VOLITVE Volitve v zvezno in republiško ljudsko skupščino, to je v naše najvišje predstavniške organe, bodo v marcu. Sirom domovine se že nanje pripravljamo s polrio odgovornostjo in — ponosni. Ponosni, ker smo lahko zadovoljni nad pomembnimi uspehi, ki so bili doseženi v minulem razdobju, tako v pogledu družbenih sprememb v graditvi socializma, v pogledu razvoja našega gospodarstva, kakor tudi v pogledu afirmacije naše domovine v svetu. Uspehom, doseženim na vseh področjih našega življenja, smo bili sami priča, saj so piod prizadevanj milijonov naših državljanov in še posebej delavskega razreda, ki nosi glavno breme hitrega razvoja proizvodnih sil. Ob povečanju proizvodnih sil, tej neobhodni materialni osnovi boljšega življenja in novih socialističnih odnosov, smo razvili mehanizem delavskega in družbenega upravljanja, kjer delovni ljudje na najde-mokratičnejši način neposredno odločajo in sklepajo o vseh, za družbeno skupnost in vsakega posameznika odločilnih stvareh. V kolikšni meri se je razvilo naše gospodarstvo, nam zgovorno priča dejstvo, da je od leta 1947 do vključno 1957. leta narodni dohodek porasel za 80 odstotkov. Razumljivo, da so se v tem obdobju Izvršile silne spremembe tako v strukturi našega gospodarstva kakor tudi v strukturi prebivalstva. Število kmečkega prebivalstva naglo pada, v obratnem sorazmerju raste število mestnega prebivalstva, to je tistih, ki na ta ali drugačen način sodelujejo v proizvodnji in prejemajo za opravljeno delo nagrado glede na vrednost opravljenega dela. Industrijska proizvodnja je leta 1957 dosegla trikratno proizvodnjo nasproti proizvodnji v letu 1939. To ni majhna styar. Ta razvoj je zlasti pomemben v zadnjih letih in je celo znatno večji kot v državah zahodne Evrope. L., poglejmo. V državah zahodne Evrope je potekalo povečanje industrijske proizvodnje OB SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ZA SLO VENU 0 Usmeritev na delo v komuni 9. januarja je bila seja predsedstva Republiškega sveta ZSJ *a Slovenijo. Na tej seji so člani predsedstva razpravljali o občnem zboru Republiškega sveta, ki naj bo v prvi polovici meseca marca. Ob tej priliki se je razprava sukala predvsem o tem, kar usmeriti pozornost in dejavnost vseh naših organizacij glede na naš gospo-darsko-politični razvoj. Vsebino obširne razprave bi lahko strnili v eno samo misel: Velik, če ne večji de! svoje dejavnosti naj sindikati usmerijo na delo v komuni. 2e površna ocena doslej iz-_ vršenih bbčnih zborov osnovnih celic naše organizacije, podružnic in njihovih organov, to je občinskih in okrajnih sindikalnih svetov ter republiških odborov, nam kaže visoko sposobnost našega članstva v ocenjevanju družbenih ekonomsko-po-litičnih dogajanj v naši stvarnosti. Zrelo in smelo presojanje položaja, vse odločneje poseganje v problematiko izven kolektiva na stvari, ki se odločajo v komuni in njenih- najrazličnejših organih družbenega upravljanja, same po sebi dokazujejo, da danes ni možno, niti m mogoče urejati vsega, kar je v interesu družbe in kar ki pojavi, ki zamegljujejo požrtvovalna in poštena delovna prizadevanja ogromne večine delovnih ljudi oziroma delovnih kolektivov. Pri tem mislimo na sebično in samoljubno in z ničemer opravičljivo početje nekaterih posameznikov in še redkejših kolektivov, ki izkoriščajo poseben položaj ali razmere ter prisvajajo večji osebni dohodek kot bi bili upravičeni (izkoriščanje monopolnega položaja, dobički na račun povišanja cen, pretirane premije itd.). Naše delovske organizacije bodo še nadalje posvečale proizvodnji in' proizvodnosti, varnosti pri delu, pravilnemu nagrajevanju, strokovni in politični in položaja v komuni kot celote v odločilni meri zavdsi dvoje: Prvič kako proizvajalec, ki je obenem potrošnik, realizira svoj zaslužek in drugič, kako so uporabljena sredstva ustvarjena v proizvodnji in dana na razpolago za najrazličnejše javne službe od stanovanj, šol, kulturnih, zdravstvenih in drugih socialnih služb do najrazličnejših ko- munalnih ustanov do javnih naprav. Gre torej za vpliv delavskega razreda na vseh področjih naše stvarnosti. Delavski sindikati, ki v svojih vrstah povezujejo ogromno večino delavcev bodo zato v naslednjem obdobju usmerjali svoje člane, da bodo vse aktivnejši činitelji v dogajanju in življenju komune. B 25. IN 26. JMTOflBJfl BO V MfiHIBORP KONBBES ZVEZE SVOBOD IN e PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE RAZMIŠLJANJA OB TRENUTNEM ZVIŠANJU CEN V LJUBLJANSKIH MANUFAKTURNIH TRGOVINAH IN O POLOŽAJU TRGOVINE Brez krivde krivi? tako: v 1955. letu za 9 odstotkov, in v letu 1956 za pet odstokov.' Pri nas pa: v letu 1955 za 16 odstotkov, v letu 1956 za 10 odstotkov in 1957. leta za 16 odstotkov. Seveda je tako nagel industrijski razvoj zahteval ogromnih naporov v investiranju sredstev. Saj je bilo po osvoboditvi dano za izgraditev našega gospodarstva zaključno z letošnjim letom blizu 2000 milijard dinarjev. Ta razvoj je šel delno tudi na škodo hitrejšega napredka kmetijstva. Toda naše industrijsko gospodarstvo ni več zaostalo, lahko s ponosom ugotavljamo, da smo se povzpeli že v vrste relativno razvitih držav. Zgradili smo sodobno industrijo, ki že daje svoje plodove in. nam že odpira obdobje, v katerem še bomo vse hitreje približevali osnovnemu smotru socialistične družbene ureditve, i' je bogatejšemu in srečnejšemu življenju ljudi, ki v svobodnih združbah neposrednih proizvajalcev in drugih interesnih skupnosti odločajo in sklepajo to vseh stvareh, ki so v korist skupnosti kot celoti in vsakega posameznika. In vendar! Kljub vsem tem in še mnogim otipljivim uspehom, v zdravstvu, šolstvu, kulturi, skratka na vseh področjih, je še mnogo teženj in želja, slabosti in težav. Toda prav te pomanjkljivosti, slabosti in težave so izraz hitre rasti. Samo poglejmo. V kraju, prej zapuščenem dn zaostalem, je zrasla tovarna. In prav je tako. Saj je ta porok blagostanja. Toda z njo so nastale druge potrebe: po kadrih in stanovanjih. In se grade stanovanja in šolajo kadri. Z novim naseljem se pojavi potreba po šoli, po kulturnem domu, po obrtniških delavnicah, po stoterih stvareh... Tako je v vsej naši domovini, kjer se je industrijska proizvodnjo potrojila, prav tako število delavcev in uslužbencev, kjer rasejo nova delavska središča Jn se število mestnega prebivalstva iz dneva v dan veča. V tem silnem poletu, ki s seboj nosi težke, včasih na prvi pogled nerešljive zapreke, krmarimo sami, vsak na svojem področju, odločamo v organih družbenega upravljanja, kujemo sebi in bodočim rodovom boljšo bodočnost, utrjujemo stvar socializma v svetu in krčimo pota sožitja vseh delovnih ljudi sveta. V tem času, lepem in težkem, se pripravljamo, ponosni in s' polno odgovornostjo, na izvolitev svojih najboljših v svoje najvišjs predstavniške organe, v Zvezno in republiške ljudske skupščine. F- MLADI VOLIVCI! Kaj bo 22. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani? DNE 10. JANUARJA JE BIL V BEOGRADU VIL PLENUM ZVEZNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE. NA PLENUMU, KATEREMU JE PREDSEDOVAL PREDSEDNIK SOCIALISTIČNE ZVEZE TOVARIŠ JOSIP BROZ-TITO, SO PROUČILI DOSEDANJE USPEHE V SOCIALISTIČNI GRADITVI DRŽAVE IN RAZPRAVLJALI O POLITIČNIH PRIPRAVAH ZA VOLITVE V ZVEZNO IN REPUBLIŠKO LJUDSKO SKUPŠČINO. (NA SLIKI: TOVARIŠ SVETOZAR VUKMANOVIC-TEMPO, KI JE IMEL UVODNI REFERAT) . je v skladu tudi s interesi posameznika le znotraj delovnega kolektiva, temveč, da je življenje v odločilni meri odvisno od boljšega ali slabšega delovanja komunalnega sistema kot celote. To postaja' z vsakim dnem vse bolj (razumljivo. Saj se neposredni proizvajalec pojavlja izven delovnega kolektiva kot potrošnik svojega osebnega dohodka, ki ga za svoje prizadevanje dobi v kolektivu. Kot potrošniku ali bolje kot otočanu pa ne more biti vseeno, kako potroši svoj pošteno pridobljen zaslužek. Ne more mu biti vseeno, če trgovina prodaja slabo in drago blago, če mu streha nad stanovanjem pušča, če je zdravstvena služba pomanjkljiva, če njegovi otroci v šoli slabo napredujejo, če so ceste, slabe, Obrt oderuška itd. itd. Osebni dohodek delavca, ki ga kot potrošnik troši v komuni, predstavlja manjši del tega kar zadovoljuje njegove potrebe. Večji del sredstev ustvarjenih v proizvodnji se uporablja v najrazličnejših družbenih službah. Kako se ta sredstva upravljajo do ali se uporabljajo najboljše in v korist predvsem delovnih ljudi, je odvisno od nas samih. Seveda je tudi v proizvodnji še polno slabosti, težav in pomanjkljivosti in je kaj razumljiva zaskrbljenost o mnogih stvareh, ki teže neposredne upravljavce: pomanjkanje strokovnih kadrov, sredstev za obnovo zastarelih strojev, nesodobna proizvodnja itd. itd. Vendar lahko trdimo, da so gospodarski uspehi, v celoti vzeti, veliki in izredni. Zato so vse ob- sodbe vredni vsi tisti, sicer red-rasti svojih članov vso pozornost. Toda v mnogo večji meri kot doslej bodo usmerile svojo dejavnost na komuno. Kajti od družbeno-ekonomske razvitosti Novoletnim čestitkam so se v Izložbah lij ubi j ansikih manufak-turnih trgovin pridružile po praznikih za potrošnika manj razveseljive stvari — nove cene tekstilnemu blagu, za 4°/o višje od prejšnjih. To je, razumljivo, vzbudilo med potrošniki določeno. zaskrbljenost, da ne bi manufakturnim trgovinam sledili še drugod. Trenutnemu zvišanju cen je sledila izjava Trgovinske zbornice, češ, da je to neopravičeno, in pa komentarji, ki so dobivali prizvok obsojanja trgovine nasploh. Ta prizvok je bilo moč čuti posebno še potlej, ko so ljubljanska manufakituma trgovska podjetja »lahko čez noč spet znižala cene« na prejšnjo raven. Vendar je ostal potrošnik ob nekaterih nasprotujočih si dejstvih in komentarjih v nejasnost, in iz vsega tega pravzaprav ni mogel raizbratl, ali gre za upravičen ali za neupravičen premik cen, za navijanje. In ta dejstva so: — zvišanje cen v manufa’*,-turniih trgovinah za 4 odstotke (vodstva podjetij so zvišanje utemeljevala, češ da z doseda--njo nizko maržo ne morejo kriti stroškov); — trditve. Izrečene ra seji gospodarskih odborov Ljudske skupščine Slovenije, da mora trgovina povečati maržo, če hoče po novih instrumentih učinkovito poslovati; — izjava Trgovinske zbornice Slovenije, da je zvišanje cen . neupravičeno, ker slone izračuni, s katerimi trgovska podjetja opravičujejo zvišanje, deloma na napačnih predpostavkah glede že znanih instrumentov delitve dohodka (rezerv, sklad), deloma pa na najneugodnejših predpostavkah za elemente, ki še niso znani (anuitete); — znižanje cen blaga v ma-nufakturnih trgovinah prek noči na prejšnjo raven (čeprav trgovci zatrjujejo, da bo potreben določen premik zaradi nizke marže. Po novoletnih praznikih so v ljubljanskih manufakturnih trgovinah zvišali cene za 4'Vn. — T rgovski delavci teh trgovin za^-trjujejo, da je njih marža pre nizka. — Okrajni trgovski zbornici so pred tem predlagali, naj bi na skupnem sestanku našli skupna gledišča in skupno reši tev. — Naleteli so na gluha ušesa. — Za stvar so se začeli zanimati Okrajni ljudski odbor, Svet za blagovni promet L RS in o tem je že tudi razpravljal okrajni zbor proizvajalcev. — Potrošniške svete v trgovinah bo treba spodbuditi k delu — Razmislimo tudi o svetih pri specializiranih trgov Inah. — Inšpekcijska služba ljudskih odborov je za sedaj še šibka In jo bo veljalo okrepiti. Razgovor s posameznimi trgovskimi delavci (sestavke berite na tretji strani) kaže, da ne gre vseh slabosti valiti na trgovino,, ne kriviti trgovino nasploh. Seveda pa tudi ni mogoče zamolčati določenih slabosti nje same. Najprej, s čim so trgovski delavci ljubljanskih manufak-turnih trgovin opravičevali svoj ukrep? Takole pravijo: Sedanji predpisi o delitvi dohodka postavljajo vsa podjetja glede plačevanja družbenih obveznosti v enak položaj, ne glede na to, 'kolikšno maržo so si zaračunavala pri prodaji blaga v minulem poslovnem letu. To je tudi razumljivo, ker so predpisi za vse enaki. Trgovska podjetja istih strok, na primer manufakturna, pa so v različnih krajih zaračunavala različno visoko maržo. Ljubljanska so na primer lani poslovala ob povprečni 7 “Vo kalkulacijski marži, celjska in mariborska ob 10°/o, zagrebška ob 12% in beograjska ob 15% kalkulacij-ski marži. To pomeni, da so potrošniki plačevali blago naj-diražje v Beogradu in najceneje v Ljubljani. (V Ekonomski politiki št. 256 z dne 23. 2. 1957 lahko razberemo v sestavku »Tekstil je najdražji v Beogradu«, da je bilo volneno blago paračinske tovarne za 15 dinarjev cenejše v Zagrebu in za 85 dinarjev cenejše v Ljubljani, kot pa so plačali enako blago potrošniki v Beogradu. Blago za ženske plašče pa je bilo v Zagrebu jn v Ljubljani za 500 din pri metru cenejše, kot v Beogradu.) Zavoljo tega smo se znašli v dokaj neugodnem in nejasnem položaju. O tem smo tri dni pred novim letom obvestili (Nadaljevanje na 3. strani) V TOREK ZVEČER JE IMEL SEKRETAR CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE TOVARIŠ MIHA MARINKO V SEJNI DVORANI REPUBLIŠKEGA SVETA ZSJ ZA SLOVENIJO RAZGOVOR S SINDIKALNIMI ODBORNIKI O VLOGI IN MESTU SINDIKATOV V KOMUNI. NJEGOVE TEMELJNE MISLI BOMO OBJAVILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI. MIROVNE POBUDE Noben miroljuben človek na svetu ne more reči, da se je novo leto slabo začelo. Ze prvi januarski dnevi so vzbudili v nas nove nade, da bo svet končno le našel izhod iz sedanje nevarne krize. Novoletne poslanice številnih državnikov in vse kasnejše miroljubne pobude, besede razumevanja in ponudbe prijateljstva so bile za nas najlepša novoletna darila. Razmere, v katerih danes živimo, so res vse prej kot ugodne. Enajst let se velesile pogajajo o razorožitvi, medtem pa so se do zob oborožile z najstrahotnejšim orožjem in še še oborožujejo; na Zahodu pripravljajo novo zaostritev hladne vojne. Svet se je znašel na usodnem krjžpotju: k vojni ali k miru; druge poti ni. Zato je razumljivo, da smo s tolikšnim veseljem sprejeli pobude za zbližanje stališč Vzhoda in Zahoda, za odpravo nesporazumov, vsaj nekaterih, manjših, kar bi omogočilo kasnejšo rešitev večjih problemov. Tovariš Tito je predlagal: Skličimo širok sestanek na najvišji ravni, na katerega bi prišle velike in majhne dežele. Ta predlog, ki ga preveva politični realizem, značilen za vso našo zunanjo politiko, temelji na dejstvu, da je ohranitev miru skrb velikih in malih, da oboji lahko veliko prispevajo k odstranitvi mednarodnih nasprotij. Predsednik Nehru je pozval velesile, naj pot do pogajanj iščejo s pogajanji, ne pa z oboroževanjem. Poljski predsednik Gomulka in zunanji minister Rapacki sta ponovno opozorila velesile na pomembnost poljskega predloga o ustanovitvi neatomskega področja v Evropi. Finski predsednik Kekonen je pozval velesile, naj se čiimprej sporazumejo o razorožitvi. Celo predsednik Zahodne Nemčije Teodor Heus, predsednik dežele, ki je znana kot steber atlantske politike »s pozicij sile«, je ocenil vojno kot »bankrot politike« in pohvalil idejo o pogajanjih med Vzhodom in Zahodom. Iz Moskve pa vsak dan prihajajo vesti o novih miroljubnih poslanicah in pozivih za razgovore, ki jih Bulganin in HruSčev pošiljata zahodnim silam. Njune pobude je podprl tudi Vrhovni sovjet, njune iskrene težnje pa med drugim dokazuje tudi demobilizacija 300.000 sovjetskih vojakov. Zahodne velesile pa, kot kaže, niso bile pripravljene na takšen razvoj dogodkov. Sprva so bile presenečene dn so molčale, le razni nižji uradniki so govorili o »propagandi«, ki ne bo uspela. Najprej je spregovoril MacMillam, predsednik britanske vlade. Spregovoril je trezno dn njegov predlog o nenapadalnem paktu med Vzhodom in Zahodom je svet sprejel z odobravanjem. Za nas ni bilo važno, kakšna notranjepolitična ali druga težnja se skriva za tem predlogom, za nas je bilo važno, da je MacMillanova pobuda koristen prispevek k splošnim mirovnim naporom. Zato smo bili upravičeno razočarani, ko smo zvedeli, da s0 britanski državniki v nekaj dneh vzeli temu predlogu skoraj vse, kar je bilo v njem konstruktivnega. Ni važno, pod čigavim pritiskom, pomembno je le dejstvo, da. je edina mirovna pogodba, ki je prišla z Zahoda, ovenela. Namesto nje pa se slišijo izjave v stilu Dullesove »hoje na robu vojne«, izjave, ki povzročajo skrb in bojazen. Na srečo so te izjave osamljene — ne samo v svetu, ampak celo v njihovih lastnih državah. Odpor proti oboroževanju, ki sili svet v novo vojno, je vedno večji, ideja sporazumevanja postaja materialna sila tudi v zahodnih državah, pa če ta ali oni državnik to želi ali ne. To.dejstvo utrjuje naše nade, da nove mirovne pobude ne bodo zaman. v neKR.T VELENJČANOM se je te dni izpolnila dolgoletna želja. Staro in Novo Velenje je povezano z novim vodovodom. Pohvaliti je treba prizadevnost tržanov, ki so s prostovoljnim delom napeljali vodovod. Sedaj je treba le še namestiti naprave v stanovanjih. — V. S. NA OBČNEM ZBORU občinskega sindikalnega sveta v Šoštanju so delegati opozorili, da je treba pravilneje premirati v podjetjih in pravilneje trošiti sredstva. Delegati so prav tako živahno razpravljali o vzgoji mladine in grajali, da v Šoštanjsko dolino pošiljajo neprimerne filme, ki kvarijo mladino. — V. Š. V TOLMINU je bila ustanovljena posredovalnica za delo, ki bo na osnovi novih predpisov prevzela vse posle v zvezi z delovnimi razmerji na področju občine. Vodil jo bo upravni odbor, ki so ga odborniki imenovali na zadnji seji. SVOBODA V ŠTORAH je sestavila podroben delovni program za bodoče poslovno leto, pri čemer bodo posvetili posebno skrb izobraževanju. V ta namen so ustanovili sekcijo za izobraževanje. Ta prireja redna predavanja, ki se jih udeležuje povprečno po 85 ljudi. Sekcija je organizirala tudi šolo za odrasle, v katero se je vpisalo 72 slušateljev, končalo pa jo je 25. — J. M. 12 PROSVETNIH USTANOV JE V RUSKI OBČINI. Med njimi so tudi tri novo ustanovljene osemletke. V občini je trenutno 58 aktivnih prosvetnih delavcev, vendar jih je še precej premalo, saj jih samo v Rušah manjka 16. Ce bo občini uspelo dobiti stanovanja za prosvetne delavce, bo tudi to vprašanje bržčas kmalu rešeno. — G. G. MLADINA JE ZBOROVALA sredi novembra v Rušah. Mladinci so se zbrali na redni letni konferenci LMS, ki je pokazala velik napredek te organizacije. — G. G. POSKUSNA PROIZVODNJA. — Po priključitvi adaptiranega obrata na novo električno omrežje so pričeli nedavno tega v ruški železarni s poskusno proizvodnjo. Izdelujejo gradbeno okovje, ki ga je doslej izdelovala tovarna TOBI. Povpraševanje za temi izdelki je precejšnje spričo pospešene gradnje stanovanj. — G. G. V ŽELEZARNI Store je bila dne 28. decembra izredna seja odbora »Tovariške pomoči«. Razpravljali so o obdaritvi in obisku bolnih članov kolektiva Železarne Store ob novem letu 1958. Dvajsetim članom so dali 52.000 dinarjev podpore. — J. M. REGULACIJA PAKE od Velenja do Šoštanja bo letos največja delovna akcija v Šoštanjski občini. Vodna skupnost je odobrila 40 milijonov dinarjev. Naj večji prispevek pa bo spet prostovoljno delo prebivalcev. — V. S. IZ M E N G S 1 s 500 V TOVARNI »MELODIJA« V MENGŠU JE ZAPOSLENIH 300 DELAVCEV. — VSAK PETEK PA PREJEMAJO, KAJ MISLITE, KOLIKO IZVODOV NAŠEGA LISTA? ENEGA SAMEGA. Prometni delavci so na občnem zboru sindikata razpravljali, kako izboljšati promet, in opozarjali na določene slabosti. V tovarni »Melodija«, bi ima 300 delavcev, morda pa še nekaj več, je naročen na svoje sindikalno glasilo en edini član. To pa ni le za poverjenika za »Delavsko enotnost, ampak za podružnico samo dokaj žalostno. Z malo dobre volje bj se 2 OBČNEGA ZBORA SINDIKATA PROMETNIH DELAVCEV SLOVENIJE Družbeno upravljanje TUDI V CESTNO-VZSRŽEVALNIH SLUŽBAH Sindikat prometnih delavcev za Slovenijo je imel svoj redni letni občni zbor v soboto 11. I. v prostorih športnega društva »Kladivar« v Celju. Na tem občnem zboru so se nekajkrat oglasili cestarji ‘in med drugim opozorili, da bi veljalo uvesti družbeno upravljanje tudi v cestno-vzdrževalni službi. Cestarji so opozarjali, da bo treba bolj poskrbeti za naše prometne poti, jih izboljšati, kajti zaradi slabih cest izgubljamo veliko denarja, saj se vozila kvarijo, nadomestne dele pa kupuje- Vidite, tole so člani delovnega kolektiva livarne iz železarne Štore. mo za drag denar v tujini. Drugo, nič manj važno vprašanje, ki so ga načeli, je strokovna vzgoja. Sedaj je v Sloveniji samo ena vozniška (šoferska) šola. V tej šoli je letno, okoli 56 gojencev, v naši republiki pa bi potrebovali vsako leto 150 do 200 novih voznikov. Še več voznikov bomo potrebovali, saj promet nenehno narašča. Zato so prometni delavci predlagali, da bo treba kmalu ustanoviti vsaj dve šoli in jima določiti sodobnejši učni načrt. Za vzgojo avtomehaničarjev je trenutno ena šola v Šentvidu pri Ljubljani in druga v Mariboru. Sedanji prostori šol so pretesni, zlasti še, ker bo treba misliti na strnjen sistem šolanja. V šolah pa bo treba vzgajati okoli 800 do 900 vajencev. Zanimiv je predlog enega izmed delegatov in sicer, da je treba bolj skrbeti za potnike. Dejal je takole: »,V okviru našega sindikata razpravljamo . o skrbi za človeka, to je za delavca, ki dela v prometni službi. Toda premalo razpravljamo o'skrbi za potnika. Potnik .mora čakati v vsakem vremenu na prostem na vozilu in čakal bo še dolgo, če ne bomo poskrbeli za primerne čakalnice. O tem bodo morala razmišljati naša podjetja, in če ne bodo imela sama sredstev za gradnjo čakalnic, naj bi to rešila skupno z občinami. Za vzgled naj nam Ijo žalska občina, ki bo začela v kratkem urejati čakalnice za potnike.« Torej tudi o komunalnih skupnostih so se menili, o stvareh, ki jih lahko uresničujejo družno vsi na področju, kjer delajo in žive. dalo tako'stanje popraviti. In ko bi člani svoje glasilo prebirali, bi imela podružnica laže in uspešnejše delo na vseh področjih. L. š. Opomba uredništva: Tudi mi smo se hudo začudili, ko smo prebrali dopis tovariša L. Š. Le stežka smo verjeli, da je v tako številnem kolektivu le en sam naročnik našega glasila. Bo že tako, so nam rekli na upravi našega lista, ko smo vprašali koliko je naročnikov v tovarni »Melodija« v Mengšu. Takoj pa smo se vprašali, kje so vzroki. Ali se člani sindikalne organizacije prav nič ne zanimajo, kako delajo in živijo sindikati in delavci doma in no svetu? Morda pa v tej sindikalni, podružnici niso delavcem kaj prida govorili o našem listu, o glasilu-, ki je delavcem najbližje, morda jim niso dovolj povedali o tistem časopisu, ki je bil že od nekdaj glasnik pravic malega človeka. Tako pa . . . No, upamo, da nam bodo oisa-li, kje so vzroki. ..•Attvfr.- Limi IP*"ŠEBOJ Jože M., Store. V treh sestavkih ste nam pisali o enem in istem problemu. Prav gotovo je pobiranje sindikalne članarine vprašanje, ki ga je vredno obdelati, toda na vsak način le v enem samem prispevku. Večkrat zaradi pomanjkanja prostora nekaj člankov v tej ali oni številki ne objavimo, zato pa pridejo, na vrsto kasneje. Milan D.. Kranj. Vašega prispevka smo bili zelo veseli. Prepričani smo, da se boste še kaj oglasili. Ob tej priložnosti bi radi povabili k sodelovanju tudi ostale poverjenike našega lista, in seveda tudi bralce, zlasti pa še tiste, ki se večkrat bojijo vzeti pero v roko, čes da ne znajo lepo slovensko napisati članka. Brez strahu, dragi poverjeniki in tudi vi, dragi bralci, pišite nam o vsem, kar vas teži. V uredništvu pa se bomo potrudili, da bo članek tak, da ga bodo z veseljem prebrali tudi drugi bralci Rudolf F., Celje. Kljub temu. da smo kopijo vašega članka prebrali že v ponedeljkovi številki Slovenskega poročevalca. ga vendar objavljamo. ker sodimo, da je dogodek vreden, da ga zabeležimo tudi v našem listu. V bodoče pa bi želeli, da ob takih priložnostih članke, ki zadevajo eno in isto stvar in ki jih pošljete več časopisom, posebej priredite za naš list. Ludvik S., Mengeš. Vaš dopis smo občutno skrajšali in ga objavili v rubriki V nekaj vrsticah. V članku ste nam opisali precej problemov, zato bi bilo prav, da nekatere izmed njih v bližnji bodočnosti temeljiteje obdelate, česar bomo zelo veseli. 2 OBČNEGA 2BORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V SLOVENSKIH KONJICAH V dveh ali treh izmenah Občane tare stanovanjsko vprašanje — V preteki dobi so šole obnavljali le za, silo, zato imajo pouk v dveh izmenah Delavci izgubljajo dragocen čas zaradi neugodnih prometnih zvez Precej delavcev se vsak dan vozi na delo iz oddaljenih krajev v Slovenske Konjice. Zjutraj imajo ugodno zvezo z vlakom, po končanem delu pa morajo na vlak čakati dve in pol ure. To je pozimi še posebno neprijetno. Na zadnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sve- Občinski ljudski odbor Tolmin je imenoval posebno komisijo, ki bo sestavila perspektivni plan razvaja občine v prihodnjih petih letih. Namiznoteniška ekipa »Iskre« se je na Dunaju pomerila z odličnim moštvom Semperita ter srečanje izgubila s 5:1. Tekmovali so tudi z moštvom tovarne »Standard-Telefon«. To srečanje pa so odločili v svojo korist z rezultatom 5:3. — M. Dj. Občinski ljudski odbor v Tolminu je razen drugih stalnih pomoči in svetov obeh zborov, v katerih sodeluje nad sto državljanov, izvolil tiudi stalno komisijo za delaveko upravljanje. V tem smislu je bil dopolnjen tudi statut občine, ker so bili odborniki mnenja, da je ta komisija potrebna z ozirom na čedalje širšo in pomembnejšo vlogo, ki jo zavzema samoupravljanje v razvoju našega gospodarstva in socialističnih družbenih odnosov pri nas. — J. Na seji Republiškega odbora sindikata živilcev Slovenije so med drugim razpravljali tudi o osnutku zakona o delitvi dohodka. Ugotavljajo, da v podružnicah osnutka še niso proučili. Centralni odbor je razpisal anketo o nagrajevanju za leto 1956—1957. Iz ankete je razvidno, da so kvalificirani delavci sicer bolje plačani, vendar so razmerja še prenizka. Preteklo leto je bilo v goriškem okraju povprečno 2.212 starostnih upokojencev in 1.845 uživalcev družinskih pokojnin. Povprečna starostna pokojnina je znašala 7.401 dinar, družinska pa 3.737 dinarjev. Računajo, da skoraj polovica upokojencev zahteva posebno prevedbo po novem zakonu o pokojninskem zavarovanju razen tistih, ki bodo prevedeni po uradni dolžnosti. Na novo bo treba odmeriti pokojnino tudi nekaterim vdovam, ki do nje po dosedanjem zakonu niso bile upravičene. — J. V tovarni »Melodija« v Mengšu nujno potrebujejo delavsko restavracijo. Kar precej delavcev se zdaj hrani y gostinskem podjetju, kateremu je občina znižala nekatere obveznosti prav zavoljo tega, ker se tod hrani precej članov tega delovnega kolektiva. — L. S. Le dva delavca sta bila do nedavnega v občinskem ljudskem odboru v Mengšu. Zdaj jih je deset, vendar med njimi ni mladih delavcev. — L. S. Na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora T Rušah (posvečeni spominu, ko je pred 15 leti padel ves pohorski bataljon) so izročili Red III. stopnje tovarišu Jožetu Videtiču in Berti Brumen za zasluge v proizvodnji in za neumorno delo ▼ političnih organizacijah. — G. G. Avtobusi tovarne »Iskra« bodo prevažali delavce tudi iz naselja Zlato polje in Planina. Člani delovnega kolektiva bodo plačali za enkratno vožnjo 10 din. — M. Dj. Nove avtobusne proge, ki jih bodo uvedli v kranjskem prometu, in sicer na progi Stražišče—Kranj in Kranj—Primskovo, bodo prav olajšale prihod in odhod z dela prenekaterim delavcem. Prvi avtobusi bodo vozili že pred šesto uro zjutraj, nato pa vsake pol ure. — M. Dj. Komunalni servis Kranj, tako naj bi se imenovalo podjetje, je nastalo z združitvijo podjetij »Ceste in kanalizacije« ter »Komunale«. — M. Dj. Pri Gorenjski oblačilnlcl t Kranju so odprli novo poslovalnico. V letu 1958 bo to podjetje povečalo svojo proizvodnjo, kajti povpraševanje po teh izdelkih je v Kranju kar precejšnje. — M.' Dj. Na seminarju za proučevanje dela v »Iskri«, ki so ga obiskali konstruktorji orodja, tehniki razvojnega laboratorija in tehnološkega oddelka, so se seznanjali z osnovami študija dela. Zdaj so priredila še seminar, ki ga obiskujejo normirci, brigadirji in nekateri tehniki. — M. Dj. V ruški občini so imeli prve zbore volivcev že preteklo nedeljo, in sicer pri Svetem duhu, na Ostrem vrhu, Gradišču in Smolniku. V ostalih krajih bodo zbori volivcev in izvolitev delegatov za kandidacijske konference končani do 25. januarja. — G. G. 723 prebivalcev na območju krajevnega urada Store in Teharje ima lastne radijske sprejemnike. V teh krajih, kjer živi 5.623 ljudi, pride po en radijski sprejemnik na * prebivalcev. — J. M. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo sindikatov Slovenije, Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Časopisno - založniškega podjetja »Slovenski poročevalec, v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica s, poštni predal 284. — Telefon uredništva 32-538, uprave 30-046, skupni za uredništvo in 'upravo 32-031. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. — List izhaja vsak petek. — Rokopisov n« vračamo. — Posamezna številka stane 20 din. — Naročnina * predplačilu je mesečna 80 din, četrtletna 240 din, polletna 460 celoletna 900 din. Ce se plačuje za nazaj, teh popustov ni in se plača vsaka Izlila številka po 20 dinarjev. NEKAJ MISLI S SESTANKA DELOVNEGA KOLEKTIVA LIVARNE ŽELEZARNE STORE »SAJ NI MOJE« ta v Slovenskih Konjicah so zato predlagali, naj bi nabavila občina ali pa podjetja lastne avtobuse. Obilico težav imajo v tej občini tudi s stanovanji. V Zrečah in Slovenskih Konjicah se je industrija močno razširila, zaposlili so nove delavce, zanje pa nimajo dovolj stanovanj. Podobno je tudi s šolami. V vseh letih po vojni so jih le za silo vzdrževali, obnavljali pa so jih zelo malo. Zato ni nič čudnega, če imajo skoraj v vseh šolah pouk v dve izmenah, obeta pa se jim celo tretja ali pa bodo posamezni oddelki v prihodnjih letih ostali brez strehe. Na občnem zboru so torej obravnavali pereče stvari, ki so v interesu vseh občanov. Na občnem zboru so še izvolili posebno komisijo, ki bo sestavila program dela za to leto. L. V. TEŽAVE PRI POBIRANJU SINDIKALNE ČLANARINE. — V LIVARNI SO MODERNE SANITARNE NAPRAVE. — ZAKAJ PRIHAJA DO VEČJIH ALI MANJŠIH OKVAR? — NAJSTRO-ŽE BODO UKREPALI PROTI TISTIM, KI NAMERNO UNIČUJEJO SANITARNE NAPRAVE. Na sestanku delovnega kolektiva obrata livarne v štorski železarni so razpravljali o nalogah sindikalnih poverjenikov, o pobiranju članarine ter o higiensko-tehnični zaščiti. Med drugim so ugotovili, da sindikalni poverjeniki ne opravljajo tistih dolžnosti, za katere so bili izvoljeni. Kadar pobirajo članarino, imajo precej te- Poceni, toda preslabo urejeno Nenehno prihajanje novih in odhod starih delavcev povzroča na Jesenicah polne roke dela in skrbi občinskemu svetu za delo in delovne odnose. O tem, da se v železarni izmenja letno petina delavcev, so živahno razpravljale sindikalne organizacije na letnih občnih zborih, kj so bili v novembru in decembru. V železarni pa trenutno potrebujejo nad 400 novih delavcev. Podobne težave imajo tudi v drugih gospodarskih organizacijah. Eden glavnih vzrokov za to , je nedvomno draginja in pomanjkanje stanovanj. Jesenice spadajo med največje industrijske kraje, njegovo zaledje pa je -resda turistično in nekmetijsko in — Jesenice so tako eno izmed najdražjih mest v državi. Delavci, ki pridejo na Jesenice, težko dobe stanovanj e. Samski domovi so prepolni. Toda, če že delavec dobi tam streho, poglejmo, kako živi Domovi in delavske kuhinje so neurejeni. Pohištvo v samskih domovih je že popolnoma izrabljeno- Ni jedilnic, primernih sanitarnih prostorov itd. V takih pogojih prebiva nad sedem sto delavcev iz bližnjih in oddaljenih krajev. Čestokrat so graje potrebna nesposobna in neodgovorna vodstva samskih domov in delavskih menz. Sicer so stanovanja v teh domovih najcenejša v državi (mesečno 320 dinarjev), v menzah pa stanejo trije dnevni kalorični (nad 4.000 kalorij) obroki 160 dinarjev, pa vse to še ni dovolj. Bolj bo potrebno poskr-.beti za samske domove, če bodo hoteli zmanjšati to valovanje delavcev, so ugotavljali na vseh občnih zborih. Z žav, ker le-te ne pobirajo enovito. Nekateri pobirajo članarino, od bruto zaslužka, to je od osnovne plače, premij, nadur, dodatkov in dobička, nekateri pa samo od osnovne plače po tarifni postavki. Ta problem ni le problem ene same sindikalne organizacije, ampak je to težava, s katero se borijo tudi v drugih podružnicah. O tem vprašanju so govorili tudi na seji občinskega sindikalnega sveta v Celju, o njem se bodo pogovarjali na seji Republiškega odbora sindikata metalur- NEPRAVILN0 RAVNANJE PREDSTOJNIKA šfcih delavcev in rudarjev Slovenije v Ljubljani. Glede higiensko-tehnične zaščite v tem obratu so menili, da je livarna edini obrat železarne, k; ima moderno zgrajene sanitarne naprave. Ugotoviti pa se da, da nekateri člani tega kolektiva namerno ali pa morda iz malomarnosti povzročajo večje ali manjše okvare (kot na primer lomljenje prh, okvare pip, kradejo kljuke itd.). Zavoljo tega bodo naj strožje ukrepali nasproti tistim, ki jih bodo dobili pri teh nečednih dejanjih. J. m. 6 se DA RALCeV Prebivalci občine Ruše vsako leto dne 8. januarja praznujejo svoj občinski praznik. Takrat se poklonijo spominu junakov prvega pohorskega bataljona In pred spomenik, ki stoji sredi Ruš in kjer so zapisana imena junakov, polože vence. Tako so storili tudi letos. Nekatera naša gradbena podjetja zaposlujejo razen domačih delavcev tudi delavce iz drugih krajev kot sezonske delavce. Ker pa je odnos do teh delavcev večkrat kaj čuden, je prav, da o tem nekaj povem. Na progovnem odseku Ljubljana— Šiška I večkrat slišimo, da tamkajšnji progovni mojster (Ivan Šimen) nima kdo ve kaj tovariškega odnosa do teh delavcev. Kričanje in zmerjanje ter neprimerni izrazi ter žaljivke niso in tudi ne morejo biti v ponos niti njemu niti ne upravi podjetja. To pa še ni vse; nekemu svojemu podrejenemu je prepovedal voziti se z vlakom, češ naj se vozi s kolesom. Pozneje mu je tudi to prepovedal in zahteval, da hodi peš v službo. Ker je to že starejši delavec in zaradi dveh operacij težko hodi, si lahko predstavljamo, kakšno voljo naj ima do opravljanja svoje službe. Tudi na kamniški progi se je nekoč tamkajšnji desetar (Viko Begovič) spozabil tako daleč, da je svoje delavce, Bosance; žaljivo zmerjal. ’ Zaradi tega dogodka je bilo mnogo kritike na nekem sestanku sindikata, na katerem so bili prisotni tudi zastopniki podjetja. Vendar še vedno ni opaziti, da bi ta spremenil odnos do svojih podrejenih. Prav to. pa je tudi vzrok, da se tukaj delavci zelo pogosto menjavajo, da delo zapuščajo in tako primanjkuje strokovno sposobnih delavcev na progi. O takih nepravilnostih imenovanega progovnega mojstra je nekoč že pisal neki časopis, a videti je, da se za to ni dosti zmenil. P. s. Progovni odsek Ljubljana—Šiška I spada v Podjetje za vzdrževanje proge Jesenice, in tudi Šiška II, to je kamniška proga. PRUETN0 PRESENEČENJE ZA MEDVODČANK V mesecu novembru je kazalo, da bo ob koncu prejšnjega leta ostala kino dvorana zaprta, ker, da se kmetijska zadruga — v smislu svojih načel — ne bo več ukvarjala s prosvetno dejavnostjo. Zato je tudi za mesec december odpovedala vse pogodbene filme. Občinski odborniki, ki so bili na občnem zboru DPD Svobode Medvode, so se tokrat skrbno zamislili kdo bo pravzaprav odgovoren za posledice, če bo to res. V preteklerh obdobju se je večkrat razpravljalo o tem, da bi dvorana spadala pod upravo DPD Svobode, vendar je vselej ostalo pri starem. Tokrat pa je bilo drugače. Za Novo leto so bili obiskovalci kina prijetno presenečeni. V dvorani so namestili nove zavese, platno za cinema-skope film ter kar je najbolj važno, nov kinoprojektor. Gledalce zaenkrat motijo le večkratni odmori, ker tedaj kinooperater zamenjuje film. Imajo namreč le 1 kinoprojektor in se temu ni moč izogniti. Predvidena je tudi dozidava zadružnega doma ter nekaj notranjih popravil, kot so; preureditev pododerskih prostorov ter prostora za orkester itd. V prihodnje pa bo treba misliti tudi na nabavo še enega projektorja, da bo s tem omogočeno nemoteno predvajanje filmov. Če bo šlo v Medvodah tako naprej, kot so v začetku leta začeli, potem lahko pričakujemo, da bodo Medvodčani še kaj pridobili. TRGOVINA NE PUSTI, KOLEKTIVI PA ŽELIJO Zaradi boljše in cenejše preskrbe potrošnikov so se v nekaterih delovnih kolektivih odločili kupiti belo moko naravnost iz skladišč. To so sklenili v tovarnah v Medvodah in člani kolektivov so bili zadovoljni. Zelje, kupiti moko ceneje, so rasle in nova naročila tudi. Za belo moko po oseminpetdeset dinarjev so se zanimali tudi po drugih kolektivih. Zdajci se vmeša trgovina in pravi: zakaj smo mi tu! V medvoških tovarnah so morali delavci vračati že vplačani denar. Zakaj tako, so se zanimali? • Naj kar primer odgovori: neka oseba iz velike mariborske tekstilne trgovine mi je rekla: »Če dobimo mi, recimo odejo, ki stane tri tisoč dinarjev, tedaj ji pripišemo še sedem sto petdeset dinarjev ...« Mar je to razumljivo — tolikšna »marža* namreč? Torej ob tem pridemo do zaključka, da trgovska podjetja danes prehudo hlastajo za dobički, na škodo potrošnika seveda. Zal trgovski delavci ob tem pozabljajo, da so tudi sami potrošniki, F. Vodnik ZAKAJ JE KRITIČNIH PRISPEVKOV TAKO MALO? Odločil sem se dotakniti nekaterih stvari okoli pisanja nesti, člankov in drugih poročil, bodisi takih, ki hvalijo ali takih, ki grajajo, * Zdi se mi, da je o dobrih stvareh, ki jih je sicer povsod dosti, kaj lahko Brez kr ir de kr tri? (Nadaljevianii« s 1. strani) Okrajno tngoivsko zbornico in io zaprosili, da skliče sestanek predstaivnikov podjetij naše stroke, kjer naj bi našli neka skupna gledišča in skupno rešitev. Toda naleteli smo na gluha ušesa. (Poslovodja blagovnice Tromostovje M. Juren na primer pravi, da tajnik zbornice o tej stvari sploh ni hotel ničesar slišati in je enostavno zaprl telefon z besedo »Me nič ne briga«.) Ker nismo našli razumevanja pri okrajni trgovski zbornici, smo se sami med seboj pomenkovali, kakšen je položaj tegč in kakšen onega podjetja. Cene smo zvišali za 4"/«, morebitne razlike pa bi še krili iz lastnih sredstev podjetij. Res je čudno, da Trgovinska zbornica ni sklicala sestanka predstavnikov podjetij, sestanka svojega članstva, kajti če bi ga sklicala, bi se stvari mogoče vendarle kako drugače uredile, ne bi nastal preplah zaradi zvišanja cen. Ta sicer prenagljen ukrep trgovskih podjetij manu-fakiturne stroke pa je vendarle rodil neko pozitivno stvar. Za položaj manufalkturnih trgovskih podjetij In ne samo teh, temveč tudi drugih se je začel zanimati okrajni ljudski odbor, o tem je razpravljal v torek zbor proizvajalcev in za to se zanima Svet za blagovni promet LRS. Zanimanje oblastvenih organov za stvar pa je zagotovilo, da bo položaj trgovskih podjetij jasnejlši ter da ne bo mogoč premik cen brez določenega nadzorstva. Svet za blagovni promet LRS žo sestavlja poizkusne izračune, ki bodo pokazali, kolikšna marža je potrebna trgovskim podjetjem te stroke, da lahko soljdno poslujejo. Izračun v eni izmed trgovin kaže, da je marža res prenizka. Kot rečeno, pa za premike v t-nah ni vselej kriva samo tr- govina, temveč so krivi tudi proizvajalci. V celjskih in ljubljanskih manuf akt urnih trgovinah na primer ugotavljajo tako imenovano • prekrščevamje blaga. Posamezne tekstilne tovarne nudijo trgovini sicer enako blago v enakih vzorcih, vendar pod drugim imenom in za .100 alj več dinarjev dražje. Nekatere pa tudi kar očitno spreminjajo cene. Druga slabost, ki jo velja pripisati industriji, predvsem bombažni industriji, je, da posamezne tovarne (na primer1 MTT, Inteks) nočejo poslovati naravnost s trgovino na drobno, češ da se jim to ne Izplača, temveč poslujejo le z grosisti. V tovarnah pa spet zatrjujejo, da grosisti zahtevajo le poslovanje z njimi in ne s trgovino na drobno, kajti drugače bodo iskali blago drugje. To, da trgovina na drobno včasih ne more trgovati neposredno s proizvajalcem, seveda vpliva na podražitev blaga. Grosistična podjetja so na primer poslovala ob 4 in petodstotni marži, to je celo večji, kot nekatera trgovska podjetja na drobno. Seveda tridi trgovina ni vselej brez greha. Ob tej priložnosti velja omeniti lanskoletno delitev dohodka v trgovini na plače iz sklada. Nekatera trgovska podjetja so namreč delila po več plač. Komentarji glede delitve dohodka so načenjali dvoje vprašanj.- Prvič, da so se v trgovini povišale plače hitreje kakor na drugih področjih in da je bilo to nenormalno, drugič pa, da so trgovski delavci skrbeli le za svoj žep im so vložil,- premalo sredstev v sklade, skratka niso dovolj 'skrbeli za prihodnost svojega podjetja. V minulem poslovnem letu je bil v trgovini res večji promet ob sorazmerno malenkostnem številu zaposlenih. V Sloveniji so na primer trgovski delavci že v desetih mesecih ZELENJADARJI PRAVIJO, DA SO JIM GROSISTI PREDPISALI Obvezno maloprodajno ceno »Tole glavo solate mi dajte, prosim, pa še tri kilograme krompirja.« Poslovodja poslovalnice trgovskega podjetja »Jagoda« je stregel gospodinji, vmes pa sva se menila o cenah. »Pravite, da, bi radi zvedeli, za koliko smo v zadnjih mesecih podražili sadje in zelenjavo. Veste, pri nas v tej stroki cene pridelkom stoonati vedno malo rastejo, padajo, pa spet rastejo. Nikakor pa ne bi mogel reči, da smo v našem podjetju v zadnjih mesecih občutno zviševali cene sadju in zelenjavi. Sicer pa poglejte tale list papirja: Grosisti so nam sami določili obvezno maloprodajno ceno.« Tudi v drugih poslovalnicah tega podjetja so mi pripovedovali isto. Povsod so tarnali, da je njihova stroka v najislabšem položaju. Poleti v glavni sezo- ni morajo paziti, da zaslužijo tudi za zimo, ko je veliko manj prometa. Kopico težav imajo tudi s prostori, sicer pa se tu začenja že druga štorija. ( Na šišenskem živilskem trgu je bilo tisto jutro precej gospodinj. Nakupovale so zelenjavo. Bes.da je stekla o cenah. V pogovor so se vtaknili prodajalci, ki so ugovarjali, da niso v zadnjem času prav nič navijali cen. »Prav res, o kakšnih večjih razlikah in cenah sadja in zelenjave v zadnjih mesecih sploh ne more biti govora«, ni je rekel upravnik trgovskega oodiet-ja »Breskev. »Sicer pa se lahko tudi sami prepričate o tem. Sk»ra! težko verjamem, če boste v katerikoli trgovini s sadjem in zelenjavo našli kakršnokoli neupravičeno dviganje cen.« ustvarili toliko dohodka, kot leta 1956 vse leto. S tega stališča je prišlo v trgovini tudi do večjih prejem,koVj Seveda pa se to ne bi smelo izroditi v nesmisle. Res pa je tudi, da marsikje ob večjem ustvarjanju dohodkov, ob večji delitvi plač niso vložili dovolj sredstev v sklade. Republiški odbor sindikata trgovskih delavcev Slovenije je takoj po izidu uredbe o delitvi dohodka gospodarskih organizacij za leto 1957 izrazil bojazen, da bodo nekatera podjetja delila več dohodka na plače in manj za investicije. To bojazen je Izrazil, ker predpisi niso spodbujali podjetij, da bi vlagala več sredstev v sklade. Toda ljudski odbori so večidel držali ob teh pojavih križem roke. Nobeden ni analiziral, kako so se gibale plače in skladi, ni pravočasno svetoval in opozarjal kolektive na smotrnejšo delitev, temveč so,se začeli komentarji o tej stvari širiti šele ob koncu leta, ko je bila že stvar dokaj kasna. ‘ De jstvo je, da se proizvodni a povečuje in da je od pravilnega funkcioniranja trgovine v veliki meri odvisen normalen tok našega gospodarskega poslova- nja. Trgovina ni v našem gospodarstvu nek samostojen organizem, ki bi se lahko izločil ali ki bi ga lahko izločili drugi. Vendar se včasih ustvarja takšen videz. Zgodi se, dq za slabo poslovanje krivimo samo trgovino ali da trgovski delavci krive za določene slabosti samo industrijo. Skratka včasih ni čutiti, da je gospodarstvo zaokrožena celota in da je v gospodarskem življenju potrebna tesna povezanost med proizvodnjo, prometom in potrošnjo. To tesno povezanost bomo pravzaprav šele začeli stvameje čutiti poslej, ko .bo, ob drugačni delitvi dohodka in oblikovanju plač jn samostojnejšem gospodarjenju bolj zaživel trg ter le-ta tudi krepkeje kot doslej opozarjal pa določene slabosti tako gospodarskih predpisov kot tudi slabosti znotraj kolektivov samih, tistih, ki blago proizvajajo, in tistih, ki ga posredujejo potrošnikom. Zato je napak pričakovati, da bi lahko kolektivi trgovskih podjetij sami urejali vprašanje prometa, cen, založenosti trga itd. Trgovina je, da tako rečemo, »občinski problem«, problem državljanov na določenem področ- ju. In tega se včasih skorajda ne zavedamo. Sveti potrošnikov na primer še niso tisti živ organizem, ki bi nadzoroval poslovanje trgovine in trgovini tudi pomagal z nasveti. Dogodi -se. da na sestanek, ki ga skliče sindikat, ne pridejo vsi člani potrošniškega sveta, kot se je to dogodilo v Štorah. Dogodi se, da svet za gospodarstvo občine ne prisluhne predlogom organizacij, da je treba izvojiti nov potrošniški svet. Skratka, potrošniki se za trgovino vse premalo zanimamo1, vidimo jo samo tedaj, ko cene zanihajo, ne pa tudi poprej, da bi videli, kakšno je njeno pošlo vanj e in ali so morda res upravičeno nebo Stvar podražili. Trgovini ob strani in v njeni sredi se bodo-morali znajti industrijski delavci iz enostavnega razloga, da bodo vedeli, kakšna vprašanja so v tej stroki, da bodo objektivno ugotovili, kaj je slabost trgovskih kolektivov, kaj industrije, kaj in kje je treba urejati, da bo gospodarsko življenje teklo nemoteno naprej. Reči pa je treba, da včasih trgovski delavci z nejevoljo gledajo na potrošniške svete, češ v trgovino se. bodo vtikali ljudje, ki se na to ne razumejo. Trgovski delavci, ki mislijo tako, bodo morali seveda spremeniti to svoje zgrešeno mišljenje. Res pa je tudi, da bo treba potrošniškim svetom dotočit) pristojnosti, dolžnosti in pravi- ce, jih spodbuditi za delo, d_ai bo treba razmišljati o neki obliki svetov Pri specializiranih trgovinah, svetov, v katerih naj bi biilj predstavniki družbenih organizacij itd., da bo treba razmišljati o nekem organu pri teh svetih, ki bo analiziral pojave v tpgovini, jih nadzoroval, da bo veljalo boli okrepiti inšpekcijsko službo ljudskih odborov, bi bi nenehno nadzorovali poslovanje trgovine. Skratka, ko človek razmišlja o vseh teh stvareh, pride do prepričanja, da je trgovina res zelo izrazit problem lokalnih skupnosti, nas vseh, ki živimo na določenem področju, kjer ustvarjamo dobrine in jih trošimo. i i lal . P. D- V ŠPECERIJSKIH TRGOVINAH V GLAVNEM p® smitiM Potem, ko sem obiskal nekaj ljubljanskih špecerijskih trgo- vin, in poizvedel ali drže govorice o podražitvi in navijanju cen raznemu špecerijskemu blagu, sem se ipomirll. Ne bo hudega, za enkrat eo vse te vesti več ali manj samo plod potrošniške mrzlice, ki vsake toliko časa zajame potrošnike. Najprej sem obiskal poslovalnico trgovskega podjetja »Emona« na Karlovški cesti 19. Po-slovodkinja tovarišica Anica Petrič, ki je hkrati tudi članica delavskega sveta »Emone« mi je povedala1! »Ne, do sedaj nismo zvišali cene nobenemu predmetu. Pred novoletnimi p.naznik; smo znižali cene rozinam, orehovim je-drcam, limonam, domačemu rižu in tudi beli molki (Og na 68 dinarjev), po praznikih pa smo popust ukinili in sedaj j© bela moka spet po 74 dinarjev — kot povsod — in tudi drugi, predmeti imajo prejšnje cejteT« »Zanima me, katere predmete ste sploh podražili v zadnjem času?« »Prav v zadnjem času in sicer najbolj občutno mesnim izdelkom, kar je v zvezi 8 splošno podražitvijo mesa. Na pri-* mer slanina, hamburger od 480 na 510 dinarjev, salame vseh vrst od 530 do 550 dinarjev, klobase (kranjske, stiške) pa od 88 na 95 dinarjev. To je prav zadnja podražitev, o kateri so me pravkar obvestili. Vzrok? Najbrž so podražili vse to proizvajalci In naša komerciala je hitro ukrepala. Tudi fižol se j© podražil, prej je bil od 70 do 80 dinarjev kilogram, zdaj 95 Le z večjimi prirastkom živine se bodo cene ustalile »Lani smo meso prodajali po toliko, za. kolikor kupujemo danes kilogram žive teže. Tu je razlog, da se je tudi meso podražilo. Povejte potrošnikom, da mesarska podjetja niso kriva, da se meso, mesmi Izdelki in domača mast draže. Razlogi so drugje,« Tako je dejal predsednik upravnega odbora podjetja »Mesoizdelki« v Ljubljani tovariš Zajc, ko smio ga vprašali, zakaj podražitev. In res. Cena masti je pred pisati. Drugače pa ]e seveda, če se neka stvar, dogodek ali kar koli že kritično opiše. Tu ne mislim, da se to opiše z namenom, komu škodovati, temveč z željo, da se napake odpravijo in ne pojavljajo tudi drugod. S tem ne mislim, da je potrebno o vsaki slabosti ' i dolgo in na široko pisati, četudi ne bi bilo prav, da bi o slabih pojavih molčali. Da grem s stvarjo naprej. Dokler se kritizira neka stvar ali napaka iz širše osnove, recimo v zveznem ali republiškem merilu, se navadno s tako kritiko vsi strinjamo, pa najsi bo to v pogledu plač, tarifnih pravilnikov, visokih premij, nagrad, kršenja pravic iz delovnih odnosov itd. Drugače pa je, če se nekdo dotakne konkretnega primera, pa čeprav je vse napisano od začetka do kraja točno in resnično. Pri vsem tem je sicer možno, da se pri pisanju kaj pogreši, ker vsak pač določeno vprašanje gleda in ocenjuje po svoje ter ga tako tudi opiše. Včasih se celo sliši, češ same slabe stvari pišejo, tisto, kar je dobro, pa nihče ne vidi. Tega ne mislim zanikati, vendar pa s tem ni nikjer rečeno, da moramo pisati samo o dobrih, ne pa tudi o slabih stvareh. Kako bi na primer iz-gledalo, če bi vsepovsod samo hvalili, kot tudi ne bi bilo prav, če bi samo grajali. Življenje je pač tako pestro, da mora svoj odsev nujno najti v časopisu. Kar se tiče konkretnih napak pri delu, pa naj si bo to kjer koli, menim, da bo več kot potrebno, da vsi merodajni prisluhnejo kritičnim pripombam. Če so te upravičene, jih je potrebno upoštevati, če niso, pa stvari pravilno pojasniti. Tega žal še močno pogrešamo. To, kar sem tu navedel, sem storil le zato, ker imamo pri objavi kritičnih člankov dopisniki večkrat težave. Zato se ni čuditi, če je kritičnih prispevkov malo. Vinko Langerholc Res je manj kočljivo pisati o dobrih stvareh, čeprav vzgledni primeri, kot pravijo, »vlečejo«. Zal tudi o teh mnogo premalo pišemo. Če pa že o njih govorimo, smo površni in ne pokažemo vseh iskanj, naporov, iznajdljivosti, požrtvovanja ljudi, ki so k uspehu pripomogli. V tem smislu se velja tudi tu v dobrih primerih lotevati stvari z odgovornostjo, s pravšno mero kritičnosti. Kritičnost velja le, kadar razpravljamo o slabostih, čeprav je pisanje o teh odgovornejše. Vsako površno ocenjevanje slabosti lahko povzroči več škode kot koristi, žali človeka in mu lahko po krivici prisoja stvari, za katere ni kriv. Zatorej moramo biti predvsem v obravnavi določenih slabosti zelo konkretni in pravični. Vsak primer mora biti osvetljen z vseh strani in način pisanja prežet z željo stvari v interesu skupnosti in posameznikov postaviti na pravo mesto. Uredništvo K JI D IL S K fl N E J E V 0 L J fl Kadilec sem, čeprav bi pravzaprav ne smel več kaditi. Zdravnik je namreč nekoč že povzdignil glas, zmajal z glavo in dejal: »Hm, ja kajo boste opustili.« No, jaz o tem nisem bil tako prepričan. V želodcu me še vedno zbada, kadim pd še. Le k zdravniku od takrat nisem več šel. In tudi doma ne stokam več, kajti če bi še, bi me žena takoj nagnala k zdravniku, ta bi me vprašal, če sem že nehal kaditi — pa smo tam. Vsa sreča, da žena tega ne ve, sicer bi takoj izračunala, da pokadim za en ženski plašč na leto, ali pa za eno »prima« moško obleko na dve leti. Torej kadilec sem. Kadim ljubljanske Zeta. Nanje sem po sili razmer presedlal prav pred nedavnim. Pravim, bila je višja sila. Prej sem kadil zadrske »Velebit«, še prej pa tudi ljubljanske Zeta. Med kadilci se je namreč raznesla novica, da so »Velebit« veliko boljše, takšne kot ljubljanska »Morava«, pa sem še jaz poskusil in ostal pri njih. Zadnjič pa sem prišel k našemu trafikantu v Ljubljani, kjer se s cigaretami stalno preskrbujem, ta pa mi je povedal, zame skoraj neverejetno .novico, da zadrskih »Velebit« nima. Tudi v drugi in tretji in četrti trafiki jih nisem dobil. Sila kola lomi — pa sem kupil ljubljanske »Zeta«. Ker zadrskih tudi kasneje nisem dobil, sem ostal pri »Zeta«, toda ne po svoji volji. Prav tiste dni sem namreč bral v časopisih, da je ljubljanska tovarna po daljših poskusih in degustacijah izdelala novo vrsto »Zeta«. Tudi nekaj reklame je bilo zanje. Takoj se mi je posvetilo: se je morda ljubljanska tovarna domenila s Tobakom, da nekaj časa ne bodo dajali na trg »Velebit« cigaret; vsaj dokler se ljubljanske Zeta spet ne vpeljejo kot so se že pri meni? Zdaj rthmreč od časa do časa spet pride »Velebit«, le redno teh cigaret ne moreš kaditi, ker jih sproti ne dobiš. Nadvse dobro bi se mi zdelo, če bi se pri Tobaku potrudili in vso zadevo’ javno pojasnili. novim letom zlezla od 360 na 380, potlej na 400 in dane© jo v Ljubljatoi prodajajo že po 420 din kilogram. Sveže svinjsko meso je po 450 din, s tem v zvezi so dražji tudi v«i mesni izdelki, v katerih je svinjina- Cerna govejega mesa se je povzpela na 280 in celo 300 dinarjev, telečje meso pa na 340 dinarjev za kilogram. Seveda cene niso povsod enake. 2e med dvema podjetjema (Mesar in Mesoizdelki iz Ljubljane) so občutne razlike. Cenilk podjetja »'Mesoizdelki« je skoraj pri vseh stvareh za 10 do 20 din višji kot podjetja »Mesar«. Pri podjetju »Mesoizdelki« so namreč zadnje čas© gradili in morajo na leto plačati štiri in pol milijon® din anuitet, kar znese, pri njihovi proizvodnji, kakor je povedal direktor tega podjetja, povprečno 10 din na kilogram. Kje so glavni vzroki za podražitev? Vsa mesarska podjetja soglasno trdijo, da je tega kriv izvoz. 2© lani je bilo dosti tožba čez izvoz, letos pa je predvideno, da bodo izvozili za 15 odstotkov več kot lani. Res pa je, da dolbimo za tono mesa 500 dolarjev, kar pomeni, da dobimo za kilogram Izvožene svindne 1000 din. Seveda se zaradi takih razmerij splača izvažati in tudi tako manjšati primanjkljaj v naši zunanjetrgoviinskS bilanci. To se pravi, da je cena na svetovnem tržišču še enkrat višja kot pri nas in da naše oe-ne niso ekonomske kot temu pravimo. Mesarska podjetja pripovedujejo, -da rastejo cene prašičem prav zato Srn jih danes plačujejo že tudi po 280 din za kilogram žive teže- Velika mesarska podjetja imajo sklenjene pogodbe za izvoz, ki jih morajo izpolniti ter plačujejo precej več kot tista, ki delajo za domači trg. Sicer pa je tudi manj praši-' čev kot smo jih imeli prej. Direktor podjetja »Mesoizdelki« je bil te dni na nekaterih državnih posestvih v Vojvodini, kjer so včasih redili po 1 do 8 tisoč prašičev, danes, pravi, jih -maj o 1© po 300, 400 lin še te le za lastno uporabo. Lani je bila namreč koruza po 50 din za kilogram, s petimi kilogrami koruze pa pridobi prašič en kilogram, zaradi česar je bil kmetijski proizvajalec spričo takratnih cen prašičev na izgubi za 100 din pri kilogramu žive teže. Zato so naj© koruzo prodali, svinj ere jo pa opuščali. Danes je položaj že drugačen, saj j© koruza po 31 din In se proizvajalcem ob današnjih cenah žive teže že splača gojiti prašiče. Glede tega se torej že obeta izboljšanje v bližnji bodočnosti, ker doba vzreje prašičev ni tako dolga kot na primer pri govedu. Dejstvo pa je, da j© danes ponudba manjša kot povpraševanj© in da zato cene rastejo. Pri govedu j© danes položaj-podoben. Tudi Sled© tega je ponudba manjša kot povpraševanje 3n je opaziti težnjo po porastu cen žive teže, kar, se kaže tudi na cenah mesa. Pri odkupu telet se je cena povzpela od 160 na 170 In danes tudi ie na 200 din za kilogram žive teže- Ker je cena za proizvajalce ugodnejša in so zadruge že sklenile dosti pogodb za kon-trahlnanje, s© položaj glede števila boljša. Stare živine je dokaj malo, večinoma j.© mlada, ki pridobival na teži in bo čez čas tudi večja ponudba kot je danes, zlasti še, ker je letos dosti krme in kmet raj© redi kot včasih, ker je bil zaradi pomanjkanja - krme prisiljen prodajati. Na trg bo prihajala bolj zrela živina, kar bo ugodno vplivalo tudi na ceno mesa. Vse to dokazuje, da trg živine in mesa še ni ustaljen, da so šs nesorazmerja kot posledica prejšnjih administrativnih ukrepov ter da je edini izhod pospešena in racionalnejša proizvodnja. dinarjev. Cena ie odvisna od kakovosti ca tudi od letošnje slabe letine. Mešana marmelada se je podražila od 140 na 150 dinarjev. Najbolj so se podražile alkoholne pijače in sicer slivovka »Alko« od 525 na 580 dinarjev (Šentilj 640 na 700 dinarjev). Brinjevec »Alko« od 545 na 580 dinarjev, vino, ki ga dobimo od Slovenija vino, črno na 210 dinarjev, belo na 220 dinarjev, prej 175 oziroma 185 dinarjev. »Zato Imajo premije,« je še dodala.. V trgovini z žlvlld »Sora« je Ivanka Selan povedala, da so zaenkrat cene osnovnih živilskih potrebščin ostale iste. Le pri »Go.sadu« niso mogli več dobiti' fcamilčnega čaja in so ga morali kupiti v Beogradu. Sedaj je več kot polovico dražji. Prej je stal zavitek! 35 dinarjev, zdaj 75 dinarjev. Tudi ona je povedala, da so podražili slivovko »Alko« in pa vino iz »Slovenija vino«. V trgovini »Mocca« v Puharjevi ulici 3 so.podražili vino iz »Slovenija vino« od 180 na 240 dinarjev In tudi slivovko so podražili, Ostale cene so nespremenjene, le surovo maslo, ki so ga dobili iz podjetja »Snežnik« iz Kočevske Reke, ki je prej stalo 640 dinarjev kilogram, stane zdaj 720 dinarjev. Zakaj, tovarišica Draga Fafai, ni vedela povedati. Slučajno sem ujel direktorja Janeza Šuštarja, ki me j© odpravil s kratkim stavkom: »Vprašajt® proizvajalce«. V vseh trgovinah so tudi povedali, da počasi, toda postopno narašča cena toaletnemu papirju (prej 22, sedaj 28 oziroma 30 dinarjev). Trgovsko podjetje »Hrana« v Ljubljani ima 21 poslovalnic. Tudi tu razen slivovke in vina niso ničesar podražili, toda šele tu mi je poslovodja Vinko Jugovič, ki je tudi član delavskega sveta 'povedal, da pričakujejo podražitev moke, kajti baje so novo pošiljko od grosista že prejeli po višji ceni. Da bi zvedel ka.f je resnice na tem, smo obiskali direktorja podjetja »Zdta«. Vprašali smo ga, če se bo moka res podražila. Pokazal nam je Uradni list FLRJ, štev. 54, ki ga jie odprl na strani 1188, kjer je natisnjena Odredba državnega sekretarja za blagovni promet »O spremembah in dopolnitvah odredbe o prodajnih cenah, z3 žita in mlevske izdelke.« Potem je dejal: »Torej odkupne cene so višje in zato tudi cene moke na debelo. Toda zaenkrat se še moka in kruh na drobno ne bosta podražila. Pripravljajo na se nove kalkulacije, zaradi katerih ho verjetno treba prodajati moko dražje le za dinar ali nekaj več. Otrobi se sploh n® bodo podražili.« Na vprašanje, zakaj ne odkupujejo pšenice in koruze od drobnih proizvajalcev in zadrug je odgovoril: »Ne moremo odkupovati, ker zrno ne ustreza temeljnim higienskim pogojem za prehrano. To pa zato, ker pridelovalci nimajo skladišč.« 1 D. D. IZ ŠTOR 28 NESREČ IN 197 BOLNIH v bilo mes-ecu Novembru 1957 j« v Železarni Store 28 lažjih nezgod. Devet nesreč je bilo zaradi osebne neprevidnosti. Zaradi teh nezgod je bilo Izgubljenih 443 delovnih dni, za hran arine je bilo izplačanih 300 tisoč din. V istem mesecu je bilo v Železarni 197 bolnih, zaradi česar je bilo izgubljenih 2352 delovnih dni in izdano 97.1! tisoč din za hramarino. •' J. M. £ JC rešene i :: psi fesi 1 Nekaj oaitipteaalh virstiio — poročilo olbčinskega sveta za zdravstvo in sodalno skrbstvo, naslovljenih nia dlom v Gornjem Logatcu, ki pirosiijo, da bi sprejeli v ta zavod mladoletnika, je prvi dokument v novo odprti mapi tega vzgajalIš&a. Pravzaprav prvi spi® v mapi, pred.no pripeljejo petnajst, šestnajst ali sedemnajstletnega fanta, ki nasršeno in izpod nagubanega čela opaiauje novo okolico. V tem pogledu je več nezaupanja kot strahu, toda prav nič JjuJjeiznd. Pravzaprav tega fantu ne moremo zameriti, kajti gara zanj, ki je doslej užival neomejeno sv o- ■ bodo, toda svooodk^ kot si jo je razlagal sam: ni hodit v šolo, ne v delavnico, od jutra do večera s« je potepal po ulicah. Seveda ne hre^ vzroka: ali je bil brez staršev ali ipa so ga starši zanemarili, (kdo ve zakaj. Ce v vsem svojem mladem življenju, ni videi doma ničesar lepega in je gledal le pretep, poslušal psovanja, (kakšno je težko opisati), in ni imel niti pomoči ni-' ti spodbude pri učenju, potem je razumljivo, da si je poiskal veselje v cigaretah, morda celo v pijači in si čestokrat^ denar za to, včasih pa tucii za kosilo, pridobil s priložnostno krajo. In če je tak fantič iz Ljubljane, potem bo prišel v dom že kot zelo premeten in tudi agresiven in se bo v vzgajališšu sprva zelo težko vključil v novo okolico. Veliko teže .s© bo privadil kot recimo njemu podobni fantiči s podeželja, ki so zašli na stranpota življenja res samo zaradi neurejenih družinskih razmer, ni pa na njih delovalo ve-liko+mesto — ulica. Sicer je vseeno ali gre za otroka jz Ljubljane alf podeželja. Vmes mora poseči organ socialnega skrbstva in tako se rodi tisto obvestile«, ki smo ga omenili v začetku. Za njim pride v vzgajaljšče 'tudi fant in pa odločba,' odločba po svoji obliki podobna kdo ve kakšnim drugim odločbam. Oddelek za zdravstvo in socialno politiko občinskega ljudskega odbora kot skrbniški organ v zadevi mladoletnika odloča, da se fant premesti iz sedanjega okolja v deško vraga" a-MSče v Gornji Logatec in drugič vzdrževalnina zanj teče iz proračuna občinskega ljudskega odbora . . . Sledi obrazložitev. In v zavodu bodo spravili odločbo v posebno mapo, na katero napišejo ime nove"- gojenca. Tako tisto obvestilce, ki je piemenito prvi stik logaškega zavoda 'S fantom, ki ie do tedaj še bil na ulici, ne.bo več samevalo v mapi. Priložijo še sprejemni zapisnik in morda še kakšne druge osebne listine, recimo dijaško knjižico. Zgodi se, da to dijaško izkazr-1-^ pred- stavljajo samo platnice, bet j« fant že pred tem iztrgal vse liste, ki mu, .popisani z njegovimi ocenami in ukori, nikakor ne bi služili v čast, V čast — smo rekli. Ali že samo to ne potrjuje, da je v teh fantih, pa čeprav, so bili še na tako slabi poti, vendar nekaj dobrega . . . In kot take jih sprejmejo vzgojitelji kolektiva deškega- vzga-jališča. i Poglejmo dalje, kaj se dogaja z novincem, ki je prišel v logaški zavod. Najprej ga predstavijo vsem vzgojiteljem, mojstrom in vsemu osebju — tudi kuharicam — v zavodu. Pokažejo mu dom, njegov dom, vse prostore, in potem ga določijo za vzgojno skupino. Če je njegova predizobrazba zadostna ga jenske šole, postanejo vsi Janije dobri pomočniki, celo takšni, ki bi jim stežka našli par-Toda do sedaj ni šlo vedno talko gladko. Dogaja se, pri tem seveda mislim na prvi del fantovega 'bivanja v vEigajališču, da ta ali oni gojenec izjavi v razredu: »Danes se ne bom učil!« in vrže zvezke po klopeh, ge nasloni na stol in prekriža roke. Vživite se v učiteljevo kožo, pomislite, kako bo tedaj dosegel svoj učni smoter in razvil temo, ki jo je nameraval razviti. Tu je potrebno res veliko volje in prizadevnosti in celo — prepričevanj a, kajti kazni ni. Tudi v delavnici se zgodi, da ta ali oni včasih reče, ne bom delal. In nič mu ne mo- vpišejo v prvi razred vajenske šole, ki je pri zavodu pravzaprav del samega vzgajališča. če njegova izobrazba ni še takšna, potem fanta vpišejo v pripravljalni razred in tako se začne njegovo življenje v novem okolju. Dopoldan hodi v šolo, popoldne pa v delavnico. Ce je na primer v pripravnem razredu, bo lahko preizkusil, delo v vseh delavnicah, ki jih ima zavod in si izbral poklic, ki mu najbolj odgovarja, oziroma ra katerega čuti naj večje veselje. V vzgajališču imajo mizarsko delavnico, čevljarsko, kovaško, krojaško, pleskarsko in prihodnje leto bodo imeli tudi stroj no-ključavničarsko. Naj kar povemo, da bo to ena najmodernejših učilnic in delavnic stroj no-kil j učavničarske stroke. Pravijo, da mnogi fantje, ki obiskujejo prvi letnik vajenske šole, še niso zreli za — prvi letnik. Niti glede vzgoje nit,- po izobrazbi, to nas pravzaprav zopet ne sme začuditi, saj so prav zaradi tega prišli v ta zavod. Je pa pomembno, da po treh letih, to i e ob koncu va- PRAVICA ZAPOSLENEGA UPOKOJENCA: E. E. E.: Ali bo upokojenec z nepopolno pokojnino, ki dela honorarno stalno 4 ure dnevno deležen pravice, da se mu ta zaposlitev ušteva v delovno dobo. — Odgovor: Določba 26. člena velja za aktivne zavarovance. Vi pa ste že upokojeni in bi bilo treba torej vaš primer presojati po 76. členu zakona o pokojninskem zavarovanju. Ta določba pa se lahko uporabi samo za upokojenca, ki dela poln redni delovni čas in je torej v rednem 'delovnem razmerju. V vašem primeru pa je treba še upoštevati novost zakona o delovnih razmerjih, ki ne pozna več honorarnega dela, temveč začasno delovno razmerje, pri katerem pa je oseba lahko deležna kvečjemu pravice do socialnega zavarovanja za nesrečo pri delu ali za poklicno obolenje. Na vaš primer ni torej mogoče uporabiti niti 26. člen niti 70.—72. člen zakona p pokojninskem zavarovanju. RAZNO S. L: Kdor vam je dal informacijo, da si lahko pridobite kvalifikacijo šiviljske pomočnice s ponovnim polaganjem pomočniškega izpita, vas je zavedel v zmoto. Obrnite se na okrajno tajništvo za delo in predložite spričevalo o položenem pomočniškem izpitu in uverjeni smo, da ne boste imeli nobenih težav, če boste pojasnili vse okoliščine. ■ P. P. Rogaška Slatina: Stevnino mora plačevati ista oseba kot plačuje tokovino, ki praviloma skupaj s števnino tvori plačilo za uporabo električne energije. Z. J. Bezena; Ce so vaše trditve v pismu točne in so na razpolago verodostojna dokazila, da je pot mimo vaše hiše v dejanski rabi že več kot 35 let, potem se obrnite na Okrajno sodišče in vložite tožbo z zahtevkom, da sodišče ugotovi obstoj služnosti Je poti. VMSK Pustiti morajo, da fant sam sprevidi, da nima prav. Ker, kot smo rekli, v tem zavodu ne poznajo kazni. O, včasih že počakajo na trenutek, ko bo fant sam kaj potreboval, ko mu potem lahko rečejo: »Fant, kaj pa če bomo danes mi rekli ne? Danes, v nedeljo popoldne boš doma, medtem ko bodo tvoji tovariši šli na tekmo ali v kino.d Pravzaprav je to kazen. Prav tako zaleže, čeprav ni takšna, kakor si jo je fant predstavljal pred prihodom v zavod. V tem vzgajališču ni zamre" Ženih oken ne stražarjev. Tistim, ki jim hišni red ni po volji in želijo pobegniti, lahko torej zbeže kadarkoli žele. Vendar pa je pobegov zelo zeio malo. Četudi1 se ne bi navduševali, pa lahko zapišemo, da je dosedanji uspeh vzgojiteljev — pedagogov in mojstrov — v deškem vziga-jališču v Gornjem Logatcu čudovit. Klljuib temu, da v materialnem povledu dom še zdaleč nj opremljen tabo kot bi moral biti in da tudj sami prostori niso najboljši, pa z dobro voljo in ljubeznijo do dela veliko opravijo tudi tako. Prvi vzgojni pripomoček je delo. Delo, ki si ga gojenec, kot smo rekli uvodoma, izbere sam in se pri tem tako izpopolni. da ob koncu šoiamija doseže stopmjio mojstra. Pri tem pa ne gre samo za vzgojni pripomoček, niti ne samo za strokovno plat delp, temveč za sam odnos do dela in do kolektiva. Vsa dela tistih sfcrolk, za katere imajo delavnice, vse, kar potrebujejo doma, izdelajo sami. Nekje so raztolili šipo in prinesti okno v delavnico, da bi vstavili novo. Pa je rekel starejši gojenec temu, ki je prinesel šipo: »Slišite vi, tako pa n« bo šlo več naprej. Vi boste razbijali, češ bodo že v delavnici napravili drugo. Predvsem si zapomnite. da imamo mi svoj načrt dela, da tudi stranke od zunaj. čakajo...« Seveda, šipo bodo vseeno takoj vstavili, vendar takšen odnos do dela priča o velikem napredku, ki so ga napravili v tem zavodu od svojega začetka pa do sedaj. Veliko bi lahko povedali o organizaciji dela, ki se jo gojenci v zavodu uče Se več pa o njihovih izdelkih, katere delajo tudi za »ven«. Za vaščane od blizu in daleč. Rečejo pa ».za ven«, toda prav s tem in s svojo prevzgojo podirajo mejo med »zunaj« in »znotraj« prav ti gojenci, tisti od »znotraj«. Sodelujejo tudi v vaškem »Partizanu«, kulturno - umetniškem društvu, športni organizaciji skupaj z domačini. In v marsičem so boljši, namreč starejši gojenci od domačih fantov. Toda tudi to je rezultat včasih zelo tenkega vzgojnega dela. Zato pa tudi potem, ko gojenci kot pomočniki te ali one stroke zapustijo dom in se naselijo spet v svojem kraju in se zaposlijo v poklicu, ki so si g-a pridobili v zavodu, postanejo dobri državljani. Vendar je bila pot od dne, ko je gojenec prišel v zavod in do dneva, ko ga le zapustil, naporna. Ne toliko zanj kot za vzgojitelje. Kdo ve kaj bi bilo z njim, če ne bi prišel sem in ne bi prehodil te poti ob nesebični pomoči vzgojiteljskega kolektiva deškega vzgajati-šča v Gornjem Logatcu. Dane Domajko Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA KMETIJSKIH DELAVCEV SLOVENIJE Kooperacija v kmetijstvu... beseda, ki še ni dobila povsod svojega pravega praktičnega pomena. Ponekod pa vendarle. V Dravinjski dolini je na primer traktorist lani jeseni zaoral prve brazde za nove hmeljske nasade. Hmelj bodo zasadili na zemlji konjiškega kmetijskega posestva, na zemlji tamkajšnje splošne kmetijske zadruge in kmetov-zasebnikov. Tako je nastala hmeljarska skupnost. Čez nekaj let bodo torej tudi v Dravinjski dolini po zaslugi te kooperacije, sodelovanja med kmetijskimi delavci s posestva, zadrugo in kmeti-zadružniki obiralke obirale hmelj. Na oto čnm zboru kmetij sikih delavcev, kii je bil 12. jan. v prostorih Okrajne zadružne zveze v Celju, je bilo moč iz poročil In razpirava delegatov , opaziti znaten napredek našega kmetijstva. Razpirava je bite tako plodna in bogata, da bo terj ate še posebno Obdelavo, kar bomo storili kdaj pozneje. Kmetijski delavci iščejo rešitv« za marsikaj im reč; j© treba, j© bila njihova razprava usmerjena na nekaj majibolj perečih in majibolj pomembnih vprašanj. Razvoj kmetijske proizvodnja je bil seveda v ospredju. To je razumljivo, kajti veliko žita ša uvažamo, namesto, da bi ga izvažali. Razveseljiv© je, da so kmetijski delavci dosegli pomembne uspehe v proizvodnji, da si prizadevajo razvijati družbene odnose na v asi in da zasebni v kmetje posnemajo razvoj v proizvodnji kmetijskih delavcev, zaposlenih na kmetijskih posestvih. Ne enkrat, večkrat je bilo moč čuti besede, da bo treba marsikaj urejati doma na področju komune, da bodo morali delavci tam še bolj uveljavljati svojo beisedio, kajti na področju komune se sredstva ustvarjajo in delavcem ne sme biti vseeno, kako in za kaj se trošijo. Zdi pa se, da ®o kmetijski delavci skorajda premalo govorili © vprašanjih svoje organizacije ter da je res stopila bolj v ospredje razprava o gospod? jemju. Toda to, kot s© dejali, bodo popravili. Tudi o tej stvari bo veljalo kdaj pozneje spregovoriti besedo, dve, saj je bite aktivnost sindikalnih organizacij, ki združujejo 'kmetijske delavce,- v minulem letu. precejšnja in je zasluga le-teh, da so kmetijski delavci tudi dosegli tolikšne uspehe v pirotavodinji ia gospodarjenju. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA OBRTNIH IN KOMUNAL NIH DELAVCEV SLOVENIJE ŽIVLJENJSKA RAVEN DELOVNIH LJUDI JE ODVISNA OD RAZVOJA OBRTI V Sloveniji je bilo 1932. leta 21.643 obrtnih obratov, ki so zaposlovali 34.430 delavcev. — Vsa obrt je bila tedaj v rokah zasebnih obrtnikov, izjema je bilo le 12 .zadružnih obrtnih obratov. — 1946. leta je bilo v Sloveniji 13.686 obrtnih obratov z 20.886 zaposlenimi. — Lani smo imeli v Sloveniji 16.642 obrtnih obratov in sicer 2.605 družbenih in 14.073 zasebnih. — V obrti je bilo zaposlenih 45.114 delavcev. — V družbenem sektorju obrti je bilo zaposlenih 45.114 delavcev. — V družbenem sektorju obrti je bilo ' zaposlenih 24.659, v zasebnem pa 20.153 delavcev. OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE Za realne plače Kadri odhajajo tja, kjer so bolje plačani. — Vse sile za učvrstitey rednih plač. — Beseda o cenah: znižali bi jih lahko tudi z zmanjšanjem režijskih stroškov, in sicer če bi združili manjše obrate. Zelo pogost vzrok, zaradi katerega bolniki pridejo v ambulanto, je ponavljajoči se ali kar preko vse zime trajajoči kašelj. Navajajo, da z začetkom hladnih dni dobijo prehlad, ki se ga kljub jemanju različnih tablet in strupov ne znebijo. Priporoča se utrjevanje telesa, ki naj se prične že poleti. Kako, se vprašuje marsikdo. Začnimo že zjutraj, ko vstanemo. Umivajmo se do pasu v hladni vodi, nato se krepko sfroti-rajmo. Pri tem naj bo okno odprto. Tudi spimo vedno pri odprtem oknu. Gibajmo se V svojem pozdravu udeležencev občnega zbora Republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev Slovenije, ki je bil prejšnjo soboto v Krškem, je predsednik Občinskega ljudskega odbora Videm—Krško tovariš Nunčič izrazil prepričanje, da bo občni zbor razen o stanovanjskih vprašanjih obravnaval tudi vprašanja družbenega standarda in pa vlogo sindikata v upravljanju ,in v komuni. Prav ti vprašanji sta tudi najbolj zanimali delegate, zelo podrobno pa jih je v svojem referatu razčlenil tudi predsednik Republiškega odbora tovariš Plaz ar. Živahna razprava je bogato ilustrirala in dopolnite predsednikovo poročilo. Razumljivo pa je, da so pričeli razpravo'tam, kjer jih čevelj najbolj žuli: pri plačah, cenah in kadrih. To je © čimiveč na svežem zraku, v naravi, na soncu, ||| izkoristimo, vsak trenutek in se s tem pri- ^ pravimo na 'dolge, hladne in temačne zimske dni. Delajmo vsaj vsakodnevne sprehode, če nam že ne uspe napraviti kratkih izletov. Kopajmo se, uveljavljajmo se v različnih športih. Tudi jeseni se ne zanemarimo, če ne utegnemo drugega, pešačimo vsaj iz službe domov. Ne oblačimo se prezgodaj pretopilo. Izogiba,jm© se zaprtih, zadimljenih prostorov, ker dim draži dihalno sluznico. m © tudi vse povezano med seboj. Na primer 'kadri odhajajo tja, kjer sc boljše plačani. Od plač se razgovor navadno sam obrne na — cene in marsikdo presodi: Cene gredo navzgor, potrebno je zvišati plače. Vendar vedno močnejše je — veliko treznejše — mnenje in želja, da bi se učvrstile realne plače. Kajti zvišanju plač sledi zvišanje cen. Bolje bi bilo, če bi šle cene navzdol, namesto plače navzgor. Danes pa žal še'ni tako. Cene enkrat tu, drugič tam, počasi lezejo navzgor, čeprav je poizvodnja potrošniih in vseh drugih dobrin z vsakim dnem večja, toda namesto, da bi bile zato cene nižje so — višje. Zakaj? Velikokrat je vzrok enostavno navijanje cen, drugič monopolizem enega samega podjetja, kt se s stremljenjem za , egoističnimi koristmi upira znižanju cen. Draginja povzroča tudi razdrobljenost trgovine in uslužnostne obrti pa tudi, še vedno) razsipništvo pri gradnjah v nekaterih podjetjih, kjer se še ta ali oni direktor ravna po nezdravem ambicioznem načelu: »Dokler bom jaz tu, bom ČISTOČA V HIŠI S STALNO UPORABO v I50L USmO ZA hO.Vi.YL LY SIEKL0 gradil tako, da me bodo leta in leta pomnili, se me spominjali in govorili: ,To je on napravil’!« O vseh podobnih pojavih j« med drugim tekla beseda na tem občnem zboru. Toda delegati niso samo registrirali teh pojavov, temveč jasno pokazali na edino pravo pot, ki bo te pojave najodločnejše odpravljala: večje sodelovanje delavcev v družbenem življenju komune, kateremu morajo prav delavci dajati odločilni ton. Za to se bodo zavzemali tudi člani sindikata kemičnih delavcev Slovenije. D. D. Delavci, organizirani v sindikatu obrtnih in komunalnih delavcev, so imeli v nedeljo v Ljubljani redni letni občni zbor. Na občnem zboru • so se predvsem veliko menili o položaju obrtništva, njegovi vlogi za nadaljnjo rast .življenjske ravni naših delovnih ljudi, znižanju stroškov obrtnih storitev in uslug in perspektivnem razvoju te panoge. Dejali so, da vseh potreb glede obrtnih storitev ne bo mogoče zadovoljiti, čeprav se bo povečevalo število zaposlenih delavcev, če v obrti ne bodo hkrati uporabljali ustrezne mehanizacije in izboljšali organizacijo dela. To nalogo pa bo moč uresničiti le ob sodelovanju in skupnem prizadevanju občinskih ljudskih odborov in organov upravljanja v kolektivih. Dosedanje izkušnje kažejo, da so v večjih obrtnih podjetjih in delavnicah dosegali precej večjo delovno storilnost kot v malih obrtnih delavnicah. V obrtni in komunalni dejavnosti tudi občutno manjka poslovnih prostorov in še mnogo teh prostorov ne odgovarja higiensko tehničnim pogojem. Ob dosedanjih obrtnih obratov jih Je le 8.2%> urejenih in sposobnih za obratovanje, 54®/o je le delno urejenih, 37.8ll/» prostorov pa je takih, da bi jih morali takoj zapreti, ker ne odgovarjajo higi-ensko-tehničnim pogojem. Razumljivo je, da zaradi tega trpi proizvodnost dela in zdravje zaposlenih, saj delajo delavci v nezdravih, temnih, tesnih, premalo zračnih in vlažnih prostorih. Ljudski odbori bodo morali torej v bodoče vlagati več svojih sredstev za investicije kot doslej. Prispevek se bo obrestoval, saj je življenjski standard delovnih ljudi tudi odvisen od tega, kolikšne so zmogljivosti obrtnih obratov, kako dolgo čaka posameznik na popravilo ali izdelavo posameznih proizvodov in koliko plača za storjeno uslugo. Razveseljivo pa je, da so obrtni jn komunalni delavci povedali tole: »Lani smo že lahko opazili večji napredek v obrtni in komunalni dejavnosti. Opažamo tudi večje razumevanje za obrt pri ljudskih odborih. V minulem poslovnem letu je bilo za opremo in preureditev poslovnih obrtnih prostorov ter za gradnjo novih potrošeno na področju Slovenije nad milijardo di- narjev.« D. | Z OBČNEGA ZBORA PTT DELAVCEV SLOVENIJE Poštni delavci vedo DS. SE MORAJO ŠE BOLJ VKLJUČITI V ŽIVLJENJE KOMUNE V soboto je bil v Celju občni zbor sindikata poštnotelegraf-skotelefonskih delavcev Slovenije. Reči je treba, da so se poštni delavci — člani sindikalnih organizacij — dobro pripravili na občni zbor. Razprava je bila zelo plodna. Tako kot drugje, se je opazilo na tem občnem zboru, da se velja čimbolj usmerjati v komuno. Opaziti je bilo, da razprava o življenju v komuni ni fraza, ni stvar, ki, bi jo nekdo vsiljeval od zgoraj navzdol, temveč da so poštni delavci samo začutili, da se morajo bolj kot kdajkoli doslej zanimati za življenje v komuni, sodelovati v njenih organih, svetih, komisijah itd. Sami so zatrjevali, da si ob volitvah ni- so dovolj prizadevali izvoliti čimveč delavcev iz svoje srede v zbore proizvajalcev. Zanimiva je bila razprava, ko so iskali oblike, kako bi se ljudje čimbolj vključili v občino. Poštni delavci so združeni v okrajnih podružnicah. Razmišljali so o določenih organizacijskih oblikah, ki bi članstvo še bolj povezale z življenjem v komuni. Takrat ko so se menili o strokovnem izobraževanju, so govorili o tem s stališča, da so poštarji stalno v stiku z državljani, da imajo lahko velik vpliv na ljudi in da je že zavoljo tega potrebno posvetiti čimveč skrbi splošni izobrazbi in razgledanosti članstva. Seveda so razen o teh stvareh govorili tudi o dopustih, prejemkih in o vprašanjih, ki jih vsak dan srečujejo v svoji težavni službi. ' »DELO IN VARNOST« Zvezka štev. 9-10 in 11 Rekli bi. redno neredno izhaja mesečnik Delo in varnost. Decembrskega zvezka še ni, čeprav sta ob novem letu izšla dva zvezka še za 1957 leto. Vmes so najbrž tehnični zadržki, ki pa motijo redne bralce koristne revije. Posebej želimo opozoriti na sledeče prispevke v zadnjih številkah: Nekateri problemi pri analitični oceni delovnih mest. Tudi od vzdušja v tovarni so odvisni uspehi izobraževanja. Uporaba delovne študije za racionalizacijo in pa na vrsto člankov o preprečevanju delovnih nezgod v različnih giiš6i. Ob še večji podpori ostalih organizacij bosta nedvomno vredni kulturne dediščine revolu-cionarnih Zagoirij. Saj je znano, da ima ravno 'rudarsko Zagorje bogato preteklost v kulturnem življenju. Ze leta 1018 so ustanovili kulturno društvo »Svoboda«, prva njena prireditev pa je bila Cankarjev Kralj na Betajnovi. Pozneje se je, kb je bila Svoboda od Obznane razpuščena, ustanovilo revolu-• cionamo delavsko kulturno izobraževalno društvo »Vesna«. Torej nadvse pomembna preteklost. ve, ki so začeli zavirati nadaljnji razvoj in začeli vnašati v vrste naših prosvetnih delavcev malodušje. Nekateri prosvetni delavci namreč sočejo razumeti, da delujejo danes prosvetna društva v drugih pogojih kot pred desetletji, da nastopa svojo zmagovito pot film, radio, da ljudje prebirajo vsak dan več časnikov, revij, da je del kulturnih potreb potešen s tako imenovano mehanizirano kulturo in da se je hkrati seveda v neposredni zvezi s temi člni-telji izostril okus občinstva. Neupoštevanje teh dejstev, napačna ocena njihove pomembnosti lahko vnaša samo malodušje in brezperspektivnost v delo prosvetnih društev. Hkrati pa se kaže še ena slabost — premajhna kritičnost pri izbiri programov,. kar se najbolj odraža pri pa je dvorane za predavanja, klubske prostore, čitalnice in prostore za mladino. Razumljiv vo je, da prosvetna društva ne morejo sama graditi teh domov in da vztrajno iščejo najboljšo rešitev kako bi pridobila najnujnejša -sredstva za gradnjo novih domov, za manjše adaptacije in za dokončno dograditev zadružnih domov. Težave nastajajo v tem, kdo bo vzdrževal večje prosvetne domove, kajti prosvetna društva tako visokih najemnin ne zmorejo. Nekatere naše prosvetne organizacije se močno ogrevajo za .formiranje prosvetnih fondov, ki bli zagotavljali 'reden dotok sredstev za prosvetno delo. Navedli smo najosnovnejše misli iz poročil, ki bodo podana na kongresu. Iz njih lahko 'razberemo, da bo imel kogres velik pomen v nadaljnji! učvrstitvi Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Hrati ko ugotavljamo nekatere slabosti v našem delu, pa moramo ugotoviti, da so prosvetna društva dosegla v tem razdobju vrsto pomembnih segla v tem razdobju vrsto uspehov in da so v celoti močno razširila svojo dejavnost- Z novo upravno teritorialno razdelitvijo se je zmanjšalo število okrajev na 9, povečal pa se je obseg občin, ki' so po- stale močna gospodarska in kulturna središča. Ker je spričo velikega števila prosvetnih društev tudi tehnično nemogoče pomagati iz okrajnega srew dišča prosvetnim društvom pri njihovem delu in ker postaji komuna najpomembnejša celici v gospodarskem in političnerc življenju, bo potrebno v bodo* če učvrščevati občinske sveta Svobod in prosvetnih društev, ki bodo v našem nadaljnjem delu ostali žarišča naprednega prosvetnega udejstvovanja. Hkrati po bodo ti sveti najlaže pomagali najti prosvetnim društvom naj pravilnejšo pot za njihovd izredno požrtvovalno udejstvovanje. ^ , SENČNE IN SONČNE STRANI RAVENSKE SVOBODE In vendar za primer »Svoboda Prežihovega Voran-ca« iz' Raven na Koroškem je nedolgo tega imela svoj redni letni občni zbor, na katerem so člani ocenili prehojeno pot enega leta. Ugotovili so, da je društvo v enoletni dobi kar dobro opravilo svoje delo. Posebno uspešna ‘n NAD 10.000 PRIREDITEV V PRETEKLI SEZONI V sezoni ofl l. maja 1956 flo 31. aprila 1957 so prosvetna društva na Slovenskem priredila 10.516 prireditev, ki jih je obiskalo 2,025.473 ljudi. Dramske sekcije so na primer nastopile 3.945-krat (786.805 obiskovalcev), koncertov Je bilo 1939 (235.029 obiskovalcev), akademij in proslav 2.119 (474.454 obiskovalcev), lutkovne sekcije so nastopile 774-krat, njihove prireditve pa je gledalo 121.706 ljudi. Največ prireditev Je bilo v ljubljanskem okraju (2.905) In v mariborskem (2.070), najmanj pa v okraju Koper (436). Največji povprečni obisk teh prireditev je bil v trboveljskem okraju (255), najmanjši pa v murskosoboškem okraju (177). našiti pevskih zborih. Izbor pesmi, ki jlih pojo pevski zbori je majhen im še tega večinoma sestavljajo pesmi iz čMalniške dobe in različne priredbe narodnih pesmi. Nekatera prosvetna društva So začela ,razvijati zgolj testno dejavnost, skrbmo negujejo maj-bolj razvite sekcije, kažejo Pa premalo razumevanja za probleme celotnega kraja. Tako je v ze'lo redkih večjih središčih dosežemo resno sodelovanje med prosvetnimi društvi im vsemi osbaMimi čimfttelji, ki seveda z drugimi sredstvi zasledujejo prav iste cilje. Prosvetna društva bi Uahiko razvila še vrsto novih oblik svoje dejavnosti, »bolj kot doslej bli morala skrbeti -za kulturno razvedrilo svojih članov in občinstva, hkrati pa bi morala k svojemu deiu pritegovati več miadiine- Prosvetna društva pogosto tožijo, d,a so materialne težave glavna ovira v njihovem delu. Skrbnejša analiza pa nam pokaže, da so sioer materialne težave resna ovira, niso pa edina in pogostokrat me majvečja. Druga težava, ki se kakor rdeča mit vleče skozi vse naše prosvetno delo, je pomanjkanje prostorov. Dosedanja praksa gradnje prosvetnih domov je diktirala zgolj čitalnišM tip prosvetnega doma., to je dvorane, odra in najnujnejših prostorov za vaje sekcij. Zapostavljala priznanja vredna je godba na pihate, ki kar naprej igra, vadi se, pomlajuje im zopet nastopa. 31 koncertov doma in l1? gostovanj drugod kaže, da je ta amaterska godba že daleč prerasla lokalni okvir. Gledališka družina je skrbno izbirala dela. Odigrali so »Cvetje v jeseni«, »Kamniti gost« in »Don Juanovo pismo« (režiser prof. Stanoivtnilk). Pod vodstvom tovarišice Ferk Lee je zraslo prelepo delo »Janko in Metka«, ki ga je gledalo preko tisoč mladih src. Tovarišica Zofka Voloamšek se je tudi predstavila kot sposobna režiserka z delom »Svet brez sovraštva«. Vmes so gostovale sosednje gledališke družine »Svobod« iz Mežice in Slov. Gradca. Lepo je bilo tudi ob gostovanju mariborske Gpere z »Rigotettom«. Seveda bi si Ravenčani želeli še več domačih odrskih prireditev, saj naraščajo hkrati z gospodarsko rastjo kraja tudi kulturna potrebe mladega mesto. Slabše so se odrezali pevci. Njihov pevski zbor je zaradi nedis cipliniranosti pevovod j e razpadel In uplahnilo je delo tudi pri mladinskem zboru. Sedaj se stvari obračajo na bolje, saj je prevzel to odgovorno dolžnost mož na mestu. Mladinski pevski zbor že spet pridno vadil. Ravne- bl~ lahko bile tudi v tem pogledu drugo Velenje, saj so močan industrijski center. Lepo se razvija tamburaška sekcija, česar pa o salonskem orkestru ni mogoče trditi. Plesna baletna skupina, bi stalno dela in je vse, boljša, j® ena najbolj delavnih sekcij ravenske »Svobode« in tudi mladi harmonikarji so pridni. Pač pa je nekoliko v zaostanku likovna sekcija, čeprav zaznamuje nekaj lepih uspehov — poedinih članov. Sekci j £ ima sedaj pa razpolago tudi potrebna tehnična pomagala v ravenski gimnaziji. Občni zbor je dal največ poudarka izobraževalnemu delu, Bilo je sicer nekaj dobrih predavanj, a preftialo za razmer« kraja. Za naprej bo treba razviti še nove oblike. Položaj naše Ljudske knjižnice' kljub trdnim sklepom lan** skega zbora še ni rešen. Sa vedno je v skrajno neprimernih prostorih, kjer so knjige izpostavljene hitrejšemu propadanju. Med letom je bilo izposo* jenih preko 6000 knjig, katere je prebralo nad 15.000 ljudi. Ustanovili so v okviru Občinskega sveta Svobod tudi potujočo knjižnico dn zdaj priprav-* ijajo že drugi fcovčeg knjig, katere pritjho prebirajo po Lešah* Lokovici, Jamnici in drugod. Društvo je imelo — talko kaže, dobro vodstvo, ki mu predseduje veteran — svobodiar — tovariš Franc Mezner (že preko 30 let aktivni delavec »Svobode«) in še mnogo prizadevnih delavcev, Marija Hriberšek PISATELJ FRAN ROS ŠESTOESETLETMK . Te dni bo obhajal šestdesetletnico pesnik in pisatelj Fran Roš. Ze v rani mladosti se je iz Kranja preselil v Celje, kjer je obiskoval slovensko -ljudsko ZMAJ JOVAN JOVANOVIČ: NAPIS NA GROBU Tukaj leže trudne kosti pisatelja Teofita. Čitajte, ljudje, ta napis, naj se enkrat tudi kaj njegovega prečita. VEDNO VEČ RADIJSKIH APARATOV Leta 1954 Je imel vsak štiriintrideseti Jugoslovan radijski aparat. Med republikami pa so bile velike razlike. V Srbiji je na primer prišlo na en radijski aparat 40 prebivalcev, v Hrvatski 27, v Sloveniji 14, v Bosni In Hercegovini 71, v Makedoniji 51 in v Cmi gori 51. V začetku lanskega leta pa je bilo v Sloveniji že 154.522 radijskih naročnikov ali 10 prebivalcev na en radijski aparat. Po okrajih je to razmerje,naslednje: Celje 11, Gorica 14, bivši okraj Kočevje 12, Koper 10, Kranj 7, Ljubljana 7, Maribor 9, Murska Sobota 23, Novo mesto 18, bivši okraj Ptuj 18 in Trbovlje 11. šolo in gimnazijo. Po maturi s« je vpisal na pravo. Piri srcu pa mu je bila bolj vzgoja mladine, zato se je posvetil vzgojiteljskemu poklicu. Poleg napornega poklicnega dela pa je del svojih molči posvetil leposlovnemu delu. Pred prvo svetovno vojno ja urejal dijaški list »Savinja«, bil je preporodaš in to v tisti dobi, ko so klile prve revolucionarne iskre jugoslovanske mladine. Po zlomiu avstro-ogrske monarhije je s prvoborci nadporočnikom Malgajem in borcem Puncerjem v slovenski četi odhitel branit Slovensko Koroško. Okupator ga je leta 1941 med prvimi zaprl in izselil v Srbijo. Ko se je po osvoboditvi vrnil v Slovenijo, je začel delati na prosvetnem poiju, na literarnem pa deluje še sedaj. Vsi njegovi mladostni prijatelji, sošolci in koroški borci mu želijo še mnogo uspehov zdravih in srečnih leti Likovno življenje pri nas Kulturno življenje je v polnem razmahu. Na deskah gledališč se vrstijo druga za drugo premiere, v galerijah si podajajo razstavne Prostore razstave tako rekoč iz roke v roko. Likovno življenje pri nas je letos prav Zares razgibano. Trenutno imamo v Lj ubijam kar tri zanimive razstave: v Moderni galeriji se nam nudi lepa priložnost, da zopet malo Pogledamo v svet japonskih lesorezcev, v isti zgradbi razstavljajo tudi jjtoroški slikarji, v Jakopičevem paviljonu pa sp dela iz Mojstrske delavnice hrvatskega umetnika Krsta Hege-dušiča. O vsaki izm»d njih le par besed. Lesorez ima na Japonskem staro tradicijo. Izbor del, ki so razstavljena v Modemi galeriji, je bolj slučajen. Zastopata jih pravzaprav dve generaciji — mlajša in starejša. V sodobno japonsko slikarstvo, ki ga kaže naša razstava, je segla s svojo roko tudi abstraktna umetnost. To vidimo predvsem pri mlajših slikar j ih, kjer najdemo izrazita nagnjenja k hiodernim smerem. Njihovo hotenje, da bi kljub temu ohranila njihova umetnost svoj harodni značaj, se jim včasih uresniči, mnogokrat pa tudi ne. Druga generacija — starejši — se bolj držijo starih japonskih tradicij. Japonski umetnik Nobuya Abe, ki je to razstavo organiziral in odprl, si je zadal za svojo glavno nalogo, da bo v času, ko biva v Jugoslaviji, naveza! z našo državo čimboljše kulturne stike, obenem pa hoče o svojih vtisih v Jugoslaviji napisati celo posebno knjigo. 2al bo ta razstava odprta pri nas le kratek £as, samo do 17. t. m. Trinajst koroških slikarjev razstavlja svoja dela v zgornjih prostorih Moderne galerije. To so olja in grafike. Razstava prikazuje širok izbor iz sodobnega slikarstva na Koroškem. Pri umetnikih izza nr vc severne meje najdemo v precejšnji meri slikarsk1 realizem, močne Pamaze barv, pa tudi abstraktne forme, ki nas spominjajo pri nekaterih na tuje vplive. Mladj hrvatski slikarji, ki so se zbrali v Mojstrski šoli Krsta Hegedušiča, so predstavili *voja dela v Jakopičevem paviljonu. Take delavnice so bile v Zagrebu ustanovljene 1951. leta z namenom, da nudijo nadarjenim mladim slikarjem*in kiparjem podiplomski študij, ki traja štiri leta. (Podiplomski študij traja na naši Akademiji samo dve leti!) V tem času naj bi mladi umetnik prebrodil značilno krizo, v katero zaide skoraj vsak absolvent slikarske akademije. Prijetno nas je presenetilo dejstvo, da na razstavi nismo našli vpliva voditelja te delavnice, slikarja Hegedušiča. Mladi razstavljavci gredo svoja pota — kajti v mojstrski šoli vlada,, kakor kaže razstava, umetniška svoboda, Ker so nekateri razstavljavci mnogokrat predstavljeni v dveh povsem različnih izraznih 'slogih, vidimo, da še niso vsi našli svojega lastnega izraza, ki naj hi jim omogočal izpovedati njihov lastni odnos do življenja in do problemov, ki jih srečujejo. Vendar je na razstavi poleg razveseljivih del s področja uporabne umetnosti, to je opreme knjig, inici-jalke, vinjete itd. mnogo prav dobrih slik. Kako pa se odigrava naše likovno življenje izza meje? Tudi letos razstavljamo na Sredozemskem bienalu v Aleksandriji. To pot razstavljajo od Slovencev Stane Kregar, Floris Oblak, France Slana; od kiparjev pa Karel Putrih. Veliko zanimanje je vzbudil letos France Slana. Poleg te razstave, je odprta v Aleksandriji še posebna grafična razstava z deli Maksima Sedeja, Bika Debenjaka in Franceta Miheliča. V zameno za to razstavo bomo dobili likovno razstavo iz Aleksandrije. Še posebno nas je razveselila novica, da si tesnejših stikov z Jugoslovani želijo tudi v Maroku, Siriji, in Tuniziji. V Italiji bo prav v kratkem odprta razstava slovenskih umetnikov, in to v Pistoi, nato pa jo bodo prenesli še v Livorno, Firence in Genovo. Vse to kaže, da je našlo naše likovno ustvarjanje široko pot v svet, da je dobilo priznanje tudi izven naših meja in da nam bodo te razstave prinesle z zamenami šdrok vpogled v sodobno likovno življenje v svetu. M. KARL BAUER: DEKLICA Z ROZAMI IK Ni je dežele na svetu, ki bi bila tako tesno povezana z morjem kot Holandska. Morje je njen prijatelj, obenem pa tudi najhujši sovražnik. Ze stoletja traja ta boij med človekom in naravo, neizprosen boj na življenje in smrt, boj krepkega severnega človeka, ki trga morju košček za koščkom prepotrebne zemlje. Stoletja so Holandci vlagali denar v gradnjo nasipov in prekopov za obrambo proti morju. Okrog 1.1900 pa je vlada napravila veličasten načrt: zagraditi zaliv Zuvndersee z 38 km dolgim nasipom in ustvariti tako umetno jezero. To jezero bi polagoma izsuševali in z izsuševanjem pridobivali rodovitno zemljo. landcem ni bilo več treba bati morja. Prvi kos rodovitne zemlje, tako imenovani polder Wie-ringermeer, je dal že leta 1940 40°/o žita, kolikor ga potrebuje Holandska. Leta 1945 so nacisti povzročili strašno razdejanje. Odprli so zapornice na Wieringermeeru, niti ena hiša ni ostala nedotaknjena in vsa ledina je bila uničena. Vendar so Wieringermeer že čez šest mesecev spet izsušili. 1948. so izsušili še Nord-Est polder, Oost-Flevoland pa lani. Tb so trije največji polderji na Holandskem. Vendar narava Holandcem še ni prizanesla. Leta 1953 so bile spet katastrofalne poplave, največje v vsej holandski zgodo- BOLNIKU ODPRO VENO, IZ KATERE SPEL JEJO KRI V CELOFANSKO CEVKO, POTEM PA PRITEČE PREČIŠČENA KRI SPET NAZ AJ V ARTERIJO NA ROKI. MED ZDRAVLJENJEM Z UMETNO LEDVICO DAJAJO BOLNIKU S>E POSEBEN PREPARAT, DA BI SE KRI V APARATU NE STRDILA. — FOTO KAREL HAJEK. TAKSNELE SO UMETNE LEDVICE: DVA VELIKA VALJA, PREK KATERIH JE SPELJANA 10 METROV DOLGA CELOFANSKA CEVKA. FOTO' KAREL HAJEK Prav gotovo bi se izvrstno počutili, če bi vas zjutraj zbudil človek-robot, vam povedal, koliko je ura, nato prinesel obleko, odprl radio in skuhal zajtrk. Tudi gospodinje bi bile zadovoljne, če jim ne bi bilo treba pospravljati sob, kuhati kosila, prati perila. Morda bo kdo dejal, da je to le sen bodočnosti. Znanstveniki pa pravijo, da bo že čez sedem let izdelan popoln robot. Prvi koraki so bili napravljeni že takrat, ko so učenjaki izumili prvi elektronski stroj, stroj, ki nam je v izredno kratkem času rešil zapleteno računsko operacijo, za katero bi sicer potrebovali precej tednov, preden bi jo sploh rešili. V tovarnah, kjer je precejšnje radioaktivno izžarevanje, so si omislili posebne roke, da bi na ta način zavarovali delavce škodljivih posledic. Le rahel dotik na gumb aparature in roka se premika, kakor si mi želimo. Pred nekaj dnevi je priredil Yec-Man General Eilektric svojevrstno predstavo. V nekem frizerskem salonu je nastopil umetni frizer. Pravi frizer pa je sedel v kotu brivnice in držal za neke ročice, e katerimi je vodil tega robota. Yec-Man še ni popolnoma samostojen robot, saj je še vedno potreben človek, ki vodi gibe. A vendar, že pred dvema letoma se je nekemu švedskemu inženirju posrečilo izdelati robota, ki se je sam premikal , v njegovem laboratoriju. Bil pa je še ves prepleten z žicami in podoben nekakšni želvi. Pri poizkusu je moral priti do vrat. Opravljal pa je tudi težje naloge. Našel je pravo pot po hod- Se bo starostna doba podaljšala? Znanstveniki vsega sveta sl na razne načine prizadevajo podaljšati človekovo življenje. Z opozarjanjem na osebno higieno, s preprečevanjem nalezljivih bolezni, s kirurškimi posegi in z dolgotrajnejšim zdravljenjem jo medicina dosegla, da se je v zadnjem stoletju povprečna človekova starost zelo povečala. Romunski znanstvenik dr. Perton, ki že dolgo proučuje, kako bi človeku podaljšal življenje. trdi. da je starost bolezensko stanje, ker začnejo telesni organi takrat razpadati, razpadanje pa da je bolezen kakor vsaka druga. Po njegovem mnenju igrajo pri staranju najvažnejšo vlogo žleze z notranjim izločanjem, ssato je skušal poživiti predvsem njihovo delovanje. Sto desetim starcem, ki so prekoračili 60 let, je dajal hormone, vitamine in Izvlečke nekaterih tkiv in ugotovil, da jih je naj-botj poživljal vitaminski preparat novokain. Neka 93-letna starka, ki je tehtala samo še 42 kilogramov in je slabo videla in slišala, se je po no voka inski kuri kakor prerodila. Povrnila sta se ji vid in sluh, po stopnicah je spet »lahka hodila ca tudi na zunaj •e Je pomladila vsaj za nekaj deoet let. niku. ki so bili vsi prepleteni a raznimi ovirami. Zato se nam ne zdi pretirano, če učenjaki trdijo, da bomo že po nekaj letih lahko Imeli umetnega šoferja, gospodinjsko pomočnico itd. Francoski robot daje po telefonu določene odgovore in piše na pisalni stroj po nareku. V. treh letih svojega delovanja ni napravil niti najmanjše napake. Na nedavnem zasedanja astronavtikov v Ghiohagu so bili nekateri mnenja, naj bj pri poletih . v vesoljstvo uporabili robote. Na luni ali kakem drugem planetu naj bi se ti izkrcali iz zračne ladje in se gibali po planetu kakor ljudje. Vsa svoja zaipažanja naj bi zabeležili na magnetofonskem traku. Posnetke bi potem prinesli nazaj na Zemljo. Znanstveniki bodo namreč šele na podlagi teh podatkov lahko ugotovili, če bo človeški organizem zmogel ta polet. Prizadevanja, da bi sestavili umetne ledvice, datirajo že iz leta 1913. Med najboljšimi tovrstnimi aparati pa je ta, ki ga vidite na sliki in ga je po dolgoletnem preizkušanju sestavil švedski specialist za ledvične bolezni dr. Atwel. Kakor že po sliki lahko ugotovite, umetnih ledvic ne »vsadi« v telo, ker služijo le za čiščenje bolnikove krvi. v posebnem mehčalu zmehčajo okoli 700 litrov vode in jo nato pretočijo v veliko posodo, kjer ji do- . dajo kisik in ogljikov dvokis ter jo ohranijo pri 38° C. V skladu s kemično analizo bolnikove krvi ji dodajo še potrebno količino soli. Primešajo pa Ji še razne snovi, ki jih bolniku primanjkuje. Tako dobe dializacij-sko raztopino, ki v posebnem aparatu — v umetni ledvici — obdaja celofansko cevko, po kateri teče bolnikova kri. V to di-alizacijsko raztopino se izločijo vse strupene snovi, ki so se nabrale v krvi zaradi preslabega delovanja ledvic ali pa zato, ker so ledvice popolnoma odpovedale. Istočasno pa prehajajo v kri soli, ki jih bolniku primanjkuje. Po določenem času je raztopina prenasičena z razpadni-mi snovmi iz krvi, zato jo morajo vsaki dve uri izmenjati. Najvažnejši del te naprave je brezšivna celofanska cevka, po kateri teče kri. To cevko navijejo na notranji valj aparata. Oba njena konca, ki sta vključena v cevko iz polietilena, sta spojena z bolnikovo arterijo (odvodnica — čista kri) in veno (dovodnica — nečista kri) v isti roki. Kri se tem bolje čisti, čim manj krvi teče po cevki skozi dializacijsko raztopino. To do- Bolnikovo stanje je treba nenehno nadzirati, ker bi nastale komplikacije tako pri samem bolniku kakor pri delovanju aparata. Osebje, ki upravlja to napravo, mora biti ves čas zdravljenja pripravljeno, da priskoči na pomoč. Podobne aprate kakor Švedska imajo že tudi v Ziirichu, na Dunaju, v Hamburgu in v Pragi, izven Evrope pa ZDA, Kanada in Avstralija, vendar imajo Švedi največ izkušenj z umetnimi ledvicami in so zato dosegli tudi najlepše uspehe. LE KUP RUŠEVIN JIMA JE OSTALO OD DOMAČEGA OGNJIŠČA Do uresničitve načrta pa ni prišlo tako kmalu, šele usodne poplave leta 1916 so prisilile vlado h gradnji nasipa. Leta 1932 je bilo delo že končano. Na 300 km dolgem ozemlju se Ho- POSODA DRZl 700 LITROV, V APARATU PA JE SE PRIPRAVA ZA MEHČANJE VODE, BOMBE S KISIKOM IN OGLJIKOVIM DIOKSIDOM. — FOTO KAREL HAJEK sežejo tako, da čez notranji val z navito celofansko cevko poveznejo zunanjega. Med njima je samo kaka dva cm presledka. Umetna ledvica ostane priključena 6—12 ur,'kolikor je pač potrebno glede na bolezensko stanje in na potek dialdnaclje. Včasih aparat čez noč izključijo in ga znova vključijo naslednji dan. Po navadi se bolnikovo stanje izboljša že čez 4 do 6 ur. V šestih urah preteče skozi celofansko 10-metrsko cevko povprečno 43 do 57 litrov krvi, kar pomeni, da gre vsa kri 15-krat skozi aparat. Zdravljenje z umetno ledvico traja povprečno 20 do 30 ur. vini. Tedaj se je vlada dokončno odločila: zgraditi je treba velike nasipe ob treh glavnih' kanalih in jih dobro utrditi. Gradnja »Delta« bo staja milijardo holandskih forintov. Dela so se že z vso resnostjo pričela in bodo po vsej verjetnosti dokončana leta 1985. Brez dvoma bodo Holandci dokončno premagali svojega sovražnika. Znamenite besede: »De dyk is dicht« (zapornica je zaprta) bodo oznanile konec boja. Nedolgo po izpustitvi prvih sovjetskih satelitov je sovjetska znanost zabeležila še en pomemben uisroeh: v morje so izpustiti doslej največji in najmočnejši ledolomilec in hkrati prvo tovrstno ladjo na atomski pogon. Sedanji sovjetski ledolomilci trošijo dnevno 60 do 60 ton goriva, zato se morajo vsak mesec vračati v pristanišče po kurivo, medtem ko bo »'Lenin«, kakor so krstili novo ladjo, potrošil dnevno samo nekaj 10 gramov nuklearnega goriv®, zaradi tega bo’lahko poljubno dolgo plul po morju. Reaktor bo s proizvedeno toploto grel vodo in jo pretvarjal v paro. Le-ta bo gnala tri turbine, ki bodo proizvajale za okoli 44 tisoč konjskih moči energije. Tako bo novi ledolomilec dvakrat močnejši pd ameriškega »Glaciera«, ki velja zdaj za najmočnejšega na svetu. »Lenin« je dolg 145 metrov, širok 27 metrov in tehta 16 tisoč ton. Posebne zaščitne naprave bodo posadko varovale pred atomskim sevanjem. Policija v newyorških šolah Newyorške šole bodo v kratkem dobile posebne policijske komisariate. Baje je postala tamkajšnja šolska mladina tako bojevita in napadalna, da je morala policija na prošnjo šolnikov v enem samem letu 1.280-krat vzpostaviti red in mir v šolah. MODERNA AVTOMOBILSKA CESTA POTEKA SEDAJ PO NASIPU MED SEV. MORJEM IN UMETNIM SLANIM JEZEROM, KJER JE BIL NEKOČ MORSKI ZALIV ' Ing. Slavko Marjanovič = PROUC€VANO€ OSLA ^ v- •• ;v Kaj obsega proučevanje dela Kako določimo, kaj je treba proučevati? Zato da bi določili, kaj moramo vse proučevati, se moramo odločiti za določen sistem zavoljo tega, da ne bi zašli. Ce začnemo takoj naštevati, kaj vse bi moraJi proučevati, bomo gotovo zašli, se izgubili v nepotrebnih podrobnostih, izpustili pa bolj važne stvari. Sistematičnost pri delu preprečuje pozabljivost. Z delom lahko začnemo šele tedaj, ko točno vemo, kaj hočemo doseči. Ce smo v prejšnjem poglavju določili potrebe, zavoljo katerih moramo4 proučevati delo, lahko sedaj sklepamo, da mora proučevanje obsegati vse tiste elemente, od katerih je odvisna uresničitev določenih potreb. Te potrebe so zelo številne in so kompleksno povezane. Zaradi tega mora biti tudi proučevanje vseobsegajoče. Ce pogledamo zgodovino, kako se je razvijalo proučevanje dela, bomo najbolje videli, kako je tudi prišlo dd potrebe proučevati delo. Prvotno ugotovljene potrebe so tudi določale, kaj naj vse vsebuje proučevanje dela. Nadaljnji razvoj je razširjal in sistemiziral predmet proučevanje dela in tako smo prišli do današnjega stanja. Proučevanje dela se tudi nadalje razširja in zajema razne družbene odnose, odnose med ljudmi, psihologijo dela, odnos do dela, vpliv okolja na razpoloženje za delo, usposabljanje kadrov, fiziološke spremembe pri delu itd. , ZGODOVINA Čeprav proučevanje dela ni nov posel, je imel le-ta prej druge cilje. Ljudje, ki so se začeli ukvarjati s pro-•učevanjem dela, so najprej proučevali samo delovni čas. Danes se smatra, da je proučevanje delovnega časa samo del poslov, ki jih je treba opravita pri proučevanju dela. Ni moč trditi, da ljudje niso razmišljali o svojem delu tudi prej ko se je proučevanje dela začelo sistemizirati. Delo kot napor, zato da se nekaj ustvari, je obstajalo že od zdavnaj. Tudi pri živalih lahko opazimo določen napor, ki je potreben za to, da dosežemo določen rezultat. Zaradi tega se nam lahko zazdi, da ni .treba ničesar proučevati, temveč da je potreben le preprosto zdrav razum, da se je treba varovati napak, pa bo vsako delo nagrajeno z uspehom. Toda od tedaj, ko je bil leta 1768 sestavljen prvi parni stroj, je dobilo delo posebno smer svojega razvoja. Proizvodnja dobrin je začela naglo naraščati. Izpopolnjevanje sredstev .proizvodnje je z ene strani olajšalo delo posameznika, z druge strani pa je ustvarjalo povsem nove probleme in težave. Ti novi problemi so se pojavili tedaj, ko se je proizvodnja dobrin razvila na temelju industrijske organizacije. Problemi organizacije proizvodnje na industrijski ravni vsebujejo tudi probleme proučevanja metod in trajanja dela. To proučevanje pa se je začelo v industriji. Drug problem, povsem komercialen, pa je nastal v tem, da se čim manj vlaga v proizvodnjo in da se čim več dobi od proizvoda. Za proizvodnjo je treba, razen ostalega, presrbeti tudi delovno silo. Pri reševanju tega problema pa se je bilo treba vprašati, kako določiti merila za potrošeno delovno silo, po koliko jo je treba plačati. « Prav tako kot mora biti vsaka vrednost izmerljiva, mora dobiti tudi delo kot trošenje človeških moči svoje merilo. Merilo za delo ni neka enota, kot je recimo sto enota za kilogram, torej mera za težo ali minuta merilo za čas. Toda razen tega se trošenje čldJ veške sile prodaja in kupuje. V tej menjavi se človeško delo odmerja najpogosteje s časom, ki ga nekdo prebije na delu — torej merilo za čas (ura, dan, mesec) ali s količino izdelanih proizvodov (kos, meter, tona) — torej z raznimi merili za merjenje materije ali za vrsto uslug v raznih enotah (prevoz po kilometru, poučevanje na uro, preskrba po količini blaga). Zato, ker je čas največkrat upo- proučevala gibanje človeka pri hctji (1894.) (Tramm: Psyhotechnik ur.d Taylor-System, Berlin, Springer 1921) (Iz »Das Refa Buch, Band 1. 1952, str. 22). Taylor je prvi uporabil štoparico. V Evropi so začeli s proučevanjem Tay-lorovih del 1909. leta, ko je bila njegova knjiga »Shop Management« prevedena v nemščino. Veliko ljudi ga je rabljeno merilo za merjenje človeške- grajalo (Lahy, Ermansky, Frenz, Wit- ga dela, so ob proučevanju dela tudi -----------j —'—— - začeli najprej proučevati čas, porabljen pri delu. Namen tega je bil, da se čimbolj točno določi, koliko kakšnega dela lahko opravi nekdo v enoti časa. Razen tega pa je medsebojna konkurenca industrijskih podjetij zahtevala, da se najdejo načini, kako bi lahko čimveč del opravili V enoti časa. To vprašanje so proučevali mnogi ljudje še pred Friderikom W. Taylo-rom, toda ta je prvi sam sastemizirai način proučevanja im zasnoval študije, ki jih je imenoval znanstvena organizacija dela. Kot voditelj enega izmed oddelkov jeklarn v Philadelphiji je pri, proučevanju dela prišel do tegale zaključka: »Največja proizvodnja se dobi, če se vsakemu delavcu postavi točno določena naloga, ki jo mora opraviti v določenem času In na določen način.« Taylor je živel od 1856 do 1915. leta. Napisal je knjigo »Shop Management« (Vodenje delavnic), ki je izšla 1903. leta in ki jo štejemo za temeljni kamen poznejšemu proučevanju časa in gibov (Time and Motion Study). Značaj Taylorovih del prav nič ne zmanjšuje dejstvo, 'da so v Evropi že pred njim nekateri ljudje proučevali čas, porabljen na delu. I. M. Lahy pravi v svcrji knjigi: Taylor-System und Physiologie def Beruflichen Ar-beit (Berlin Springer 1923), da je francoski minister Vauban s proučevanjem časa določal plače pri gradnji neke trdnjave v Alzacu v začetku 18. stoletja. Razen njega pa so delovni čas še proučevali Benidor (1750) in Marey (1885), Francoza BIranne in Fischer pa sta s fotografskimi posnetki te), toda njegove zgodovinske vloge v znanstveni organizaciji dela ni moč podcenjevati. Frank Bunker Gilbreth (1868—1924) je tvorec proučevanja gibov (Motion Study). On je odvrgel sistem štoparice. Proučevanje časa pri delih, ki so kratkotrajnega značaja, ni dovolj točno, če se jih snema s štoparico. Podatki, posneti s štoparico, lahko dajo jasno sliko o načinu dela samo v tistem času po snemanju, dokler sd sne-matelj to še zapomni. Gilbreth je namesto štoparice uvedel filmsko snemanje kot sredstvo za proučevanje gibov. Za analizo filmskih posnetkov se lahko veliko točneje prouči vsak in tudi najmanjši gib človeškega telesa pri delu. On je skupno s svojo ženo' dr. Lillian M. Gilbreth (psihologinjo) ugotovil, da se vsak posel sestoji iz osnovnih — elementarnih — gibov. Določila sta 17 elementarnih gibov in jih imenovala Therblig (s črkami svojega imena). O njima bomo govorili podrobneje še poznej e. Z organiziranim proučevanjem časa se v Evropi od 1924. leta ukvarja nemška ustanova REFA (Reichsaus-schluss fur Arbeitszeitermittlung). Leta 1936 je REFA razširila svojo dejavnost na proučevanje dela in postala »Reichsausschluss fur Arbeitsstu-dien«. Skoro v vseh industrijsko razvitih deželah ustanavljajo organizacije pod raznimi imeni z nalogo, proučevati delo. Delo teh organizacij se je posebno razvilo v času druge svetovne vojne, zato ker je vojna proizvodnja zahtevala maksimalno mogoče izkoriščanje časa in dela. (Nadaljevanje prihodnjič) Pa je šel ameriški sputnik po gobe. Zabliskalo se je, zagrmelo, potem pa le oblaki dima in velik plamen, pa se je ameriški sputnik spremenil v dud-nika, kakor so ameriški časopisi zasmehljivo imenovali ameriški satelit, ki naj bi poletel v vesolje. Slika kaže trenutek, ko je raketa Vanguard namesto v vesolje poletela na tla. Vrh s satelitom je odneslo nekaj deset metrov proč,'kjer. je še vedno oddajal znake iz svoje radijsko postaje. NTPTB OPAClC I«.. - . - * • • '. ■ V DRAŽGOŠAH SO SE PRETEKLO NEDELJO SPOMINJALI VELIKEGA NAPADA NEMCEV NA DRAŽGOŠE IN JUNAŠKE OBRAMBE PARTIZANOV. OB TEJ PRILOŽNOSTI SO PRIREDILI VELIK PATRULJNI TEK Na PROGI 20 KM — PO PARTIZANSKIH POTEH. VES DAN JE MOČNO SNEŽILO, ZATO TUDI SLIKA.S TEGA POHODA NI CISTA POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV OKRAJNIH SVETOV ZA TELESNO KULTURO S KOMISIJO V IZVRŠNEM SVETU LRS utLOvn (lovim: ' Preteklo soboto je bilo v Ljubljani nadvse pomembno posvetovanje'predsednikov okrajnih svetov za telesno kulturo in komisije pri Izvršnem svetu LRS, na katerem je imel o mestu telesne kulture v naši družbi in o potrebi njenega napredka referat predsednik komisije tov. Milko Goršič. Predvsem je naglasil, da so ge doslej telesn»vzgojne organizacije usmerjale zgolj na svoje člane ter vsa svoja prizadevanja usmerjale preveč enostransko na doseganje vrhunskih rezultatov. Telesna kultura pa je del družbenega standan in je zato stremeti za tem, da bi čimveč delovnih ljudi na zdrav in koristen način preživljalo svoj prosti čas. Vsekakor je vrhunska telesna vzgoja potrebna, vendar naj bo to le manjši del vseh naših prizadevanj na tem področju im kaže v skladu s temi smernicami deliti tudi sredstva, ki jih družba daje v te namene. Nedvomno mora že šola sama prva položiti temelje za telesno izobrazbo vsakega državljana, tako osemletka kot nadaljnje strokovne šole. Njen prispevek v zdravstveni zaščiti je vsekakor silEf pomemben. Kasneje pa, ko si otrok že izbere poklic in Se posveti ustvarjalnemu delu, pa je treba skrbeti predvsem za to, da si bo v prostem času nabral svežih duhovnih in telesnih moči v zdravem oddihu in razvedrilu. Glede tega pa leži velika naloga prav na sindikalnih organizacijah, ki se morajo bolj kot doslej ukvarjati tudi s temi vprašanji. Med njimi je prav gotovo tudi vprašanje, kako čim koristneje izkoristiti prosti čas od polurnega odmora v podjetju ali ustanovi do popoldanskega in nedeljskega oddiha. Odmor med delom , bi bilo treba izkoristiti razen za malico tudi za to, da se ■človek telesno sprosti in duševno razvedri, zato priporočajo najrazličnejše oblike »aktivnega odmora«, o čemer bomo v našem listu še podrobneje pisali. Gre namreč za to, da izkoristimo odmor tudi za razne igre °d športnih do družabnih, pri katerih lahko sodeluje čimveč ljudi. V zvezi s tem bo treba preusmeriti tudi gradnjo športnih objektov, ki naj ne bodo draga, saj nimamo na razpolago dosti denarja, marveč taka, ki se dajo urediti z malo truda in dobre volje. TURNIRJA V RUŠAH Proslavo letošnjega občinskega praznika v Rušah so letos pričeli v nedeljo, 5. januarja z velikim pokalnim kegljaškim turnirjem in šahovskim moštvenim brzoturnirjem v prostorih industrijske kemične šole v Rušah. G. G. ZLET DELOVNIH KOLEKTIVOV SLOVENIJE V SANKANJU POJDIMO V BOHIMJ! Sankaški odbor pri Smučarski zvezi Slovenije v Kranju (poštni predal 118) se je odločil, da bo 16. februarja letos priredil v Bohinju »Zlet delovnih kolektivov Slovenije v sankanju«. Zato vabi vse delovne kolektive, da prijavijo svoja moštva za to srečanje. Pri vsem tem ne gre toliko za doseganje ne vem kakšnih rezultatov, marveč predvsem za zbližanje delovnih kolektivov raznih podjetij in ustanov, da se prikaže, da gojimo sankanje v svoje razvedrilo in da se tega zleta udeleži čimveč ljudi, ki naj jim ta prireditev pomeni lep iz- ■ let in veselo razvedrilo. Zato tudi ni važno, kakšne sani bodo imeli, glavno je, da so sani in da je dobra volja in malce poguma. Po razpisu Smučarske zveze naj bi kolektivi prijavili moške e'kipe po pet članov in ženske ekipe po tri članice (vsak s svojimi sanmi). Obeta se torej zares veselo razvedrilo v prelepem zimskem Bohinjskem kotu, zato se prijavite in organizirajte skupinske izlete za ta dan v Bohinj. SPET ZMAGA »ISKRE« V Kranju sta se te dni v povratnem srečanju pomerili v kegljanju moštvi tovarne »Iskra« iz Kranja in tovarne »Rog« iz Ljubljane. Tudi v tem srečanju se Rogovcem ni posrečilo »maščevati« za nedavni poraz. Moštvo »Iskre« je podrlo 3248 kegljev, moštvo »Roga« pa 2336. Najboljša posamezhika sta bila Kordiž (Iskra) s 426 in Zibel (Rog) s 401 podrtim kegljem. M. Dj. RAZGIBANI JESENIČANI Za zimske športe vlada - re-senicah veliko zanimanje starih in mladih. Sicer pa imajo za to kar ide rine pogoje. Smučišča so blizu in še umetno drsališče imajo pod Mežakijo. , Hokejisti' se že pripravljalo na to, da bodo branili naslov državnega ' prvaka. Kegljači na ledu se bodo udeležili evropskega .prvenstva v Davosu (Sviea). močno zastopstvo članov, članic in mladincev bodo sankači poslali v Krynico na Poljskem, kjer bo .v prvih dneh februarja svetovno prvenstvo v sankanju, ki je uvedeno sedaj namesto boba v olimpijski program. Zena, pridi 'hitro sem! Zdajle je na televiziji nekaj, kar te bo gotovo zanimalo. ecnc Ne, ne, moja tašča sploh ni verna. Cez vero je napravila križ že pred petdesetimi leti, takrat, ko se je spoznala z mojim tastom Sotirom, gospodarjem te hiše, ki je zdaj že pokojni. Njega so v mladih letih kot vajenca pretepali z vsem, kar jim je prišlo pod roke, celo s svetimi podobam- in večnimi lučkami. Zato je takoj, ko se je oženil, nometei z vsem tem. No. seveda, praznoval ie še zmerai rad. — Zaradi požrtije. Res. samo zato, — je govoril moj pokojni tast Sotir. Do letos 1e bilo vse v redu. kar se tiče cerkvenih rekvizitov. Vseskozi so Se prašili na podstrešju. Letos pa. ravno pred Novim letom, je postala moja tašča čudno nemirna. Tekala je sem In tja. nekaj godrnjala in stokala, potem le stekla po si- J _ 'M:. 1 KDO JE IZDAJALEC?. . -ui ‘i : V: v','U > V ž . ' ... " ".»c - 1 Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je Ostoju pri priči IH približalo človeka, pred katerim se je znašel, in Ul kar je povzročilo, da je stari kmet postal še samo-zavestnejši in se sam sebi zazdel še modrejši kakor !§§ kdaj prej. Učitelj je namreč takoj stopil k dedu in =11 se mu — tako se je starcu vsaj zdelo — s spošto- §|| vanjem priklonil, in to še precej globoko. Ponudil §š mu je celo roko in kmetovo počrnelo, od vsako- mi dnevnega garanja razpokano dlan stisnil nekako t= prijateljsko in z nehlinjeno naklonjenostjo. To, HI da se je pred nepomembnim kmetom in pred nje- Uj govim grdim, nerodnim in oguljenim kozjim kožu- |Hj hom poklonil pravi gospod, pri tem pa še tako učen |g§ človek, torej to, kar se ni ne njemu in prav gotovo U§ tudi ne kateremukoli drugemu kmetu še nikoli zgo- mj dilo v življenju, vse to je Ostoja tako globoko pre- H! treslo, da je v prvem trenutku hotel učitelju polju- is! biti roko. Vendar pa* se je premislil, takoj ko je 1= zaslišal učiteljev glas. Za razliko od vseh drugih im gospodov, ki so vsi po vrsti govorili zviška z njim, fU da bi dali čutiti, kako visoko so nad njim in ga g== tako poniževali, ni bil učiteljev glas ne napihnjen. §§§ ne osoren, ne ukazovalen in ne grenko porogljiv, jis skratka nič ni bilo v njem takega, kar bi ga spravim ijalo v zadrego in mu dajalo občutek podrejenosti. »Jaz sem učitelj Bubonja,« je rekel gospod ir, IH ga pogledal s toplimi, bleščečimi očmi, iz katerih =§= sta sevali iskrenost in zaupnost. »Ti, ded, pa sl |§{1 menda iz Volčje drage, ali ne? Spoznal sem te po m§ noši pa tudi nekako drugače govorite kakor mi iz jjll Brezvodja. Vesel sem, da si me obiskal. Kaj dobre-111 8'a P3 te je prineslo k meni?« Ostoja ni vedel, ali naj bi nagles povedal, kako == vesel je tega nepričakovano prijaznega pozdrava. =§1 Ti prvi vtisi so ga razburili in hitreje je dihal, §m razen tega pa je bil tako zadovoljen sam s seboj. Ul da je nekaj časa važno in dostojanstveno molčal. Potem je glavo nekoliko nagnil in spregovoril: im »Bogme, prišel sem te obiskat, ker sem slišal, §gl da si dober in prijazen človek. Nič ne škodi, če se =1 pogovoriš s šolanim človekom, sem si še rekel, mi Ampak vidiš, prišel sem še, kako bi rekel, zaradi =1 nečesa drugega ... Zaradi, kako bi rekel . .. zaradi m stvari, ki je bolj za med štiri oči.. .« Ded Ostoja se je zmedel in kar nič se mu ni dalo IH več govoriti, ker ga je začelo v grlu stiskati. Tedaj IHI pa ga je učitelj posadil na stol za svojo mizo in ga Ul zaprosil, naj nekaj minut posedi, da bo zaključil !!| pouk, potem pa se bosta lahko v miru in nemoteno m pogovorila o vsem. Ta čast se je Ostoju zdela i' gl prevelika. Kar sram ga je bilo, ko so pričeli otroci im nekako posmehljivo buljiti vanj, vendar je s pogle-Hil dom pogumno premeril ves razred, potem pa poza- m bil nanj in pričel opazovati učiteljevo zunanjost. H|! Grelo ga je nekakšno notranje zadovoljstvo in niti HH zavedel se ni, kako se zmeraj bolj navdušuje za =1! učitelja in kako ga — prav tako nezavedno — nje- !!! gova osebnost vedno bolj omrežuje. Predvsem mu m| je bil všeč, ker je tako jasno tn radodarno, tako ~ lepo in preprosto razlagal otrokom o življenju p|g narave. Opazoval je njegova široka ramena, njegov im zagoreli, temnopolti vrat in jedro, srednje visoko Ul postavo, njegove odločne korake, ki so izdajali Ull trdnost značaja, iskren pogled 'njegovih rjavih oči. gj| ki so gledale jasno in odkrito. Občutil je, kako v = tem človeku prekipevata volja in moč. In ta odločni HH človek je imel mehak, žametast bariton. |Li Ko se je pouk končal in ko so otroci vrišče odšli iz razreda, je učitelj odpeljal Ostoja v svojo skrom-j!i no opremljeno sobo. v kateri razen posielje in !j| miz.e, potne knjig, ni bilo ničesar, kar bi obiskovalcu == posebno padlo v oči. Medtem ko se je Ostoja ne- HH mirno presedal na preprostem nizkem stolu/je uči- mi telj prinesel kos črnega kmečkega kruha, nekaj |!|| čebule in slanine, vrč vode in rumeno, leseno ču- im taro z žganjem. Potem se je v svojih temnih, plat- lHj nenih hlačah razkoračil pred Ostojem in mu po-g!§ nudil: »No. dedek, pa se malo podpriva. Cas je že, da == kosiva.« ;7 ~ »Hm,« se je Ostoja kar naprej presedal in men- j§!§ cal, zraven pa v zadregi zardeval zaradi vprašanja. = s katerim je nameraval priti na dan in zaradi ka- jg terega je pravzaprav prišel sem. »Hm, kako bi re- jg kel . .. dobro bi bilo'počakati na gospodinjo, ženske 1!= 80 pripravnejše za take reči. Daj, pokliči jo, naj šgi še ona prisede. Ce mi, kmetje, ne skrivamo žena, im ki niso, bog mi odpusti, da tako pravim, zmeraj a HH med ljudi, zakaj bi jih vi, gospoda?« ; Danilo ga je oplazil z vedrim pogledom, porinil mi predenj kozarček žganja in se živo nasmehnil, pri mi čemer so se njegove kratke, od sonca ožgane tre-IHI palnice lahno povesile in mu dale izraz neprisilje-gg ne prisrčnosti. »Saj nisem oženjen. Fant sem še pa sl sam ku-== ham.« Ostoja se je sklonil, kakor da ne bi dobro slišal im te novice. Od začudenja so se mu dvignile obrvi in g! svoje težke pesti si je položil na kolena. »Kako si rekel, sinko? Da nisi oženjen?« ; r »Ne, nisem, dedek. Pa kaj, je zato kaj narobe?« »Ja, koliko si pa. star, fant moj?« »Se dve leti pa jih bom imel štirideset. Ampak j||| povej mi, čemu ni prav, če človek ni oženjen?« To je Ostoja še bolj zmedlo, saj se mu je nenad-mi no pretrgala nit, ki bi pravzaprav morala biti jedro jm njegove moralne obtožbe zaradi učiteljevih zvez z HHI Jeko. Ves nesrečen je v glavi iskal ostanke svojih Uš misli. Vendar pa jih ni in ni mogel zbrati, saj je IH še malo prej napačno mislil, da je učitelj oženjen. Nenadno ga je postalo sram, da je po krivici sumničil tega človeka. Neoženjen, je brez zveze premišljal, se pravi, da po človeškem zakonu prav nič ne greši, če se zaplete z dekletom. Nasprotno, popolnoma naravno je to in pravico ima do tega; še več, grajo bi zaslužil, če te pravice ne bi izkoristil. Morda je Ostoja zmedlo tudi Danilovo neprisiljeno, odkrito obnašanje. Pa četudi bi ne bilo tega, bi sedaj, ko se je izkazalo, da je pravi namen obiska padel v vodo, težJco storil kaj drugega, kakor da je sklonil glavo in skril zenice pod dolge sršeče obrvi. Tako je bil zmešan, da je celo pozabil odgovoriti na učiteljevo vprašanje. Danilo mu je znova nalil žganja in primaknil kruh s solnico. »Le prigrizni, dedek. Menda ne bova ves čas govorila samco ženitvi.« Ostoju se je zdaj posvetilo. Pravzaprav se mu Je zazdelo, da je pretrgano nit spet zvezal na pravem kraju. No, bomo pa videli, kaj namerava z Jeko, saj je to najvažnejše. Ce si stvar ogledamo s te strani, je veliko bolje, da ni oženjen, kajti v nasprotnem primeru bi bile njegove zveze z Jeko navadna nepoštenost. Še v istem trenutku pa se mu je ta nit pretrgala, povezane misli so se mu spričo novega suma spet zmedle: Se nikoli v življenju ni slišal, da bi se učitelj, takle šolan gospod, poročil z navadnim kmečkim dekletom. Ta novi sum ga Je vznemiril in odločil se je, da pri priči razreši glavno vprašanje. Brki so se mu povesili, z eno roko se je oprl na mizo, z drugo je prijel učitelja za ramo, se zagledal vanj s tako srepim, trdim pogledom, da je Danilo občutil svinčeno težino njegovih ostrih, volčjih zenic. Nato ga je ded že skoraj strogo vprašal: »Pa ... AH se misliš kdaj oženiti, ali misliš takole dočakati starost?« »Menda nisi prišel zato sem, da bi me oženil ali kaj?« se je Danilo dobrodušno nasmehnil. »Hvaležen sem ti, da skrbiš zame, ampak to ni odvisno samo od mene. Vidiš, vse svoje življenje sem posvetil pomembnim stvarem pa niti ne utegnem, da tako rečem, razmišljati o ženitvi. Veš, življenje je huda borba in zaradi borbe, ki je vražje trda, človek niti ne more razmišljati o teh stvareh'. Me razumeš? Da, če bi bilo drugače, bi prav gotovo imel že polno otrok in lahko ti rečem, da bi jih bil vesel. Tako pa, kaj morem. Razmere se zlepa ne popravijo, razen, da zdajle nisem za rešetkami. A kdo ve, kako dolgo bo šlo tako? Eh, moj stari, morda se bomo že te dni spopadli. Kdo bi med vojno mislil na ženitev? Raje pustiva to. Daj, popij še en kozarček in prigrizni malo slanine.« Ostoja je razumevajoče pokimal, čeprav se mu je zdaj vse skupaj zazdelo še bolj zapleteno in sumljivo. Čemu zdaj na lepem omenja vojno? Vojna! Naj bo vojna, zato se ljudje vseeno ženijo! Spustil je začudeno vzdignjene obrvi, se suho odkašljal, zvrnil kozarček, si skrbno zavihal omočene brke, potem pa se je pomaknil k učitelju, da bi stvar do kraja razčistil. »Učena glava si, nič ne rečem, fant moj, ampak jaz, kmet, kakor sem, težko razvozlam to učenost Ne bi rekel, da te ne razumem, ampak daj, presodiva to reč nekako takole: tudi dosihdob nismo bili brez vojn, ker pač nismo takšni, da bi plašč obračati po vetru, ampak moramo padati za tisto, kar mislimo, da je prav. To je pač naš večni, kako bi rekel... večni koledar: brez poštenega petka naj tudi ne bo veselega svetka, glavno je, da se nam čast ne umaže. In vendar, kako bi rekel, dekleta pripravljajo doto in fantje se ženijo, da rod ne izumre. Kdo bo pa zgrabil za puško, ko nas ne bo? Vidiš, sinko, jaz nimam šol, ampak, naj mi oprostita bog in tvoja čast, tole ti pa povem: ženske bi podivjale in do groba bi nas bilo sram, če bi vsi fantje stisnili rep med noge tako kakor ti in se prenehali ženiti. Zato mi povej, kar takole brez ovinkov — ali se misliš oženiti ali ne?« Zadovoljen s svojim modrovanjem in globoko v duši z nejasnim upanjem, da vsa ta pot vendarle ne bo zaman, je Ostoji prijel kozarček s svojimi od tobaka orumenelimi prsti, ga dvignil, se obrnil k učitelju in s pritajenim dihom čakal na odgovor. »Prav imaš,« je odvrni! učitelj, ki ga je poslušal zelo resno in pozorno, »na to lahko samo prikimam. Menda ni človeka, ki bi se želel sam prebijati skozi življenje, ne da bi okusil tisto pravo srečo, ki jo prineseta vekanje prvega otroka in toplo domače ognjišče. Saj je to, tista največja sreča, po kateri vsi hrepenimo in brez katere ljudje ne bi mogli živeti. Ampak družbeni in politični položaj je takšen, da mora človek pač izbrati trenutek, ali bolje rečeno, čakati na pravi trenutek, da to stori. Jaz, na žalost___« »Cisto dobro te razumem, sinko,« je posegel vmes Ostoja in zmagoslavno poblisnil z očmi. Nič ni moglo več zmanjšati pomena tega glavnega in odločilnega dejstva, da se učitelj le namerava navsezadnje oženiti. To je potrdilo njegov prvi vtis o poštenosti tega človeka. Kdaj se bo oženil, ali že letos ali prihodnje leto ali morda še pozneje, o tem zda) ni potrebno govoriti, kajti ne gre več samo za to. temveč predvsem za čiste namene, ki jih ima učitelj z Jeko, za namene, ki pred njim in pred vso vasjo lahko operejo čast njegove hiše. Zdaj pravzaprav ni bilo več potrebno omenjati Jeko, kajti Ostoja niti pomislil ni, da bi bila katera druga učiteljeva izbranka; saj že vsi vedo in vsi govore o tem, da se na skrivaj shaja z Jeko in ne s katero drugo. KRATKA VSEBINA OBJAVLJENIH ODLOMKOV: Nemci in ustaši so nepričakovano napadli bataljon Romirskega odreda. Vse je že ka^ zalo, da bo prva četa, ki se je borila v Nemci, popolnoma uničena. Medtem pa so druge tri čete tega bataljona prisilile ustaše k umiku, zato so se tudi Nemci na hitro umaknili s položaja. Po samem napadu in po netočnem obveščanju je že slutiti, da nekdo v bataljonu izdaja ... Ostoja je bil kar prijetno vznemirjen. Segel je po kosu slanine, pa se mu je nekako izmuznil Iz rok in mu padel na tla. Malce ga je bilo sram in je rekel: »Eh, ta roka. Tako se mi trese, ko da bi dajal vbogajme. Kje so nekdanji časi! S temi pestmi, vidiš, sem včasih vole pobijal. Štirinajstega leta, bilo je v Galiciji, je planila nadme kobila in pri moji veri, da bi me z zobmi raztrgala, če je ne bi s pestjo mahnil naravnost v teme, tako da je pri priči pokleknila na prednje noge. Od kod pa si tl, fant?« »Po rodu iz Dalmacije,« je Danilo vedro odgovoril. »Odrasel sem tam, najdlje .pa sem živel v Srbiji, kjer sem bil nekaj časa učitelj, potem pa v glavnem brezposeln. Tri leta sem presedel zaradi politike. Saj si menda že slišal, da ljudje sedijo tudi za takšno reč. Politične kaznjence so očrnili pa ljudje običajno mislijo, da so navadni kaznjenci In zločinci. Seveda so tudi med njimi ljudje vseh sort, jaz pa sem bil med tistimi, ki so jih zapirali kot komuniste. Si že kdaj slišal o njih? Nisi? No, tl bom pa na kratko razložil. Komunisti so proti sedanjemu načinu življenja, proti takšnemu redu, kot je zdaj. Borijo se za osvoboditev delavcev in kmetov, za to, da bi živeli vsi enako, po pravici in po zaslugah, ne pa, da bi tisti, ki jih je manj, plavali v izobilju, velikanska večina delavstva pa bi živela kakor v suženjstvu. Vidiš, takšen je v glavnem njihov program in prav zato, ker hočejo ljudstvo poučiti in mu pokazati resnico, jih mečejo v ječe in trpinčijo. Tako so tudi mene zaprli, ampak brez ognja in dima. Vidiš, zdaj sem že tretje leto tukaj. Sekajo nam glave, mi pa spet zrastemo.« Učitelj je za trenutek premolknil, švigal s svojimi živimi očmi, potem pa vrgel težak, skorajda žalosten pogled na Ostoja. Ta se je odkašljal in kakor da bi ga ta nenavadni govor zanimal, sočutno rekel: »Kaj hočeš, sinko, dober človek je zmeraj revež ... Zdaj bi pa že bil čas, da grem, drugače res ne bom do večera v Volčji dragi. Pa boglonaj, ko si mi povedal vse tako lepo po pravici in me še pogostil zraven.« Tedaj pa se je nenadno zdrznil, ko da bi ga speklo, in se ujel za neko pozabljeno misel, ki jo je bil za nekaj časa odrinil. Sunkovito je dvignil glavo, tako da se mu je polnokrvni vrat kar stegnil, pogledal zviška in začudeno vprašal: »Nisi malo prej omenil vojne? Bog ti oprosti, menda se nisi šalil. No, ko smo že pri vojni, mi po duši in pravici povej, zakaj pravzaprav puntaš ljudi? Vraga vendar, ali se ne bojiš države? Ne 'veš, da ljudje že na veliko govorijo o tebi in ne vem, kaj bo'iz tega. Ce po pravici povem, sem jo danes prav zato primahal k tebi, da bi zvedel, kaj imaš za bregom.« »To bi rad zvedel?« je živahno vprašal Danilo in se z roko vznic podrgnil po bradi. »No, ti pa razložim v dveh, treh besedah.« Med pogovorom, ki se je zavlekel do poznega popoldneva, se je Danilo dotaknil vseh tistih vprašanj, ki so, kakor se je Ostoju zdelo, zares bila najbolj pereča v težkem kmečkem življenju, a so jih oblastniki spretno prikrivali. Danilo je razlagal in presojal tako razumljivo in po domače, da je stari kmet začutil, kako se mu pod nogami majejo in rušijo doslej trdna tla, posebno pa še, ko je Danilo začel razlagati o zadružništvu in o koristih, ki bi jih zadruge prinesle zaostalim kmečkim gospodarstvom. Ostojevo prepričanje, ki se mu je izoblikovalo iz spoznanja življenja v ozkem, »d vsega, posebno pa še od civiliziranega sveta povsem odrezanem kraju, se v marsičem seveda m ujemalo z Danilovimi mislimi, vendar pa je kmet moral priznati, da ima učitelj prav. »Ljudje tukaj so nevedni, to je tista nesreča,« je govoril učitelj. Igral se je s pramenom razkuštranih las kostanjeve barve, ki so mu padali na čelo, »Nevednost, dragi moj, je največji sovražnik napredka. Nevednost podjarmlja in davi, zato je najboljši valpet gospodi, ki si prav zato prizadeva, da bi se kmetom ne odprle oči. Dokler je kmet neumen in neveden, dokler ne ve, kakšno je v resnici življenje, dotlej ni nevaren in je zadovoljen z vsem, kar mu kdo ponudi, dotlej je pripravljen, kakor črna živina garati vse življenje za gospodo. Prosveta, da, to je tisto, kar je našemu kmetu potrebno, da se mu bodo odprle oči in da se bo pričel boriti za boljše življenje in pravičnejšo družbo. Zato pa je treba ljudstvo organizirati. Vidiš, tu, v Brezvodju in v Brezovcu, smo že osnovali zadruge, da so kmetje vsaj kolikor toliko varni pred izkoriščanjem. Dobro bi bilo, če bi se tudi vi v Volčji dragi dogovorili in ustanovili zadrugo. Ce si sami ne boste pomagali, če se ne boste kakor eden uprli Cuide dol, popravljala in čistila nekakšne stare okvire za slike in zabijala žeblje v zid. Tega dela ni kdo ve kako vajena, pa je s kladivom večkrat vžgala no prstu kakor po žeblju. Nič hujšega ko to! Resda nisi slišal psovk, kletve pa take, da so se ti iežilj lasje. Revež še glave nisem smel pomoliti |z svojega stanovanja. se pravi iz sobe. v kateri se stiskam s svojim nriveski Zena in otroci so me prepustili na milost in nemilost usodi Stari, slišiš, mi gremo po vstopnice za silvestrovanje, ti pa opletaj z materjo kakor veš tn znaš. Praznično oblečeni so odšli vsak na svojo stran. Zena k svoj: sestri in svaku, otroci pa k nrljateliem in prijateljicam. 'Veste, častna beseda, moja tašča ni slaba ženska. Lahko rečem. da ie dober tovariš! Zase llillllllil in zame zmerai skrije kak kozarček žganja ali vina in kako boljšo cigareto. Včasih se celo potegne zame in reče: —Kako sem le mogla dobiti takega copatarja za zeta! — ali pa — Oh, kje si, moj Sotir? Kaj neki bi ti rekel na to, da so današnji možje prave babel Takrat ji iz hvaležnosti poljubim roko, sl odvežem predpasnik in ga dam presenečeni Ženi, Potem — klobuk na glavo in v mesto. Na slivovko in na paradižnikovo solato. Take hladno, po kateri lahko piieš. Z olivnim oljem, seveda. Eliksir življenja! No m ° d t e »v Irn =°m laz večerjal. je moja tašča premetavala neke slike, nekaj čistila s spolom, a 1az se nisem zmenil za to. — Lahko noč. mama! — sem . rekel. — Lahko noč, Teofil! Vzemi, no, opeko da te ne bo zeblo. V pečico sem 1o dala. — Legel sem in tako! zaspal. Zjutraj sem se zgodaj'dvignil. da bi otrokom, ženi in tašči voščil srečno novo leto. Moji priveski so utrujeno nekaj zamrmrali, ml nastavili lice v poljub in mi potem obrnili hrbet, polni konfetov in vonja Po cigaretnem dimu in alkoholu. Potem sem potrkal pri tašči. Tam sem imel kaj videti. Na steni sta viseli dve posrebreni večni lučki, za njima pa sliki naših botrov Jove in Velje. V odsevi trepetajočega nlameočka sta imela na sebi nekaj svetniškega Drugače sta oba inšpektorja, eden tržni, drugi pa zdravstveni. — Mama, kaj pa to pomeni? — se-n začudeno vprašal taščo. — Sprašuješ, kaj pomeri, kajne? — Kako naj bt vedel, mama? — Morda vsaj to veš. kdo sta ta dva človeka na slikah? — Seveda, naša botra. mama. — Res? Samo to? — Samo to. — Bo" daj. da od danes na-pre1 res ne bi ničesar več vedeli — Zakaj, zaboga?! — Zato, ker ju gledaš kakor kakšno tele, namesto da bj ju poljubil, ti nesrečnež! — Zakaj pa, mama? — Zato, ker če bosta letos in še več let živa in zdrava, nam ne bo sile. — Oprosti, ne razumem te, mama! — Vrag naj te vzanjel Si pa res kratke pameti. Naša botra sta inšpektorja, ali ne? — Seveda sta, mama. — Dobro, da vsaj to veš. Poslušaj zdaj, inšpekcija le dandanes bog bogova. Kjer se prikaže inšpektor, vse trepeče pred njim. Samo nekam malo jih je. Kaj me na spet tako gledaš? Samo če bi vse nepoštene trgovce tn nemarneže pri priči kaznovali. Brez usmiljenja, brez pardona! Se strinjaš, Teofil, a? — Seveda se, mama. — No. če se oa strinjaš, boš od danes naprej vsako soboto prižigal oijenke... — Mama, saj ... sal vendar nista svetnika, da . . . — Dragi moj. to vem bolje kot ti. Ta luč naj bi jima osvetljevala not do teh drobnih lopovov. Naj jima bo kakor radar. Si me razumel? — Kako te ne bi! — sem hitro odgovoril in se z veseljem sprijaznil s svojo novo sobotno nalogo. Mile Nikolič KDO JE IZDAJALEC? zlu, ^am nihče drug ne bo priskočil na pomoč. Kje; ae seješ, tam ne žanješ.« »Cisto prav si povedal,« ga je ustavil Ostoja. »Ampak, kako bi rekel, državi ne bo prav, državi pa se ne kaže zameriti.«, Danilo se je ob tej pripombi nasmehnil in pomežiknil z enim očesom. »Nikar tako, dragi moj! Država, praviš, ko da bo država pomagala kmetu. Jaz pa ti pravim, da naš kmet s takšno državo, kakršna je ta, nima nič opraviti. Nasprotno, čisto drugačno mora narediti, če hoče živeti bolje. Vse naravne pogoje imamo ra boljše življenje, manjkajo nam samo politični, se pravi, manjka nam oblast, oblast delavcev, oblast delavcev in kmetov. Vidiš, to si moramo priboriti, zlepa ali zgrda, druge poti ni.« »Eh, sinko, kaj vse se ti plete po glavi!« ga je očitujoče ošvrknil Ostoja izpod sivih obrvi in začutil, kako se mu v vsaki celici koščenega telesa prebujata posvečena tradicija državljanske zavesti in strah pred silo države, ki lahko kot bi trenil v kali zaduši vsak upor. »Sleherno besedo, ki si jo izrekel tule, spoštujem, glavo bi dal za tvojo učenost In pamet, tudi zadrugo lahko postavimo, če je taka sila, ampak državo, zaboga, državo pa pusti pri miru! Ne, v državo ne drezaj, kajti verjemi mi. greh bi bil. Pomisli samo, kako dolgo smo morali čakati, da smo jo dobili.« »Tako!« je vzkliknil Danilo že ves v ognju. »Govoriš, kakor da se v tebi ne bi pretakala kmečka kri!« »Sinko, preveč si rekel. Tole ti pa povem: natanko vem, da se nam kmetom ne spodobi, da bi se pričkali z državo. Ne spodobi se pa amen!« »Povej mi no vendar, kaj ti je doslej dala ta tvoja država. Nič se ne izmikaj, samo na to mi odgovori. No, ali ti je kdaj pomagala? Sam veš, kako živijo kmetje okoli Vukolega. Ali je država že kdaj koga poslala, da bi jih vprašal, kako jim gre? No, povej.« Zdaj Ostoja ni vedel, kaj bi rekel, pa je pričel kriliti z rokami in mršiti temni obraz, zraven pa je brez moči premikal ustnice. Ko je videl, da ga je učitelj ugnal v kozji rog, je zamahnil z roko, ga Izpod spuščenih vek po strani pogledal in globoko vzdihnil: »Eh, moj sinko, kar zvoni mi v ušesih od te tvoje učenosti, ampak, če dobro premislim, imaš navsezadnje le prav. K vragu država, če so nečkč prazne. No, pa oglasi se kaj večkrat v Volčji dragi, obišči nas, da se nas bo več menilo o teh rečeh. Tudi pri nas nekaj šušljajo, da bi lahko prišlo do vojne. Ti boš vedel o tem največ povedati.« Danilu so od veselja žarela lica in obljubil Je, da ga bo že naslednjo nedeljo obiskal. Ko sta se poslavljala, se je Ostoja nekaj spre-nevedel, potem pa je s pretkanim pogledom izpod obrvi rekel: , »Še nekaj bi ti rad povedal... namreč ... vidim, da me nisi prepoznal... Jaz sem Ostoja ... vež, Jekin ded ...« »Zaboga, ded, zakaj pa tega nisi takoj povedal?« Danila je to tako razveselilo, da ga je brž potrepljal po rami, toda v tem gibu je bilo čutiti nekakšno razburjenje. Da, da, pametno in pogumno vnukinjo imaš — vidi se, da se je vrgla po tebi. Večkrat govorim z njo, kadar pride sem v hribe.« Ostpja se je zagonetno smehljal in počasi grizljal povešene brke. »Pametna, kaj, praviš ... he, he . .. O, pa še kaj boš slišal o njej. Takšne še cesar ni imel ... Kdor se bo nje prijel, tistemu ne bo treba gledati skoz prste. Da, moja sorta rodi zdrav in klen zarod.« Ko se je Ostoja vračal proti domu, je poln novih, dotlej neznanih vtisov premišljeval o skrivnostnem pomenu učiteljevih besed. Naj si je še tako prizadeval, da bi ovrgel učiteljeva modrovanja, je vedno znova prišel do zaključka, da ima prav, razen da so njegove misli vražje nevarne, posebno če pomisli nanje s stališča države. Kdo pa je že prišel brez dima do ognja, se je naposled vprašal. Saj nisem okrajni glavar, da bi si. tako belil lase zaradi države, je še pomodroval in vdihaval suh, zdaj že hladnejši zrak. Jesen se je tihotapila v gozd, ki se je že temnil, eaj se je poslednji odsev sonca že zdavnaj izgubil v počrnelih vrhovih gora. Vetra, s katerim pridejo zvezde, še ni bilo, samo v tišini, ki je kakor obroč oklepala planine, je bilo slišati lahno šelestenje odpadajočega listja; kdaj pa kdaj so se od daleč zaslišali kriki krokarjev, ki so prileteli izpod, sinjega neba in so zdaj krožili nad temnimi krošnjami smrek. Dremotna tišina, celo veje se niso priklanjale skrivnostni noči. Ostoja je prevevalo nekakšno navdušenje in mu v srcu budilo nemir, kakršnega bi še včeraj ostro rezilo' njegovega razuma razsekalo na drobne kosce, podobno kot skušnjavo, ki se je mora otepati krščena kmečka duša. Ostoja je hitel navzdol po gozdni poseki. Kdaj pa kdaj je moral skozi kotanje, prekrite s pozlačenimi preprogami odpadlega listja. Črna kri mu je živo valovila v nabreklih žilah, mu silila v glavo, tako da se mu je včasih kar zameglilo. Pred očmi so se mu vrstili medli odlomki spominov, tem pa so z divjo naglico sledile nove, komaj doživete, še nejasne, vendar pa vse svetlejše slike. AH je to spioh bilo življenje, življenje v teh šestdesetih letih? Prav je povedal učitelj: Capljanje po gnojišču nevednosti in lakote. Z na pol golih visokih smrek so padale predenj črne, dolge sence, ki so polzele in se prepletale s Somrakom v gozdu. Daljšale so se, se dvigale in kakor plima polnile gozd, ves svet od ob.zorja do obzorja, a niti ene zvezde še ni bilo, da bi s svojimi žarki prodrla skozi to temno gmpto. Z gostim, vlažnim mahom obraščeni panji pošastnih oblik so bili kakor čudne prikazni. Zemlja je dišala po črnici in kiselkasti trohnobi. Ostoja so zasrbele potne prsi. Razširil je nozdrvi, da bi zajel vse to vzneseno dihanje gozda in teme, ki je bilo tako podobno pravemu ritmu valovanja 'iiiia11 v njegovih prsih, potem pa gibčno kakor mladenič preskočil jarek, ki ga je izdolbel potok. Stališče, prezeblo od lanskega snega i>n poležano od neviht, to golo stališče ni več šuštelo in se ni vzravnalo ob še, tako obilnem in radodarnem deževju, temveč je kakor pobito ležalo na tleh, izčrpano od toplote zgodnje pomladi. Od dne do dne je čakalo samo še na sončni zahod. Poležana, od sonca obledela stebelca so žalostno molčala in se čudila, kako da ne pretekle jeseni ne te pomladi ni bilo orača, ki bi jim s plugom ziruval koreninice in jih prekril s hladno prstjo. Zemlja je že komaj čakala, da bi jih razkrojila in vsrkala vase, vendar sb še vedno stala tam, suha in brez koristi, stala na nedotaknjemi zemlji. Celo šfcrjančfci, ki so brodili po plevelu ta lovili duh po vsej anem žitu, si niso mogli odpočiti peruti na teh mrtvih, zapuščenih njivah, marveč ®o vzletavali in preplašeno prhutali s krili, zakaj kamor je seglo oko, vse tja do meglenega obzorja, ni bilo njive, ki bi jo zrahljal plug in na kateri bj si lahko potešili lakoto. Tako so švigali po zraku, jezno krilili in žalostno žvrgoleli nad zapuščenim Straniščem, nad globelmi in bregovi okrog Vukolega, spuščali so se spet na zemljo in zabadali kljunčke v trda, požgana stebelca, ko pa niso ničesar našM, so razočarani potrebuščkih preskakovali postani plevel in kar na slepo s kljunčki kljuvali okrog sebe. Tedaj so začutili, kako uboga ja ta suha zemlja, vznemirila jih je .skrivnost te najrevnejše pomladi, kar jih je kdaj bilo, in žalostno zacvičali, vzleteli znova pod nebo in razmišljali, kje neki bi 'bil košček zemlje, tol ni opustošen. Z dremotnim, zaspanim pogledom je Mitefc opazoval zajčjo družino, ki se je kakih petdeset metrov od njega smukala po strnišču, ter vsa vesela brezskrbno preskakovala gola stebelca, saj že vse leto ni bilo na spregled nobenega lovca. Eden od zajcev, po vsem videzu najmlajši, je postal, dvignil ušesa, potem pa dostojanstveno skakljal okrog krav jeka,' od katerega je vel. trpek, njemu dotlej še neznani duh. Sele potem, ko so se mu nozdrvi privadile na ta vonj, je bolj igrivo udarjal z zadnjimi nogami po tleh. Mitak je nekaj časa brez vsake misli opazoval tega razposajenega zajčka, potem se je leno privzdignil in nategnil fračo. Ta čudna priprava z dvema črnima debelima gumama in z dvojnim ležiščem, tako da je lahkio hkrati izstrelil dva ostra, nalašč za to izbrana in zbrušena kamna, je že leto dni bila nepogrešljivi del Mitkove opreme. Prišel je že čisto blizu zajčka in kar presenetilo ga je, ko je videl, da ne misli zbežati; nasprotno, prenehal je plesati okoli kravjaka, sedel na zadnje noge, se z repom oprl ob tla, malce pridvignil glavo ter veselo in radovedno pogledal Mitka. Tako je. sedel in čakal n« fantiča in prav nič se ga ni bal. Z nekako, kljubovalno radovednostjo je stegoval vrat in šaljivo migal s tenkimi gladkimi brčicami. »Vrag naj te vzame, ne boš dolgo, ne!« je Mi-tek zaškripal z zobmi in sprožil fračo. Meril je naravnost med oči. Slišati je bilo, kako sta ka menčka zažvižgala po zraku, tedaj pa je zajček nenavadno glasno zacvilil in omahnili na hrbet. Dvakrat, trikrat se je še poskušal dvigniti na noge, se premetaval in venomer cvilil, a že ga je.Mitek zgrabil za zadnje tačke in ga z bliskajočimi se očmi, zabuhlimi od spanca, pričel divje treskati z glavo ob tla. Ko so ga roke zabolele, je mrtvega zajčka zagnal daleč preč in pljunil za njim. Stal je bos na strnišču in se zagledal v večno sinje, široko nebo, ki Se je tam nekje za Vukole-gom združevalo z zemljo, da je bilo videti kakor začarana plamenica. Tako je s široko razprtimi očmi, ne da bi trenil, gledal v plameneče sonce, potem pa st je otrple pesti pritisnil na prsi in prhnil v rezek, dolg smeh. Kakih deset minut je tako stal. nato je nenadno sklonil glavo, ustnice so se mu molče spačile in odšel je po strnišču; v črne, razjedene prste na nogah so se mu zatikala ostra stebelca. Za mejo. pod visokim, s travo.in trnjem obraslim zidom, je legel na star, ponošen suknjič in se obrnil proti soncu. Razgaljen in gologlav, z rokami pod glavo 3« Mitek prisluškoval v mrtvo tišino okrog sebe in lovil v uho neslišne glasove, ki so prihajali iz zemlje, iz zidu in drevja ter se stapljali v težko, nenavadno šumenje, v neizmerno žalostno melodijo, ob kateri srce zastaja, dušo pa obliva hlad obupa. Kdaj pa kdaj je zagostolela jerebica, ki je zaman stikala za polnim, vzklilim zrnjem,, po obronku gozda pa so blodile goste temne sence oblakov. Za trenutek je kopasti, brezoblični oblak zakril sonce, bregovi in rebri okoli Vukolega eo utonile v temno, začarano skrivnost. Od nekod se je priplazil martinček, se sunkovito ustavil, se pritajil din zadremal. Vse s© je obdalo z nekakim mrtvilom, nikjer mi bilo ne videti ne slišati ničesar, kar bi spominjalo na življenje. Matku so zlezle oči skupaj. Sence so kolobarile in se počasi izgubljale. S prostranega nebeškega platna je pritiskala nanj neka nevidna roka, ledeno mrzlo rezilo sekire se je bliskalo in bleščalo v oranžnih žarkih zahajajočega sonca, proti visokemu, črnemu nebu so se dvigali gosti oblaki smrdljivega dima, smrad po požigu je žgal v ustih in reaal v pljučih. In že so Mitku lomili ude trzajoči krči, s skrčenimi prsti se je lovil za bodičaste odganjke koprive, v navalu togote, od strahu in groze so se mu stisnile izsušene ustnice tn ne da bi se zganil, je s pritajenim dihom spremljal podobe nekega privida, zraven pa natanko vedel, da so se mu za to rumenkasto meglico že bogve kolikokrat prikazali dogodki, od katerih še ni minilo niti l©t® dni. Samo prsi so se mu napenjale, fco da bi se mu hotele razpočiti, z vso silo se je vznak pritiskal na trdo, neusmiljeno zemljo, mižal in jecljal: »Ne! Ne!« A že je bito prepozno, podobe so se mu bliskovito bližale in se neizprosno vrstile pred njegovimi duhovnimi očmi... Volčja draga se je spremenila v pobesneli čebelnjak. Ljudje so se razbežali na vse strani, zapu-šcali domoive in s seboj v planine vlekli atroiK©, krave in ovce. Kakor strela z jasnega je v vas udarila strašna novica: velikanska vojska se vaa v te kraje in kamor pride, vse požge. Med škripanjem volovskih vpreg, med nepopisnim jadikovanjem žensk in med žalostnim mukanjem in.blejanjem vznemirjene in prestrašene živine se j® ^ vas Drobci gnetla na stezi blizu Ostojeve hiše. . izpod obronka, prekritega z redkim bukovim listjem, ki deli vas Drobci od gornjega dela. Volčje drage, se je valil dim, pomešan z iskrami, ki so se krvavo zrcalile na nebu. Nad valovitim obzorjem je trepetal rdečkast zrak, lahen veter je prinašal odsekane krike in vonj po gorečih strehah. Nekje čisto blizu so zagrmele puške ter odjeknile po globelih in med bregovi. Bilo je, ko da bi gore planile kvišku in ko da bi jim iz popokan* žil brizgala vroča kri. Ded Ostoja je pritekel na dvorišče; z glavo po strani, ko da bi ga pravkar kdo udaril, je zaklical ljudem te Drobcev: . . „ T »Kaj je, ljudje? Kam vraga pa mislite? Jevrem, ki je bil nekoč Ostju priča pri poroki, je prihitel z gručo žensk in neusmiljeno švrkal po nizkem, a močnem vrancu, otovorjenem s culami in s široko košaro iz prot j a, iz katere se je na ves glas drlo dvoje, troje nedoraslih otrok. Pogledal je Ostoja in zaklical: »Ne vrašuj, stari! Poberi, kar moreš, in beži, ustaši gredo. Kot listja in trave jih je!« Ko da bi ga speklo je Ostoja stekel za njun- »Počakaj, boter! Počakaj, zaboga. Kje praviš da so?« Pot mu je prekrižal Jevremov brat Gvozdem, vojni invalid. Kučmo je imel po strani, čelo pa mofcro od znioja. V bisagi na hrbtu je no&iil jirob-ceno punčko in namrščen od srha, ki mu je šel po znojnem hrbtu, j© na vso moč sopel. Z rokavom sj je obrisal kri, ki mu je tekla iz nozdrvi, in grobo odrinil Ostoja: »Stran, boter, saj vidiš, da si nam napoti. Zdaj se rešuje, kdor se pač more!« Neka ženska, ki se. je v paničnem strahu z vso silo prerivala skozi gnečo, je zatarnala: »Kaj pa še sprašuješ, stric, da bi te vrag! Saj vidiš, hiše so nam požgali, mi pa smo se komaj rešili z otroki in živino!« Od Drobcev do Ostojeve hiše ni bilo več kakor tri četrt ure dobrega moškega .hoda in Ostoja je v trenutku dojel, da so se stvari obrnile na slabo, čeprav so vse Odtlej, odkar je v mesecu aprilu propadla država, • govoriti, da se ustaši ne bodo prikazali v hribe, če bodo ljudje pokorni • novi oblasti. Zazeblo ga je do kosti, kar odneslo ga je nazaj v hišo in he da bi kaj rekel, je srepo pogledal sina Marka, ki je ves prebledel od strahu. DRUŽinSKGfn KROGU DA BOMO MANJ IZDALI ZA ELEKTRIKO Mesečni račun za električno energijo, porabljeno v gospodinjstvu, je pri dveh gospodinjah, ki kuhata v enakih pogojih, lahko zelo različen. Pri tisti, ki zna gospodarno uporabljati tok, je manjši kot pri tisti, ki ga razsipno troši. Varčevanje se začne že pri nabavi kuhalnih naprav- Odprt kuhalnik porabi več toka, kot ga potrebujemo za -to, da se živila skuhajo, ker nima toplotnega -regulatorja. Jed ni namreč prav nič prej kuhana, če močno vre, kakor če se počasi kuha. Če kuhamo vse jedli na dveh ali treh odprtih kuhalnikih, porabimo torej precej več elektrike, kakor bi jo porabili na zaprtem kuhalniku, to pa obremenjuj© družinski proračun, pa tudi skupnost, ker ji bre-z potrebe odvzemiam-o tok. Nepotrebni Izdatki bi sčasoma zadostovali za nakup večjega kuhalnika z zaprtimi ploščami. Odpr-t kuhalnik torej ni primeren za dolgotrajnejše kuhanje, priporočljiv pa -je za pripravo čaja, kave in podobnega in za to, da jed na hitro zavremo, potem pa jo skuhamo na zaprti plošči. V tem primeru skrajšamo kuhanje. Marsikatera gospodinja zapravi tudi zato preveč za električni tok, ker ne uporablja pravilno toplotnega regulatorja. Takoj ko jed zavre ali Pa ko pri dušenju dosežemo potrebno temperaturo, dotok električnega toka zmar-jjamn za eno ali dve stopnji in kuhamo dalje z najmanjšo jakostjo, faradi tega se kuhanje pra-v nič ne podaljša, nekatera živila, zlasti zelenjava, so celo■ okusnejša, če jih kuhamo pri nižji temperaturi. Izognemo pa se tudi nevarnosti, da bi s© nam j-ed prismodila. Posebno pozornost pa zasluži posoda, v kateri kuhamo- Najprimernejše je Ideal i-n Ete-rna posodje, pa tudi aluminijasto z ojačanim dnom. Dno posode se m-ora prilegati kuhal ni plošči, da izkoristi čimve-č toplote. Moderno poso-djs za električno kuhanje ima lahno navznoter upognjeno dno, ki s-e pri segrevanju raztegne in prileže grelni plošči. Dno navadne posode pa naj bo ravno, zakaj če je upognjeno navzven ali navznoter, gre mnogo električne energije v nič. V prvem primeru posoda ne stoji trdno na plošči. V'drugem pa je med posodo i-n ploščo plast zraka, ki oteškoča segrevanje, če dno posode ne zavzame vse plošče, gre energija iz nezasedene pov-ršine v zrak, če pa j,e posoda večja kakor grelna ploskev, se dno k^a-ri, ker se ne seSr-eva enakomerno. Vedo bolj se uveljavlja tudi ekonomična -etažna posoda, kt so jo začeli izdelovati že tudi pri nas. Prednost tovrstne posode je v tem, da j-o zložimo drugo vrh druge in segrevamo samo spodnjo posodo, ki stoji na grelni plošči. Toplota prehaja iz prve -posode v drugo, iz te v tretjo itd. V spodnjo posodo damo živilo, ki ga- je treba najdlje kuhati. Druga živila najprej zavremo, nato pa postavimo na spodnjo posodo, ker bi s« sicer prepočasi segrevala ali celo zmanjševala toploto spodnje posode- Važno je tudi, da se etažne posode tesno prilegajo med seboj i,n da je zgornja skrbno pokrita. Živila, ki jih kuhamo v etažnih posodah, razvrstimo na primer takole: I. posoda: mesna ali kostna juha, mesne jedi, kislo zelje, namočen fižol ipd. II. posoda: testenine, cveta- ča, -riž, krompir ipd. III. posoda: špinača, paradižnik, kompot ipd. IV. posoda: voda za zalivanje jedi in za pomivanje. Taiko segrevamo vodo tudi pri navadni kuhi. Vrh druge posode pa jo postavimo šple, k© je vroča- N-a splošno premalo upoštevamo važnost pokrovke. Če se le-ta tesno Prilega, para ne more uhajati, zato tekočina počasneje iahlapeva- Ker zrak ne more v posodo, se oh,ra,ni v jedi mnogo več vi-taminov. Gospodinji pa je prikrajšano tudi pogostno mešanje 'm strah, da bi se jed hitro prižgala. V tesno zaprti posodi se živilo laže duši v lastnem šoku, -zato se tudi hitreje skuha. Precej prihranimo tudi, če i->oristimo vso toptoto, ki se je -nabrala v izolacijskem materialu okoli žice in v sami grelni plošči. Za-to izključimo tok že deset do petnajst minut, preden je jed kuhana. Živilo se bo dokuhalo s toplim-o iz grelne plošče in iz dna posode- Zai-res dosti toplote se nabere v ponvah, k-i imajo satasto dno in jih izdelujejo že tud; pri nas. Poskusite se ravnati po teh nasvetih, pa boste videli, d-a bo prvega precej ■ manjši račun za elektriko kakor doslej. A- Grum Kje ie defekt? !i! J veti če bi bili sami bre-z napak, ne bi pri drugih s tolikšno naslado stikali za njimi. * Sebičnost govori vse jezike in igra vse vloge, celo vlogo nesebičnosti. Človek nima dovolj moči, da bi zmeraj ubogal pamet. Kdo-r se hoče uveljaviti, rad tvezi svetu, da se je že uve-Ij avil. * Sramotneje je, čb svojim prijateljem ne zaupaš, kakor če te prevarij o. * Večkrat si dopovedujemo, da ljubimo osebe, ki so mogočnejše od nas, vendar pa iščemo njih prijateljstvo zgolj iz koristoljubja. Ne iščemo jih zato, da bi jim izkazovali dobrote, temveč zato, da bi jih prejemali. * Ce ljudem ne zaupamo, nas. opravičeno varajo. / K\(y " 1 1 S IM i K D©Ti 'lij*** Sem morda tu pozabil zelenko z novim patentnim uspavalnim sredstvom, ki ima duh po žganju? Ivan Cankar je v mladosti pisal slovensko šolsko nalogo z naslovom »Razgled z Ljubljanskega gradu.« Napisal j-o je takole: »gel sem na Ljubljanski grad, • da bi videl razgled. Ko sem prišel na vrh, sem videl spodaj samo meglo, drugega nič.« Profesor ni vedel, ali bi se jezil ali smejal. V tej zadregi naloge ni redoval, temveč jo je samo vidiral. Znan vseučiliški profesor je napisal sila učeno novo delo v težkem in slabem znanstvenem jeziku. O tem delu so se pogovarjali v družbi, v kateri je bil tudi pisatelj in dramatik Čehov. Ko so ga vprašali, kaj sodi o delu, je dejal: »Odlično je. Zaslužilo bi, da bi ga kdo prevedel v ruščino.« x Maksim Gorki je bil duhovit človek. Rad se je šalil celo z ljudmi, ki jih je prvič videl. PRIJETNI) S KORISTNIM Ko se je mudil v Italiji, se je sprehajal poleg pokopališča, ki je bilo ograjeno z nizko živo mejo. Opazil je skupino moških, ki so gledali živo mejo in živahno razpravljali. Radoveden je stopil k njim in jih vprašal, za kaj gre. »Živa meja ne ustreza več svojemu namenu,« je po kratkem pomišljanju nekdo pojasnil, »zato se dogovarjamo, da bi sezidali no-v zid okoli pokopališča.« Gorki se malo zamisli in nato smehljaje reče: »Pustite sedanjo živo mejo tako kot je. čemu vam bo zid? Tisti, ki ležijo na poko-pališču, ta-ko ne morejo ven, oni, ki so zunaj, pa ne žel-ijo noter.« x Mlad fotoreporter je vprašal pevca Fjodorova Saljapina: »Povejte mi, Fjodo-r Ivanovič, kakšne vloge najraje pojete.« »V dobrih operah velike, v slabih pa male,« je dejal, LJUDJE IN KRAJ NA POLJSKEM LOJZE KRAKAR Varšava Tam, 'kjer se križate velika Maršaikovskia* ulica in šiiroka aleja Jeiruzademska, na tistem vogalu, kjer se stekajo žile do-vodmice in odivodnice nemirnega velemesta, stoji kamen — kažipot, kjer pravijo, da je središče in srce Evrope. Gledal sem napise' na njem in videi, da je od tod do Urala in Kanala res približno enako, toda ali sem bil tu res sredi Evrope, ne vem. Vem pa, da je tu srce hrupne Varšave iti da je Varšava drago srce Poljske, srce, ki je že izkrvavelo in umrlo, pa so ga Poljaki z lastno krvjo spet oživeli in danes utriplje bolj kot kdaj koli! Spomini na preteklost se odvijajo • kakor slike pretresljivega filma. Od mesta, ki je bilo veliko kakor sedem, osem Ljub-Ijan, mi v minuli vojni ostal kastnem na kamnu. Uničenje, kakršnih pomni zgodovina le malo, je terjalo sto in sto tisoče ljudi. Nemci so načrtno zravnali z zemljo celo milijonsko prestolnico upornega naroda. Nekoč sončna Matršalkovsfca ulica je postala temni grob njih, ki so v njej nekdaj živeli v sreči in nesreči. Zidovsko četrt . so Nemci zravnali s traktorji, da ne bi nikoli več niti najmanjša sled zidu pričala, da so tu živeli ljudje. Blatni kanali pod mostom pa so udušili zadnje borce za svobodo, ki so tam iskali zatočišče pred strašnim ognjem z zemlje in neba. A vendar bo varšavska vstaja večno živela! Bila je eno najbolj junaških dejanj svobo-doljubmih ljudi v drugi svetovni vojni. Hodil -em po Varšavi ravno pred dnevom mrtvih. Bila je vsa polna črno obrobljenih osmrtnic rajnim Varšavja-mom, ki so dali življenja za Poljsko, tako polna teh črnih osmrtnic, da se mi je zdela kakor ena sama mrtvašnica. Tudi tu je Oktober opravil svoje: priznal je namreč vsem, ki so se kakorkoli borili za svobodo Poljske, enako čast v življenju in smrti. In šele predlanskim so ob dnevu mrtvih prvič po vojni tudi na grobovih vojakov Armije kraijove glasno rekli: slava in hvala vam. .. Danes je v Varšavi starih Varšavjamoiv malo. Tako malo, da se nekdanji sosedi do solz ginjeni pozdravljajo na cesti, kadar se srečajo. Varšavo mi je razkazoval prav eden od teh preživelih Varšavjamov in borcev varšavske vstaje, dobrodušni stari šofer s poljskega Radia. Vozil me je po njej križem tera-žeim in vse, kar sem si pravzaprav zapomnil od tiste poti, je bilo to, da ničesar ni bilo... Prosil sem ga, naj me pelje tudi doli k Visli, da na lastne oči vidim, kako je pravzaprav bilo s tisto fronto v času vstaje. Peljal me je. In ko sem vse tisto gledal, so me obhajali neki čudni, mrzli . občutki. V sredi plitva in neširoka Vjisla, na oni strani mir, na tej strani pekel. .. Z enega brega na drugega pa bi lahko streljal s fračo. . . Toda pustimo neljube spomine. Bilo je in minilo je. Vrnili so se po svetu ibazkroplj eni Varšavj ani, prišli so novi ljudje In Varšava je začela vstajati od mrtvih. Kakor je bilo tisto, kar se je dogajalo v njej v dneh vstaje, najstrašnejše. VARŠAVO SO OBNOVILI TAKSNO, KAKRŠNA JE BILA PRED PORUSENJEM * Poljska imena so pisana tako, kot se izgovarjajo. kar so doživela evropska mesta v drugi svetovni vojni, prav tako je bila obnova Varšave največje dejanje v povojni Evropi. Pravi, da nosi vsak Varšavjan v pljučih najmanj za eno opeko prahu iz let, ko je bila Varšava eno samo veliko gradbišče. In danes je Maršalfcovsika ulica spet glavna žila, po kateri teče, življenje nemirne prestolnice in v Getu spet živijo ljudje, samo da so tam zdaj nove, sodobne stanovanjske zgradbe. In zgodovinsko Staro mesto je do zadnje malenkosti obnovljeno tako, kot je bilo nekoč. Pravzaprav je vsa Varšava večinoma obnovljena po starem. Baje zato, ker je bilo treba izkoristiti vsak košček zidu, ki je še ostal — tujec pa vidi, da še zaradi nečesa — zaradi naravnost ganljive ljubezni Poljaka do njegove prestolnice in zgodovine. Varšavo je gradila vsa Poljska in še danes po mestih marsikje vidiš geslo: »Ves narod gradi svojo prestolnico.« Prav tako . kakor varšavsko Staro mesto pa so Poljaki obnovili vse starinske znamenitosti po vseh poljskih krajih: rotovže, cerkve, stare trge, hiše itd. V Gdansku je na primer vsa glavna ulica, ki je še veliko, večja od varšavskega Starega mesta, obnovljena v srednjeveškem slogu, le da so zdaj v hiše napeljali elektriko, vodo in plin. Vse to jih je stalo veliko in morda bi kdo rekel, da je bilo to razsipavanje. Morda. Toda pustimo vsakogar ravnati po njegovi lastni pameti. Mi lahko v vsem tem samo spoštujemo njihovo ljubezen do vsega poljskega in ponos, ki govori iz tega, češ: lahko nas zmelje te v prah, mi bomo zmeraj znova vstali tudi cd mrtvih... »E a š u b s k $ I ¥ i a o« Tako pravijo pokrajiiM zahodno od Gdanska. * Tu živijo Ka-šubi, ki govore samo nekakšen pol j ski dialekt, tod,a če he bi za to razlago vedel prej, bi jih sam naredil za samostojen narod, saj se njihov jezik ne razlikuje od poljskega nič manj kakor lužiški. Naj bh že karkoli, teh Kašubov se je pod najhujšim nemškim pritiskom- ohranilo nekaj sto tisoč in da niso Sporočilo delavcem v gospodarstvu, podjetjem in drugim organizacijam! — Pred izidom je priročnik POLITIČNA EKONOMIJI Spisal ga je F. Černe, univ. predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Podjetja, ljudski odbori, delavci, naročajte to koristno knjigo, ki je neobbodno potrebna za poznavanje splošnih gospodarskih vprašanj. Cena bo vsakomur dostopna. Naročila sprejema že sedaj: Uradni list LRS, Ljubljana, Erjavčeva 15a, poštni predal 333. Delovne žene ! Gospodinjski koledar 1858 vam bo vse leto najboljši svetovalec in pomočnik pri gospodinjskem delu. V priloženem zvezku zbrani knjigovodski obrazci pa vam bodo pomagali do točnega pregleda nad prejemki in izdatki, nad količinami in cenami nabavljenih živil in drugega potrošniškega blaga, tako da boste laze smotrneje trosile gospodinjski denar. Kljub zajetnosti in dvojni vezavi stane novi gospodinjski koledar samo 290 din. Sindikalnim podružnicam, ki naroce vsaj deset zvezkov hkrati, da založnik Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Miklošičeva 4-IL, 2V'U popusta. Nemci, so najlepše dokazali s tem, dia so edini na matičnem ozemlju tretjega Rajha imeli močno diverzantsko gibanje. Nemci so pogledali prav pre-kleibo debelo, ko jim je na Ka-šuibskem, kjer bi stavili glavo, rta že tisoč let živijo sami čistokrvni nemški državljani, nenadoma začelo pokati za hrbtom. In v spomin na to sem videl v neki vasi na Kašub-skem enega, naj lepših spomenikov talcem in borcem: namesto mrtve, drage in včasih še slabo izdelane figure, so postavili v spomin padlim lepo moderno šolo! Mislim, da je to naj lepši spomenik. Pravzaprav pa sem razumel, zakaj so Nemce ti kraji ob morju oikioid Koridorja še posebej mikali. Koga pa ne bi! Ka-šubska dežela je lepa kot Švica. Valovita, zelena, gozdnata pokrajina, polna borovih gozdov in jezero. Na vzhodu od Gdanska pa je zemlja črna im mastna, da bi jo. vzel v roko in jo poskusil kot kruh. Ni čudno, če so sa tu nekoč naselili nemški križarji in to zemljo stoletja krčevito držah. Na njej so si zgradili tedaj skoraj nepremagljivi grad Malbork, ki pa so ga končno Poljaki le zavzeli. Sicer ne bi bili Poljaki. Danes stoji še velik del tega orjaškega gradu. Ko hodiš po njem, vidiš na vsakem koraku, s kakšno gotovostjo so se Nemci pripravili ostati tu in kako zavzeto so zi- dali to svojo prestolnico. Ste že kdaj videli centralno kurjavo v srednjeveškem gradu? Grad Malbork jo je imel. Da, pravo srednjeveško centralno kurjavo, speljano prav po nemško domi-selmo. V opečnatih in kamnitih tleh temnih soban in viteških dvoran vidiš nekakšne luknje, ki se dajo pokriti in odkriti. Spodaj nekje so . kurili in po teh luknjah je prihajal segreti zrak v vse glavne prostore gradu. Kolikšna domiselnost nadutega zavojevalca, si misliš, ko to gledaš! Domiselnost, podobna oni sodobni v Ošvjenčimu, kjer je uničevanje ljudi preraslo v pravo veleindustrijo! A vendar je bila vsa ta domiselnost jalova. Ze zdavnaj zdravnaj ni tu razen teh mrtvih zidov in žalostnega spomina po Nemcih ničesar... Čudno, premišljam, zakaj so se Nemci tudi v zadnji vojni najbolj ogorčeno spravili ravno nad Poljake? In zakaj niso iskali niti našli med njimi po-turic kakor drugod? Znano je, da edino na Poljskem Hitler ni imel svojega kvisliniga — Poljaka, niti kvislinških čet, sestavljenih fe poljskih prostovoljcev. Pač pa su mu Poljaki spravili s sveta nemalokateri up tretjega Reicha. Tisti Kutschera, ki je pri nas včasih podpisoval smrtne obsodbe, je prejel svoje plačilo ravno v Varšavi. Pokazali so mi kraj, kjer so ga sredi belega dne v zastraženem, oklepnem avtomobilu spravili s svete. No, sem si mislil, izterjali ste tudi naš dolg.... (Dalje.) 1 2 3 4 E 6 M 7 [š I E 10 12 k. 15 m 1U j 15 ■ j 16 ' "vT 18 m Z 20 ■ 2i ! i 22 Z 23 i; 24 25 1 26 I __ P 28 ! j m 1 ?9 30 — m; 31 32 M 33 šiT ■ 35 36 35 šjT 40 1 M • l Z m 43 U4 a — V 45 |4J ; m mi OBVESTILO Sindikalna podružnica cestarjev, Gorica 2.880 din Sindikalna podružnica Vojnega podjetja, Ljubljana 3.234 din Sindikalna podružnica obrtnih, Konjice 480 din Eleiktro Slovenj Gradec 480 din Kmetijska zadruga Pesnica * 480 din Mestinjšek Marica, Celje 240 din »Istra«, Ljubljana 2.210 din Kolenc Anton, Cepovan 660 din Sindikalne podružnice, podjetja in posamezniki naj nam do 24. t. m. sporoče, čemu so nakazali gornje zneske, zakaj v naši kartoteki naročnikov jih pod temi naslovi ne najdemo. Če nas do roka ne obveste, bomo zneske knjižili v dobro Tiskovnega sklada. UPRAVA Vodoravno: 1. najvišji vrh zahodne skupine Kamniških a'l,p; ?. močno razstrelivo; 13. vdolbinica za razsvetljavo v starih hišah; 14. nalezljiva bolezen; 16. eden od letnih časov; 17. borišče; 19. odredba, odlok; 21. nedelaven; 22. prestolnico. Asirije v starem veku; 24. glavno mesto sosedne države; 27. cunja; 28. zver, ki jo imenujejo tudi »ameriški lev«; 29. kazen, globa; 31. s svinčnikom upodabljati; 34. žensko ime; 35. reka v Sibiriji; 37. izredno majhen mikroorganizem, ki ga ni moč videti z običajnim mikroskopom; 39. det trupa; 41. otok in republika v severozahodni Evropi; 43. nadstrešje, streha nad odprtim ognjiščem; 44. lepšati; 45. hud strup. Navpično: 1. rastlina ovijalka; 2. veznik; 3. domača žival (samec); 4. majhna poškodba; 5. vas pri Ljubljani; 6. eden od notranjih organov v telesu; 7. pripovedne pesmi; 8. bodeča sobna rastlina; 9. prvi glas v steirocerkvemi silovanščini; 10. reka na Koroškem; 11. nazivi; 12. jezero v Afriki; 15. trinajsti ali petnajsti d.an v mesecu po starorimskem koledarju; 18. letopis, kronika; 20. rečica, ki se blizu Trsta izliva v morje; 23. najstrašnejši od bojnih strupov; 25. vrste tkanine; 26. plačilno sredstvo; 28. kokoška; 29. javni nasad; 30. kratica naziva ljubljanske veleblagovnice; 31. zver iz rodu divjih mačk; 32. država Srednjega vzhoda; 33. nedoločni zaimek; 36. števnih; 38. nade; 40. naijvišja igralna karta; 42. ploskovna mera. MAGIČNi KVADRAT 1 2 > h S t s 4 S Vodoravno in navpično: 1. kupovanje; Ž. koralni otoki; 3. obrtnik; 4. znan slovenski športni pedagog; 5. mesto ot> istrski obali. MINERVINA GLAVA K učenjaka pride mlada znanka in z zanimanjem ogleduje poprsje na njegovi pisalni mizi. »Kajne, to je ena vaših mladostnih prijateljic?« Učenjak se nasmehne in de: »Ne, ne, žal ni bila nobena tako lepa kakor tale Minerva.« Mlada obiskovalka ni bila v mitologiji doma pa je vprašala: »Oprostite, s kom je bila pa poročena?« »Minerva je bila boginja modrosti. Kako naj bi se potem poročila?« je odgovoril učenjaji. PRENAŠANJE GRADIVA AID E piSe roNe scli^kar jevfec 13. Toda izdajalec se ni dolgo veselil svojega denarja. Neke noči so obkolili partizani njegovo hišo in ga potegnili iz postelje, da poda obračun za svoja izdajstva. Podlež se je tresel in kleče prosil za milost. Vse svoje grehe je zvračal na župnika. Smrt ranjenega partizana in Kovačeva žena v ječi sta izterjala zasluženo kazen. 14. Sovražnik je besnel. Njegov bataljon v trgu Je dobil ojačenje in razpisal je visoko nagrado na Kovačevo glavo. Toda Kovačeva četa se je srečno izmikala vsaki obkolitvi in je prizadejala sovražniku vedno več izgub. Neke noči je pognala v zrak železniški most. Sovražnik je prisegel maščevanje. 15. Sneg je zapadel in partizanom Je trda predla. I* mrzlih gozdov so se morali umakniti v tople hribovske vasi, pa tudi od tod so napadali sovražnika. A nekega dne se je zatekla Kovačeva četa v domačo vas. Snega je bilo toliko, da bi sovražnik težko dospel neopažen do vasi. Kovačevi otroci so se stisnili okoli očeta in so ga bili neizrečeno veseli. 16. Nihče od partizanov pa ni videl, kako se je ponoči odplazil v dolino sin izdajalca Jernejca. Hotel se je maščevati za očetovo smrt. Tekel je naravnost na poveljstvo sovražnikov in povedal, da v Hrastju prenočuje Kovačeva četa. »Porco dio!« je vzkliknil katoliški italijanski major, »zdaj jih pa imamo!« Pohvalil je izdajalca in mu je dal piti črnega vina. 17. In v temno noč se je prihulila po zasneženih poteh silna vojska sovražnikov. Na križpotju so se razdelili v tri kolone, da bodo obkolili vas od vseh strani. Major je jahal konjička in že se je veselil generalne pohvale, ki mu to pot ne uide. A okoli srca mu ni bilo nič. kaj prijetno. 18. Ko so obkolili vas od vseh strani in se zakopali v snežne zamete, so partizani brezskrbno spali v toplih kmečkih hišah. Topovi v trgu, ki so jih namerili na vas, so ob svitu zelene rakete, ki so jo izstrelili fašisti ob zori, bruhnili prvo salvo granat v vas. TEŽAVE IN PROBLEMI INDIJSKE ZADNJE DNI DECEMBRA SE JE SESTALO V DELHIJU 40 MLADIH VODITELJEV KONGRESNE STRANKE, DA BI RAZPRAVLJALI O BOLEZNI, KI ŽE DOLGO MUCI INDIJSKI KONGRES, IN DA BI KONČNO LE NAŠLI UČINKOVITO ZDRAVILO. UDELEŽENCI SESTANKA V DELHIJU TRDE, DA SO ZDRAVILO NAŠLI. IMENUJE SE: SOCIALIZEM. SVOJO SKUPINO, KI BO POSLEJ SAMOSTOJNO DELOVALA V KONGRESNI STRANKI, SO ZATO IMENOVALI »KONGRESNI SOCIALISTIČNI FORUM«. »Kongresni socialistični forum« je temeljito ocenil dosedanjo dejavnost Kongresa 'in ugotovil: V Kongresni stranki ni idejne jasnosti in zato ne more postati učinkovito orožje za uresničenje socializma, o katerem govori v svojih resolucijah. Vzrokov je več. Iz Kongresa je v zadnjem desetletju izstopilo precej vplivnih političnih delavcev, ki so ustanovili svoje, večinoma levičarske stranke. Značilen tak primer je Narodna socialistična stranka, naslednica Kongresne socialistične stranke, ki se je porodila in dolga leta delovala v okviru Kongresa kot »stranka v stranki«. Socialisti so zapustili Kongres in ustanovili Socialistično stranko, ki se je pred tremi leti spojila s Kmečko stranko v Narodno socialistično stranko. Tudi Kmečka stranka se je porodila v Kongresu in kasneje iz njega izstopila. Ačarija Kripalani, vodja socialistov, je bil nekdaj generalni sekretar Kongresa. Lahko bi našteli več sto vplivnih socialistov, katerih politična kariera se je začela v Kongresu, pa so iz njega izstopili, ko je kongresno vodstvo takoj po osvoboditvi spremenilo statut in prepovedalo delovanje »strank v stranki«. S tem pa ni koristilo enot- Indijci pozdravljajo predsednika Nehruja na enem izmed zborovanj, ki jih je organizirala Kongresna stranka pred lanskoletnimi volitvami. nosti stranke. »Kongresni socialistični forum« ugotavlja: »Medtem ko je Kongres na eni strani izgubil nekaj svojih najbolj predanih delavcev, je na drugj strani pretrpel močan priliv nacionalistov in oportunistov, ki jih je pritegnila tekma za položaji. Zaradi tega je članstvo ostalo brez ideološke enotnosti in teži postati skupek skupin nasprotnih interesov, ki skušajo izkoristiti preteklost Kongresa za osebne cilje.« Zanimiva je ugotovitev »foruma«, da so »v času, ko je socializem postal'uradni cilj Kongresa, vsj prepričani socialisti že zapustili stranko.« »Kongresni socialistični forum« ugotavlja, da socializem kot cilj Kongresa ni rezultat prizadevanj organizacije. »Odkrito moramo priznati, da so skoro vse pomembne spremembe v preteklem desetletju rezultat vpliva enega človeka — Nehruja________Celo , sedaj, ko je sprejeta nova ideologija, se člani Kongresa popolnoma ne zavedajo pomena socialistične družbe In načrtnega gospodarstva.« Rezultat vsega tega so udarci in lokalni porazi, ki jih je pretrpel Kongres pri nedavnih parlamentarnih volitvah. Napredovale pa so levičarske stranke, zlasti komunisti. »Kongresni socialistični forum« opozarja na nevarno in socializmu škodljivo dejavnost konservativnih elementov v stranki, ki se združujejo in upirajo krepitvi državnega vpliva v gospodarstvu. Ti elementi skušajo dobiti čim večjo veljavo v vodstvu Kongresa. Zanimivo je, da so že priporočali članom »Socialističnega foruma«, naj nikar ne delujejo v stranki, češ da je njihovo mesto v vrstah opozicije. Mladi kongresni socialisti pa izjavljajo, da bodo ostali v Kongresu, v katerem se nameravajo bojevati proti vsem konservativnim in oportunističnim silam. Zaenkrat še ne moremo reči, kolikšna je moč te mlade kongresne socialistične skupine. To bomo lahko ugotovili šele čez nekaj dni — na letni konferenci Kongresa. Vendar lahko že rečemo, da njenega vpliva ne gre podcenjevati, saj so v njej tudi zvezni ministri in celo Indira Gandhi, Ne-hrujeva hčerka. Prevladuje prepričanje, da so tudi Nehrujeve simpatije na strani mladih kongresnih socialistov, saj se je Nehru doslej vedno 'zavzemal, da bi Kongres postal v pravem pomenu besede vzgojitelj množic in njihov vodič k socializmu. PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI V ARGENTINI IH Stili lit MED VESTMI O ARETACIJAH TERORISTIČNIH ZAROTNIKOV, KI SKORAJ SLEHERNI TEDEN PRIHAJAJO IZ ARGENTINE, JE VEDNO VEČ POROČIL O PRVIH PREDVOLILNIH SPOPADIH ARGENTINSKIH STRANK. KAŽE, DA TOKRAT GRE ZARES, DA VLADA VOJAŠKE HUNTE NE BO SNEDLA OBLJUBE IN DA BODO PREDSEDNIŠKE IN PARI, AMENTARNE VOLITVE RES FEBRUARJA 1958, KOT JE BILO NAPOVEDANO. Vlada generala Aramburuja je že lansko pomlad objavila svoj načrt o ponovni uvedbi normalnega ustavno-parlamen-tamega življenja v deželi. Najprej naj bi izvolili Ustavodajno skupščino, kasneje pa predsednika in parlament. Volitve v Ustavodajno skupščino so bile lansko poletje. Kmalu po teh volitvah pa so' se začeli v Argentini širiti glasovi, da parlamentarnih volitev (ki jih je Aramburu napovedal za februar 1958) ne bo, ker položaj še ni zrel in podobno. Te glasove so Sirili desničarski krogi vojaške hunte, i i so se zbali poraza svojih zaveznikov. Volitve v Ustavodajno skupščino .o namreč pokazale naslednjo politično razpredelnico: 1. Največ glasov so dobili pe~ ronisti. Naso sicer nastopili kot stranka, ker jim tega vlada ni dovolila, zato so oddajali prazna (bele) volilne lističe. Spletke reakcionarjev na Sumatri Indonezijski levičarski časopis »Berita Indonezia« je obtožil sultana iz Džokore, da skupno z reakčionanndmi elementi hujska k ustanovitvi avtonomne države Sumatre. Predsednik nove države naj bi bil, kot piše list, bivši podpredsednik Indonezije Mohamed Hata, za vso zadevo pa se skrivajo tuji kapitalisti. V OMANU NI MIRU Iz Kaira poročajo, da se v planinskih predelih Omana spet bijejo boji med britanskimi enotami in omanakimi nacionalisti. V bojih je padlo 8 britan-zlasti pa združitve Nemčije. 2. Na drugem mestu so bili konservativni radikali Riccar-da Balbina, prijatelji desničarjev iz vojaške hunte. 3. Tretja mesto so osvojili levi radikali Arturja Frondizija. Te tri politične skupine so dobile približno enako število glasov (vsaka okrog .2 milijona). Delavski stranki (komunistična in socialistična) sta se slabo odrezali. V sindikalnem gibanju je perooistični vpliv še vedno močan. Delavci so oddali prazne volilne lističe «li pa so volili leve radikale. Desni radikali zbirajo konservativno meščanstvo in veleposestnike. Njihov program je prilagojen težnjam skrajne argentinske desnice. Levi radikali zagovarjajo interese nacionalne buržoazije in srednih slojev. V svojem programu zahtevajo industrializacijo dežele, izhod iz sedanjih socialnih sporov pa iščejo v priznanju pravic, ki jih je argentinski proletariat pridobil v zadhj. a desetletju — in te niso tako majhne. Program levih radikalov je precej podoben soeialnim in gospodarskim težnjam peronistov. Desničarski krogi v vojaški hunti so se zbali, da bi se levi radikali im peronisti povezali ter pri volitvah skupno nasto« pili. V tem primeru bi desnica pogorela. Zato so se trudili, da bi volitve preprečili. Uspeli pa niso. Ce desnica ne bo v zadnjem mesecu preprečila volitev in če bo vlada pripravljena priznati zmago kogarkoli (tudi Frondizija in peronistov), bo končno Argentina po dveh letih in pol, odkar je padel Peron, le zaživela normalno ustavno-par-lamentarno življenje. Ničesar pa ne moremo reči, kdo bo zmagal. Levi radikali in peronisti se zaenkrat še niso sporazumeli o skupnem nastopu, ker Peron, ki vedri v Venezueli, odklanja sodelovanje s Frondizijem, čeprav se mnogi njegovi pristaši zavzemajo za sporazum. Peron še vedno upa, da se bo z lastno močjo vrnil v Argentino kot zmagovalec, zato je odklonil ponudbo Frondii-zija, ki mu je obljubil, da bo po svoji volilni zmagi dovoM delovanje peronistični stranki, namesto tega pa je pozval pero-niste, naj ne volijo. Medtem pa so objavili kandidaturi Frondizija in Balbina za predsedniški položaj. Ker ni sporazuma med radikalno levico in peronisti, desni radikali že napovedujejo svojo zmago. Takšne napovedi pa so zaenkrat še preuranjeme. Razmere, v katerih žive argentinski delovni ljudje, so zelo slabe, to pa koristi le Frondiziju in peronistom. Sicer pa — takšna ugibanja so zelo nehvaležni, zato prepustimo času čas, Argentincem pa, naj odločijo. ZA OBRAMBO ŽIVLJENJSKE RAVNI IN PROTI VLADNI POLITIKI V ALŽIRU Generalna konfederacija dela Francije je sklenila, da bo začela široko akcijo za enoten nastop francoskih delavcev proti vladni politiki visokih cen in nizkih mezd ter proti nadaljevanju vojne v Alžiru. PRESENETILA JIH JE DRŽAVNIŠKA SPOSOBNOST SOMALCEV Misija Skrbniškega sveta OZN, ki je ob koncu lanskega leta obiskala Somalijo, je ugotovila »pomemben napredek« v pripravah za podelitev neodvisnosti tej bivši italijanski koloniji v Afriki. Misija je objavila poročilo, v katerem je rečeno, da so jo presenetile državniške sposobnosti, s katerimi so Somalci doslej reševali svoje težavne probleme. Člani Skrbniškega sveta OZN izjavljajo, da je napredek zlasti očiten na nacionalnem, prosvetnem in zdravstvenem področju. Somalci so že tudi pripravili napredno delavsko zakonodajo ter začeli izvajati uredbe, ki zagotavljajo enakopravnost žena. Somalija bo dobila neodvisnost leta 1960. V poročilu misije Skrbniškega sveta Združenih narodov pa je rečeno, da bo morala Somalija še najmanj deset let dobivati finančno pomoč, brez katere ne bo mogla rešiti težavnih gospodarskih vprašanj, ki jih je zapustila kolonialna preteklost. KENIJCI ZAHTEVAJO ENAKOPRAVNOST Afriški kongres (organizacija domačinov v Keniji) je pozval osem Afričanov, izvoljenih članov Zakonodajnega sveta Kenije, naj odstopijo. Resolucija, ki jo je kongres sprejel na sestanku v Nairobiju, obsoja ustavne uredbe britanskega ministra za kolonije Lennoxa Boy-da in poziva prebivalstvo Kenije ter domače politike, naj bojkotirajo sedanji statut ter prisilijo Veliko Britanijo, da ga bo razveljavila. Statut, ki ga obsoja Afriški kongres, zapostavlja domačine in jim ne dovoljuje »učinkovitega predstavništva«, kot je rečeno v resoluciji Kongresa. O VZROKIH SPORA MED MALTO IN VELIKO BRITANIJO MALTEŠKI PARLAME NT JE 30. DECEMBRA SKLENIL: »CE VELIKA BRITANIJA NE BO ZAGOTOVILA POPOLNE ZAPOSLENOSTI NA MALTI, BOMO PRETRGALI VSE STIKE MED MALTO IN VELIKO BRITANIJO.« NEKAJ DNI KASNEJE JE PREDSEDNIK MALTEŠKE VLADE DOM MINTOFF DEJAL: »VELIKA BRITANIJA JE NEDVOMNO ZELO MOČNA IN BI LAHKO PREMAGALA MALTO. TODA PROTI REVŠČINI IN LAKOTI SE MORAMO BORITI Z VSEMI SREDSTVI...« V parlamentu ima večino Laburistična stranka, ki jo vodil Mintoff. V opoziciji je Naciona-lAstična stranka. Laburisti se v svojem programu zavzemajo za priključitev Malte k Veliki Britaniji, nacionalisti pa za neodvisnost v okviru Britanske skupnosti, narodov. Laburiste podpirajo relativno močni sindikati. Ko so pri volitvah leta -956 laburisti zmagali, je Mintoff odšel v London, da bi se dogovoril o priključitvi. - Znano je, da Britanija prilagaja svojo armado pogojem atomskega vojskovanja, . zato opušča nekatere vojaške baze in skladišča. Britanski generalštab je ugotovil, da v atomski vojni Malta ne bi več bila tako pomembna, kot je bila v obeh zadnjih vojnah. Zato je sklenil, da bo v treh letih odpustil vse delavce v malteških skladiščih. Po je razburilo Malto. Sindikati so organizirali splošno stavko. Laburistična stranka je pod pritiskom delavstva odločno nastopila. Britanska vlada pa ni hotela slišati njenih zahtev. Zato je prišlo do grožnje, da 'po Malta pretrgala stike z Britanijo. Britanci so ostro odgovorili in odklonili zahteve Malte. Mintoff je kmalu preklical svojo grožnjo, spor pa še vedno traja. Malteška vlada upa, da ga bo rešila s pogajanji, ni pa še gotovo, če se bodo njeni upi uresničili. Ves svetovni tisk je pred dnevi pisal o ogorčeni bitki za saharsko nafto, ki je terjala veliko mrtvih in ogromno denarja. Vemo, da je nafta eden glavnih vzrokov trdovratne francoske kolonialne politike v Severni Afriki. Francozi že nekaj let sanjajo, da bi se v proizvodnji nafte postavili na lastne noge in postali »naftna velesila«. To hočejo doseči z nafto iz Sahare, o kateri trde, da jo je nekaj milijard ton. Toda Aižirci 'se s temi težnjami francoske vlade ne strinjajo. Alžirsko osvobodilno gibanje sodi, da je nafta, ki leži v alžirski zemlji, alžirska. Zato so borci alžirske osvobodilne vojske že nekajkrat razdejali naprave za črpanje nafte, ki so jih Francozi postavljali v Sahari. Kljub .temu pa je Francozom uspelo (saj imajo v Alžiru nad 700.000 vojakov), da so načrpali dovolj nafte za prvo, rekli bi simbolično pošiljko (štiri cisterne), ki bi jo moral pred dnevi pripeljati vlak iz Tugurta v Philippeville. Priredili so slavnost in čakali, vlaka pa ni bilo. Alžirski borci so razrušili progo, čeprav so Francozi spremljala vlak s helikopterji, čeprav je vsa proga ograjena z bodečo žico in čeprav jo na vsakih deset kilometrov varuje več tisoč francoskih vojakov. Po nekaj dneh pa je simbolična pošiljka nafte le prišla v Philippeville, okrvavljena s krvjo Francozov in Alžircev. Ogromni stroški, veliko žrtev — za štiri cisterne nafte. Kakšen smisel ima to? Vsaka pametna (in nafte potrebna) država bi morala že zdavnaj spoznati, da iz te moke ne bo kruha. Dokler bo v Alžiru vojna, ne bo nafte. V Alžiru pa bo mir šele tedaj, ko bo neodvisen. Tedaj bi Francija lahko z njim trgovala, mu pomagala in nafte bi bilo dovolj za vse. Te preproste resnice pa francoska vlada nikakor ne more razumeti. Na sliki: Zbor brigade Narodnoosvobodilne vojske. Alžira. r Tudi Afganistan z velikimi napori premaguje zaostalost. Afganistanci z lastnim delom in s minjajo svojo deželo: gradijo ceste, mostove, pomočjo tujih dežel, zlasti Sovjetske zveze, spre-jezove, hidrocentrale in tudi tovarne. Naša slika kaže mladega delavca v afganistanskem tekstilnem kombinatu v Puli-Humri. V zadnjih treh mesecih je nad 10 milijonov francoskih delavcev stavkalo proti draginji in vojni v Alžiru. Največje stavkovne akcije je organizirala Generalna konfederacija dela skupno s centralo katoliških sindikatov. Na sestanku Nacionalnega sveta Generalne konfederacije dela je Leon Mauvais, sekretar Konfederacije dejal: »Nadaljnja krepitev delavske enotnosti na temelju skupnega boja za obrambo življenjske ravni in za spremembo sedanje vladne politike je nujna potreba sindikalnega gibanja v Franciji.« FRANCOSKI RIBICI STAVKAJO V francoski pokrajini Perigueux je začelo stavkati 8.000 ribičev. Vlada je namreč zvišala cene dovoljenjem za ribolov in s tem povzročila vznemirjenje ter zaskrbljenost francoskih ribičev. PROTI NASILJU DELODAJALCEV V Colombu stavka 1700 pristaniških delav-csv. V pristaniščih je obstalo 75 ladij. Stavkajoči protestirajo proti odpustu štirih delavcev, sindikalnih voditeljev. ^6 B ROBU D O G O D K O V TANGANJIKA VOERAJ, DANES IN JUTRI Im Ifia li V TANGANJIKI, VELIKI VZHODNO AFRIŠKI DEŽELI (941.550 km2), KI JO V IMENU OZN UPRAVLJAJO BRITANCI, ŽIVI 20.000 EVROPEJCEV, 80.000 AZIJCEV IN 8 MILIJONOV AFRIČANOV. V UPRAVI TE DEŽELE PA IMAJO AFRIČANI ENAKO ŠTEVILO PREDSTAVNIKOV, KOT VSI EVROPEJCI IN AZIJCI SKUPAJ. POMEMBNA MISIJA SKRBNIŠKEGA SVETA ZDRUŽENIH NARODOV KI JE PRED NEDAVNIM OBISKALA TANGANJIKO, JE POSLALA SKRBNIŠKEMU SVETU POROČILO O SVOJEM OBISKU V TEJ DEŽELI »Črne celine«, iz poročila je RAZVIDNO, DA SE TUDI TANGANJIKA NACIONALNO PREBUJA. MISIJA JE UGOTOVILA, DA JE AFRIŠKI NACIONALIZEM VEDNO MOČNEJŠI IN DA VEDNO BOLJ ODLOČNO ZAHTEVA HITRE POLITIČNE SPREMBE, PODOBNE ONIM, KI SO SE ZGODILE V VEČINI AZIJSKIH IN TUDI ŽE V NEKATERIH AFRIŠKIH DEŽELAH. TANGANJIKA ZAHTEVA NEODVISNOST. POLITIČNA DISKRIMINACIJA Veliko število politično zrelih prebivalcev tega ozemlja,« je rečeno v poročilu, »gleda z negotovostjo in zaskrbljenostjo na bodočnost Tanganjike in na vlogo, ki jo bo odigrala evropejska manjšina.« Misija sicer priznava Britancem »nekatere uspehe v političnem razvoju«, vendar ugotavlja, da Afričani enotno nasprotujejo sistemu enakega števila predstavnikov vsake rasne skupine v upravj dežele. Sodijo, da je to diskriminacija, saj ima 1 odstotek prebivalcev dvakrat več predstavnikov kot 99 odst. domačinov. V Tanganjiki, ki je velika kot Britanija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgi- ja In Nizozemska skupaj, živi torej komaj 8 milijonov ljudi. Vendar je — vsaj- v današnjih pogojih kmetijskega razvoja Tanganjike — zemlje premalo. Evropejci so si nasilno prilastili najboljšo zemljo. Obdelovalne zemlje pa je v tej deželi zaenkrat malo, ker je še veliko pragozdov in malaričnjh močvirij. Na kmetijskih področjih je ogromna prenaseljenost. Tu goje žitarice, kokosove orehe, kavo, riž in sisal (surovina za vrvi). V izvozu kmetijskih pridelkov je sisal na prvem mestu (nad 30 odst. vrednosti vse-ga izvoza Tanganjike). Izvažajo tudi kavčuk in les, v zadnjih letih pa vedno več Neodvisna Gana je eden temeljnih kamnov nove svobodne Afrike, ki se poraja. Gana je vzor mnogih afriških narodov in tudi ljudstva Tanganjike, ki zahteva tisto, kar Gana že ima — neodvisnost. — Šola za žene v Gani. rud. Našli so bogata ležišča premoga, železne rude, nikla, bakra, manganove rude, grafita in azbesta. Rudarstvo se zelo hitro razvija. »ENAKOST« JE NEENAKOST Tanganjika je bila nekdaj nemška kolonija. Po prvi svetovni vojni je Društvo narodov zaupalo upravo nad to deželo Veliki Britaniji. Skrbniški svet OZN je po drugi svetovni vojni podaljšal britanski mandat, obenem pa je začel budno spremljati razvoj Tanganjike. Britanska uprava je proglasila »enakost« vseh rasnih skupin, ki .temelji na enakem številu predstavnikov v upravi. Ta »enakost« pa je, kot smo videli, povsem neprikrita neenakost in diskriminacija nasproti domačinom. V deželi deluje le ena stranka — Afriška nacionalna zveza — ki je sicer še zelo mlada in neizkušena, vendar zbira najnaprednejše nacionalne sile, ki zahtevajo samoupravo TANGANJIKA IN OZN Po zadnji vojni je Skrbniški svet OZN že nekajkrat poslal svojo misijo v Tanganjiko, da bi nadzorovala dejavnost britanske uprave. Leta 1954 je takšna misija predlagala, naj bi ta afriška dežela najkasneje v dvajsetih letih postala neodvisna. Njen predlog, ki je naletel na močan odpor kolonialističnih krogov, je ohrabril nacionalne sile Tanganjike, ki se od tečaj izredno hitro krepe. V misiji, ki je pred nedavnim obiskala Tanganjiko, so bili predstavniki Burme, Haitija, Avstralije in Francije. Vlade teh dežel sicer različno gledajo na kolonializem (Francija in Avstralija ga t\;d| odkrito zagovarjata), vendar je misija morala ugotoviti, da Velika Britanija posveča premalo skrbi političnemu napredku Tanganjike.