne besede. Ne vem, koliko minut preteče. Izgublja se občutek za čas in za vse... Til sva samo midva. Zadrega je premagana. Medtem ko kolegica odgovarja, mirmo zrem v ta obraz; temne oči so za naočniki strožje, a čiste kot nekoč. Nad njimi so premočne obrvi in tri dolge gube se vlečejo čez čelo. Da, čelo je zelo
visoko, na temenu redkejši lasje. Kolikokrat sem šla nežno s prsti skozi goste pramene las! In zdaj, ko še vedno pripoveduje moja neznana znanka, se jaz iztrgam iz te učilnice in zaplavam v tiste davne dijaške dni... Kdo ve, kako se počuti zdaj moj izpraševalec— sodnik. Še plavam zanesenjaško po tistem najinem svetu in bežno preračunavam leta. Šestnajst; da, tako nekako. In tako te zdela teh šestnajst let!
»Prosim, nadaljujte!« me prozaično iztirja nekoč tako dragi glas, ki je še vedno ohranil svojo mehkobo in melodičnost. Nič sprenevedanja ni v njem.
Prejšnji zanos, volja in trma, vse je usahnilo. Počasi zbiram misli in medlo dvoumno odgovarjam na tretje vprašanje. Upam, da moja sotrpinka ne zasleduje mojih polovičnih odgovorov. Mogoče tudi profesor ne. Resnično, zdaj je moj profesor. To v celoti upoštevam. Z nobeno besedo nočem zmanjšati njegovega uradnega poslanstva. Hladen je; enak do obeh. Le tu in tam ujamem njegov pronicljivi pogled, ki pa ga v trenutku zopet umakne. Tudi on šteje gube? Nimam jih veliko; le moj obraz je bled.
Spet sem mimo njega. Spet se porodi trdno hotenje, ki izsili iz utrujenih možganov tisto, o čemer včeraj še sanjala nisem. Končano je. Vsi trije si oddahnemo. Ne vem, kdo izmed nas najbolj... Odločiti se mora, kako bo ukrepal. In se je; približno tako sem pričakovala.
Reče mi:
»S prvimi odgovori nisem bil zadovoljen. K sreči ste pozneje veliko popravili, a tretji so bili zopet tako... Sedem vam bom dal.«
Bežno prelistava indeks in ne vem, ali se opravičuje sebi ali meni, ko pristavi:
»Druge ocene so boljš.e.«
»Tudi sedmice so vmes. Niste jih opazili.«
Vpisal je, odložil očala in me še enkrat pogledal. Takšen je bil pravi; takšnega sem nekoč poznala. Naočniki so zastrli izraz v očeh in zato je bil prej strožji in trši.
Vstala sem in molče segla po rdeči knjižici, jo potisnila v torbico in odšla. Hodnik je bil skoraj prazen. Le čisto na koncu je stala še gruča študentov. Nič me ni zanimalo. Celo profesorja — mentorja sem pozabila poiskati. Zmedena ali užaljena; sama ne
vem, sem že zavila na stopnice. Potem pa je priplaval od nekod glas, žametast in topel kot takrat ... Svet se je zame zasukal na sončno stran.
»Dragica, prosim, počakaj!«
Ostrmim in upanje, ki je pred minutami zamrlo, se je zdaj z vso močjo obudilo. Stal je pred menoj, mi gledal globoko v oči in resno dejal:
»Vse se je zgodilo tako naključno, tako nepričakovano, da nisem našel besed. Zmeden sem bil kot takrat. Neodpustljivo za moja leta!«
»Čisto normalno si ravnal. Razumem, saj nisem otrok.«
»Pa res. Vedno si vse razumela. Samo takrat, čisto pred polomom, nisi hotela in ne verjela, da si mi resnično mnogo pomenila.«
»MF, kmečki ljudje, nismo nikoli čisto zaupali vam, meščanom. Pustiva zdaj to.«
»Seveda, izbrala si bova lepšo temo. Pa ne tukaj.«
»Gotovo, tudi meni to tvoje okolje ni všeč.«
»Za najino srečanje morava najti prijeten kotiček. Smem predlagati?«
»Zakaj ne, saj ti je tu vse bolj znano kot meni.«
»ČaRaj, ob dvanajstih imam sejo. Upam, da bo do dveh končana. Potem bova skupaj kosila in se vrnila v čas izpred petnajst let.«
»Šestnajst, natanko sem preštela,« sem smeje pristavila.
»Dobro, malo pred drugo uro te čakam v unionski restavraciji. Se strinjaš?«
»Bom premislila,« sem se pretvarjala, čeprav sem si neizmerno želela.
»Ni kaj, razen če te ni strah, da bi skupno kosilo porušilo tvoje moralne norme,« me je podražil.
»Ne, ta trenutek ne mislim nanje. Na nič; samo na naju.«
»Dobro, zanesem se nate. Na svidenje!«
Lahkotno stopam po ulici. Pozabljam na neprespano noč, rahel glavobol in pekoče oči. Vse se izgublja v velikem pričakovanju. Zdaj ne sanjam o ljubezni, pač pa o nekem novem polnem doživljaju in razkrivanju drugih lepot. In vem, našla jih bova, saj sva imela nekoč oba prefinjen posluh za vse drobne vzgibe življenja. Dvignila bova kozarce, se dotaknila roba in izpila. Mogoče bo spet obnovil stavek: »Vsakomur se sreča le enkrat nasmehne in takrat.,.« Ah, tega ne bo
rekel. To je že zdavnaj pozabljeno.
Ura je nekaj čez dvanajst-Mimogrede stopim na pošto, da bo moja sreča popolna, ko bom z njim kramljala. Naročim telefonsko številko. Nestrpno čakam. In potem slišim glas iz moževe pisarne. Neka ženska govori hladno, neprizanesljivo, kot se pač resnica da povedati:
»Ni ga. Domov je moral. Sina je peljal v bolnišnico.« Odložim slušalko. Drhteče stopim in poravnam račun. Nič več ne oklevam. Nikogar več ne vidim. Zaletavam se v ljudi, ki se gnetejo na pločniku. Domov moram... S prvim avtobusom. Neizmerna je moč tistih modrih prosečih očk Premagale so mojo namišljeno srečo, premagale moje mladostne in neizživete sanje... Pozabila sem tistih šest polnih le* 1 ljubezni.
In zdaj se tisočkrat spomnim nanj. In vidim ga pred seboj, ne takšnega, kot sva se srečala, temveč kot sva se kot dijaka razšla^ Le zakaj si nisva segla v roko? Zdaj je prepozno, prepozno za vse. Vse svoje misli in venec neizrečenih besed je odnesel s seboj... za vedno.
Draga K.
VOJVODINA
Po petih letih
Preobrazba šolstva je dosežek velikih družbenih sprememb in njihova sestavina, pri uresničevanju posameznih nalog in akdj na področju preobrazbe usmerjenega izobraževanja pa je še precej težav in
pomanjkljivosti.
Izvršni svet vojvodinske skupščine je na eni izmed svojih sej obravnaval tudi poročilo o tem, kako se uresničuje reforma v tej pokrajini. Razpravljale! so ugotavljali, da je preobrazba šolstva posledica velikanskih družbenih sprememb, praksa pa kaže, da je poleg pomembnih uspehov še veliko napak in pomanjkljivosti. Sklep: v prihodnjem obdobju bo treba pri uresničevanju reforme usmerjenega izobraževanja še bolj kot doslej upoštevati potrebe in zahteve združenega dela. To velja še posebno za načrtovanje izobraževanja in usposabljanja kadrov in za uresničevanje načel svobodne menjave dela.
Podatki iz poročila povedo, da obiskujejo osnovno šolo v Vojvodini skoraj vsi učenti, v višjih razredih pa je še vedno precejšen »osip«: kar 20 ali 30 odstotkov učencev ne konča osnovne šole pravočasno. Čeprav so še pred petimi leti mislili, da sta osnovno izobraževanje in vzgoja dobro zasnovana, postaja vedno, bolj jasno, da je treba tudi ta del sistema temeljito proučiti. Pri uresničevanju predmetnikov in učnih načrtov se je pokazalo, da je v osnovnem šolstvu še zelo veliko organizacijskih, programskih, metodičnih in drugih slabosti. Deli splošnega izobraževanja — predšolska vzgoja, izobraževanje v osnovni šoli in dveletno skupno srednje izobraževanje — so še vedno premalo povezani.
Za najpomembnejši korak v skupnem srednjem šolanju štejejo ukinitev klasičnih, preživelih srednjih šol in dvotirnosti v srednjem izobraževanju. Tisti, ki so končali osnovno šolo, nadaljujejo šolanje v skupni srednji šoli. To možnost v resnici tudi imajo, saj so v več kot 30 krajih Vojvodine odprli oddelke za nove smeri izobraževanja. To je omogočilo še nekaj: za 30 odstotkov več je učencev, ki se šolajo v materinščini.
Dosedanje izkušnje so dober temelj za izdelavo novih predmetnikov in učnih načrtov za splošno vzgojo in izobraževanje, ki bo programsko povezalo osnovno in skupno srednjo izobraževanje. To bo pripomoglo, da bo preobrazba še bolj uspešna.
Kljub vsemu lepemu pa ugotavljajo, da je v usmerjenem izobraževanju kar precej slabega: še vedno ni zanesljivih kazalnikov o tem, koliko kadrov potrebuje združeno delo, pa tudi problem zaposlovanja mladih, ki pridejo s spričevalom iz izobraževalnih centrov, še ni rešen. Združeno delo še ne vpliva dovolj na tovrstno izobraževanje pa tudi poklicno usmerjanje je preslabo. Mladina se še vedno premalo zanima za nekatere stroke, ni pa tudi prave dohodkovne povezave organizacij združenega dela z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami. Pravijo, da sistem Usmerjenega izobraževanja še vedno ni dovolj prožen.
Z ZAMUDO
V višjem in visokem šolstvu je bilo precej organizacijskih sprememb: z ustanovitvijo inštitutov so ustvarjene možnosti za enotno izobraževanje, znanstveno delo in prenašanje znanstvenih dosežkov v združeno delo. Ker pa so bili študijski programi prepozno sprejeti, je nastala skoraj
enoletna zamuda: namesto da bi bili sprejeti lanskega junija, so jih samoupravne interesne skupnosti za usmerjeno izobraževanje sprejele šele letošnjega aprila, maja in junija.
Razčlemba predloženih načrtov in programov višjih in visokih šol je pokazala, da zahteve niso bile povsem uresničene: nikjer niso skrajšali študija, vidne pa so tudi težnje, da bi na nekaterih višjih šolah radi podaljšali izobraževanje z dveh na 2,5 ali 3 leta, na nekaterih fakultetah pa s štirih na 4,5 ali pet let. Srednja, višja in visoka stopnja niso bile povezane niti vsebinsko niti organizacijsko.
Menijo, da so te in druge slabosti nastale zato, ker so študijske programe v glavnem pripravljali v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, brez večjega sodelovanja organizacij združenega dela, za katere se kadri usposabljajo. Zato pa so ponekod bolj razmišljali o sedanjih učiteljih — o tem, kaj bodo delali v svojem tedenskem delavniku kot pa o potrebah in možnostih za izobraževanje kadrov.
V nekaterih študijskih programih so stroke preveč razdrobljene, izobraževanje je bilo načrtovano za ozke specialnosti, se pravi, da tudi za malo študentov. Jasno je, da ni to niti smotrno niti poceni. -
Zaradi vsega tega samoupravna interesna skupnost Vojvodine tudi ni dala soglasja k nekaterim zelo slabim in povsem nesprejemljivim študijskim programom.
ŠTEVILNE NALOGE
Poročila in razprave opozarjajo na številne naloge za vse tiste, ki so odgovorni za dosledno uresničevanje preobrazbe vzgoje in izobraževanja.
Čeprav menijo, da preobrazba v glavnem uspešno poteka, si je treba še bolj prizadevati, da se usmerjeno izobraževanje vključi v enoten sistem združenega dela.
Opozorjeno je tudi, da je treba ustvariti enotno in povezano splošno vzgojo in izobraževanje. Pedagoški svet Vojvodine naj pripravi, Prosvetni svet pa sprejme nove predmetnike in načrte za splošno vzgojo in izobraževanje v zadnjem letu predšolskega, osnovnega in skupnega srednjega izobraževanja.
Poudarjena je tudi obveznost, •da je treba predmetnike in učne načrte, sprejete za srednje, višje in visoko usmerjeno izobraževanje, nenehno kritično razčlenjevati in izpopolnjevati, tako da bo zagotovljena kar največja povezanost med temi tremi stopnjami usmerjenega izobraževanja. To naj med drugim ustvari možnosti, da se bo bolj kot doslej uveljavilo srednje, višje in visoko izobraževanje iz dela in ob delu.
Prav tako pomembno je zagotoviti še več učbenikov za poklicno usmerjeno izobraževanje in boljše prevode v jezike narodnosti, v katerih poteka pouk.
Taki in drugačni problemi pa bodo lahko bolje rešeni le-tedaj, če bodo vsi, ki vodijo reformo, bolj povezani, ob večji dejavnosti družbeno-političnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij in predvsem združenega dela.
SLOBODAN STANOJEVIČ (Misao, Novi Sad)

ELEKTROTEHNA
trgovsko, izvozno, uvozno in proizvodno podjetje
61001 LJUBLJANA. Titova c.51
telefon:(061) 320 241; telex:31184 YU ETEHNA
n. sol. o.
• OBROKI PO RECEPTIH
Skoraj dva milijona učencev J>cmških šol (72 %) se hrani v soli. Obroke pripravljajo po 720 receptih, ki jih je sestavila komisija za prehrauo učencev. Hrana Je prilagojena potrebam mlajših
(od 1. do 6. razreda) in starejših učencev (od 7. do 12. razreda) in primerna njihovi starosti. Občinski organi redno preverjajo, če so obroki dovolj kakovostni in pestri. Stroške za prehrano plača država, starši pa prispevajo le 0,55 marke za posamezen obrok.
doma drugod
SRBIJA
Štirje veliki
V	svetu govorijo okrog sedem
tisoč jezikov, le štirje pa so toliko privilegirani, da se jih uče pri nas v osnovnem in srednjem izobraževanju:	ruščina, angleščina,
francoščina in nemščina. Vsi štirje jeziki so z evropskega jezikovnega območja.
V	osnovnih in srednjih šolah v SR Srbiji so ti jeziki formalno enakopravni. To jim zagotavlja posebno določilo srbske skupščine. Videti pa je, da je rok veljavnosti tega določila potekel. Tako lahko sklepamo po podatkih, ki govore, da je v zadnjih letih angleščina precej pred drugimi jeziki. Če bi lahko odločali starši, bi se učili otroci samo angleščine, saj spadata francoščina in ruščina med rezervne jezike
Leninova napoved, da bodo v prihodnosti vladali svetu štirje tuji jeziki, se v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu le delno uresničuje. To dokazujeta ruščina in angleščina: eden od teh jezikov prevladuje, drugi pa se »vzpenja«. Španski in kitajski jezik vsaj za zdaj nimata statusa jezikov, o katerih razmišljamo v naših šolah. V praksi podpirajo Leninova predvidevanja le delavske univerze, televizija in inštitut za tuje jezike.
Odprtost naše zunanje politike do vseh dežel in vsestransko zavzemanje za nov politični, ekonomski in kulturni red v svetu nas obvezuje, da tudi izobraževalno politiko uskladimo s to usmeritvijo. Glede na to je ^ treba predvsem razširiti spisek obveznih tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah.
Učenje štirih tujih jezikov, in to samo evropskih, pa nas vodi v ožji mednarodni prostor. Mar v deželi, kakršna je naša, ni dragoceno npr. znanje španskega in
arabskega jezika? To sta jezika, ki ju govore v mnogih naših prijateljskih deželah, v deželah, s katerimi imamo razvito gospodarsko, politično, znanstveno in kulturno sodelovanje. Mar ni dragoceno, če odpremo vzgoj-no-izobraževalni sistem za del kulture neuvrščenega sveta?
V srednjem usmerjenem izobraževanju, za katerega je bilo že neštetokrat povedano, da mora ustrezati interesom združenega dela, imamo zdaj tudi prevajalsko stroko. V SR Srbiji se je približno osemsto učencev odločilo za prevajalski poklic. Vsi se uče samo ruščine, angleščine, francoščine in nemščine. Ni pomembno, kateremu jeziku so dali prednost. Mar je mogoče s tem povsem zadostiti družbenim interesom in potrebam združenega dela? Prav gotovo ne.
Po tem in naslednjem šolskem letu bomo imeli veliko težav z zaposlovanjem nanovo pečenih prevajalcev. S tem problemom se ubadajo zdaj na Hrvaškem in v Vojvodini. Mladim, ki so si izbrali prevajalsko smer, preostane le to, da se vpišejo na fakulteto. Seveda, če bo na filoloških fakultetah dovolj prostora. Zakaj se šolajo? Kdo jih potrebuje? Če bi se učili nekoliko drugih tujih jezikov, ki pokrivajo velik mednarodni prostor, bi si prav gotovo laže našli delo.
Na fizoloških fakultetah se uče tujih ježkov, ki jih ni ne v osnovnem in ne v srednjem izobraževanju. Zakaj?
Star pregovor pravi, da človek toliko velja, kolikor jezikov zna. Prav tako resnična je trditev, da velja kultura toliko, kolikor tujih jezikov živi v njej.
DJOKICA PETKOVIČ (Prosvetni pregled, Beograd)
Rešitev .
Škotske novine
HRVAŠKA
Učinkovitost °
Ali je srednje usmerjeno izobraževanje dovolj učinkovito? Čeprav za natančen odgovor nimamo zanesljivih kazalnikov, to ne sme ovirati naše radovednosti. Vprašanje zrcali namreč več vidikov sedanje preobrazbe izobraževalnega sistema — glede na kakovost in obseg.
Za ponazoritev vzemimo tale zgled: raziskave kažejo, da se v Sloveniji in Baranji vpiše v srednjo šolo 99 odstotkov (okrog 13.500) učencev, ki so končali osnovno šolo. Že po prvem letu pripravljalne stopnje se to število zmanjša za 30 odstotkov (naslednje leto se vpiše le 10.000 učencev). Tretje leto nadaljuje šolanje le polovica učencev enega rodu. Okrog 40 odstotkov učencev torej začne, toda ne konča srednjega izobraževanja. Razumljivo je, da niso vsi »izgubljeni«. Del se jih zaposli potem, ko si pridobijo prvi poklic. Ti bodo nadaljevali šolanje iz dela in ob delu. Težko je reči,
koliko je takih, prav tako težko pa je tudi oceniti, koliko od preostalih 60 odstotkov generacije se jih »izgubi« med visokošolskim izobraževanjem.
Ne glede na to, da so številke varljive in da iz njih ni mogoče potegniti zanesljivih sklepov (zato opozarjamo, da so relativne, saj ne želimo ničesar posploševati), in ne glede na to, da ne morejo povsem predstaviti niti področja, na katerb se nanašajo, kaj šele, da bi bile značilen vzorec za vso populacijo v republiki, naj poudarimo, da mora biti vprašanje učinkovitosti izobraževanja v središču pozornosti vseh družbenih dejavnikov. V ^odgovoru na to vprašanje se namreč skriva tudi resnična preobremenjenost in (ne)ustreznost vzgojno-izobraževalnih programov, organizacijska in programska (ne)povezanost usmerjenega izobraževanja pa tudi odgoVori na številna druga vprašanja. (Školske novine, Zagreb)
Načrti tako, življenje drugače
Zanimivo je bilo na sestankih in sejah tedaj, ko se je odločalo, koliko in kakšne usmeritve bodo vpisovali učenci in kako reševati morebitne probleme, saj se je vnaprej vedelo, da bodo sprejeta pravila igre v nekaterih delih naše republike (Hrvaške) zaradi raznih objektivnih težav le s težavo povsem uresničene. Ob koncu preteklega šolskega leta smo vsi, na vseh ravneh — od občinske do republiške — povsod, kjer so tako ali drugače razpravljali o vpisih učencev na zadnjo stopnjo in sprejemali odločitve, govorili o doslednem spoštovanju sprejetih načrtov vpisa, hkrati pa vnaprej iskali rešitve za področja, za katera smo predvidevali, da bodo »problematična«.
V razpravah po vpisu se je na enakih sestankih neredko slišalo (ob splošni oceni, da je odstotek vpisanih v proizvodne poklice
SRBIJA
zadovoljiv in boljši kot sicer), da so ponekod vpisali več v kak atraktivni poklic, ne da bi koga vprašali, ponekod pa so kar precej prekršili dogovorjeno.
Načrt je načrt, življenje je življenje, zato so nekatere prekoračitve vsaj s človeškega vidika razumljive, čeprav niso sprejemljive. Naj bo že tako ali drugače, prav gotovo pa ni mogoče niti sprejeti niti razumeti rešitev, o kakršnih so govorili na zadnji seji skupščine . republiške samoupravne interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja. Takole so povedali: v nekaterih šolskih centrih so toliko počakali, da je prišla prosvetna inšpekcija in ugotovila, kako je vse prav, potem pa so začeli vpisovati tudi »nenačrtovane«. Zanimivo bi bilo vedeti, kateri šolski centri so to?
(Školske novine, Zagreb)
Ničvredne petice
Vpisi na fakultete vsako leto znova kažejo, da petice niso vedno zagotovilo znanja. To dokazujejo številke: ob letošnjem vpisu na elektrotehniško fakulteto je dvanajst nosilcev diplome VukKaradžič jn sto učencev izgubilo neusmiljeni boj za indeks. Vsak deseti učenec, ki je imel v srednji šoli same petice, ni mogel dobiti prostora na medicinski fakulteti v Beogradu. Na strojni fakulteti v Beogradu dvanajst »vukovcev« ni osvojilo več kot deset odstotkov možnih točk pri preskusu znanja za vpis v prvo leto študija. Tudi na mnogih drugih fakultetah so si najboljši učenci zaman poskušali zagotoviti indeks. Nič niso mogli storiti,ker jih je izdalo — prešibko znanje.
Univerzitetni učitelji kažejo s
prstom na srednjo šolo. Pravijo, da v njej že več let delijo trhle petice in da se srednješolski profesorji poigravajo z diplomo Vuk Karadžič. Za to so trdni dokazi: nemalo učencev, ki so bili v srednji šoli izjemni in odlični, zaostaja za tistimi, ki so imeli prav dober ali dober uspeh.
Do zdaj so ugled šole merili ponavadi po številu odličnih učencev in tistih, ki so prejeli Vukovo diplomo. Čim več jih je bilo, toliko uglednejša je bila šola. Čas je, da spremenimo pravilo o množičnosti. Petico si je treba pridobiti po poti, ki zahteva precej več znanja, ne pa bo bližnjicah profesorjeve dobre volje.
Dj. P.
(Prosvetni pregled, Beograd)
• INDUSTRIJA TERJA SVOJE
Industrija v Veliki Britaniji meni, da bi moralo šolstvo bolj prisluhniti njenim potrebam in zahteva korenite spremembe v predmetnikih in učnih načrtih srednjih in visokih šol. Pričakujejo, da bo te predloge obravnavalo ministrstvo za izobraževanje in znanost.
Pobudo za to je dal britanski inštitut za organizacijo dela. Zahteva po preobrazbi učnih načrtov srednjih šol spremlja sklep, da je treba uvrstiti v pouk tudi tiste predmete, ki se povezujejo z industrijo. Predstavniki inštituta poudarjajo, da imajo ljudje, ki izobražujejo, velik odpor do industrije, ta svoj odnos pa prenašajo na mlade ljudi. Zato priča-
kujejo, da bo vlada pripomogla k spremembam in izkoreninila ustaljene predsodke.
Institut je ustanovil posebno delovno skupino, ki bo izdelala ustrezne predloge o tej problematiki, Direktor inštituta Roy Glose meni, da učni načrti angleških srednjih šol ne ustrezajo zahtevam izobraževanja v industrijski družbi. Takole pravi: »Šole ne razumejo načinov dela industrijske družbe. Temelji ekonomije in organiziranja družbe pa so tiste prvine, ki jih v našem izobraževanju ni.«
To velja tako za srednjo šolo kot za visokošolsko izobraževanje. Inštitut stoji na stališču, da bi moralo dobiti več učiteljev izobrazbo s področja industrije, šole pa se morajo povezati s čim več gospodarskimi podjetji.
Pričevanje o NOB
Slovenija, dober dan!
Pripravili smo vam dve oddaji, eno za srednjo stopnjo in drugo za višjo, skupno pa jima je to, da bosta obe govorili o naši zgodovini in da bodo v obeh sodelovali udeležnci NOB, ki bodo učencem doživeto in zanimivo pripovedovali o zločinstvih nacizma in neuklonljivosti rodoljubov v boju za osvoboditev, o njihovi zavesti o pripadnosti slovenskemu ljudstvu.
Oddaja o zaporu v Begunjah, ki jo pripravlja prof. Ivan Križnar, bo sestavljena mozaično, v njej se bodo podatki in opisi dogodkov prepletali s pričevanji nekdanjih zapornikov, svojci ustreljenih talcev in partizani, ki
so sodelovali pri osvoboditvi Begunj. O zločinih nad kurirji v Dragi bo pripovedoval Jože Vidic, o begunjskem muzeju tovariš Potočnik, sodelovali pa bodo seveda še drugi domačini, tako da bodo pripovedi prikazale vse od načrta Cankarjevega in storžiškega bataljona v začetku avgusta 1941, da bi premagali nemško posadko v Begunjah in rešili zapornike, prek oblik zasliševanja in mučenja zapornikov, streljanja v dolini Drage, pošiljanja v druga taborišča in organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja v Begunjah in okolici do osvoboditve ujetih partizanov in aktivistov.
Oddaja bo posneta v muzeju talcev v Begunjah.
Že naslov druge oddaje Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda pove, da bomo v njej spregovorili o izredno po-
membnem dogodku iz narodnoosvobodilnega boja, Oddaja bo potekala kot priplava referata pri zgodovinskem krožku, ki ga pripravi eden od učencev, pomaga pa mu mentorica krožka.
Avtor Lado Ambrožič je vpletel v besedilo zgodovinske posnetke pripovedi tovariša Bogdana Osolnika in tovarišice Mice Ferličeve. Tovariš Osolnik pripoveduje o organizaciji in političnem pomenu zasedanja, Mica Ferličeva pa se spominja poti v Kočevje, načina izbiranja kandidatov — vtisov s poti in seveda velikega zgodovinskega pomena zasedanja, ki ga je doživela sama.
In zakaj prav v Kočevju, je zanimalo naše krožkarje.
Sovražnik je, kot kaže, zvedel za priprave na zbor odposlancev in začel večje kraje na osvobojenem ozemlju bombardirati. Kočevje je bilo določeno zato, ker je bilo po zemljepisni legi najmanj izpostavljeno sovražnikovim napadom, v mestu pa so bili zaprti ujeti belogardisti in četniki. Kaj malo verjetno je torej bilo, da bi se Nemci odločili za bombardiranje z letali, kot so bombardirali Novo mesto. Da pa se vendarle ne bi zgodilo kaj nepredvidenega, je glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije za zavarovanje Kočevja določil bataljon borcev, ki so zavzeli položaje okrog mesta. Pa tudi sicer je bilo storjeno vse, da je bilo presenečenje skoraj povsem nemogoče.
NIŽJA STOPNJA
26. okt. — O. Wilde: Srečni princ
2. nov. — Zakaj zbolimo
SREDNJA STOPNJA
23. okt. — Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda 30. okt. — Uvelo listje
VIŠJA STOPNJA
25.' okt. — Zapor v Begunjah
NENAVADNI POGOVORI
26.	okt. — Odrasli tako, kako pa mi
ZA SREDNJE ŠOLE:
27.	okt. — Nenad Radanovič
3. nov. — Povojna hrvaška poezija 22. okt. — Napredno žensko gibanje 29. okt. — Napredno žensko gibanje
To je naslov ciklusa oddaj, ki jih od septembra poslušajo v Bosni in Hercegovini. Ta teden je v Sloveniji ekipa iz izobraževalnega uredništva sarajevskega radia. Naši kolegi, s katerimi že več let sodelujemo in si izmenjujemo program, so si zasnovali zahteven načrt predstaviti Slovenijo, njen življenjski utrip, kulturno, literarno in športno Življenje; zato se nam zdi potrebno, da vam podrobneje predstavimo, kako v sarajevskem radiu v teh oddajah, ki so namenjene poslušanju v višjih razredih osemletke in v srednjih šolah, ter so tudi splošno izobraževalne, navajajo poslušalce na poslušanje in razumevanje slovenskega jezika.
Eno izmed vodil, ki jih je usmerjalo pri oblikovanju teh oddaj, je ustvarjanje zavesti o skupnem jugoslovanskem prostoru in obenem s tem opozarjanje na jezikovne in kulturne posebnosti slovenskega naroda. Tako so cilji te oddaje idejnopolitični, splošno-izobraževalni, so pa tudi poučne narave. Močno je poudarjeno gojenje tradicij NOB in socialistične graditve.
Ob poslušanju teh oddaj dobijo poslušalci vpogled v družbenopolitično, gospodarsko, kultumo-umetniško in športno življenje, spoznavajo kulturno dediščino slovenskega naroda, posebno skrb pa so posvetili slovenskemu jeziku in književnosti.
Cilj, ki ga hočejo s tem doseči, je dobro razumevanje slovenskega jezika in obvladovanje najosnovnejših zakonitosti govora. Te cilje bodo skušali doseči v približno 30 oddajah, ki so vsak
ponedeljek dopoldne na I. radij' skem programu, ponovitve tel1 oddaj pa isti dan na II. progra' mu.
Gradivo za oddaje priprav-Ijajo v Ljubljani in po večjil1 krajih Slovenije. Tako so med drugim obiskali Gorenje v Ve-lenju, Postojnsko jamo, Kopf( in Portorož, Planico, Bled ^ Bohinj, in druge kraje, kjer sose pogovarjali s predstavniki drtiž' benopolitičnih organizacij, z g^-spodarstveniki, s turističnimi i11 športnimi delavci, obiskali s° muzeje in dve šoli — Valentina Vodnika in Borisa Ziherla, kjeJ so jim učenci pripovedovali 0 svojem delu, jim zapeli in zai' grah.
V Ljubljani so pripravili vet pogovorov z udeleženci NOB,1 družbenopolitičnimi in kulturnimi delavci, s pesniki in pisate' Iji, z literarnimi zgodovinarji in5 kritiki, naši igralci pa so jim p°' sneli pesmi in prozne odlomke, 5 katerimi bodo dopolnili oddaja o naših literarnih ustvarjalcih'
Oddaje, ki so pripravljene re' portažno, trajajo po 10 minut, literarne pa so nekaj daljše. Sov slovenščini, to pa pomeni, da je avtor oddaje svojim sogovorni' kom postavljal vprašanja v sf' bohrvaščini in da je tudi komeO' tar ali kako pojasnilo v srbohrvaščini, vse drugo (tudi glasba) pa je slovensko.
Posebno pozornost so namenili koncu vsake oddaje, kjer sa v nekaj minutah spregovorili 0 kateri izmed zakonitosti slovenskega jezika.
Enako so lani predstavili Makedonijo in makedonski jezik Te oddaje, pravijo, so zbudil6 med poslušalci veliko zanimanja.
Študentje in profesorji tekmovali — Deset ekip »strojnikov« na desetem odprtem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja.
V vojaškem slovarju je s skopimi besedami zapisano, da vojaška enota opravlja svojo nalogo »z ognjem in gibanjem«. Povedano drugače: najsi gre za najmanjšo enoto ali sestav največjega obsega, nobene akcije si ni mogoče predstavljati brez spretnega ravnanja z najmodernejšimi vrstami orožja. V vojni bo zmagal tisti, ki bo bolj spretno in natančno meril v cilj, in tisti, ki bo prej sprožil. Vse to učijo pripadnike JLA med služenjem vojaškega roka. Polavtomatska puška, avtomat in pištola, to je orožje, s katerim je zdaj oborožena skoraj večina naših enot kopenske vojske in drugih rodov armade.
Športne dejavnosti vojakov v njihovem prostem času v marsičem pripomorejo k še boljši usposobljenosti za vojno in splošni ljudski odpor. Ena od takšnih športnih panog, ki je neposredno povezana z vojaško pripravljenostjo, je seveda streljanje. V enotah JLA namenjajo strelskemu športu vedno večjo pozornost, in si prizadevajo uvesti streljanje kot šport v sleherno vojaško enoto. Vojaška tekmovanja so dokazala, da so prav vojaki in starešine ljubljanskega armadnega območja med najboljšimi strelci pri nas. Na prvenstvih JLA v Mariboru leta 1977 in v Somboru 1979 je Ljubljana osvojila naslov najboljše ekipe v streljanju s polavtomatsko
puško, z avtomatsko puško in s pištolo.
Razumljivo je torej, da so prvenstva, ki jih že deset let organizira ljubljansko armadno območje na mestnem strelišču Rakovniku ob Dolenjski cesti, izredno privlačna ne samo za vojake in starešine, temveč tudi za aktivne strelce, ki sicer tekmujejo s športnim orožjem. Letos bo na desetem odprtem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja v streljanju v kakovostnem delu nastopilo 31 moških in 13 ženskih ekip s po šest strelci in strelkami (tekmovali bodo v soboto, 27. oktobra), v množičnem delu pa bo nastopilo kar 134 ekip! Zaradi tako velike množičnosti so bili organizatorji prisiljeni razporediti vse prijavljene tekmovalce za streljanje v treh dneh (nedelja, 28. oktobra ter še sobota, 3., in nedelja, 4. novembra). Prava toča krogel bo štiri dni zadevala oddaljene tarče.
Streljanje z vojaškim orožjem je osnova uresničevanja načel obrambe in zaščite v praksi. Izmed vseh naših šolskih ustanov sta se za odprto prvenstvo ljubljanskega armadnega območja prijavili le Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — Katedra za splošni ljudski odpor.
»Strojniki« se že več let udeležujejo tega tako pomembnega tekmovanja vojakov, starešin JLA, pripadnikov uprave javne
Strelske sposobnosti na preskušnji
Streljanje z vojaškim orožjem je pritegnilo veliko študentov in profesorjev — kar deset ekip »strojnikov« na desetem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja
varnosti, zveze rezervnih vojaških starešin, teritorialne obrambe, družbenopolitičnih, delovnih, športnih in drugih organizacij ter višjih in visokih šol in drugih ustanov iz vseh naših republik. Predavatelja za pred-vojaški pouk na tej fakulteti, docenta Radiša Dušič in Stanislav Perhavc sta za strelski šport navdušila ne le svoje študente, temveč tudi nekaj svojih kolegov, profesorjev. Tako bodo na prvenstvu ljubljanskega armadnega območja tekmovali študentje vseh štirih letnikov ter asi-stentje in profesorji, razdeljeni kar v deset ekip! Docent Dušič nam je povedal o tem tole: »To je že tradicija, da se udeležujemo vsakoletnega armadnega prvenstva v streljanju. Izrabiti želimo redko priložnost; ki nam jo ponuja ljubljansko armadno območje s tem tekmovanjem, namreč da se nekateri prvič v življenju poskusijo z vojaškim orožjem, drugi pa preverjamo svoje strelske sposobnosti! Lani smo imeli prijavljenih šest ekip, predlani pa sedem. Zdaj, ko bo sodelovalo kar deset naših ekip, bomo torej z udeležbo desetih naših ekip presegli dosedanji rekord naše fakultete.«
Katedra za splošni ljudski odpor na FSPN je prijavila dve ekipi. Čeprav v svojem učnem programu nimajo praktičnega predmeta s streljanjem, pa podobno kot strojna fakulteta redno sodelujejo na arrpadnem tekmovanju s polavtomatsko in avtomatsko puško in pištolo. Predstojnik katedre Milovan Zorc nam je povedal:
»Streljanja z vojaškim orožjem sicer nimamo v našen1 učnem programu, sodelovanj6 na prvenstvu pa bo izredn6 uspela dopolnitev vojaško-teO' retičnih predmetov s praktičnin1 znanjem. Drugače pa študentj6 SLO redno vadijo v okviru Študentskega športnega društva na FSPN v strelski sekciji.«
SLO-jevci so pritegnili ktek" movanju celo dve dekleti, štu; dentki- SLO v prvem letniku, ^ bosta po svojih močeh poskušal1 dokazati, da lahko tudi dekleta t enako natančnostjo zadenejo v sredo tarče.
Za konec pa še nekaj podatkov o prvenstvu. Več kot 110® strelcev in strelk se bo zvrstilo na strelski črti Rakovnika. Ob vojaških ekipah in ekipah ZRVš UJV, Občinskih štabov za teritorialno obrambo, strelskih družinah in drugih s področja Slovenije, bodo streljali še aktivni športniki iz Splita, Sarajeva in Novega Sada. Za žensko konkurenco sO se prijavila dekleta iz Ljubljane. Grosupljega, Murske Sobote. Domžal in Slovenskih Konji6; Strelke se bodo drugič doslej pomerile v »svoji« posebni konkurenci. Organizatorji so se odločili za ta korak po presenetljivem izidu tekmovanja s polaV; tomatsko puško leta 1977. Tedaj je namreč Milena Stimac, članica SD Brane Ivanuš iz Ljubljane,z 249 krogi prehitela vse svoj6 moške sotekmovalce in si pridobila naslov najboljšega strelca (ke) LAO.
BOJAN SIN1Č
Na tekmovanju v streljanju s polavtomatsko puško (Foto: S. Krševan)	Tudi profesorji strojne fakultete so preskusili svoje znanje. (Foto: S. V učilnici z zračno puško, na strelišču z »resnejšim« orožjem (Foto: S-
Krševan)	Krševan)
Stran 11
Naši pogovori
V uredništvo prihajajo od časa do časa pisma naših bralcev, ki odpirajo vprašanja, zanimiva in aktualna za širok krog prosvetnih delavcev. Včasih zahtevajo odgovor strokovnjaka, še večkrat pa razpravo, izmenjavo mnenj in izkušenj med nami, med vsemi, ki jih določena vprašanja zanimajo, zaposlujejo ali celo morijo.
Ni pomembno, če so v teh pismih včasih misli še pomanjkljivo oblikovane in samo nakazane. Bisvetno je, da odpirajo vprašanja, ki so aktualna, pereča in življenjskega pomena za vzgojno-izobraževalno delo in prosvetne delavce.
S tem, ko v Naših pogovorih odpiramo možnost za skupno razpravo in iskanje najboljših rešitev za mnogotera vprašanja našega vsakdanjega dela in življenja, vabimo k sodelovanju najširši krog naših bralcev z željo, da bi s skupno ustvarjalnostjo obogatili naš časnik.
UREDNIŠTVO
Kako smotrno organizirati delo?
Z razvojem samoupravljanja nastajajo pri nas čedalje boljše možnosti za človekovo osebno svobodo in vzgojno svobodne, vsestransko razvite socialistične osebnosti. Za vse to smo soodgovorni tudi sami, saj smo vsi vpleteni v oblikovanje našega vsakdanjika in naše prihodnosti.
Prav na šolah se močno občuti ta razvoj in usmerjenost k neposrednemu prenašanju funkcij in nalog na same delavce in sa-moupravljalce, saj so to manjši kolektivi, kjer je skoraj vsak član vključen v kako samoupravno telo, z raznimi nalogami infunk-. cijami.
Vendar trčimo tu na poseben problem. Zaradi raznovrstnega dela trpi učiteljeva strokovnost, namesto da bi se spričo potreb in Zahtev današnjega časa dvignila. Posebno drastičen primer so učiteljske konference, kjer skoraj ni več časa za pogovor o težavah in problemih, ki jih srečujemo pri našem vsakdanjem vzgojnem delu, o tem, kako bi se dalo to naše delo izboljšati in posodobiti.
Današnji čas zahteva tako strokovno kot družbeno usposobljenega učitelja, ki daje mladim dovolj temeljnega splošnega in strokovnega znanja, hkrati pa jih usposablja tudi za spreminjanje družbe. Zato se moramo učiti na vsakem koraku, na sestankih in konferencah, ob množičnih občilih. V samoupravne organe Pa izbirajmo ljudi, ki bodo sposobni probleme hitro in učinkovito reševati. Tako nam ne bo zmanjkovalo časa za strokovno in družbeno delovanje ter usposabljanje.
VlLJANA LUKAS
Kako smotrno načrtovati in organizirati vzgojno-izobraževalno delo, poklicno in samoupravno delovanje ter naše skupno in osebno strok rvno izpopolnjevanje — o teh vprašanjih je treba resnično razmisliti. V pospešenem ritmu sodobnega življenja je nalog in obveznosti čedalje več, zato pa je tudi naš čas — tako delovni kot prosti čas — čedalje bolj dragocen.
Kjer o tem večkrat razmišljajo, iščejo rešitev v čedalje bolj smotrni organizaciji in delitvi dela v vzgojno-izobraževalni organizaciji, v premišljenem načrtovanju sej in sestankov, v njihovi temeljni pripravi in spretnem vodenju. Pri stalnem izpopolnjevanju smotrno izbirajo najpomembnejše vsebine, študijske sestanke pa povezuje z načrtnim samdizobraževanjem.
Kjer o teh vprašanjih premalo razmišljajo, nezadovoljstvo raste. Sestankovanje jemlje učiteljem večino popoldnevov, uspehi slabo pripravljenih in razvlečenih sestankov pa nikakor ne odtehtajo porabljenega časa. Pri slabi organizaciji in delitvi dela so zato — kot piše naša bralka — zapostavljene te ali one bistvene dejavnosti, včasih strokovne naloge, včasih delo samoupravnih organov ali družbeno-političnih organizacij, včasih strokovno izpopolnjevanje.
Do kam smo torej prišli pri notranji organizaciji dela v naših vzgojno-izobraževalnih organizacijah? Kaj so nas izučile izkušnje? Kako uskladiti obveznosti v 42-urnem tedniku? Vaše misli, izkušnje in predlogi utegnejo koristiti mnogim!
Kakšna je vloga kadrovskih služb in organizatorjev izobraževanja ?
Če hočemo, da se bo izobrazba zaposlenih hitreje dvigala —tako poudarjajo razprave o usmerjenem izobraževanju —in da bodo delavci čim bolje usposobljeni za svoje delo, jim je treba pomagati in jih usmerjati pri odločitvi za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje.
Izobrazba kadrovske smeri in organizacije izobraževanja, ki jo dajeta Visoka šola za organizacijo dela in Višja šola za socialne delavce, postaja danes zato še bolj Pomembna. Treba bo na novo razmisliti o profdih, ki j in zahteva danes vzgojno-izobraževalni proces.
OTILIJA KREFT
Pismu s to vsebino je naša bralka dodala opis dela in nalog, predvidenih za diplomanta ka-drovsko-izobraževalne smeri, in nekaj odlomkov iz osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju za podkrepitev svojih stališč.
Vprašanja, ki jih pismo sproža, odpirajo več drugih vprašanj, ° katerih bomo pisali v naslednjih številkah Prosvetnega delavca. Usmerjeno izobraževanje združuje v enoten sistem izobraževanje mladih za delo in izobraževanje zaposlenih in drugih delovnih ljudi. Prav je, da razmišljamo in pišemo tudi o teh novih Področjih, ki so mnogim pro-
svetnim delavcem malo poznana ali docela neznana. Prav je, da se na straneh našega lista oglašajo tudi pedagoški, andragoški in kadrovski delavci iz organizacij združenega dela s svojimi izkušnjami, razmišljanji in predlogi, pa tudi andragoški delavci z delavskih univerz in sorodnih izobraževalnih organizacij, da ne bi ostal Prosvetni delavec v okvirjh tradicionalnega šolskega sistema. To ni le zahteva, ki izhaja iz enotnosti vzgojno-izobraževal-nega sistema, ki ga gradimo, temveč tudi neposredna potreba, da se organizacije za osnovno in za usmerjeno izobraževanje tesneje povezujejo med seboj in z združenim delom.
Nova vzgojno-izobraževalna področja ter naloge zahtevajo tudi ponovno ovrednotenje posameznih profilov pedagoških in andragoških delavcev in novo opredelitev del in nalog, ki jih čakajo v prihodnje. Katere strokovne službe in nove profile bo zahtevalo usmerjeno izobraževanje? V čem se bo moralo vsebinsko spremeniti izobraževanje in usposabljanje prihodnjih pedagoških in andragoških delavcev?
Za razpravo se nam torej po-nujajo mnoga vprašanja, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja pri nas.
V letu 125-letnice Pupinovega rojstva
Pastir, ki je postal izumitelj
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA AKADEMIJA MARIBOR
Center za permanentno pedagoško izobraževanje
RAZPISUJE
seminar za pedagoško dokvalifikacijo za učitelje šol v usmerjenem izobraževanju, ki imajo končano višješolsko strokovno izobrazbo nepedagoške smeri.
Seminar se bo začel decembra 1979 in bo obsegal 31 ur predavanj. Kotizacija, ki vključuje organizacijske stroške in stroške pisnih gradiv, znaša 1.800 din.
Prijave sprejemamo do 31. oktobra 1979 na naslov Pedagoška akademija v Mariboru, Koroška cesta 160, Center za permanentno pedagoško izobraževanje.
V prijavi navedite tele podatke:
— ime in priimek, rojstni podatki, študijska smer, kje ste diplomirali, natančen naslov in naslov vaše delovne organizacije.
Kotizacijo nakažite na račun 51800-603-33652.
Namen nakazila: pedagoška dokvalifikacija.
O natančnem začetku seminarja bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni.
REPUBLIŠKI ODBOR GIBANJA »ZNANOST MLADINI«
LJUBLJANA, Lepi pot 6
objavlja
RAZPIS
raziskovalnih nalog za XIV. republiško srečanje mladih raziskovalcev — srednješolcev, ki bo predvidoma koncem maja 1980 v Ljubljani. Vse mlade ki se želijo ukvarjati z raziskovalnim delom, vabimo, da pripravijo teme iz najrazličnejših področij znanosti in jih napišejo v obliki raziskovalne naloge.
Ob razstavi v SOZD Iskra
Če je bila še v začetku letošnjega leta osrednja tema pogovorov in polemik o znanstveniku in izumitelju Mihajlu Pupinu prava letnica njegovega rojstva (leksikoni so navajali 9. oktober 1858, na novo ugotovljeni datum 8. oktober 1854); pa se je sredi proslav, publicistike in aktualiziranja del tega svetovno znanega elektrotehnika že izkristaliziralo globlje spoznanje njegovega pomena za razvoj sodobne znanosti in tehnike in še posebej za Jugoslavijo kot teritorialno opredeljeno politično tvorbo. K temu po svoje pomaga tudi razstava, ki so jo oktobra odprli v avli osrednje stavbe SOZD Iskra na Trgu revolucije v Ljubljani. Razstavo je omogočilo skupno prizadevanje Iskre, Zveze organizacij za tehničko kulturo. Raziskovalne skupnosti Slovenije in sodelovanje avtonomne pokrajine Vojvodine, kjer se je Pupin rodil v vasi Idvor, slabih 60 km od Beograda.
Ogled razstave daje jasen vpogled v življenje, delo in pomen velikega izumitelja, ki je zrasel iz pastirčka in poljskega ter industrijskega delavca v doktorja fizike in eno najvidnejših osebnosti elektrotehniške stroke 20. stoletja. Od svojega dvajsetega leta pa do smrti 1935 je živel -v ZDA, kjer je bil tri desetletja profesor na sloviti univerzi Co-lumbija v New Yorku (tam je tudi doštudiral). Celoten vpogled v Pupinovo življenje daje najbolje njegova avtobiografija, ki ni le zanimivo dokumentarno branje, marveč tudi odlična, s Pulitzerjevim priznanjem nagrajena knjiga.
Pupinove največje zasluge na področju elektrotehnike obsegajo zlasti področje telefonije in rentgenskih žarkov. Svoja temeljna znanstvena spoznanja o resonančnih tokovih v telefonskih in telegrafskih vodnikih je Pupin izrabil za razvoj telefonije in telegrafije na velike daljave. »Pupinizacija« telefonskih linij se še zdaj izvaja po teh načelih, ustrezne priprave — elemente za pupinizacijo (tuljave in sestavi tuljav z ohišji, sponke itd.) pa izdeluje Iskra. Pupin je s svojimi odkritji in izumi omogočil tudi hkratno potekanje več telefonskih pogovorov po istem vodniku.
Ob istem času kot Pupin, je v ZDA deloval drugi zelo pomembni znanstvenik jugoslovanskega rodu: Nikola Tesla. Pupin in Tesla sta se poznala, prijateljevala sta in se tudi razhajala. Bistvenega pomena pa je bila Pupinova podpora večfaznim izmeničnim tokovom, ki jih je odkril in propagiral Tesla, za nasprotnika, pa je imel pri tem slovitega izumitelja T. A. Edisona, ki je proizvajal in zato zagovarjal naprave za istosmerni električni tok.
Na področju rentgenskih žarkov je Pupin prišel do nekaterih spoznanj skoraj sočasno z njihovim izumiteljem. Samostojno pa je odkril sekundarno rentgensko sevanje, ki izhaja iz vseh primarnemu sevanju izpostavljenih snovi. Pupin je tudi izumitelj rentgenskega fluorescenčnega zaslona in ob njegovi uporabi rentgenske osvetlitve s kratkim osvetlitvenim časom.
Pupin je avtor 24 zelo pomembnih patentov, vendar ni deloval le na raziskovalnem in znanstveno-pedagoškem področju, marveč se je izredno izpostavil tudi ob mirovnih pogajanjih ob koncu I. svetovne vojne. Tedaj je izrabil svoj vpliv na tedanjega predsednika ZDA Wilsona, ki je nato odbil teritorialne zahteve njenih sosedov do na novo nastale jugoslovanske države. Slovenije bi brez Pupinovega posredovanja bržkone izgubila velik del Gorenjske (Bled, ' Bohinj, Jesenice) in Prekmurje. Zaradi teh zaslug so ga izvolili za častnega blejskega občana; Pupin je bil na to zelo ponosen. Do Slovencev je imel sicer izredno lep odnos, ne nazadnje po zaslugi profesorja Simona Kosa, ki mu je na gimnaziji v Pančevu prvi privzgojil navdušenje za naravoslovje.
O teh in še drugih Pupinovih zaslugah se lahko seznanimo na razstavi, kakršna je odpotovala iz Iskre v Ljubljani v Radovljico in nato po drugih slovenskih krajih in zlasti v šole. Tiste, ki jo bodo obiskali, bo s slikovnim gradivom in jedrnatim, toda informativno izredno bogatim spremnim besedilom še bolje spoznala z velikim znanstvenikom jugoslovanskega rodu. SANDI SITAR
Vse mlade, ki se želijo ukvarjati z raziskovalnim delom, vabimo, da pripravijo teme iz najrazličnejših področij znanosti in jih napišejo v obliki raziskovalne naloge.
Delo naj bo izraz samostojne raziskave, za katero se je posameznik (skupina) odločil, jo teoretično in praktično pripravljal dalj časa in se pri delu posvetoval s šolskimi in zunaj šolskimi mentorji.
Tako kot vsaka znanstvena raziskava naj naloga obsega uvodni del zgodovinskim opisom problema in obrazložitvijo raziskovalnih metod, nadaljna poglavja, ki jih avtor določi glede na potrebe in naravo raziskovanega področja, sklepni del z rezultati raziskav in primerjavo z dosedanjimi izsledki, dokumentacijo (priloge, razpredelni ce, grafikoni, slike, itd.) in bibliografijo (seznam uporabljene literatu re, citati ipd.).
Naloga mora vsebovati najmanj 10 tipkanih strani brez prilog. Naloge bodo ocenjevale strokovne komisije visokošolskih učiteljev. Zagovori nalog bodo javni.
Podrobnejše informacije in razpisi za posamezna področja in predlo i nekaterih tem bodo na voljo v tajništvih vseh srednjih šol in na RO g; banja Znanost mladini.	#
Republiški odbor gibanja‘Znanost mladini pričakuje prijave z naslovi nalog in kratko obrazložitvijo tem do 15. 12. 1979.
Naloge pošljite vsaj mesec dni pred srečanjem na naslov: REPUB s ŠKI ODBOR GIBANJA »ZNANOST MLADINI«, LJUBLJAN, LEPI POT 6.
Vzgoja v krajevni
skupnosti
V Mariboru se je sestal organizacijski odbor, ki pripravlja I. strokovni posvet s področja pedagogike prostega časa v Sloveniji ob 30. obletnici Zveze društev pedagoških delavcev Slove-' nije. Posvet POVEZANOST VZGOJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI SKUPNOSTI Z GLEDIŠČA PROSTEGA ČASA, ki ga organizira Sekcija za pedagogiko prostega časa pri ZDPD Slovenije, petek, 23. novembra 1979 ob 9. uri v amfiteatru nove pedagoške akademije v Mariboru.
Uvodni referat' z navedenim naslovom bi imel dr. Rudij Lešnik, nato pa bo sledilo več kore-feratov o krajevni skupnosti in telesni kulturi, poljudnoznanstvenih dejavnosti, kulturnou-metniških, tehniških in drhžbe-iiopoltičnih dejavnostih, vlogi občine, množičnih občilih, združenem delu, proizvodnji in izobraževanju v prostem času, turističnih društvih, tehniški kulturi,
kadrih, razmerah na osnovnih srednjih šolah, izkušnjah o pove zanosti vzgoje v krajevnih skur nostih Vuzenica, Podčetrte Cerkno, Štepanjsko naselje i podobno. Gotovo je to boga: vsebina, živa v razvoju naših sc moupravnih odnosov, ki bo i zvala odmevno razpravo.
Na posvet so poleg pedagošk i delavcev vabljeni delegati zb< rov krajevnih skupnosti, različ'
. samoupravnih teles, in vsi ki j zanimajo ta vprašanja, iz delo. nih organizacij in drugi. Tisti, se želijo udeležiti tega posvet naj se prijavijo najpozneje č-konca oktobra ter obenem na k žejo prispevek za udeležbo znesku 300. — din na raču Zveze društev pedagoških dels cev Slovenije, Ljubljana, Gosp: ska 3/1, štev. 50101-678-47 leda bi lahko pravočasno pripravi gradivo, ki ga bodo udeleže:-prejeli pred posvetom. Ob naka zilu navedite pripombo: Posv< SPPČ Slovenije.
Obvestilo
OSNOVNA ŠOLA
TONETA TRTNIKA-TOMAŽA, SOSTRO PRI LJUBLJANI,
P. 61261 Dobrunje
razpisuje prosta dela in naloge:
— pomočnika ravnatelja
Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu o osnovni šoli in imeti vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Začetek dela: takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi.
Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čin večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinsk odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa kativist Rdeče;-križa, odgovoren za krvodajalstvo.
Kri je nenadomestljivo zdravilo. Človek lahko s krvjo vedno po maga. Dajanje krvi je dokaz človečnosti in eno izmed meril naše ozu veščenosti in solidarnosti do sebe in drugih.
NOVEMBER 1979 MIRNA 2.
NOVA GORICA 5., 6., 7., 8., 9., 12., 13., 14.
TREBNJE 2.
ILIRSKA BISTRICA 15., 16.
RADOVLJICA 20., 21., 22. 23., 27., 28.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Šolska televizija pred vrati
posebno mesto v izobraževalni tehnologiji zavzema šolska televizija, ki si ob začrtanem srednjeročnem načrtu že utira pot v šole in se vključuje v vzgojno-izobraževalno delo. S pravilno programsko usmeritvijo in učinkovito uporabo oddaj šolske televizije lahko hitreje uresničimo družbeno prizadevanje po dopolnjevanju in spreminjanju vzgojno-izobraževalnega sistema, hkrati pa zamisel o celotnem in učinkovitem uresničevanju zasnov stalnega izobraževanja. Zato je uredništvo šolske televizije za to šolsko leto pripravljajo oddaje s posebno pozornostjo, saj je bilo v številnih stikih s šolarji in predavatelji, pa na seminarjih za pedagoške delavce izrečenih kar veliko spodbudnih besed in izmenjanih dokaj izkušenj. Pa še tale podatek: 160 vzgojno-izobraževalnih organizacij v Sloveniji je že opremljeno z osnovnim sistemom interne televizije, in lahko upamo, da magnetoskopi niso več samo inventarne številke, temveč dovolj okreten pomočnik učitelja pri uvajanju učne tehnologije v vzgojno-izobraževalno delo.
Opozoriti moramo na nekaj ciklusov oddaj, ki bodo v jesenskem delu prvič zašli na ekrane v slovenske šole. V želji, da bi čim bolj pomagali učiteljem in učem cem, je uredništvo odkupilo od zagrebške šolske televizije osem oddaj na temo o filmu. Filmska vzgoja postaja vse bolj pomembna pri oblikovanju otro-
kove osebnosti v osnovni šoli, prav gotovo pa tudi ni dobila po naključju mesta v skupnih vzgojno-izobrazbenih osnovah usmerjenega izobraževanja. Ob gledanju oddaj bodo mladi gledalci dobili odgovore na vprašanja o razvoju filma, o filmskih zvrsteh, nastajanju filma od ideje do premiere, kaj je filmski jezik, kakšno vlogo imajo posamezni poklici pri filmu, kako pomembna sta v filmu prostor in zvok itd. Oddaje so vsebinsko usklajene z učnim načrtom osnovnih šol, zaradi begate in-formativnosti pa bodo dobrodošle tudi pri skupnih vzgojno-izobrazbenih osnovah za srednje in druge šole.
Zanimiv način oblikovanja oddaj šolske televizije obeta ciklus o samoupravljanju, kjer teče beseda o sistemu delitve prihodka, dohodka in osebnih dohodkov, o merilih za nagrajevanje po delu in o marsičem, kar spada zraven. Oddaje so prirejene po magnetoskopskem zapisu »žive« oddaje, kjer so delavci organizacije združenega dela loške tovarne hladilnikov in družbeni delavci pred kamerami razpravljali o delitvi dohodka.
Iz ciklusa Nova matematika, ki ga je uredništvo šolske televizije predvajalo že pred leti, so izbrane tiste oddaje, za katere so recenzenti menili, da bodo popestrile ure matematike v prvem razredu osnovne šole.
Srednješolcem, ki se praktično izpopolnjujejo v učnih de-
Filmska in televizijska šola
Vzgojni pomen filma in televizije nas obvezuje, da čimprej ustvarimo možnosti za učinkovito vključevanje obeh medijev v vzgojni in izobraževalni proces.
Filmska in televizijska vzgoja je že dolgo sestavina prostega časa mladih, od leta 1973 pa je tudi del učnega načrta za osnovno šolo.
Film in televizija sta duhovna in materialna podoba časa in prostora in pomembno oblikujeta sodobno družbo. Oba medija sta ali manipulator ali pobudnik družbenih dejavnosti. Koristna sta le, če sta idejno in estetsko usklajena z družbenimi hotenji.
Množica vsakodnevnih info-ramcij, ki jih mlad človek sprejema po filmu in televiziji, presega njegove zmogljivosti dejavnega sprejemanja in kritične presoje ponujenega.
Načrtna filmska in televizijska vzgoja je nujna, če hočemo v skladu z našim družbenim razvojem zasledovati in izrabiti temeljne smotre obeh medijev: film in televizija omogočata oblikovanje socialističnih, etičnih in idejno-estetskih vrednot, razvijanje sposobnosti ustvarjalnega odnosa do vseh življenjskih in družbenih pojavov, razvijanje sposobnosti za kritično vrednotenje ponujenih informacij in razvijanje splošnih človeških norm.
Dveletna filmska in televizijska šola pri Dopisni delavski univerzi je kulturno-politična akcija v Sloveniji, Dopisna delavska univerza pa edina ustanova, ki se načrtno ukvarja s to problemati-
PRIJAVNICA
Prijavljam se v FILMSKO IN TELEVIZIJSKO ŠOLO
Ime in priimek
Naslov:
Delovna organizacija
lavnicah ali na delovnih prostorih v organizacijah združenega dela je namenjen ciklus oddaj Varstvo pri delu, ki nam ga je ljubeznivo odstopila izobraževalna redakcija RTV Ljubljana.
Jesenski del oddaj šolske televizije izpolnjujejo zaokroženi ciklusi iz zgodovine NOB, zemljepisa, prometne vzgoje, obrambe in zaščite ter gospodinjstva. To so oddaje, ki so ponovno uvrščene v program in namenjene predvsem tistim šolam, ki še nimajo interne televizije, ali možnosti, da bi oddaje presnemavale na video kasete, saj so oddaje vključene neposredno v učne načrte.
Tudi to pot je izšla ob začetku oddajanja programa šolske televizije publikacija TV V ŠOLI, tokrat v preglednejši in priroč-nejši obliki. Publikacija vsebuje poleg učnih navodil ob programu tudi teoretične članke o televizijskem mediju v vzgojno-izobraževalni dejavnosti in praktične izkušnje naših učiteljev pri vključevanju šolske televizije v pouk.
Že naslednje leto pa bo dobila programska usmeritev šolske televizije nekatere poudarke. V obdobju uvajanja skupnih
vzgojno-izobrazbenih osnov bo mesto šolske televizije tudi v sistemu izpopolnjevanja in usposabljanja učiteljev ter pri oblikovanju gradiv za posamezne predmete skupnih programskih' osnov. Izbira naslovov za oblikovanje vsebin poteka iz dogovora med avtorskimi skupinami za pripravo učnih načrtov in uredniki šolske televizije, saj se je treba premišljeno odločiti za teme, ki jih je moč predstaviti v vizualni obliki. Prav gotovo bodo na vrhu prvenstvene lestvice učne vsebine, za katere še nimamo čvrsto vpeljanih učite-lejv, ali pa predstavljajo teme v skupnem številu učnih ur predmeta premajhno število, da bi se šolam izplačalo združiti delo in opravila učitelja — strokovnjaka. Oddaje bodo pripravljene v različnih dolžinah, ali v sklenjenih enotah ali pa kot sekvenca — del multimedijskega kompleta, in šole z vpeljanim TV sistemom jih bodo presnele na kasete in po potrebi uporabljale.
Dosedanji razvoj šolske televizije je pokazal bistven napredek na stopnji uvajanja izobraževalne tehnologije, hkrati pa že opozarja na nekatere pomanjkljivosti. Pri nadaljnjem razvoju bomo upoštevali dosedanje izkušnje, problematiko pa bomo še obravnavali v našem glasilu.
BOŽO VRAČKO
ko. Namenjena je predvsem učiteljem in vzgojiteljem, da bi v šoli v okviru učnega načrta in svobodnih dejavnosti ter v prostem času strokovno usmerjali in vodili mlade, zlasti k pravilnemu vrednotenju filmov in televizijskih oddaj. Filmska in televizijska šola usposablja tudi mentorje klubov in sekcij ter mentorje filmske in televizijske vzgoje za usmerjeno izobraževanje, ki za zdaj nimajo, a bi morale v svojih programih najti mesto tudi za tovrstno vzgojo. Namenjena je tudi upravnikom manjših kinematografov, kulturnim animatorjem in drugim, ki si lahko s študijem pridobe znanje, potrebno za smotrno pripravo filmskega repertoarja in filmsko-vzgojnih dejavnosti, vezanih na kinematografsko predstavo,
Glavni namen šole je, da kandidate na srečanjih in po dopisni poti usposobi razlikovati prave vrednote filmskih in televizijskih predstav od napačnih ter uporabljati filmsko vzgojo za etično in idejno-estetsko vzgojo pa tudi za socializacijo mladih v smislu samoupravnega socializma.
Temeljita filmska in televizijska vzgoja je pri današnji stopnji razvitosti televizijske mreže ter zaradi prodornosti in priljubljenosti obeh medijev pomembnejša, kot se zavedamo.
Vse, ki vas zanima filmsko in televizijsko-vzgojno delo( vabimo, da izpolnite prijavnico in jo pošljete na naslov
Dopisna delavska univerza UNIVERZUM, 61000 Ljubljana, Parmova 39.
Stefan Manevski: Skulptura, kovina, 1977
Stroške izobraževanja v znesku 3.800 din bo poravnala šola:
Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Leooold Kejžar, Marjana Kunej, Milan Marušič, Marija Skalar, Janez Susnjk, Valerija Skerbec, Zdravko Terpin, Milica Tomše, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor Prosvetnega delavca: predsednik Geza Čahuk, Breda Cajhen, tehnična urednica Tea Dominko, odgovorna urednica Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, direktor in glavni urednik Jože Valentinčič, Dušan Zupanc.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.: 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon: 22-284, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 5 din. Letna naročnina 100 din za posameznike, za delovne organizacije 160 din, za študente čO-din. Št. tek. računa 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643
............................................................. Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je ča-
q|.	snik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proi-
...................................................-....... zvodov (glej?, točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proi-
Podpis*	zvodov in storitev v prometu).
»Kultura za vse«
__ ________
V Diisseldorfu je v teh dneh velika prireditev Nemške zveze za prosti čas pod naslovom Prosti čas je možnost za kulturo in izobraževanje. Namen tega strokovnega srečanja je izboljšati politiko prostega časa; se pravi, odnos do prostega časa, uveljaviti resnico, da je to človekova ustvarjalna in razvojna možnost, obenem pa naj bi iz tako dojetih izhodišč usmerjali uporabo prostega časa. Dr. Franz Meyers, predsednik zveze (DGF), je v napovedi tega strokovnega kongresa '19 naglasil, da sta »kultura in izobraževanje vedno pomembnejši predpostavki in vsebini naraščajočega prostega časa«, zato je postalo narodno in mednarodno geslo za politiko prostega časa »Kultura za vse«.
Ob tem nehote pomislimo, kako si kdo to kulturo predstavlja. Pri nas na primer vemo, da je treba razviti samoupravno kulturo dela in prostega časa kot celostno možnost človekovega ra-
zvoja in ustvarjanja v social stični družbi.
Priznani nemški strokovnja govore o nadaljnjih možnost politike prostega časa in spr( membah kulturne politike, o todah in vzorcih delovanja i animacije na področju prostef časa, o prostem času v družiti vsakodnevnem življenju, o ži’ Ijenjskem slogu, o prostem ča* v ustanovah in o napravah, L1 munikaciji ter izobraževanju prostem času. Posebej razpral 1 ja jo o prostem času v šoli, zlasti' gledišč celodnevne šole in pre® brazbe šolstva. Na dnevnem red' po delovnih skupinah so tud vprašanja zunajšolskega izobrf ževanja, igre in športa, počitkat( dopustov, ponudba za prosti na tržišču in pregled razrn6! problemi komunalne dejavnost' Ob tej priložnosti udeleženi opazujejo tudi to, kaj so razvi’ na tem območju v Zvezni rep11' bliki Nemčiji.
B. L.
Središče krajevne skupnosti _______
Ob nastajanju centralnih šol je marsikje ostala prazna šolska stavba. Na Virštanju pri Podčetrtku so to vprašanje modro rešili. Učence prevaža šolski avtobus v lepo novo šolo v Podčetrtek, staro šolsko poslopje pa so preuredili v krajevni družbeni center, torej prostor, v katerem se srečujejo krajani ob najrazličnejših priložnostih.
V	centru imajo zbore občanov, sestanek družbenopolitičnih organizacij, različnih društev in srečanja s podobnimi organizaci-jamiiz drugih krajevnih skupnosti, ki pridejo na obisk.
Okoli doma so uredili lep prostor, kjer lahko pripravljajo različna športna srečanja, hkrati pa je tu tudi primerno parkirišče.
V	domu imajo ljubko dvoranico z gledališkim odrom, tik
zraven še manjši klubski prosto-in priročno kuhinjo. Za skronU1' odškodnino lahko najamejo kr3' jani dom npr. tudi za prosla^ kakega družinskega praznika i( takrat popolnoma odgovora1 gospodarijo z vso opremo.
Kulturni dom na Virštanju j' tako resnično v samoupravljanj1 krajanov in namenjen različni1’' potrebam ljudi, ki se pojavljajo' krajevni skupnosti. To je mesta kjer se krajani srečujejo ob n2' jrazličnejših priložnostih, obe' nem pa utrjujejo svoje krajevn( vezi in samoupravno sožitje Tako je nekdanja šolska stavba' novi obliki središče krajevne skupnosti, ustrezno potrebah kraja, ki nima več svoje osnovne šole.
R. L.
Razstava sodobnih makedonskih umetnikov
Moderna galerija v Ljubljani gosti petnajst sodobnih makedonskih umetnikov in tako predstavlja prerez sodobnih ustvarjalnosti makedonskih slikarjev, kiparjev in grafikov.
Razstavljene so slike Rado-Ijuba Anastasbva, Petra' Hadži Boškova, Žarka Jakimovskega,
Rista Kalčevskega, Tanasa LU' lovskega, Djoka Mateskeg* Petra Maževa, Vangela NaU' movskega, Dušana PerčinkoV’ Toma Šijaka, pa plastike Stefan* Maneskega, Dragana Poposkč' ga-Dade, Mire Spirovske, Vasil* Vasileva in tapiserije Donet* Miljanovskega.
L G.
Barvna grafika iz NDR v Narodni galeriji
Razstava Barvna grafika NDR, ki prikazuje dela 46 umetnikov, je v mnogočem zanimiva. V ljubljanski Narodni galeriji jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo NDR, Center za umetnostne razstave v Berlinu. Grafike iz vzhodne Nemčije smo sicer že videvali na grafičnih bienalih v Ljubljani, vendar si je bilo težko predstavljati širše grafično območje današnjih ustvarjalcev iz NDR. Razstava s 135 eksponati daje zelo nazoren vpogled v današnje snovanje nemških grafikov v sedemdesetih letih. Verjetno ne gre le za vtis, da so prireditelji postregli z objektivno paleto tega, kar se umetniško dogaja v zadnjem desetletju. Kot je v uvodu v razstavnem katalogu rečeno, gre za širok spekter socialističnega realizma. Seveda se tu srečujemo z drugačnim pojmovanjem socialističnega realizma, kot smo ga vajeni takoj po vojni. Že bežen pregled razstavljenih grafik nas prepriča, da bi slogovno, strujno opredelili grafike drugače, kar pa bi terjalo posebno, študijsko zožitev klasifikacije. Če opustimo včasih toliko poudarjena merila
za novo, ki sam po sem niKoti t,c more zagotoviti estetske stopnja potem lahko stvarno presodim0; kar nam razstava ponuja v pestr' tehniki in vsebini: prav gotov0 deluje razstava kot presenečenj0 v širini formalne možnosti, nai gre za vsebinski razpon vse od li' rizma in tihožitja, pa do izpovednega zanosa, študioznega napora, da neformalnih iskanj, nenarejene humanistične misli in š£ česa. Pri prenekaterem umet; niku se da reči, da je marsikaj zraslo iz žlahtne tradicije, ki je bogatila bodisi tehniko ali pa tematiko, čeprav je spet očitno, da so grafični listi zrasli iz sedanjega časa, razmer in umetniških nagnjen. Zanimive so kar močne pobude iz besedne umetnosti, t° pričajo odsevi iz del Pabla Nerude, Jevtušenka, Eluarda, Ionesca, V. Kirilova, Bulgakova. Gotovo ni naključje, da so se vzgib’ iz besednih umetnin pretočili grafične rešitve. Grafika ima nemški umetnostni zgodovini kar posebno mesto, zato ni naključje, da umetniki posvečaj0 sodobnosti tolikšno pozornost grafični umetnosti.
L G.