VRHNIŠKI RAZGLEDI 7 VRHNIŠKI RAZGLEDI LETO 7 vrhniško muzejsko društvo vrhnika 2006 VR, osoomc kazalo Marija Oblak Čarni OB 7. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV 6 France Bernik ZA UVOD 9 SLOGOVNI PLURALIZEM PRI IVANU CANKARJU 11 STILISTISCHER PLURALISMUS BEI IVAN CANKAR 17 Michael Guttenbrunner IVAN CANKAR - DOSMRTNO 24 IVAN CANKAR - LEBENSLANGLICH 25 Erwin Kostler PO TOLIKIH LETIH 26 NACH SO VIELEN JAHREN 29 Lev Detela LITERARNI SPOMINI NA CANKARJEV OTTAKRING 33 LITERARISCHE REMINISZENZEN AN CANKARS OTTAKRING 37 Alenka Auersperger IVAN PRI BRATU KARLU V SARAJEVU 41 Darja Gabrovšek Homšak ŽIVLJENJE IN DELO IVANA CANKARJA (1876-1918) 57 Tatjana Hojan JERNEJ CERNE (1857-1906) 73 Marija Iskrenovič, Katja Oblak, Dora Šemrov SE SE SPOMINJAMO CANKARJA 81 Suzana Potočnik 100. OBLETNICA ROJSTVA KARLA GRABELJŠKA - GABRA 84 Teresa Kores MARIJAN MAROLT, UMETNOSTNI ZGODOVINAR_90 IN MEMORIAM FLORIS OBLAK (1924-2006) Milček Komelj in Anka Grom 108 Olga Pivk STO LET ORGANIZIRANEGA ČEBELARJENJA NA VRHNIKI 112 Francka Zalaznik 24 PANJEV ZA DOTO 127 Olga Pivk TOPOVI SO ZACELI POKATI IN SILNO GRMENJE SE JE SLIŠALO DO VRHNIKE 133 Janez Žitko, Olga Pivk NABORNIKI IZ KANTONA VRHNIKA V NAPOLEONOVI VOJSKI 145 Marija Oblak Čarni RUSKI MORNARJI NA VRHNIKI PRED 200 LETI 159 Sonja Anžič PREBIVALSTVO OBČINE VRHNIKA LETA 1890 162 Gašper Tominc VRHNIŠKA KRONIKA, NOVEMBER 2005-NOVEMBER 2006 273 Niko Šušteršič OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA 282 Marija Oblak Čarni POROČILO O DELU MUZEJSKEGA DRUŠTVA V LETU 2005 284 SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA 286 Letos mineva 10 let od začetka izhajanja Vrhniških razgledov in pred nami je njihova 7. številka. Tako kot leta 1996 tudi letos posvečamo prvi del zbornika Ivanu Cankarju, tokrat ob 130. obletnici rojstva. Objavljamo predavanja s posvetovanja Cankarjev dan, ki so bila maja 2001 v gostišču "Pri deseti Mariji" na Dunaju. Takrat so v Ottakringu postavili obnovljeno obeležje na hiši, kjer je Cankar živel v letih od 1899 do 1909. Slavnostni govornik je bil akademik France Bernik z referatom Slogovni pluralizem pri Ivanu Cankarju. Koreferate so prispevali: Michael Guttenbrunner Ivan Cankar - dosmrtno, Erwin Kostler Po tolikih letih in Lev Detela Literarne re-miniscence na Cankarjev Ottakring. Predavanja objavljamo tudi v nemškem jeziku. Za tem nadaljujemo s člankom Alenke Auersperger Ivan pri Karlu v Sarajevu. Avtorica je poiskala vire tudi v Sarajevu in Zagrebu. Predstavlja nam za pisatelja zelo pomembna dva meseca, ki jih je v Sarajevu preživel kot gost vrhbosanskega nadškofa dr. Josipa Stadlerja. Predstavi nam literarna dela, ki so bila objavljena v sarajevskem časopisu; tudi tista, ki jih je pred njegovim prihodom objavil brat Karel. Oriše razmere v Bosni po avstrijski aneksiji in z velikim občutkom tudi lep odnos med bratoma. Sledi pregledni članek Darje Gabrovšek Homšak Ivan Cankar (1876-1918), življenje in delo, ki ob pisateljevem življenjepisu posebej spremlja njegovo literarno ustvarjanje. Tatjana Hojan predstavi malo znanega, pred 100 leti umrlega učitelja Jerneja Černeta, ki je Cankarja učil v 2. razredu. Černe je bil tudi čebelar in pisec knjige Umno čebelarstvo. Prvi del zaključujemo z vprašanjem: Ali se danes še spominjamo Cankarja? Odgovarjajo vodičke v Cankarjevi spominski hiši na Vrhniki: Marija Iskrenovič, Katja Oblak in Dora Šemrov. Letos mineva tudi 100 let od rojstva pisatelja Karla Grabeljška Gabra. V njegov spomin objavljamo članek Suzane Potočnik 100. obletnica rojstva Karla Grabeljška - Gabra, učitelja, novinarja, pisatelja, in njegovo bibliografijo. Nato nadaljujemo s predstavljanjem dela Marijana Marolta. Medtem ko smo ga v 4. številki predstavili kot pripovednika, objavljamo sedaj članek Terese Kores Marijan Marolt, umetnostni zgodovinar, s prikazom njegovega dela v domovini in izseljeništvu. Sledi In memoriam letos umrlemu akademskemu slikarju Florisu Oblaku (1924-2006), izpod peres Milčka Komelja in Anke Grom. V nadaljevanju objavljamo članek Olge Pivk Ob stoletnici vrhniškega Čebelarskega društva in spominski zapis Francke Zalaznik 24 panjev za doto, to je o vrhniški družini Markljevih, ki se je med obema svetovnima vojnama preživljala s čebelarjenjem. Olga Pivk je prispevala tudi članek o Vrhniki v prvi svetovni vojni 1914-1918. Nato objavljamo seznam francoskih nabornikov Naborniki iz kantona Vrhnika v Napoleonovi vojski, ki sta ga za objavo pripravila Olga Pivk in Janez Žitko. Marija Oblak Čarni pa pod naslovom Ruski mornarji na Vrhniki pred 200 leti objavlja zapis ruskega častnika Bronevskega o srečanju z Vrhničani marca 1810, ko je skozi Vrhniko potoval peš iz Trsta v S. Peterburg. Nadaljujemo z objavo popisa prebivalstva s konca 19. stoletja. Sonja Anžič je pripravila popis prebivalcev Vrhnike (brez Hriba) leta 1890, ko je popisana tudi cela Cankarjeva družina. Vrhniško kroniko je za konec preteklega leta in za letošnje leto pripravil Gašper Tominc. Želimo si, da bi jo nadaljeval tudi v prihodnjih številkah. Zaključujemo s poročilom Nika Šušter-šiča o zadnjem občnem zboru Mu- zejskega društva Vrhnika, poročilom Marije Oblak Čarni o delu društva v letu 2005 in s seznamom slikovnega gradiva v tej številki. Desetletnica izhajanja Vrhniških razgledov terja vsaj bežen pogled nazaj in kratek obračun. Izšlo je 7 številk na 1263 straneh. Lahko ugotovimo, da so s svojo vsebino sledile usmeritvam, postavljenim pred poldrugim desetletjem ob snovanju muzejskega društva in Vrhniških razgledov, in zapisanih v 1. številki zbornika (VR št. 1, str. 84-87). Prispevki obravnavajo različne teme iz zgodovine Vrhnike in njenih ljudi, kulturno dediščino in naravne posebnosti na njenem območju. Doprinesli so marsikaj novega k domoznanstvu kraja. Število sodelujočih, pa tudi zanimanje za zbornik, počasi rasteta. Zaradi denarnih težav zbornik nekaj let ni mogel iziti. Pri pripravi zadnjih številk pa se je našel način sofinanciranja, za katerega upamo, da bo obstal tudi v prihodnje. Ker je tudi neobdelanih tem še dovolj, smo lahko optimisti. Vrhnika, novembra 2006 Marija Oblak Čarni urednica posvet o ivanu cankarju na dunaju maja 2001 France Bernik za uvod Ob odkritju prenovljene spominske plošče Ivanu Cankarju na Dunaju - leta 1951 jo je postavila "Slavia Viennensis" - in po srečanju pred Cankarjevo hišo v šestnajstem okraju na Lin-dauergasse 26 je bila 18. maja 2001 akademija, kakor so organizatorji imenovali komorni posvet o najpomembnejšem slovenskem pisatelju. Na prvi pogled bi sodili, da so se referenti na posvetu, ki ga je moderirala Katja Sturm - Sch-nabl, profesorica na dunajski univerzi, znašli v gostišču "Pri deseti Mariji" naključno; v resnici so bili izbrani smotrno, v skladu z zamislijo, po kateri naj bi o Cankarju spregovorili različno duhovno profilirani intelektualci, ljudje različnih narodnosti in generacij. Slovenski literarni zgodovinar-cankarjeslovec, avstrijski pisatelj, slovenski pisatelj na Dunaju in avstrijski prevajalec Cankarja v nemščino - ta raznovrstna skupina je kot najbolj opazno stično točko razkrivala predvsem izrazito težnjo po globljem, večstranskem, zlasti sodobnem razumevanju Cankarjevega opusa. Druga posebnost referentov, prav tako omembe vredna, se je kazala v prijaznem sodelovanju literarnih ustvarjalcev in prevajalcev z znanstvenim preučevalcem literature, kar ni ravno pogosto. Tokrat so ugledni, družbeno angažirani pesnik Michael Gutten-brunner, doma s Koroškega, slovenski pisatelj na Dunaju, nekdanji disident Lev Detela in ambiciozni prevajalec, prodorni dunajski razumnik Ervvin Kostler skupaj s slovenskim literarnim zgodovinarjem Francetom Bernikom oblikovali kontrapunkt pogledov na Cankarja in njegovo literarno delo. Tretja značilnost posveta, še najmanj naključna, pa je kraj dogajanja. Dunaj pomeni na Cankarjevi umetniški poti središčno lokacijo. Tu se je Cankar srečal z Evropo, odkril je nove, moderne tokove ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja - naturalizem, dekadenco, simbolizem in naposled ekspresionizem; v tem mestu je ustvaril najtehtnejša pripovedna dela, najprodornejše drame in komedije. Na Dunaju je Cankar bival celo desetletje, od svojega triindvajsetega do triintridesetega leta, v času, ko se je v splošnosti in posameznostih oblikovala njegova osebnost. V avstro-ogrski prestolnici je doživljal "zvezdne trenutke" ustvarjalne plodnosti, profiliral je svoje politično prepričanje in ga začel uresničevati v praksi. Ne nazadnje - na Dunaju je Cankar živel svojo osebno zgodbo, ki se je z vrnitvijo v domovino leta 1910 sicer končala, ostala pa je zapisana v njegovi zavesti in spominih. Morda je Cankarjevo obdobje na Dunaju sploh tisto, kar je na Dunaju najtesneje združilo avstrijske in slovenske izobražence ter jih spodbudilo k ponovnemu razmisleku o velikem slovenskem pisatelju. 1. Veleposlanik Republike Slovenije, dipl. ing. Ivo Vajgl, odkriva spominsko ploščo Ivanu Cankarju na Lindauer-gasse 26 na Dunaju, 18. maja 2001. CANKARJEV-DAN ob prenovitvi spominske plošče, ki jo je pred 50 leti odkrila „SLA\1A VJENNENSIS" VABILO petek, iS. maja 2001, ob 11.00 uri srečanje pred Cankarjevo hišo, Dimaj XVI.okraj, Lindauergasse 26 ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE dipl. inž. Ivo Vajgl Veleposlanik Republike Slovenije in dež. zb. poslanec dr. Michael Ludiuig Presednik Združenja „ Wiener Volksbildung" ob 12.00 uri AKADEMIJA pri "IG.Mariji" COttakrmger Str. 222-224,1160 Dunaj) Pozdrav dr. VincencRajšp direktor Slovenskega mnnstvenega inštituta na Dunaju Slavnostno predavanje dr. France Bemik, Ljubljana predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti „Stilistischer Pluralismus bei Ivan Cankar" Koreferati Dr. h.c. Michael Gutteribmnner, Dunaj „Ivan Cankar - lebenslanglich" Ermin Kostler, Dunaj „Cankars Werkausgabe in deutscher Sprache aus der Sicht des Herausgebers und Ubersetzers" Lev Detela, Dunaj „Literarische Reminiszenzen an Cankar s Ottakring" Mode racij a Univ.Prof. Dr. Katja Sturm-Schnabl, Univerza na Dunaju SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT NA DUNAJU SLOWENISCHES WISSENSCHAFTSINSTrnjTIN WIEN Scflerstaitc 2, 1010 Wicn Tej.: 0043-1-5127290 Fax; 0043-1-S1272&2 c-mail: offiee@.sa-dunai.at 2. Vabilo za odkritje spominske plošče in simpozija o Ivanu Cankarju. 18. maja 2001, torej istega dne, kot je potekal simpozij Cankar na Dunaju, je bila odkrita spominska plošča temu vrhunskemu literatu na zgradbi Lindauergasse 26, kjer je prebival v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju. Ploščo iz lesnobrdskega kamna z napisom v neosecesijskem stilu je projektiral prof. Janez Suhadolc s Fakultete za arhitekturo. Cankarjevo obličje v bronu na njej je delo kiparja Mirsada Begiča. Napis povzema besedilo plošče, ki jo je 1. 1951, samo v nemškem jeziku, postavila Slavia Viennensis. Ta plošča je bila med obnovo hiše koncem devetdesetih let močno poškodovana. Projekt postavitve novega obeležja je iniciral in na naši strani vodil Ivan Martelanc, tedaj zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve. Na Dunaju se je pri tem zavzeto in učinkovito angažiral mag. Anton Levstek. Strokovni konzultant projekta je bil akademik prof. dr. Matjaž Kmecl. Postavitev je omogočila občina Vrhnika. France Bernik slogovni pluralizem pri ivanu cankarju Slovenska moderna se kljub mnogim razhajanjem glede začetka tega obdobja najbolj vidno predstavlja v literarnem ustvarjanju pripovednika, dramatika in lirika Ivana Cankarja, lirikov Otona Župančiča, Dragotina Ketteja in Josipa Murna v letih od 1899 do 1918. V slovenski literaturi je to obdobje duhovno raznoliko, v mnogočem tudi kontroverzno in predvsem slogovno nehomogeno, kar pa velja tudi za druge srednjeevropske literature ob koncu stoletja. Pojem moderne, za katerega bi komajda našli ustrezno nadomestilo, saj gre pri literaturi fin de siecla za več slogovnih smeri in načinov ustvarjanja, se je najverjetneje tako trdovratno ohranil tudi zato, ker kljub svoji nedoločnosti nedvoumno označuje skupni odnos takratnih literarnih usmeritev do tradicije. Moramo pa ta odnos do preteklosti ob prelomu stoletja opredeliti previdno, saj so npr. avstrijski in nemški avtorji manifestov in programskih sestavkov, kot npr. Friedrich Michael Fels, Leo Berg, Michael Georg Conrad in Samuel Lublinski, izraz moderna najprej uporabljali za naturalistične ustvarjalce. Moderna se nam pokaže še kompleksnejša, če vemo, da realizem v slovenski literaturi ni izkoristil vseh izraznih možnosti, ki so mu bile na voljo, in se ni izrazil v vseh estetskih oblikah. Slovenska literatura pred moderno namreč ni naredila globlje analize slovenske družbe. Naša družba je bila v drugi polovici 19. stoletja še premalo razsloje-na; prav tako ni bila zadostno izoblikovana njena duhovna diferenciacija, da bi bila lahko nujen izziv literaturi. V novih okoliščinah pa se besedna umetnost ni več mogla zapirati pred družbenim življenjem naroda. Tako se je zgodilo, da so se pri Slovencih šele v obdobju moderne pojavile zahteve po obravnavi političnih in družbenih tem, ki so značilne za literature evropskega realizma in naturalizma, kar med drugim dokazuje cela vrsta Cankarjevih del. Tako je obdobju slovenske moderne pripadla najpomembnejša funkcija realistične literature, tj. tiste umetnostne smeri, ki je v svojih programskih delih in literarni praksi zavračala evropsko moderno. Hermann Bahr, od katerega so Slovenci prevzeli poimenovanje moderna, je, denimo, govoril o koncu starega sveta in o rojstvu novega, s tradicijo povsem neobremenjenega človeštva. Tako je govoril Hermann Bahr, protejska osebnost avstrijske moderne, kritik in pisatelj, ki sta ga brala Cankar in Župančič, morda tudi Murn, manj verjetno Kette. Tu bi se morali vprašati, na kakšen način se je v Sloveniji uresničila težnja po popolnem prelomu s tradicijo, predvsem če pomislimo, da je bila ta tradicija pri Slovencih komaj razvita ali pa vsaj ne do take mere, da bi izzvala kritiko ali celo zanikanje. 3. Udeleženci svečanosti ob odkritju spominske plošče. Med njimi so tudi predstavniki Vrhnike s tedanjim županom Vinkom Tomšičem. Kot je znano, filozofski in svetovnonazorski tokovi ter različni literarni slogi, ki predstavljajo pojem moderne, v slovenski prostor niso vdirali postoma in v takšnem vrstnem redu, kot so se porajali v zahodnoevropskih literaturah, zlasti v francoski, temveč so nastopili hkrati. Podobno stanje je bilo predtem v nemški in avstrijski literaturi, preko katere so se Cankar in drugi predstavniki mlajše generacije seznanjali z literaturo moderne. Diahronija pri nastajanju novih umetnostnih smeri ustreza tako sinhro-niji širjenja teh smeri v srednji Evropi. Zaradi medsebojne prepletenosti slogov pa ni lahko ločevati naturalistične umetnosti od impresionizma, dekadence od simbolizma, simbolizma od zgodnjega ekspresionizma. Dekadenca kot poseben odnos do življenja in ne kot umetnostni slog - čeprav je veljala v Franciji za posebno šolo - je v slovenski literaturi pustila malo sledi, vendar so te dovolj opazne. Najbolj so opazne pri Cankarju, manj pri Župančiču in Murnu. Pri Cankarju lahko v zbirkah Erotika in Vinjete (1899), pa tudi v zgodnjih pripovednih delih kot temeljno načelo življenja zaznamo izraziti subjektivizem, povezan z etičnim relativizmom, celo imoralizmom, predvsem pa s senzualizmom. K pojavnim oblikam takšnega doživljanja sodijo brezvoljnost, naveličanost, skrajna ravnodušnost, celo gnus do življenja, duhovna razdvojenost, pretanjena, bolezensko stopnjevana in nenadzorovana miselna občutljivost, "romantika živcev", kot jo imenuje Hermann Bahr. Seveda sta se Cankar in tudi Župančič dekadentnemu življenjskemu slogu kmalu odpovedala, pri čemer ima Cankarjeva zavrnitev dekadence tudi razsežnosti, ki so za razumevanje moderne evropske literature in njene recepcije pri Slovencih poučne. Cankar se je od dekadentnega subjektivizma in senzua-lizma začel odvračati približno v istem času kot Zupančič in Murn, dokler ni leta 1900 izrazil svoje dokončne zavrnitve dekadence, podobno kot je to pred petdesetimi leti storil v tradicijo ujeti romantik Josip Stritar (1836-1923). Cankar je izjavil, da ga je samovšečen in esteticističen odnos do življenja utrudil. Oddaljil seje tudi od nemške moderne, ki je dekadenco razumela v pozitivnem smislu in v dekadentih videla upornike proti tradiciji: "To je mestni prah, mestna nervoznost, komaj čutni čuti se pretiravajo v neizmernost; pesnik nima drugega dela, kot da brska po samem sebi..." Cankarjevo približevanje Stritarju in slovenski literarni tradiciji je tukaj samo naključno, saj Cankarja v letu 1900 zaznamuje trenutno stanje njegove umetnosti, v kateri je potekal proces te-matsko-vsebinskega in idejnega preusmerjanja. Vdor socialnih motivov v njegova pripovedna in dramska dela okoli leta 1900 je pomenil začetek daljšega obdobja družbenokritične umetnosti, iz katere je bila dekadenca izključena. V tistem času seje Cankar izrekal za načelno kritiko meščanske stvarnosti; navduševal se je nad idejno umetnostjo in Gogoljevimi ter Tolstojevimi socialnimi, političnimi in filozofskimi idejami. Socialna vloga umetnosti, ki želi vplivati na družbo, pa se v slovenskem realizmu ni sprostila, temveč se je razmahnila šele v obdobju moderne, predvsem pri Cankarju. Tako je v literaturi ovirala razvoj dekadenčnega življenjskega občutja. Hkrati z dekadenco se je pojavil tudi impresionizem v umetnosti moderne konec 19. stoletja kot ustvarjalen postopek, ki je izhajal iz skrajnega realizma oz. naturalizma, od katerega je na začetku prevzel materialistični svetovni nazor, a se od njega odvrnil brž, ko se je približal dekadenci in simbolizmu. Tako se nam impresionizem kaže kot vmesna stopnja v razvoju tega obdobja. Po eni strani se navezuje na naturalizem in predstavlja celo njegovo nadaljevanje, kolikor zagovarja načelo mimetičnosti in izraža čutno doživljanje človeka ter narave. Po drugi strani pa se od naturalizma oddaljuje, ko obnavlja subjektivni pogled na pojave in utemeljuje izbiranje čutnih vtisov z individualnim odnosom do stvarnosti. V smislu takšnega nasprotja je razumela impresionizem tudi avstrijska moderna. Označila ga je kot subjektivni naturalizem; tako ambivalentna se je zdela ta smer Hermannu Bahru in njegovim somišljenikom. Razvoj tehnike konec 19. stoletja je tudi povzročil pobudo, da seje umetnik bolj kot kdaj začel ukvarjati z bežnostjo in hitro minljivostjo dogodkov. Življenjski nazor se je vse bolj spreminjal v časovni nazor - v filozofijo trenutka. Spričo senzualističnega zaznavanja življenjske dinamike je postala zavest umetnikov bolj fleksibilna. To zavest je spremljal vedno močnejši občutek osamljenosti in odtujenosti, saj se je umetnik umikal iz meščanske družbe. Senzualistično-hedonistično doživetje stvarnosti je torej le zunanji izraz nepovezanosti stanja med ljudmi, izraz osamljenega človeka v odtujenem svetu. V slovenski liriki je impresionizem našel razmeroma skromen odziv pri Otonu Župančiču. Bliže impresionizmu je bil Cankar, ki je v Erotiki, posebno v Dunajskih večerih, najbolj modernem ciklu zbirke, preusmeril doživljanje ljubezni v drzno, skoraj programsko poudarjeno senzualnost; pesniški izraz pa v razvezan lirski jezik, poln asociacij. Današnje opredelitve impresionizma se večinoma naslanjajo na liriko, ki je najbolj subjektivna literarna zvrst. Bolj redki so podatki o impresionističnih pripovednikih. V tem smislu se najbolj pogosto omenjajo brata Edmond in Jules Goncourt iz francoske, Detlev von Li-liencron in Arthur Schnitzler iz nemške oz. avstrijske književnosti. Zastavlja se vprašanje, kje so v Cankarjevi prozi vidne slogovne značilnosti impresionizma. Morda v romanih, ki so vsi (razen enega) nastali v dunajskem obdobju? Impresionistično pripovedno tehniko zasledimo že v Cankarjevi zgodnji kratki prozi. Pripovedovalčeva pozornost hitro spreminja zorni kot in prehaja z ene ravni na drugo; gre za pripovedni postopek brez jasnih prehodov in ločnic. Motivne komponente niso razvrščene v logičnem zaporedju in učinkujejo kot podoba mozaika. Pripovedni tok je večkrat pretrgan. Z asociacijami bogata domišljija obvladuje dogajanje, ki ne more razviti epskih razsežnosti in razpade v pisano sliko trenutnih stanj. Tudi v Cankar in njegov Dunaj Dunaj - Na obnovljenem pročelju hiše v dunajskem okraju Ot-takring, kjer je med letoma 1899 in 1909 v najbolj ustvarjalnem obdobju živel slovenski pripovednik, pesnik in esejist Ivan Cankarje v petek veleposlanik Republike Slovenije Ivo Vajgl odkril novo. dvojezično spominsko ploščo. Nemški de! napisa povzema besedilo spominske plošče, ki jo je leta 1951 postavila Slavia Viennensis. Nova plošča je delo arhitekta Janeza Suhadolca, narejena je iz v marmor obdelanega kamna iz Drenovega griča, Cankarjevo obličje pa je ulil iz brona kipar Mirsad Begič. Postavitev je omogočila občina Vrhnika. Njen župan Vincenc Tomšič, ki se je udeležil odkritja na Dunaju, je dejal, da je prireditev del slavnosti ob 125. obletnici Cankarjevega rojstva. Odkritje se je nadaljevalo z akademijo, ki jo je direktor slovenskega znanstvenega instituta dr. Vin-cenc Rajšp domiselno postavil v bližnji tradicionalni, nekdanji predmestni vinotoč Pri deseti Mariji. Slavnostni govornik, predsednik slovenske akademijg. znanosti in umetnosti dr. France Bernik je po analizi Cankarjevega slogovnega pluralizma tudi prikazal razvoj slovenske literature na prelomu stoletja. Literarno-teoretični prikaz prepletanja Cankarjevih literarnih slogov v tesni zvezi z življenjskim okoljem so s treh, osebno občutenih vidikov podali še trije govorniki, dr. Michaei Guttenbrunner (v javnosti znan zaradi zavzemanja za koroške Slovence), prevajalec v nemščino Erwin Kostler in slovenski in avstrijski pisatelj, esejist in literarni kritik Lev Detela. M. D. M. 4. M. D. M: Cankar in njegov Dunaj. Delo, Ljubljana, 19. 5. 2001. Dopisnica na Dunaju Mojca Drčar Murko poroča o prireditvah. Cankarjevih obsežnejših besedilih iz tega časa, v novelah in pripovedih je fabula razbita v posamezne, med sabo šibko povezane dele. Številna odstopanja vodijo pripovedovalca k notranjim monologom, spominom in domišljijskim predstavam. Prvo večje Cankarjevo delo, ki po pripovedni tehniki spominja na impresionizem, je roman Hiša Marije Pomočnice (1904). V tem delu se pripovedovalec spretno giblje od motiva do motiva, od osebe do osebe. Rezultat takšnega načina pripovedovanja je mnogovrstna umetniška resničnost, preplet položajev, ki se glede na vsebino in čas dogajanja močno razlikujejo. Celo ljubezen, ki je v slovenski literaturi kočljiva tema in sta jo naturalizem in za njim dekadenca pomaknila v ospredje zanimanja, je v romanu predstavljena z impresionistično tehniko. Opisani pripovedni model je še bolj dosledno kot v Hiši Marije Pomočnice uresničen v Nini (1906). Tudi Nina je prvoosebna pripoved. Njen junak je pripovedovalec sam. Poglavja predstavljajo kratke novele in skice. Roman je sestavljen prav iz takih pripovednih enot, ki stojijo druga ob drugi, a so še vedno razmeroma samostojne. Ker pripovedovalec večinoma govori o dogodkih, v katerih je sam udeležen ali jih doživlja, gre v tem primeru za notranji pripovedni položaj, za t. i. imanentnega pripovedovalca. Ker je Nina pripovedna oseba in obenem poslušalka oz. prejemnica pripovedi, govori imanentni pripovedovalec včasih tudi v prvi osebi dvojine, v slovenski dvojinski obliki, včasih celo v čisti obliki tikanja. Poleg različnih slovničnih pripovednih oblik najdemo tudi znotraj posameznih poglavij številna prizorišča in več nesimultanih dogajanj. Prav vzporednost spreminjajočih se prizorišč in nesimultanega dogajanja je tipično impresionističen način pripovedovanja, ki zunanje dogajanje skrči na najmanjšo mero in ga hkrati dislocira. Prevladujejo lirizacija pripovedi, razpoloženjske vsebine, mestoma celo aktualna meditacija, usmerjena v socialno problematiko. Za opisano pripovedno strukturo je značilen še nejasen, nedoločen, bolj ali manj nedorečen izraz. Nobeno Cankarjevo delo nima toliko eliptičnih stavkov kot Nina, zato tudi ne zahteva tako aktivnega branja in odprtega sodelovanja v besedilu. Vsi Cankarjevi romani so razmeroma kratka besedila. Nina pa je od vseh proznih del, ki jih je pisatelj označil za romane, najkrajša pripoved. Kot taka nam vsiljuje domnevo, da je impresionistična tehnika za daljša pripovedna dela neprimerna. Domneva temelji na dejstvu, da je impresionizem ustvarjalen literarni postopek oz. način pisanja, ne pa literarni slog, tj. preplet tematskih, vsebinskih in formalnih posebnosti. Ker pa je roman po svoji naravi pripovedna totlaliteta sveta - ali pa je bil tak vsaj ob prelomu stoletja - je impresionističen način ustvarjanja ne more v celoti zaobjeti in izraziti. Osrednjo vlogo je imel v obdobju moderne vsekakor simbolizem. Z njim se je generacija naših mlajših avtorjev seznanila še pred koncem 19. stoletja, torej v času, ko je bila ta smer v razvitih književnostih še ustvarjalna. Kot reakcija na realizem in naturalizem, na deter-minizem pozitivistične misli vidi simbolizem v svetu konkretnih, čutno zaznavnih pojavov zgolj simbole večnih idej. Simbol je vsako izrazno sredstvo, ki razkriva "ezoterično sorodnost z izvornimi idejami", piše Jean Moreas, francoski pesnik grškega porekla in avtor programskega manifesta simbolističnega pesništva. Simbolizem pomeni torej nezadovoljstvo z realističnim jezikom; jezik želi osvoboditi okorelih komunikacijskih modelov in premagati njegovo nezadostnost. Tako smo priča paradoksnemu položaju jezika, ki po eni strani omogoča literarno umetnost, po drugi pa ne more ustrezno izraziti njene duhovne vsebine in se zato umika v neizrečenost, molk. Podobno kot francoski in drugi zahodnoevropski simbolisti so bistvo simbolizma razumeli avstrijski oz. nemški pripovedniki in liriki tega časa. Tudi njim so bile zunanje, vidne stvari simboli večnega in neskončnega; čutnost pa le posoda višje duhovne realnosti, podoba metafizične ideje. Slovenska literatura se je s francoskim simbolizmom prvič srečala prav prek takih posrednikov, prek avstrijskih in nemških piscev oz. Hermanna Bahra, Huga von Hofmannstahla, Štefana Georgea, Richar-da Dehmla, Gerharta Hauptmanna in drugih. Vsekakor se je slovenska moderna, kot že rečeno, proti koncu 19. stoletja seznanila ne le z evropskim simbolizmom, temveč tudi z drugimi literarnimi smermi. Od tod slogovni sinkretizem ob prelomu stoletja v evropskih literaturah in tudi pri Slovencih. Bolj kot impresionizem je pri mlademu Župančiču padel na plodna tla poetični slog simbolizma. Podobno sliko kaže tudi simbolizem v Cankarjevem literarnem ustvarjanju. Medtem ko je impresionizem kot pripovedna tehnika pri Cankarju navzoč približno do sredine njegovega dunajskega obdobja, je simbolistična umetnost bolj vztrajna in ustvarjalna. Področje, kjer je simbolizem pri njem ves čas navzoč v taki ali drugačni obliki in kot slogovna konstanta večinoma tudi prevladuje, je proza. V pripovedni prozi razvije Cankarjev simbolizem najbolj raznolike izrazne in sporočilne oblike. I,fflER';]jSa m i,str.-j'a »^tira Da so je p<.kazal Cankar iz'.<. va tudi m»iatra v we»u in jeziku, ni .rvba IHiii(i»r|:.!i iintiga j j izf la v elegantni i premi, :: .zs rtio risbo na na.,io»nei lista. 2-4! '' i>r .5 2 K pu pr^.ti a K 10 v cleg vez 3 K 2> v ; p i pošli*:; K M) v! Založništvo £. SchvjcmSner v Ljubljsni Prešernove uiice 6t. 3. iMrCfffiKHR : T (3D5PR JUDIT A 8. Oglas založnika L. Schvventnerja ob izidu romana Gospa Judit. Slovenski narod, Ljubljana, 29. december 1904. sche Titel des Romans besagt, als zentrales Sym-bol des Erzahhverks, sei es als Vorankiindigung des Leidens in der Erzahlung selbst oder als eine pessimistisehe Zukunft. Am Ende der Erzahlung vvechselt das Kreuz seine Bedeutung und vvird zum Symbol der Hoffnung und einer alles erlo-senden Liebe. Im Roman "Gospa Judit" ("Frau Judith") aus dem Jahre 1904 nehmen einen Grossteil der Darstellung die sozialpolitisehen Verhaltnisse in Slowenien ein, die mit atzender, in jeder Hinsicht scharfer Satire blossgestellt werden. Wie sehr sich Cankar in dieser Zeit vom Symbolismus entfernt und einer realisti-schen Darstellungstechnik annahert, zeigt letzt-lich auch der Umstand, dass er Gospa Judit vor der Bezeichnung Schliisselroman zu verteidigen hatte. Noch mehr uberwiegt der Stoff aus dem modernen sozialen Leben im Roman "Martin Kačur" (Martin Kačur, der Idealist"), den Cankar Ende 1905 schrieb und in dem selbst der metaphorische und gleichnishafte Ausdruck sel-ten ist. Wenn es nach ali dem scheint, als hatte das gesteigerte Interesse an sozialen Themen aus ami; 9. Naslovnica romana Gospa Judit, ki jo je izdal založnik Schwentner. dem modernen Leben dem symbolistischen Stil des Schriftstellers Abbruch getan, widerspricht dem "Nina" (1906). In dem ausgesprochen im-pressionistisehen Roman, in dem wir eine Reihe fragmentariseher Szenen vom Bodensatz der sozialen Realitat finden, in einer Thematik also, auf die der Naturalismus lautstark hingewiesen hatte, sind die Elemente des Symbolismus zwar an Zahl gering, doch auffallig. So begegnen wir in Cankars abstraktester Erzahlung bereits be-kannten Symbolen wie dem Steilweg als Raum-symbol oder dem Reisigbiindel als Bildsymbol. Symbolismus gibt es in der "vierten Nacht" des Romans, in der Beschreibung der "Cukrar-na" ["Zuckerfabrik", zeitweiliges Armenasyl in Ljubljana], die das Symbol einer ungeheuren, nie verwirklichten Sehnsucht ist. Wie wir gese-hen haben, zeigt sich bei Cankar eine irrationale, unsagbare, in die Sprache des Diskurses uniiber-setzbare Symbolik im Stile eines Maeterlinck oder Verhaeren vor allem in der friihen Prosa, wahrend nach den"Vignetten" das Streben nach Rationalisierung der symbolistischen Sprache immer starker wird. Die Symbolik nahert sich der allegorischen Veranschaulichung, betont wird die mehr oder weniger direkte Uberein-stimmung zwischen sensuellem Bild und Idee. Bis auf vvenige Stellen in der "Vignetten" finden wir bei ihm iiberhaupt keine Metasymbolik. In Cankars Literatur iibervviegt die christlich-al-legorische Symbolik, haufig finden wir arche-typische Figuren aus der folkloristischen und mythologischen Tradition, nicht selten dient die Svmbolisierung von Mensch, Tier und Landschaft zur Veranschaulichung. Der Sym-bolismus Cankars hat sich nach einer kurzen metaphysischen Orientierung jeder dunklen, anigmatischen Polysemantik beharrlich entzo-gen, sich der Ratio geoffnet und seine Rolle in der sozialen Kommunikation gefunden. Wenn sich in Cankars Laibacher Zeit auf ausse-ren Druck hin der Symbolismus auch verstarkt, entdecken wir in seinem letzten Erzahlband, in "Podobe iz sanj" ("Traumbilder" 1917), Anfange eines expressionistischen Stils. In der Schicksalspriifung des Ersten Weltkriegs nahert sich der Schriftsteller dem Volk, dem er ande-rerseits die ganze Zeit uber ein strenger Richter gewesen ist, und steigt in die gequalte Seele aller Menschen und jedes einzelnen hinab. In die-sem Zusammenhang ist eine Ausserung Her-mann Bahrs aus dem Jahre 1916 interessant, die eine Diagnose der damaligen Befindlichkeit der dsterreichischen Literatur und die endgiil-tige Bestatigung des Expressionismus als neuer literarischer Richtung im mitteleuropaischen Raum bedeutet. In ahnlicher Weise ist Ivan Cankar bereits vor Bahr und unabhangig von ihm zum geistigen Kern des Menschen vorge-drungen und hat seinen Protest gegen den Krieg formuliert. So hat sich Cankar selbstandig in einen breiteren geistigen Raum integriert und seinen Beitrag zur Entwicklung der mitteleuropaischen Literaturen dieser Epoche geleistet. Aus dem bisher Gesagten bietet sich folgender Schluss an: Bei der Beschreibung und Deutung des Pluralismus der Stile in der slowenischen Moderne haben wir von einer reduzierten Lite-raturtradition, aber auch von einem unentvvik-kelten gesellschaftlichen Bewusstsein im Slo-vvenien des 19. Jahrhunderts auszugehen. Die sozialkritische Rolle der Kunst, die in der Epoche des slowenischen Realismus nicht zur Ent-faltung gefunden hatte, wurde von der sloweni-schen Literatur in dem Augenblick iibernom-men, als sich diese den innovativen Tendenzen der europaischen Literaturen des Fin de siecle offnete, was nicht ohne Einfluss auf die Rezepti-on dieser Stilrichtungen im slowenischen Raum bleiben konnte. Von europaischer, d. h. einseiti-ger Warte aus gesehen, konnten wir sagen, dass sich Dekadenz, Impressionismus und vor allem der slowenische Symbolismus aufgrund der Nichtentwickeltheit der heimischen belletristi-schen Tradition in gemassigten, mehr oder we-niger reduzierten Formen zur Geltung bringen konnten, nicht in extremen, vollig entwickelten Erscheinungen, und dass ihre Kunst weder die Kunst einer konsequenten Traditionsvervvei-gerung noch die Kunst radikaler stilistischer Innovation war. Auf der anderen Seite stellt sich uns die Situation in dieser Zeit in breiterer, wahrhaftiger Gestalt dar. Es zeigt sich namlich, dass die slowenische Literatur Ende des 19. und Anfang des 20. Jahrhunderts - und besonders die Literatur Ivan Cankars - die passive Rezep-tion der europaischen Anregungen iiberwindet und sich diesen Anregungen gegeniiber as-thetisch-kreativ zu verhalten beginnt, was vor allem fur den slowenischen Symbolismus und den friihen Expressionismus gilt. Diese Hal-tung erreicht die slowenische Literatur deshalb, weil sie sich wahrend der ganzen Zeit, auch im gewaltigen Ansturm des modernen Artismus, ihres nationalen und sozialgeschichtlichen Auf-trags bevvusst war. ivan cankar - dosmrtno Izraza "dosmrtna ječa" in "obsojenec na dosmrtno ječo" sta splošno znana pri sodni odmeri kazni in obsojencu, ki naj jo izpolni. V prenesenem pomenu pa ni tako. Pisatelja in pesnika so prvič označili kot "obsojenca na dosmrtno ječo" pred stotimi leti. To je veljalo Karlu Krausu in on je to v resnici bil - mislec, za katerega je bilo "srce domovanje duha". Njegov čas na to ni bil pripravljen, prav tako ne na njegovo jezikovno piljenje. S svojo strastjo do jezika se je sam obsodil na dosmrtno ječo. Komur pisateljevanje ne pomeni posla, pač pa zadevo, ki prežema celotno življenje, pravo strast, dramo, ta v svojem vztrajanju pri stvari predstavlja "pretresljivo sliko vztrajanja na izgubljenih položajih" (E. Lie-gler). Takšen ustvarjalec je bil tudi Ivan Cankar, ki je trdno zasidran v slovenski književnosti, in svojemu narodu prek materinega jezika stalno veliko daje. Usoda njegovih, samih na sebi sladkih darov, ki so pogosto dosegli komaj še znosen učinek in silijo bralca k občutenju trpljenja; ta usoda je enaka potujitvi, ki jo je Cankar sam trpel v življenju, v ozkih mejah zelo okrnjene naravne sreče. "Dosmrtna ječa" je tudi priznanje njegove moči, ustvarjanja umetnosti kot "posredovalke neizgovorljivega". Za Cankarja sem prvič slišal leta 1933 v Celovcu, v času velike socialne bede in naraščajoče politične pomračitve. Takoj sem začutil, da je s tem za vedno povezan nek neznan notranji organ. Moj najstarejši brat Josef se je nekega dne vidno vznemirjen vrnil domov z ure slovenščine in dejal, da jim je profesor Kusche povedal zgodbo o hlapcu Jerneju. Nekaj bratovega vznemirjenja je tedaj prešlo tudi name, kar se je izkazalo za preroško. Kmalu mi je prišel v roke nemški prevod Jožeta Glonarja. S tem sem postal, na še nesluten način, dosmrtno povezan z neznanim, strašljivim piscem in njegovo kataraktično usodo. Tedaj sem stal - do neke mere - še pred življenjem in na najnižji stopnici hierarhično izgrajenega duhovnega sveta, ki sem ga le slutil. Poezija in upor sta bila zame ista stvar, in zdelo se je, da Cankar to enost nazorno pooseblja. Po vojni, po dokončnem zlomu nacional-socialističnega terorja, je bil žar, ki ga je Cankar položil vame s Hlapcem Jernejem, Hišo Marije Pomočnice in s Tujim življenjem, še vedno enako močan in žareč. Kljub svoji bistveno boljši načitanosti in pomanjkanju prevodov se ta žar ni zmanjšal. Nato je prišel Anton Schlap-per, Cankarjev navdušenec iz Sv. Jakoba v Rožni dolini, ki me je kot prijatelj in s pomočjo svojih lastnih prevodov uvajal vedno globlje in vse bolj temeljito v dela Ivana Cankarja. Naslednja novost na tem področju so bili šele prevodi Ervvina Kostlerja. maj 2001 ivan cankar - lebenslanglich "Lebenslanglich" und "Ein Lebenslanglicher", diese Ausdriicke sind fiir ein gerichtliches Straf-mass und den Verurteilten, der es erfullen soli, allgemein bekannt. Nicht so im iibertragenen Sinne. Dass ein Schriftsteller und Dichter zum erstenmal als "Lebenslaglicher" angesprochen vvurde, liegt bald hundert Jahre zuriick. Es galt Kari Kraus, und er war es wirklich. Ein Denker, dem "das Herz der Sitz des Geistes war". Seine Zeit war nicht darauf gefasst, auch nicht auf seine Feile. Er hatte sich durch seine Sprachlei-denschaft selbst zu "lebenslanglich" verurteilt. Wem Schriftstellerei nicht Metier, sondern vielmehr eine das ganze Leben verschlingende Affare, eine vvahre Passion, ein Drama ist; der bietet in seinem Verharren bei der Sache "das erschiitternde Bild eines Sterbens auf verlore-nen Posten" (E. Liegler). Ein derartiger Dichter war auch Ivan Cankar, der in der slovvenischen Literatur feststeht und seiner Nation durch die Muttersprache ein standiger Geber ist. Das Schicksal seiner an sich siissen Gaben, die oft zu kaum noch ertraglicher Wirkung gelangen und den Leser zur Leistung des Leidens zwingen; dieses Schicksal ist dem der Verfemung gleich, die Cankar selbst im Leben, in den engen Gren-zen eines schwer beeintrachtigten Naturgliicks erlitten hat. "Lebenslanglich" ist auch die Aner-kennung seiner Kraft, die Kunst als "Vermittle-rin des Unaussprechlichen" zu iiben. Es war um 1933 in Klagenfurt, in einer Zeit grosser sozialer Misere und zunehmender poli-tischer Verfinsterung, dass ich Cankars Namen zum erstenmal horte. Ich spiirte sofort, dass da-mit ein unbekanntes inneres Organ fiir immer affiziert war. Mein altester Bruder Josef war eines Tages von der Slowenischstunde sichtlich aufge-regt nach Hause gekommen, und erzahlte, Pro-fessor Kusche hatte ihnen die Geschichte vom Knecht Jernej erzahlt. Von der Aufregung des Bruders ist damals etwas auf mich iibergegan-gen, das sich als fortzeugend ervvies. Ich bekam auch bald eine Obersetzung ins Deutsche in die Hand - sie war von Joža Glonar - und damit vvar ich, auf noch ungeahnte Weise, lebenslanglich an den unbekannten, unheimlichen Dichter und sein kataraktisches Geschick gebunden. Ich stand damals - gewissermassen - noch vor dem Leben und auf der tiefsten Stufe einer ge-ahnten, hierarchisch gebauten geistigen Welt. Poesie und Revolte waren fiir mich dasselbe, und Cankar schien diese Einheit auf exempla-rische Weise zu verkorpern. - Nach dem Krieg, nach dem endlichen Zusammenbruch der na-tionalsozialistischen Gewaltherrschaft, war die Glut, die Cankar mit dem"Knecht Jernej", mit dem "Haus der Barmherzigkeit" und mit "Frem-dem Leben" in mich gelegt hatte, noch so heiss und rot wie zuvor. Meine weit fortgeschrittene Belesenheit und der Mangel an Ubersetzun-gen hatten sie nicht gedampft. Und dann kam Anton Schlapper, ein Cankar-Enthusiast aus St. Jakob im Rosental; der hat mich als Freund und an Hand seiner eigenen Ubersetzungen immer tiefer und hinter immer festere Mauern in Ivan Cankar hineingefiihrt. Das nachste Neuerlebnis auf diesem Gebiet sind dann erst vvieder die Ubersetzungen von Erwin Kostler. Mai 2001 Ivan Cankar - lebenslanglich 25 Erwin Kostler po tolikih letih Razmišljanja o Ivanu Cankarju z vidika založnika in prevajalca. Ko govorimo o velikem, na novo odkritem avtorju, ki je že dolgo mrtev in morda celo preveden iz kakega tujega jezika, ki se v državi sicer govori, vendar pa velja za nekoristnega, kot je na primer slovenščina, je potrebno vrednost tega avtorja za svetovljansko-mobilne potomce šele ugotoviti. Kadar govorimo o takšnem ustvarjalcu, se najprej postavlja vprašanje: kaj nam ta avtor danes še lahko pove, kaj prispeva k našemu razumevanju sveta? Vprašanje, kaj nam danes še lahko pove - v mislih imam nas, Avstrijce, posebno nemško govoreče Avstrijce - je po mojem mnenju napačno ali celo popolnoma zgrešeno. Če si zastavimo to vprašanje, namreč ne razmišljamo o avtorju in se ne sprašujemo o razmerah, v katerih je nastalo in preživelo njegovo delo, temveč mislimo nase; želimo biti postreženi in želimo, da se z nami ravna kot s potrošniki. Vprašanje pa se brezhibno prilega priljubljeni drži Avstrijcev, ki je tako tipična, da povzroča naveličanost: osredotočenost na nas same, ki moramo vsako uro svojo lastno majhnost prekovati v pravo vrednost - ne da se pri tem ne bi počutili rahlo večvredne; svečanost spričo vseh čudovitih domačih lepot - na katere smo seveda ponosni le naknadno, tako rekoč z varne razdalje. Vdajamo se namreč globoko zakoreninjenemu duhovnemu utilitarizmu, ki vsako umetnino najprej vpraša, ali je potrjena z uspehom, nakar ob njej uživa z najplemenitejšim prepričanjem. Vprašanje, kaj nam Cankar danes lahko pomeni, bi morali oblikovati bolj sodobno, npr.: zakaj naj bi brali Cankarja, se to izplača? Toda tudi tako vprašanje ni pravilno, ker je njegova materialistična preobleka precej tesna in bolj kaže, kot pa zakriva nevrotično ravnanje nas, Avstrijcev, z našo zgodovino. Naleteli bomo na naš tradicionalno aroganten odnos do slovan-stva, na mešanico manjvrednostnih občutkov in megalomanstva, ki ga gojimo do njega. Spominjamo se: ko je še obstajala železna zavesa in za njo domnevno zaostalo slovanstvo, je bil svet pravzaprav v redu, kajti Avstrija sije lahko ugajala v svoji samosugerirani vlogi posrednika med Vzhodom in Zahodom. Tako si je neomajno domišljala, da stoji v središču svetovnega zanimanja. Sedaj, ko se razlike izravnavajo, se zavedamo svojega zelo izpostavljenega položaja. Ko je zunanji minister Mock s kleščami odkorakal k meji iz bodeče žice med Avstrijo in Madžarsko, so se v časopisu Kronenzeitung pojavili naslovi: 40 milijonov Rusov preplavilo Avstrijo. Od takrat je prišlo mnogo bogatih strank, prišle so devize, ostala pa je slaba volja. Danes se spet porajajo scenariji o ogrožanju, nenazadnje tudi grozeči, ker v našo pravkar pridobljeno lepo prihodnost projicirajo skokovito rast državnega deficita zaradi izdatkov za oboroževanje. Ali se ne bi vendarle vprašali, kaj nam Cankar danes prinaša? Njegov pojav je kljub vsemu do sedaj deloval kot poživitev knjižnega in literarnega trga, ustvarjal je delo, in ne uničeval - čeprav v majhnem merilu, kot se spodobi za knjige, ki se ne prodajajo v milijonih. Ne morem in nočem dati oprijemljivega odgovora, ki bi Cankarja pripravil za knjižni trg. Zgodi se, da je ponovno odkrito nekaj, kar vsi nenadoma želijo brati, in prav tako je nenadoma zopet pozabljeno. Kar imam v mislih, je: ni treba služiti trgu, temveč še naprej prevajati dobro literaturo, skrbno prevajati in jo še naprej spremljati s komentarji. Če tako "pridobim" enega bralca, v svetu nastane delček reda, ki ga prej ni bilo. To je skoraj že vse, kar je o tem mogoče povedati. Nočem delati reklame za Cankarja, temveč posredovati tisto, kar zahteva moja usmeritev, nujno in brez pojasnila. Vse ostalo: teme, vsebina, jezik so predmet zanimanja, ne pa zanimanje samo, ki mora obstajati že prej, vsaj kot dispozicija. Kaj najdemo, če se posvetimo avtorju, ki ga danes častimo? Najmanj troje: lepoto, držo in vizionarsko moč. Cankar je bil večni skeptik, strasten mislec, ki ni prenesel polresnic. Zato je bil stalno v konfliktu s političnim sistemom svoje domovine. Hkrati pa je Slovencem oblikoval samorazumevanje, ki bi ga potrebovali za obstoj v sodobnem in vse bolj nepreglednem svetu - za kar je požel nerazumevanje, grožnje in sovraštvo. Bil je obupa-nec, ne tako zelo nad samim seboj kot nad stvarstvom, ki ga je kritiziral, ker si je izbralo za krono najbolj krvoločna bitja. Svojih težko pridobljenih spoznanj ni opustil, ko je šlo za družbeni in politični vsakdanjik. Sovražil je nesrečno težnjo k narcizmu, ki so jo Slovenci, po njegovih besedah "najzvestejši podložniki" monarhije, delili z Avstrijci. Pripeljal jo je do točke, ki se mora nam, Avstrijcem, zdeti osupljivo aktualna: "Perspektiva v tej družbi je izgubila vso pravičnost in veljavo. Blizu ali daleč, veliko ali majhno, pomembno ali nepomembno, teh pojmov ni bilo. Ali pa vsaj ni bilo nikakršnih meril. [...] Kar je bilo v tej družbi resnično in vselej pomembno, je bila pomembnost sama, pomembnost kot takšna. Na karkoli že je ta družba vrgla senco, se je strašno valjala pred očmi in na dušah, tako da je zrak pred odprtimi ustnicami zmrznil." Cankar je imel v mislih - pozor! - slovenske razmere pred prvo svetovno vojno! To je Cankarjevo desetletje na Dunaju, ki naj bi bilo za slovensko književnost tako odločilno. Zanimivo je bilo, ko je leta 1994 pri celovški založbi Drava izšel prvi zvezek izdaje "Pred ciljem" - Literarne črtice z Dunaja. Recenzenti so bili številni, polni hvale in navdušenja, deloma so celo opozarjali na zavest o potlačenem spominu Avstrije ... Tema je bila Avstrija: Dunaj, Dunaj, edino ti; ljudje so bili osupli nad "drugačnim pogledom" na Dunaj, ki ni imel ničesar skupnega s saloni in kavarniško dekadenco, zelo veliko pa z bedo in stisko. V besedilih so videli pravi nasprotni osnutek dunajske moderne - kar seveda ne drži, ker se Cankarjeva poetika ni porodila iz trenja z dunajsko moderno. Cankarjevega literarnega kozmosa enostavno še niso poznali, vendar pa so razumeli, da je bil to avtor, ki ga ni mogoče z nikomer primerjati. Vendar pa: z zvezo z Dunajem so se izgubili tudi recenzenti, in le redki, ki so bili še toliko bolj pomembni, so ostali in sledili napredovanju izdaje. In dobro je tako. Mesto, ki ga Cankar opisuje, ni prijazno; je mesto s temnimi ulicami in vrtovi, ki spominjajo na dvorišča vojašnic; "nebeško sonce" je tam pripekajoča pošast. Veliko se dogaja v beznicah, če ima protagonist nekaj krajcarjev za žganje. Sam se s tem nisem ukvarjal, ampak morda bi bilo na podlagi teh skic in pripovedi mogoče sestaviti topografijo "pivnic" v Ot-takringu in v sosednjih okrožjih. Socialne razmere v dunajskih predmestjih so predstavljene v kontrastih, ki jim ni para. Tisti, ki morajo tam živeti, so izobčenci, ki jih je življenje zavrglo brez pomislekov in brez usmiljenja. Njihova stotisočkrat ponovljena tragika se je spridila v vsakdanjo banalnost. Smrt je prisotna vsepovsod, vendar "ne tista mogočna, ki gre po svetu, da se pod njenim korakom rušijo gore, katere mogočna kosa klati zvezde z neba. Ta smrt nima kose; pusta, hladna in zlobna sedi za pečjo, v majhnem vedru zbira solze in kri... Že leta 1909, ko je Cankar za vedno zapustil Dunaj, opisuje to - namreč senco - tako mogočno, da je zatemnila vse nebo: "Sama smrt je bila, črna in gola, na glavi pa je imela veseljaški klobuk. S silnimi koraki je šla od hriba do hriba, v levici je zibala gosli, v desnici je držala lok. In njena pesem je bila kakor posmehovanje ubogim, zaničevanje žalostnim, zasramovanje upajočim. Trdo je šla od hriba do hriba in njene noge so bile do kolen oškropljene od nedolžne krvi. Kamor je stopila, so se bajte rušile, je trava venela, so padali gozdovi." Bila je simbol za svetovno krivico, ki je bila zaklinjana v Kurentu. Predstavlja že predvidevanje velike vojne. Bila je še mitska in hkrati literarna smrt, ki je prišla nad ljudi kot monumentalni, kolektivni izraz njihove usode. V delu Pogled iz škatle, ki je bilo z ekspresionistično silo napisano leta 1914, neposredno po izbruhu vojne, ta smrt ni več simbol, je povsem konkretna senca. Njena senca pa bi lahko pripadala katerikoli letalski eskadrilji: "Narodi gredo svojo mogočno pot. Senca, ki gre pred njimi, je tako močna, da zakriva sonce na nebu. Že prepoznaš obraze, slišiš glasove. Kdo je izklesal te obraze? Ne bog! Bledi so vse do ustnic, oči strmijo in jim izstopajo iz jamic, na voščenem čelu so kaplje krvi. Sklonjeni so, epolete štrlijo, pesti se krčevito stiskajo, prsi hropejo. Od kod ta glas? Ni božji, ni človeški, je zverinski. V njem ni sovraštva, ne jeze, niti žalosti - neslišno tuljenje po krvi, ki se izvija iz globine zemlje." Kaj lahko rečemo k temu? Kaj lahko prispevamo k našemu razumevanju sveta? Kaj lahko storimo mi, utrujeni dandyji, ki srkajo smrt kot težko aromatično pijačo? Mi, ki smo imeli v prvi svetovni vojni radi zabavne švejkijade s Petrom Aleksandrom v glavni vlogi. Ne bi nam bilo treba stalno opazovati lastnega popka; če bi vsaj temeljito dojeli prvo od dveh izgubljenih svetovnih vojn, bi se lahko dostojno uprli političnim sleparjem. Naučiti se moramo drže in jo tudi ohraniti! Morda bomo ponovno prišli v situacijo, ko utihne beseda in tragika sama, ko bomo potrebovali ljudi, pri katerih zavest ne odpove niti pred najbolj srhljivim, da bi spomin preživel. Podobe iz sanj, ki so izšle leta 1917 "kot zrcalo teh težkih let in v spomin", kažejo smrt v podobi poveljnika, ki se njegovim ukazom ni mogoče upirati. Tu je smrt že povsem počlovečena, ker ima koščeno lobanjo. Ko na vrancu pred svojimi vojaki galopira po hribu navzdol, se dvigne njen plašč. Zdi se, da je postala eno z nizkim nebesnim svodom. Tu, v Podobah iz sanj, v katerih pesnik prodre do magičnih področij, in prav tako v nadaljnjem razvoju njegove estetike, Cankar uresničuje jezik, ki najde svojo izpolnitev in namen v neizrečenem. Prav s to zadnjo knjigo, ki je napisana na skrajnem robu tistega, kar je še mogoče prenesti, Cankar postane na nenavaden način govorec, glas in usta svojega naroda. "Pred svojo smrtjo," piše devetnajstletni Srečko Kosovel leta 1923, je Cankar postal "miren in srhljiv; v tej grozi se je zrcalila smrtna slutnja človeka, ki se je vedno bojeval za življenje, mladost in ljubezen." Dve leti pozneje, leto dni pred svojo smrtjo, je Kosovel kratko in jedrnato zapisal Cankarjevo zapuščino prihodnjim generacijam: "Ko je ostri, brezkompromisni Cankarjev glas v najgloblji izpovedi utrujene duše umolknil, ko je umolknil tudi Cankar sam s testamentom ljubezni, resnice, dobrote in lepote, je v slovenski književnosti nastopilo mrtvilo. Slovenski kulturni delavci (z nekaterimi izjemami), ki so bili kot vedno brez glave in brez resnice v srcu, so s Cankarjevimi besedami prisegli zvestobo patriotizmu, lažem in hinavščini. Tudi njihova beseda v književnosti izdaja njihovo papirnato praznino, kajti kjer ni resnice v srcu, tam v delu ni resnice, posebno v umetnosti, ki je čista resnica." Ne želimo ustvariti izumetničenih vzporednic k sedanjosti, vendar pa ne škodi, če si vzamemo k srcu stvari, o katerih tu govorimo, tudi danes, po tolikih letih. Erwin Kdstler nach so vielen jahren Uberlegungen zu Ivan Cankar aus der Sicht des Herausgebers und Ubersetzers. Wenn von einem grossen Autor die Rede ist, von einem sogenann-ten wiederentdeckten, der langst schon tot ist und vielleicht noch aus einer anderen, im Staat zwar gesprochenen, habituell jedoch als nutzlos erach-teten Sprache wie dem Slowenischen ubersetzt wird und dessen Wertfiir die weltburgerlich-mo-bile Nachwelt erst festgestellt werden muss: wenn von einem solchen die Rede ist, ist man zuerst einmal versucht zufragen: Was kann dieser Autor uns heute noch sagen, was leistet erfur unser Verstandnis der Welt? Die Frage, was dieser uns - ich meine uns Oster-reichern, und speziell uns deutschsprachigen Osterreichern - heute noch sagen kann, ist nach meiner Ansicht falsch, oder sogar vollig daneben. Wir denken namlich, wenn wir sie stellen, nicht an den Autor und hinterfragen nicht die Bedin-gungen, unter denen sein Werk entstehen und uberleben musste, sondern wir denken an uns selbst, wollen bedient und als Konsumenten be-handelt werden. Die Frage fiigt sich aber tadellos zu einer Lieblingshaltung der Osterreicher, so typisch, dass man den Uberdruss davon kriegt: Fbderung auf uns selbst, die wir stundlich die ei-gene Kleinheit zum eigentlichen Wert ummiin-zen miissen - nicht ohne uns leicht iiberlegen zu fiihlen; Feierlichkeit angesichts ali der wunderba-ren heimischen Schonheiten - auf die wir freilich nur im nachhinein stolz sind, gleichsam aus der sicheren Distanz. Wir fronen namlich einem tief verwurzelten geistigen Utilitarismus, der jegliches Kunstwerk zuerst danach fragt, ob es durch Erfolg approbiert ist, um sich danach mit der alleredel-sten Gesinnung daran zu ergotzen. Die Frage, was Cankar uns heute noch bedeu-ten kann, solite man wohl etwas zeitgemasser formulieren, etwa: Was bringt es uns, Cankar zu lesen, zahlt es sich aus? Aber auch so ist die Frage nicht richtig, denn ihr materialistisches Kleid ist etwas gar knapp und zeigt den neu-rotischen Umgang, den wir Osterreicher mit unserer Geschichte haben, mehr, als es ihn verhullt. Wir werden auf unsere traditionell anmassende Haltung dem Slawischen gegen-iiber gestossen, auf die Mischung aus Min-derwertigkeitsgefiihlen und Grossenwahn, die wir ihm entgegenbringen. Wir erinnern uns: Als der Eiserne Vorhang noch existierte, und dahinter ein angeblich riickstandiges Slawen-tum, war die Welt eigentlich okay, denn Oster-reich konnte sich in seiner selbstsuggerierten Mittlerrolle zwischen Ost und West gefallen, und sich so unentwegt im Zentrum des Weltin-teresses wahnen. Nun, da sich die Unterschiede nivellieren, sind wir uns wie ehedem unserer schrecklich exponierten Lage bewusst. Um die Zeit, als Aussenminister Mock mit dem Seiten-schneider zur Stacheldrahtgrenze zu Ungarn ausriickte, titelte die Kronenzeitung: 40 Millio-nen Russen iiberschwemmen Osterreich. Ge-kommen ist seit damals viel reiche Kundschaft, gekommen sind Devisen. Geblieben aber ist das Ressentiment. Man malt heute wieder Be-drohungsszenarien, bedrohlich nicht zuletzt, weil sie ein Wiederemporschnellen des Staats-defizits mittels Riistungsausgaben in unsere eben gewonnene schone Zukunft projizieren. Solite man nicht doch danach fragen. was uns Cankar heute bringt? Immerhin wirkte sein Erscheinen bis jetzt im Sinne einer Belebung des Buch- und Literaturmarktes, wirkte Arbeit schaffend, nicht Arbeit vernichtend - freilich, in kleinem Mass, wie es sich fiir Biicher, die nicht nach Millionen verkauft werden. gehort. Ich kann und will keine griffige Antwort geben, die Cankar fiir den Buchmarkt aufbereitet. Es geschieht, dass etwas wiederentdeckt wird, das plotzlich alle lesen wollen, und ebenso plotzlich wird es wieder wergessen. Nicht den Markt be-dienen, sondern weiterhin gute Literatur iiber-setzen, sorgfaltig iibersetzen, und sie weiterhin kommentierend begleiten: das ist, was mir vor-schwebt. "Gewinne" ich so einen Leser, dann entsteht ein Stiick Ordnung in der VVelt, das es vorher nicht gab. Und das ist fast schon alles. was zu sagen ist. Ich will nicht fiir Cankar wer-ben, sondern vermitteln, was meine Hinwen-dung fordert, unbedingt und ohne Erklarung. Alles weitere, die Themen, der Inhalt, die Spra-che: das ist Gegenstand des Interesses, nicht das Interesse selbst, das schon vorher da sein muss, ivenigstens als Disposition. Was finden wir vor, wenn wir uns dem Autor, den wir heute ehren, zuwenden? Zumindest dreierlei: Schonheit, Haltung und visionare Kraft. Cankar war ein ewig skeptischer Mensch, ein leidenschaftlicher Denker, der keine Halb-wahrheiten ertrug und deswegen standig mit dem politischen Establishment seiner Heimat im Konflikt war. Zugleich aber formulierte er den Slowenen das Selbstverstandnis, das sie fiir ihr Bestehen in einer modernen und uniiber-sichtlich gewordenen Welt benotigen wiirden - wofiir er Unverstandnis erntete, Drohungen und Hass. Er war ein Verzweifelter, nicht so sehr an seiner Person, vielmehr an der Schop-fung, die er kritisierte, weil sie sich mit der blutigsten ihrer Kreaturen kronen liess, und er legte seine schwer gewonnenen Einsichten nicht ab, wenn es fiir ihn um den gesellschaft-lichen und politischen Alltag ging. Er hasste den unseligen Hang zur Selbstbespiegelung, den die Slowenen, nach seinen Worten die "treuesten Untertanen" der Monarchie, mit den Osterreichern teilten, und brachte ihn auf eine Weise auf den Punkt, die fiir uns Oster-reicher verbliiffend aktuell erscheinen muss: "Die Perspektive war in dieser Gesellschaft um alles Recht und alle Geltung gekommen. Nah oder fern, gross oder klein, vvichtig oder un-wichtig, diese Begriffe gab es nicht. Oder es gab zumindest keinerlei Massstab. [...] Was in dieser Gesellschaft wahrlich und allemal wichtig war, war die Wichtigkeit selbst, die Wichtigkeit als solche. Worauf immer sie ihren Schatten warf, es walzte sich riesig vor die Augen und auf die Seelen, sodass die Luft vor den offenen Lefzen vereiste." Cankar meinte, wohlgemerkt, die slowenischen Verhaltnisse vor dem Ersten Weltkrieg! Cankars Dezennium in Wien, das fiir die slowenische Literatur so pragend war-den solite: es wurde von Interesse, als 1994 der erste Band der Werkausgabe,"Vor dem Ziel". Literarische Skizzen aus Wien im Klagenfur-ter Drava - Verlag erschien. Die Rezensenten ■ Ivan Cankar Vor dem Ziel Literarische Skizzen aus Wien m DRAVA Verlag m 10. Naslovnica knjige Ivan Cankar: Vor dem Ziel. Literarische Skiezen aus Wien (Pred ciljem. Literarne črtice z Dunaja). Izdala založba Drava v Celovcu 1994, druga izdaja 1998. waren zahlreich und voller Lob und Begeiste-rung, mahnten zum Teil sogar zur Besinnung auf Osterreichs verdrangte Erinnerung ... Das Thema war Os: Wien, Wien, nur du allein; man war bestiirzt iiber den "anderen Blick" auf Wien, der nichts mit Salons und Kaffeehausde-kadenz zu tun hatte, sehr viel aber mit Elend und Not. Man sah in den Texten einen regel-rechten Gegenentwurf zur Wiener Moderne - was so natiirlich nicht stimmt, weil Cankars Poetik nicht aus der Reibung mit der Wiener Moderne entstand; man kannte Cankars lite-rarischen Kosmos einfach noch nicht, begriff aber, dass hier ein Autor zu lesen war, vor dem sich jeder Vergleich verbot. Dennoch: mit dem Wienbezug schwanden auch die Rezensenten dahin, und nur wenige, daftir umso gewichti-gere, blieben iibrig, die den Fortgang der Wer-kausgabe verfolgen. Und so ist es gut. Es ist keine freundliche Stadt, die Cankar be-schreibt, es ist eine Stadt mit finsteren Gassen und mit Garten, die an Kasernenhofe erinnern; die "himmlische Sonne" ist dort ein sengendes Ungeheuer. Vieles passiert in Spelunken, vor-ausgesetzt, der Protagonist hat ein paar Kreu-zer fiir Schnaps. Ich habe mich selbst nicht der Muhe unterzogen, aber vielleicht liesse sich an-hand dieser Skizzen und Erzahlungen eine To-pographie der "Likdrstuben" in Ottakring und den Nachbarbezirken erstellen. Das soziale Le-ben der Wiener Vorstadte wird in Kontrasten vorgefuhrt, die ihresgleichen suchen. Die hier leben mussen, sind Ausgestossene, vom Leben bedenkenlos und ohne Erbarmen Verworfene. Ihre Tragik, hunderttausendfach vviederholt, ist zur alltaglichen Banalitat verkommen. Der Tod ist allgegemvartig, doch "nicht jener machtige, der durch die Welt geht, dass Berge unter seinem Schritt einstiirzen, dessen gewaltige Sense Sterne herunterschlagt. Dieser Tod hat keine Sense; od, kalt und bosartig sitzt er hinterm Ofen, in einem kleinen Kiibel sammelt er Tranen und Blut..." Schon 1909 aber, im Jahr, in dem Cankar Wien verlasst, um es nie mehr zu betreten, schreibt 11. Cankarje na Dunaju bival na Lindauergasse 26. er ihn, den Schatten, so machtig, dass er den ganzen Himmel verfinstert: "Der leibhaftige Tod war es, schwarz und nackt, auf dem Kopf aber trug er einen lustigen Hut. Er ging mit ge-vvaltigen Schritten von Hiigel zu Hiigel, in der Linken wiegte er eine Fiedel, in der Rechten hielt er den Bogen. Und sein Lied war wie eine Verspottung der Armen, eine Verachtung der Traurigen, eine Verhohnung der Hoffenden. Hart ging er von Hiigel zu Hiigel, und seine Beine waren kniehoch bespritzt mit unschul-digem Blut. Wo er hintrat, stiirzten die Hiitten ein, welkte das Gras, fielen die Walder." Die-ses im Kurent beschworene Symbol fiir das weltumspannende Unrecht und wohl schon Vorausschau des grossen Krieges - war noch ein mythischer, gleichsam literarischer Tod, der iiber die Menschen kam wie der monu-mentale, kollektive Ausdruck ihres Schicksals. Im Blick aus der Schachtel, 1914 unmittelbar nach Ausbruch des Krieges mit expressionisti-scher Wucht geschrieben, ist dieser Tod kein Symbol mehr, er ist ganz konkret, der Schat-ten, den er wirft, konnte jener von Fliegerstaf-feln sein: "Die Volker gehen ihren gewaltigen Weg. So machtig ist der Schatten, der ihnen vorangeht, dass er die Sonne des Himmels verdeckt. Schon erkennst du Gesichter, horst du Stimmen. Wer hat diese Gesichter gemeis-selt? Nicht Gott! Sie sind bleich bis in die Lip-pen, die Augen starren und treten aus ihren Hohlen, auf der wachsernen Stirn sind blutige Tropfen. Sie sind gebeugt, Schulterstiicke ra-gen, Fauste ballen sich krampfhaft, Brustbalge rocheln. Woher diese Stimme? Nicht gottlich ist sie, nicht menschlich, sie ist bestialisch. Nicht Hass ist in ihr, nicht Zorn, nicht einmal Gram - ein wortloses, aus der Tiefe der Erde gewiihltes Heulen nach Blut." Was konnen wir zu so etwas sagen? Was lei-sten wir zu unserem Verstandnis der Welt? Wir, in deren Bild von der Jahrhundertwende lebensmiide Dandys den Tod schliirfen wir ein schweres aromatisches Getrank, und die wir im Ersten Weltkrieg gern eine Reihe von lustigen "švejkiaden" sehen, mit Peter Alexander in der Hauptrolle. Wir miissten nicht standig unseren eigenen Nabel beschauen, wenn wir wenigstens den ersten von zwei verlorenen "VVeltkriegen or-dentlich bewaltigt hatten, und wir konnten mit Anstand den politischen Verfiihrern von heute widerstehen. Wir miissen Haltung lernen und Haltung bewahren! Vielleicht kommen auch wir wieder in Situationen, in denen das Wort und selbst die Tragik verstummt, und wir brau-chen Menschen, deren Bewusstsein auch vor dem Grausigsten nicht aussetzt, damit die Er-innerung tiberlebt. Die "Traumbilder", erschienen 1917, "als Spie-gel dieser schweren Jahre und zur Erinnerung" zeigen den Tod als Kommandeur, gegen des-sen Befehl es keine Verweigerung gibt. Hier ist der Tod bereits vollig vermenschlicht, da er den knochernen Schadel tragt. Wenn er den Soldaten voran auf seinem Rappen den Hiigel hinuntersprengt, fliegt sein Mantel hoch und scheint eins mit dem niedrigen Himmelsdach zu werden. Hier, in den Traumbildern, in denen der Dichter in magische Bereiche vorstosst und weiter in den Entvviklung seiner Asthetik ging als in allen Biichern zuvor, verwirklicht Cankar eine Sprache, die im Ungesagten ihre Erfiillung und ihre Bestimmung findet. Und gerade dieses letzte Buch, geschrieben am aussersten Rand des Ertraglichen, liess Cankar auf seltsame Wei-se zum Sprecher, zur Stimme und zum Mund seines Volkes werden. "Vor seinem Tod", schrieb der neunzehnjahrige Srečko Kosovel 1923, wur-de Cankar "stili und grausig; in diesem Grauen verriet sich Todesahnung eines Menschen, der immer nur um Leben, Jugend und Liebe gekampft hatte." Und zwei Jahre spater, ein Jahr vor seinem eigenen Tod, schrieb Kosovel in kurzen und knappen Worten das Vermachtnis Cankars an die nachfolgenden Generationen nieder: Als die scharfe kompromisslose Stimme Cankars tiefsten Bekenntnis der miiden Seele verstummte, als auch Cankar selbst mit dem Testament der Liebe, der Wahrheit, der Giite, der Schonheit verstummte, kam er zu einer "Flaute" in der slowenischen Literatur. Die slovvenischen Kulturarbeiter (einige ausgenommen), die wie immer ohne Kopf und ohne Wahrheit im Herze waren, schworen mit Cankars VVorten dem Pa-triotismus, der Luge und Heuchelei ihre Treue. Darum verriet auch ihr Wort in der Literatur seine papierene Leere. Denn wo keine Wahrheit im Herzen ist, dort kann keine VVahrheit in der Arbeit sein, besonders in der Kunst, die die pure Wahrheit ist." Wir wollen keine kiinstlichen Parallelen zur Gegenvvart ziehen. Aber es schadet nichts, wenn wir uns die hier angesprochenen Dinge zu Herzen nehmen, auch heute, nach so vielen Jahren. Lev Detela literarni spomini na cankarjev ottakring To, kar se sedaj dogaja v bujni toploti sončnega prvega maja, je še vedno pravi Dunaj delavcev, proletarski Dunaj, Dunaj Ivana Cankarja, kot ga priznani slovenski pisatelj predstavlja nam in prihodnjim generacijam v svojih značilnih kratkih zgodbah "V tujini", "Iz predmestja", "Zdenko Pe-tersilka" ali "Pavličkova krona". Tako sem opisal svoje prve vtise 1. maja 1961 v posebnem okolju dunajskega okrožja Ottakring, kamor sem pravkar prispel z ženo Mileno Merlak in kjer sem v majhnem delavskem stanovanju na Wichtelgasse št. 9 kot študent in bodoči pisatelj potem ostal skoraj pet let (glej stran 26 v moji objavi v slovenskem jeziku, ki je izšla v Ljubljani leta 1999, pod naslovom EMIGRANT - Pregnanec med dvema svetovoma 1960-1990). Sicer pa v najboljši družbi z Ivanom Cankarjem in njegovo Lindauergasse, kjer je živel deset let v hiši št. 29, v 2. nadstropju, vrata št. 19, in v njegovem, kakor gaje ljubeznivo in ironično poimenoval, "rdečem kabinetu", kjer je ustvaril več pomembnih del. Dve povezavi sta vodili iz moje sive betonske luknje k trgu z vodnjakom in k Cankarjevi hiši: ozka, pusta, turobna ulica Friedricha Kaiserja in dolga, kot z ravnilom poravnana in široka Thaliastrafie, imenovana tudi glavna žila predmestja, z Ottakrinškim potokom, ki ga nekje v njeni bližini skupaj z njegovimi pritoki pogoltne zemlja in ukroti beton. Cankar je v ta konec prišel leta 1899 k družini šivilje Lofflerjeve in je tu ostal do leta 1909. V tistem času je od leta 1890 potekala dokončna pozidava vzdolž Thaliastrafie. Stalno prebivalstvo se je zaradi priseljevanja potrebne delo- vne sile v zadnjih desetletjih 19. stoletja izredno povečalo, kar se je dalo obvladati le s pretirano visoko gradnjo. Tudi nekdaj nizke podeželske hiše so se v osemdesetih letih spremenile v tro-in večnadstropne hiše ter popačile svoja dvorišča v zračne in svetlobne jaške. Rodila se je velemestna vojašnica z najemniškimi stanovanji. To je bil čas zemljiških in gradbenih špekulantov. Leta 1890 je imelo mesto 1.364 548 prebivalcev, leta 1910 pa že 2.031 498 (1916:2.239 000). 16. okrožje je nastalo tako rekoč v Cankarjevem času iz starega Ottakringa ob potoku pod pobočjem Dunajskega gozda in iz naselja Neu-lerchenfeld - v neposredni bližini Cankarjevega stanovanja. To dogajanje je dokumentiral v delu PRED CILJEM - LITERARNE ČRTICE Z DUNAJA, ki je javnosti precej neznano. V moji že omenjeni knjigi EMIGRANT, pa tudi v nekaterih drugih, delno tudi v nemščini napisanih besedilih, opisujem ta mestni predel kot začaran svet, skozi katerega blodim po pustih, sivih nočnih ulicah, daleč stran od slovenske domovine, pod starimi, bolnimi hišami, črnimi od saj, mimo umazanih, cenenih predmestnih beznic. Oditi v tujino. Oditi kot tujec. Brezdomec, odtujen domovini, ki so mu tuje tudi skušnjave moči ostalega sveta. Ta disonanten položaj me je vedno znova povezoval z disonancami Ivana Cankarja, z njegovo odtujenostjo, iz katere navsezadnje raste solidarnost s trpinčenimi, izkoriščanimi soljudmi, povezoval z njegovo kritično ljubeznijo do Slovencev, ki jih omejujejo stroge konvencije in malomeščanske sile. Slovenski kom-parativist Dušan Pirjevec je zagovarjal tezo, daje jedro vseh Cankarjevih literarnih intencij prav tujost, odtujitev. Ta predstavlja pisateljevo spe- cifiko in je še vedno aktualna (glej: Dušan Pirje-vec: Ivan Cankar in evropska literatura, Ljubljana 1964, stran 451). Čudi me, da Ottakring, to stalno čudovito vzpenjanje proti predalpskim gričem, s svojo posebno govorico, ni postal mesto umetnikov in literatov kot pariška četrt Montmartre, na katero malce spominja. Morda je paradoksalno, da je Slovenec Cankar vse do danes ostal značilen literarni predstavnik tega nenavadnega dunajskega sveta, četudi moramo omeniti, da se je v ottakrinškem delavskem okolju leta 1892 rodil problematični in obenem tragični nemško govoreči pesnik Jo-sef Weinheber. Nacionalsocialisti so ga odkrili kot "čudovitega mojstra" besede. Ker je bil, kot pravijo, "krvno" povezan s svojim "nemškim rodnim mestom", so ga izrabljali in črpali v propagandne namene. In vendar je v nekaterih pesmih v starem, danes že skoraj izumrlem ottakrinškem govoru odkril ostanke nekdanjega kmečkega Ottakringa, z njegovimi točilnicami in beznicami pod majhnimi vinogradi ob Dunajskem gozdu. Cankar v nasprotju z Weinheberjem opisuje Ottakring kot žalostno delavsko predmestje v stiski, večnacionalno, kot je še danes, ko tu dela in živi veliko Hrvatov, Turkov, Srbov. Usmerjeno je v prihodnost, ker mora priti do duhovnega in socialnega družbenega preporoda. V Ottakring vodijo številne slovenske sledi; omenim naj le slovito cerkev Sv. Duha slovenskega arhitekta Jožefa Plečnika, na Herbstgasse 82, v ulici, kjer spomladi čudovito cvetijo kostanjeva drevesa; asociacija: ta slika kostanja, ki raste tudi na gostilniških vrtovih, je v Cankarjevih besedilih najpogostejša. Vodijo tudi v gostilne in bezni-ce tega predmestja, kjer se je Cankar s svojimi prijatelji najpogosteje zadrževal, in celo v "VI-noteko pri 10-Marie", po kateri je eno svojih kratkih zgodb poimenoval samosvoj slovenski pisatelj Slavko Grum (1901-1949), ki je na Dunaju po prvi svetovni vojni študiral medicino. V dramatiki in prozi je ta dolgo časa zapostavljeni avtor pod vplivom psihoanalize Sigmunda Freuda "ekspresivno" in "ekspresionistično" izostril in povišal Cankarjeve literarne izjave, v katerih je ta pod vplivom takratnih neoromantičnih in simbolističnih tokov veliko pozornosti posvečal tudi skritemu delu človeške psihe. Grumova besedila, v katerih se ljudje skoraj zadušijo med deli svoje opreme, spominjajo na hude sanje. Dunajska pokrajina, njegove ceste in ljudje, sijaj in beda v času "ljubimkanja" in fin de siecla so vstopili tudi v Cankarjev literarni svet. Njegovi opisi vsebujejo že kar mestne načrte Dunaja, napisane seveda v slovenščini, ter plastične pripovedi o doživetjih s čustvenimi nagibi. Opisal ni le svojih opazovanj in doživetij z Dunaja, temveč tudi velemestne diagonale (ena takih je na primer že omenjena Thaliastrafie, ki vodi od roba Dunajskega gozda h krožni obvoznici Wienergiir-tel, obraze kočijažev v predmestju ter veličastni mestni vrvež v sredi; občutiti pa je mogoče tudi velik družbenopolitični spopad takratnega časa, spopad med centrom in revnimi predmestnimi območji. Cankar prikazuje različne eksistenčne možnosti takratnega Dunaja; človek je v njem lahko berač kot tudi bister socialist; lahko pa pripada tudi krogu bogatih, ki imajo v rokah oblast. Cankarjeva dunajska doživetja so poročila iz pekla temnih najemniških stanovanj in puščobe prašnih predmestnih ulic v obdobju nenavadno vplivnega krščansko-socialnega župana Karla Luegerja, "kralja Dunaja", kot ga imenuje Cankar (med drugim citira rek tega politika, znanega tudi po antisemitskih izjavah, o delavcih in o prvem maju: "Ljudje, ki gredo za prvi maj v Prater, so navadni lumpi."), zaradi česar so še danes zanimive in sodobne. Cankar v Ottakringu odkriva in podoživlja tudi podobe izkoriščanih, domovini odtujenih zaposlenih ali brezposelnih Čehov in Slovakov, v sebi razklanih ljudi, ki se ne morejo vključiti v nobeno družbeno skupino. To so bili nesrečni, pogosto zapiti ljudje, ki so obremenjeni s svojimi notranjimi strahovi blodili naokrog po tem licu (TA— 12. Načrt za spominsko ploščo Ivanu Cankarju je izdelal prof. Janez Suhadolc. velikem nepreglednem mestu. Zdenko Peter-silka ali pa ubogi "gospod Pavliček" so primeri neprilagodljivih ljudi z dežele, ki propadejo sredi "bogate civilizacije". Taka usoda jih ne doleti po lastni krivdi. Cankar odstira družbo, ki je za to odgovorna, razgalja strukturo nekega sveta, v katerem neprilagojeni sicer ostanejo "neomadeževani", vendar propadejo. Lahko vidimo, da teh dokumentov upora ne poživlja nobeno stalno ali sklenjeno dogajanje. To so črtice, vtisi, vzpodbude, prizori, tudi simboli neke more, vendar ponujajo možnost socialnega in predvsem etičnega preobrata, novega družbenopolitičnega in duhovnega življenja. Ko je Cankar leta 1899 prišel v Ottakring, je bilo to okrožje podobno "enkratni, velikanski delavnici". V proznem delu "Kako sem postal Socialist" piše, da je to okrožje "ne le trdnjava socialne demokracije, temvečje obenem tudi dom revščine in jetike" (glej tudi: PRED CILJEM, Celovec 1994, str. 30). Še bolj drastično pa nastopi npr. v črtici "Mirni": "V tej pokrajini nikoli ne posije nebeško sonce. Nad strehami se vije dim iz tovarn, in če greš vzdolž po ulici, ti pridejo saje na obraz... To predmestje je ena velika ječa, nihče ni v njej svoboden" (Ivan Cankar, PAVLIČKOVA KRONA, Celovec 1995, str. 7). Opustele ulice Ottakringa se povezujejo in prepletajo s spomini na ulice v njegovi slovenski domovini. Njegova temačna rojstna hiša na Vrhniki s staro delovno mizo njegovega očeta, ki je bil krojač, se pojavi kot predsoba v kasnejšem Cankarjevem delu "Moja Prenočišča", ki govori o pisateljevih bednih najemniških stanovanjih na Dunaju. Te zemljepisne koordinate, ulice in hiše ne označujejo le krajev in prostorov, temveč tudi pisateljeva notranja stanja, ki nihajo med upom in resignacijo, v oskrbi proletarske družine sredi izkoriščanega deprivilegiranega proletarskega okolja, kar pisatelj učinkovito sugerira in prikaže s poudarjanjem sivega, temnega, žalostnega in grozljivega v tem predmestju. Cankarjevi problemi, strah nemočnih spričo premočnih, problem osebnih napak in greha, so pričevanja literata, a tudi generacije, ki se ne uklanja več kontinuumu očetovskega sveta. Njegova literatura odkriva tudi nečloveškosti in samoprevare. Tako v pripovedi "Iz Ottakringa v Oberhollabrunn" opisuje, kako je nekoč, ko je imel denar, najel kočijo. "Iz temne noči" v Ot-takringu je s svojo nevesto odpotoval na deželo, iz predmestja na smrt bolnih, izobčenih delavk in delavcev, trpečih in bolnih ljudi, alkoholikov in samomorilcev čez floridsdorfski most v Kor-neuburg, Stockerau in Oberhollabrunn. To je bilo žalostno in ponesrečeno "poročno potovanje" nesrečnih mladih ljudi, neveščih življenja in ljubezni, ki sta naposled razvila svojevrsten mehanizem samouničenja. Tragična zgodba o osamljenih in bolnih ljudeh! Petdeset let po Cankarju poskušam iz svojega stanovanja v Ottakringu še enkrat rekonstruirati njegove poti. Peš romam čez Hernals k "Hiši usmiljenosti" v 18. dunajskem okrožju, Antoni-gasse, ki je obenem tudi tema znamenite istoimenske knjige HIŠA MARIJE POMOČNICE Zaradi take "svinjske literature" so ga slovenski kritiki ostro kritizirali. Niso razumeli njegovega moralnega upora zaradi žalostnih usod mladih protagonistk, še manj pa so razumeli včasih zelo skrivnostne oblike njegovih del, v katerih ljudi in svet sicer predstavlja realistično, a jih obenem s sredstvi poezije vrača na raven predlogičnega izvora. Cankar je bil priča številnim upanjem, a tudi zlomom. Trpljenje sveta je v tem pretirano občutljivem pesniku obudilo tragično povezanost s ponižanimi in razžaljenimi ljudmi. Njegove besede so še danes vir vznemirjenja ter hrana za vizije in sanjarjenja. (Predavanje na Akademiji Slovenskega znanstvenega inštituta Ivana Cankarja na Dunaju, 18. maja 2001). Lev Detela, rojen 1939, soizdajatelj literarne revije LOG, član Mednarodnega PEN kluba, avtor 38 knjig v slovenskem, nemškem in romunskem jeziku. (v starem nemškem prevodu iz leta 1930 je izšla še z naslovom "Das Haus zur barmherzi-gen Mutter Gottes"). V tem kratkem romanu o štirinajstih na smrt bolnih dekletih Cankar ponovno rekapitulira tisto, kar je v Ottakringu videl in sodoživel kot višek bede: prepire staršev, posilstvo, zapite očete, socialne stiske. Morda je bolnišnica dodatna metafora za Cankarjevo temeljno obupanost, za hudo trpljenje, tudi za obup zaradi nezadovoljstva s svojim značajem. 13. Gostišče "Pri deseti Mariji" na Ottakringer Strasse na Dunaju. Lev Detela literarische reminiszenzen an cankars ottakring Das, wasjetzt in der iippigen Wdrme des sonni-gen Ersten Mais geschieht, ist noch immer das echte Wien der Arbeiter, das proletarische Wien, das Wien von Ivan Cankar, vorgestellt von dem namhaften slowenischen Schriftsteller fiir uns und fiir die nachsten Generationen in seinen charakteristischen Kurzerzahlungen "V tujini" (In der Fremde), "Iz predmestja" (Aus der Vor-stadt), "Zdenko Petersilka" oder "Pavličkova krona" ("Pavličeks Krone). So beschrieb ich meine ersten Eindriicke am 1. Mai 1961 im besonderen Milieu des Wiener Bezirkes Ottakring, wohin ich mit meiner Frau Milena Merlak soeben gekommen war und wo ich in der kleinen proletarischen Wohnung in der Wichtelgasse Nummer 9 als Študent und angehender Schriftsteller dann fast fiinf Jahre geblieben bin (siehe S. 26 in meiner Publikation in der slowenischen Sprache, die 1999 in Ljubljana unter dem Titel EMIGRANT - Pregnanec med dvema svetovoma 1960-1990 erschienen ist). Ubrigens in bester Gesellschaft mit Ivan Cankar und seiner Lindauergasse, wo er zehn Jahre im Haus Nr. 26, 2. Stock, Tur 19, wohn-te und in seinem, von ihm liebenswiirdig-iro-nisch genannten "roten Kabinett" ("v rdečem kabinetu") mehrere vvichtige Werke schuf. Zwei Verbindungsvvege, die schmale graue, trostlose Friedrich-Kaiser-Gasse, oder die lange, wie mit einem Lineal gezogene, breite Thalia-strafie, die sogenannte Hauptader der Vorstadt, mit dem irgendwo in ihrer Nahe in die Erde versunkenen, im Beton gezahmten, zur Ganze zusammen mit seinen kleinen Zufliissen iiber-vvolbten Ottakringer Bach, fiihrten aus meiner grauen Betonhohle direkt zum Brunnenmarkt und zum Haus Cankars. Er kam im Jahre 1899 in diese Gegend zur Familie der Naherin Loffier und blieb hierbis 1909. Zu dieser Zeit, ab 1890, erfolgte die endgiiltige Bebauung entlang der Thaliastrafie. Die Wohn-bevolkerung erfuhr durch Zuzug der benotigten Arbeitskrafte in den letzten Jahrzehnten des 19. Jahrhunderts enorme Steigerung, die nur durch iiberhohte Verbauung ausgeglichen werden konnte. Auch die ehemaligen niedrigen Dorf-hauser hatten sich in den achtziger Jahren in drei- und mehrgeschossige Hauser verwandelt und ihre Wohnhofe zu Luft- und Lichtschachten verbildet. Die grofistadtische Mietshauskaserne wurde geboren. Es war die Zeit der Boden- und der Bauspekulanten. Im Jahre 1890 zahlte die Stadt 1,364.548 Eimvohner, im Jahre 1910 aber schon 2,031.498 (1916: 2,239.000) Eimvohner. Der 16. Bezirk entstand sozusagen in Cankars Zeit aus dem alten Ottakring am Bach unter den Hangen des Wienerwaldes und aus der Siedlung Neulerchenfeld - in der unmittelbaren Nahe der VVohnung von Ivan Cankar. Er hat in seinen in der breiten Offentlichkeit nicht besonders be-kannten WIENER SKIZZEN diesem Gesche-hen ein vvichtiges Dokument gesetzt. In meinem schon ervvahnten Buch EMIGRANT, aber auch in einigen anderen, teilweise auch in deutscher Sprache geschriebenen Texten, beschreibe ich diese Stadtgegend als eine verwunschene Welt, durch die ich, weit weg von meiner sloweni-schen Heimat, auf den oden, grauen nachtlichen Strafien irre, unter den alten, kranken Hausern, schwarz von Rufi, an schmutzigen, billigsten Vorstadtbeiseln vorbei. In der Fremde gehen. Gehen wie ein Fremder. Heimatlos entfremdet der Heimat, doch auch fremd den Machtalliiren der iibrigen Welt. Diese dissonante Lage ver-band mich immer wieder mit den Dissonanzen von Ivan Cankar, mit seiner Entfremdung, aus der letztlich die Solidaritat mit den gepeinigten, ausgebeuteten Mitmenschen und seine kritische Liebe zu seinen von engen Konventionen und kleinbiirgerlichen Machten beherrschten Slowe-nen wachst. Der slowenische Literaturwissen-schaftler Dušan Pirjevec vertrat die These, dafi gerade die Fremdheit, die Alienation der Kern aller literarischen Intentionen Ivan Cankars ist. Sie bildet das Spezifische dieses Schriftstellers und ist noch immer von aktueller Bedeutung (siehe: Dušan Pirjevec: Ivan Cankar in evropska literatura /I. C. und die europaische Literatur, Ljubljana 1964, Seite451). Ich wundere mich, dafi Ottakring, diese standi-ge wunderbare Steigerung gegen die Hiigel der Voralpen, mit ihrem besonderen Menschenidi-om, nicht die Stadt der Kiinstler und Literaten geworden ist, so wie das Pariser Viertel Mont-martre, an das sie ein bifichen erinnert. Vielleicht erscheint es paradox, dafi der Slowe-ne Cankar der charakteristischste literarische Vertreter dieser eigenartigen Wiener Welt bis heute geblieben ist, auch wenn wir erwahnen miissen, dafi im Ottakringer Arbeitermilieu im Jahre 1892 der problematische und zu-gleich tragische deutschsprachige Dichter Josef Weinheber geboren wurde. Er wurde durch die Nationalsozialisten als ein "wun-derbarer Meister" des Wortes entdeckt. Da er angeblich "blutbedingt" mit seiner "deutschen Vaterstadt" verbunden war, wurde er propa-gandistisch ausgenutzt und ausgezehrt. Und doch hat er in einigen Gedichten im alten, jetzt schon fast ausgestorbenen Ottakringer Sprach-idiom noch die Reste des ehemaligen bauerli-chen Ottakrings entdeckt, mit seinen Weinstu-ben und Beiseln unter den kleinen Weingarten beim Wienerwald. Cankars Ottakring ist im Gegensatz zu Weinhe-ber eine traurige, proletarische Vorstadt in der Not, multinational, wie auch jetzt, wo hier sehr viele Kroaten, Turken, Serben wohnen und ar-beiten, und doch zukunftsorientiert, weil es zur geistigen und sozialen Erneuerung der Gesell-schaft kommen muG. Viele slowenische Spuren fiihren nach Ottakring (ich erwahne nur die beriihmte Kirche des HI. Geistes in der Herbst-gasse 82 des slowenischen Architekten Josef Plečnik, auf der Strafie mit im Friihling prachtig bliihenden Kastanienbaumen; Assoziation: das haufigste Bild dieses auch Gasthausgarten-Bau-mes /slow. "kostanj"/in Cankars Texten). Auch in die Gasthauser und Beisel dieser Vorstadt, wo Cankar mit seinen Gesellschaften immer wie-der weilte. Sie fiihren sogar in das "Weinhaus zur 10-Marie", nach dem der eigenwillige slowe-nische Schriftsteller Slavko Grum (1901-1949), der in Wien nach dem Ersten VVeltkrieg die Medizin studierte, eine seiner Kurzgeschichten betitelt hat. In der Dramatik und in der Prosa hat dieser lange verkannte Autor Cankars literarische Aussagen, in denen dieser unter dem Einflufi der damaligen neuromantischen und symbolistischen Stromungen auch dem Verbor-genen in der menschlichen Psyche grofie Auf-merksamkeit widmete, "expressiv" und "expres-sionistisch" unter dem Einflufi der Psychoanaly-se von Siegmund Freud iiberspitzt und erhoht. Grums Texte, in denen die Menschen zwischen ihren Einrichtungsgegenstanden fast ersticken, erinnern an einen schweren Traum. Die Landschaft von Wien, seine Strafien und seine Menschen, sein Glanz und Elend in der Zeit der "Liebelei", in der Zeit des "Fin de siecle", sind auch in Cankars literarische Welt einge-gangen. Seine Schilderungen enthalten gerade-zu Stadtplane Wiens, natiirlich in slowenischer Sprache geschrieben, plastische Erlebnisberich-te mit emotioneller Veranlagung. Nicht nur Be-obachtungen und Erfahrungen aus Wien sind beschrieben, sondern auch die Grofistadtdiago-nalen (eine solche ist zum Beispiel die schon er-vvahnte Thaliastrafie, die vom Wienerwaldrand bis zum Giirtel fiihrt), die Gesichter der Kut-scher in der Vorstadt und das prachtige Cityge-wirr in der Mitte. Man spiirt aber auch die grofie gesellschaftspolitische Auseinandersetzung von damals, die Auseinandersetzung zwischen dem Zentrum und den armlichen Vorstadtregionen. Cankar zeigt verschiedene Existenzmoglichkei-ten im damaligen Wien; Bettler zu sein ist mog-lich, aber auch aufgeweckter Sozialist, ebenso wie es die Moglichkeit der Reichen gibt, die an der Macht sind. Cankars Wien-Erlebnisse sind Berichte aus der Hohle der dunklen Zinshauser und aus der Odnis der staubigen Vorstadtdurch-bruchstrafien in der Zeit des eigenartig mach-tigen christlich-sozialen Biirgermeisters Kari Lueger, des "Kdnigs von Wien", wie ihn Cankar nennt (er zitiert u.a. den Spruch auch fiir die antisemitischen Aussagen bekannten Politikers iiber die Arbeiter und den Ersten Mai: "Die Leu-te, die am ersten Mai in den Prater zieh n, sind lauter Lumpen!"), und auch das macht sie auch heute noch interessant und modern. Hier in Ottakring entdeckt und erlebt Cankar die ausgebeuteten, ihrer ehemaligen Heimat entfremdeten Gestalten der arbeitenden oder arbeitslosen Tschechen und Slowaken, die in sich selbst gespaltenen Figuren, die unfahig sind, sich in irgendeine Gruppe der Gesellschaft einzufugen. Diese Personen waren gescheiter-te Menschen, die sich oft dem Trunk ergaben und, von heimlichen Angsten gequalt, in die-ser groben uniibersichtlichen Stadt umherirr-ten. Zdenko Petersilka oder der arme "Herr Pavliček" sind solche zur Anpassung unfahige Menschen vom Land, die inmitten der "reichen Zivilisation" zugrunde gehen. Dieses Schicksal trifft sie unverschuldet. Cankar enthiillt die da-fiir verantwortliche Gesellschaft, die Struktur einer Welt, in der die UnangepaCten zwar "rein" bleiben, aber doch zugrunde gehen. Man sieht: keine durchgehende oder geschlos-sene Handlung belebt diese Dokumente der Emporung. Es sind Skizzen, Impressionen, Im-pulse, Szenen, auch Symbole eines Alptraums, doch mit der Moglichkeit einer sozialen und vor allem auch einer ethischen Wende, des neuen gesellschaftspolitischen und geistigen Lebens. Als Cankar im Jahre 1899 nach Ottakring kam, glich dieser Bezirk "einer einzigen riesigen Werkstatt". In der Prosa "Wie ich zum Sozialisten wurde" schreibt er, dafi dieser Bezirk ... "nicht nur eine Hochburg der Sozialdemo-kratie, sondern zugleich das Heim der Armut und der Schwindsucht (ist)" (siehe auch: Ivan Cankar, VOR DEM ZIEL, Klagenfurt 1994, S. 30). Und noch drastischer ist er z.B. in der Kurzprosa "Mimi": "In dieser Gegend scheint nie die himmlische Sonne. Uber den Dachern rankt Rauch aus Fabriken, und gehst du die Gasse entlang, fallt dir Rufi ins Gesicht... Diese Vorstadt ist ein riesiges Zuchthaus, nicht einen freien Menschen gibt es hier" (Ivan Cankar, PAVLlCEKS KRONE, Klagenfurt 1995, S. 7). Die oden Strafien in Ottakring verbinden und vermischen sich mit den Erinnerungen an die Strafšen in seiner slovvenischen Heimat. Sein dunkles Geburtshaus in Vrhnika/Oberlaibach mit dem alten Arbeitstisch seines Vaters, der Schneider war, ist ein Vorzimmer fiir ein spa-teres Stiick von Cankar, fiir "Meine Quartiere", namlich fiir Cankars armselige Mietzimmer in Wien. Diese geografischen Koordinaten, die Stralšen, Hauser, bezeichnen nicht nur die Orte und die Raume, sondern sind auch Zeichen der Inneren Zustande des Schriftstellers Cankar zwischen Hoffnung und Resignation in der Ob-hut einer proletarischen Familie und inmitten einer ausgebeuteten unterprivilegierten proletarischen Umgebung, was auch effektvoll mit der Betonung des Grauen, des Dunklen, des Trau-rigen oder des Schrecklichen in dieser Vorstadt suggeriert und demonstriert wird. Die Probleme Cankars, die Angst der Schwa-chen angesichts der Ubermachtigen, das Problem der personlichen Verfehlung und der Siinde, sind Zeugnisse eines Literaten, aber auch einer Generation, die sich dem Konti-nuum der vaterlichen Welt nicht mehr beugt. Cankars Literatur ist die Aufdeckung der Un- menschlichkeit und des Selbstbetruges. So be-schreibt er in der Erzahlung "Iz Ottakringa v Oberhollabrunn" (Aus Ottakring nach Ober-hollabrunn), wie er einmal, als er Geld hatte, eine Kutsche mietete. Er reiste "aus der dunk-len Nacht" in Ottakring mit seiner Braut auf das Land, aus der Vorstadt der tot-kranken, verstofienen Arbeiterinnen und Arbeiter, der Leidenden und der Elenden, der Alkoholiker und der Selbstmorder iiber die Floridsdor-fer Brucke nach Korneuburg, Stockerau und Oberhollabrunn. Es war eine traurige, mifilun-gene "Hochzeitsreise" der jungen Menschen im Ungliick, unpraktisch im Leben und in der Liebe, die zuletzt eine eigenartige Mechanik der Selbstzerstorung entwickelt hat. Eine tragische Geschichte iiber einsame und kranke Menschen! Fiinfzig Jahre nach Cankar versuche ich aus meiner Ottakringer Wohnung seine Wege und Pfade noch einmal zu rekon-struieren. Zu Fufi pilgere ich iiber Hernals zum "Haus der Barmherzigkeit" im 18. Wie-ner Bezirk, Antonigasse, das auch das Thema des beriihmten gleichnamigen Buches HIŠA MARIJE POMOČNICE ist (in der alten deut-schen Ubersetzung 1930 noch unter dem Titel "Das Haus zur barmherzigen Mutter Gottes" erschienen). In diesem kurzen Roman iiber vierzehn todkranke Madchen rekapituliert Cankar noch einmal das, was er in Ottakring als summa summarum einer elenden Welt ge-sehen oder miterlebt hat: den Streit der Eltern, die Vergevvaltigung, die trunksiichtigen Vater, die soziale Not. Vielleicht ist das Krankenhaus eine zusatzliche Metapher fiir Cankars grund-legende Verzweiflung, fiir das grofie Leiden, auch fiir die Verzweiflung wegen der unzu-langlichen eigenen Natur. Fiir diese s.g. "svinjska literatura" (schweinische Literatur) wurde er von der slowenischen Kritik heftig kritisiert. Sie hat seine moralische Emporung wegen der traurigen Schicksale der jungen Protagonistin-nen nicht verstanden, noch weniger aber die manchmal verschliisselte Form seiner Werke, in denen die Menschen und die Welt zwar rea-listisch dargestellt sind, aber zugleich mit den Mitteln der Poesie auf die Ebene des pra-logi-schen Ursprungs zuriickgestellt werden. Cankar war Zeuge vieler Hoffnungen, aber auch Zusammenbriiche, das Leiden der Welt erweck-te in ihm, dem hypersensiblen Dichter, eine tragische Verbundenheit mit den Erniedrigten und Beleidigten. Seine Worte sind noch heute die Quelle der Beunruhigung und die Nahrung fiir Visionen und Traumerei. (Vortrag anlafilich der Ivan-Cankar-Akademie des Slowenischen Wissenschaftlichen Instituts in Wien am 18. Mai2001). Lev Detela, geb. 1939, LOG-Mitherausgeber, Mitglied des Internationalen P.E.N. Clubs, Au-tor von 38 Biichern in slowenischer, deutscher und rumanischer Sprache. Alenka Auersperger ivan pri bratu karlu v sarajevu Pred sto leti v Bosni cenzurirana Cankarjeva črtica Krivica Ustvarjalno delo Ivana Cankarja jeseni leta 1909 so pogojevale nepričakovane okoliščine. Povezane so z vnetljivim ozračjem pred I. svetovno vojno v Bosni, s srčnim gostoljubjem Sarajeva in z bližino pisateljevega mlajšega brata Karla, ki je bil tam duhovnik.1 Poseben, med seboj vzročno povezan, je bil že Karlov in nato Ivanov odhod v Bosno. "Ti pojdeš torej v semenišče?" se je čudil Ivan deset let pred tem. Obljubil je, da mu ne bo prigovarjal in dodal: "Ako pa napraviš ta korak iz materijelnih ozirov - napravi ga! Jaz bi se raje obesil."2 Ivan je napovedal bratu mirno zavetišče, medtem ko je zase vedel, da tega zavetišča ne bo našel nikoli, čeravno je upal, da je stradanje za vselej pri kraju. Kako zelo se je zmotil! Kari je v poletnih mesecih leta 1901, potem ko je končal prvi letnik bogoslovja v Ljubljani, potoval v družbi župnika iz Horjula, nekdanjega vrhniškega kaplana Petra Bohinjca, po Bosni. V njej je videl misijonsko deželo. Spoznal je, da je tam še veliko poganstva ali kot se je sam izrazil "najuspešnejše naše misijonsko delo za neverne naše brate v Bosni bo pač to, da goreče molimo za nje in jih priporočamo vsemožni milosti Božji; naj bi jih ona razsvetlila in storila vsprejemljive za svete Kristusove nauke, koje zatajiti so bili z orožjem prisiljeni njihovi pradedje."3 To ali nagovarjanje šest let starejšega dr. Ivana Šariča, duhovnika in pesnika, ali morda res umik pred bratom, kar je sam navedel kot razlog, je pospešilo odločitev, da se je 1. oktobra 1901 vpisal v sarajevsko semenišče kot študent z najvišjimi ocenami iz prvega letnika ljubljanskega bogoslovja: Eminenter, eminenter in valde 14. Ivan Cankar (1876-1918). bene. Posebej je med njimi izstopala ocena eminenter z veliko začetnico iz teologije. Odličen, vzoren, izvrsten, ugleden.4 Že štiri dni kasneje ga Ivan odvrača od tega "otročjega koraka" in ga prosi, naj se vrne na Kranjsko: "S tem, da si odšel v Bosno, nisi koristil nikomur, sebi pa si škodoval. Ti praviš, da si nekako pobegnil pred mano, -da bi Te jaz ne oviral in da bi ljudje ne kazali nate zaradi mene. To so neresni in skoro nelepi vzroki!"5 I_S IT-JjO fru a^itr«, cAtuM st H A -Vi. ™ ■VKJ /Uf4 ' ~V >"7 23. Prva stran rokopisne zbirke Pesmi iz leta 1891 f bol i, t • /j / J°že Stanonik; druga vrsta: Janez Petrič, Marjan • . v . . . ,,„_.. T, , Markelj, Ignac Rotar, Stanko Markelj, Janez Šurca, Franc Malovrh, običajno nekaj nad 100 članov, kot ved- Franc Sajovic> Andrej Caserman, Anton Fefer, Franc Furlan, Pavel no SO imeli probleme Z nabavo sladkorja, Smrtnik, Janez Ceme, Jože Modrijan, Karol Verbič, Viktor Debevc, Ignac Grom, Janez Kenk; tretja vrsta: Ivan Osredkar, Miha Plestenjak, Stanko Grom, Anton Kenk, Franc Pečnik, Avgust Zeleznik enkrat je bil razdeljen prepozno, drugič 68. Jože Stanonik, Ana Markelj in Ignac Grom liko manjše število AŽ-družin razdelil otrokom, ki so postali samostojni čebelarji. Povprečna starost čebelarjev je bila okrog 50 let in ti so imeli v povprečju po 16 AŽ-panjev. Letine so bile zaradi slabega vremena v glavnem manj donosne, škodo pa jim je delal tudi medved. Tečaja za preglednike se je udeležilo 5 članov. Društvo je posedovalo 2 mikroskopa, hišico za opazovalni panj in tehtnico. Prirejali so piknike, udeležili so se proslave na Breznici v spomin na Antona Janšo, potem pa še na Dunaju, kjer je bil sklenjen dogovor z avstrijskimi čebelarji o sodelovanju.28 Odločili so se, da bodo postavili opazovalni panj k Češnjici nad postajo Verd in ga zavarovali pred medvedom. Velika suša je podaljšala brezpašno obdobje, ki je trajalo celo leto. Čebele so zelo omejile zaleganje. Primanjkovalo je tudi cvetnega prahu. Zato je bilo vzimljenih veliko starih čebel, ki so temu primerno odmirale. Odkrili pa so tudi kugo čebelje zalege. Poročila Zveze čebelarskih društev ta čas izražajo nejevoljo, ker je pomoč društev zvezi premajhna. Zato so načrtovali reorganizacijo čebelarskih družin oz. društev. Želeli so decentralizirati organizacijo, da bi se tako čebelarstvo lahko bolj vključilo v politično in gospodarsko življenje. Čebelarji bi na nivoju občinske zveze prirejali strokovno izobraževanje, predavanja, strokovne izlete, reševali ekonomska vprašanja. Za prodajo in nakup naj bi se povezali z obstoječimi kmetijskimi organizacijami ali na občinski ravni ustanavljali svoje zadruge. Prek svojih delegatov bi se občinske organizacije prostovoljno lahko po- vezale v republiško čebelarsko zvezo. Čebelarjem je treba dati več ugodnosti, zahtevati pa tudi več sodelovanja, več finančne pomoči. Nujno je uvesti dodatno strokovno izobraževanje za preglednike, kajti njihovo znanje je že zastarelo in tako ne bodo kos vsem čebeljim boleznim, ki se pojavljajo, ker je število veterinarskih inšpektorjev premajhno za učinkovit nadzor. Za posamezna področja bodo začeli izdajati posebne brošure. Priredili bodo tudi tečaj za vzrejo matic, vendar je problem dobiti kvalitetne predavatelje in poučne filme, zato bo tudi tečaj za predavatelje. Pri mlajših je potrebno krepiti interes za čebelarjenje. Ugotovili so, da Slovenija že dolgo ni več pomembna izvoznica matic-kranjic ali sivk. Problemi so tudi s pasišči, ker skoraj ni več ajde; je edino še gozdni med, ki pa ni primeren za zimsko krmo, zato je velika potreba po sladkorju.29 Na občni zbor leta 1980 je vrhniško čebelarsko društvo po pravilniku povabilo tudi Zvezo čebelarskih društev Slovenije, občinski veterinarski inšpektorat, kmetijsko zadrugo ... a "kot vedno ni bilo odziva".10 V poročilu o delu je bilo rečeno, da jih ponekod imenujejo tudi občinska čebelarska zveza, ker so organizirani na ravni občine. Vrhniška čebelarska družina je štela 107 čebelarjev s 1607 panji čebel; borovniška pa 27 čebelarjev in 382 AŽ-panjev. Bili so člani republiške čebelarske organizacije Zveze čebelarskih društev Slovenije v Ljubljani, kjer so imeli svojega delegata. Zveza je bila članica Saveza pčelarskih organizacij Jugoslavije v Beogradu. Vsi pa so bili del svetovne čebelarske organizacije Apimondija. Zaradi vedno več bolezni - v osemdesetih letih se je pojavila tudi varoza - so bili potrebni dodatni ukrepi. Tako je bilo treba pred odvozom na pašo izven občine imeti potrdilo o zdravju čebel. Včasih pa je bil onemogočen prevoz na pašo zato, ker je ravno na tistih področjih razsajala kakšna bolezen. Organizirali so tečaj za čebelarske preglednike in postavili opazovalno postajo za Široko mlako za gozdno medenje, ki so jo zavarovali pred medvedom. Dogovorili so se, da bodo podatki o tehtanju na vpogled v omarici, ki bo nameščena na čebelnjaku pri šoli. Nakupili so sadike medovitih rastlin. Frančiška Zalaznik je pripravila tečaj za peko medenih kruhkov, ki se ga je udeležilo 9 deldet. 69. Otvoritev Program dela je bil v devetdesetih letih podoben kot prej: prizadevanje za včlanitev še nevčlanjenih čebelarjev. Veliko pozornost so namenili možnim pojavom bolezni, skrbeli so za nakup najustreznejših zdravil, organizirali oddajo vzorcev zimskih mrtvic in iskali možnosti za nabavo sladkorja po ugodni ceni. Na srečo je kratkotrajna vojna poleti 1991 onemogočila prevoz na pašo. Z novo nastalimi mejami se je zelo zmanjšal obseg pasišč. Nekaj organizacijskih sprememb pa je prinesel tudi vstop v EU.31 Predsedniki in tajniki društva Furlan Franc (Markove), Verd, 1906-1919 Markelj Anton, Vrhnika, 1920-1921 Mihler Ivan, učitelj, Vrhnika, 1922-1924, 1930-1931 Vuk Slavko, učitelj, Vrhnika, 1925 Šifrer Milan, učitelj, Vrhnika, 1926-1927 Markelj Franc, Vrhnika, 1928-1929 Malavašič Vencelj, dimnikar, 1932-1935 Grom Ignac, mizar, Vrhnika, 1936-1939, 1964- 1966 Fefer Anton, Vrhnika, 1940-1945 Smrtnik Pavel, strojevodja, Vrhnika, 1946-1951 Japelj Matija, mizar, Vrhnika, 1952-1957 Grom Matija, železničar, Vrhnika, 1958-1962, 1967 Caserman Andrej, Stara Vrhnika, 1968-1979 Završnik Herman, 1980-1983 Slavko Keršmanc, 1984- šolskega čebelnjaka leta 1981 Blagajnik je bil med leti 1920-1946 Ivan Buh, v času med 1920-1934 pa tudi tajnik. Potem je tajniške posle prevzel Ivan Slavec, nasledil ga je Janez Ceme, za njim je prevzel Jože Stanonik in sedaj je tajnik Jože Tršar.32 Kaj pa podmladek? Včasih so se mladi bolj zanimali za čebelarjenje; nekaj časa je bilo to celo del učnega načrta v šoli. Kmalu po ustanovitvi čebelarske podružnice je Krajevni šolski svet sklenil, da na šolskem vrtu uredijo čebelnjak. Postavili so ga aprila 1911 in konec leta je bilo v njem 13 panjev. Čebele so kupili v Kranju. V šolskem vrtu so učence poučevali o sadjarstvu, zelenjadarstvu, cvetličarstvu (učitelj Štrekelj) in čebelarstvu (učitelj Schiffrer). Pouk se je nadaljeval tudi med prvo svetovno vojno. Število panjev se je povečalo na 21, od tega je bilo 11 AŽ in 6 ek-sportnih panjev ter 4 kranjiči.33 Zakaj so po letu 1917 prenehali s čebelarstvom, ni znano; se je pa kljub škodi, ki so jo v času obeh svetovnih vojn povzročili v šolskih prostorih naseljeni vojaki, čebelnjak ohranil. Tako je januarja 1960, ko so se v Pionirskem odredu OŠ Ivana Mraka na Vrhniki odločili, da bi spet poskusili čebelariti, stal na šolskem vrtu 50 let star čebelnjak. Na čebelarsko družino Vrhnika so naslovili prošnjo za nekaj rojev čebel in predvsem za poduk. Ker je tudi Zveza čebelarskih društev Slovenije spodbujala k sodelovanju z mladimi, so tako ustanovili čebelarski krožek. Vodil ga je Matija Grom, ki je to delo opravljal do smrti 1974. Potem gaje nadomestil Andrej Caserman. Število krožkarjev je nihalo. Včasih ni bilo nobenega člana, drugič se jih je nekaj prijavilo, a so se vmes premislili. Leta 1977 pa so se celo udeležili tekmovanja v Celju in dobili pohvalo. Od leta 1980 je prevzel oskrbo čebel Jože Stanonik ob pomoči Matije Japlja. Postavili so nov čebelnjak, 8 novih AŽ-panjev, 3 se-demsatarje in 3 petsatarje, uredili okolico, dobili predavatelja za teoretični pouk Antona Varška in priskrbeli literaturo za čebelarje začetnike.34 Vendar pa med šolarji ni bilo pričakovanega zanimanja in zato služi danes čebelnjak povsem drugim namenom. Čebelarjenje danes Borovniški čebelarji so šli na svoje in ustanovili Čebelarsko društvo Borovnica, ki je uspešno. Tudi na Vrhniki se ni bati za prihodnost čebelarstva. Čeprav ima mladina danes drugačne interese, pa šteje Čebelarsko društvo Vrhnika 93 čebelarjev, kar je na število prebivalstva precej več, kot je republiško povprečje. Imajo 1949 čebeljih družin. Tradicijo znanih vrhniških izdelovalcev panjev, kot sta bila Japelj in Grom, nadaljujeta mizarstvo Krže in čebelarsko podjetje Apis M&D. Ob stoletnici pa je Čebelarska zveza Slovenije podelila vrhniškemu društvu najvišje odlikovanje zveze, in sicer priznanje Antona Janše I. reda. To je nagrada za vztrajnost in pomemben prispevek na področju čebelarstva. Opombe: 1. Tatjana Oblak Milčinski, Svi šle wakapavat turšca na mah: pripovedi z jugozahodnega dela Ljubljanskega barja, KG, Ljubljana 2006, str. 162 (pripoved ge. Frančiške Zalaznik). 2. Moč medu, Ljubljana 1984, Stane Mihelič, Čebele in čebelji proizvodi v preteklosti, str. 5. 3. Prav tam, str. 21. 4. Jernej Černe, Umno čebelarstvo, 1895 itd. 5. Franc Jager, roj. v Bistri (1861-1941), duhovnik, agronom in profesor čebelarstva na državni univerzi v Minneapolisu v ZDA, Vrhniški razgledi 4, str. 126. 6. Arhiv Republike Slovenija (AS), Deželni zbor in odbor, šk. 906, št. 3202. 7. Slovenski čebelar III, Ljubljana 1900,1899. 8. Slovenski čebelar 5, Ljubljana 1967, str. 157. 9. Prav tam, str. 159. 10. 5 AS, Banska uprava, upravni oddelek, pravila društev, kartoteka 9736. 11. Arhiv Čebelarskega društva Vrhnika (ČDV), osnutki za objave v Slovenskem čebelarju. 12. AS, Deželni zbor in odbor, šk. 906/5148. 13. Glej opombo 1. 14. ČDV, zapisniki sestankov 1920-1948. 15. ČDV, dopis ČD Beltinci. 16. Franc Lakmayer (1863-1946), duhovnik, čebelar, avtor knjige Umni čebelar, po upokojitvi od leta 1934 živel na Vrhniki. 17. ČDV, dopis ČD Ljubljana. 18. Glej opombo 14, okrožnica 21. 12. 1945. 19. ČDV, poročilo ob 60-letnici čebelarske organizacije. 20. ČDV, seznami prevažalcev čebel. 21. ČDV, zapisniki sestankov 1946. 22. ČDV, poročilo ob 85-letnici društva, 3. 3. 1991. 23. ČDV, zapisnik seje čebelarskega odbora 12. 7. 1955. 24. Od čebele do medu, Ljubljana, KG, 1998, str. 20. 25. ČDV, poročilo preglednikov čebeljih družin, 15.12. 1963. 26. ČDV, zapisnik ustanovnega občnega zbora ČDV, 11. 4. 1965. 27. ČDV, pravila ČDV. 28. ČDV, zapisniki sej društva 1970-. 29. ČDV, letno poročilo o delu ZČDS 1975-1976. 30. ČDV, zapisniki občnega zbora ČDV, 1980-. 31. ČDV, zapisniki 1990-. 32. ČDV, ob 80-letnici čebelarske organizacije na Vrhniki. 33. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Kronika OŠ Ivana Mraka, št. 1. 34. ČDV, čebelarski krožki v šolah. Francka Zalaznik1 24 panjev za doto Spomini 70. Družina čebelarja Franca Marklja. Druga v drugi vrsti Moj stari oče Franc Markelj (roj. 1857) se je z ženo Ivano, roj. Mohorič, in s tremi otroki: Antonom, Francem in Štefanom, preselil na Vrhniko iz Železnikov. To je bilo konec 19. ali v začetku 20. stoletja; točnega leta ne vemo. Povabil jih je stric, verjetno sorodnik stare matere, ki je delal pri slikarju Simonu Ogrinu. Na Vrhniki je bilo lažje priti do zaslužka, saj je bilo tu več tovarn, opekarn in usnjarn. Stanovanje so dobili na Stari cesti pri Brglezu (Široku) zraven Polanca, nasproti Šinkovca. Moj oče Franc, to je drugi otrok, roj. leta 1885, se je po končani šoli izučil za čevljarja. Po letu 1910 seje začel baviti s fotografijo. Kje seje učil, ne vem, menda pri Francu Kuncu na Wolfo-vi ulici v Ljubljani. Fotografiral je ob nedeljah, leve stoji Francka Markelj Zalaznik. tako da je hodil od vasi do vasi (fotografija Logatca). Trgovec iz Ljubljane Martin Peteline ga je nagovoril, naj prodaja Singer šivalne stroje, ko je hodil fotografirat. Tako je spoznal mojo mamo Ano Fefer iz Kamnika pod Krimom. Bila je šivilja. Prodajala je v majhnem lokalčku pri Jernejčiču na Vrhniki. Njen oče je bil s Sv. Treh Kraljev. Leta 1914 sta se poročila. Še isto leto je bil poklican v vojsko. Bil je ujet in poslan v Sibirijo. Od tam se je vrnil leta 1920. Stari oče je iz Železnikov prinesel nekaj kranjičev, tako je tudi na Vrhniki čebelaril. Moj oče je nadaljeval s to družinsko tradicijo. Bilje med ustanovitelji vrhniškega Čebelarskega društva leta 1906. Po njegovem odhodu v vojsko je mama sama čebelarila z desetimi panji. Čebelarjenja 71. Francka Zalaznik oblikuje "vrhniške" srčke. je bila vajena, saj so že doma imeli čebele. Ona in drugi so čebele vozili na pašo v Stari maln. Stricu Tonetu je nekoč rekla, da čebele nosijo. On je to preslišal. Ko pa je čez teden dni pripravljala posodo in povedala, da gre trčat, je bil presenečen. Bila je dobra letina. Tudi stric Štefan je imel čebele. Ko se je oče leta 1920 vrnil iz ujetništva iz Sibirije, je imela mama 20 panjev in precej pridelanega medu. Oče je videl, da s fotografiranjem ni dohodka, zato se je oprijel čebel. Tako je v naslednjih letih malo fotografiral. Markljevi so pod skupnim imenom "Bratje Markelj" prodajali med in satnice. Leta 1921 so oglašali svoje izdelke v Slovenskem čebelarju. Prodajali niso samo v Sloveniji, ampak tudi v Bosni. Leta 1923 so dobili priznanje iz Sarajeva. Diplomo sedaj hrani brat Marjan, stanujoč na Petkovškovi cesti 4. Leta 1905 so za mlekarno parcelirali zemljišče za gradnjo hiš. Tu je v naslednjih letih zrasla Nova vas. Tudi stari oče je dobil parcelo. Zaposlen je bil na Lenarčičevi žagi v kotu Močilnika. Sedaj te žage ni več. S sinovi je pričel zidati hišo. Ko je bila hiša zgrajena, je stari oče dobil dovoljenje za "branjarijo" v tej hiši (Vrhnika, štev. 389) in stara mama je prodajala. Stanovali smo v zgornjem delu hiše, kjer sem prišla na svet aprila leta 1921 kot drugorojenka. V hiši je stanoval še stric Tone z družino in stric Štefan, ki je bil še samski. 72. Ujetniki v Sibiriji v I. svetovni vojni. Levo stoji Franc Markelj, poleg njega sedi Anton Turk. 73. Mitralješko gnezdo. Razglednica, ki sojo vojaki pošiljali s fronte. Založil F. Markelj, Vrhnika 1915. Iz otroških let se spominjam naslednjega dogodka. Po mleko smo hodili na Mirke k Šuštarjevim in k Ma-slarjevim. Nekoč sem šla po mleko sama. Nazaj grede sem padla in ga polila. Zato sem jokala. Srečala me je Kovačeva stara mama in me vprašala, zakaj jočem. Povedala sem ji, kaj se mi je .., . ■ , 74. Boj z zmajem na panjski končnici, zgodilo in da bom sedaj doma tepena. Prinesla mi ga je v pollitrškem panje, ki jih je kupil pri njem v Ilirski Bistrici, železnem lončku, ga nalila v mojo kanglico in Kasneje pa jih je izdeloval tudi Jože Rihar v Ver-me potolažila. du. Nekaj je imel tudi amerikanarjev. Ko je bil pri nas na poti tretji otrok (Franc, roj. avgusta 1922), smo se preselili k Šimnu v istem naselju. Tam smo stanovali tri leta v skupnem gospodinjstvu z Ivano Nagode (roj. 1884), ki je bila babica. Naša družina se je povečala. Povečevalo pa seje tudi naše čebelarstvo. Morali smo iskati večje stanovanje. Mama ga je dobila pri Tavčarjevih na Novi cesti, št. 42, kjer je bil prek dvorišča še velik hlev. Tam smo lahko uredili delavnico. Gospodinja je bila vdova. Živela je pri drugem možu. Tu je imela le majhno sobico, v kateri je bivala, ko je obiskovala svojo hčer. Takrat je na Vrhniki iskal zaposlitev Janez Starman, mizar iz Hotavelj. Domačini so ga napotili k nam. Ata ga je z veseljem sprejel. Pri nas je ostal do leta 1933. Oče je vzrejal matice in jih razpošiljal po pošti v posebnih škatlicah. Bil je povezan z Mihaelom Ambrožičem, ki je pisal knjige o čebelah. Ata je bral knjige in se izpopolnjeval v čebelarstvu. Od tedaj imamo doma tudi knjigo Umno čebelarstvo, avtorja Jerneja Černeta, izleta 1895, in dve knjigi župnika in čebelarja v Šentjoštu Franca Lakmayerja iz let 1907 in 1908. Največ je uporabljal Žnidaršičeve (Anton Žnidaršič) Leta 1926 je bila zelo dobra letina medu. Imeli smo čebele tudi v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu. Tam je bila to leto velika povodenj. Voda je odnesla most, čebelnjak je zdržal. Mokra so bila le spodnja žrela. Leta 1928 je prišel na Vrhniko gospod Doktorič; za Švico je kupoval med. Naložili so cel vagon. Ata je takrat dobil za med 20.000 dinarjev. Odločil se je, da kupi od Špeharja "Babji grad", to je hišo z vrtom in svetom na Petkovškovi ul. 4 za 91.000 dinarjev. Dobil je posojilo 70.000 dinarjev in kupil. Odločiti se za nakup hiše je bil velik podvig. Špeharjev "Babji grad" je bila stavba, v kateri so po prvi svetovni vojni živele vdove z otroki, ki so hodile delat k Špeharju. Preselili smo se leta 1929. Najeli smo zidarskega mojstra Gašperja Petkovška, da je naredil poleg še hlev. Kupili smo konja - najprej v španoviji - in obdelovali svet, kolikor smo ga imeli. Takrat smo veliko čebelarili. Stric Tone, očetov brat, pa je tudi vozil sir iz vrhniške mlekarne v Ljubljano. Konja, ki smo ga imeli v španoviji, je odkupil. Kupili smo drugega in nabavili tudi voz ali diro za prevoz čebel na pašo. Dira je bil posebno vzmeten voz s platojem, zato se med prevozom ni preveč tresel. Nanj smo naložili panje. 75. Podlipa, razglednica, založil F. Markelj. Leta 1928 je imel oče 250 panjev. V Gorskem Kotarju je imel čebele skupaj z Jeršinovičevim Maticem. Ker v jeseni ni iztočil vsega medu, ni dokrmljeval. Imel je nesrečo, da mu je pomrlo 200 panjev. Ko sem bila stara 14 let, sem že pomagala pri čebelarjenju. Ometala sem sate, pazila panje za zimo. Ko sva bila z bratom otroka, sva največkrat prodajala med. Spominjam se, da sva nekoč v snegu peljala 50-kilogramsko posodo medu na staro postajo, pa je skladiščnik rekel: "Kaj pa pošiljajo ta dva otroka!" Dva možakarja sta morala pomagati, da sta jo dvignila na rampo. Med smo pošiljali tudi v Švico. Drugače pa smo ga prodajali na Gorenjsko. Ko sem še hodila v šolo, so mi doma napolnili 20-kilogramsko posodo. Z njo sem šla na vlak do Ljubljane, potem do Jesenic, kjer je bila blizu postaje trgovina, kamor sem nesla med. V Rovtah je Antonija Cvetko naročila 15 kilogramov medu. Pa so poslali mene s kolesom in posodo na hrbtu v Rovte. Veliko sem prekolesari-la. Nekoč sem na kolesu celo zaspala. V šoli sem se dobro učila. Vse me je zanimalo. Še danes se spominjam, kako smo šli v 7. razredu gledat, kako je arheolog Šmid izkopaval rimsko naselbino ob Ljubljanici na Dolenjih njivah blizu Kotnikove opekarne. Fantje so govorili o loncu novcev, ki naj bi jih tam našli. Jaz jih nisem videla. V naši družini je bilo veliko otrok. Hrano smo pridelovali doma. Najboljše, kar smo pridelali, so starši prodali, da so plačali davek. Imeli smo tudi kravo. Svet smo jemali v najem. Jerina Majk je pred cerkvijo v nedeljo po maši razglašal pomembne novice in tudi oglase, kje bo licitacija za oddajo sveta v najem za tisto leto. Oče seje udeleževal licitacij. Tako smo pridobili svet za obdelavo. Špeharjevi so oddajali v najem celo Hruševico! Ko smo bili v svoji hiši z velikim vrtom in sadnim drevjem, smo sadje sušili za zimo in tudi svežega smo porabili doma. Starman, ki je živel pri nas, nam je z avtomobilčkom, ki je imel zadaj zaboj za sadje, pripeljal gambovce. Otroci smo planili nanje. Pa nas je mama takoj napodila: "To ni za zdaj, to bo za zimo." Čebele smo vozili na pašo najprej okrog Vrhnike in na Ižansko. S konjem smo na diri peljali do 15 panjev. Paša je bila tudi v Kamniku pri Pre-serju, v Martinjaku pri Cerknici, pa na Rakeku in Hotedršici. Potem pa smo se odločili za pašo v Prekmurju in Veržeju, kamor smo jih vozili z vlakom. Kolikor ni bilo domačih konj dovolj za prevoz na vlak, smo najeli še druge voznike. Prišli so tudi z Vrhnike. Nakladali smo na Rakeku, če so bile čebele prej tam na paši. Na vagon smo nalagali po številkah označene panje, da so bili potem tudi tako razloženi. Eden je moral s čebelami. Tovor so odpeljali zvečer ob 10. uri. Z njim je šel oče. Mama in midva z bratom smo šli nato z vlakom v Logatec in od tam peš v Hotedršico, da smo pripravili za prevoz čebele, ki smo jih imeli tam na paši. Tja sta bila naročena Podlipa pri Vrhniki zjutraj ob 5.uri dva furmana s konji. Zvečer smo čebele zaprli, potem pa jih zjutraj naložili in odpeljali na Vrhniko, kjer smo jih odmašili. Tako so počakale do večera, ko smo jih naložili na vlak in odpeljali v Prekmurje. Naših čebel je bilo tudi za tri vagone. Okoli leta 1928jeata kupil v Ljubljani tovornjaček za prevoz čebel. Na mitnici so ga posadili nanj, mu razložili, kako naj ga upravlja in ga pognali. Srečno se je pripeljal na Vrhniko. Avto je vozil nato stric Tone Fefer, mamin brat, ki je takrat stanoval pri nas. Ko se je starejša sestra Tinka leta 1938 omožila, ji je oče podaril na vrtu svet, da si je začela zidati hišo. Oče je vsakemu otroku dal za doto 24 opremljenih panjev z vsem, kar je potrebno, in kadar je potreboval, še 200 kg medu. Potem se je moral vsak osamosvojiti. Hodili pa smo še spraševat očeta, če česa nismo vedeli. Meni je oče dal čebele v Stajah. Na pašo sem jih odpeljala v Potok, to je še naprej od Šentjošta. Ko sem šla avgusta 1942 k čebelam, sem naletela na požgano kmetijo. Ostala je stara ženska z dojenčkom, ki mi je povedala, da so prišli VKHNIK.V rs. J^ ^ i ' i »s. 76., 77., 78. Razglednici Logatec in Žiri, založil F. Markelj. Razglednica Vrhnika, fotografiral in založil T.(!) Markelj. ponoči in zažgali. Vzeli so moža in ženo, to je domačo hčer, njeno sestro, nekega delavca, ki je delal pri njih, in pastirja. Pet hkrati! Še iz bajte proti Laurovcu - od tam je bil doma mamin oče - so vzeli gospodarja. Pobili so vse hkrati nad Žažarjem. Ko sem se leta 1946 preselila k Ipavcu, sem dobila za doto še 200 kg medu. Štirn mi ga je prepeljal v Ljubljano. Na Vidovdanski cesti je bil svečar, slaščičar. Vskladiščil mi je "kangle". Nato pa sem se vozila v Ljubljano. S kolesom sem vsepovsod razvažala med, celo na Dolenjsko, Vič, v Moste, na Jesenice. Najprej tja, kjer je ata že prej dajal med, pa tudi k novim strankam. Nesla sem jim samo po dva kilograma, če so tako želeli. Tako sem dobila 35.000 dinarjev. Kupili smo konje. Konja sta stala 33.000 dinarjev. Ostala sta mi še dva "jurja". Ni se lahko prodajalo. Starši so nas naučili delati. Hvaležni smo jim, da nam niso "ribe dali, ampak so nas naučili loviti". Oče je čebelaril do 84. leta. Z mamo sta s čebelami preživljala 10-člansko družino! Ko smo dekleta nekoliko odrastla - Tinca je bila stara 16 let, jaz pa sem še hodila v šolo - je oče pripeljal sorodnico Globočnikovo iz Cerkelj, da nam je pokazala, kako se dela medenjake. Pri nas je bila več dni in nas učila. Nama s Francetom so dali košček testa, da jim nisva bila v napoto in sva delala po svoje. Starejši otroci so se pa učili. Mene takrat to ni zanimalo. Ko pa so bili izdelki v shrambi, sem jih hodila ogle- dovat. Zvezda je imela vsak "rogelj" drugačen, sem natančno ugotovila. Delali so fajfe, zajčke z ušesi, repkom in nogicami, večje in manjše srčke. Potem smo s prodajo teh izdelkov še malo dodatno zaslužili. S peko so začeli že z namenom, da bi med bolje vnovčili. Doma smo nato v novembru napekli parkeljne, miklavže, srčke. V glavnem je bilo za miklavža, manj za novo leto, veliko noč, za žegnanja in sejme. Pečeni medenjaki so bili shranjeni v škatlah. Midva s Francem sva po šoli sedla na kolesi in prodajala po vaseh. Prodajala sva ljudem: v Borovnici, Preserju, na Jezeru, v Bevkah, Blatni Brezovici, Drenovem Griču, Ligojni, Podlipi. Veliko srce je stalo 10 dinarjev, malo pa 1 dinar, kolikor je stal tudi hlebček kruha. Sedaj še vedno pečem. Pečem tudi dražgoške kruhke, ki so ročno izdelani in namenjeni kot spominki. Vendar pri svojih letih ne morem narediti prav veliko. Medeni kruhki so iz skoraj zavretega medu, najboljše ržene moke, malo cimeta, nageljnovih žbic, malo sode bikarbone in malo popra. Vse to se zgnete in nato oblikuje. Iz 30 dkg medu in ostalega je dela za sedem ur, to je za 12 do 15 srčkov. Včasih smo pekli v peči; potem, ko je mama spekla kruh, smo v peč porinili "lame". Sedaj pečem na elektriko, kar je bolj pripravno. Opombe: 1. Francka Zalaznik, roj. Markelj, po domače Ipavčeva mama, Vrhnika, Stara cesta 36. Po njenem pripovedovanju zapisal Franci Dovč, septembra 2006. Olga Pivk topovi so začeli pokati in silno grmenje se je slišalo do vrhnike Vrhnika v prvi svetovni vojni 79. Skupina vojakov pred vrhniško osnovno šolo Evropa je bila na začetku 20. stoletja razdeljena na dva vojaško-politična bloka: na eni strani so bile Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija ter na drugi Anglija, Francija in Rusija. To je bil tudi čas, ko je bila kolonialna razdelitev sveta v glavnem zaključena, pri čemer je glavni delež ozemelj pripadel zadnjim trem državam. Nemčija in Italija sta dobili le manjši del, Avstro-Ogrska pa sploh nič. Zato si je prizadevala, da bi se lahko razširila vsaj proti JV, na Balkan. Pri tem jo je podpirala Nemčija, proti pa so bile Anglija, Francija in Rusija, ki so zato podpirale nerazvite balkanske dežele. Ko je Avstro-Ogrska 1908 priključila Bosno, so se še poslabšali odnosi s Srbijo. Nemčija, ki je postajala industrijsko in vojaško vedno močnejša, je imela tudi vedno večje ambicije po novih ozemljih. Nasprotja med imperialističnimi državami so dosegle višek in velesile so bile pripravljene stopiti v boj za novo delitev sveta.1 Povod za vojno je bil uboj avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. 6. 1914 v Sarajevu, na vojaških manevrih, naperjenih proti Srbiji. Dunaj je Srbiji postavil težke pogoje, ki jih seveda ni hotela sprejeti. Tako je Avstro-Ogrska 28. 7. 1914 napovedala Srbiji vojno. Nekaj dni kasneje je Nemčija napovedala vojno Rusiji in Franciji in se nato znašla tudi v vojni z Anglijo. Tako se je začela prva svetovna vojna, ki se je proti vsem pričakovanjem vlekla štiri leta. Skupaj z Nemčijo je proti Rusiji nastopila tudi Avstro-Ogrska. Boji so potekali z zelo spremenljivo srečo. Na srbski fronti so Avstrijci doživeli najprej vrsto porazov. Šele jeseni 1915, ko so jim 80. Evropa ob začetku 1. svetovne vojne in glavna bojišča prišle na pomoč nemške čete in so Bolgari brez vojne napovedi napadli svojo sosedo, je bilo Srbijo mogoče zasesti. Večina Slovencev se je bojevala v avstro-ogrski armadi. Slovensko ozemlje je glede vojaških vprašanj spadalo v 3. graški korpus. Kranjci so služili predvsem v naslednjih enotah: 17. pehotni polk je bil iz Ljubljane poslan najprej v Galicijo, kjer je utrpel velike izgube. Preživele so nato poslali na soško fronto, bojevali pa so se tudi na Tirolskem. 2. gorski strelski polk je bil najprej ustanovljen kot 27. domobranski pehotni polk, kot gorska enota je bil opremljen leta 1911. Tu so bili: Ljubljančani, Gorenjci, Dolenjci in Notranjci, ki so šli podobno pot - najprej v Galicijo in nato na soško fronto. Skoraj povsem slovenska sta bila ljubljanski 27. črnovojniški polk, kjer so bili predvsem starejši in manj sposobni vojaki, ter ljubljanski 7. topniški polk. Precej Slovencev je bilo tudi v 7. lovskem bataljonu in tržaškem 20. lovskem bataljonu. Naši vojaki pa so se bojevali tudi na belgijsko-francoskem, turškem, romunskem in balkanskem bojišču.2 Tudi Vrhnika je sodelovala v teh dogodkih. 2. julija seje na Verdu ustavil dvorni vlak z umorjenima prestolonaslednikom in njegovo ženo. Učenci z učiteljstvom so se od njiju poslovili z molitvijo. Vojnim napovedim je sledila splošna mobilizacija. V šolski kroniki lahko preberemo: "In začela seje vojska. V noči od sv. Jakoba na sv. Ano se je začelo nemirno vrvenje po trgu. Junaški očetje in sinovi so kmalu odkorakali, vsa Vrhnika je bila v zastavah. Na domačem kolodvoru pa so stiskali roke, poljubljali in objemali svojce, ki so se s solznimi očmi od njih poslavljali. Trg je dobil vojaško lice." V šoli seje nastanil 7. lovski bataljon, v pivovarni 20. bataljon. Od časa do časa je na bojišče veselo in vriskajoč odkorakala pehotna četa. 18. maja so odšli zadnji lovci. Šolske prostore so tedaj zasedli vojaški delavci, ki so uredili za šolo kuhinjo, v razredih spalnice, v kleteh pa ječo. V vojaško kuhinjo so revni otroci hodili z lončki po hrano. 23. junija so se v šolskem poslopju nastanili: deželni napadalni etapni bataljon, etapna štacijska komanda in urad vojne policije, ki se je kasneje preselil na pošto. Pri Lenarčiču se je nastanilo poveljstvo pratežne štacije.3 Soška fronta V maju 1915 se je začela vojna tudi na slovenskih tleh. Italiji je v londonskem sporazumu antanta (vojaška zveza Anglije, Francije in Rusije) obljubila za sodelovanje na njeni strani Slovensko primorje z Istro in velik del Dalmacije, kolonije v Afriki itd. Ta je zato pustila na cedilu svoje dotedanje zaveznike in napovedala vojno Avstro-Ogrski. Tako je nastala nova fronta na Soči, ki je imela najprej za posledico množico beguncev. Prebivalci kraških in obsoških vasi so morali zapustiti svoje domove in se preseliti v notranjost, kjer so se nastanili pri sorodnikih ali pa so vojno preživeli v begunskih taboriščih.4 81. Odhod vojakov na fronto z želežniške postaje na Vrhniki Obrambo je prevzela avstro-ogrska 5. armada pod vodstvom generala Borojeviča. Med majem 1915 in oktobrom 1917 je potekalo 12 soških bitk, ki so zahtevale ok. 187.000 mrtvih, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Prvih enajst ofenziv so začeli Italijani, vendar jim niso prinesle velikih uspehov. Avgusta 1916 jim je uspelo zasesti Gorico. Zadnjo ofenzivo je začela avstro-ogrska vojska. Z nemško pomočjo so oktobra 1917 potisnili Italijane v Furlansko nižino do reke Piave. Prva svetovna vojna je bila t. i. pozicijska vojna, vojna strelskih jarkov in ustaljenih front. Vojaški strategi so sicer načrtovali manevrsko (premično) vojno, v kateri naj bo strelski jarek le obrambni element. Toda izkazalo se je, da so strelski jarki, ojačani z bodečo žico in topništvom, učinkovitejši od napadov konjenice in pehote v spremstvu topniškega obstreljevanja. Tako sta nastala dva sistema strelskih jarkov, dva nasproti si stoječa obrambna sistema. Strelski jarki so bili labirint poveljniških mest, skladišč hrane in materiala, postaj prve pomoči, kuhinj, topov in drugega orožja, globokih zaklonišč, strelskih lin, razširjenih mest za metanje ročnih granat, opazovalnic itd. Tam so vojaki živeli, se bojevali, trpeli in umirali. Z zunanjim svetom so bili v stiku s propagando, razglednicami, pismi in dopisnicami. Bitke so potekale tako, da so najprej začeli streljati s topovi, kar je lahko trajalo po več ur ali tudi dni, nato je sledil napad pehote. Če se je prebila do jarkov in je ni zavrnil nasprotni topovski ogenj, je prišlo do bojev na nož. Izgube so bile ogromne. Novost v bojevanju so predstavljala letala in tanki. Za bojevanje v jarkih pa so izumili nova orožja, bojne pline. Avstrijska vojska jih 82. Cesarja Viljem in Karel z Borojevičem na soški fronti je prvič uporabila na soški fronti junija 1916. "Posebna enota, ki je prevzela nemške izkušnje, je pripravila za napad plinske jeklenke, napolnjene s klorom. Ob samem napadu so iz jeklenk skozi svinčene cevi plin usmerili in spustili proti sovražnikovim položajem. Tako so pomorili italijansko pehoto. Vojaki so umrli brez plinskih mask, saj jih sploh niso imeli. Tudi na avstrijski strani so le posebne enote, ki so ob samem napadu sodelovale in so bile v tem primeru najbolj ogrožene, imele plinske maske."5 Kako je Vrhnika občutila vstop Italije v vojno, poroča kronist: "Topovi so začeli pokati in silno grmenje se je slišalo do Vrhnike, Ljubljane, menda skoraj povsod po Kranjskem. Cesta je bila vsak dan bolj živahna, avtomobili, navadni in tovorni, so drdrali in ropotali po njej, po štirje, enkrat celo deset drug za drugim z verigami zvezani, kakor da bi vozil tovorni vlak po cesti. Traina je bilo največ videti, imel je majhne vozove in lepe konje, ki so prevažali razno blago. Vojaški šotor so imeli na Lenarčičevem travniku nedaleč od "Kavarne". Tu so bili pozneje pionirji z njihovimi železnimi čolni. Nad kavarno - gostilno pri Črnem orlu - kjer je bila prej čitalniška plesna dvorana, je bila bolnica za ranjence; tržani so posodili postelje. Zanimiva je bila velika množina vojaških kolesarjev, ki se je peljala v rednih vrstah po cesarski cesti. Kmalu potem se je počasi pomikala velikanska čreda goved z vojaki pastirji ... Vsak dan kaj drugega ... Kaj pa to? Proti Ljubljani se pelje avto, v njem se pelje lepo oblečen gospod, na levi in desni sedita dva vojaka z nasajenim bajonetom. Ta človek je "špijon", so šepetali ,.."6 Vojaki, begunci, vojni ujetniki Bojev v notranjosti sicer ni bilo, se je pa čutil vpliv vojne na vseh področjih. Tako se je močno spremenilo tudi življenje Vrhničanov. Tisoči vojakov, ki so, nastanjeni tudi v prostorih šole, čakali na odhod na fronto, so onemogočali normalen pouk. Učenci so začasno dobili streho nad glavo v katoliškem domu, starem šolskem poslopju, v stavbah mlekarne in kavarne. Ti prostori so bili večinoma popolnoma neprimerni za pouk, bodisi da so bili preveč hrupni ali neogrevani. Tako šolarji kot učitelji so morali opravljati tudi razna izvenšolska oz. patriotska dela. Učenke so pletle razne izdelke; vsi pa so nabirali zdravilne rastline, star papir, divji kostanj; zbirali so oblačila za vojake itd. Učitelji so 83. Bunker iz 1. svetovne vojne. 84. Častnik v šolski telovadnici ob puškah, ki so jih uporabili že pri zavzetju Bosne leta 1878. Verzeichnis d« i„ fa -.»to^br«*!«, Flodjtlinge. Beiirkshauptmannjchaft Nt Vor- und Zunume 4 i* Mta Bcrul I 11 Dorouil vor ' KriefMiubrut/i i IVohnono— Anm«Vung VI ll j /! rv JV /t MIT 1 tj. »¥* iv (7 A > «. 7 ft i it rCc. - vw i' n 19. / ' »ura-raj« delkom. I voz koristm-aa in Itifc.Mis.sodvja j.- v.-dno Ulj mir;ti.-al lak« >" plaiVvati inozemstvo za sfHtfvjr. znaSale letno vit1 milijonov. Tekom vojn«- > unn'vmiji- mnlmisU adravih živil prodrl* > j.M.,»;«Wva. m ■lan- -pa. vsakdo v Avstriji, kaj fmmvni. ako mor,,,m «aka m-Mu-ln« ,«.«Mma živila ***** .loma Da zavzema sočivie poleg žita in mesa v ljudski prehrani prvo mesto, ie prešlo v ljudsko zavest in ako pripomoremo pridelovanju sočivja v Avstriji do primerne veljave tudi v narodnogospodarski produkciji, tedaj smo izpolnili ljudsko nalogo prve vrste. Pridelujte sočivie! Zelo se je zmanjšalo tudi število konj. Nazadovala je proizvodnja žita, koruze, krompirja, sladkorne pese in premoga. Niti armade niso mogli več oskrbeti s potrebnim. Obroki moke so se manjšali: na teden četrt kg moke na osebo, kg in pol krompirja ... Razširjati se je začelo prekupčevanje in tihotapstvo, na svoj račun so prišli vojni dobičkarji. Povsod a* mora raslega,!! ta lili-- in tiw«'i pridnih rnk ■ Prnskrbovanjo velikih odjenialskih -r..iii. • .neivjeui - kot Dovoz iz inozemstva je bil EVeaan z velik..... .iraaki in Vrhutega se je pri>feij.kti jo nevtralno inraim-lvn ponovil" povedati. tako }'■ kritji na-- pnrata Kadi tal" t,. )>p-t........ V takih eaaib ne zadostuj, jo -'.......»r*iinunrii-k toliko množine reilllnean sniiijn. lii jili ->,ln| > ■ -> 1 raj- Inknj tnlKtti. ■ t.-rt* |)|VKMkriifikt»MI t j,- Ml "'I »««« 'I" silj«ln. IZtt -k..t nt .h bivanj. i Ivila tak.. .....I .1 I.. |.n iitaa!jiv. /npr i aibiih ktt«« -la (.n^kl lM- [ifi-tii' ■i'i III. T.i'-ti." If ']i"-"|III1 potrebi Vsi sloji prebivalstva, vse ljudstvo mora tu sodelovati! reji. etijiti soelvji l/.kll-iij, • poljskim |iri.l' i• i1 int>'ani>> / intjnn prosijo.. iia Vii/nusti Mejeim pnklten ' peljske Jlfiit.-Ii-. — ..tik. na in prijetno! kdorkitii Jih ljudskih. un-. au.kih zpnlntf.v z Zildo-tlto litij'. uhlja pripnivn it.....ijenje alt in iztiiilItnje pnitmijiti Itn. in vso . In Im. Da imajo poljedelci, ki SrtfiiTja. vedo pat sami najbolj. Nanj. in zlasti tla veleposestnike letnflnjem I rtu s posAnti vtn-tini in iieulrtiiHjivn iztni.innstj" pnprimejt, I. |« Tudi vrtnarjem po pnklieu - iinjtoplije priporoma naj. i ~ za ljudsko prehrano, zastavijo vse selli ila - kar u.ijiralntneisim '.i.,!>'lnvai:|. ju treba pravočasno vztrojiti. da ao v uundm tn treitttlhu na riizpolntti. Pridelovanje snrlvja zahteva mnoito in risbami dala. trnki je plmlnnie moro. naj se torej petn a pridelovanjem aoVivja! Dijaki in dijakinje in srednjih tint monj" P"d primarnim vielstveni korist.....lelnvati Vsak Iia. in soltireni, se mora porabiti za pridelovanje saeivja. Sferla-ti je za kolikor tal ,n hlevskim kttojem ali a k.....I*isl..... Hoai-duj neiibdehton Ila ji Inha zl^ Sadetye in nadaljnjo nakrlia smlik lii kil" pr.jai-liii -Irakutnia-ki-iiin navodila in nnlslui Zima m bitni blitta avajiaim knuen m j- zadnji . ,- da po-laum......szjailirZlji' vo|jo v aluttta. atvitrl, kat.-ra nlflt* la a.....Il.an.|.i -,«t. -bivanju i-.-li k pa u.|siall | ra,l m Ijndakn pnihrarui i altitpno z i pn.t.-\ priliajn.jiain......nlraliuna iinnb Irmli. ,la .Inbau }ailr.ibtni aiadatva. Za pridobitni potp-bnili dalavakll. naat ... bili aturjani liandavni koraki /a dobam wiki.vr.imb ao^ivmb m-itian ji- bilo |a> tnnJInnali akrbljaia. Zal • i, tn.li pri t.-j priliki izkazal........... diitiiartt pn.dnk- ajja m zadoatuji. in ^ mara Ste ilam« izniziti aotovn pričakovanje; da m- lai.ln marali piiklienni krnm / itnjvi^jn vilama pwviitttl zlaaii Hali pridelovanju sočlvnlh »etnen. Urad z«. Ijudakn prelirana la. vae rian ki laala ■ anvedanili .......lil lialnvab kav najiziliiliiej.. |H.dtiirn! in bo ponvi**! ptnokrbl prebivalstva a aiiilvjem svnj.i pnaelino nrvanizalmam, .kil. Trdno upamo, da •e bodo vsi, ki bodo k izdatnemu sodelovanju pozvani, v avesf! si povečane važnosti začenjajočega se produkcijskega lela, v pafrljoliCrietn izpolnjevanju doltnosit slavili na razpolago. utinaj. v februarju itn?. £. |,r. urad za liudsko prehrano. 89. Poziv k izdatnejšemu pridelovanju sočivja se te cene dvignile že za 10- oz. 15-krat ali celo več. Ker se je zaradi vpoklicev zmanjšalo število kmetov, je bila zato tudi manjša pridelava kmetijskih pridelkov; primanjkovalo je živine, bencina za stroje, rezervnih delov. Posamezni deli države so tudi izigravali predpise in zadrževali dobrine zase, zato je bila oskrba otežena. Dobavljali so iz nevtralnih držav: Nizozemske, Švice, Skandinavije in Romunije, dokler ta ni stopila v vojno na strani antante. V miru je štela avstro-ogrska armada 450.000 vojakov, leta 1916 pa je bilo pod orožjem skoraj 5 milijonov moških. Vrzeli v zaledju so poskusili zapolniti z žensko delovno silo, ujetniki in domačimi neborci. Seveda je že vojna sama po sebi pomenila oteženo oskrbo, zaradi večjega števila ljudi v kraju pa je bil to še večji problem. Trgovci: Fajdiga, Rutner, Šetinc dostikrat sploh niso mogli nabaviti dovolj hrane. Če pa je že bila na voljo, je zaradi visoke cene ljudje niso mogli kupiti. Vrhniška občina je maja 1916 sporočila, da za prehrano svojega prebivalstva potrebuje mesečno 3000 kg mesa in za opravljanje poljskih del najmanj 800 glav vprežne živine. Zaloge hrane, predvsem žita, so shranjevali pri komisionarju Jakobu Žitku iz Verda, potem pa jo razdelili med posamezne trgovce. Občina je dobila na razpolago 1500 kg ješprenja, medtem ko je bila prošnja za dodelitev 5000 kg fižola iz domačih zalog zavrnjena, ker je bil fižol domačega izvora po nalogu notranjega ministra namenjen izključno za vojaško uporabo. Lahko pa bi dobili romunski fižol.16 Država je med ljudmi spodbujala uporabo nadomestkov za razne vrste hrane. Namesto zelenjave so uporabljali razne zeli, npr.: divjo špinačo, koprivo, regrat, kislico, vodno krešo, penušo in žličnik, ki so jih pripravljali kot špinačo, juho ali solato. Prebivalstvo si je pomagalo tudi z nabiranjem gob in gozdnih sadežev. Lastnike gozdov so pozivali, naj dovolijo revnim gibanje in nabiranje v njihovih gozdovih; ti pa morajo paziti, da ne poškodujejo gozdnih nasadov ali vznemirjajo divjačine. Urad za ljudsko prehrano je spodbujal tudi k izdatnejšemu pridelovanju sočivja. Ker je bilo za tovrstno pridelavo potrebno veliko delovne sile, naj bi pod primernim vodstvom vključili v delo tudi dijake višjih razredov šol. Gospodinjske šole so pripravljale tečaje za gospodinje, kako varčevati z moko in namesto pšenične in ržene moke uporabljati nadomestke. Ker je bilo krompirja več kot moke, so priporočali vsaki peki kruha dodajanje krompirja. Namesto kruha pride prav tudi sveže in posušeno sadje, zato naj se opusti kuhanje žganja in čim manj sadja predela v mošt. Manj kvalitetno sadje pa se lahko porabi za krmo živalim. Kot nadomestek za kavo so med drugim uporabljali tudi karamel, to je stopljen neprečiščen sladkor.17 V začetku leta 1915 je bilo na Vrhniki nastanjenih približno 3.000 vojakov. Za prehrano je bilo dnevno potrebno 6 glav živine. Razmere so bile ugodne za prekupčevanje, to pa je imelo za posledico dražitev mesa. Prihajalo je tudi do pomanjkanja živine, zato so mesarji Korenčan, Kos in Hodnik sporočili, da "bodo v kratkem prekinili prodajo mesa na drobno, ker ne morejo dobiti živine po taki ceni, da bi se jim še splačalo". Mesarji naj bi tudi oddajali loj, vendar je bilo to težko, ker ga je imelo govedo zelo malo, pa še tega so razdelili revnim, ki niso imeli druge zabele.18 Čeprav so določili najvišje cene artiklov, so se te kljub temu vztrajno višale. Zaradi vse večje draginje je bilo vedno več ljudi v zelo težavnem položaju. Država je spodbujala prebivalstvo, da redno prostovoljno prispeva za omilitev stiske tistih, ki ničesar več nimajo. Temu so rekli samoobdavčenje. Prišlo naj bi v poštev, ko občina sama s svojimi rednimi dohodki ne bi mogla več pomagati.19 Za preskrbo prebivalstva je služila tudi obvezna oddaja pridelkov. Za posredovanje je vrhniška občina zaprosila vojni žitni urad. Ta naj posestnikom, ki imajo več koruze, kot jo potrebujejo, odvečne zaloge odvzame in odda v mlin Marije Tomšič. Moka pa se nato nakaže občini, da bo lahko prehranila prebivalstvo, ki nima potrebnega živeža.20 Obvezna oddaja ni bila priljubljena, čeprav so dobili določeno odškodnino. Zato so ljudje skrivali svoje zaloge. V vojaškem poročilu na okrajno glavarstvo je bilo rečeno, da ima veleposestnik Josip Lenarčič iz Verda "večje zaloge pšenice, ki jih je skril na svojem posestvu. Krompir pa je pokril s peso, da ga komisija ne bi našla." In ni bil edini, ki je skrival pšenico. Trgovca Rutner in Meyer sta zamenjevala sladkor za jajca in maslo. Ukaz se je glasil, da naj jih s pomočjo vojaškega oficirja presenetijo in zaplenijo zaloge.21 Nekateri posestniki pa so dajali tudi prostovoljno in so za revnejše prebivalstvo podarili suho sadje.22 Spomladi 1917 je prišel brezpriziven ukaz, da se poljedelcem odvzame 10 % ovsa in ječmena, ki so jim ga pustili za seme, prav tako tudi odvečne zaloge mešanega žita. To se odda vojaški oskrbi, ječmen pa ostane na razpolago vojaškemu žitnemu zavodu. Prepovedano je bilo tudi nadaljnje mletje ovsa.23 Na Vrhniki je bilo v tem času 7.556 prebivalcev. Vsak je na mesec dobil % kg sladkorja, ki ga je dobil trgovec Grampovčan in ga potem razdelil med ostale trgovce. Vendar glede na pritožbe nikoli ni prišlo dovolj sladkorja za vse. Razne nadomestke za prehrano so začeli uporabljati tudi za živino. Za težke vprežne konje so priporočali na dan mešanico iz 2 kg turšice, 0,5-1 kg oljnih tropin, 10-12 kg sena, 2 kg neprečiščenega sladkorja in k temu 2 % krede, 1,5 kg otrobov, 3 kg rezanice,l kg riževe krmilne moke in soli. V poštev so prišli še rezanci sladkorne pese, sladkornato močno krmilo, konjski prepečenec, pa tudi posušeni odpadki iz kuhinje, razen mesa in kosti.24 Ker so pridelke žetve v glavnem zaplenili, so svetovali nabiranje nadomestnih krmil za zimo, to je razno zelenjavo, ki bi posušena, zdrobljena in pred uporabo poparjena, pozimi za silo nadomestila otrobe in žitni zdrob, npr.: seno in vse vrste detelje, ker imajo v sebi veliko beljakovin in maščob. Seneni drob lahko nadomesti žitno zrnje. Svetovali so tudi razne plevele na potih, na grobljah, npr.: koprivo, pernico, regrat, kislico, dresen, kurja črevca, natresk, pljučnik, trpotec, rman, posušeno listje brez, bukev, češmina, ribeza, jagod, malin, pa tudi želod in divji kostanj, ki se ju olušči, večkrat namoči, da izločita grenkobo, nato posuši in zdrobi. Namesto žita zadostuje dnevno 30 gramov tega zdroba za eno kokoš. Uporabijo se lahko tudi posušeni odpadki iz kuhinje. Vse to zato, "da nikomur ne bo potrebno tožiti o pomanjkanju krme ter ne bo moral iz tega vzroka perutnino zaklati, kar se je, žal, vsled nevednosti lansko leto zgodilo". Pomanjkanje krme naj bi ublažila tudi intenzivna paša, zlasti v gozdovih. Gozdne posestnike so pozvali, da dovolijo pasti v svojih gozdovih tudi tistim, ki sami nimajo dovolj zemljišč.25 Kot odličen nadomestek za svinjsko krmo so veljale korenine orlovske praproti, saj menda imajo celo večjo hranilno vrednost kot krompir in repa. Nabiralo jo je tako civilno prebivalstvo kot tudi vojaške enote. Od konca aprila oz. preden so pognale mladike, je bilo treba korenine izpuliti iz zemlje, jih oprati in posušiti na zraku. Vojaški magazini so jih odkupovali po 15 krajcarjev za 100 kg. Njivska pirnica je nadomestila oves za konjsko krmo. Reso so uporabljali svežo, in to predvsem zgornje dele rastline, za izboljšanje okusa raznih nadomestkov za zrnje. Pri velikem pomanjkanju krme za konje in klavno živino pa so prišle prav tudi veje in poganjki listavcev in grmovja brez trnja. Seveda je bilo potrebno paziti, da ob preveliki uporabi niso delali škode na rasti in razvoju rastlin.26 Problem je bila tudi preskrba s premogom, zato so dobili lastniki gozdov naročilo, da napravijo drv, kolikor morejo, ter jih pripravijo za oddajo civilnemu prebivalstvu. Vse večja draginja je silila ljudi, da so na različne načine reševali svoje težave. Eni so, kot že rečeno, izkoristili pritok vojaštva, da so jim prodajali razno blago. Matija Jeršinovič si je omislil posel, da bi v Avstrijo in Nemčijo izvažal svežo praprot za vence in šopke. Nekateri so se tako ali tako znašli v vsaki situaciji. Za večje dobave vojski so poskrbeli že prej omenjeni usnjarji. Josip Kunstelj pa je s 50 zaposlenimi gozdnimi delavci, ki so bili zaradi tega tudi oproščeni vojaške službe, v letih 1916 in 1917 dobavljal les za 5. armadno poveljstvo. Spet drugi so izkoristili situacijo z vojnimi ujetniki in jim po oderuški ceni menjali lire za avstro-ogrski denar. Bili so taki, ki jim ni ostalo drugega, kot da zaprosijo na občini za podporo.27 90. Vojaški upor v Judenburgu, obsojence peljejo na streljanje 91. Dr. Anton Korošec na Vrhniki 2. junija 1918 Zadnje leto vojne Spomladi leta 1918 je prišlo do več uporov slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi. Omenimo samo prvega, v katerem je bil udeležen poddesetnik Karel Možina, doma z Vrhnike, sicer pa povratnik iz ruskega ujetništva. Bilo je maja v Judenburgu na Zgornjem Štajerskem, kjer je bil nastanjen nadomestni bataljon večinoma 17. pehotnega polka, v katerem naj bi bilo ok. 80 % Slovencev. Do takrat se je zgodilo že marsikaj: revolucija v Rusiji, podana je bila majniška deklaracija (zahteva, da se dežele v Avstro-Ogrski, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo), predvsem pa so bili vojaki siti vojne; za prehrano je bilo slabo preskrbljeno in spet so jih nameravali poslati na fronto. Za odhod na bojišče je bil pripravljen 40. pohodni bataljon. Podoficirji tega bataljona so začeli spodbujati k uporu. V začetku jim je dobro kazalo, vendar so bili na koncu poraženi. Vojska je ujela večino uporniških voditeljev in naglo sodišče jih je šest, med njimi tudi Karla Možino, obsodilo na smrt s streljanjem.28 Junija 1918 so na Vrhniki praznovali majniško deklaracijo. "Navdušenje je bilo velikansko, tudi na šolskem poslopju je visela le narodna zastava. Dr. Anton Korošec je govoril jako ostro z balkona pri Črnem orlu velikanski množici; žandarji so se poskrili. Dekleta v narodnih nošah so izpregle konje in peljale dr. Korošca na kolodvor. Cel shod je bil prepovedan, a se je kljub prepovedi vršil v celem obsegu."29 Vojna se je končala 11. novembra 1918 s kapitulacijo Nemčije. Isti dan so v društvenem domu na Vrhniki ustanovili narodni svet. Govorila sta dr. Janko Marolt in Lenarčič. V gostišču Mantova so odprli pisarno narodnega sveta, ki je imel naslednje odseke: brambnega, nastavitvenega, rekvizi-cijskega in prehranjevalnega. Predsednik je bil okrajni sodnik Fran Pernuš, nadučitelj iz Blatne Brezovice je bil tajnik, učitelj Emil Schiffrer in kaplan Frančišek Golmajer pa sta bila komisarja. Narodni svet je odločil, da je treba vse cesarsko-kraljeve napise in cesarske orle odstraniti z javnih poslopij. Poveljniki so bili učitelj nadporočnik Verbič, njegov brat in nadporočnik Josip Bricelj. V komisiji pa so bili domačini ter Lenarčičeva oče in sin. Šolsko telovadnico so sklenili uporabiti za skladiščenje vojakom odvzetega blaga: orožja, pušk, živeža in drugega. Z balkona Črnega orla je zbranim govoril tovarnar Lenarčič in opozoril, da naj bodo ljudje mirni, se pa naj oborože, da bodo varni pred umikajočim se vojaštvom. Še nekaj dni so od Logatca proti Vrhniki prihajale posamezne italijanske enote. Potem pa je podpolkovnik Svetozar Švabič s četo svojih srbskih vojakov, bivših ujetnikov v Avstriji, na lastno pest ustavil nadaljnje italijansko prodiranje proti Ljubljani. Z ozemlja vrhniške občine pa se je italijanska vojska popolnoma umaknila šele 26. februarja 1921, ko je odšla na novo mejo pri Planini. In nazadnje še k najbolj tragični posledici vojne, padlim. V njej je sodelovalo 36 od takratnih 54 držav na svetu, mobiliziranih je bilo ok. 70 milijonov vojakov, od katerih jih je ok 10 milijonov padlo. Že leta 1917 je nastala pobuda, da bi padlim v vojni postavili primerne spomenike in obeležja. Vojno ministrstvo je celo ustanovilo izvedeniški svet, sestavljen iz raznih umetnikov, ki bi dali svoje mnenje pri izvedbi spomenikov. Tudi na Vrhniki je bil ustanovljen Odbor za zgradbo spomenika padlim vojakom župnije Vrhnika, pod vodstvom kaplana Golmajerja. Potreben denar so poskusili zbrati tudi z uprizarjanjem iger v društvenem domu.30 Stvar pa je očitno ostala samo pri dobrih namenih. Vsekakor nam bi bilo danes prihranjenega ogromno dela, če bi se ohranili seznami padlih, ki so takrat gotovo obstajali. Tako pa je bilo potrebno začeti od začetka. Iz raznih evidenc v domačih in tujih arhivih ter na terenu je nastal seznam ok. 200 padlih iz vrhniške občine. Nekateri od teh so že navedeni na spominskih ploščah v svojih krajih, Vrhniko pa postavitev takšnega obeležja še čaka. Opombe: 1. Petra Svoljšak, Soška fronta, Ljubljana 1994, str. 7-8. 2. Janez Švajncer, Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Ljubljana 1992, str. 108. 3. Janez Kos, Iz kronike ljudske šole na Vrhniki 1900-1920, Vrhniški razgledi 5, Vrhnika 2004, str. 52. 4. Svoljšak, Soška fronta, str. 9. 5. Vasja Klavora, Plavi križ, Lipa, Koper 1991. 6. Kos, Šolska kronika, str. 53. 7. Kopije seznamov beguncev, ki so bili nastanjeni na Vrhniki in okolici, Muzejsko društvo Vrhnika; AS 137, Okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica (v nadaljevanju OGLj), šk. 230/10533. 8. Podatki so vzeti iz šolske kronike, vendar je očitno, da gre zgolj za okvirne ocene. Dokumentov, iz katerih bi bile razvidne natančnejše številke, pa ni dosti. 9. OGLj, šk. 201/22425. 10. OGLj, šk. 131/36377. 11. OGLj, šk. 236/10203. 12. OGLj, šk. 336/23862, 334/4080, 334/517, 335/5811, 335/5812. 13. OGLj, šk. 327/8182, 8096, 229/13601,194/11960, 327/2175. 14. Kos, Šolska kronika, str. 56. 15. Jože Šorn, Slovenci in gospodarski položaj v 1. svetovni vojni, Zgodovinski časopis 1981, str. 57. 16. OGLj, šk. 299/13872,13283,12827. 17. OGLj, šk. 225, 300/17628, 335/20329, 38584. 18. OGLj, šk. 334/4269. 19. OGLj, šk. 300/8846. 20. OGLj, šk. 299/6976,300/155548. 21. OGLj, šk. 255/4893. 22. OGLj, šk. 300/8846. 23. OGLj, šk. 225/7503,7820. 24. OGLj, šk. 335/19473. 25. OGLj, šk.195/10687. 26. OGLj, šk. 226/17544. 27. OGLj, šk. 35/194,225/3809, 336/29837. 28. Švajncer, Vojna in vojaška zgodovina, str. 119. 29. Kos, Šolska kronika, str. 58. 30. OGLj, šk. 230/12952,391/2119. Janez Žitko, Olga Pivk naborniki iz kantona vrhnika v napoleonovi vojski Francoska vojska je prvič prišla v naše kraje leta 1797. Enotam, ki so takrat zasedle velik del slovenskega ozemlja, je poveljeval general Jean Baptista Bernadotte - kasnejši švedski kralj. Prebivalci so pod vtisom avstrijske protifran-coske propagande ponekod pred njimi bežali in se skrili v gozdove. Francoski poveljniki so prebivalstvo mirili, za svoje vojake so zahtevali le najnujnejšo oskrbo. Obljubljali so, da bodo spoštovali vero, običaje in lastnino. Pomirjevalni razglas, ki ga je general Bernadotte dal natisniti v slovenščini in nemščini, je datiran 29. marca 1797 v Logatcu. Na našem ozemlju so Francozi ostali le dva meseca. Po premirju v Leobnu (18. aprila) so se začeli umikati proti Italiji. 28. aprila 1797 se je za kratek čas mudil v Ljubljani tudi Napoleon, nato pa odpotoval proti Trstu.1 Baje je prenočeval v hiši Valentina Klemenčiča na Vrhniki, danes Opekarska 14. Za dobro počutje slavnega vojskovodje in cesarja pri nas je poskrbela tudi lepa Idrijčanka Emilija Kraus, ki je postala njegova spremljevalka. Za zasluge jo je povzdignil v baronico VVolfsberško.2 Drugič so Francozi prišli v Idrijo 23. novembra 1805 in pet dni kasneje v Ljubljano. Tokrat niso bili tako popustljivi do prebivalcev kot prvič; obnašali so se oblastno. Oskrbo svoje vojske so v celoti naložili prebivalstvu in ga obremenili tudi z visokimi davki. Tako je druga zasedba slovenskega ozemlja, ki je prav tako kot prva trajala slaba dva meseca, ostala ljudem v precej slabšem spominu.3 Tretjič so zasedli slovensko ozemlje leta 1809. Na Vrhniko so vkorakali 19. maja, brez boja, ker se je avstrijska vojska pred tem umaknila v Ljubljano, ki so jo nato osvojili 23. maja. Francoska oblast je bila tokrat nasilnejša; prispevki in dajatve, ki so jih terjali, so bili občutno višji kot leta 1805. Zato je prišlo celo do kmečkih uporov. Razmere so se umirile po ustanovitvi Ilirskih provinc oktobra 1809. V Ilirskih provincah, ki so trajale le dobra tri leta in pol, so Francozi uvedli svojo zakonodajo in upravo. Razdelili so jih na distrikte (nekdanja okrožja), te pa na kantone (sodne okraje) in občine. Francozi so v Ilirskih provincah ohranili stari naborni sistem, po katerem so bili določeni sloji prebivalstva oproščeni vojaške službe in je bila ta dejansko namenjena predvsem odvečnim kmečkim sinovom in revežem. 16. novembra 1810 je Napoleon podpisal ukaz o ustanovitvi lahkega pehotnega polka, ki ga je imenoval Ilirski polk (Regiment d'lllyrie). Določil je, da bo imel polk enako število vojakov kot drugi lahki pehotni polki in organizacijo. Izvedbo tega ukaza je poveril guvernerju Ilirskih provinc maršalu Augustu Marmontu. Ta pa je delo preložil na okrožja tako, da jim je predpisal, koliko vojakov morajo poslati v Ljubljano. Celotna Kranjska je morala dati 2784 mož. Polk se je do konca leta 1811 uril v Italiji, ob novem letu 1812 pa odšel čez Nemčijo na Poljsko in junija v Rusijo. Tu je propadel skupaj z Napoleonovo vojsko. Ne ve se, koliko se jih je vrnilo.4 V zbirki spisov iz francoske dobe, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije, je tudi knjiga kon-skripcij (nabornih seznamov) za vojaška letnika 1810 in 1811 za distrikt Postojna. Seznami so ločeni po kantonih (Postojna, Bistrica, Idrija, DIVISIONS - GENERAL BERNA-DOTTE, NA KRA1NZE INU . DESHELAKE BLISHNEH DESHEL. Franzosi naprej gredo, ni namejneno, ne na vafho pershone , ne na vafhe premoshenje; Oni vofhijo, čini ozbjo de bi vi v' miru, inu bres ftraha dobizhke vafhiga dgla, inu vafhih trudov vshivati mogli. Leto je povile vikfkiga generala Bonaparte. kateri je meni narozhil, njegovo volo v'letfm dopolniti. To hudo sadershacje, inu ftrafhno potrenje, katjre fie vi od zefarfkih foldatov v'njih nasaj-potggnenji preftali, fo naf vam morebit shg sa naprej perltuditi mogle ; povernite le na saj od tega vafhiga perviga trepeta; jeft inu ti drugi Generali, Poglavarji, inu Offizirji, katgrj pod mojim napeluv vanju, inu povelju fiojf, vam ponudijo brarnbo, inumozk zhes vfe iorte hudiga s'vami' okrog-hojenija. Ne bojte fe, de bi pofhtenju vafhih fh^n kaj flurili, al vafhi veri kaj superniga delali ; mi zhaftimo dobro sa-dershanje, inu navade vfih ludf, slaffi pak vafhe. Nafhi foldatje bodo ojftro v' fvoji dolshnofii dersha-ni, de uebodo fffifli vam nizh kriviea fluriti, inu vlaki foldat bo per ti prizhi s mertjo pofhtrafan, katfri fe v' vafhe prebivalifha s' lilo vrine, inu na tako vislio ropanja dolshan fturi. Mi nifmo obdivjanim premagavzam enaki, nafho sa-dershanje inu perludnofl vaf bo moglo previshati, de mi zhes nadloge, katfre vojfka s'feboj pernefse, sdihujemo; mi jih bomo losbji flurili; pridite, inu ne sapuftfte vafhe ognifha. BERNADOTTE. 92. Pomirjevalni razglas generala Bernadotta, Logatec 29. 3. 1797 Vrhnika, Senožeče, Cerknica). Vsak obsega 25 rubrik: poleg tekoče številke in rubrike št. 2, ki je prazna, so zapisali: 3. priimek, 4. ime, 5. ime in prebivališče očeta in matere, 6. kraj rojstva, 7.-9. dan, mesec, leto rojstva, 10. kraj bivanja, 11.-12. višina: m, mm, 13. lasje, 14. obrvi, 15. čelo, 16. oči, 17. nos, 18. usta, 19. brada, 20. obraz, 21. polt, 22. posebni znaki, 23. poklic, 24. opombe, 25. odločitev komisije in spremembe.5 Polhov Gradec in Borovnico. Navajamo priimke in imena nabornikov (imena smo slovenili, medtem ko smo pri priimkih poleg originalnega zapisa dodali tudi njegovo domnevno slovensko varianto) in imena staršev, rojstne datume in občino, iz katere prihajajo. Rojstne datume smo preverili po matičnih knjigah. Kjer se ne ujemajo, navajamo oba datuma. Poleg tega smo dodali domače hišno ime in kraj rojstva nabornika. Na poziv 6. 10. 1812 so se morali javiti moški, rojeni v letih 1790 in 1791. Nekateri so se skrivali ali so kasneje pobegnili, vendar so večino slej ko prej našli in obsodili. Kot je razvidno iz seznama, je bilo 58 nabornikov iz občine Vrhnika, 47 iz občine Borovnica, 62 iz občine Logatec in 81 iz občine Polhov Gradec, skupaj torej 248 iz kantona Vrhnika. Na tem območju je bilo v letih 1790 in 1791 rojenih 531 dečkov. Da jih je prišlo na nabor le slaba polovica, je lahko vzrok velika umrljivost otrok; pripadniki nekaterih slojev so bili že vnaprej oproščeni vojaške službe, nekateri obvezniki so bili na begu itd. Med naborniki so bili oproščeni tudi poročeni, edinci vdov ali starejših očetov in seveda tisti, ki so imeli telesne hibe, so bili premajhni ali bolni. Poleg tega se je lahko vsakdo za določeno vsoto tudi odkupil. Dovoljena je bila zamenjava z drugo osebo. To sta na Vrhniki izkoristila: št. 46, Jernej Lenarč, ki gaje zamenjal Luka Majdič, št. 36; Leopold Dietrich - Kalinov, ki ga je zamenjal Marko Korenč, št. 75. Lovrenc Zibelnik pa je dobil za zamenjavo št. 180, Mihaela Cepina. Za objavo smo pripravili seznam iz kantona Vrh- V vojsko je bilo vpoklicanih 65 fantov, ki so nika, ki je obsegal 4 občine: Vrhniko, Logatec, jih januarja 1813 dodelili v Ilirski polk, ki pa 93. Bitka s Francozi na panjski končnici iz druge polovice po katastrofi v Rusiji, pozimi 1812, ni več dosegel prejšnje moči. Fantje so bili po poklicu večinoma kmetje, št. 23 je bil krojač, št. 46, 111 in 115 so bili prevozniki, št. 178 steklar in št. 140 trgovec. S celotnega seznama nabornikov lahko sklepamo, da so šli od začetka seznama, preskočili vse nesposobne, oproščene iz zgoraj navedenih vzrokov, ali pobegle; ko so nabrali določeno število, so prenehali z vpoklici. Podatki iz rubrike o velikosti nabornikov nam povedo, da sta bila dva pritlikava, visoka le 1,2 in 1,21 m; ostali pa so merili od 1,47 do 1,86 m. Povprečna velikost brez najmanjših dveh je bila 1,66 m. Koliko vpoklicanih je dočakalo konec francoske oblasti, ne vemo natančno. Smo pa v poročnih matičnih knjigah za župnije: Vrhnika, Polhov Gradec, Šentjošt, Zaplana, Podlipa in Rovte našli podatke o nekaterih preživelih: - št. 8: Jernej Žager, Podreber 5 (Žagar), poročen 28. 2.1821 v Polhovem Gradcu -št. 11: Andrej Lenarč, Bevke 6 (Birt), poročen 9. 11. 1818 na Vrhniki - št. 25: Sebastjan Malavašič, Planina 11 (Marinč), poročen 12. 2. 1816 v Šentjoštu - št. 26: Matija Telban, Dol 6 (Ribčev), poročen 23. 1.1817 na Vrhniki - št. 69: Valentin Oblak, Zaplana 7 (Žirovcov), poročen 12.2.1821 vZaplani - št. 75: Jernej Zibelnik, Belca 1, poročen 27. 11. 1815 v Polhovem Gradcu K stoletja - št. 103: Janez Jurca, Podlipa 10 (Vrtnarjev), poročen 17. 11. 1814 v Podlipi - št. 117: Gregor Jelovšek, Zaplana 28 (Jelovčan), poročen 10.12. 1812, večkrat ušel - št. 118: Andrej Logar, Zaplana 1 (Bogataj), pobegnil iz vojske, poročen 6.2. 1815 v Zaplani - št. 125: Janez Podobnik, Rovte 120 (99), poročen 29. 1.1827vRovtah - št. 141: Simon Slabe, Žažar 14 (Matučev), poročen 22. 2. 1819 v Podlipi OPOMBE: 1 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, MD 1928, str. 18. 2. Slovenska kronika 1800-1860, str. 50; Bogdan Novak, Pasja grofica: Napoleonova resnična ljubezen, Ljubljana, CZ, 2006. 3. Josip Mal, Zgodovina, str. 33,65; Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, Ljubljana 2006, str. 22-23. 4. Enciklopedija, Ilirski polk, str. 111; Janez Švajncer: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Ljubljana 1992, str. 72-73. 5. Arhiv Republike Slovenije, AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Poročne matične knjige župnij Vrhnika, Polhov Gradec, Šentjošt, Zaplana, Podlipa, Rovte. ŠT. PRIIMEK PRIIMEK IME ROJEN ROJEN RMK KRAJ ŠT. HIŠ. IME OBČINA OČE MATI OPOMBE 1. 'etrovčič >etrouzhizh Martin 17. 9. 1791 ^ogatec Mihael Elizabeta zločen - visok 120 cm 2. Celarc Zelarz Primož 23. 4. 1790 23. 5. 1791 St. Vrhnika 52 _ukovc Vrhnika Gregor Margareta 16. 1. 1813 dodeljen v Ilirski polk 3. Govekar Govekar Blaž 30. 1. 1791 Logatec Mihael Jršula Dodeljen v Ilirski polk 4. Moravč Mora u th Jurij 26. 2. 1791 26. 3. 1791 Pol. Gradec [ur i j Helena Poročen pred 1812 5. Božič Wositz Matija 16. 9. 1790 G. Logatec 14 Logatec Marija Dodeljen v Ilirski polk 6. Bran cel Bran zel Tomaž 10. 12. 1790 Borovnica Že tri leta v avstrijski vojski 7. luršič lurssitz Andrej 17. 11. 1791 Vrhnika Marija Edinec vdove 8. Žager Schager Jernej 23. 8. 1791 Podreber 5 Žagar Pol. Gradec Primož Ana Dodeljen v Ilirski polk 9. Reven Reven Jurij 23. 4. 1790 Logatec Neža Dodeljen v Ilirski polk 10. Trobc Trobz Andrej 27. 11. 1790 Setnik 14 Žul Pol. Gradec Jerica Poročen pred 1812 11. Lenarč Lenartsch Andrej 27. 11. 1791 Vrhnika Simon Magdalena Dodeljen v Ilirski polk 12. Gabrovšek Gabrouscheg Primož 7. 6. 1790 Logatec Jožef Marija Preložitev 13. K rajne Krainz Jakob 29. 4. 1790 G. Logatec 64 Logatec Jurij Uršula Upornik 14. Ažman Aschmann Jakob 7. 9. 1791 Pol. Gradec Jakob Marija Skrofuloza - nesposoben 15. Pristave Pristauz Janez 23. 3. 1791 Borovnica Jernej Neža Šepavost - nesposoben 16. Merkun Merkun Gašper 7. 1. 1791 Borovnica Matija Uršula Umrl 20. 9. 1812 17. Nagode Nagode Andrej 15. 11. 1791 G. Logatec 77 Logatec Nikolaj Elizabeta Dodeljen v Ilirski polk 18. Dormiš Dormisch Janez 11. 5. 1791 Vrhnika Poročen pred 1812 19. Počkaj Potschkai Anton 16. 1. 1790 Logatec 1 Logatec Nesposoben 20. Velkavrh Velkaverch Mihael 24. 9. 1791 Dolenja vas 2 Groš Pol. Gradec Luka Margareta Brat rekruta že v Ilirskem polku 21. Drašler Droschler Matija 5. 2. 1791 Laze 2 Borovnica Matevž Marija Dodeljen v Ilirski polk 22. Šlovsa? Schlouhsa Luka 13. 10. 1790 Čevica 7 Logatec Martin Ana Že v Ilirskem polku E Z E 23. Medved Medved Janez 31. 10. 1791 Hrib 2 Pek Vrhnika Janez Marija Dodeljen v Ilirski polk 24. Hodnik Hodnig janež 4. 5. 1791 4. 5. 1790 Vrhnika vas 38 Surca Vrhnika Poročen pred 1812 25. Malavašič Mallavaschez Sebastijan 20. 1. 1791 20. 1. 1790 Planina 11 Marine Pol. Gradec Jožef Helena Dodeljen v Ilirski polk 26. Telban Telban Matija 16. 10. 1791 Dol 6 Kralj Borovnica Matija Elizabeta Dodeljen v Ilirski polk 27. Alič Allitsch Gregor 9. 3. 1791 Sredni vrh 41 Pol. Gradec Jožef Marija Dodeljen v Ilirski polk 28. Jazber Jasber Urban 22. 5. 1791 Žažar 8 Polanc Vrhnika Valentin Marija Dodeljen v Ilirski polk 29. Rožnik Roschnig Matija 15. 9. 1791 Zaklanec 16 Mizelj Pol. Gradec Jerica Edinec vdove, preložitev 30. M r zlika r Merselker Ignac 26. 6. 1791 31. 7. 1791 Briše 15 Pol. Gradec Primož Helena Dodeljen v Ilirski polk 31. Suhadolnik Suchadamig janež 21. 12. 1790 25. 12. 1790 Zabočevo 5 Jenko Borovnica Napaka v rasti - preložitev 32. Kozjek Kosech Nikolaj 4. 12. 1790 Polh.Gradec 17 Dragota Pol. Gradec Jakob Apolonija Poročen pred 1812 33. Sečnik Setschnig Franc 1. 12. 1790 Pol. Gradec Gašper Dodeljen v Ilirski polk 34. Poženel Poschenu Simon 17. 10. 1790 Logatec Primož Doroteja Brat rekruta že v Ilirskem polku 35. Svete Svette Matija 26. 8. 1790 Borovnica Andrej Uršula Neozdravljiva kožna bolezen - 36. Dietrich Dietrich Leopold 15. 11. 1790 Vrhnika 1 Kalin Vrhnika Ludvik Elizabeta Posestnik, vpoklican, zamenjal ga je 37. Meuc Mieuz Janez 30. 3. 1791 Borovnica 21 Zamuda Borovnica Tomaž Elizabeta Poročen pred 1812 38. Jerina Jerine Jakob 16. 7. 1790 Vrhnika 101 Šupec Vrhnika Jurij Elizabeta Dodeljen v Ilirski polk 39. Lešnak Leschnak Jakob 3. 7. 1791 Horjul 48 Oblak Pol. Gradec Lovrenc Uršula Poročen pred 1812 40. Hribar Hribar Andrej 29. 11. 1790 Borovnica Janez Jerica Poročen pred 1812 41. Fabjan Fabian Martin 21. 10. 1790 Horjul 8 Kaj žar Pol. Gradec Jurij Helena Brat rekruta že v Ilirskem polku - 42. Pustavrh Pustaverch Blaž 27. 1. 1790 Butanjeva 21 Urbane Pol. Gradec Martin Agata Dodeljen v Ilirski polk 43. Maček Matschek Matija 18. 9. 1790 Rovte 111 Logatec Franc Marija Dodeljen v Ilirski polk, na begu, 44. Osredkar Ossredkar Mihael 13. 9. 1791 Črni Vrh 39 Pol. Gradec Gregor Marija Brat rekruta že v Ilirskem polku 45. Pišlar Pischlar Martin 9. 11. 1790 Vrhnika 64 Davkar Vrhnika Umrl 30. 1. 1794 46. Štirn Stirn Primož 8. 7. 1790 Vrhnika 46 Rusec Vrhnika lurij Elizabeta Poštni prevoznik, dodeljen v Ilirsk: polk 47. Lenarč Lenartseh Jernej 4. 8. 1791 Vrhnika Martin Neža Dodeljen v Ilirski polk, zamenjava ? Vlajdič Lukom 48. Bradeško Bradeseliko Urban 6. 5. 1791 16. 5. 1791 Sredna vas 46 Pol. Gradec Urban Uršula Dodeljen v Ilirski polk 49. Meze Mese Urban 19. 5. 1791 Brod 13 Logatec Jerica Dodeljen v Ilirski polk 50. Podlipec Podlipez Nikolaj 31. 11. 1791 30. 11. 1791 Podlipa 21 Kokal Vrhnika Martin Marija Dodeljen v Ilirski polk 51. Slabe Slabe Luka 15.10. 1791 Žiberše 89 Logatec Lovrenc Jerica Dodeljen v Ilirski polk 52. Grom Grom Jurij 20. 3. 1790 St. Vrhnika 26 Jereb Vrhnika Gregor Helena Dodeljen v Ilirski polk 53. Jež Jesch Jožef 25. 9. 1790 Vrhnika 43 Sluga Vrhnika Primož Neža Nesposoben - deformirana desna roka 54. Rupnik Rupnich Luka 15. 5. 1790 15.10. 1790 Rovte 30 Logatec Marija Brat rekruta že v Ilirskem polku -preložitev 55. Rade Rode Tomaž 9. 12. 1791 St. Vrhnika 41 Hodnik Vrhnika Martin Marija Dodeljen v Ilirski polk 56. Malavašič Mallavahsez Tomaž 19. 9. 1791 15. 9. 1791 Vrzdenec 19 Kumer Pol. Gradec Janez Marija Poročen pred 1812 57. Sedej Sedei Gregor 12. 5. 1790 12. 3. 1790 Butan jeva 29 Globovšk Pol. Gradec Jožef Brat rekruta že v Ilirskem polku -preložitev 58. Zore Sorz Andrej 30. 11. 1791 Dvor 11 Kolar Pol. Gradec Tomaž Helena Dodeljen v Ilirski polk 59. Petrovčič Petrouzich Luka 9.10. 1791 Zaplana 48 Kocjan Vrhnika Martin Katarina Telesna napaka - nesposoben 60. Suhadolnik Suchadounig Matija 6. 9. 1790 Borovnica Janez Marija Poročen pred 1812 61. Bezulak WesuJack Jurij 16. 4. 1790 Logatec Margareta Dodeljen v Ilirski polk - pobegnil, obsojen zaradi uporništvi 62. Oblak Oblak Valentin 6. 2. 1790 Briše 9 Podgan Pol. Gradec Blaž Marija Dodeljen v Ilirski polk 63. Rihar Riehar Peter 28. 6. 1791 Polh. Gradec 22 Čepon Pol. Gradec Matija Neža Dodeljen v Ilirski polk 64. Bezjan Besian Valentin 27. 1. 1791 Pol. Gradec Marko Marija Dodeljen v Ilirski polk - med potje pobegnil, ujet 25. 12. 1812 65. Nagode Nagode Jakob 29. 4. 1790 Logatec Elizabeta Poročen pred 1812 66. Grum Grum Lovrenc 2. 6. 1791 Borovnica Že štiri leta v avstrijski vojski - bre/ staršev 67. Železnik Sehelesnig Blaž 31. 1. 1790 Drenov Grič 11 Primic Vrhnika Preložitev - brez staršev - edinec 68. Grum Grum Jernej 9. 8. 1790 Borovnica Gregor Jerica Ubežnik 1 69. Oblak Oblak Valentin 18. 2. 1791 12. 2. 1791 Zaplana 7 Žirovc Vrhnika Janez Marija Dodeljen v Ilirski polk 70. Terpin Terpin Gašper 28. 11. 1790 28. 12. 1791 St. Vrhnika 36 Klama Vrhnika Pavel Marija Preložitev, brat rekruta že v Ilirskerr 71. Bezjak Besiak Tomaž 29. 11. 1790 Pol. Gradec Stane Marija Napaka v postavi - nesposoben 72. Šemrov Schemrou Lovrenc 28. 7. 1790 Logatec 7 Logatec Jožef Marija Deformacija obeh nog - nesposoben 73. Šrok Schrok Blaž 27. 1. 1790 Pol. Gradec Neža Preložitev, edinec vdove 74. Zalaznik Sallasnik Ignac 28. 6. 1791 Polh. Gradec 24 Kmet Pol. Gradec Matija Marija Poročen pred 1812 75. Zibelnik Sibelnik Lovrenc 8. 8. 1791 Belca 1 Belčan Pol. Gradec Martin Marija Dovoljena zamenjava z Mihaelom 76. Čuk Tschuk Jožef 14. 3. 1790 Logatec Franc Barbara Kila - nesposoben 77. Makove Makouz Lovrenc 26. 6. 1790 Borovnica Anton Jerica Poročen pred 1812 78. Brenčič VVrentschitsch Jožef 30. 5. 1790 20. 3. 1790 Petkovec 16 Brenčičk Logatec Ana Poročen pred 1812 79. Francel Franzel Valentin 11. 1. 1790 11. 2. 1790 Pako 11 G.Pristav Borovnica Jurij Helena Sepa - nesposoben 80. Dolenc Dollenz Jakob 8. 7. 1791 Logatec Andrej Marija Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik, 81. Zdešar Sdeschar Andrej 25.10. 1791 Zakianec 15 Babč Pol. Gradec Štefan Poročen pred 1812 82. Kermel Kermel Ignac 14. 5. 1790 Črni Vrh 31 Pol. Gradec Jožef Marija Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik, 83. Marolt Mara u t Gašper 6. 1. 1790 6. 1. 1791 Maia Voda 21 Pol. Gradec Jernej Neža Dodeljen v Ilirski polk 84. Zalaznik Sallasnig Andrej 19. 1. 1790 Polh. Gradec 11 Pol. Gradec Matija Jerica Poročen pred 1812 85. Menart Menard Tomaž 28. 12. 1790 Logatec Marko Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik, 86. Japel Jabel Tomaž 28. 12. 1791 Sinja Gorica 2 Japel Vrhnika Tomaž Marija Dodeljen v Ilirski polk 87. Uršič Urschitz Jurij 26. 5. 1791 Borovnica Mihael Margareta Poročen pred 1812 88. Likar Likar Matija 20. 9. 1791 Rovte 104 Logatec Martin Uršula Brat rekruta že v Ilirskem polku 89. Bizjak Bisiak Jurij 13. 3. 1790 Borovnica Že služi v Ilirskem polku 90. Petkovšek Petkouschek Martin 27.10. 1791 Vrhnika 85 Povše Vrhnika Janez Magdalena Dodeljen v Ilirski polk 91. Celarc Zellarz Marko 19. 4. 1790 15. 4. 1790 Podlipa 9 Selak Vrhnika Jurij Helena Dodeljen v Ilirski polk 92. Brenčič Wrentschitsch Valentin 28. 12. 1790 Rovte 106 Logatec Mihael Helena Dodeljen v Ilirski polk 93. Kus Kuhs Mihael 28. 9. 1790 Borovnica 27 Anžol Borovnica Luka Margareta Skrofuloza - nesposoben 94. Biih Buch Jakob 16. 7. 1791 Črni Vrh 52 Pol. Gradec Gregor Ana Ubežnik, umrl 20. 2. 1813 95. Makove Makouz Matija 27. 1. 1790 Borovnica Anton Helena Poročen pred 1812 96. Verhovc Verhouz Anton 11. 1. 1791 Pol. Gradec Lovrenc Helena Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik, obsojen 97. Makove Makouz Janez 21. 12. 1790 Dol 18 Toncel Borovnica Marija Poročen pred 1812 98. Gostiša Gostischa Matija 31. 8. 1791 Logatec 14 Logatec Ubežnik 99. Gezek Gezek Andrej 30.10. 1791 30. U. 1791 D. Logatec 26 Logatec Jurij Marija Že služi v Ilirskem polku 100. Slabe Slabe Janez 20. 1. 1790 20. 6. 1791 St. Vrhnika 4 Mihelč Vrhnika Gregor Elizabeta Napaka v postavi - nesposoben 101. Pečovnik Petschounik Tomaž 5. 12. 1791 Zaklanec 21 Pečenik Pol. Gradec Matija Agnes Gluh in omejen 102. Masle Masle Jurij 23. 4. 1790 Brod 9 Logatec Nikolaj Marija Poročen pred 1812 103. Jurca Jurza Janez 19. 4. 1791 29. 4. 1791 Pod lipa 10 Vrtnar Vrhnika Jurij Marija Dodeljen v Ilirski polk 104. Filipič Philipitsch Martin 9. 9. 1791 9. 11. 1791 Horjul 32 Miha Pol. Gradec Elizabeta Edinec vdove 105. Gerbec Gherbez Jakob 13. 6. 1790 Šentjošt 9 Tonet Pol. Gradec Marija Dodeljen v Ilirski polk 106. Petrove Petrouz Jožef 15. 3. 1790 Sredna vas 6 Pol. Gradec Jurij Lucija Dodeljen v Ilirski polk 107. Lešnak Leschnak Simon 26.10. 1790 Briše 17 Pol. Gradec Luka Marija Dodeljen v Ilirski polk 108. Jelovšek JeJlouseg Matija 29. 2. 1790 Drenov Grič 5 Fik Vrhnika Mihael Marija Dodeljen v Ilirski polk 109. Celarn Zellarn Urban 21. 5. 1790 Podlipa 25 Zakaj n c Vrhnika Janez Marija Dodeljen v Ilirski polk 110. Terzak? Terzack Valentin 8. 2. 1791 Vrhnika Martin Helena Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik, obsojen 111. Tomšič Tomschitz Janez 19. 6. 1790 G. Logatec 44 Logatec Urban Helena Postiljon, njegov brat že v Ilirskem polku - preložitev 112. Corn Zorn Jožef 15. 3. 1790 13. 3. 1790 Podlipa 23 Razor Vrhnika Matija Apolonija Brat rekruta že v Ilirskem polku -preložitev 113. Cepin Zeppin Nikolaj 3. 12. 1791 Horjul 47 Šega Pol. Gradec Agnes Dodeljen v Ilirski polk 114. Slavše Slausche Martin 4. 10. 1791 4. 11. 1791 Žažar U Dednik Vrhnika Janez Agnes Napaka v postavi - nesposoben zr = 5r p Z 115. Boh iBoch Jožef 15. 3. 1790 Žažar 2 Zupan Vrhnika Jurij Apolonija Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik, 116. Osredkar Ossredkar Tomaž 8. 12. 1791 Horjul 28 Trček Pol. Gradec Matija Margareta Dodeljen v Ilirski polk 117. Jelovšek Jellousheg Gregor 9. 3. 1790 Zaplana 38 Jelovc Vrhnika Tomaž Marija Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik, 118. Logar Logar Andrej 26. 11. 1790 Zaplana 1 Bogataj Vrhnika Martin Karolina Ubežnik, obsojen, sin očeta starega nai 70 let 119. Cerk Zerck Martin 24. 10. 1790 Borovnica 36 Ta Gornji Borovnica Tomaž Jerica Napaka v postavi - nesposoben 120. Doliner Dolliner Jurij 9. 4. 1791 Pol. Gradec Gregor Marija Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik 121. Založnik Salochnig Martin 7. 11. 1790 Praprovče 6 Kovač Pol. Gradec Luka Marija Zlomljena roka - nesposoben 122. Možina Mosina Andrej 11. 11. 1791 Šentjošt 13 Vinkot Pol. Gradec Franc Helena Ubežnik 123. Telban Telban Janez 12. 5. 1790 Pako 1 Erkelj Borovnica Jurij Marija Odklonjen zaradi napake v postavi 124. Žonta Schonta Matija 2. 9. 1790 Drenov Grič 6 Žonta Vrhnika Poročen pred 1812 125. Podobnik Podobnik Janez 9. 5. 1791 Rovte 120 Logatec Urban Marija Dodeljen v Ilirski polk 126. Rudolf Rudoph Janez 6. 5. 1790 Sredni vrh 47 ? Matija Marija Otrplost desne roke - nesposoben 127. Velkavrh Velkaverch Jožef 24. 5. 1791 24. 2. 1791 Samotorica 3 Pol. Gradec Andrej Marija Ubežnik, ujet 128. Podlipec Podlipez Jurij 4. 4. 1790 Podlipa 21 Kokal Vrhnika Martin Marija Brat rekruta že v Ilirskem polku - 129. Bezulak VVehsulak Stane 23. 12. 1791 Logatec Luka Marija Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik 130. Jurjevčič Juriautschitz Tomaž 14. 12. 1791 Logatec Urban Uršula Dodeljen v Ilirski polk 131. Filipič Philipitsch Jožef 16. 3. 1790 16. 3. 1791 Horjul 21 Stroj ar Borovnica Gregor Marija Dodeljen v Ilirski polk 132. Drašler Droschler Anton 2. 6. 1790 Pokojišče 6 Ravnikar Borovnica Martin Agnes Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik 133. Nagode Nagode Anton 16. 1. 1791 G. Logatec 97 ? Logatec Matija Marija Dodeljen v Ilirski polk 134. Verhovc Verhoutz Janez 18. 5. 1791 Pol. Gradec Marija Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik 135. (stenic Istenitsch Gregor 1. 3. 1790 Logatec Matija Uršula Dodeljen v Ilirski polk, ubežnik 136. Turk Turk Jurij 29. 3. 1790 D. Logatec 79 Logatec Gašper Barbara Pobegnil na Reko 137. Šenk Schenk Matija 26. 8. 1790 Borovnica 15 lerasnik Borovnica [anez Margareta Poročen pred 1812 ? sr S,' 138. Nagode Nagode Matija 13. 2. 1791 Logatec Apolonija 139. Urbančič Urbantschizh Gašper 20. 12. 1790 29. 12. 1790 Verd 15 Martinove Borovnica Jernej Marija 140. Marašič Maraschiz Jakob 26. 6. 1790 27. 6. 1791 Vrhnika 179 Širok Vrhnika Jakob Katarina Sin 71 let starega očeta, trgovec -preložitev 141. Slabe Slabe Simon 28. 10. 1790 28. 10. 1791 Žažar 14 Matuč Vrhnika Matija Barbara Dodeljen v Ilirski polk 142. Peršin Perschin Martin 7. 10. 1790 Borovnica Mihael Helena Poročen pred 1812 143. Križaj Krisay Urban 21. 5. 1790 Podlipa 15 Boštjanov Vrhnika Janez Helena Edinec vdove - preložitev 144. Oblak Oblak Tomaž 17. 12. 1790 Vel. Ligonja 28 Moravč Vrhnika Gregor Marija Dodeljen v Ilirski polk 145. Umek Umek Jernej 14. 8. 1790 Vel. Ligonja 23 Čuk Vrhnika Jožef Helena 146. Oblak Oblak Simon 21. 10. 1790 Šentjošt 6 Možina Pol. Gradec Matija Marija Dimeljska kila - nesposoben 147. Žakel Sakel Mihael 26. 9. 1790 Vrhnika 140 Brenčič Vrhnika 148. Medved Medved Andrej 20. 11. 1790 Hrib 39 Tominček Vrhnika Anton Agnes 149. Krašovc Kraschouz Matija 1. 9. 1790 Vrhnika Janez Helena Že eno leto v Avstriji 150. Zanoškar Sanuschkar Urban 25. 5. 1790 Hrastenice 4 Bezjan Pol. Gradec Martin Agnes 151. Novak Novak Anton 15. 1. 1791 Vrhnika 136 I pave Vrhnika Blaž Marija 152. Možina Mosina Janez 14. 6. 1790 Lesno Brdo 12 Urbanove Vrhnika Valentin Marija 153. Leskovec Leskovitz Lovrenc 3. 8. 1791 10. 8. 1791 Rovte 20 Logatec Luka Uršula 154. Erbežnik Erbeschnig Martin 31. 10. 1791 Kosiglava 7 Martin Uršula 155. Peteln Peteln Anton 6. 6. 1790 Borovnica Jožef Agnes 156. Zalaznik Sallasnik Nikolaj 6. 12. 1790 S red na vas 57 ? Pol. Gradec Uršula 157. Petrovčič Petrouschitz Tomaž 20. 12. 1790 27. 12. 1790 Zavrh 1 Francel Borovnica Matija Katarina 158. Skope Skopz Jakob 25. 6. 1790 Praprovče 11 Mežnar Pol. Gradec Jurij Agnes Poročen pred 1812 159. Pečovnik Pezhounik Luka 17. 10. 1791 Setnik 14 Žul Pol. Gradec Jurij Jerica Prvorojenec med sinovi vdove -preložitev 160. Karže Karsche Gregor 27. 4. 1790 Vrhnika Jurij Marija Edinec vdove - preložitev ? sr Z Vi T" 161. Rozman Rosmann Blaž 1. 9. 1791 Logatec IMarija V bolnici 162. Podeva Podeva? Marko 23. 4. 1790 Borovnica Gregor Katarina 163. Velkavrh Velkaverch Matija 28. 8. 1790 30. 8. 1790 Setnik 9 Pol. Gradec Uršula 164. Gosar Gossar Tomaž 16. 12. 1790 Brod 5 Logatec Jurij Eva Bolan 165. Mele Melle Franc 3. 9. 1791 3. 12. 1790 Žažar l Kervina Vrhnika Tomaž Helena 166. Bradeško Bradeschko Pavel 25. 1. 1791 17. 1. 1791 S redna vas 58 ? ? Jurij Helena 167. Mesec Mehsez Jakob 1. 4. 1790 Zaplana 19 Mes.mlin Vrhnika Blaž Uršula Edinec vdove - preložitev 168. Šemerl Schemerl Marko 8. 4. 1790 Šentjošt 10 Bende Pol. Gradec Jakob Ana Poročen pred 1812 169. Lavrin Lourin Jožef 16. 3. 1790 BI. Brezovica 10 l: ranči n Vrhnika Martin Uršula 170. Ožbolt? Oswouth? Tomaž 3. 12. 1790 8. 12. 1790 Logatec 13 Logatec Gregor Helena Nesposoben zaradi desnega očesa 171. Dolenc Dollenz Jernej 11. 8. 1791 14. 8. 1791 Rovte Logatec Andrej 172. Stanounik Stanounik Andrej 28. 11. 1790 Sredna vas 56 Pol. Gradec Tomaž Poročen v Črni Vrh, št. 41 pred 1812 173. Jereb Jereb Anton 27. 5. 1790 Lesno Brdo 5 Gorjanc ? Andrej Marija 174. Remc Remz Jurij 30. 3. 1790 Logatec Stane Helena Odklonjen - bolezen 175. Gorteša Gortescha Matija 19. 9. 1790 Verd 3 Vehar Borovnica Janez Uršula Poročen pred 1812 176. Dolinar Dolliner Pavel 27. 6. 1791 Selo 4 Gaberšni Pol. Gradec Jožef Marija 177. Žitko Schitko Mihael 15. 9. 1791 Podlipa 24 KrošI Vrhnika Anton Jerica 178. Kobetič Kobetitsch Ludvik 16. 4. 1790 10. 4. 1790 Vrhnika 135 Gartnar Vrhnika Mihael Poročen pred 1812 - steklar 179. Poterbuješ Poterbujesch Martin 18. 10. 1790 Horjul 11 Puzer Pol. Gradec Nikolaj Marija Poročen pred 1812 180. Cepin Zeppin Mihael 27. 9. 179_ Praproče 19 Pol. Gradec Martin Agnes Zamenjal št. 75, Lovrenca Zibelnika 181. Leben Leben Jernej 12. 8. 1790 Dvor 5 Cepin Pol. Gradec Anton Uršula 182. Keržišnik Kerschischnig Urban 26. 5. 1790 Selo 13 Kuhar Pol. Gradec Jakob Jerica Poročen pred 1812 183. Keržič Kesitz Jurij 19. 4. 1791 Borovnica Matija Margareta Je že v Ilirskem polku 184. Kenk Kenk Valentin 7. 2. 1790 St. Vrhnika 35 akc Vrhnika 5oročen pred 1812 185. Krištof Cristoph Valentin 8. 2. 1790 ^ogatec akob Margareta 186. [erina [erina Jurij 12.4. 1790 14. 4. 1790 D. Logatec 30 Borovnica Tomaž Marija Poročen pred 1812 187. Peteln Peteln Jožef 18. 3. 1790 Borovnica Matija Neža Poročen pred 1812 188. Peklaj Peklai Urban 24. 5. 1791 Setnica 9 Iločnik Pol. Gradec Uršula Nesposoben - deformacija nog 189. Lušina Luhsina Pavel 25. 1. 1790 Horjul 53 Zizek Pol. Gradec Jurij Katarina 190. Mole Molle Andrej 19. 1. 1790 Logatec 191. Merlak Merlak Gregoe 15. 3. 1790 14. 2. 1790 Podlipa 11 Sedej Vrhnika Tomaž Marija Edinec vdove 192. Kos Kohs Janez Pol. Gradec Blaž Jerica 193. Sečnik Setsehnig Tomaž 30. 10. 1790 Samotorica 6 V Seči Pol. Gradec Sebastij. Helena 194. Rastresen Restrehsen Gregor 4. 3. 1790 Butanjeva 11 Mežnar Pol. Gradec Jurij Jerica 195. Makove Makouz Andrej 15. 12. 1790 15. 11. 1790 Pako 9 Slovš Borovnica Mihael Alojzija 196. Braneel VVranzel Tomaž 10. 12. 1790 Borovnica Janez Jerica 197. Pohleven Pochleren Pavel 24. 1. 1790 21. 1. 1790 Polh.Gradec 28 Pol. Gradec Gašper Uršula 198. Novak Novack Matija 3. 9. 1791 3. 9. 1790 Rovte 60 Novak Logatec Marta Edinec vdove 199. Križaj Krisehai Gregor 2. 3. 1791 Logatec Jurij Marija Sin 71-letnega očeta 200. Marot Marot Martin 2. 11. 1791 Čevica 4 Logatec Agnes Poročen pred 1812 201. Slana Slanna Mihael 28. 9. 1790 Šentjošt 7 Možina Pol. Gradec Matevž Marija 202. Kune Kunz Martin 2. 11. 1790 D. Logatec 39 Logatec 203. Nartnik Nartnik Andrej 28. 11. 1790 Setnik 7 Nartnik Pol. Gradec Matija Elizabeta 204. Gaberšnik Gabersehnig Simon 20. 10. 1790 Dolenja vas 17 Beseniče Pol. Gradec Gašper Agnes Nesposoben - napaka v postavi 205. Nagode Nagode Janez 20. 7. 1790 Vrhnika Janez Elizabeta Sin vdove - preložen 206. Šive Schiuz Janez 22. 7. 1790 Borovnica 1 Janez Ana j j z s: O" O •1 = E N* a o 3 £J t 3 S? p < Z is o_ JT o 3 O s < UKAbHblK Mt.lbHH^M. Bi. 7toBH3« , no-pa^OIHOMT, ceAeHlH, na nOAOBHHfc HMHtmHH- ro nepexo^a bt> 6 J HtMei(KH.Vb mhab ( " ) > KOMaH^a om4MxaAa ; a »» 4 "taca no nojty-fin k iipn6iiAH bs, OGepb-Aaii6dXT, j r^lj ho- B-b O6cp'b-,1 aucocmoaujenit nai nflDIH ^epeBeHB J COe^HHHAHCb mm ct KO-JIOHHOIO , npMSilBUieiO H31, BeHei^lH , ^aBHO JI iiUb Ofl li C-h IIOAOEI11IOIO iltniTi. Xo3ail-Ka moh 3a6oniHJiacb o upiyrornoBAemH ymH-Haj ho a npoCBAT. ne 6e3n0K0Hmbca3 n npe$-AomnA-b en, KaKf. h Bouxe^mefliy bi. cie Bpe-Ma Myacy, ^0p0(yi0My CAaBKHHKy, Bbinumb co mhok) no HaniKB naio. y^o6paa Ha yAfei6fiyAaCB h CKa3a_ia Mymy cBoewy : Borni. xopouio t nmo mm omKa3a.iiicb om-b <£panii,y3CKaro nocmoa. — ^al omB-fe^aA*, nJie-Hncmoii ea coJKHmeAB, —y 3niwxb rocno^} KaK'b i'OBOp sirnoi, juiciH xeoc-jiii,, Bo.ifiii 13 pomT.. GRK , npo^ojtmajifc jwoii XO3HHHT. , H3'E comaA-tiiila, imo 6y^rno mm oSpeMeHe-hm uocmoeMi , npe^AOiKiiAH nauieMy 6yp-rontwnmpy nepeBecmb PyccKHXT, rocno^-b ( maKB HaaBaAb oht, MamposoBb) Bt $pyria ^epeBHH, a K'b HaM* nocnjaamnii nojioBHHHOe *ihcao 4)paHny30BT, j ho 6yprOMncmp'b Ha omp-1531. CKa3aAT, : flačiine Hasis eii^e B^BOe PyccKHX,b, a onii. BamHX,b. . . . H3oaBbmei xoma 3a cie h ^ocma.toci, , ho mm eMy 3a mo OHeiib ČAaro^apHM. Baum coJi/\araM bc1s jno^tr £o6pi,ie , neiBaHHMe h oxojhho no- MOraAH HaM-b H flOMa M BTi noA^. TaKHM-b rocmflM-b mm oan. pa^M , m notreHno UBsidiTiopv/jff 1J vil ^ u lil i C JilJi , a OIlinyCITi;TM7, c-b X A ti 6 O.Mil H CO.ltH}, Kaii'L ^py- 3eii. C"b chmh ii moMy bo^oSbhmh noxBaAa-iii a yciry-Vb o>ienb hokohho, a noympy Ha-uieA-b Ha cmoAt npiiromoBAeHHBiii aaBmpaKii^ uymMAKy BHira k nwpo»iKK na ^,opory. 271-0 O^buihci. , k cntiniiAs BMSxamB B"b ropo^-b, Ky^a yme 06037, omnpaBAeH^ fiblAt. Ha njOCKD^OHHHXT> AO,^KaX-b ptKOIO .1y6AHH0i0 , sna/jaioineio bi CaBy. Jlepeta^-b Giil.ib Beae.iHKi; HO 3^-bCh a HcnKimaA-b, -imo SHa^mn-b H^Mei^uaa nonraa. Hh AaCKir, hv np03b6bi, hh o6£m;aHie bona mano ( J [ * ) Mii.\a Htneniis« coAcpsaun> 1 bojichiti. 95. Strani 12 in 13 iz knjige Bronevskega Putešestvie ot Ti volčja usta," in nadaljeval: "ker smo mi - na žalost - dolžni sprejeti vojake na stanovanje, so Francozi predlagali našemu županu, da bi pripeljali ruske gospode (tako je on imenoval mornarje) v druge vasi, a pri nas bi nastanili polovično število Francozov. Župan pa je odvrnil: "Dajte nam dvakrat toliko Rusov, a vaših ... nas rešite," čeprav bi jo zaradi te izjave lahko skupil. Za to smo mu zelo hvaležni. Vaši vojaki so dobri in prijazni ljudje, niso ošabni in so nam radi pomagali doma in na polju. Takih gostov smo od srca veseli in se z njimi težko razstanemo. Odpustimo jih kot prijatelje s kruhom in soljo." S takimi in podobnimi pohvalami sem zelo mirno zaspal. Zjutraj pa sem našel na mizi pripravljen zajtrk ter steklenico vina in pogačo za na pot." "/27. marca 1810/ sem se hitro oblekel in pohitel v mesto, kjer je bil na reki Ljubljani/ci/, ki se izliva v Savo, pratež že naložen na čolnih s ploskim dnom [ * ) T,.ki, caaiiDaiuirrb 'Vi-tcb aamb na BOAKy. :sta do S. Peterburga, kjer govori o Vrhniki in pripravljen za pot. Vožnja ni bila dolga; a tu sem spoznal, kakšna je nemška pošta. Ni bilo ljubeznivosti in ustrežljivosti, ni bilo obljub "bona mano" (kakor se tu pravi "dati napitnino")..."' Bronevskij Vladimir Bogdanovič (1784-1835), pisatelj in zgodovinar, mornariški podporočnik, je bil v sestavi ruske eskadre viceadmirala Dimitrija N. Senjavina, ki je leta 1805 ob vpletenosti Rusije v vojno z Napoleonom Bonapartejem izplula iz Kronštadta. Njen cilj je bilo Sredozemlje. Plula je ob vzhodni danski obali in skozi Angleški kanal. Po prihodu v Sredozemsko morje se je še vračala skozi Gibraltar do Lisbone. Zasidrala se je v Dalmaciji, na Siciliji, Malti in na Sardiniji. Sodelovala je v številnih spopadih vse dotlej, dokler niso Francozi njenega moštva po določilih ene od t mirovnih pogodb internirali v Trstu. Tu so ruski mornarji prebili več kot dve leti, ko so jim dovolili, da so se peš odpravili domov v Rusijo. Prisilno bivanje v tem mestu je Bronevskij izkoristil med drugim tudi za učenje jezikov. Naučil se je italijansko, izpopolnil angleščino in francoščino ter ves čas pisal dnevniške zapise. Marca 1810 se je moštvo eskadre čez slovensko ozemlje, Madžarsko in Poljsko vračalo domov. Bronevskij je svoje doživljaje iz Sredozemlja v letih 1805-1810 popisal v delu Zapiski morskogo oficera v štirih zvezkih, ki so izšli v letih 1818-1819. Svoje šestmesečno potovanje domov na Rusko pa je opisal in v knjižni obliki objavil v dveh zvezkih z naslovom Putešestvie ot Triesta do S. Peterburga v 1810 godu, Moskva 1828.2 Pot skozi slovenske kraje, ki jo je začel 24. marca 1810 v Trstu, je opisal v pismih, datiranih v Postojni, Ljubljani, na Vranskem, v Celju, na Ptuju in v Ormožu. Osnove temu delu so osebna opazovanja in vtisi. Izobraženi oficir je z velikim interesom pazljivo opazoval življenje domačinov, njih delo in običaje. Posebnih simpatij je bilo deležno slovansko prebivalstvo, Rusom sorodno po jeziku in navadah. Ko je pisal o delu in običajih Slovencev, je poudaril veliko podobnost slovenskega in ruskega jezika. Menil je, da so se prijateljski od- nosi med slovenskimi ljudmi in ruskimi vojaki razvili zato, ker so se lahko pogovarjali med seboj in ni prihajalo do nesporazumov v njihovih stikih. Poleg tega pa ruski vojaki za razliko od francoskih, ki so bili tudi takrat na slovenskem ozemlju, niso bili zavojevalci, ampak so imeli pravice premaganih.' Na Vrhniki z veliko simpatijo opisuje gostoljubje svojih gostiteljev, ki so na stanovanje in hrano raje od francoskih sprejeli dvojno število ruskih vojakov. Všeč mu je pogum vrhniškega župana, ki si je upal to povedati Francozom in je s tem tvegal, da bo pri njih padel v nemilost. Kritizira pa "nemško pošto", s katero se je s čolnom peljal do Ljubljane. Z domačini so se očitno pogovarjali vsak v svojem jeziku in se brez težav razumeli. Opombe: 1. Bronevskij V. B„ Putešestvie ot Triesta do S. Peterburga v 1810 godu, Moskva 1828, str. 12-13, Shaw T. Foreign Travelers in the Slovene Karst 1537-1900, Ljubljana 2000, str. 101-103, Slovenska kronika XIX. stoletja 1800-1860, Ljubljana 2001, str. 70-71. 2. Slavjanovedenie v dorevoljurionoi Rossii, Moskva 1979, Kremenšek S., Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije, Ljubljana 1982, str. 175-177; isti: V Trstu pred 175 leti, Obzornik 6/1983. 3. CurkinaI. V., Slovenskoenacionalno-osvobod-itelnoedviženie vXIX v.,i. Rossia-Moskva 1978, str. 52-55. Sonja Anžič prebivalstvo občine vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja - 3. del V prejšnjih številkah razgledov (Vrhniški razgledi 5 in 6)' sta prispevka z naslovom Prebivalstvo občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja predstavila na splošno popise prebivalstva kot vir podatkov o stanju prebivalstva v določenem času, kdaj jih zasledimo, kako so jih izvajali v nekdanji avstrijski državi, v katero je sodila večina slovenskega ozemlja pred letom 1918, ter tudi popise prebivalstva v občini Vrhnika od 1870 do 1910. V dodatkih teh prispevkov so bili do sedaj objavljeni popisi prebivalcev iz leta 1900 za vasi: Mirke, Verd, Bistra, Podlipa, Zaplana2 ter Bevke, Blatna Brezovica, Drenova Gorica oziroma Drenov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Sinja Gorica in Žažar.3 Tokrat smo pripravili za objavo popis prebivalcev za kraj Vrhnika iz leta 1890 (brez Hriba).4 To je deset let prej, kot smo jih objavljali do sedaj (1900). Kakor smo pisali že v prejšnjih prispevkih, je po vsej verjetnosti tudi za kraj Vrhnika obstajala knjiga popisa prebivalstva iz leta 1900, ki pa se do sedaj še ni našla (ali je izgubljena, uničena ali pa se nahaja na mestu, za katerega ve le peščica ljudi ali celo nihče). Knjiga popisa prebivalstva iz leta 1890 je po obliki dokaj enaka že objavljenim. V tiskane formularje so vneseni podatki o hiši: hišna številka (stara in nova), hišno ime, nadalje podatki o stanovalcih po posameznih hišah: ime in priimek:,5 stan (običajno je naveden poklic), ali je oseba samec, oženjen ali vdovec, rojstno leto (običajno je naveden celoten datum rojstva, tudi dan in mesec), rojstni kraj, županija, okraj, dežela (običajno sta navedena samo kraj in občina (županija), in še to največkrat v obliki fonetičnega zapisa), kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela (običajno je naveden samo kraj, kjer je imela popisana oseba domovinsko pravico) ter opombe. Podatke o prebivalcih, ki so jih po vsej verjetnosti prepisali z originalnih popisnih pol, ki pa se niso ohranile, so vpisovali v tiskane formularje z roko, zato so mestoma težko berljivi. Razvidno je, da so jih potem tudi dopolnjevali s podatki o spremembah, ki so se zgodile pri določeni osebi kasneje (na primer datum smrti, leto poroke, preselitev drugam ...). Pri tokratni objavi smo uporabili enaka načela kot pri prejšnjih. Pri navedbah, kjer ni bilo moč s popolno gotovostjo razbrati zapisanega podatka, smo to označili z vprašajem v oklepaju (?). Naknadni vpisi oziroma zapisi v originalni knjigi se ločijo od prvotnih, ob popisu vpisanih podatkov tako, da smo jih zapisali ležeče. Kjer manjka domače ime, smo dodali podatke, ki jih je iz Statusa animarum za Vrhniko zbral g.Janez Žitko. Označeni so z dvema zvezdicama (**). Tudi tokrat je potrebno poudariti, da je ta knjiga popisov, ki vsebuje veliko podatkov o prebivalcih, nastala na podlagi prepisovanja podatkov s popisnih pol, kar že daje možnost, da prihaja včasih do napak pri prepisovanju; druga možnost pa je, da hišni gospodarji popisovalcem niso navedli popolnoma točnih podatkov glede družinskih članov (tu mislimo predvsem na rojstne datume). Za verodostojne podatke o rojstnih datumih veljajo vpisi v rojstne oziroma krstne knjige. Kljub tem malenkostnim pomanjkljivostim je knjiga, ki ne izkazuje samo stanje na dan popisa, temveč tudi druge spremembe, ki so nastopile kasneje in so se tikale določenih oseb, nedvomno zelo zanimiva za razne raziskave, še posebej pa za posameznike, ki se zanimajo za svoje prednike. Z objavo postane tudi dostopna vsakomur, ki jo želi pregle- /JI Hišno im / Zaporedno število Z Ime in priime l /ui/fi -t .....i. 7 ......ij ........i i f lt. J ■./-IV £ RovfttA................ / ' fa :\icfi /n '^LhnMs /{pAtf Samec, oženje« ali vdovte r. ,*<. sfitmrtfu %ifžhn. tikan f-/-U .^Ltl. lili, l. MAd y.t 7) /JtstU' --A^ci vd-f^h&i- Kojstno leto 4m a , 7 fa . ' Z h'(j. ž- , iT Rojstni kraj, županlja, okraj, dežela /r 'it '/J Kraj, dostojnost, žopauija, okraj, dežela Opomba -i.........^M&L r/k-tf^ t 1 S:-* 4 -»- Agnes Hrovatič -»- Aloisia hči + -»- 1819 J 1856 -»- Franz sin 1S62 Oblak Gašper + 1818 -»- Ana r. Restar -»- Matilda žena hči ? 1862 -»- Ivana -»- Anton sin 1863, 1864 Exh. Nr. 473 ex 898. -»- Josef -»- 1866 Oblak Rudolf nez. s. Marije cc 1878 Trst E. Nr. 1547/01 6 Čez vse tri rubrike je z rdečo napisano: >>Sprejet v Ljubljano E. Nr. 1448/04«. 7 Čez vse tri rubrike je zapisano: »Exh.Nr. 1065 de 891 hat 6f48k der Gemeinde zuersetzen. Exh. Nr. 696 de 894 + 18/4 «. (občini povrniti 6f 48kr) Hišno ime št. 18/110 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Koštnar Josip gost oženjen 24/4 1837 Koprivnik Kočevje dom. list žup. v Koprivniku 21/9 869 št. 120 2 -»- Marija žena omožena 12/1 1840 Vrhnika -»- 3 + -»- Ivan sin 24/8 1867 -»- + 6/10 1929 v Sarajevu 4 -»- Karol -»- 11/10 1870 -»- -»- 5 -»- Franca hči 22/2 1874 -»- -»- 6 -»- Josipa -»- 30/9 1882 -»- -»- 7 Kovačič Josip pomagač 19/3 1869 Doljsko Kamnik 1 P^MžNja gostja vdova 27/6 1814 Horjul Vrhnika + 22/9 1897 1 Kenk Marija -»- samska 26/5 1838 Vrhnika 2 -»- Marija njena nezakonska hči -»- 26/6 1869 -»- 19/8 Zaklane Horjul lil Kenk Marija -»- samska 1838 2 -»- Marija njena nezakonska hči -»- 26/6 1869 -»- 1 Zdešar Jernej gost oženj en 19/8 1844 Zaklane + 1895 Horjul 2 -»- Ivana žena 24/8 1848 Vrhnika 1 -»- Franc gost oženj en 10/4 1856 Zaklane Horjul 2 -»- Neža žena omožena 11/11 1852 -»- 3 -»- Marija hči 23/4 1889 Hišno ime Maklav št. 19/111 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženj en ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Brenčič Josip posestnik oženj en 27/2 1853 Vrhnika 2 -»- Franca žena omožena 8/3 1855 -»- 3 -»- Franca hči 31/3 1880 -»- 4 -»- Marija hči 29/11 1881 -»- 5 -»- Lorens sin 13/8 1887 -»- 6 -»- Urša hči 4/10 1889 -»- 7 -»- Valentin oče oženj en 13/2 1821 -»- 8 -»- Jera mati omožena 12/3 1822 9 -»- LS^a sestra samska 12/11 1846 -»- + 8/11 901 ca 30 L v Trstu 10 -»- Neža -»- -»- 10/1 1859 -»- 1901 ca 20 1. v Trstu Hišno ime Mele št. 20/114 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženj en ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Lorenz posestnik oženj en 21/8 1814 Vrhnika Vrhnika + 15/71896 2 -»- Ana žena omožena 24/7 1824 -»- 3 -»- Josip sin samski 15/3 1869* -»- E. Nr. 1962/02 4 -»- Ivana hči -»- 11/5 1866 -»- 5 Žonta Lena sestra gospodinja -»- 5/5 1836 -»- Ktqšovc Andrej \ oženjen 1849 + 23/12 1893 \ -X Mariia Marcelan \ žena Planina \ Kbušovc Andrej oženjen 1849 + Zi/U 1893 \ -X Marija Marce lan -»- \Mayija ^^žena^^ 24/9 1881 Planina Pas. Ech. Nr. 1312 de 1894 del. buk.\ 273/902 \ -»- \Jofy6ma -»- Franc sin v/J/5 /830 1878 Kake 99 N Planina Exh. Nr. 387 de 897 Vrhnika \ -»- \4nJoijjjtt—j \ hči I ^ V / 13/5 1885 rhujina Planina Exh. Nr. 678/99 X X 8 Pod ležeče pisanimi podatki je dopisano: »Vdova Marija Krašovec sprejela se je v obč. zvezo v Planino vsled sklepa planinskega obč. odbora 8/12 1902 št. 1823/12 z nedoletnimi otroci Ivano. Marijo. Apolonijo in Antonijo, med tem ko polnoletni sin Franc še v tukajšno občino spada. Krašovc Franc 19/9 1878 Planina Vrhnika«. Pred tem zapisom je z rdečo zapisana številka 258. Hišno ime Žonta Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Hodnik Matija posestnik oženjen 25/2 1840 Vrhnika Nr. 509 de 892 Vrhnika Kolovoz lošc 2 -»- Mina od Tomšič žena 1855 ] g/|7 + 3 sin (vojak) 4 -»- Nace sin 4/8 1871 10 5 -»- Janez -»- 8/10 1874 6 -»- Andrej -»- 21/11 1877 7 -»- Marija -»- 7/1 1886 8 -»- Matevž -»- 4/9 1889 9 -»- Liza ?? mati 1818 10 -»- Franca hči 19/2 1850 Hodnik Fj^c^^ mesar oženjen 1870 Vrhnika Vrhnika sprejet v Žalec z družino vi. št. 2884/08 ^ Marija r. ŠkoJ žena 1877 Brezovica pri Bizeljskem 9 Čez vse rubrike z rdečo naknadno vpisano: »sprejet v Žalec z vso družino 29/10 1908 30/10 1757 vi. št. 2884/08«. 10 Čez zadnje tri rubrike je naknadno vpisano: »5 fast Art. Regt. seit 1892 assentirt«.(potrjen v vojsko) " Čez zadnje tri rubrike je naknadno vpisano: » Garber. Wagner fabrikarbeiter«. (strojar. tovarniški delavec) Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Volič Jakob posestnik oženjen 18/7 1832 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Lena žena omožena 14/5 1844 3 •))" F ranče čevljar sin samski 20/9 1866 omožen 4 -,,- J«« krojač -»- 27/3 1359 5 -»- Anion -»- -»- 8/6 1871 -»- + 6 -»- Jakob čevljar -»- 25/4 1873 Ex. Nr. 222 de 898 7 -»- Franca -»- -»- 5/10 1875 8 -»- Karo I -»- -»- 29/10 1877 9 -»- Leopold -»- -»- 3/10 1883 1 Vole Franc čevljar oženjen 1866 Vrhnika Vrhnika -»- Reza r. Slemen žena 1863 Verd VolČ Janez krojač -»- 1869 Vrhnika Vrhnika k. št. 17 kot zet -»- Julija r. Srebot žena 1876 Trst Hišno ime Japelj št. 23/119 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Tomic Janez posestnik oženjen 29/4 1847 Rovte 2 -»- Neža žena omožena 28/1 1828 + 21/12 1895 1 Helena II. Koprive Jurij -»-gost 1878 oženjen 23/4 1846 Prevale Horjul 2 -»- Marija žena omožena 1/10 1842 Horjul 3 -»- Anton sin 23/5 1887 Vrhnika Horjul 4 Jeraj Franc -»-I. zakona samski 5/1 1873 Vrhnika Ex. 678 de 892 Vrhnika 1 Svigel Andrej gost oženjen 5/11 1836 Begne Cirknica 2 -»- Franca žena omožena 20/9 1845 Vrhnika -»- + 5/12 00 3 -»- Ivana hči samska 12/5 1876 -»- -»- 1 Žitko Apolonija gostja vdova l/l 1832 Podlipa Vrhnika 2 -»- Valentin sin samski 13/2 1853 -»- -»- 2 -»- Valentin sin samski 13/2 1853 -»- -»- 3 -»- Marija hči -»- 31/1 1855 -»- 4 -»- Franca -»- -»- 25/9 1859 -»- -»- 5 -»- France sin -»- 25/6 1861 -»- -»- 6 -»- Luka -»- -»- 9/10 1866 -»- -»- 7 -»- Jakob -»- -»- 1/7 1869 -»- -»- Hišno ime št. 23/119 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženj en ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, župan ij a, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Albreht Valentin gost oženj en 11/2 1844 Zavratec Rovte Logatec domovinski list 2 -»- Lena žena omožena 14/5 1833 Rovte -»- 1 Kunstel Tomaž gost oženj en 30/12 1853 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena omožena 13/12 1850 3 -»- Ciril sin 1/4 1888 4 -»- France -»- 14/2 1890 5 Trček Jakob učenec 1876 Goričica Preser 1 Karnar Neža gostja vdova 1826 Vrhnika Pressburg Ogersko 2 Mrak France sin I. zakona samski 1/11 1856 Vič Ljubljana Vič Ljubljana Hišno ime Janez Merkon Benedik št. 24/130 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženj en ali vdovec Roj smo leto Rojstni kraj, župan ij a, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Susteršič France posestnik oženj en 3/12 1863 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena omožena 9/1 1866 -»- 3 -»- France sin 3/9 1889 -»- 4 -»- Josip oče vdovec 6/5 1830 -»- 5 -»- Josip brat 10/10 1866 -»- 6 -»- Janez -»- 21/8 1869 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Žibert Josip posestnik oženjen 14/1 1841 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Neža žena omožena 29/12 1844 -»- 1) 3 ~ / sin 1/9 1870 -»- -»- mizar 4 -»- Franca hči 13/6 1875 -»- 5 -»- Marija sestra I. zakona samska 1838 -»- + 27/5 1896 6 -»- Franca sestra -»- 28/1 1858 -»- 10/8 1905 7 Mlinar France sin I. zakona -»- 9/11 1876 Hlevni vrh Zavratec Žir + 23/4 1893 8 -»- Ivana hči -»- 5/5 1878 Vrhnika -»- 9 -»- Matija sin 13/2 1881 -»- -»- 10 -»- Josip sin 9/3 1884 -»- -»- i: Spodaj, pod navedbami osebje pripisano: » sprejet v Gradec vi. št. 1649 z ženo Viktorijo, roj. Dunkel in otroci Franc 1894. Alois 1899. Marta 1903«. Hišno ime Polanc št. 26/178 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Simon Jera posestnica vdova 26/2 1837 Vrhnika 2 -»- Anton sin samski 7/1 1861 3 -»- Marija hči 28/12 1861 4 1 Simon PciuJ^.---- oženjen 1838 dom. list 274 de 868. 2 3 4 —A n ton i/a, žena -»- Fani Pavi hči sin samska 28/8 1875 d. lisi 111 de 895 5 6 7 -»- Roman sin hči sin -»- 19/11 1876 23/12 879 Maribor dom. lis/ 110 de 895. 13 b Tuje zapisano: »ad 1,2,6 in 7 sprejeti v Maribor vi. št. 1666/1; ad 3,4,5 se kot polnoletni niso sprejeli 1666/1«. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženj en ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Jesenovec Matevž cestni delovec oženj en 5/9 1853 Hrib Vrhnika 2 -»- lijanctu--^^ žena 24/3 1865 3 -»- Matevž sin 12/8 1880 -»- 4 -»- Reza hči 13/10 1883 -»- 5 -»- France sin 25/8 1889 1 Tomažin Janez gost vdovec jen 4/2 1810 6/11 1893 2 -»- Rozaiija hči samska omozi?ns 21/8 1842 28/11 J 893 + Hišno ime Kotnik1 št. 28,179 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Stular Franc gost 16/10 1845 2 -»- Marija žena 8/8 1844 3 -»- France sin 14/2 1875 4 -»- Janez sin 22/8 1886 1 Istenič Lorenc gost oženjen 3/8 1845 Smrečje St. Jošt 2 -»- Ana žena omožena 28/6 1846 Blatnabre zovca -»- 3 -»- Lorenc sin samski 2/8 1880 Vrhnika 4 -»- Janez -»- -»- 13/8 1882 -»- 5 -»- France sin -»- 24/1 1885 -»- -»- 14 Zgoraj je naknadno dopisano: »Matevž Šerokvjan. 1899 v Am.« Hišno ime Polančeva bajta šl. 29.181 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba prazna Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovcc Rojstno leto Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Maček Franc gospodar oženjen 18/4 1847 Vrhnika Vrhnika i -»- Neža žena omožena 10/1 1846 3 -»- Franca hči 11/12 1883 4 -»- Anton sin 1/6 1885 5 -»- Marija hči 21/1 1887 1 Gregorka Janez gost oženjen 20/4 1845 -»- i ->,_ Mig: žena omožena 9/1 1825 -»- 27/1 1894 1 1895 Helena Leskove Kos Janez 11. -»-gost oženjen 1860 31/5 1811 13/1 J 893 Hr 2 -»- Lena žena omožena 1814 15/12 1896 + -»- 1 Trpin Mola gostja vdova 1818 -t 1893 V 1 Nagode Jera -»- -»- 13/3 1827 -»- 2 -»- Luka sin samski 12/10 1856 + 8/3 1894. 3 -»- Franca hči 27/9 1866 -»- Hišno ime Mlin na Galetovc št. 31/185 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Gutnik Josip gost oženjen 16/3 1833 Vel. Ligojnn Vrhnika + 12/2 1895 2 -»- Marija žena omožena 24/10 1838 -»- 3 -»- Anton sin samski 7/1 1877 -»- št. 880 ex 1897 Dolničar Franc od 24/5 897 Hišno ime Bobek Franc Jonke od 21/2 1893 št. 32/186 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Košir Jakob posestnik oženjen 5/4 1847 Vrhnika Vrhnika v Ameriko 2 -»- Marija žena omožena 3/2 1855 -»- -»- 30/5 2 -»- Marija žena omožena 3/2 1855 -»- -»- 3 -»- Alojzi sin 30/5 1873 -»- 4 -»- France -»- 25/2 1876 -»- -»- 5 -»- Ivana hči 13/6 1878 -»- -»- 6 Ostank Marija mati vdova 7/6 1816 -»- 19/5 1895 7 Strekelj Lorcnz učenec 19/8 1874 Hotedršica Hotedršica 8 Albreht Janez -»- 1/1 1875 -»- -»- Schigon Simon verh. prow?? finančni višji nadzornik 1825 od 20/10 1891 -»- Franziska -»- Maria žena Hišno ime Zidane št. 33/210 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Jernej gost oženjen 26/8 1843 \ gQt) Vrhnika Vrhnika 2 -»- Jera žena omožena 11/2 1849 -»- 3 -»- Janez sin 31/12 1877 -»- 4 -»- France -»- 19/11 1881 -»- 5 -»- Marija hči 22/10 1884 -»- 6 -»- Ivana -»- 7/2 1887 -»- 1 Butin Lena gostja samska 1/5 1853 Podlipa -»- Hišno ime Polančevi mlin št. 34/49 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 OtjnhsPeter gost oženjen 18/6 1860 +3/5 1899 Amerika 2 -»- Ivana žena omožena 11/9 1862 3 -»- Ivana hči 19/6 1889 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Fiksel Jera posestnica vdova 6/3 1827 Vrhnika Vrhnika 1 Mevc Martin gost oženjen 11/11 1810 2 -»- Marija žena omožena 24/11 1828 -»- 1 Mušič Ana gostja vdova 9/7 1834 -»- 1 Skodlar Franca -»- samska 1855 -»- Hišno ime Lenka (babica) nova hiša" št. 36/208 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba Leta 1870 so stanovali: Volič Jakob sin Nikolaja 1851 prazna (»podrta«) -»- Franz brat dninar oženjen 1842 -»- Anna roj. Osenk -»- Franz Josef sin žena 3/8 1874 Trst Nr. 1001 de 894 -»- 786 -»- 897 -»- Josef -»- 1872 -»- Narobe Helena -»- Marija 25/1 1867 Šmartno pod Šm. goro Šmartno ' " Zgoraj je pripisano: »Ex. Nr. 690 ex 897«.. Hišno ime Čot št. 37/207 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kenk Lorenz posestnik 8/8 1850 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ana žena 30/6 1859 3 -»- Marija hči 5/10 1881 -»- 4 -»- Ivana -»- 24/12 1882 5 -»- FrantrjK. -»- 11/2 1885 -»- + 25/10 00 6 -»- Ana -»- 15/8 1886 29/7 5 -»- Franca. -»- 1885 -»- + 25 10 00 6 -»- Ana 15/8 1886 -»- 7 -»- Reza -»- 29/7 1889 S -»- Marija mati vdova 1829 -»- 9 -»- Janez bral samski 4/8 1855 -»- -»- Afttfflt -»- -»- 14/5 1862 -»- žen. zgl. št. 53 d. 95. 11 -»- Ivana sestra 31/7 1864 12 »- brat -»- 25/11 1866 -»- 13 -»- Jakob -»- -»- 9/4 1871 -»- strojnik Arbanasi pri Zadru 404/9 14 Krašovic MicžH dekla -»- 13/9 1864 Trst Bloke Logatec 10 Kenk Anton L -»- TerezijaC 1895 -»- Ladislava hči Antona oženjen žena 19/6 1900 v Reki v Reki vi št. 1323/1902 12 Kenk Franc -»- Terezija p895 -»- v Leobnu zgl. št. 27 tfe 95. 16 Pred številko je dopisano: »glej spodaj«. Hišno ime Šurca št. 38/206 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Hodnik Valentin posestnik oženjen 10/2 1845 Vrhnika Vrhnika + 4/12 1898 2 -»- Franca žena omožena 19/9 1848 + 5/10 1901 3 -»- France sin 16/10 1873 4 -»- Janez -»- 25/8 1880 5 -»- Marija hči 22/8 1883 6 -»- Ana -»- 21/7 1887 7 -»- Jakob sin 11/5 1890 Hišno ime Slanov »Tišler«17 Slanove** št. 39/201 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba Volč Janez mizar oženjen 28/8 1872 nad rt i \ TTtTtTiTtT -»- Ivana roj. Jereb 12/4 1873 17 Zgoraj je dopisano: »iz hleva od št. 40 v hišo spremenjen, nova hiša Ex. Nr. 0«. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Potočnik Štefan gost oženjen 26/12 1828 Žerovski vrh Zir 2 -»- Katra žena omožena 5/5 1834 -»- 1 Ogrin Meta gostja samska 27/3 1830 Vrhnika 2 -»-^^Atek&a n d er"josipSVv\ samski^ . 1866 > Trst ^ 2 rodbino sprejet G raz 149283/04, Nr. 504/05 1 Viktor Čeri n L i za gostja 19/11 1825 Logatec Dolenji Logatec 1 Popit Andrej gost oženjen 15/11 1849 Rovte Rovte 2 -»- Marija žena omožena 10/3 1854 3 -»- Jakob sin 15/7 1876 stroj ar 4 -»- France -»- 27/9 1881 -»- 5 -»- Marija hči 1/9 1884 Hrib 6 -»- Ivana -»- 24/4 1887 Vrhnika -»- 1 Cukale Janez gost oženjen 31/8 1837 Vrhnika Vrhnika + 1896? mrtev najden v Hintersee 2 -»- Lena žena omožena 19/3 1846 -»- pokopan v Mittersill (Salzburg) v. št. 1656 ex 896 3 -»- Janez sin samski 24/12 1868 oženjen -»- 4 -»- Lorenz -»- -»- 8/8 1870 klobučar 5 -»- Josip -»- -»- 13/3 1872 krojač 6 Cukale Tomaž sin samski 7/3 1874 strojar Vrhnika i. zgl. 6/1909 7 -»- Feliks sin -»- 20/11 1 §75 1876 pek??? -»- Trst ??? les 8 _ ------ Andrej -»- 21/11 1878 čevljar -»- "v Leobersdorf sprejet št. 387/08 9 -»- Valentin -»- -»- 14/2 1881 sedlar -»- 10 -»- Matija -»- 11/2 1889 Dolenji Logatec -»- Cukale Valentin mlinar oženjen 5/2 1842 -»- Jera -»- Franc žena sin klobučar 5/10 1866 /.v -»- Janez -»- Andrej mlinar usnjar 18/11 1866 1868 -»- Josef -»- Johart mlinar oženjen 1870 1866 Ex. Nr. 826 de 893 Ana Gabrič od 1893 13/6 1867 gornje Domžale 1 s Tu je dopisano: »von Hans Nr. 15 pro 1890 hieher iibertragen«. (preneseno iz hiše št. 15 za 1. 1890) Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Petkovšek Pavel gospodar oženjen 2/1 1850 Vrhnika Vrhnika ~> -»- Marija žena 20/11 1859 3 -»- Jakob sin 30/6 1883 4 -»- France -»- 13/10 1884 5 -»- Ivana hči 26/6 1886 6 Novak Urša dekla 20/10 1863 7 Sedej Janez hlapec 3/5 1855 Hišno ime Rep št. 42 199 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Rep Janez eospodar oženjen 25/12 1838 Vrhnika Vrhnika -) -»- Ivana žena omožena 18/4 1877 -»- 3 -»- Janez sin 28/10 1877 odšel v Amerika 1/111898 4 -»- France -»- 4/4 1890 5 -»- France oče vdovec 14/10 1814 + 21/8 1893 Hišno ime Sluga št. 43/198 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 O^rin Jernej gospodar vdovec 18/8 1825 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Tomaž sin 21/12 1873 3 -»- Jakob -»- 31/8 1878 4 -»- Valentin -»- 12/2 1881 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Pajsar France gospodar oženjen 8/4 1851 2 -»- Marijana žena 20/6 1853 3 sestra gospodarja 25/4 1836 čez 20 let v posteli + 8/8 1896 Hišno ime Bečkaj št. 45/224 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Keržič Janez gospodar oženjen 16/5 1844 Verd Vrhnika 2 -»- Liza žena 18/11 1839 Vrhnika -»- 3 -»- Janez sin 13/5 1871 4 -»- Peter -»- 27/6 1874 Amerika 1893 5 -»- Valentin -»- 7/2 1876 dninar Braz. 12/9 98 nazaj 98 6 -»- Marija hči 28/1 1878 7 -»- Josip sin 18/3 1880 8 Jerina Jurij oče vdovec 6/4 1816 + 7/2 1901 Jerina Lukas 1816 + Trst -»- Maria Junc žena -»- Peter sin oženjen 1859 -»- Reza Gnun -»- Herman žena sin ca 1891 Hišno ime Rusec** št. 46/221 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Meze Andrej gospodar oženjen 12/11 1852 Vrhnika Vrlin i ka 2 -»- Ana žena 14/8 1855 Malaligojna 3 -»- Marija hči 21/11 1884 4 -»- Andrej sin 7/11 1888 1 Torela Katarina gostja samska 4/9 1830 Trst Rovte Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Leskovec Jakob gospodar oženjen 25/7 1866 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Neža, r. Pire -»- Lenka žena sestra omožena 1869 11/4 1860 Rudnik odi. 1895 3 (: vojak) 7/5 1869 4 -»- Franca sestra 20/10 1891 5 -»- Ivana -»- 14/12 1875 6 -»- Jakob nezakonski sin Lenke 14/7 1881 7 -»- Marija dt hči 19/8 1889 Leskovec Anton tov. delavec oženjen 7/5 1869 n -»- Marija r. Divjak žena 9/9 j(-1895. 1871 J\ Hišno ime Tavčar** št. 48/223 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Krašovec France gospodar oženjen 6/3 1852 Vrhnika Vrhnika ~> -»- Marija žena 18/8 1855 3 -»- France sin 3/12 1880 4 -»- Marija hči 7/9 1882 5 -»- Franca -»- 20/3 1884 6 -»- Liza -»- 13/11 1885 7 -»- Gregor oče 28/2 1813 + 25/4 1894 8 -»- Pavel sin 28/12 1862 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Dolenc Valentin gospodar oženjen 5/2 1829 Vrhnika Vrhnika -> -»- Marija žena 13/6 1824 3 -»- Franca hči 7/11 1864 4 -»- Ivana -»- 29/12 1868 5 -»- Karo! sin 2/10 1871 1 Krašovc Matija gost oženjen 21/2 1844 -»- žena 24/2 + 1891 3 -»- Franca -»- Franca 11. -»-hči 1859 7/10 1887 4 -»- Janez sin 9/2 1890 5 Lavrin France nezakonski sin Josefe 12/10 1875 leg. Krašovec 19 Tuje pripisano s svinčnikom: »1850«. Hišno ime št. 50/235 Zaporedno Število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Petkovšek France gospodar oženjen 28/1 1857 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Jera žena 3/3 1854 3 -»- Janez oče 5/6 1819 30/9 96 4 -»- Ivana žena 28/12 1829 Hišno ime št. 51/234 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Krašovic Anton gospodar oženjen 31/12 1846 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Reza žena 29/9 1852 „ 14/6 -»- 1\CACJ ^cna 1 OJi 3 -»- Anton sin 14/6 1883 1 Klama Liza gostja samska 11/11 1837 t -»- Marija njena nezakonska hči -»- 4/9 1876 pas. h. 164 ex 1896 Hišno ime Repek** št. 52/233 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženj en ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Skof Janez gospodar oženjen 19/2 1830 Sinjagorica Vrhnika 2 -»- Franca žena 18/9 1838 -»- 3 -»- Janez sin 14/12 1858 -»- + 1894 4 ->>J Anton -»- oženjen 11/1 1865 -»- -»- 5 -»-LMarija r. Grom -»- Karol žena sin 1871 28/10 1866 St. Vrhnika Sinjagorica -»- 6 -»- Marija -»- 22/6 1869 -»- -»- 7 -»- Nace -»- 22/7 1872 -»- -»- 8 -»- Jakob -»- 8/7 1878 -»- -»- 9 Terček Marija mati 27/2 1815 -»- + 1894 10 Iftel Jožefa strežajka samska 1847 -»- Hišno ime Zamuda** št. 53/230 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Suhadolnik Anton gospodarja oženjen 5/1 1856 Blatnabrezo-vica Vrhnika 2 -»- Ivana brat žena 18/10 1859 -»- 3 -»- France sin 5/11 1884 Vrhnika 4 -»- Marija hči 20/1 1890 -»- -»- 1 Stare Jakob gost 8/4 1832 Železnica Ljubljana Liplenje i -»- France sin 5/9 1875 Blatnabre-zovca -»- 1 Petavs Primož gost vdove 29/5 1817 Vrhnika Vrhnika 2 Habe Andrej -»- samski 27/11 1820 + Kočar Franc, gost Rove dost. od 29/9 895 Hišno ime Bečkaj št. 54 231 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Surca Janez gospodar oženjen 10/5 1854 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 8/1 1862 -»- + 6/11 900 3 -»- Marija hči 20/3 1882 4 -»- Janez sin 29/11 1883 -»- Karol -»- 28/10 1885 6 -»- Franca hči 5/1 1888 7 -»- Ivana -»- 13/12 1889 8 Grampovčnik Marija mati 10/6 1834 9 -»- Janez sin 12/4 1873 šel k materi na Vič 68. 10 -»- Ana roj. Sajovic Verhovc Marija hči I. zakona 1869 15/3 1867 Log 11 -»- Marija sestra od presniga 26/1 1844 gospodarja Hišno ime Krove** št. 55/228 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Suhadolnik France gospodar samski 5/7 1864 Vrhnika Vrhnika 2 Sluga Martin očem oženjen 11/11 1806 3 -»- Liza žena omožena 18/11 1828 -»- Hišno ime Lezgej** št. 56/227 Zaporedno število Inie in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Nagode Jakob gospodar oženjen 9/7 1855 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 12/3 1866 Butajnova 3 -»- France sin 12/4 1883 20/8 1893 + utopljen 4 -»- Marija hči 28/8 1884 3 -»- France sin 1883 20/8 1893 + utopljen 4 -»- Marija hči 28/8 1884 5 -»- Leopold sin 7/11 1885 6 -»- Jakob sin 21/7 1888 7 -»- Janez -»- 20/8 1890 8 -»- Lenka sestra gospodarja 7/4 1839 9 -»- Katarina -»- 16/4 1852 Hišno ime Flander** št. 57 226 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija. okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba , Japelj Simon gospodar oženjen 20/10 1854 Vrhnika Vrhnika 9 -»- Marija žena 9/6 1858 3 -»- Franca hči 28/3 1883 4 -»- Nace sin 19/6 1886 5 -»- Marija hči 15/11 1889 6 Istenič Janez sin presnega gospodarja 21/6 1868 7 -»- Jernej -»- 19/8 1875 Hišno ime Teck Feck** Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Nadlišek Matija gospodar oženjen 7/2 1863 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Urša žena 23/8 1864 Zaplana 3 -»- France sin 15/11 1887 Vrhnika 4 -»- Janez -»- 10/5 1890 5 -»- France oče oženjen 31/3 1825 6 -»- Neža mati omožena 19/12 1831 7 -»- Franca sestra 15/9 1876 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Smrtnik Gregor gospodar oženjen 1/5 1825 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Liza žena 5/11 1827 3 -»- Janez sin 18/4 1863 c. k. žandar. L. p. Gradačae Bi/iuč Bosna 4 -»- Ježe go=pod3r 18/3 1866 5 -»- Jera hči -»- 16/3 1869 Smrtnik Jože gospodar oženjen 18/3 1866 Vrhnika Vrhnika -»- Ivana, r. Ogrin žena -»- 1868 1 Smrtnik Janez jetnišničar oženjen 18/4 1863 Biliač E. Nr. 1131/04 2 -»- Marija žena ? > 3 -»- Ivana hči samsk. 25/4 1904 Hišno ime Čuden** št. 60 /76 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samee, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija. okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Smrtnik Lorenz gospodar oženjen 2/8 1857 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Liza žena 18/11 1849 3 -»- France sin 3/12 1885 4 -»- Franca hči 14/9 1889 5 Čuden Marija sestra gospodinje 14/6 1834 6 -»- France njeni nezakonski sin 21/8 1866 7 -»- Janez -»- 7/10 1874 Drenovgrič hlape pri Naglic Lesnoherdo Zaporedno število Ime in priinie Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Pustavrh Pavel gospodar oženjen 20/1 1847 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Neža žena 16/1 1845 23/11 1893 + 3 Maria Stanovnik II -»- Anton žena sin 1858 14/5 1890 4 -»- France -»- 23/5 188720 5 Sedej Gregor -»- 26/2 1871 Amerika 6 -»- Janez I. zakona 24/10 1879 oženjen Verd 109 7 -»- Jakob -»- 10/7 1883 8 -»- Marija hči 12/8 1885 Zagreb samostan nunski št. 897 1 Medic Janez gost oženjen 13/6 1830 Hoijul Horjul 2 -»- Marija žena 3/7 1834 -»- 3 -»- Janez sin 13/12 1872 Nr. 1056 d. 893 + 19/7 1897 4 -»- Antonija hči 5/1 1877 št. 880 d. 1897 20 Poleg tega datuma je dopisan še datum: »10/3 1886«. Hišno ime Miha** Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Jurca Anton gospodar oženjen 31/5 1856 Podlipa Vrhnika 2 -»- Marija žena 23/11 1859 Vrhnika 3 -»- Janez sin 4/12 1887 -»- 4 -»- Antonija hči 12/6 1890 -»- 5 Novak Miha oče oženjen 26/8 1811 + 1898 6 -»- Neža žena 22/12 1833 7 -»- Polona hči 1/2 1864 1 Canini Lenka gostja vdova 11/4 1820 Salurn Tirol Neumarkt + 1901 jan. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Steržinar Lorenc gospodar oženjen 2/8 1838 Hrib Vrhnika 2 -»- Marija žena 26/11 1847 -»- 3 -»- Marija hči 1/1 1874 Bistra 4 -»- Franca -»- 29/12 1876 5 -»- Franc sin 21/11 1878 Vrhnika 6 -»- Janez -»- 6/10 1880 -»- 26/11 umrl za tifusom 7 -»- Martin -»- 30/10 1884 8 Drašler Marijana dekla 6/10 1840 Laze Borovnica 1 ^ukmart^G^sper oženjen + 1894 Exh. Nr. 183 de 891 -»- Urša Kdgo^šek omož. Lukman Urša^\ žena -»- + 1897 Hišno ime št. 64/169 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj. dežela Kraj. dostojnost. županija. okraj, dežela Opomba 1 Mesec Martin gospodar oženjen 2/11 1853 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 7/2 1862 Vrlin ika 3 -»- France sin 8/4 1886 4 -»- Marija hči 1/8 J 888 5 Matija užitkar oženjen 19/2 1821 Rovte + 13/8 1899 6 -»- ^Manjbs^ žena užitkarja 12/3 1823 Trst 30/6 1897 \ Hišno ime Šarovc** št. 65/167 Zaporedno Število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Opeka Miha gospodar oženjen 26/9 1840 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 6/11 1849 3 -»- Miha sin 26/9 1871 0 -»- Franca žena 1849 3 -»- Miha sin 26/9 1871 4 -»- France -»- 19/10 1875 Amerika 5 -»- Franca -»- 27/2 1878 6 -»- Janez -»- 15/9 1880 študent 7 -»- Andrej -»- 24/11 1884 8 -»- Ivana -»- 10/5 1888 9 Brenčič Marija mati vdova 31/7 1812 10 Kavčič Karol sin od sestre 4/11 1881 Medvodam 21 Čez zadnje tri rubrike je kasneje dopisano: »Cologium Germanicum Hungaricum Via st. Nicole de Totentine/8/ Roma Ilalia«. Hišno ime Babnik** št. 66/174 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Babnik Martin gospodar oženjen 9/11 1845 Horjul Horjul dom. list obč. Horjul 10/1 881 št. 36 2 -»- Marija žena 1840 Vrzdenec -»- Hišno ime Boštjan** št. 67/164 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Arhar Boštjan gospodar oženjen 20/1 1848 Gorenjilo-gatec 2 -»- Franca žena 1/4 1859 Podgora 1 Celarc Janez gost vženjen 5/5 1855 Staravrhnika Vrhnika + 26/9 1901? 2 -»- Marija žena 2/8 1855 Borovnica -»- 4 -»- Janez -»- 23/6 1883 -»- + 7/11 898 5 Mafija hči 29/1 1885 -»- + vtonila 23/7 1896 Ivana 10/4 1893 Frančiška 2/11 1895 Jakob 17/5 1898 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Sternad Urša gospodinja vdova 24/8 1829 Verd Vrhnika 2 Pezdir Marija rejenka samska 1/5 1863 Ljubljana Podgoric Ljubljana 1 Šele Ana gost vdovec 16/7 1821 Zaklane Zagorje Postojna Hišno ime Maria Šušteršič št. 69/162 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Šušteršič Franca gost oženjen 27/3 1851 Hrib Vrhnika 18/12 900 + 2 -»- fe^Aa žena 28/4 1849 St. Jošt + 24/4 00 3 -»- Nace sin 31/1 1876 Hrib 3 razredč. ljudska šola hlapec 4 -»- Urša hči 14/10 1879 Vrhnika 5 -»- Marjeta -»- 12/7 1883 -»- I Šušteršič Martin gost oženjen 12/10 1848 -»- 2 -»- Marija žena 30/8 1852 Borovnica 3 -»- Franca hči 8/9 1882 4 -»- Franc sin 23/1 1884 5 -»- Martin -»- 8/11 1888 Šušteršič Jože brat posestnika oženjen 10/10 1866 v Nr. 24 v Braziliji +je umrl v 1893Braziliji -»- Antonia roj. Koh -»- Mihael, sin nezakonski žena 18/12 1871 2/9 1897 Ljubljana Vrhnika ? -»- Ana - Antonija nezakonska hči 11/71910 porodnišnica Hišno ime zd. Marjana Potrebuješ št. 70/160 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Reza gospodinja vdova 12/10 1810 Vrhnika Vrhnika + 21/4 1895 2 Koh Antoniia reienka 18/12 1871 Les Krani 1 Krašovc Reza gospodinja vdova 1810 1 Koh Antonija rejenka 18/12 1871 Les Kranj 3 Tušar Janez hlapec samski 17/5 1830 Medvedi brdo Rovte Hišno ime Hodnik Andrt / od 18971. št. 71/159 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kunšt^l Janez gospodar oženjen 6/3 1867 ad Hrib 27 2 -»- Marija žena omožena 1/11 1865 3 Oman Marija mati vdova 23/8 1850 4 -»- Marjeta hči 12/2 1876 5 -»- Matija sin 22/2 1878 6 -»- Reza hči 8/10 1880 7 -»- Jakob sin 5/7 1883 8 -»- Urša hči 15/9 1885 Hišno ime Šurcov Urban št. 72.158 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Hodnik Anton gospodar oženjen 11/6 1849 Vrhnika Vrhnika o -»- Marija žena 28/3 1844 -»- 3 Šušteršič Jakob sin I. zakona 14/7 1875 Hišno ime Koše prej Sesočk št. 73 156 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Brenčič Lorenz gospodar oženjen 10/8 1846 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 9/4 1857 -»- 3 Steržinar Jera hči prešnega gospodarja 24/2 1864 -»- 4 -»- Anton njeni nezakonski sin 24/2 1889 G rac -»- 1 Nagode Josip gost 16/3 1862 Vrhnika -»- v Am. okl. 98 20/1 Lesnobrdo v Am. april 99. 1 Nagode Josip gost 1 O/ J 1862 v murna -»- v Am. okl. 98 -»- Neža žena 20/1 1867 Lesnobrdo v Am. april 99. Stržinar Anton ^ (?) Vrhnika E. Nr. 673/98 brat Jere dtt Marija r. Koren žena dtt Josip sin 6/2 1882 Trst -»- E. Nr. 917/99. Hišno ime Tončk22 Tonik** št. 74/172 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krže Jal<^) gospodar samski 1:11 1866 Vrhnika Vrhnika N.1460 de 894 + 16/7 1894 2 -»- Frančiška +23/7 900 -»- Miklavž oče žena oženjen 1869 2/12 1818 Lukovica + 15/7 1898 3 -»- mati omožena 24/7 1822 -»- + 15/12 897 Gutnik Franc posestnik oženjen 24/10 1860 Vel. Ligojna dtto Frančiška žena -»- 1869 Lukovica Kerže Franc posestnik na Opekarski cesti N. 12 + 1898 -7r» Mariana žena -»■ - Franc žena Slomškove 1893 Miklošičeve ulice 36 Amerika -TF- Lorenc Johann / \| Katarina sin -»- hči 18/10 3/2 1875 1876 1878 Tirnau / Johanna / Blaž sin 2 2 1883 2/2 1883 Amerika 1 Gregor Georg I Peter 1 Kristina hči 12/3 27/6 1885 1887 realec r Katarina Krže samska 1878 pristojna v obč. Vrhnika vsled polnoletnosti * Dopisano je še: »sedaj Franc Gutnik, od nov. 1897, II. mož Frančiške Krže roj. Smrtnik«. Zadnje navedene od Kerže Franca do Kristine povezuje zaviti oklepaj z besedilom: »sprejeta v občino Ljubljana št. 18716 8/6 Nr. 1004/04.« Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Cot Janez gospodar oženjen 31/5 1844 Vrhnika Vrhnika Amenika (1590 de 893 Curator) 2 -»- Ana žena 24/7 1861 dt -»- 3 -»- Janez sin oženjen 31/5 1866 -»- soldat 802 de 892 4 -»- Ana roj. Suhadolnik -»- Franca hči žena 1866 24/2 1878 Kamnik -A>- 5 -»- France hči 28/8 1883 -»- 6 -»- Urša sestra 9/9 1835 -»- 1 Perdonka Peter gost oženjen 19/12 1835 Trst Zir 2 -»- Neža žena omožena 24/10 1851 Zaklane -»- 3 -»- Franca hči 9/10 1882 -»- 4 -»- Marija -»- 2/1 1887 -»- 5 -»- Ivana -»- 8/8 1888 -»- 6 -»- Antonija -»- 8/5 1890 -»- Hišno ime št. 76/351 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Voljič Jernej gospodar oženjen 19/8 1844 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena omožena 14/8 1844 3 -»- Pavel sin 31/1 1870 4 -»- ton« -»- 28/8 1872 5 -»- 24/10 1875 + 14/2 897 6 -»- Anton -»- 2/1 1878 maj 1899 Amerika 7 ->»- hči 10/12 1867 omožena 8 -»- Franca -»- 21/11 1880 Voljč Janez mizar oženjen 28/8 1872 -»- Ivana r. Jereb žena -»- 24/4 1873 J -1896 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Mesec Jera kotarca vdova 17/3 1838 Zavratec Vrhnika 2 -»- Janez brat prešnega posestnika samski oženjen od 1897 18/5 1863 strojarstvo -»- N. 656 d. 894 ??? Amerika 1 Terček Mina gostja -»- 4/8 1860 Lovrovc Zir 1 Muha Matevž gost oženjen 18/4 1849 Brezje Dobrova ca. 1895 2 -»- Marija žena 10/6 1837 Podlipa -»- 3 -»- Ana hči 20/7 1878 -»- 4 -»- Jera -»- 28/2 1880 -»- Hišno ime Mihevček** št. 78/144 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Vihtelič Janez gospodar oženjen 14/12 1862 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Liza žena 4/11 1862 -»- 3 -»- Marija hči 28/3 1888 -»- 4 -»- Nace brat (: vojak) 5 -»- Jera sestra 16/3 1870 -»- 6 -»- Marija -»- 24/6 1873 -»- Vihtelič Anton brat oženjen 5/5 1847 Amerika sprejet v Borovnico 24/8 902 št. 465 -»- Marjeta Suhadolnik žena 6/7 1854 E. Nr. 726/902 -»- Franc sin 20/1 1876 -»- Ana hči 23/7 1878 Johanna 25/8 1880 Frančiška -»- 31/10 1882 Marija -»- 4/12 1885 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kerže Anton gospodar oženjen 9/1 1850 Vrhnika Vrhnika Exh. N. 1648 de 893 št ima 2 -»- Neža žena 20/11 1837 1 Turk Marija gostja samska 1837 Cevce Dolenji logatec 1 Osredkar Franca -»- vdova 24/3 1839 Vrhnika + 6/2 896 Skofjaloka 2 -»- Franc sin samski 22/3 1872 Cirknica -»- Exh. N. 1266 de 1893. Hišna ime št. 80/150 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Ceme Anton gost oženjen 30/5 1836 Vrhnika Vrhnika Exh. N. 1648 de 893 štirna 2 -»- Urša žena 25/9 1837 -»- 3 -»- Franca hči 28/11 1884 -»- Hišno ime št. 81/149 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc France gospodar oženjen 21/11 1847 Vrhnika + 6/7 95 Vrhnika E. N. 1648 de 893 štirna i -»- Marija žena 13/6 1865 -»- 3 -»- Marija hči 4/3 1889 -»- 4 -»- Franca -»- 6/9 1890 -»- Hišno ime Nace od 8. junija 1893 št. 82/148 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen al'i vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Homovc Jakob gospodar oženjen 29/4 1830 Vrhnika Vrhnika + 14/1. 1895. 2 -»- Marija žena 30/6 1833 -»- Exh. N. 1648 de 893 štirna + 13/1 1899. 3 -»- Nace sin 19/7 1865 -»- + 23/5 1899. 3 -»- Nace sin 1865 -»- 23/5 1899. 4 -»- France -»- 11/1 1870 5 -»- Jera hči 1/3 1867 6 -»- Franca -»- 1/2 1871 -»- Hišno ime Perdonka Peter št. 83/146 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Pošeta Peter gospodar oženjen 30/7 1838 Trst Zir Žirovski verh št. 29 2 -»- Marija žena 9/10 1849 Lavrovc Logatec -»-+ 1895 Dne 30/6 1894 odšel v Amerika 3 -»- Peter sin oženjen od 1896 1. 11/2 1870 Vrhnika N. 1173 de 892 v Braziliji -»- 95 ex 1898 boln. 4 -»- Janez -»- 14/5 1875 834 de 895 -»- 5 -»- Karol -»- 30/10 1881 -»- 6 -»- France -»- 8/3 1885 -»- -»- 1 Grom Liza gostja samska 1/11 1844 -»- + Braziliji Agnet Anton Gorgolet Udine 2 -»- Jože nezakonski sin -»- 10/2 1872 -»- Dr3„oncr 3 -»- Jakob -»- -»- 25/4 1876 -»- -»- 4 -»- Apolonija hči 4/2 1884 Gorenj ilo-gatec -»- Hišno ime Gašpur** št. 84/127 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kunstel Miha gospodar oženjen 25/9 1836 -f 13/4 1900 2 -»- Marija žena 27/8 1842 3 -»- Nace sin (vojak) 4 -»- France sin 21/10 1876 5 -»- Marija hči 30/8 1866 omožena 6 -»- Liza -»- 24/10 1871 7 -»- Neza -»- 5/1 1879 8 -»- Jakob sin 24/7 1881 9 -»- Marija mati vdova 1805 + Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Mlinar Miha gospodar oženjen 9/9 1864 Siberše Rovte v Ameriki 2 -»- Reza žena 22/8 1864 3 PetkovSekJera mati vdova 15/3 1831 Vrhnika Vrhnika 23/7 1899 4 -»- Janez sin 6/10 1855 št. 827 ex 897 v Panciu Romunsko knjiga nazaj prišla2'' 5 -»- Marija hči 17/9 1861 -»- 6 Petkovšek Štefan, stric žene oženjen 22/11 1834 Vrhnika Vrhnika + 15/12 885 v Rovtah 7 Reze Marjana žena žena ca 840 Petkovšek Jakob sin 10/7 1876 dtto Gašper -»- 18/1 1879 Medvedjebrdo Rovte Vrhnika E. Nr. 1101/1897. 24 Sledi še opomba: »1250/00 v Crik. Kozoplok in Baratos b. Josef Fortini (Siebenbiegen)«. Hišno ime 86/363 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Voljič Jurij gospodar oženjen 29/3 1826 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 23/1 1834 -»- 3 -»- Reza hči 19/9 1866 -»- 4 -»- Jože sin 5/3 1872 -»- Hišno ime Štarovc** Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Sluga Franca gospodinja vdova 10/12 1839 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca hči samski 23/11 1860 -»- 3 -»- Pavel sin -»- 24/1 1870 -»- 4 -»- Janez -»- -»- 16/4 1872 -»- 5 -»- France -»- 30/1 1875 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Slabe Frančiška gospodinja vdova 27/9 1853 Verd Vrhnika v Ameriki od leta 1893 2 -»- Ivana hči 19/4 1873 služi 3 -»- Ana -»- 22/7 1876 Amerika 4 -»- Franca -»- 20/4 1878 5 -»- Josip sin 13/3 1880 služi Odšel v Ameriko 1/11 1898. 6 -»- Marija hči 5/10 1881 Odšla v Amerika 9/5 99. 7 -»- France sin 10/3 1885 8 -»- Marija svakinja 28/12 1837 1 P lan ter France gost 28/3 1856 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ana žena 1/8 1859 N. 1276 de 894 Podpora 3 -»- France sin 19/11 1884 4 -»- Janez -»- 23/6 1886 5 -»- Anton 21/1 1889 6 -»- Jernej -»- 20/8 1890 Hišno ime Mrovc** št. 89/137 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Lorenc gost oženjen 15/6 1858 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 13/8 1862 -»- dne 20/8 1895. 3 -»- Marija hči 10/4 1884 -»- 4 -»- France sin 11/10 1887 -»- 5 -»- Anton -»- vdovec 28/1 1890 6 Vihtelič Jurij kotar oženjen 14/3 1811 + 7 -»- Marija žena omožena 18/8 1818 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Mivšek Janez gospodar oženjen 27/12 1842 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 19/2 1855 -»- 3 -»- Janez sin 12/2 1880 -»- 4 -»- Franc -»- 6/11 1881 -»- 5 -»- Ivana hči 30/4 1884 -»- 6 -»- Marija -»- 7/6 1887 -»- 7 -»- Matevž oče 10/9 1810 + 7893 8 -»- Reza žena 25/10 1817 + 30/8 1893 -»- Jakob23 sedlar samski 11/7 1858 Ech. N. 353 de 894 delavska knjiga št. 1060/902 bo/. Sarajevo " Pripisana je pripomba: »gospodarjev brat«. Hišno ime št. 91/161 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Grom Jože gospodar oženjen 9/3 1838 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Neža žena 5/1 1841 -»- 3 -»- Marija hči 6/9 1870 -»- 4 -»- Josipa -»- 18/3 1875 -»- 5 -»- Ana -»- 18/7 1876 -»- Grom Jože. nezak. sin E/ize dninar v Trstu oženjen 10/2 1872 Borovnica Vrhnika žen. zgl. št. 21/898 -»- Marija roj. Troha žena 1877 -»- -»- -»- Josip sin ca 1907 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jesenko Marija gospodar vdovec 6/8 1851 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija hči samska 18/5 1875 3 -»- Janez sin -»- 24/7 1878 -»- 4 -»- Marija mati vdova 1/11 1817 + -»- Hišno ime Cigara** št. 93/171 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Arhar Franca gospodar oženjen 3/10 1814 Vrhnika Vrhnika + 12/10 /893 2 -»- Marija žena 29/9 1837 3 -»- Josip sin samski 7/3 1864 -»- 1 Pivk Franca gostja vdova 3/3 1849 Rakitna Vrhnika o -»- Janez sin 15/8 1873 2 razreda hlapec 3 -»- Marija hči 12/3 1875 -»- 4 -»- Josip sin 17/3 1879 -»- Hišno ime Janez Štim Drnoša** št. 94/212 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Stirn Urša omožena 11/9 1840 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Janez sin oženjen 1896 1975 1866 -»- 3 -»- Ivana hči omožena 2/9 1872 + 28/// 00 4 -»- Liza -»- omožena 2/11 1875 5 -»- Nace -»- 3/7 1878 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Franc gospodar oženjen 23/10 1853 Vrhnika Vrhnika 4/5 1895. 2 -»- Marija žena 1/10 1861 Malaligojna -»- 3 -»- Franca hči 28/11 1889 Vrhnika -»- 4 -»- Jera mati 10/2 1832 -»- 5 -»- Franca hči 20/9 1870 -»- -»- 6 Čot Gregor stric 29/2 1832 -»- -»- + Hišno ime št. 96/216 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Pajsar Anton gospodar oženjen 19/5 1847 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 15/3 1849 -»- 3 -»- Marija hči 29/1 1876 -»- 4 -»- Franca -»- 11/11 1884 -»- 5 -»- Marija sestra 30/7 1830 -»- 17/2 1901 Hišno ime Pike** šl. 97/217 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Prevc Janez gospodar oženjen 23/8 1850 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 26/9 1862 -»- 27/5 1896 3 -»- Marija hči 12/12 1884 -»- 4 -»- Ivana -»- 27/8 1886 -»- 5 -»- Franc -»- 14/9 1888 -»- 6 -»- Janez stari oče 14/5 1820 -»- + 11/9 1896 7 -»- Marija teta samska 22/4 1822 -»- 4/10 1896 8 -»- Marija njena hči 24/5 1859 -»- -»- + <£/>// ne^nkr-Sm 27/1 1899 + 21/3 1899 na Vrhniki Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Novak Janez gospodar oženjen 27/10 1836 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 24/8 1851 -»- 3 -»- Josip sin (:vojak) 17/3 1868 -»- N. 1160 d. 892 Pass. 4 -»- Franca hči 24/8 1875 -»- 5 -»- Ivana 17/6 1879 6 -»- Marija -»- 27/5 1883 -»- 7 -»- Jakob -»- 10/7 1885 -»- 8 -»- Janez -»- 6/4 1887 -»- Hišno ime Grogec** št. 99'218 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Suhadolnik Lucija gospodinja vdova 12/12 1836 Vrhnika + 25/12 1891 Vrhnika 2 -»- Matija sin 1/2 1861 3 -»- France -»- 21/10 1862 4 -»- Jakob -»- 5/7 1868 5 -»- Anton -»- 1/2 1874 6 -»- Miha svak 23/7 1832 25/6 95. 1 Prebil Valentin gost 26/7 1814 2 -»- Ana žena 26/7 1823 3 -»- France sin 12/9 1863 4 Marija Vidic rejenka 18/3 1861 Ljubljana Polica Litija 5 KraŠovc Franc rej ene 9/11 1879 Vrhnika Vrhnika 6 -»- Marija rejenka 11/3 1885 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Janez gospodar oženjen 24/6 1849 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Jera žena 4/3 1854 3 -»- Ivana hči 21/5 1882 4 -»- Marija hči 8/5 1885 5 -»- Janez sin 23/8 1889 6 -»- Liza mati vdova 19/11 1826 5/2 1897. Hišno ime Šubc na vasi** št. 101/203 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jerina France gospodar oženjen 16/11 1860 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 26/3 1857 -»- + 1900 3 -»- Marija hči 5/12 1883 -»- 4 -»- Janez sin 21/12 1886 -»- 5 -»- Ivana hči 20/12 1889 -»- 6 -»- Katarina mati 22/10 1835 -»- 7 -»- Janez sin 5/6 1869 -»- 8 -»- Urša teta samska 24/9 1835 -»- Hišno ime Močan** št. 102/205 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Surca Andrej gospodar oženjen 13/11 1826 Vrhnika Vrhnika 15/12 96 2 -»- Urša žena 21/10 1832 -»- 3 -»- Pavel sin oženjen 20/1 1862 -»- 4 Franca r. Novak -»- Matija -»- od 1896 1874 19/2 1864 M. Ligojna -»- Amerika 5 -»- Lenka sestra samska 31/3 1819 + 29/3 5 -»- Lenka sestra samska 31/3 1819 6 -»- Franca dto -»- 29/3 1834 1 Rus Jera gostja vdova 17/4 1811 + 1892 2 -»- Antonija hči samska 25/12 1851 5/12 1893 + Hišno ime št. 103/215 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Silvester Jernej dninar oženjen 1863 Ljubljana Vrhnika glej lj. zap. 1880 -»- Zana r. Cedilnik žena od 1896 1857 Jarše h. št. 103. Vrhnika Hišno ime št. 104/213 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kerže Lorenc gospodar oženjen 8/8 1857 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Lucija žena 15/10 1858 -»- 3 -»- France sin 21/11 1885 -»- 4 -»- Ivana hči 16/10 1888 -»- 1 Gregurka Josip gost oženjen 13/3 1842 -»- 2 -»- Marija žena 1849 -»- 3 -»- Janez sin 11/8 1869 -»- 1 Gaspari Jera gostja vdova 12/3 1827 -»- 2 -»- France sin 25/11 1862 Amerika 3 -»- Valentin -»- 5/2 1865 Amerika Odšel v Ameriko 4 -»- Anton^ -»- oženjen 10/1 1867 -»- Leoben mizar 414 5 -»- Mariji -»- Ivana žena hči co 1866 3/5 1861 Fohersdorfb. Judenburg 1 Babler Baldi gost oženjen 8/5 1855 Schleintz Granbunden Schvveitz Vrhnika 2 -»- Marija žena 4/2 1843 -»- 3 -»- Wilhelm sin 9/1 1883 Vrhnika -»- 4 -»- Baltazar -»- 24/1 1880 5 -»- Leooold -»- 8/11 1884 Vrhnika Vrhnika ca 1903 v Idrijo kot sod. kanzl. 4 -»- Baltazar -»- 1880 5 -»- Leopold -»- 8/11 1884 Vrhnika Vrhnika ca 1903 v Idrijo kot sod. kanzl. 6 -»- Viktor -»- 24/8 1887 -»- -»- 7 Rcid Ivana hči I. zakona 3/1 1873 Vrhnika Schiers Švica (:Schweiz) Hišno ime Šimevc** št. 105/211 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Brenčič Janez gospodar oženjen 16/8 1840 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Urša žena 17/9 1840 3 -»- Marija hči 6/12 1871 4 -»- Josip sin 2973 1885 5 -»- Pete« mati vdova 9/3 1819 4- 5/3 1899. Hišno ime Fecek** št. 106/184 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba I Rozman Josip gospodar oženjen 7/3 1831 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 21/3 1830 -»- 3 -»- Nace sin 30/6 1863 -»- 4 Hocfrnkjera mati vdova 17/3 1828 -»- 7/6 1900 5 Kosanc France pastor 2/11 1876 Brezovca Brezovica Hišno ime 26 št. 107/183 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Delak Anton gospodar oženjen 18/1 1836 Senožeče Senožeče 2 -»- Josipa žena 14/2 1843 Vrhnika -»- 3 -»- Josipa hči 7/2 1875 -»- -»- 4 -»- Ferdinand sin 12/7 1876 -»- -»- 5 -»- Alojzija hči 18/7 1878 Rojana Trst -»- Pavlino --- 28/4 1 8R4 5 -»- Alojzija hči 18/8 Irst -»- 6 -»- Pavlina -»- 28/4 1884 -»- -»- 7 -»- Marijana -»- 26/9 1870 Kormons -»- 8 Petrovčič Neža mati od žene vdova 3/1 1814 Vrhnika Vrhnika 26 Kasneje pripisano: »Elsa Pristov ima od 9/6 894 Exh. N. 978 d. 894 obrt«. V knjigi je tudi telegram z besedilom: »Pristav umrla pridite zaradi pogreba takoj. Upravništvo bolnice Ljubljana«, 3/8 1900. Hišno ime št. 108/140 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Vihtelič Jurij gospodar oženjen 20/4 1855 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Antonija žena 4/6 1856 -»- 3 -»- Janez sin 10/8 1879 -»- 4 -»- Matevž -»- 20/9 1885 -»- 5 -»- France -»- 11/11 1888 -»- Kodrič Neža šivilja sama 1858 Hrastje Kranj Kranjsko dto Franziska dekla 1877 Cirklje Krško pri Hr. Elsner Hišno ime Janez Petavs, gosp. Brtuc št. 109/348 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Petavs France gospodar oženjen 29/3 1833 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ana žena 24/6 1841 -»- 3 -»- Janez sin oženjen 11/8 1861 -»- 4 -»- Ivana hči 26/5 1867 -»- 5 -»- Marija hči 25/12 1869 -»- 6 -»- France sin 13/9 1871 -»- 7 -»- Franca hči 1/10 1874 -»- 8 +) ' -»- An na Franca -»- Jera nezak. hči France hči 7/7 1906 10/3 1879 v St. An na ?? graben Graz -»- 8 -»- Jera hči 10/3 1879 -»- 9 -»- Lorenc sin 7/8 1882 -»- 27 Spodaj je pripisano: »Petavs Franca 1/10 1874je sedaj omožena z Jakob Aichernig. Glasom dopisa glavarst\'a Ljubljana 25. I. 1914 št. 2527 (: glej 1205/14:) se premeni nezakonska Anna Franca Petavs v Aichernig (: Izpisek iz Ex off. krst. lista): Kanci. Erlasses des k. k. Statthalt. in Graz 31.10. 1913 Z. 63557/1913 hat die kk Ldg. in Klagenfurt mit dem Erl. Z. 22776 17.10.1913 dem hier verz. Tauflinge die Anderung seien Geschlechtsnamenn in Aichernig bewilliget:)«. Hišno ime Langervalter** šl. 110/138 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Langervvalter France gost oženjen 27/1 1859 Vrhnika Vrhnika + 4/1 1900 2 -»- Marija žena 22/8 1861 -»- 4- 3 -»- Marija hči 11/9 1884 -»- 4 -»- Ivana -»- 6/8 1886 -»- 5 Franca -»- 6/12 1890 1 Voljič Miklavž gost oženjen 14/12 1816 -»- 12/10 1897 2 -»- Antonija žena 17/1 1821 -»- + 3 -»- Jera hči 15/3 1860 -»- 1 Platiša M^ia gostja 2/6 1825 Žirovski vrh Zir 16/2 892 1 -»- Jakob brat Steržinar France doma gost oženjen 20/10 1860 Hrib Vrhnika 2 -»- Ivana žena 14/1 1864 3 -»- France sin 22/5 1890 Hišno ime lpavc** št. 111/136 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Zalaznik Anton gospodar oženjen 16/1 1839 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Liza žena 19/11 1841 -»- 3 -»- Anton sin 9/1 1876 -»- 4 -»- Janez -»- 13/8 1878 -»- čevljar št. 877 ex 897 5 -»- Pavel -»- 14/1 1880 -»- kovač Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Umrl dne 1/8 1892 -r Langenvalter gospodar oženjen 27/10 1827 Vrhnika Vrhnika 2 +-■ S i men 2/41091 Marija žena 3/4 1838 -»- 3 -»- Ivana hči 29/8 1873 -»- 4 -»- Nace sin 8/7 1877 -»- 15/2 1896 5 -»- Janez -»- 22/12 1879 -»- 6 Grom Neža teta samska 9/1 1804 -»- Hišno ime Stričk** št. 113/132 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Modrijan Janez gospodar oženjen 13/9 1830 Rovte Vrhnika 2 -»- 1896 tenka žena 12/4 1842 -»- dne 19/9. 1895. 3 -»- Marija r. Bezulak -»- Valentin 11. žena sin 1849 12/2 1867 Goričica -»- 4 -»- Josip -»- 6/3 1875 -»- Modrijan Valentin dninar oženjen 1867 Vrhnika Vrhnika 1894 cop. -»- Franca r. Maček žena 1870 -»- Hišno ime Štrikar** št. 114131 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Štular Jakob posestnik oženjen 17/5 1858 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 12/8 1857 -»- 3 -»- Marija hči 8/10 1881 -»- 4 -»- Ana -»- 6/8 1886 -»- 5 -»- Ciril 22/7 1890 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba poderta Hišno ime št. 116/128 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Žerovfrik^Anton gospodar oženjen 23/1 1843 Stražiše Kranj Stražiše 2 -»- Ivana^^^^ žena 10/5 1836 -»- Hišno ime št. 117/126 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Brenčič Jakob posestnik oženjen 12/7 1852 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 6/8 1852 -»- 3 -»- France sin 15/6 1879 Je šel v Logatec dne 11/9 1892 4 -»- Jakob -»- 28/7 1881 i/2 1894 5 -»- MarTJ^» hči 20/3 1883 3/3. 1900. 6 -»- Valentina -»- 1/2 1886 7 -»- Antonija -»- 8/1 1888 8 Šušteršič Urša / mati gospodinje vdova 21/10 1811 19/6 1897 BrenčiKJV1etq(r sin 3/4 1891 4- 26/12 1894 -»- /Gril\ sin 26/10 1893 + 14/12 1894 pčfiks Srečko sin 22/5 1896 + 22/3 1898 Ana Marta 29/7 1898 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Šušteršič Valentin gospodar oženjen 6/2 1837 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Jera žena 26/2 1839 -»- 3 sin \ 28/9 T 4 -»- Janez -»- oženjen 1891 22/6 1863 -»- 5 -»- Jakob -»- 6/7 1877 -»- 6 -»- Matevž brat 21/9 1843 Šušteršič Franc oženjen Žagar 28/9 1861 ) umrl + žena -»- Ana roj. Berghofer r. Steinaniangerfca) ? ? 19/11 1893 1868 -^ umrla + s -»- Franc sin -»- Eliz-a Manjca hči Josip 9 ? ? Šušteršič Janez črevljar oženjen 22/6 1863 v Trstu Muggia 205 -»- Uršula roj. Vrhove žena -»- Janez sin razkaznica št. 1681 14/81911 Hišno ime št. 119/124 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Krašovic Gašper posestnik oženjen 28/12 1841 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 11/8 1845 3 -»- Anton sin 17/1 1874 4 -»- Ivana hči 17/12 1881 5 -»- Marija -»- 24/2 1885 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Petkovšek Jakob gospodar oženjen 6/7 1819 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Barba žena 4/12 1836 -»- 3 -»- Marija* hči 5/1 1842 28 pri Antonu Petkovšek Opekarske ulice 39 4 -»- Lenka -»- 18/4 1855 -»- 5 -»- G**« sin 1/1 1866 -»- 6 ^ sin (:vojak) 4/5 1869 7 -»- Neža hči 21/1 1872 -»- 8 -»- Ivana -»- 26/5 1875 -»- 9 -»- Franca -»- 1/12 1878 -»- -»- * Janez nezakonski sin Marije kmet 6/12 1878 Ech.N.569 de 41 894 897 E.N. 610/903 Str. Tomačevo 24. ^bitpn Petkovšek, sin očjrttf^ \ oženjen N 20/1 \ 1844 \ v Ljubljani Opek. cest. 39 Marija rbjsKpvčič iz Sp. ^/D&lg (Preddvor) i/K 1847 \ opr. št. 858 de 95 ub.L \ Franc, sin /. že/T^/«^«^/?^/ s 7/JO 1883 73 -»-\t682 -»-96 -»- ^\Logatcu pri Jakohshtko (1875) Petkovšek Gašper c. 1893 zidar oženjen 1866 Vrhnika Vrhnika -»- Ivana r. Bartel žena 1870 -»- -»- -»- Janez c. 1896 sedlar oženjen 1869 dtto + -»- Ivana r. Sv igel j žena 1876 dtto 28 Čez dve rubriki je naknadno zapisano: »Sprejeta v obč. zvezo mesta Ljubljana«. 29 Naknadno je z rdečo čez vse rubrike zapisano: »sprejet v obč. Ljubljano, št. 7178 dd. 5/3 904. E. Nr. 432/04.« Hišno ime št. 121 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba poderta Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Ro^e Jakol}\ gospodar oženjen 7/7 1848 Vrhnika Vrhnika 4/4 1898 2 -»- A^a \ žena 29/10 1847 Hotederšica 29/10 + 1891 -»- 3 -»- Neža \ \ mati 20/1 1816 Vrhnika -»- + 22/11. 99 1 Krašovc Matija gost 4/10 1848 -»- -»- 2 -»- Barbara žena 18/6 1847 -»- -»- 3 -»- France sin 21/1 1880 -»- -»- 4 -»- Janez sin 18/6 1877 -»- -»- št. 880/1897 5 -»- Marija hči 4/1 1884 -»- 6 -»- Urša -»- 11/10 1885 -»- -»- 7 -»- Franca -»- 23/2 1888 -»- -»- 8 -»- Antonija -»- 6/2 1890 -»- -»- Hišno ime Modi** št. 123 120 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Mihevc Gregor gospodar oženjen 3/3 1845 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marjeta žena 7/7 1849 -»- 3 -»- Nace sin 30/6 1870 vojak oženjen Exh. 1051 de 894 4 -»- Janez -»- 11/6 1885 5 -»- Marija hči 30/8 1887 -»- 6 -»- Anton sin 17/1 1889 -»- 7 -»- Liza sestra 18/11 1846 -»- 1 Klama Marijana gostja vdova 26/8 1817 -»- + 4/12 1896 2 -»- Jožef sin 7/3 1846 -»- krojač 3 -»- 24/3 1850 -»- 1 Nagode Janez gost oženjen 7/12 1859 + 1896 2 -»- Marjeta žena 9/7 1857 -»- 3 -»- Ivana hči 14/12 1890 -»- Zaporedno Število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Ogrin Simon gospodar oženjen 6/10 1851 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Liza žena 9/11 1864 -»- 3 -»- Rafael sin 7/10 1885 -»- 4 -»- Stanislav -»- 4/5 1888 -»- 5 -»- Natalija hči 29/12 1889 -»- Hišno ime Klama** Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Pišler Janez gospodar oženjen 2/6 1853 Vrhnika Vrhnika N. 611 de 893 2 -»- Marija žena 1/7 1855 -»- 3 -»- Josipa hči 14/11 1886 -»- 4 Klama Matija kotar vdovec 20/2 1822 -»- 5 -»- Franca hči samska 10/3 1854 -»- ima nezak. sina Antona roj. 20/X1.1880 v Trstu sub N. 2001 dom. list 6 -»- Marija -»- -»- 29/11 1869 -»- 7 -»- Janez Anton nezakonski sin France -»- 20/10 1880 Trst -»- del. b. št. 120/98. Hišno ime št. 126/362 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jesenovc France gospodar oženjen 1/4 1853 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 8/11 1861 -»- 3 -»- France sin 4/4 1888 -»- 4 -»- Marija hči 30/7 1890 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Kerže Karol gospodar oženjen 17/10 1840 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ana žena 9/8 1849 -»- 3 -»- France sin 25/10 1874 -»- 4 -»- Ivana hči 22/12 1881 Hišno ime št. 128/113 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kovač Janez gost oženjen 26/5 1853 Moravče 2 -»- Marija (pek) žena 28/2 1853 3 Mrak Janez pomagač 20/3 1872 Volče Kranj Javorje 4 Poženel Anton učenec 26/5 1874 Prapreče Polhov-gradec 5 Kobav^T3nrr«— gost 19/9 1813 Vrhnika Vrhnika + 28/11 1895 6 -»- Marija žena 1815 -»- + 29/5 897 1 roj. Formenak Resni k France gost 1830 Wirtschendorf St. Michael Stopitch Rudolfsvver th 2 -»- Marija žena 1841 -»- 3 -»- Franca hči 28/6 1864 -»- 4 -»- France sin 27/3 1866 -»- 5 -»- Nace -»- 5/8 1868 -»- 6 -»- Alojz -»- 31/7 1871 -»- 7 -»- Ivana hči 5/5 1873 -»- N. 313 d. 892 + 8 -»- Marija -»- 5/7 1875 N. 321 9 -»- Jernej nezakonski sin France 22/8 1885 -»- 10 Petrič Jera sestra gospodinje 12/3 1843 -»- 1139 ex 897 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Žnidaršič Janez Žnidaršič Marija gostja samska 9 1847 Vrhnika N. 611 de 893 Vrhnika št. 35 ex 898. 2 -»- Ivana nezakonska hči -»- 2/7 1872 1528 de -»-1528 d. 893 -»- 3 Istenič Viktorija rejenka -»- 1875 Trst -»- Formenak Georg oženjen 1818 Schwager des Kohau ad Post + -»- Agnes žena Tavčar Boštjan -»- Terezija oženjen žena 19/1 1842 16/10 1847 Vrhnika Kranj Vrhnika + v Tržiču Ech. N. 409 de 893 III206/1913 -»- Janez sin -»- Anna hči 25/6 10/7 1870 1872 Trata pri Škof/i Loki v Tržiču krojač cestni mojster -»- Josip sin -»- Mihael -»-30 21/3 15/9 1876 1878 dto Drulovk Mavčič sedlarski učenec -»- Johanna hči -»- Anton sin 1/12 1/1 1880 1883 -»--»- -»--»- p. bukv. št. 134. d. 95 pek -»- Frančiška hči -»- Peter sin 31/12 10/2 1886 1890 Kranj -»--»- + -»- Marija, nez. hči Ane Tomšič Jošef Anna žena strojevodja oženjen 1892 1845 k št. 817/01 v Maribor prist. (Adolf in Julij, ne) f -»-^Adolfsin -»- Julius dt. -»- Maria hči -»- Ana -»- Complairist Comis. žena oženjen 1895 1870 1872 E. Nr. 1331 461 d. 894 895 Pettau Tomšič Helena omožena usnjar 1847 -»- Heinrich njen nezakonski sin -»- Franz njen nezakonski sin 26/6 6/7 1870 1875 Sodinec bzw. Pettau dto. dto. Tomšič A dol/Linz -»- Carolina Maria roj. Husterer iz Merana 1870 23/1 1875 y E. Nr. 562/04 30 Pod imenom je pripisano: »žena Ana Marija Hausweiler roj. Neuss (Nemčija 27/2 1885) E. Nr. 1440/1903.)« 31 S svinčnikom je pripisano: »Die Mutter soli sich in IVind.Feistritz bezw. Marburg aufhalten«. (mati naj bi se nahajala v Slov.Bistrici oz. v Mariboru) Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Razinger Lorenz samski 1838 + 19/3 905 v Trstu bolnišnica -»- Janez -»- 1831 -»- Ignac oženjen do leta" 1871 1833 Exh. Nr. 668 iz 883 + -»- Josefa roj Mikulus žena -»- Robert njen nezakonski sin 1848 1885 Exh. Nr. 852 175 de 886 de 887 Razinger Ignac oženjen 1833 + -»- Carlo sin 1848 ca 1877 sprejeta v Trst Exh. 333 de E. Nr. 1662/905 895 Spita/ Robert nezakonski -»- Luigi sin 1873 ca. 1885 ca. 1878 Exh. N. 852 Exh. Nr. 1645 -»- 458 de 1886 de 96 spit. spr. Trst 2468/08 175 iz 1887 Razinger A hi Je sprejet v Trst 2458/08 Eugen in Jacob3' Tuje pripisano: »ostanejo v tukajšnjo občino pristojni.«. Hišno ime št. 129/112 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Pctkovšek Matevž gospodar oženjen 29/8 1851 Vrhnika Vrhnika 6/2 1901 2 -»- Franca žena 27/2 1852 -»- 3 -»- Marija hči samska 3/8 1876 -»- 1 Pišler Marija gostja samska 25/8 1846 -»- + 30/11 1895 Hišno ime št. 130/109 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Iglic Anton gost oženjen 6/4 1850 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marjeta žena 8/7 1855 -»- 3 -»- Pavla hči 19/12 1876 -»- 4 -»- Katarina -»- 27/4 1879 -»- 3 -»- Pavla hči 1876 -»- 4 -»- Katarina -»- 27/4 1879 -»- 5 -»- Ana -»- 16/7 1884 -»- 6 -»- Karol -»- 27/2 1886 -»- 7 -»- Antonija -»- 8/1 1888 -»- 8 -»- Marija -»- 28/1 1889 -»- 9 Rekar Josip učenec 14/3 1876 Ljubljana Kamnik 1 Mlinar Nace gost oženjen 6/3 1833 Butaj nova St. Jošt + dne 3/9 1898 2 -»- Jera žena 18/3 1830 Goričica -»- Pajsar Martin oženjen ? Podlipa Exh. N. 454 de 894 Hišno ime Grampovčan* * št. 131/108 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Grampovčan Jurij gospodar oženjen 21/4 1829 Vrhnika Vrhnika 20/5. 1902 2 -»- Ana žena 25/4 1827 -»- + 22/6 1897 3 -»- Jurij sin 14/4 1854 -»- 4 -»- Ivana hči 24/12 1856 -»- 5 -»- Anton sin 4/6 1859 -»- + 18/2 1905 6 -»- Andrej -»- 10/11 1865 -»- 7 -»- Matija -»- 13/2 1868 -»- 8 -»- France -»- 21/3 1870 -»- Hišno ime Sotlar** št. 132/107 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Majer Janez gost samski 30/8 1874 16/3 1894 -l- vojak prostovoljec 2 -»- Ana mati vdova 19/7 1827 3 -»- Marija hči samska 14/1 1871 1 Canker Josip gost (: krojač) oženjen 26/1 1842 ]C+24/9 1897 2 -»- Neža žena 29/12 1843 3 -»- Ivana hči 7/4 1866 3 -»- Ivana hči //4 1866 4 -»- Josip sin 31/12 1868 5 -»- France 15/2 1873 6 -»- Karolina hči 15/11 1874 7 -»- Janez sin 10/5 1876 8 -»- Karol -»- 14/10 1877 9 -»- Neža hči 14/1 1880 10 -»- Franca -»- 19/1 1884 1 Kete Marija gostja vdova 18/2 1814 1822 1 Bencdek Janez gost oženjen 9/12 1859 Skotjaloka 2 -»- Marija žena 2/7 1860 Vrhnika 3 | Dragrin Janez učenec I 1875 Skofjaloka Hišno ime St 133/104 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Steržinar Jera gospodinja vdova 11/3 1826 Vrhnika Vrhnika 30/5. 1900 2 -»- Urša hči 20/9 1855 -»- 3 -»- Franca -»- 27/9 1867 -»- 4 Doles Marija vnukinja 25/2 1876 Trst Hrenovce Postojna + 5 -»- Ivana -»- 22/12 1877 -»- -»- + 895 Hišno ime -st 134/40 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Grom Jernej gospodar oženjen 31/7 1841 2 -»- Marija žena 12/9 1840 3 -»- Neža hči 8/1 1867 4 -»- Jernej sin 5/9 1877 5 -»- Franca hči 29/1 1880 1 Jugovic Peter gost 28/6 1837 Trst Trst 2 -»- Ema žena 4/2 1854 Devecser Vrscprin Ogersko Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Lenasi Peter gospodar vdovec 22/2 1835 Vrhnika Vrhnika 1 Susman Luka gost oženjen 5/10 1847 -»- je šel v Ameriko 2 -»- Ivana (:oštir) žena 6/5 1855 -»- -»- 3 -»- Ivana hči 7/2 1877 -»- -»- 4 -»- Franca -»- 5/10 1878 -»- 5 -»- Leopold sin 11/11 1881 -»- 6 -»- Janez -»- 25/4 1884 7 -»- Franc -»- 28/1 1886 8 -»- Nace -»- 11/7 1888 vAm. 1899 1 Jakob Dr. Marolt Ivan gost samski 91 24/8 1862 Planina Logatec Vrhnika Divjak Johana StoUvertreterin (.zdravnik) N. 1205 de 893 Šetinc Martin trgovec sam. 27/10 1869 B rezin a Za ko t Brežice dtto 1/3 900 dom. 1. žup. Zakot 3/12 87 št. 61 Koračin Anton Senica Janez trg. pomočn. -»- učenec 1877 1884 Novomesto Podgorje Zabukovje del. b. žup. Zabukovje 18/2 900 št. 25 Hišno ime Majer** Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Majer Karol gospodar oženjen 29/6 1844 Diendorf Oberhollabrun N. Osterreich Vrhnika 2 -»- Ivana žena 25/8 1840 Vrhnika -»- 3 -»- Karol sin 13/1 1870 -»- -»- 4 Narobe Marija služabnica 25/1 1867 Šmartno pod Šmarno goro 5 Butin Marija dekla 1853 Podlipa Vrhnika 6 Istenič Janez hlapec 1868 Vrhnika Vrhnika Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba poderta Hišno ime Skrotnik** št. 138/98 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba I Korenčan France gospodar oženjen 15/9 1848 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 10/4 1865 3 -»- Franca hči 28/3 1874 Amerika 4 -»- France sin 19/4 1878 Logatec 5 -»- Josipa hči 19/3 1881 6 -»- Janez sin 15/8 1882 7 -»- Emilija hči 18/11 1887 S -»- Antonija -»- 18/1 1890 9 Germek Ana dekla 1864 Laze Borovnica 10 Potrebuješ Ivana -»- 15/12 1865 Lesnobrdo Horjul Hišno ime št. 139/41 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Ogrin Ivana prazna Hišno ime Golobček** št. 140/95 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Steržinar France gospodar oženjen 4/10 1859 Hrib Vrhnika 2 -»- Franca žena 3/10 1860 1 Kete Josip gost oženjen 24/3 1817 + 14/9 1897 2 -»- Jera žena 1832 -t- 28/1 1897 1 Kete Josip gost oženjen 1817 14/9 1897 2 -»- Jera žena 1832 + 28/1 1897 3 -»- Anton sin 1/5 1861 ključavničar 4 -»- Pavel -»- 24/1 1863 5 -»- Valentin -»- 17/1 1865 6 -»- Nace -»- 5/2 1870 glej kaz. zapisnik 7 -»- Alojz -»- 18/7 1877 Bač. žup. Knežak 8 -»- Katarina hči 23/4 1873 1 PetrovčiČ France gost oženjen 4/10 1834 2 -»- Marija žena 8/10 1830 3 -»- France sin 8/5 1861 4 -»- Janez 8/9 1864 Voj.prehodnica N. 1123 de 894 5 -»- Nace -»- ož. 5/10 1866 Anar. 6 -»- Lorenc -»-(vojak) oženjen 1868 -»- Franca r. Krištof -»- 1872 Hišno ime št. 140/95 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 7 Petrovčič Ivana hči 24/12 1858 8 -»- Franca -»- 22/10 1862 Kette Franc oženjen 1842 Vrhnika Franca Franca hči žena 1846 1868 dto Vrhnika ?? 32/9 Johana Pavla •ti- 20/7 1880 Kočevje Dl. 37/9 modistinja v Ljub. Jože Spelak Margareta šin vdova uradnika 1883 1820 Kočevje -»- 33/9 1909 v L jubljani -»- Emilja -»- Joscf njeni nezak. sin hči 26/2 1838 1866 -»- Aleksander sin od Marjete -»- Hilde žena oženjen vdova (+ 1853) 1850 Ljubljani Spelak Josef c. kr. nadpo-ročnik v rez. oženjen 1866 Ljubljana J' rhmka na Dunaju -»- Sofija r. Ressig-por. Wagner žena 1869 Klausenburg žel. na Ogersko 33 Tuje pripisano: »Vrhnika Exh. N. 1223 de 1893«. Hišno ime št. 141/94 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Polanšek France gospodar oženjen 26/3 1848 Ledenica Zir N. 765 de 892 2 -»- Marija žena 23/1 1855 -»- -»- -»- Marija hči 8/9 1877 Vrhnika -»- 4 -»- Franc Milan sin 8/11 1879 Verd -»- 5 -»- Ludmilla hči 30/8 1883 Vrhnika -»- Hišno ime Janez Petkovšek barben Janez št. 142/93 v Igo Markove Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovic Janez posestnik vdovec 23/5 1816 Vrhnika Vrhnika +19/5. 1894 malar 2 -»- Ivana vnukinja 9/6 1874 -»- Kos Štefan oženjen -»- Franca delovka v tovarni žena 4/8 1846 Hišno ime št. 143/92 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Gaspari Marija gostja vdova 1839 Zaplana Vrhnika -t- 21/7 901 2 -»- Janez sin 15/5 1876 Vrhnika N.1038 de 893 3 -»- Marija hči 7/4 1873 -»- + 23/4 1903 4 -»- Marija sestra 7/1 1821 -»- Hišno ime št. 143 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Maček Janez gost oženjen 19/12 1844 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Jera žena 26/2 1846 31/1 2 -»- Jera žena 1846 3 -»- France sin 31/1 1869 + 4 Antonija Kosec Janez roj. 27/11 1902 -»- Franca soproga sin ni sprejet hči 2/4 1871 sprejeta v Trst E. Nr. 2284/07 5 -»- Matija sin 7/2 1876 6 -»- Reza hči 16/9 1878 7 -»- Janez sin 20/3 1883 8 -»- Marija hči 8/11 1889 1 Hojan Matevž gost oženjen 1834 Rovte Rovte 2 -»- Neža žena 19/1 1837 Staravrhnika -»- 3 -»- Franc sin 30/9 1875 Vrhnika -»- 1 Krašovc France gost oženjen 2/9 1844 -»- Vrhnika 2 -»- Ivana žena 9/6 1836 -»- -»- 3 -»- France sin 13/11 1871 -»- -»- Hišno ime Toča** št. 144/91 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Žnideršič Marija gospodinja samska 2/10 1858 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ivana sestra 23/12 1855 -»- 3 -»- Urša mati 12/10 1823 -»- 1 Toča Peter gost oženjen 13/9 1834 -»- 3 -»- Janez sin 21/5 1861 -»- 4 -»- France -»- oženjen 5/10 1865 -»- 724 de 895 471 de 897 1165 de 894 -»- Marija r. Kogovšek žena 15/6 1872 -»- 1505 897 199 898 13 mesecev Hišno ime št. 145 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba poderta Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Gregurka France cerkovnik oženjen oženjen 28/11 1849 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 28/3 1837 Rovte -»- Križaj Franc samski N. 453 de 1893 Hišno ime št. 147/89 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Terček Franca gospodinja vdova 29/10 1852 Verd Vrhnika 2 -»- Josip sin samski 11/2 1875 Vrhnika -»- v Ameriki dec. 1899 3 -»- Nace -»- samski 31/7 1877 -»- -»- 4 -»- Janez -»- -»- 16/4 1889 -»- -»- 1 Košir Katarina gostja vdova 18/4 1836 Zaplana -»- 2 -»- Reza hči 27/8 1880 Vrhnika -»- 1 Dolenc Lenka gostja 8/4 1847 Petkovec Rovte 1 Istenič Jernej gost vdovec 18/8 1817 2 -»- Franca hči 24/2 1859 3 -»- Antonija njena nezakonska hči 17/1 1890 1 Istenič Janez gost oženjen 6/5 1849 Vrhnika Vrhnika Rovte 2 -»- Marija žena 2/3 1856 3 -»- France sin 19/2 1881 4 -»- Ivana hči 20/4 1885 5 -»- Marija -»- 8/12 1887 6 -»- Franca -»- 14/9 1890 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Japel Lorenc gospodar oženjen 7/8 1820 Vrhnika Vrhnika 2 -»- "^fcm^ žena 1831 -»- + 17/499. 3 -»- Matevž sin oženjen 8/9 1859 -»- -»- Marjana žena Hišno ime Mrčin** št. 149/87 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Hren Tomaž gospodar oženjen 14/12 1859 Verd Vrhnika 2 -»- Jera žena 8/3 1855 Vrhnika -»- 3 TavčarTfrša^ kotarca vdova 10/10 1817 -»- -»- 22/9 1894 Hišno ime zd. Zdešar Franc št. 150/86 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jerebec Janez gospodar oženjen 7/5 1864 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 31/5 1858 3 -»- Luka oče 7/10 1823 4 -»- Lucija mati 12/12 1820 5 -»- Marija sestra 19/3 1856 6 -»- Viktorija njena nezakonska hči 20/10 1882 Hišno ime Krašovc Janez št. 151/85 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kos Tomaž posestnik oženjen 17/12 1827 Vrhnika Vrhnika + 12/8 891 Hišno ime Novake št. 152/84 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Žnidaršič France gost oženjen ?/ 10 1850 Vrhnika Vrhnika 2 Ivana r. Terček por. 189S II. žena žena I. 1871 29/7 1859 Zaplana -»- + 1/10 897 3 -»- Marija hči 13/10 1879 -»- 4 -»- Franca -»- 5/9 1881 -»- 5 -»- France sin 20/10 1885 6 -»- Janez -»- 11/9 1888 -»- 7 -»- Nace b«, 1/8 1865 -»- 8 -»- Franca sestra 19/12 1867 -»- -žrrfctarsič Ignac fakin oženjen 1/8 1865 Vrhnika Trst ad 754/02 v Trst sprejet. f 1897 dtt Marjana/ v Trstu žena 1868 Borovnica -»-Vrhnika Hišno ime Valentin Velkaverh št. 153/83 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 V^Hč^fnez gospodar vdovec 16/5 1829 Vrhnika Vrhnika 31/3. 1898 2 -»- Jera hči samska 17/2 1861 Hišno ime Maria Tavčar Mrčin** št. 154/79 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Tavčer Janez gospodar oženjen 31/5 1851 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 17/11 1855 -»- 3 -»- Peter sin 25/6 1883 -»- 4 -»- Franc -»- /IX 1891 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Jereb France gospodar oženjen 17/9 1862 Hrib Vrhnika 2 -»- Ana žena omožena 21/7 1862 -»- 3 -»- Marija hči 8/11 1890 -»- 4 Mesec Jera mati 10/2 1826 -»- + 19/8. 1900 S -»- Ivana hči 8/4 1857 -»- Gregurka Matevž nekdanji posestnika sin, zdaj oženjen 1847 stanuje Paka N. 8 Sprejet I. 1905 10 XII dto 1908 v obč. zvezo Preserje -»- Marianna Suhadolnik 1) -»- Matevž sin dninar žena 1846 21/10 1880 Breg oženil 1904 N. 1/2 -»- Ana Svete žena -»- Jerni -»- Neža hči 1880 1884 1893 Breg Preserje Bruck Leoben doma spital v Ljubljani. Exh. N. 1) -»- Matevž -»- Ana roj. Svete -»- Matevž oženj, žena + sin 21/10 1880 1905 1880 Breg 28 Hišno ime ždes- Jereb Janez Bančar** št. 156/78 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Urša gospodinja vdova 21/10 1828 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Janez sin samski 23/4 1869 -»- Ex. N. 900 ex 1897 Hišno ime Št. 157/77 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Turšič Vide gospodar oženjen 15/5 1850 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Lenka žena 30/12 1864 -»- 3 -»- France sin 30/10 1885 Verd -»- 4 -»- Miha -»- 27/9 1887 -»- -»- 5 -»- Lenka mati 1/8 1818 -»- + 1897. 25/5 Zir 5 -»- Lenka mati 1818 + 1897. 6 Kavčič Urban kotar 25/5 1827 Zir 7 -»- Marija žena 25/3 1830 Hišno ime Franc Polanšek Oglednik mesa Exh. N. 154 de 893. št. 158/76 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Franca gospodinja vdova 2/4 1848 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija hči 4/12 1871 -»- 3 -»- Jera -»- 14/3 1874 -»- 4 -»- Ana -»- 20/7 1876 -»- 5 -»- Marjeta -»- 14/7 1878 -»- 6 -»- Franca -»- 8/3 1881 -»- 7 -»- Jožefa -»- 19/3 1884 -»- 8 -»- Apolonija -»- 29/1 1887 1 Istenič Marija gostja vdova 25/3 1823 2 -»- Reza hči (:šivilja) 14/10 1866 Hišno ime Kržajček** št. 159/75 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Petrič Jernej gospodar oženjen 28/7 1830 Verd Vrhnika + 11/11 895. 2 -»- Neža žena 12/1 1829 Rovte 3 -»- France sin 23/9 1868 Vrhnika -»- 4 -»- Avguštin -»- 27/8 1870 -»- 1 Mihove Neža gostja 27/12 1843 -»- -»- 2 -»- Jože sin 31/1 1870 -»- Ech. 45/99 3 -»- Neža hči 13/1 1878 -»- 4 N. N nez. otrok -»- France sin 1898 10/2 1880 -»- 5 -»- Franca hči 10/2 1880 -»- Hišno ime Mešeč** šl. 160/74 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovc Valentin gospodar oženjen 8/2 1857 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 30/10 1863 -»- 3 -»- Franc sin 29/8 1883 -»- 4 -»- Ana hči 8/7 1886 -»- 5 -»- Janez sin 24/3 1889 -»- 6 -»- Jernej oče 23/8 1809 -»- + 2/5. 1896. 7 -»- Marija hči 1/8 1851 -»- 8 -»- Franca -»- 2/12 1863 -»- 9 -»- Reza -»- 10/10 1866 -»- 10 -»- Franc sin 3/10 1869 -»- Hišno ime Jan. Jerebic nova hiša (1898) E. 19/98 št. 161/80 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jerebic Janez poderta Hišno ime Kopaček** št. 162/73 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Osenk France gospodar oženjen 1/12 1861 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 14/3 1856 3 -»- Marija hči 30/8 1885 4 -»- Katarina -»- 21/11 1888 5 -»- '"^^trton oče 8/5 1821 +1898 6 -»- Marija žena 24/6 1820 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Štanta Janez gospodar oženjen 15/8 1850 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ana žena 7/7 1854 3 -»- Janez sin 15/7 1878 + 4 -»- Franca hči 5/11 1882 -»- 5 -»- Marija -»- 24/11 1884 -»- 6 -»- Franc sin 2/10 1889 -»- 7 -»- Jera sestra 11/2 1854 -»- + 5/2 1898. Hišno ime Zalaznik** 164/54 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Zalaznik Andrej gospodar oženjen 30/10 1840 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Lenka žena 4/3 1842 3 -»- Janez sin 21/12 1880 4 -»- Franca hči 24/1 1884 5 -»- Franca sestra samska 30/10 1856 Hišno ime Funček, Funck** Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Bartel Janez gost oženjen 3/4 1842 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ivana žena 14/3 1857 3 -»- Janez sin 19/6 1881 4 -»- France -»- 4/11 1882 -»- 5 -»- Anton -»- 11/1 1884 -»- 6 -»- Andrej -»- 22/11 1885 -»- 7 -»- Pavel -»- 1/1 1890 8 Slavec Janez rejenec oženj. 31/8 1872 9 poroč. 1898. -»- Marija r. Klama žena 1876 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Gustin Miha posestnik samski 8/9 1877 Vrhnika Vrhnika Exh N. 1308 d. 892 učna pogodba tesar 2 -»- Ivana sestra -»- 23/12 1874 -»- 3 -»- Lenka -»- -»- 13/4 1879 -»- + 895 4 -»- Franca -»- -»- 3/10 1880 -»- 5 -»- Martin sin -»- 8/11 1883 N. 826 de 891 -»- N. 1272 de 1894 + 30/11 99 v dež. bolnici 352 ex 900 6 -»- Matija stari oče oženjen 16/2 1813 22/7. 1900 7 -»- Neža mati 1814 1 Jelovšek Janez gost oženjen 20/10 1847 23/11 1891 + 2 -»- Franca žena 29/1 1852 3 -»- Ivana hči 21/12 1873 Exh. N. 1152 de 895 vi. 1895 3Xpo odgonu prišla' 4 -»- Marija -»- 29/12 1878 posl. b. št. 61 de 1896 5 -»- Anton sin 25/12 1884 Borovnica d. k. 72/1909 6 oženjen -»- Franca hči 31/3 1890 Kari Kestner biva v Trstu od 1908 1 Zraven je še pripisano: »št. 1309 ex I896vpris. delavnico«. Hišno ime Jože Gabrovšek nova hiša Anderce št. 167/57 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Gabrovšek Jože poderta v. 112 št. Hišno ime BJaz Jereb št. 168/5 7 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Roj smo leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jereb Korenčan Lenka gospodinja vdova 27/4 1853 Vrhnika Vrhnika 2 Lešnjak Mina sestrična samska 1859 Podolnica Horjul ■ Hišno ime Jerni Grom nova hiša št. 169/69 _ 216 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Grom Jernej poderta Hišno ime št. 170/58 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Modrijan Janez gospodar oženjen 20/6 1857 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Katra žena 22/4 1854 -»- 8/6. 1898 3 -»- Janez sin 4/5 1885 -»- 4 -»- Anton sin 29/5 1890 -»- 5 -»- Marija mati 8/8 1824 -»- 6 ->>- Anton sin 30/5 1864 -»- 7 -»- Pavel -»- oženjen 22/1 1866 1 -»- -»- Marija ad. Wintar žena 1 1896. Hišno ime Čebron** št. 171/60 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Turk Janez gospodar oženjen 5/6 1840 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Reza žena 26/9 1847 -»- 3 -»- Ivana hči 4/5 1864 -»- 4 -»- Marija -»- 18/5 1866 -»- 5 -»- France sin 26/10 1879 -»- 6 -»- Franca hči 28/10 1881 -»- 7 -»- Jera -»- 23/2 1884 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Gabrovšek Jože gospodar oženjen 14/3 1851 Zaplana imel hišo št. Vrhnika 167 + 24/12 1900 2 -»- Jera žena 10/2 1860 -»- 3 -»- Janez sin 13/12 1885 -»- 4 -»- Franca hči 31/10 1887 -»- 5 -»- France sin 24/9 1889 -»- 6 Petkovšek Anton oče 15/7 1815 31/3 893 + 7 -»- Polona mati 8/2 1836 5/12 1897. Elisabetha -»- Elisabeth njena nezakonska hči samska 1827 1857 Exh. N. 1178 1121 in de 887. 1242 de 1897. -»- Maria Josef njen sin V Exh. N. 1647 -»- 410 d. 894. -»- 95. Rudolf -»- ' Hišno ime št. 173/62 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Pustavrh Martin gospodar oženjen 14/10 1831 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Neža žena 15/12 1827 -»- 3 "))■ Janez sin 12/6 1867 + 23/7 896 v Ameriko 5/4 1893 iz Amerike 17/4 1896 4 -»- Neža hči 8/1 1870 -»- Surca Janez dninar samski 18/8 1874 Ljubljana Vrhnika d. buk. št. 21 de 898. nez. sin Helena (Pintarjeva) Hišno ime Tomec** št. 17 4'63 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Mele France gospodar oženjen 28/1 1849 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Mariia žena 26/11 1846 1 Mele France gospodar oženjen 1849 2 -»- Marija žena 26/11 1846 3 -»- Janez sin 22/11 1872 gluh 4 -»- Anton -»- 31/12 1873 + 24/1. 1898. 5 -»- Marjeta hči 4/6 1878 6 -»- Franc sin 13/5 1880 7 -»- Marija hči 17/8 1885 8 -»- Martin sin 31/10 1886 9 -»- Franca hči 5/11 1888 Hišno ime Lokan** št. J 75/64 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Ceme Marija gospodinja vdova 4/9 1824 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Janez sin samski 8/5 1866 6/12 1896 3 -»- Marija hči 20/6 1856 4 -»- Franca -»- 2/2 1860 5 -»- Jera -»- 13/2 1864 Hišno ime Jerše** št. 176/65 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Dobrovoljc Matevž gospodar oženjen 21/9 1829 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Liza žena 1836 3 -»- Neža hči 3/1 1859 -»- 4 -»- Jernej sin 18/8 1864 -»- 5 -»- Katra hči 22/4 1867 -»- 6 -»- Marija -»- 23/6 1878 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Mullej Leopoldina gospodinja vdova 7/1 1821 Dolenji-logatec Vrhnika 2 Žitko Franca dekla 25/9 1859 Podlipa 3 Vidrih Andrej hlapec 1848 Rakek Planina Logatec Hišno ime Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kervina Janez gost oženjen 11/5 1838 2 -»- Marija žena 11/1 1839 3 -»- Marija hči 24/9 1878 1 Kete Janez gost oženjen 13/12 1846 2 -»- Marija žena 30/1 1854 3 -»- Janez sin 28/12 1872 4 -»- France -»- 31/10 1874 5 -»- Marija hči 29/9 1885 l Jakomin Janez gost oženjen 5/7 1864 Horjul Horjul ? -»- Urša žena 26/10 1866 -»- 3 -»- Janez sin 6/5 1890 + 1891 -»- I Keržič Lorenc gost oženjen 7/8 1855 Rakitna Vrhnika 26/4 1908 76 2 -»-3 Marija žena 5/10 1863 Zažar -»- 3 -»- Marija hči 14/11 1889 -»- 1 Osredkar Urša gostja samska 21/1 1819 St. Jošt St. Jošt i Jurjovčič Marija -»- -»- 17/12 1832 Lavrovc + 1/1 1899 2 Čez vse tri naslednje rubrike je zapisano: »oženjen, obč. revež, lajnar stan. Iskavas 14 ženo 2 hčeri«. 3 Čez to je napisano: »Podlipa 46«. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Mrak Anton gost oženjen 1839 Jageršica + 895 Jageršica Tomin N. 323 de 891 Production 2 -»- Marija žena 1843 Trst -»- Hišno ime št. 179/225 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Mantšič Franc oženjen 1844 poderta Marija + Urša......... Franca žena II. žena hči -»- 1842 1869 Mantšič Jože oženjen 1855 -»- Marjeta žena -»- -»- Franca Marija hči 30/3 27/3 1880 1881 Logatec Jakob sin omožena 14/3 1884 Ragasa Dalmatien Franc 30/3 1891 -»- Hišno ime Mulajova baita št. 180/19 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime št. 181/9 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Frohlih Teodor posestnik pivovarne oženjen 5/8 1859 Kapelanka Krakau Bielitz Šlezija 2 -»- Marija soproga 15/4 1863 Nuhsdorf Hernals -»- 3 -»- Teodor sin 11/11 1886 Stadlen Grossenzers-dorf -»- 4 -»- Vilhelm -»- 30/4 1889 Vrhnika -»- i .. 13/7 Bielitz dto 4 -»- Vilhelm -»- 30/4 1889 Vrhnika -»- 5 -»- Ernest brat 13/7 1873 Bielitz dto Šlezija -»- 6 Hollerl Ludvig brat od soproge 20/7 1870 Nuhsdorf Hernals -»- 7 -»- Rudolf -»- 17/7 1866 -»- 8 Urban Marija odgojiteljica 18/1 1865 Biala dto Galicija 9 Oblak Marija kuharica 29/1 1874 Vrhnika Vrhnika 10 Marenčič Marija dekla 15/5 1874 -»- Hišno ime Gostilna pri Matevžu** št. 182/13 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jesenovc Matevž gost (oštir) oženjen 29/9 1857 Smrečje St. Jošt Concession n. 573 de 8944 2 -»- Marija žena 31/5 1864 Hrib -»- 3 -»- Ana hči 15/7 1884 Vrhnika -»- 4 -»- Antonija -»- 13/1 1886 -»- 5 -»- Josip sin 19/3 1888 -»- 6 -»- Marija hči 28/2 1890 -»- 1 FleiŠman Lorenc ck. nadpaznik finančne straže samski 29/7 1853 Spodna šiška Cernuče 2 Černe Ignacij -»- -»- 17/7 1854 Ljubljana mesto Ljubljana mesto + 22/4 1895 1 Krašovc Tomaž gost oženjen 18/11 1851 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ivana žena 5/6 1862 3 -»- Tomaž sin 25/10 1884 4 -»- Marija hči 13/11 1886 5 -»- France sin 2/4 1889 1 Malavašič France gost oženjen 18/12 1856 Vrzdenc + 1893 Horjul 2 -»- Lenka žena 22/4 1853 -»- Ech. N. 939 -»-de 894 3 -»- France sin 29/3 1886 -»- -»- 4 Sledi še zapis: »iiber beherbergung von Freuden«( za prenočevanje prijateljev) Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto ' Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 4 Mafetv^šič JosIr sin 10/3 1890 16/7 1894 + Horjul utopljen 1 Možina Peter gost oženjen 2/7 1863 Samatorca Horjul 2 -»- Urša žena 19/10 1867 -»- 3 -»- Janez sin 29/4 1889 4 -»- Peter -»- 31/7 1890 -»- Hišno ime od 1/K) 99 Maks Jelovšek št. 183/12 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Jelovšek Marija gospodinja vdova 8/8 1834 Vrhnika Vrhnika + 7/10 1899. 2 -»- Feliks sin 15/5 1861 -»- 3 -»- Franca hči 3/4 1869 -»- 4 -»- Maksimilijan posestnik 12/10 1877 -»- Hišno ime Janez št. 184/1 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Oblak Ana gospodinja vdova 1842 Vrhnika Vrhnika N. 736 d. 894 Exh. N. 92 de 893 strojarka 2 -»- Avguštin sin 3/9 1867 -»- 3 -»- Janez -»- 11/8 1869 -»- 4 -»- Antonija hči 12/5 1871 Gregorin Franc oženjen 1845 Teržič pristojen dosel 1/9 00 ker je tu bil v defini c. kr. pers. sluga Gorenjsko tivni službi Zaporedno število Inie in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Smole Janez mitničar oženjen 7/12 1832 Preser Preser 2 -»- Katra žena 22/11 1848 Sutna Staraloka -»- 3 -»- Ivana hči 17/5 1871 Višnagora -»- 4 -»- France sin 2/10 1872 Vrhnika -»- 5 -»- Nace -»- 3/8 1874 Podkorenom Radolica -»- 6 -»- Alojz -»- 20/6 1878 Kranjska gora -»- 7 -»- Marija hči 23/1 1881 Smlednik Kranj -»- 8 -»- Jožefa -»- 28/2 1883 Trebno -»- 9 -»- Mavricij sin 29/10 1884 Prečna -»- 10 -»- Izidor -»- 28/10 1888 Metlika -»- 1 Oblak Janez gost (:sodar) oženjen 3/9 1847 Zgorenji Veršnik Zir 2 -»- Franja žena 8/9 1851 Vrhnika -»- 3 -»- Ivan sin 14/5 1878 -»-N. 900 -»-d. 894 4 -»- Marija hči 30/1 1874 -»- 5 -»- Ana -»- 12/7 1876 -»- -»- 6 -»- Josefa -»- 19/3 1880 -»- -»- Hišno ime Pivovarna** št. 185/8 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 7 Oblak Nace sin 17/7 1882 Vrhnika Zir 8 -»- France -»- 28/4 1884 -»- -»- 9 -»- Franja hči 1889 -»- -»- 1 iHis AiHpn žandarski stražnik oženjen 14/3 1853 Travnik Loškipotok + 28/7. 1899 2 -»- Marija žena 13/1 1856 Sneberje Ljubljanska -»- 1 Gerlovič Josip žandarski vodja 6/1 1861 Zupecavas Krško Cerklje 2 Kočevar Peter žandar 20/6 1857 Križevskavas Črnombelj Črnombelj 3 Truden Urša kuharica 7/9 1838 Nadlesk Logatec Stari trg Logatec Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime M. Jelovšek magazin št. 187/11 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime št. 188/166 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Zalaznik Nace gospodar oženjen 3/7 1853 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 4/3 1852 -»- 3 -»- Marija hči 8/3 1881 -»- 4 -»- Janez sin 24/6 1885 -»- 5 -»- Ivana hči 28/12 1887 -»- 1 Križaj Marija gostja samska 7/9 1835 -»- 2 -»- Janez njeni nezakonski sin -»- 28/12 1868 -»- Hišno ime št. 189 350 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Šušteršič Miha gospodar oženjen 22/9 1850 Vrhnika Vrhnika amerika 2 -»- Jera žena 4/3 1863 3 -»- Janez sin 5/6 1882 4 -»- Marija hči 31/8 1886 5 -»- France sin 23/7 1889 6 -»- Anton brat 5/1 1872 7 -»- Ivana sestra kei 17/12 1866 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Kočevar France gospodar samski 18/4 1868 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Antonija sestra 15/1 1871 -»- 3 Gregurka Reza dekla -»- 21/9 1864 -»- Hišno ime od 1899 Dolenc Franc, posestnik Mantova** št. 191 33 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kos Janez gost oženjen 13/4 1846 Vrhnika N. 608 de 892 765 dt Vrhnika N. 237 d. 894 20/2 1895 + 2 -»- Franca žena 11/8 1847 Ljubljana -»- 30/25 1894 + 3 -»- Ivana hči 20/8 1871 Vrhnika -»- omožena Sedej 4 -»- Marija -»- 19/12 1873 Zuženberk -»- 5 -»- Janez sin 29/5 1876 Črni vrh Logatec 6 -»- Pavlina hči 7/1 1879 Idrija -»- 7 -»- Angela -»- 4/5 1881 Trebno Rudolfovo -»- 8 -»- Ana -»- 8/5 1885 Vrhnika -»- 9 -»- Nace sin 22/7 1889 dto -»- 1 Petan Janez gost oženjen 9/6 1862 dto -»- št. 955/1897 2 -»- Marija žena 29/10 1866 -»- 3 -»- Ivana hči 9/12 1886 4 -»- Marija -»- 14/12 1887 -»- 5 -»- Franca -»- 3/9 1889 -»- 1 Hodnik Andrej gost oženjen 8/11 1853 -»- 2 -»- Ivana žena 24/11 1889 -»- 3 Tak je zapis v originalu. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 3 Hodnik Marija hči 29/5 1885 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Nace sin 9/7 1886 -»- 5 -»- Francce -»- 26/10 1889 -»- 6 -»- Ivana hči I. žene 26/4 1880 -»- l Košir Janez gost oženjen 22/6 1851 -»- + 2/12 896 2 -»- Ivana žena 18/5 1850 -»- + 28/11900 3 -»- Franca hči 2/10 1876 -»- + 1901 v maju 4 -»- Marija -»- 7/6 1879 -»- 5 -»- Josip sin 8/3 1888 -»- Dolenc Franc krčmar oženjen 1856 Jazbinah Javorje od 5/5 1892. z rodbino Kranj Hišno ime Omejc št. 192/356 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kastrin Jurij gospodar oženjen 23/4 1855 Zaplana Vrhnika 2 -»- Marija žena 5/8 1861 -»- 3/1. 1901 3 -»- Anton sin 1/6 1887 -»- 4 -»- Marija hči 23/10 1888 -»- 1 MediČ Matevž gost oženjen 7/9 1838 Horjul Horjul 2 ->>- Ivana žena 7/5 1843 -»- 3 -»- Ivana hči 27/5 1872 -»- 4 -»- Marija -»- 5/7 1875 -»- 5 -»- Ana -»- 23/7 1878 -»- 6 -»- France -»- 13/11 1881 -»- 7 -»- Andrej -»- 30/10 1884 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Nagode Josip gospodar oženjen 24/3 1854 Siberše Logatec Vrhnika 2 -»- Lenka žena 10/8 1862 -»- 3 -»- Ivana hči 12/5 1884 -»- 4 -»- France sin 9/9 1889 -»- 5 Jurca Marija mati 1830 -»- Hišno ime št. 194/190 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Dolenc France gost oženjen 18/9 1866 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Franca žena 11/2 1857 -»- 3 -»- Franca hči 17/9 1889 -»- 1 N3.0dcj3l;0b gost vdovec 15/7 1819 + 5/8 1899 ? -»- Anton sin 9/1 1866 1 Frančiška Malovrh Jakob hči gost vdovec 1862 24/7 1835 Butajnova St. Jošt 2 -»- France sin 24/3 1874 Vrhnika -»- 3 -»- Jakob -»- 15/4 1876 -»- -»- 4 -»- Janez -»- 20/10 1888 -»- 1 Narobe Lenka gostja vdova 3/5 1838 Vrhnika Šmartno pod Šmarno goro 1 Šauer Janez gost oženjen 19/1 1831 Podturn Rudolfovo Travnik Boznija 2 -»- Marija soproga 8/12 1835 Kranjska gora -»- 3 -»- Roza hči 12/2 1873 Brezovica Primorsko -»- 4 -»- Janez hlapec 1865 Toplice Rudolfovo Toplice Rudolfovo Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Verbič Andrej gospodar oženjen 22/11 1856 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ivana žena 22/5 1866 -»- 3 -»- Feliks sin 22/12 1889 -»- 4 -»- Marija mati vdova 1830 -»- + 2/1 1899 5 -»- France brat 27/10 1853 -»- N. 582 de 894 6 -»- Jože -»-(: vojak) 1867 Verbič Jože pisar oženjen 1867 Vrhnika Vrhnika -»- Marija r. Kočevar žena ca 1872 Hišno ime Sršek** št. 196/194 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba l Šurca France gospodar oženjen 4/10 1858 Sčhub. N. 551 de 894 2 -»- Marija žena 24/10 1850 589-»- 894 3 Šerše Tomaž sin 19/12 1876 čevljar 29/11 99 v Trstu Via Altana N. 2 IV. P.p. W. 10. 4 -»- Anton -»- France -»- 1846 8/2 1879 Ech. N. 1180 de 893 1 Fajgel Matevž gost oženjen 1823 15/1 1896 2 -»- Katra žena 23/11 1818 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Križaj Janez gospodar oženjen 9/12 1851 2 -»- Franca žena 23/2 1855 3 -»- Janez sin 21/6 1889 4 Šušteršič France -»- 9/9 1879 I. zakona Hišno ime Ba/iš - od 1/4 1878. g. Kobav Bogdan c. kr. dež. svetnik in okr. sodnik št. 198/43 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Ballis Josip gospodar ženjen 6/8 1844 Gradiška Gradiška mesto se preselil v aprilu 1898 v Dol. Logatec 2 -»- Angelina soproga 28/8 1845 Trst 3 -»- Artur sin 2/8 1871 Vipava N. 742 Taxe d. 894 4 -»- Josip -»- 15/7 1876 -»- 6 realka Exh. N. 1479 de 894 5 -»- Karol -»- 10/10 1887 Vrhnika 6 -»- Elvira hči 6/7 1869 Trst omožena 7 Davi Franc oče 1800 Trst + 16/6 1894 Trst Hišno ime št. 199/3S8 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Homovc Matija gospodar oženjen vdovec 12/2 1844 2 Mina Il.žena -»- Janez sin omožena. 1846 12/12 1874 + 3 -»- France sin 20/9 1876 v Am. konc apr. 99. 4 -»- Josip -»- 26/3 1881 5 -»- Marija hči 21/2 1889 6 Petkovšek Marija stara vdova 1827 7 -»- Reza posestnica hči 13/10 1846 8 -»- Lorenc sin 8/8 1862 oženen oštir Slavina okraj Postojna Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Gabrovšek Matevž posestnik oženjen 6/9 1838 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ana žena 26/7 1844 -»- 3 -»- Franca hči 27/10 1870 -»- 4 -»- Janez sin čevljar 19/6 1874 -»-N. 1250 de 893 Prisilni pot. list 5 -»- Jakob -»- dto 29/4 1876 N. 54 de 894 dto Exh. N. 273 de 894 1 Gabrovšek Andrej gost oženjen 18/11 1827 Rovte Rovte 2 -»- Marjeta žena 24/6 1831 j. 3 -»- Marija hči omoi. 5/4 1869 R 4 -»- Jakob sin v Ze/twegu 4/7 1866 čevljar 5 Leskove Katra Mf 22/11 1836 sestra od mete pristojna v Rovte sestra Mete 6 Tu je s svinčnikom dopisano: »Heimatschein von 2/12 1880 Z. 12 ausgefolgt 1/41892«. (domovnica 2/12 1880 Z. 12 izdana 1/4 1892) 7 Tu je s svinčnikom dopisano: »Geht nach Idria zum Sohne Franc del als Schmid dort beschaftigt ist«. (gre v Idrijo, k sinu kovaču) h Tuje s svinčinokom dopisano: »nach Gereuth zustandig dient in Laibv«. (pristojna v Rovte, služi v Ljubljani??) Hišno ime Stancar Jan. Bogataj od marca 1896 št. 201/366 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Dolenc Gr^or gospodar oženjen 26/2 1838 Vrhnika oporoka Vrhnika 21/6 1894 + 17/1 1895 Z. 810. 2 -»- Lenka žena 19/5 1849 -»- 3 -»- Fr&Hoe sin 1/12 1870 + 1891 4 ^iJ Miha -»- 12/9 1874 -»- 905 de 892 Trst. Roiana 279. 50 Soldat 5 Lžena Amalija Eržetič -»- Luka 7/7 71 kje? -»- 9/10 1878 -»- 1002 -»-1023-»-89 5 1 +1116/1902 ženit, spital 6 -»- Janez -»- 17/6 1886 -»- 7 -»- Anton II. zakona -»- 10/6 1889 + 27/3 1891 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Maček Valenti gospodar oženjen 13/2 1843 Vrhnika Vrhnika 1/8. 1899. 2 Elizabeta r. Mihevc II. žena 1846 6/11 1 g/|2 -»- 23/12 1894 + 3 -»- Franca hči 29/10 1870 omožena 4 -»- France sin 11/3 1873 5 -»- Nace -»- 11/7 1883 6 Kobal Matevž učenec 17/9 1876 Idrija Idrija Hišno ime št. 203/368 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Gerbec Janez gospodar oženjen 30/4 1846 Samatorca Horjul 2 žena 23/2 1842 Hrib + 26/12. 1893 3 Ana r. Rozmane -»- Jera II. hči 1854 21/2 1877 Vrzdenec A m. 4 -»- Janez sin 27/10 1878 5 -»- Reza hči 16/9 1880 A m. 6 -»- Anton sin 5/1 1883 7 Jesenko Franca hči 28/1 1871 A m. 8 -»- Urša I. zakona -»- 15/10 1872 A m. 9 Steržinar Urša teta od žene samska 12/9 1817 16/10 1891 + 10 Rode Jurij prešni gospodar vdovec 13/4 1820 11 -»zJ~ France sin samski 4/12 1845 12 -»- [jI loj zija -»- Lenka žena hči 1844 25/2 1856 E. N. 550/98. 13 -»- Franca -»- -»- 28/4 1853 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Tišler Marija gospodinja vdova 18/1 1830 Vrhnika Vrhnika 2 -»- """RU^U' sin 17/4 1867 umrl 1891. 3 -»- Anton -»- 11/12 1870 Amerika 1 -»- Janez gost (sodar) oženjen 13/12 1861 2 -»t Franca žena 29/2 1864 >.Amerika 3 -»- Janez sin 16/6 1887 j 4 Butin Janez hlapec samski 1825 17/9. 1898. Ludvik Tišler 1863 Vrhnika Vrhnika sodar Ljubljana Barbara -»- roj. Wake Genovefa -»- 1859 Sv. Jakob Maribor Zelena jama 70 odi. 1912 Ludovik -»-Franc -»- čevljar sam 5/10 1891 št. 2689/1911 v Ljubljani zglasil za nabor Marija -»-Josef -»- del. knj. 16.6.1909 št. 101 Karlovska ulica 20 Angela -»-Bogomir 1901 Rudolf Albina 1902 1903 Hišno ime št. 205 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba poderta Hišno ime št. 206/352 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Modrijan Anton gospodar oženjen 16/1 1825 Zaplana Vrhnika + 22/10 900 se hM v gozdu 2 -»- Neža žena 28/12 1835 Zažar 3 -»- France sin 5/2 1863 Zaplana 1 Terček Janez gost oženjen 29/5 1839 Zažar + 3/5 891 30/6 Zir 1 3r ček Janez gost oženjen 29/5 1839 Zažar + 3/5 891 2 -»- Marija žena 30/6 1852 Zir 17/7 892 + 3 -»- Marija hči omož. 31/7 1872 Zažar Terst 4 -»- Marijana -»- 23/3 1875 -»- služi v Trstu 5 -»- Ana -»- 30/7 1879 Podlipa 6 -»- Janez sin 2/7 1884 -»- N. 831 de 891 7 -»- Ivana hči 20/4 1889 Podgora Stiftung 1055 de 891 Hišno ime Majerjeva štacuna št. 207/188 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Zelene Jernej gost oženjen 21/8 1845 Zir Zir 20/7 1898 2 -»- Ana žena 23/7 1846 Hrib 3 -»- Franc sin 12/11 1872 Planina v Ameriko deserter 4 -»- Franca hči 29/10 1851 Vrhnika 5 -»- Josip sin 9/2 1889 -»- 6 Narobe Marija dekla 25/1 1887 Šmartno pod Šmarnogoro Hišno ime Padarčk št. 208/343 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Japel Primož gospodar oženjen 27/5 1829 Vrhnika Vrhnika T -»- Lenka II. žena 4/4 1844 -»- 3 -»- Katra r. Nagode Klama Štefan III. -»-hlapec samski 1837 1833 g. Logatec -»- + v nov. utonil 1896. Hišno ime Klama št. 209/369 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Roj smo leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Debevc Josip gospodar oženjen 1/3 1837 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Jera žena 26/2 1828 -»- 3 -»- Jakob sin 4/7 1871 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Žitko Gregor gospodar oženjen 5/3 1842 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Urša žena 19/10 1841 -»- Hišno ime fFranc Cepin posestnik 2/3 1868 rojen L + 14/4 897 št. 211/360 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Brenčič Anton gost oženjen 10/5 1852 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 7/2 1851 -»- 27/8. 1893. 3 -»- Josip sin 19/3 1879 -»- 4 -»- ^frteti -»- 10/1 1881 5/9 1893 + 5 -»- France -»- 23/11 1882 -»- 6 -»- Franca hči 6/9 1884 -»- 7 -»- uhsgor sin 7/3 1887 13/9 1892 + 1 Gostiša Jakob gost oženjen 14/7 1843 Dolenji logatec 2 -»- Franca žena 1857 -»- 3 -»- France sin 14/4 1880 Brod Logatec 4 -»- Tomaž -»- 13/2 1885 Martinhrib -»- 5 -»- Janez -»- 4/10 1887 -»- -»- 6 -»- Josipa hči 1882 Vrhnika -»- 7 -»- Anton sin 1890 -»- -»- Brenčič Jakob oženjen od 1853 1858 v Ameriki -»- Johana Kosmač Leopold sin 29/11 1860 1884 Reka N. 1116 d. Reka 892 in Spital Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Osen k Andrej gospodar oženjen 22/10 1839 2 -»- Reza žena 18/10 1845 3 -»- Janez sin 14/4 1873 4 -»- Marija hči 7/6 1875 5 -»- Ivana -»- 30/7 1878 6 -»- Antonija -»- 18/5 1884 7 -»- Ana -»- 3/7 1886 9 Čez vse tri naslednje rubrike je z rdečo zapisano: »poročen z Marjeti Kržmanc iz Drenovega griča 12 v Ameriki 21/10 1900, brez zglasnice«. Hišno ime Teckov Jože št. 213/357 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Rozman Josip gospodar oženjen 18/10 1857 2 -»- Marija žena 26/10 1857 3 -»- Ivana hči 15/12 1889 4 Petavs Katra mati vdova 25/10 1821 + 19/1 1893 Hišno ime Lenarčič št. 214/38 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Lenarčič Josip posestnik oženjen 22/2 1856 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Ana soproga omožena 4/1 1863 -»- 3 -»- Zora hči 31/3 1882 -»- 4 -»- Milan sin 28/3 1884 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Stanta Jakob posestnik vdovec 15/6 1842 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Jakob sin 28/6 1883 -»- -»- 1 Krašovc Jakob gost oženjen 20/6 1863 -»- 2 -»- Neža žena 6/1 1864 Horjul Hišno ime Karlove št. 216/349 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Novak France gospodar oženjen 28/3 1860 Verd Vrhnika 2 -»- Marija žena 3/7 1863 -»- 3 -»- Marija hči 14/6 1890 -»- 4 Govekar Boštjan prešni gospodar oženjen 18/1 1823 Godovič -»- -f- 11/2 900. 5 -»- Neža žena 28/12 1825 24/6. 1896 6 -»- Marjeta hči 2/7 1864 v Gorici Hišno ime št. 217/151 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Dolenc Jernej gospodar oženjen 13/8 1843 Blatna brezovca Vrhnika 2 -»- Marija žena 31/3 1843 Vrhnika 3 -»- AnTtmij^ hči 16/1 1867 omožena 4 -»- Jernej sin 27/7 1887 -»- 5 Žnideršič Katra kotarca vdova 19/4 1824 -»- 6 Volič Josip svak samski 6/3 1852 22/5. 1908 7 -»- Josip 6/12 1869 Trst Vrhnika c. kr. uradnik št. 218 ex 897, pri 17. p. polku nez. sin Lize (vojak) E. N. 692/98 + na Dunaj i dne 3/6 898. Hišno ime št. 218/314 čuvajnica št. 683 Zaporedno število Ime in priime Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jamnikar France čuvaj oženjen 18/10 1840 Dolenji logatec Dolenji logatec 2 -»- Marija žena 26/5 1846 3 -»- Marija hči 2/6 1872 Unca Logatec 4 -»- Franca -»- 21/3 1880 Vrhnika pos/. b. 17/9 98 št. 50 ž. Dol. Logatec 5 -»- France sin 8/4 1883 -»- 6 -»- Anton -»- 17/1 1885 -»- 7 -»- Karol -»- 2/10 1887 -»- Hišno ime št. 219/315 Signalhaus Wac.ht. h. Nr. 371 a Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime št. 220/316 Signalhaus fVacht. h. Nr. 317b Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna št. 22135 Hišno ime Jansekovič sedaj notar A. Komotar od 99 l. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jansekovič Vladimir asistent pri c. kr. finančnem ministerium oženjen 10/5 1863 sprejet v obč. zvezo na Dunaju štv. 302/1909 2 -»- Elvira Ballis soproga 6/7 1869 3 -»- Josefine vdova 27/3 1827 1 Stegner Franc c. kr. kane lis t oženjen 2 3 Maria Stegnar hči samska 1875 1 Stegner Franc kanclist oženjen 2 3 Maria Stegnar hči samska 1875 Petschc Adolf e. k. davčni prejemnik oženjen v Ljubljani + 1892 Vrhnika -»- Caroline žena -»- Adolf sin šolar vdova samski 23 2 1880 Trebnje dto dto Exh.N. 513 de 892. -»- Oskar -»--»- Carl -»--»- Maria hči Z -»- 4/2 -»- 4/7 -»- 12/11 1882 1875 1871 dto dto dto dto dto dto 10 N. 1598 de 893 ii -»- Erna Požar Jakob učiteljica kan:! ist sam domovnica N. 83 de 96. 10 Tuje zapisano: »Cadettenschulle Wien III. 1814«. 11 Tuje zapisano: »domovnica N. 1033 de 892«. Hišno ime Storž gornji št. 222/353 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba l Grom Jurij gospodar oženjen 24/3 1824 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Lucija žena 12/12 1835 -»- 3 -»- Franc sin (rvojak) 21/3 1869 4 -»- Rozalija hči 16/8 1873 -»- 5 -»- Liza -»- 12/11 1877 -»- Hišno ime Pavkarjev Matevž št. 223/239 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Velkavrh Matevž gospodar oženjen 18/9 1852 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 31/5 1854 + 7/2 1894 3 -»- Maria Dušak -»- Matevž II. žena sin 341. 2/8 1884 4 -»- Ivana hči 18/5 1887 1 Bezeljak Marija gostja samska 17/8 1849 Kamnik Preser Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Zakovšek Lenka gospodinja vdova 8/5 1838 Rovte 18/1 1894 + Vrhnika N. /200 de 894 ?spričevalo 2 -»- Marija hči 31/3 1875 -»- Zakovšek Karo/ nezak. sin 26.5 1888 J Dunaj Vrhnika Exh. N. 625/1897 + Helene, hčere gor. Helene jilservorstadt 195 1908 fe bil še na Dunaju 2749/08 Jan. Kres od L 1896 Arhar od 1/10 99 Hišno ime odšel 10/10 99 iz občine G???? Oblak April 1894 št. 225/187 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kavčič Andrej gost oženjen 20/11 1816 Zir 2 -»- Neža žena 24/12 1824 3 -»- Franc sin 27/1 1859 4 -»- Janez sin 30/8 1860 5 -»- Jakob -»- 20/4 1863 vulgo Mešečev Hišno ime Krašovc Jernej od 1895 dalje št. 226/229 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 VeJkavrh Jurij gost gospodar oženjen 22/4 1845 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Urša žena 20/10 1860 -»- 3 -»- Janez sin 29/4 1887 -»- 4 -»- Marija hči 14/11 1889 -»- 5 -»- Valentin brat 13/2 1850 -»- 6 -»- France -»- 13/9 1857 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dosstojnost, županija, okraj, dežela Opomba poderta Hišno ime št. 228/27 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba , Florijančič France gost vdovec 5/10 1836 Ljubljana mesto Ljubljana mesto 2 -»- Josipa hči samska 18/3 1864 -»- -»- 1 Malavašič AnTtm^ gost oženjen 1813 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marjeta žena 1825 -»- 3 -»- France sin 29/7 1866 -»- 1 -»- 23/1 1848 Sprejet v Ljubljano P as s N. 51 de 1893 2 aaiV\/V 10/10 1855 E. N. 1398/06 + 28/5. 1897 3 Pavel sin 30/10 1876 ostane v domovi ns tvu na Vrhniki 4 Marija hči 5/11 1878 dto 5 Ana -»- 18/5 1880 Ech. N. 1059/896 dto 6 Franca -»- 19/1 1883 del. b. 896 Ljubljana 7 Franc sin 3/2 1885 dto 8 -"- Ivana hči 27/10 1886 Ech. N. 979/98 dto 9 Viktor sin 16/10 1888 dto 10 Valentina -"- Liza hči mV samska 4/1 1890 28/11 1820 + dto Hišno ime Tišler Maria št. 229/36 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Petkovšek Janez gost oženjen 2/9 1852 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Lenka žena 7/5 1847 3 -»- France sin 29/3 1876 -»- del. b. št. 77/98 -»- Janez -»- s. 17/4 86 3 -» France sin 1876 -»- del. b. št. 77/98 4 -»- Janez Krašovc Nace -»-nezakonski s. 17/4 86 8/8 1868 -»- 1 Verbič Neža sin od Lenke gostja vdova 16/12 1844 2 -»- France sin oženjen 11/10 1868 3 -»- Janez -»- dto 30/6 1870 4 -»- Anton -»- dto 7/6 1872 čevljar 5 "h Jakob -»- dto Ml 1874 strojar 6 1898 ^"ranča r. Logar Mace žena krojač 1873 22/7 1876 krojač 4. razredna šola Hišno ime Lavdonova kovačnica št. 230/134 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Vihtelič Jakob gost oženjen 25/7 1823 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena 25/3 1825 3 -»- Franca hči 29/11 1864 1 Kavčič Janez gost oženjen 4/9 1861 2 -»- Marija žena 4/9 1861 Hišno ime Skrb na Kosac št. 231/67 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Pavlovčič Jakob gost oženjen 31/7 1860 Dolje Borovnica 2 -»- Polona žena 28/12 1867 -»- 3 Križaj Reza mati 15/10 1829 -»- 4 -»- Anton sin 7/1 1863 -»- 5 -»- Ana hči 5/7 1870 -»- 6 -»- Franca -»- 15/8 1874 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Gabrovšek France gost oženjen 3/12 1833 Zir Vrhnika 2 -»- Marija žena 5/12 1839 Horjul -»- 3 -»- Karol sin ožen. 29/10 1866 -»- l. 1893 Amerika. -Cleveland O. St. Clairstr. 1220 E. N. 1000/896, 1898. tudi žena 4 -»- Frančiška r. Tomšič -»- "Frantra^ hči 1860 29/9 1870 -»- 28/11. 1898 Hišno ime Repova Mica št. 233/200 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Rep Marija gospodinja samska 25/9 1848 Vrhnika Vrhnika -»- Franca sestra -»- 7/11 1840 Hišno ime Urmohorca** št. 234/204 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Nagode France gospodar oženjen 1/4 1846 2 -»- Reza žena 5/10 1843 3 Petrovčič Ivana hči 23/12 1870 - 4 -»- Anton I. zakona stric samski 30/12 1840 < 1429. 1541 de 1894 920...— 1895 821 — 1896 1332. 1516. -»-239. 567. 1897 1 Lukman Urša gostja vdova 21/10 1821 % 1897 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Canker Matija gost oženjen 23/2 1830 + mesca marca v Južni Ameriki 1897 2 -»- Ana žena 4/7 1853 -f 3 -»- Lfrša^ hči 18/10 1877 omožena v Reki 4 -»- Marija -»- 7/8 1880 služi -»- -»- 5 -»- France sin 3/8 1883 soclarstvo v Kranju 6 -»- Janez -»- 16/9 1889 7 -»- Ana hči 1891 Hišno ime št. 236/157 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Oblak Gašper gost oženjen 2/6 1836 2 -»- Jera žena 5/2 1832 1 Tominc Ivana gostja vdova 8/4 1832 Vrhnika 2 -»- Ivana hči 9/1 1860 1 Lenasi Rozalija gost vdova 27/9 1840 Ljubljana 2 -»- Kari sin 2/11 1870 -»- 3 -»- Rozalija hči 27/8 1871 -»- 4 -»- Ana -»- 11/7 1877 -»- 1 Ana Adamič Anton gostja 20/6 1851 1 Silvester Marija -»- samska 30/11 1842 2 -»- Janez brat sm 24/6 1859 Šmartno pri Litiji 3 -»- France dto -»- 1/9 1866 + 1894. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Istenič Franca gospodinja samska 3/10 1853 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Oskar Peter sin samski 15/12 1877 Alexadrien Egipt Lovro Rogelj izdelovalec soda vode sam 1871 Gornja Brezovica Preser Hišno ime Princ** št. 238/196 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Furlan Janez gospodar oženjen 7/1 1843 2 -»- Marija žena 28/1 1846 3 -»- France sin 9/9 1875 v Ameriko 8/5 893 domov 1/10 896 4 -»- Liza hči 13/11 1880 5 -»- Franca -»- 21/3 1884 6 -»- Jože sin 18/2 1886 7 -»- Ana mati 26/7 1818 8 -»- Jernej brat 13/8 1845 Hišno ime Lahova pristava št. 239/103 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime št. 240 189 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Oblak Matevž gospodar oženjen 10/8 1861 Prelesje Kranj Trata 2 -»- Jera žena 5/3 1867 3 -»- Ludmila hči 20/10 1887 20/9 3 -»- Ludmila hči 1887 4 -»- Rafaela -»- 20/9 1889 1 Suhadolc Marija gostja vdova 16/5 1825 Sinja gorica Dobrava 2 -»- France sin 25/3 1861 Vrhnika 3 -»- Nace sin 17/7 1869 -»- 4 -»- Reza hči 16/10 1872 -»- 1 Kavčič Lenka gostja 13/5 1825 -»- 2 -»- Marija hči 8/11 1862 -»- 3 -»- Alojz sin vojak 27/6 1867 4 Leskove Janez učenec 1 §75 1873 Petkove Rovte 1 Žibert Marija gostja vdova 23/1 1830 Padež Vrhnika 2 -»- Josip sin 14/1 1879 1 Škvarca Marija gostja vdova 14/8 1820 Črni vrh Vrhnika 2 Nagode Katarina -»- 1839 Cevca Dolenji-logatec Hišno ime Šinkovc** št. 241/180 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba 1 Sinkovc Jakob gospodar oženjen 27/4 1857 Rovte Rovte + dne 22/7 1897 2 -»- Reza žena 11/10 1846 Vrhnika -»- 3 -»- Janez sin 22/12 1882 -»- -»- 4 -»- Leopold -»- 10/10 1887 -»- -»- 5 Možina Marija dekla omožena 1845 6 Šinkovc Gašper njeni nezakonski sin 2/1 1872 7 Šabec Anton učenec 1876 Zagorje Postojna Hišno ime št. 242/245 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Habe Josip gospodar oženjen 7/2 1846 Vrhnika N. 246 de 867 Vrhnika 2 -»- Marija žena 8/5 1844 3 -»- Marija hči 7/8 1873 * 12/1 »ono 3 -»- Marija hči 1873 4 -»- Neža 12/1 1878 5 -»- Tomaž sin 18/12 1879 6 -»- Franca hči 15/12 1882 1 Merlak Franc gost 27/3 1847 2 -»- Franca žena 8/4 1856 3 -»- Ivana hči 27/6 1877 4 -»- Janez sin 28/12 1878 5 -»- Marija hči 1/2 1881 6 -»- Antonija 22/5 1883 7 -»- France sin 9/4 \ 1889 ^ Hišno ime Hiralnica št. 243/20 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kogovše^"Ka|ra vdova 15/11 1843 8/11 1893 '/? 4 uri popold. + 2 -»- Marija hči 15/6 1872 7/11 1840 12 3 -»- Katra -»- 2/2 1875 13 4 -»- sin sin 4/10 1872 18/11 877 Burgfried bei Pfarr Hallein Salzburg Exh. 1457/1897 1 Merziil:3rp3vei 23/1 1813 + 24/7 895 2 -»- ~"~Gregol— brat 8/3 1827 + 25/3 1900 1 VelkavTt^Etance 1821 Velikaligojna A-- Kervišar"Maiija vdovec 4/2 1816 Vrhnika + Krašovic Jernej 24/8 1847 -»- GutniirPoTcma^ 1820 Bevke 7/2 1894 + SlavcFrahea^ samska 1819 Hrib + Juh^Marljsk -»- 1802 Vrhnika KralovuTMarita- vdova 1817 + 28/4 96 Lah~Mari)3—- samska 1821 20/2 1892 + Pečlin Marjeta -»- 1829 ŠpeciahUtla -»- 18/9 1823 -h SetničaF-Mcta vdova 12/7 1819 4 8/2 1898 Terček Ana vdova 1839 ZitJaTMmUiivdma Blatna VerdN. 14 20/1 1894 + Setničaf-M^ta vdova 1819 + 8/2 1898 Terček Ana vdova 1839 ZlTJaTMmUiivdo v a "Bcm&kmicija roj. Ko s vdova 1812 Blatna brezoviea Verd N. 14 20/1 1894 + L Tu je zapisano: »Sammtliche Akten liegen ad Exh.N. 1615 de 1893 in der Registratur (?) Lehrvertrag N.1238 von Andreas«. (dokumenti pod št. 1615 iz 1.1893 v registraturi...učna pogodba št. 1238 od Andreja) 13 Tuje zapisano: »Taufschein etc. ad Exh. 127 de 1890«.( krstni list iz 1.1890) Hišno ime št. 244/242 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Corn Tomaž gospodar oženjen 18/11 1842 2 -»- Marija žena 5/11 1852 3 -»- Marija hči 13/11 1872 4 -»- Nace sin 21/1 1875 1898 ??? 5 -»- Franca ,.14 22/3 1877 6 -»- Ivana hči 31/5 1879 7 -»- Janez sin 10/5 1882 8 -»- Tomaž -»- 3/8 1884 9 -»- L i za hči 30/10 1886 10 -»- Lorenc sin 30/7 1890 14 Tako je zapisano, verjetno je pomota. Hišno ime št. 245/238 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija. okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Smrtnik Matevž gost oženjen 21/9 1851 2 -»- Franca žena 10/2 1855 3 -»- Franca hči 30/7 1879 4 -»- Marija -»- 7/12 1883 5 -»- Jakob sin 18/7 1886 6 -»- Liza hči 4/11 1888 1 Malavrh Jera gostja vdova 6/3 1820 Črnivrh Logatec 10/8 1 Malavrh Jera gostja vdova t>/J 1820 Lrnivrh Logatec 2 -»- Mina hči 10/8 1845 3 -»- Reza -»- 1/11 1850 15 Tuje zapisano: » omož. Anton Razboršek iz Zagorja mašinica«. Hišno ime Lezgejev Tone št. 246/243 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Nagode Anton posestnik £Oi.t oženjen 13/6 1849 2 -»- Ufša žena 12/10 1850 + 6/7 895 3 Katra r. Martinčič -»- Anton -»-sin 1850 15/11 1877 Drašča 4 -»- Pavel -»- 25/1 1880 5 -»- Janez -»- 15/12 1883 1 Skodlar Janez gost vdovec 12/8 1830 2 -»- Urša hči 26/9 1857 3 -»- Ivana -»- 1/8 1860 4 -»- Reza -»- 11/10 1863 Hišno ime vlg Pek (Pek? št. 247/241 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Leskove Anton gospodar oženjen 12/1 1852 Zaplana Vrhnika 2 -»- Franca žena 7/8 1848 Vrhnika Hišno ime Golobova uta št. 248 10 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Mlinar Janez gospodar oženjen 26/4 1850 Horjul 2 -»- Urša žena 6/10 1853 1 l5ermaša Gregor gost vdovec 12/1 1811 + 18/2. 1898 2 SenTrm-ULiza dekla samska 30/10 1818 + dne 26/2 1893 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kobav Neža gospodinja vdova 19/12 1823 2 -»- Anton sin oženjen 16/1 1864 3 -»- Urša žena 19/10 1864 4 -»- Anton sin 24/12 1889 1 Čuk France gost oženjen 27/1 1867 Črni vrh Logatec Čraivrh Logatec 2 -»- Franca žena 3/12 1868 3 -»- Franca hči 6/11 1890 Hišno ime št. 250/244 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Verbič Jakob gospodar oženjen 8/5 1857 Vel. Ligojna 2 -»- Marija žena 25/5 1854 3 -»- Anton sin 24/12 1888 4 -»- Jakob sin 17/6 1890 5 Mihevc France sin I. zakona 31/10 1875 6 -»- Marija hči 13/8 1877 7 -»- Janez sin 31/12 1881 Hišno ime Jelovskova stala št. 251/139 pri 108. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj. dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Marinka Josip gost oženjen 20/2 1830 2 -»- Marjeta žena 12/7 1861 3 -»- Josipa hči 16/4 1882 4 -»- Alojzji sin 27/5 1883 5 -»- Janez -»- 13/4 1885 6 -»- Marija hči 30/11 1886 i n 6 -»- Marija hči 1886 7 -»- Albina -»- 1/3 1889 8 -»- Franca 1/3 1889 Hišno ime čuvajnica št.685 št. 252/317 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 prazna Hišno ime št. 253/318 Čuvajnica št. 686 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Blažič Lorenc gost oženjen 10/8 1840 Criknica Logatec Criknica Logatec E. N. 375 ex 897 2 -»- Marija žena 19/3 1860 Stara-vrhnika 3 -»- Lorenc sin 9/5 1883 Vrhnika Hišno ime čuvajnica št. 2S4- 372b. št. 254/319 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime št. 255 Schilderhaus N. 687 neu Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime čuvajnica N. 688 št. 256/320 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jerneje Peter čuvaj oženjen 28/6 1850 Selo Ljubljana Udmat ima domovinski list ad N. 44 d. 891. 2 -»- Marija žena 28/1 1838 -»- odšel 3 -»- Peter sin 30/10 882 Brezovica Ljubljana -»- 1 Mekina Jakob čuvaj oženjen Planina prist. 2 -»- Marjeta žena -»- Hišno ime Društvo kat. rok. pomočnikov št. 257/45 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija. okraj, dežela Opomba Hišno ime Celarc Janez Prdel nova hiša E. N. 327/99 št. 258/152 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Celarc Janez posestnik oženjen Hišno ime Postaja železnice Vrhniške št. 259/4 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj. županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Koschelj Ludovik post. načelnik oženjen 1868 Maribor Bischofs-dorf o. Celje E. N. 1012/99 Gašper Tominc vrhniška kronika november 2005-november 2006 25. 11.2005 V občinski hiši na Vrhniki se je mudil predsednik države dr. Janez Drnovšek. Predsednik si je ogledal še Lovrenčičevo hišo.Vljudnostni obisk je minil v sproščenem ozračju. 2. 12. 2005 "Vrhniško razstavišče umetnin" pri Foto Marklju na Stari cesti, ki ga vodi Bojan Mavsar, gosti razstavo del naravoslovnega fotografa Ika Krašovca. Avtor predstavlja izbrani opus naravoslovnih fotografij, ki je nastajal v sklopu tridesetletnega zasledovanja letnih časov. Pred Kraševcem je tu razstavljal že Elo Mihevc. 14.12. 2005 V Cankarjevem domu je bila predstavljena šesta številka zbornika Vrhniški razgledi. V njem osem avtorjev piše o zgodovinskih in naravoslovnih temah vrhniškega konca: o dogodkih na Vrhniškem 1941-1945, čolnarjenju na Ljublja- nici, usnjarstvu na Vrhniki, arheoloških najdbah na Vrhniki, o Kuclerjevem kamnolomu idr. Zbornik je pripravilo Muzejsko društvo Vrhnika, ki ga je skupaj s Cankarjevim domom tudi izdalo. Obsega 340 strani in ima 334 ilustracij. Uredila gaje Marija Oblak Čarni. 18.12. 2005 V Cankarjevem domu je bil božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Vrhnika pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča. Istočasno je bil v športni dvorani Slomškove osnovne šole koncert devetih narodnozabavnih ansamblov. 23.12. 2005 Župan je sprejel . klavirski spremljavi 98- Flavtistka Eva Arh Dominike Naveršnik. 97. Igor Berginc in Marija Oblak Čarni predstavljata 6. številko Vrhniških razgledov 23.12. 2005 Zdravstveni dom Vrhnika je dobil novo ambulanto nujne medicinske pomoči, v kateri se bodo odvijali posegi, ki zahtevajo posebno obravnavo. To je medicinska pomoč, ki jo sestavljata dežurni oziroma urgentni zdravnik in medicinska sestra. Pokriva pa področje občin Vrhnika in Borovnica. Ambulanta bo za nujne primere odprta 24 ur in bo obenem tudi prostor dežurne službe. 1. 1.2006 Delovati je pričel novoustanovljeni Zavod Ivana Cankarja za šport, kulturo in turizem, ki ga je občinski svet potrdil z odlokom 22. aprila 2005. Ustanoviteljica Zavoda je občina. Razlogi za njegovo ustanovitev pa so povezani predvsem z reševanjem problemov iz organizacijskih, kadrovskih, materialnih in pravnih vidikov ravnanja z družbenimi in gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v portfelj Zavoda. 6. 1. 2006 Kulturno umetniško društvo Ligojna je v Peškah pripravilo še zadnjo od letošnjih šestih predstav živih jaslic, ki letos praznujejo deseti jubilej. Vseh šest predstav si je ogledalo približno 5500 ljudi. Prišli so iz celotne Slovenije, posamično tudi iz Hrvaške in Avstrije; na obisku pa je bila tudi skupina Britancev in nekaj zdomcev iz Kanade. Tudi letos so si obiskovalci lahko ogledali maketo živih jaslic v gasilskem domu. Verno podobo tistih v Peškah je predstavljalo 200 ovčič in 70 človeških figur - lutk, ki so jih naredile žene iz vasi. Vse ovčke in lutke so izdelane ročno in iz naravnih materialov. 7. 1.2006 V Cankarjevem domu je potekal "Novoletni koncert" orkestra Simfonika Vrhnika pod taktirko Marka Fabianija. Ob njem so nastopili še MePZ Mavrica z Vrhnike, MePZ Svoboda iz Šoštanja ter solist Gašper Sladic na ksilofonu. 99. Sveta družina iz živih jaslic v Ligojni 12. 2. 2006 Delegacija občine Vrhnika seje mudila v pobrateni italijanski občini Gonars, kjer so predstavniki obeh občin obeležili lansko leto izostalo 30-obletnico pobratenja. Župana sta podpisala protokol, s katerim naj bi še bolj okrepili dosedanje sodelovanje in ga razširili predvsem na gospodarsko področje. 6. 2. 2006 Odprta je bila likovna razstava arhitektke Taše Turk. Kot motivi na njenih slikah prevladujejo stavbni elementi, največkrat vrata, portali ali kovani deli oken, ki v suhi pastelni tehniki dobijo popačeno ,01 Arhitektka Taša Turk> sli_ domišljijsko podobo, karka na odprtju svoje razstave. 10.1.2006 V Cankarjevem domu na Vrhniki je bila odprta razstava karikatur Darka Šarca z naslovom "Sedanji in prejšnji". Gre za zbirko črnobelih karikatur domačih in tujih javnih osebnosti, ki so zaznamovale sedanji ali pretekli čas. Med upodobljenimi sta tudi dva vrhniška občana: predsednik Državnega zbora France Cukjati in minister dr. Jure Zupan. 100. Tri karikature z razstave karikatur Darka Šarca 2. 3. 2006 V Cankarjevem domu na Vrhniki je bila predstavitev monografije vrhniškega slikarja Vinka Turka - Vanje (22. januar 1920-13. marec 1946). Knjigo je izdalo območno združenje borcev in udeležencev NOB Vrhnika. Turk je pred vojno v Ljubljani obiskoval kiparski in rezbarski oddelek moške obrtne šole, nadaljnje izobraževanje pa je prehitela vojna vihra. Leta 1942 je odšel v partizane, po koncu vojne pa je uspešno opravil izpit na Akademiji upodabljajočih umetnikov v Ljubljani. Septembra 1945 je že prvič razstavljal na Vrhniki. S svojim talentom je kazal, da veliko obeta, a pomladi 1946 ni dočakal. Spominsko razstavo na Vrhniki so mu postavili leta 1982 in 2000. Monografija na 96 straneh obsega barvne reprodukcije izbranih del, razkropljenih po Sloveniji in tujini; nekaj jih hrani tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani. želi lesen, približno enak stolp, kot je obstoječi. V tem mesecu bo odbor izbral idejni osnutek; nato pa se bo podal v pripravo projektne dokumentacije, za katero je v občinskem proračunu predvidenih dva milijona sredstev. Jeseni bodo pričeli z akcijo zbiranja sponzorskih sredstev, ki naj bi trajala približno leto dni. 7. 3. 2006 V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bila odprta slikarska razstava Vrhničanke Tatjane Verbič. Nekoč ekonomistka se je po odhodu v pokoj odločila, da se bo izobraževala v likovni skupini v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Motivi na njenih slikah so iz narave, Vrhnike in njene okolice, tihožitja in cvetlični aranžmaji. 102. Predstavitev monografije slikarja Vinka Turka - Vanje. Naslovnica monografije z njegovim avtoportretom 3. 3. 2006 Odbor za gradnjo nadomestnega razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko je predstavil rezultate ankete, v kateri je med drugim spraševal po mnenju ljudi o novem stolpu. Stolp je bil in je še redno vzdrževan, a zob časa je opravil svoje. Zato se je lani na pobudo Planinskega društva Vrhnika sestal gradbeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki PD Vrhnika, TD Blagajana in občine. Kot eno prvih nalog si je zadal izvedbo ankete, v kateri je 85 % anketirancev odgovorilo, da si 103. Tatjana Verbič na razstavi svojih slik 11.3.2006 Kulturno umetniško društvo Smrečje - Podlipa je po treh letih premora na odrske deske ponovno postavilo novo komedijo "Srečka" v režiji Janeza Cankarja. V igri sodeluje osem igralcev. Izkupiček od prodanih vstopnic pa so namenili domačinu za obnovo pogorele hiše. 9. 4. 2006 Volilci so na 42 rednih voliščih širom po Sloveniji odločali o novih občinah, med njimi tudi o bodoči občini Log - Dragomer. Po neuradnih rezultatih se je volitev na območju krajevnih skupnosti Log in Dragomer - Lukovica udeležilo 1943 volivcev; od teh je za novo občino glasovalo 1644 ali 84,61 %, proti pa 292 oziroma 15,03 % volilcev. 5. 5. 2006 V okviru Cankarjevih dni je v osrednjem vrhniškem hramu kulture potekaj koncert "Cankar v pesmi, plesu in besedi". Nastopila sta MePZ Ivana Cankarja Vrhnika in MePZ Društva invalidov Vrhnika. 6. 5. 2006 Sedemdesetletnico Društva gojiteljev pasemskih malih živali so člani tega društva počastili s slovesnim razvitjem prapora v vrhniški gostilni Kranjc. 43 članov, ki prihajajo iz občin Vrhnika, Borovnica, Cerknica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Žiri in Brezovica, želi nadaljevati delo prednikov. Danes društvo združuje štiri sekcije: kunčerejo, perutninarstvo, golobarstvo in okrasne ptice. 106. Odprtje razstave o spomenikih Ivanu Cankarju "Ljudstvu je spomenik všeč..." 10. 5. 2006 V Cankarjevem domu na Vrhniki je potekala slavnostna akademija ob občinskem prazniku, na kateri je bilo podeljenih pet občinskih priznanj. Med častnimi gosti je bil tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek. Med zlatimi nagrajenci sta bila: pediatrinja Marija Popit Stano- 22. 4. 2006 Ob Dnevu Zem- lje na Vrhniki je v parku pred OŠ Ivana Cankarja ves dan potekala prireditev Pozdrav mami Gayi ali materi Zemlji, ki jo je organiziralo Društvo prijateljev mladine 104. Slika dveh malih tabornikov s Mavrica Z Vrh-prireditve Društva prijateljev mladi- 7 , ne Mavrica "Pozdrav materi zemlji" nlke- Uvrstilo seje mnogo brezplačnih delavnic, koncertov, nastopov in predavanj... S prireditvijo želijo širiti ekološko zavest ter spomniti na vračanje k naravi in njenim darovom. 25.4. 2006 Z otvoritvijo razstave "Spomeniki in pomniki NOB na Vrhniki" so se v Cankarjevem domu pričeli letošnji Cankarjevi dnevi. Razstavo je pripravila Območna organizacija zveze borcev NOB Vrhnika. 105. Razvitje prapora Društva pasemskih malih živali 9. 5. 2006 Na predvečer 130. rojstnega dne Ivana Cankarja je bila v Cankarjevem domu odprta razstava z naslovom "Ljudstvu je spomenik všeč". Posvečena je bila omenjenemu velikanu slovenske literature. Pripravilo jo je Muzejsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom IC za šport, kulturo in turizem. Razstava prikazuje potek postavljanja dveh najvidnejših spomenikov pisatelja, in sicer na Vrhniki v letih od 1929 do 1930 in v Ljubljani od 1969 do 1982. vnik za življenjsko strokovno in človeško delo, vedno prijazno do vseh malih občanov občine Vrhnike; ter Andrej Košak za življenjsko delo, ki povečuje ugled občine na gospodarskem področju življenja in dela. Srebrno plaketo sta prejela: Marko Fabiani za večletno uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem področju ter za velik prispevek k oblikovanju glasbene kulture v občini; in Športno društvo Povž Stara Vrhnika za večletno uspešno in ustvarjalno delo. Srebrno plaketo pa je prejel Ivan Šraj, predsednik Društva gojiteljev pasemskih malih živali. 11.5. 2006 V Cankarjevem domu je potekal literarni večer revije Poetikon, posvečen 130. obletnici Cankarjevega rojstva. Sodelovalo je pet pesnikov: Maja Murnik, Ivan Dobnik, Goran Gluvič, Miklavž Komelj in Ivan Stropnik, ki so interpretirali izbrana Cankarjeva in lastna dela. 12. 5. 2006 V Cankarjevem domu je potekal zaključek 29. državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, kjer so podelili Cankarjeva priznanja osnovnošolcem in srednješolcem ter zamejcem iz Italije. Med srebrnimi nagrajenkami je bilo tudi pet Vrhničank iz Osnovne šole Ivana Cankarja: Neža Sluga, Hana Troha, Maruša Telban, Nataša Keser in Eva Arh. 13. 5. 2006 Potekal je tretji pohod po Cankarjevi poti, in sicer od Ljubljane do Vrhnike. Na 23-kilometrski pohod se je podalo 143 pohodnikov, približno enako število kot lani in predlani. 30. 5. 2006 Poslanci in poslanke državnega zbora so na seji sprejeli novelo zakona o ustanovitvi petih novih občin, med katerimi je tudi občina Log - Drago-mer, ki se je izločila iz občine Vrhnika. in dotrajana asfaltna ploščad le še neprijeten spomin. Obnova je stala 6,5 milijonov tolarjev. Od tega je 1,7 milijona dala občina, milijon Esad Babačič s svojim projektom Verjemi v svoj koš, preostalo pa Fundacija za šport in posamezni donatorji. 8.-11.6. 2006 Na Vrhniki so se odvijali že tradicionalni 14. Ar-gonavtski dnevi. Tudi letos je bilo poskrbljeno za pester program s prepletanjem športnih, kul-turno-etnoloških, glasbenih ter zabavnih prireditev. Čez dan so se obiskovalci lahko aktivno ali zgolj kot gledalci udeležili različnih športnih aktivnosti, sejmov, delavnic in predstav ter se zvečer pozabavali z znanimi glasbenimi izvajalci. Argonavtski dnevi so svoj prvi vrhunec doživeli v petek z uradno otvoritvijo na Sodnijskem trgu, kjer sta ogenj, ki simbolizira pričetek lokalnega praznika, prižgala telovadec Mitja Petkovšek in ljubitelj puščavskih sipin Miran Stanovnik. Slavnostna govornika sta bila župan dr. Marjan Rihar in namestnik grškega veleposlanika Sapountzis Nikolaos. Najbolj obiskana je bila sobotna Noč na Vrhniki, ki jo je obiskalo 12 tisoč ljudi. 107. Prižiganje ognja na slavnostnem začetku 14. Argo-navtskih dnevov. 2. 6. 2006 Uresničile so se dolgoletne želje vrhniških ljubiteljev košarke, saj je skoraj tri desetletja stara 23. 6. 2006 Pred Lipo samostojnosti v središču Vrhnike je potekala slovesna podelitev častnega znaka 108. Župan dr. Marjan Rihar je sprejel iz rok predsednika dr. Janeza Drnovška Častni znak svobode Republike Slovenije, s katerim je bila odlikovana Vrhnika za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Slovenije. svobode RS Občini Vrhnika za njene izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti ter suverenosti naše države. Na Vrhniki je bila namreč nastanjena ena najmočnejših tankovskih brigad v Jugoslaviji. Vrhničani so z barikadami zaustavili dva tankovska bataljona, ki sta se drugega julija odpravila proti prestolnici. Priznanje sta iz rok predsednika dr. Janeza Drnovška sprejela župan dr. Marjan Rihar ter župan iz časa osamosvojitvene vojne Franc Kva-ternik. Po podelitvi je sledil kratek kulturni program. Priznanje pa je iz županovih rok romalo tudi v roke Vida Draščka, predlagatelja odlikovanja. Le-ta ga je nato podal v roke zbranih glavnih akterjev uspešne zgodbe osamosvojitvene vojne. Po uradnem delu je sledilo druženje, v večernih urah pa kresovanje na Sv. Trojici. 30. 6. 2006 V Cankarjevem domu je bila ob 100-letnici vrhniškega čebelarskega društva odprta razstava o zgodovini čebelarstva na Vrhniki. Razstavo je pripravilo čebelarsko društvo v sodelovanju z Muzejskim društvom Vrhnika. Naslednji dan, v soboto, 1. julija, je pred ribiškim domom v Sinji Gorici potekala uradna obeležitev obletnice s kulturnim programom in veselico, kjer 109. Slavko Keršmanc, predsednik Čebelarskega društva Vrhnika, sprejme za društvo Priznanje Antona Janše I. reda, s katerim ga je odlikovala Čebelarska zveza Slovenije. je društvo ob svojem jubileju prejelo najvišje odlikovanje Čebelarske zveze Slovenije, to je priznanje Antona Janše I. reda. To leto ostaja bazen na Vrhniki zaprt. Prvi vzrok je neustrezna kvaliteta vode, drugi je pomanjkljiva tehnična opremljenost, tretji vzrok pa je premajhno število kopalcev. Ob vsem tem se pojavi vprašanje smiselnosti vlaganja denarja v objekt, ki je odprt le dva meseca na leto, meni direktor Zavoda Ivana Cankarja za šport, kulturo in turizem, Edvard Kolar; še posebej ob dejstvu, če bi hotel biti bazen konkurenčen današnjim plavalnim kompleksom. O usodi bazena se bo morala opredeliti občina. 6. 7. 2006 V domovino se je vrnila plesno navijaška skupina Žabice z Loga, ki je v norveškem Oslu pod vodstvom trenerke Katarine Kolar osvojila naslov mladinskih prvakinj. Zlato in srebrno kolajno pa sta v kategoriji posameznikov osvojila še mladinka Sara Gruden in član Miha Gerbec. Pred Osnovno šolo Log - Dragomer so jim ponosni starši in krajani pripravili slovesen sprejem. 10. 9. 2006 Kardinal dr. Franc Rode je v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki daroval sveto mašo, po njej pa blagoslovil nov Župnijski vrtec. Na kardinalov obisk 110. Kardinal dr. Franc Rode posadi lipo pred novim Župnijskim vrtcem. Vrhnike bo spominjala lipa, ki jo je ob zaključku uradne slovesnosti posadil pred vrtcem. 14.-20. 9. 2006 V okviru obiska Vlade v osrednji slovenski regiji so se njeni predstavniki mudili tudi na Vrhniki. Minister za pravosodje Lovro Šturm si je v četrtek, 14. septembra, ogledal Upravno enoto, Okrajno sodišče in Zunanji oddelek Okrožnega državnega tožilstva. V torek, 19., pa so se na obisku mudili: minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, ki si je ogledal Varstveno delovni center; mag. Marko Starman, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, ki se je s sogovorniki pogovarjal o odvajanju in čiščenju odpadnih voda v porečju Ljubljanice; minister za kulturo dr. Vaško Simo-niti pa je obiskal Tehniški muzej Slovenije v Bistri. 20. septembra se je na Vrhniki mudila tudi delegacija Ministrstva za promet pod vodstvom mag. Gregorja Ficka. 17. 9. 2006 Zaključilo se je svetovno prvenstvo v francoskem boksu v Parizu, kjer je sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Med drugim so slovenske barve zastopali tudi štirje vrhniški občani, od katerih je Leon Brenčič osvojil bron; Nina Vehar pa je v finalnem dvoboju premagala tekmovalko iz Velike Britanije in osvojila naslov svetovne prvakinje. 26. 9. 2006 Cankarjev dom na Vrhniki je pričel svojo novo sezono z razstavo lokalnega muzejskega društva "Vrhnika na pomembni evropski poti". Razstava podaja podobo prometne poti, ki je po kopnem in po vodi vodila skozi Vrhniko. Razstavljeno je slikovno in pisno gradivo na 22 panojih; dodanih je še nekaj maket prevoznih sredstev Ligojnčana Marjana Smrtnika (letala in lokomotive) in Žirca Janka Samse (vozovi). Muzejsko društvo želi z njo oživiti zanimanje za preteklost kraja, dvigniti občutek pripadnosti kraju in oblikovati zavest, da mora Vrhnika dobiti lastno muzejsko zbirko. 111. Z odprtja razstave "Vrhnika na pomembni evropski poti". 6.10. 2006 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar in ravnateljica Vrtcev Vrhnika ga. Marta Samotorčan sta na gradbišču za Cankarjevo šolo položila temeljni kamen novega vrtca, ki ga gradi Gradbeno podjetje Grosuplje. 6.10. 2006 Tatjana Oblak Milčinski je v Cankarjevem domu predstavila svojo novo knjigo "Svi šle wakapavat turšca na mah", v kateri je s starimi barjanskimi narečnimi izrazi opisala življenjski utrip na Barju v zadnjih dvestotih letih. Zgodbe iz njene knjige je programsko dopolnila ekipa Impro lige iz KUD France Prešeren. 11. 10. 2006 Mirko Marinčič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, in župan Občine Vrhnika Marjan Rihar sta položila temeljni kamen za novo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) 110/20 Vrhnika, ki bo vir električne energije odjemalcem na območju občin Borovnica, Horjul, Vrhnika in na delu občine Brezovica. 13. 10. 2006 V prostorih čitalnice Cankarjeve knjižnice so odprli razstavo ob stoletnici rojstva vrhniškega literata Karla Grabeljška. Razstavljena so bila njegova dela ter podrobnosti iz njegovega življenja. Janez Smrtnik je interpretiral odlomek njegove povesti Sirene. Pisateljevo stoletnico je območna organizacija borcev obeležila še 18. oktobra s koncertom Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu. 17. 10. 2006 S krajšim kulturnim programom in nagovorom vrhniškega župana ter direktorja Gradbenega podjetja Grosuplje, ki je investitor projekta, je bil naznanjen uradni pričetek gradnje stanovanjske soseske Zlatica ob Vrtnariji na Vrhniki. Soseska bo obsegala tri bloke, skupaj 176 stanovanj, ki bodo vseljiva predvidoma leta 2008. 112. Maketa stanovanjske soseske "Zlatica". 17. 10. 2006 V Cankarjevem domu je potekala predstavitev diplomske naloge Damjane Vrenjak z naslovom Urbano drevje in grmovnice na javnih površinah občine Vrhnika ter novega promocijskega filma občine. Vrenjakova, ki je zmagovalka letošnjega občinskega razpisa za najboljše diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo v povezavi z vrhniško občino, je v svojem delu popisala 30 zelenih površin na Vrhniki. Prišla je do ugotovitve, da je večina dreves na njih poškodovanih. Promocijski film občine Vrhnika je nastal v produkciji podjetja Mor-Art, ki gledalcu ob osvetlitvi njene zgodovine predstavlja občino kot turistično zanimivo de-stinacijo. Film bo občini Vrhnika, kije financirala projekt, služil kot promocijsko gradivo ali priložnostno protokolarno darilo. Nazadnje je Vrhnika doživela podobno filmsko upodobitev leta 1997 v VHS-tehniki. 22.10. 2006 Zaključil se je prvi krog lokalnih volitev, kjer je izmed osmih županskih kandidatov največ glasov prejel kandidat SLS Vincencij Tomšič, in sicer 25,8 %. Sledili so dr. Marjan Rihar, SDS in NSi, 24,5 %; Richard Beuerman, LDS, 15,5 %; Amalija Turšič, Glas žensk Slovenije, 13,5 %; Janez Kikelj, SD, 9,6 %; Maja Ravbar Lampič, SNS, 6,3 %; mag. Ljubomir Mohorič, SMS, 3,1 %; Andrej Lupine, AS, 1,3 % glasov. V drugem krogu se bosta pomerila Vinko Tomšič in dr. Marjan Rihar. Volilna udeležba je bila 55,4 %. 25.10. 2006 V organizaciji Zavoda Ivana Cankarja za šport, kulturo in turizem so se na Vrhniki sešli predstavniki zgodovinske, arheološke in turistične stroke (Marija Oblak Čarni, Ivanka Kurinčič, Gregor Mesec, Marko Frelih, Janez Kos, Lojze Drašler in Marija Zakrajšek), kjer je tekla beseda o možnosti vzpostavitve Rimskega zidu v občini Vrhnika kot turistično-izobraževalne točke. Vsi navzoči so poudarili, da je Rimski zid spomenik, ki je potreben zaščite, pozornosti in predstavitve javnosti. Zavedajo se, da bo imela pri tem odločilno vlogo občina Vrhnika, na katero se bodo po volitvah obrnili in jo seznanili s svojimi idejami o zidu. Ponovno se bodo sešli predvidoma decembra, ko bodo skušali projekt idejno razdelati po fazah oz. začrtati osnovne aktivnosti, potrebne za njegovo realizacijo. 8.11.2006 Položen je bil temeljni kamen za gradnjo Spa-rovega trgovskega centra v Sinji Gorici. V centru bo poleg Sparove trgovine še enajst lokalov. Kupci pa se bodo lahko med prodajnimi policami sprehodili v juniju 2007. 12.11.2006 Volilci občine Vrhnika so izvolili novega župana. To je dr. Marjan Rihar, ki je prejel 2456 glasov oz. 50,3 %. Za protikandidata Vinka Tomšiča se je odločilo 2419 oz. 49,6 % volilcev. Razlika med kandidatoma je bila 37 glasov. Volilna udeležba je bila 41 %. 14.11.2006 V Cankarjevem domu na Vrhniki so odprli razstavo "Navport med Jadranom in Donavo". Razstava odkriva spoznanja in prve zaključke arheoloških izkopavanj na Kočevarjevem vrtu, ki so se vršila v letu 2005. Izjemna arheološka najdba je svinčena ploščica, na kateri je ohranjen antični napis imena Nauportus. Razstavo je v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja pripravila ekipa vodje izkopavanj dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. 113. Razstavo si je ogledal tudi vrhniški župan, dr. Marjan Rihar, na sliki z avtorico razstave, dr. Jano Horvat Niko Šušteršič občni zbor muzejskega društva vrhnika, 6. marca 2006 ob 17. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki Ob prisotnosti večjega števila članov smo pričeli občni zbor z minuto molka v spomin v preteklem letu umrlih članov: Franca Okrajška, Maruše Černič Hočevar in Igorja Pirmana. Ogledali smo si video s kratkimi filmskimi zapisi o Vrhniki in okolici v letih od 1946 do 1972, npr. gradnjo proge pri Borovnici, IUV, gradnjo ceste Vrhnika - Postojna. 114., 115. Sliki s starih filmskih zapisov. Po izvolitvi delovnega predsedstva je občni zbor vodila Elica Brelih. Poročilo o delu v preteklem letu je podala predsednica društva Marija Oblak Čarni. Omenila je opravljene na- loge, ki smo jih imeli v programu. Organizirali smo predavanje Ljubljansko barje v obdobju kolišč, spremljano z diapozitivi. Predaval je arheolog dr. Anton Velušček. Zelo obiskana je bila razstava Vrhnika v I. svetovni vojni 1914-1918 v mali dvorani Cankarjevega doma od 11. oktobra do 7. novembra 2005, pri kateri sta največje delo opravila Olga Pivk in Janez Žitko. Na razstavi je bil prvič objavljen seznam padlih vrhniških občanov v I. svetovni vojni. Ogledali smo si ostanke jugoslovanskega obrambnega sistema na Ljubljanskem vrhu. Septembra pa smo organizirali izlet v Mokronog, odkoder se je leta 1944 preselila na Vrhniko Kalinova usnjarna in z njo veliko družin, ki so potem ostale na Vrhniki. 14. decembra smo pripravili srečanje z občani, kjer smo predstavili naš zbornik Vrhniški razgledi št. 6 z zanimivo vsebino: Kronika dogajanj na Vrhniki med II. svetovno vojno 1941-1945, čolnarjenje po Ljubljanici, o začetkih usnjarstva na Vrhniki, Kuclerjevem kamnolomu, o Pivških jezerih. Prinaša tudi popis prebivalstva nekaterih vasi vrhniške občine iz leta 1900. Za izdajo zbornika je društvo prispevalo 750.000,00 SIT. Delo društva je v preteklem letu potekalo tudi na nalogah, ki trajajo več let. Predvsem smo še naprej zbirali gradivo o zgodovini Vrhnike, vrhniških županih, učiteljih, o domačih obrteh na Vrhniki. S Čebelarskim društvom smo zbirali literaturo in drugo gradivo za razstavo ob stoletnici društva. Na občni zbor smo povabili tudi predstavnike Čebelarskega društva. Javnost smo obvestili o kulturnozgodovinski vrednosti Lovrenčičeve hiše - Stare pošte, za katero je IUV iskala kupca. Hiša še ni prodana, občina pa išče možnosti za njen nakup. Prisotni na občnem zboru so se za to hišo posebno zanimali in predlagali, da se spremlja dogajanje v zvezi z njo. Društvo še vedno deluje v izredno utesnjenih prostorih, zato imamo težave s shranjevanjem zbranega materiala. Nekateri občani nam nudijo predmete v trajno last, vendar jih odklanjamo, ker nimamo možnosti shranjevanja. Velik del, predvsem usnjarskega arhiva, imamo vskladiščenega v kurilnici Cankarjevega doma. Nujno bi potrebovali prostor, da bi ga lahko razgrnili, popisali in uredili. Ko je predsednica predstavila še program društva za leto 2006, je predsedujoča odprla razpravo. Župan dr. Marjan Rihar je pohvalil delo društva, posebno glede izdajanja zbornika in pa prizadevanje za zbiranje gradiva in ohranjanja kulturne dediščine na območju občine. Govoril je o interesu občine za pripravo medobčinskega projekta za zavarovanje in proglasitev za spomenik Rimskega zapornega zidu, za kar si društvo prizadeva. Govoril je o financiranju društva s strani občine glede na to, da mu je Ministrstvo za kulturo leta 2004 priznalo status javnega interesa. Žal so finančna sredstva občine omejena. Menil je, da bodo boljše možnosti za pridobivanje finančnih sredstev skozi programe Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem, ki so ga v občini letos ustanovili. Predlog prof. dr. Branka Stanovnika in Janeza Smrtnika o postavitvi spominskega obeležja vrhniškim krasoslovcem: dr. Francetu Habetu, Ivanu Michlerju in dr. Petru Habiču so prisotni sprejeli. Obeležje naj bi postavili v Močilniku, kjer se pričenja kras. Na občnem zboru so bile tudi nadomestne volitve dveh članov Izvršnega odbora. Sestav društvenih organov je tako nekoliko spremenjen. Izvršni odbor: Marija Oblak Čarni (predsednica), Franci Dovč, Marija Malovrh (blagajničarka), Nataša Oblak Japelj, Olga Pivk (podpredsednica), Mira Rančov, Branko Stano-vnik, Niko Šušteršič (tajnik) in Janez Zitko. Nadzorni odbor: Elica Brelih, Pavel Mrak in Milena Živec; disciplinska komisija: Radoslav Grom, Janez Verbič in Pavel Zupan. Niko Šušteršič 116., 117. Delovno predsedstvo Muzejskega društva Vrhnika (z leve): Elica Brelih, Janez Smrtnik in Olga Pivk in del udeležencev občnega zbora. Marija Oblak Čarni poročilo o delu muzejskega društva vrhnika v letu 2005 (poročilo predsednice na občnem zboru 6. marca 2006) Zadnji občni zbor društva je bil 11. marca 2005. Volitev nismo imeli. Sestav organov društva je ostal isti. Izvršni odbor: Marija Oblak Čarni (predsednica), Franci Dovč, Marija Malovrh (blagajničarka), Nataša Oblak, Olga Pivk (podpredsednica), Ančka Petkovšek, Branko Stano-vnik, Niko Šušteršič (tajnik) in Nuška Zeleznik; nadzorni odbor: Elica Brelih, Pavel Mrak in Milena Živec; disciplinska komisija: Radoslav Grom, Janez Verbič in Pavel Zupan. Sestanki izvršnega in nadzornega odbora so bili 14. februarja, 1. junija in 9. novembra 2005. V letu 2005 smo nadaljevali z zbiranjem gradiva o zgodovini Vrhnike. Žal še vedno predvsem fotografij in dokumentov, ker za hranjenje predmetov nimamo prostora. Pridobili smo 440 novih fotografij. V okviru zbiranja gradiva posvečamo pozornost nekaterim temam, ki jih oblikujemo v samostojne naloge in jih navadno načrtujemo dolgoročno. Tako smo v letu 2005 nadaljevali delo na nalogi vrhniški župani. Evidentirali smo 33 županov in o njih zbrali tudi nekaj podatkov. Naš cilj je pripraviti čim popolnejše življenjepise in jih po možnosti objaviti. Za projekt vrhniški učitelji, kjer prav tako načrtujemo izdelati življenjepise učiteljev, ki so učili na vrhniški šoli, smo pripravili vprašalnik (opomnik) za zbiranje podatkov in ga posredovali današnjim učiteljem. Za raziskave življenja in dela nekaterih učiteljev, ki so učili na Vrhniki konec 19. in v začetku 20. stoletja (npr. Jernej Černe, Marija Mlakar, Ivan Michler, Vinko Levstik), pa smo našli avtorje. Začeli smo s pripravami in zbiranjem gradiva za razstavo o domačih obrteh na Vrhniškem, ki naj bi bila po možnosti v prihodnjem letu. Prav tako smo zbirali dokumente, literaturo in drugo gradivo o čebelarstvu za razstavo, ki bo ob 100-letnici vrhniškega Čebelarskega društva (ustanovljeno leta 1906). Organizirali smo predavanje Ljubljansko barje v obdobju kolišč, spremljano z diapozitivi. Predavanje je bilo 11. marca 2005 v Cankarjeven domu. Predaval je strokovnjak za arheologijo barja dr. Anton Velušček. Pripravili smo razstavo Vrhnika v prvi svetovni vojni 1914-1918, ki je bila na ogled v Cankarjevem domu na Vrhniki od 11. oktobra do 7. novembra 2005 (avtorja Olga Pivk in Janez Žitko; sodelovali so še: Marija Oblak Čarni, Franci Dovč in Niko Šušteršič). Na razstavi je bil prvič predstavljen seznam padlih vrhniških občanov, ki gaje pripravil Janez Žitko. Tega seznama, ki obsega prek 200 imen, Vrhnika doslej ni imela (Naš časopis, 24. oktober 2005). Maja smo organizirali ogled ostankov starega jugoslovanskega obrambnega sistema na Ljubljanskem vrhu, za kar smo morali pridobiti dovoljenje Slovenske vojske. Ogled je organizirala naša članica Nuška Železnik, vodil pa ga je ing. Andrej Pajnič (Naš časopis, 30. maj 2005, str. 13). Septembra 2005 je društvo pripravilo izlet v Mokronog, od koder se je leta 1944 na Vrhniko preselila Kalinova usnjarna. Poleg Mokrono- ga in umetnostnozgodovinsko zelo zanimive Žalostne gore nad Mokronogom smo si ogledali še grad in Lutrovo klet v Sevnici in Ajdovski gradeč nad Vranjem pri Sevnici. Izlet je vodila naša članica Elica Brelih (Naš časopis, 28. november 2005, str. 41). Običajno letno srečanje z občani smo pripravili 14. decembra 2005 s predstavitvijo zbornika Vrhniški razgledi, št. 6. Na srečanje smo povabili tudi predstavnike Čebelarskega društva, ki so nam predstavili načrt za proslavljanje njihove društvene stoletnice. V skladu z našimi pravili smo se lotili tudi trenutno aktualnih nalog. Ko smo iz medijev zvedeli, da namerava Industrija usnja Vrhnika prodati "Staro pošto" (biv. Lovrenčičevo hišo) na Vrhniki, smo zbrali literaturo o njenem kulturnozgodovinskem pomenu. Obvestili smo institucije oz. predstavnike na občinskem in državnem nivoju. Objavili smo informativni članek v Našem časopisu (NČ, 7. junij 2005, str. 3) in dali izjavo v lokalnem radiu. Vse smo zaprosili za pomoč, da bi kvalitetno restavrirana hiša, ki datira vsaj v 13. stoletje, ostala v lasti občine. Hiša je evidentiran objekt varovane kulturne dediščine. Po zadnjih informacijah občina išče možnosti, da bi hišo odkupila. Zbornik Vrhniški razgledi Uredniški odbor: Igor Berginc, Franci Dovč, Darinka Koderman Patačko (lektorica), France Kvaternik, Pavel Mrak (tehnični urednik), Marija Oblak Čarni (glavna in odgovorna urednica), Tatjana Oblak Milčinski in Olga Pivk je v letu 2005 pripravil 6. številko Vrhniških razgledov. Zbornik smo izdali s Cankarjevim domom. Prinaša prispevke osmih avtorjev o zgodovinskih in naravoslovnih temah vrhniškega kota. Oblikoval gaje Gašper Mrak. Obsega 340 strani in ima 394 ilustracij. Izšel je decembra 2005 v nakladi 300 izvodov (Naš časopis, 19. december 2005, str. 40 in 23. januar 2006, str. 46). Za izdajo zbornika je društvo prispevalo 750.000,00 SIT. S tem smo znižali prodajno ceno z namenom, da bi ga moglo kupiti čimveč občanov. Finančna sredstva za delo društva prispeva občina Vrhnika in člani društva s članarino in prostovoljnimi prispevki. Nekaj denarja dobi društvo s prodajo zbornika. Na Vrhniki, 6. marca 2006 seznam slikovnega gradiva 1. Veleposlanik Republike Slovenije, dipl. ing. Ivo Vajgl, odkriva spominsko ploščo Ivanu Cankarju na Lindauergasse 26 na Dunaju, 18. maja 2001. 2. Vabilo na prireditve "Cankarjev dan" na Dunaju 18. maja 2001. 3. Udeleženci svečanosti ob odkritju spominske plošče. Med njimi so tudi predstavniki Vrhnike s tedanjim županom Vinkom Tomšičem. 4. M. D. M: Cankar in njegov Dunaj. Delo, Ljubljana, 19.5. 2001. Dopisnica na Dunaju Mojca Drčar Murko poroča o prireditvah. 5., 6. Stara in nova spominska plošča. Fotografiji. 7. Bronasta glava Ivana Cankarja, delo kiparja Mirsada Begiča. Fotografija. 8. Oglas založnika L. Schwentnerja ob izidu romana Gospa Judit. Slovenski narod, Ljubljana, 29. december 1904. 9. Naslovnica romana Gospa Judit, ki jo je izdal založnik Schvventner. 10. Naslovnica knjige Ivan Cankar: Vor dem Ziel. Literarische Skiezen aus VVien (Pred ciljem. Literarne črtice z Dunaja). Izdala založba Drava v Celovcu 1994, druga izdaja 1998. 11. Cankar je na Dunaju prebival na Lindauergasse 26. Fotografija je objavljena v: Dobrovoljc, F., Cankarjev album, Maribor 1972, str. 72. 12. Načrt za spominsko ploščo Ivanu Cankarju je izdelal prof. Janez Suhadolc. 13. Gostišče "Pri deseti Mariji" na Ottakringer Strasse na Dunaju. Fotografija. 14. Ivan Cankar (1876-1918). Fotografija. Arhiv Republike Slovenije (odslej AS), AS 1660, Cankar, Izidor. 15. Karel Cankar (1877-1953). Fotografija. AS 1660, Cankar, Izidor. 16. Sarajevo, panorama, pred letom 1900. Fotografija. AS 1085. 17. Sarajevo, cesta z značilno kaldrmo. Razglednica. NUK, rokopisni oddelek. 18. Sarajevo, Baščaršija. Razglednica. NUK, rokopisni oddelek. 19. Sarajevo, Baščaršija. Razglednica. NUK, rokopisni oddelek. 20. Sarajevo, Alifakovac. Na tej ulici, na št. 5 je danes SKD Cankar. NUK, rokopisni oddelek. 21. Sarajevo, panorama, pred 1900. Fotografija. AS 1085. 22. Hotel Pri črnem orlu na Vrhniki okoli leta 1855. Dobrovoljc, F., Cankarjev album, Maribor 1972, str. 28. 23. Prva stran rokopisne zbirke Pesmi iz leta 1891. Rokopis hrani NUK. 24., 25. Zora Lenarčič (1882-1960) in Milan Lenarčič (1884-1949), kot ju je narisal Ivan Cankar. Risbi s svinčnikom, 1897(?). Mestni muzej Ljubljana. 26. Fotografija Ivana Cankarja iz leta 1900. To je prva objavljena Cankarjeva fotografija, objavil jo je praški časopis Slovansky prehled leta 1902 ob nekaterih prevodih iz Erotike. 27. Hlapec Jernej in njegova pravica, Ljubljana 1907 28. Milena Rohrman leta 1905. Fotografija je objavljena v: Dobrovoljc, F., Cankarjev album, str. 116. 29. Poslopje stare šole na Vrhniki (danes Hrib št. 2), kjer je poučeval Jernej Černe. Fotografija v: Dobrovoljc, F., Cankarjev album, str. 29. 30. Kmetijski tečaj za učitelje na Slapu leta 1884. Jernej Černe sedi v drugi vrsti drugi z leve. Slovenski šolski muzej, razstavna zbirka. 31. Dopis Obrtnonadaljevalne šole Šmartno pri Litiji, z dne 20. junija 1901 deželnemu odboru za letni prispevek. Dopis je z roko napisal J. Černe. Slovenski šolski muzej, zbirka dokumentacije. 32. UčenciinučiteljiKmetijskešoleGrmvšol.l. 1888/89.Jernej Černe sedi v prvi vrsti prvi z desne. Petdeset let Kmetijske šole na Grmu 1886-1936, Novo mesto 1936, str. 62. 33. Naslovna stran knjige Jerneja Černeta Umno čebelarstvo, Ljubljana 1895. 34. Gostilna pri Hrencu v Verdu. Fotografirana ok. leta 1895. Gl. v: Dobrovoljc, F., Cankarjev album, str.152. 35. Enajsta šola, zbirališče vrhniških otrok na plitvinah Ljubljanice pod mostom na cesti Vrhnika - Borovnica. Fotografirano ok. leta 1930. Gl. v: Dobrovoljc, Cankarjev album, str. 28. 36. Karel Grabeljšek - Gaber, pisatelj. Rojen 18. 10. 1906 na Vrhniki, umrl 18.4.1985 v Ljubljani. Foto: S. Busič. 37. Predstavitev knjige Kuharji v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, 26.11. 1979. 38. Naslovnica knjige Balada o starem Korenu in njegovem sinu. Izdala Partizanska knjiga, Ljubljana 1979. Oprema in ilustracije Vladimir Lakovič. 39. Marijan Marolt. Fotografija. Družinski arhiv Maroltovih, pri Poloni Marolt Makek. 40. Naslovna stran Topografskega opisa Dekanija Vrhnika, ki je leta 1929 začel izhajati kot priloga Zborniku za umetnostno zgodovino (ZUZ). 41. Marijan Marolt z ženo Fani, roj. Oman. Družinski arhiv Maroltovih. 42. Marijan Marolt, kipar France Ahčin, slikarka Bara Remec in slikar Milan Volovšek, sodelavci pri ustanavljanju umetniške šole SKA. Družinski arhiv Maroltovih. 43. Marijan Marolt odpira razstavo. Družinski arhiv Maroltovih. 44. Floris Oblak, akademski slikar in grafik. Rojen 6. 3. 1924 na Stari Vrhniki, umrl 16. 9. 2006 v Ljubljani. Fotografija: objavljena v monografiji Floris Oblak, Postojna 2004, str. 203. 45. Floris Oblak; Tihožitje, olje na platnu, 1996. 46. 47., 48., Različni tipi panjev: korito, kranjič, pleteni panj. Katalog Čebelarskega muzeja Radovljica. 49. 50., 51. Nekaj primerov poslikanih panjskih končnic. G. Makarovič, B. Rogelj Škafar, Poslikane panjske končnice, Ljubljana 2000. 52. Gostilna pri Jurci na Vrhniki. Muzejsko društvo Vrhnika. 53. Pravila društva, potrjena 23. septembra 1910. AS 68 BAN, Upravni oddelek, pravila društev. 54. Čebelarski voz z različnimi tipi panjev, z razstave ob 100-letnici Čebelarskega društva Vrhnika: B. Grom. Foto: Boštjan Grom. 55., 56. Markljev čebelnjak s kranjiči. Fotografija last M. Marklja; desno posoda za med čebelarja Franca Marklja z Vrhnike. Fotografija z razstave. 57. Čebelar s panjem. Čebelarsko društvo Vrhnika. 58., 59. Prevažanje čebel po starem ... in že malo sodobneje. ČDV. 60. Vrhniški panji v Prekmurju. Čebelarsko društvo Vrhnika. 61. Raskovec, paša na hoji. Fotografija last Jakoba Slavca. 62. Na paši v Beltincih, Franc Markelj, France Zalaznik. Fotografija last F. Zalaznik. 63. Vzreja matic. Fotografija last M. Debevca. 64., 65. Čebelnjaka Ignaca Groma v Raskovcu in Jožeta Verbiča. Foto: J. Verbič. 66. Po predavanju. Fotografija last Jakoba Slavca. 67. Vrhniški čebelarji (prva vrsta z leve strani): Alojz Osredkar, Franc Markelj, Anton Markelj, Janez Verbič, Matija Grom, Tone Maček, Jože Rozman, Jože Stanonik; druga vrsta: Janez Petrič, Marjan Markelj, Ignac Rotar, Stanko Markelj, Janez Šurca, Franc Malovrh, Franc Sajovic, Andrej Caserman, Anton Fefer, Franc Furlan, Pavel Smrtnik, Janez Ceme, Jože Modrijan, Karol Verbič, Viktor Debevc, Ignac Grom, Janez Kenk; tretja vrsta: Ivan Osredkar, Miha Plestenjak, Stanko Grom, Anton Kenk, Franc Pečnik, Avgust Zeleznik (podatke zbral Boštjan Grom). 68. Jože Stanonik, Ana Markelj in Ignac Grom. Čebelarsko društvo Vrhnika. 69. Otvoritev čebelnjaka na šolskem vrtu leta 1981. Čebelarsko društvo Vrhnika. 70. Družina čebelarja Franca Marklja. Druga v drugi vrsti z leve stoji Francka Markelj Zalaznik. 71. Francka Zalaznik oblikuje "vrhniške" srčke. Fotografija: M. O. Čarni 2001. 72. Ujetniki v Sibiriji v I. svetovni vojni. Levo stoji Franc Markelj, poleg njega sedi Anton Turk. Fotografija last Jožeta Turka. 73. Mitralješko gnezdo. Razglednica,kiso jo vojaki pošiljali s fronte. Založil F. Markelj, Vrhnika 1915. Last Janeza Žitka. 74. Boj z zmajem na panjski končnici. G. Makarovič, B. Rogelj Slapar, Poslikane panjske končnice, Ljubljana 2000. 75. Podlipa. Razglednica, F. Markelj. Last Janeza Žitka. 76., 77., 78. Razglednici Logatec in Ziri, založil F. Markelj. Last Mirka Marklja. Razglednica Vrhnika, fotografiral in založil T.(!) Markelj. Last Janeza Žitka. 79. Skupina vojakov pred vrhniško šolo. Fotografija last J. Žitka. 80. Evropa ob začetku 1. svetovne vojne in glavna bojišča. Petra Svoljšak, Soška fronta. 81. Odhod vojakov na fronto z železniške postaje na Vrhniki. Fotografija last J. Zitka. 82. Cesarja Karel in Viljem z Borojevičem na soški fronti. Muzejsko društvo Vrhnika. 83. Bunker iz 1. sv. vojne. Muzejsko društvo Vrhnika. 84. Častnik v šolski telovadnici. Fotografija last J. Zitka. 85. Seznam beguncev. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 86. Skupina vojakov leta 1915. Fotografija last J. Zitka. 87. Vojaki pri razdeljevanju hrane. Fotografija last J. Zitka. 88. Tudi zvon iz cerkve sv. Pavla je šel za potrebe vojske. MDV. 89. Poziv k izdatnejšemu pridelovanju sočivja. AS 133, Okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica. 90. Vojaški upor v Judenburgu, obsojence peljejo na streljanje. AS 1201, Zbirka fotografij iz osebnih, rodbinskih in graščinskih fondov. 91. Dr. Anton Korošec na Vrhniki. MDV. 92. Pomirjevalni razglas generala Bernadotta v slovenskem jeziku, izdan v Logatcu 29. 3. 1787. AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe. 93. Bitka s Francozi na panjski končnici iz druge polovice 19. stoletja. Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Ljubljana 2003, str. 97. 94. Pristanišče na Bregu v Ljubljani ok. 1826. Ivan Stopar, Ljubljanske vedute, Ljubljana 1996. 95. Strani 12 in 13 iz knjige Bronevskega Putešestvie ot Triesta do S. Peterburga, kjer govori o Vrhniki. 96. List iz knjige Popis prebivalstva na Vrhniki za leto 1890, kjer je popisana družina Cankar. 97. Igor Berginc in Marija Oblak Čarni predstavljata 6. številko Vrhniških razgledov. 98. Flavtistka Eva Arh. 99. Sveta družina iz živih jaslic v Ligojni. 100. Tri karikature z razstave karikatur Darka Šarca. 101. Arhitektka Taša Turk, slikarka na odprtju svoje razstave. 102. Predstavitev monografije slikarja Vinka Turka - Vanje. Naslovnica monografije z njegovim avtoportretom. 103. Tatjana Verbič na razstavi svojih slik. 104. Slika dveh malih tabornikov s prireditve Društva prijateljev mladine Mavrica "Pozdrav materi zemlji". 105. Razvitje prapora Društva pasemskih malih živali. 106. Odprtje razstave o spomenikih Ivanu Cankarju "Ljudstvu je spomenik všeč..." 107. Prižiganje ognja na slavnostnem začetku 14. Argonavtskih dnevov. 108. Zupan dr. Marjan Rihar je sprejel iz rok predsednika dr. Janeza Drnovška Častni znak svobode Republike Slovenije, s katerim je bila odlikovana Vrhnika za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Slovenije. 109. Slavko Keršmanc, predsednik Čebelarskega društva Vrhnika, sprejme za društvo Priznanje Antona Janše I. reda, s katerim ga je odlikovala Čebelarska zveza Slovenije. 110. Kardinal dr. Franc Rode posadi lipo pred novim Župnijskim vrtcem. 111. Z odprtja razstave "Vrhnika na pomembni evropski poti". 112. Maketa stanovanjske soseske "Zlatica". 113. Razstavo si je ogledal tudi vrhniški župan, dr. Marjan Rihar, na sliki z avtorico razstave, dr. Jano Horvat. 114., 115. Sliki s starih filmskih zapisov. 116., 117 Delovno predsedstvo Muzejskega društva Vrhnika (z leve): Elica Brelih, Janez Smrtnik in Olga Pivk in del udeležencev občnega zbora. VRHNIŠKI RAZGLEDI Leto 7 (2006) Izdala in založila Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem, Vrhnika Uredniški odbor: Igor Berginc, Franci Dovč, Darinka Koderman Patačko, France Kvaternik, Pavel Mrak (tehnični urednik), Marija Oblak Čarni (glavna in odgovorna urednica), Tatjana Oblak Milčinski, Olga Pivk. Lektoriranje: Mirjam Šemrov Lektoriranje nemških tekstov: Linda Čenčič Oblikovanje: Gašper Mrak Tisk: Potens Naklada: 350 izvodov Vrhnika, december 2006 ISSN 1408 - 0583 - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Na naslovnici: Peter Černe, študija za Cankarjev spomenik, bron, 1969. Na zadnji strani knjige,- zgoraj - Bitka s Francozi na panjski končnici iz druge polovice 19. stoletja. v sredini - Ivan Cankar, A. Arselin, S. M. Peruzzi v Judenburgu, leta 1915, karikatura, Henrik Smrekar - črnovojnik. Založništvo Umetniška propaganda, Ljubljana 1919. spodaj - Odhod vojakov na fronto z železniške postaje na Vrhniki v začetku I. svet. vojne. URc p 908 VRHNIŠKI. 2006 09001986