Uiitellski pravnik PREVODNICA, MATIČNJ pi§T JN PRUGO. Vsaka nova tiskovina se mora preizkusiti v praksi. V smislu šol. zakona je založila Učiteljska tiskarna poleg kataloga in razrednice tudi prevodnico s privitim potrdilom. Čas bi že bil, da se o teh tiskovinah spregovori. Ali so se obnesle? Razredni katalog dajc mnogo pisarije in ima vrednost samo za eno leto. Prihodnje leto se mora najvažnejše zopet prepisovati. In ko učenec dovrši šolo? KkJ ima šolski upravitelj? Kje ga bo' po letin iskal? Ali ima b njem dovolj podatkov O telesnem razvoju, o duševnosti, o značaju. o boleznih in posebno o socialnih prilikah v njegovi rodbini? Razrednica ima preozke predale in je vpisovanje težavno, tisk na drugi strani lc premajhen, posebno za slabejše bko. Prevodnica pa je najslabša tiskovina te vrste. Iz nje ni razvidno, kje je prvič vstopil, kakor tudi niso zapisane šole, katere je učenec posečal v teku svojega šolanja. Vsak vodja omenja le zadnjo — svojo šolo. Na njej ni podatkov o očetu, materi z ozirom na ime, stanovanje, poklic ijtd. Kako si naj upravitelj pomaga pri različnih vlogah? Take podatke najdem samo v spisku za novince, če je učenec domačin in se ni priselil. Izpolnitev rubrik za oceno bo naletela na težave, ko se bo učencu 6., 7. ali 8. leto izstavljala prcvodnica. Za 6, 7 let nazaj bo treba iskati po starih katalogih. Opomba o trajanju šoloobveznosti je nepotrebna. Nadalje smatram, da postane za učenca ob selitvi ona šola, v čije šolski okoliš se je preselil, njegoVa mat. šola; prejšnja ga briše in ne vodi o njem več evidenCe. Zato ie zadnji stavek na prvi strani (Matična šola tega uč ....) brez vrednosti. Izjemo dela le slučaj, da stanuje učeriec v mojem okolišu, pa obiskuje pomožno, meščansko ali drugo šolo. »Potrdilo o prevodu« se uvodoma ozira na datumprevodnice, a kakor že zgoraj rečeno, ista ni 4|itirana. Kam pa se naj shranjuje prevodnice? V mape, kakor doslej rriat. lis-tn? Skoro ni Vredrio, ker rrii nič ne pove. Kako naj dajem n. pr sodišču $c po letih pojasnila, -če riimam nič pripomb 6 njegovem obnašanju, napr&dku, razvadah in vrlinah in posebno o druzini ilrl' sorbdstvu ' . . Če vse to primerjamo z matičnimi listi, ki se opuščajo, najdemo, da jih je škoda. Res je v začetku bilo godrnjanja zaradi veliko pisarije, (sedaj jo je še več!) a delo je bilo le enkrat in potem smo mat. list po malem izpopolnjevali in končno šem imel popolno sliko o učenčevem žitju in bitju' skozi vsa njegova šolska leta. S prepisom nnat. lista dobi nova šola oz. novi učitejj dovolj podatkov za orientacijo. Pridem do končnega prepričanja, da prevodnica ne ustreza svojemu namenu in naj se opusti ter se nadalje vodijo mat. listi, ki; so brez navedenih pomanjkljajev. uštrezajo vsem tem zahtcvam in so še po letih izboren iriformacijski material. Matični listi naj se takoj zopet vpeljejo, doklcr še škoda vsled enoletne prekinitve ni nenadomestljiva! ' ' I. Lukman. —§ Važna razsodba za bivše komtraktualce in vse dru.ge v pogledu napredovanja po gkupinah. Učitelj D- C. iz T. je bil sprejet dne i5. aprila 19,32 iz kontraktualne v držaVjrK> slažbo s pravicarrti drž.' ufadnika VIII. yskYipin'e s 1. periodskim poviškom. Ker se priznava; periodVpOvišek po 3 letih službe, je smatral 'irrienovarli, da ima na podlagj Jega p.rayico do napredovanja v VII. sk. Ministrstvo prosvete je z ON br. 23273 z dne 24. VI. 1933 prošnjo za VII. skupino odbilo iz razloga, ker ni prebil v predhodni (VIII.) skupirii 3 efektivna leta in torej ni zadostil pogoju § 49. urad. zakona. — Proti temu rešenju se je D. C. pritožil na Drž. svet, ki je z razsodbo Br. 28668 z dne 9. oktobra 1933 pritožbo odbil z nastopno utemeljitvijo: »Minister prosvete je ob izdaji (jsporjenega rešenja postopal po zakonu. Po § 49. urad. zakona more uslužbenec napredovati v VIJI. skupino pofem, ko je ijf ekjrivnopret>il3(etav Vltt- skupini in io samo na izpraznjeno rriesto. Keir je tožilec dobil VIII. skupino i rešenjem od 15. aprila 1932, ne ižpdfnjtije pogoja iz § 49. urad. zakona za VII. položajno skupfno, kajti od dne izdaje 'rššenja opdstavljenju v VIII. skupino ni pr e bil 3 efektiVnaletiiv tej fekupini. I^eMvd, daje dobil z otneftjibniin reŠenjem v'Vlir. skupini tudi 1. peridd. povišek, nima vpliva pri napredovanju v viŠjo skupino v smislii § 49.' uraa. zafcoiia.« ''— Vprašarije, ali )6' dobirimenovani ob priliki postavljenja z ViII. skiipino tudi 1. period. povisek po zakonu, drž. svet rii ob tej priliki ocenjeval, ker 6!tem ne obstoji tožba. —§ »Prijave« za rodbinske drag. doklade se dobe pri »ekonomatu kralj. bahske uprave« prciti vplačilu a 50 par v znamkah. Naročila naj se izvrše potom odd. VII. uradno, kj se tudi uradno dostavijo. —§ Šolski upravitelj. To zvanje ni razporejeno v § 346. urad. zakona, zato naj se ne navaja v prošnjah za napredovanje' po skupiniah. Če pa ,se hoče že navesti, naj se to izvirši tikp:1 J^: J. N., »učitelj — šol. upravitelj«. —§ Podatki v prošnji za napredovanje se morajo ujemati z datatni "dekreta <> posjedrijem napreclovanju (Roc". K., str. 73). Nepravrlna je ¦ tortj' travedbar »p^ostavljeri"sferft bll z rešenjem ONbr. 15.004 z dne 28. febr. 1924. v II./5. skupino in bil preveden po ur. z. iz 1. 1931. v VIII. skupino, kajti na o^novi 5. skupine ni mogel biti preveden y VIII. skupino, pač pa na osnovi II./3. skupine, v katero je bil postavljcn z ONbr. 79489 z dne 5. novembra 1930. •—§ Za vsakp napredovanje so potrebna efektivno prebita — predpisana 1 e t a v skupini, t. j. od dneva izdaje odloka odn. ukaza dalje. — Službena leta nimajo torej nobenega vpliva za napredovanje in je merodajen le datum zadnjega napredovanja po skupini. (Glej tudi Rbč. katalog. — Napredovanja!)