926. štev.
V Ljubljani, sreda dne 15. julija 1914.
Leto IH.
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsalu dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Danw dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Last in tisk »Učiteljske Tiskarne14.
Telefon Številka 118.
Neodvisen polltlien dnevnik.
Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.
Oredniitvo in upravnico: Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Telefon Številka 118.
lin
Nemci razbijalo. — Poboji v Opavi. — Nem-turski izgredi v Celovcu. — Protestni shod v
Mariboru. — Hartwig.
K dogodkom v Opavi.
Na vseli straneh se vidi, kako dviga nemštvo svojo oholo glavo. Zadnji čas smo imeli priliko videti, kak so koroški Nemci »prepovedali« da bi se na Kroškem sploh slovensko govorilo — na Štajerskem se ponavljajo napadi na slovenske ljudi, na Dunaju hočejo razbiti češke šole, v Brnu so napadali burši češke otroke
— nov izbruh narodnega sovraštva pa se je pojavil v soboto v Opavi. Ta slučaj spominja na dogodke v Ptuju 1. 1908.
V Opavi so priredili Čehi slavnost v korist Matice Opavske. Slavnost se jc imela vršiti v Katernikah. Nemški listi pa so začeli hujskati: »Opava ne sme zaostati za Bilskim
— so pisali. (V Bilskem so namreč Nemci napadli poljske sokole!) Nemci so zbobnali skup ljudi od vseh strani.
Slavnosti se je udeležila velika množica češkega naroda. Prišlo je okoli 10.000 ljudi. Ko je prišel poseben vlak na kolodvor, Nemci niso pustili Cehom izstopiti. Toda Cehi so šli naprej; nastal je pretep. Češki poslanec Gudrich se je peljal v avtomobilu. Planili so nanj in so ga stolkli tako, da so ga morali peljati v bolnico. Okoli 200 ljudi je bilo krvavo ranjenih. Šele po pretepu }e nastopilo orožnlštvo In vojaštvo. Nemiri so se pojavljali pozno v noč.
Cela češka javnost je razburjena. Listi obširno pišejo o krvavih dogodkih. Mnogo otrok je bilo pretepenih na ulici, če so klicali po češko na pomoč, v gnječi je bilo več ljudi pohojenih. Okna v Češki Besedi in posojilnici so razbita, več trgovin poškodovanih.
Kam vodijo taki dogodki?
Pripomniti je treba, da so Kata-rinke češki del mesta Opave, ki ga veže z mestom dolg most. Kaj bo
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Visoka pesem ljubezni.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Kraljica in Rudžieri sta ostala samo par trenotkov v tej strogi in prašni delavnici, kamor je bil stopil astrolog s čudnim speliom, kakor v strahu, da ga ne bi zavedla spremljevalka drugam.
»Pojdiva v tvoj laboratorij!« je velela Katarina.
, Rudžieri se je zdrznil, toda ubogal je.
Zopet sta se vrnila v predsobo, odklenu Rudžieri troje umetnih ključavnic in odprl po desetminutnem naporu težka vrata, okrepljena z močnimi železnimi 'okovi
Za temi vrati so bila druga, vsa železna. Bila so brez ključavnice. Toda Katarina je pritisnila na skrit gumb, in vrata so se razmaknila na desno in levo; drug za drugim je stopil skozi nastalo odprtino.	•
Prostor, v katerega sta stopila zdaj, je zavzemal desno krilo pritličja.
Zrak je dohajal v to sobano skozi dve okni. Toda na znotranji strani lepili steklenih slik, ki smo jih že
mislil svet o državi, v kateri se ponavljajo krvavi boji med sodržavljani? AH bo vlada povedala Nemcem, da tildi zanje velja zakon, in da po tem zakonu niso v državi nič več, kakor drugi narodi, ki bivajo v isti državi?
V interesu države je, da vlada to čim preje stori — in to na severu In na jugu.
[111111 Mora.
Nemški mob se je razjezil. Ščuvajo pa ga tudi razni voditelji, njim na čelu celovški župan Metnic. Te dni so zonet imeli protestno zborovanje proti »poslovenjenju Koroške«. Na shod je prišlo kakih 300 ljudij. Sprejeli so sledečo resolucijo:
»Shod resno protestira proti drznemu vznemirjanju Koroške vsled vojska na Balkanu potom naseljenih jugoslovanskih ljudskih hujskačev in proti njihovim voditeljem na Kranjskem. Shod izraža tudi svojo veliko nevoljo, ker dunajski osrednji uradi ne polagajo nobene važnosti na to, da se vzdrže preizkušene in udomačene naprave na Koroškem, nasprotno še podpirajo neeuveno postopanje večinoma tujih hujskačev s tajnimi odloki, kakor se je to zgodilo z zadnjim odredbenim ^škandalom na celovškem glavnem kolodvoru. (Izdajanje voznih listkov, ako jih kdo zahteva v slovenskem jeziku, je torej za te renegate »odredbeni škandal»!) Shod najostreje graja tiste železniške organe radi njih nenemškega, zahrbtnega postopanja, ki uvajajo poslovenjenje železničarstva na Koroškem in zahteva kategorično, da se prekliče tajno naročilo, ki mora postaviti jezikovne razmere na Koroškem na glavo.«
Po tej resoluciji so leteli Nemci na ulico in so šli razbijat pred pisarno dr. Brejca, pred Mohorjevo družbo, pred filiialko Kredit, banke, pred hotelom Trabesinger in po ulicah. Sneli so tudi nedolžen slovenski napis »Slov. kršč. soc. zveze« in ga na cesti razbijali. Nemci razbijajo. Mi to gledamo in poslušamo. Koroški Nemci se bahajo, da so »straža na jugu, ki varuje državo pred jugoslovanstvom.« Ako bo ta straža s tem kazala svojo zvestobo do države, — potem le naprej! Bo že prišel dan spoznanja. *
ikslaj il. Mg.
Pretresljiva vest, da je preminul veliki slovenoiil, polnomočni minister Rusije in poslanik v Belgradu g. Nikolaj Hartvvig, došla je tako nenadoma, da se je vsakemu zdela sko-ro neverjetna. Toda posebne izdaje
listov so isto takoj potrdile in takoj se je celo mesto zavilo v globoko žalost. Vsa državna poslopja, in mnogo privatnih hiš je razobesilo črne zastave.
Ob grobu blagega pokojnika oplakuje cela Srbija enega izmed liajvečjih svojih prijateljev. Slovanstvo pa iskrenega in zvestega zagovornika.
Sinoči (v petek) je odšel pok. Hartvvig v tukajšnje avstrijsko poslanstvo, naročivši svojemu tajniku, da se vrne tekom pol ure.
Z avstrijskim poslanikom baronom Giesslom, ki se je vrnil baš včeraj z Dunaja, prinašajoč s seboj noto — namenjeno srbski vladi — v zadevi atentata. Razgovarjal se je pokojnik — po pripovedovanju avstrijskega poslanika — o čisto postranskih stvareh.
V poslanstvu — razen njiju dveh — ni bilo nikogar, ker so vsi uradniki odšli v Zemun.
Med pogovorom je baje pok. Hartvvig naenkrat omahnil na stolu in globoko vzdihnil. Baron Oiesel je takoj priskočil in položil ruskega poslanika na zofo, pozval je nato svojo soprogo, sam pa telefoniral dr. Ribnikarju, naj takoj pride v poslanstvo. Toda predno je dospel zdravnik, ki je bil takoj na licu mesta, je bil Hartvvig že mrtev.
Po drugi verziji se govori, da je Hartwigu od razburjenosti počilo srce.
Sicer je plošno znano, da je bil pok. Hartvvig za časa največje balkanske krize vedno na strani Srbije in je marsikateri plan avstrijskih diplomatov s svojim vplivom in veli-: ko diplomatsko spretnostjo v pravem času preprečil.
Obstoja pa še tretja verzija, ki pa je navadna izmišljotina, namenjena lahkovernim ljudem, in služi le kot sredstvo onim, ki imajo vese-' lej zavijati in hujskati. Hvala Bogu, da je po vseh skušnjah takih ljudij v Belgradu malo — zato so se te no* vice takoj energično od strani vlade zavrnile. Govorilo se je namreč, da' Hartwig ni umrl naravne smrti, da je pil čaj itd. Hartwig na poslaništvu sploh ni ničesar vžil.
Baron Oiesel je sicer izjavil policijskemu komisarju na zapisnik, da je pokojnik pred tragično smrtjo mnogo in strastno kadil ter je mogoče to vplivalo na njegove srčne živce.
Zdravniška preiskava bo posvetila v to tajnost, toda pogovor med obema diplomatoma najbrže nikdo ne izve.
Pokojnik je bil od 1. 1909. ruski poslanik v Belgradu in naslednik Sergijeva.
O. Hartvvig je energično pose-zal v razne diplomatične zapletljaje. katere se mu je čestokrat posrečilo razvozljati Srbiji in Rusiji v prid, katerih interese — obeh držav — je znal umno in spretno spajati ter jih
12
! Ne pustite se premotiti ! I
Zahtevajte novi povetani cenik zastonj In poltnlne prosto.
Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki
H. Suttner, — ». >
Lastna protok. tovarna ur v Švici.
Tvrdka h. suttner nima nobene podružnice
v Ljubljani in ne drugje.
»■—a—
omenili, je branilo vstop v to svetišče silno železno omrežje, pogleda, ki bi bil utegnil predreti pisano steklo, pa so ga varovali skrbno zategnjeni usnjati zastori.
Rudžieri je prižgal dve vošče-nici; skrivnostna sobana je pokazala očem svojo notranjost.
Vso zadnjo steno je zavzemal kamin, tako prostoren, da je tvoril sobo zase. Delil se je v dve ognjišči, vsako opremljeno s svojim posebnim kovaškim mehom in pokrito s kotliči razne velikosti. Pet ali šest miz je stalo na vseh koncih in krajih, polnih retort, steklenic in slične posode. Bila je tudi omara, s stotinami bokalov, v katerih je shranjeval zvezdogled vsakovrstne praške in tekočine. Na polici je ležalo več krink od stekla in žične mreže.
Iz kota se je svetlikala vitrina, napolnjena z različnimi predmeti.
Na Katarinin migljaj jo je odprl Rudžieri s ključem, ki ga je nosil obešenega okrog vratu in skritega pod telovnikom.
Katarina se jc sklonila m zamrmrala:
»Izberiva!... Kaj je ta igla, Renat... ta lepa zlata igla?...«
Tudi Renat se je sklonil; njiju glavi sta se skoraj dotikali druga druge.
Katarinina je bila odurna v tem trenotku, zakaj smejala se je. Kadar je bila mirna, je izražala kraljičina glava mrko melanholijo, ki ni bila brez veličine. Kadar se jc smehljala,
se je zdela včasih ljubka kakor v svoji mladosti, ko so opevali vsi pesniki njen smehljaj. Kadar pa se je smejala s svojim posebnim smehom, je bila ostudna in strašna.
V	Rudžieru se je bila izvršila čudna izprememba. Njegov obraz ni več izražal strahu, ne žalosti, niti nemira, marveč zgolj divji ponos učenjaka, ogledujočega svoje delo.
»Ta igla?« je dejal s strahotno skromnostjo. »Utrgajte kak sad, rna-dam, na primer zlato, zrelo breskev, pa zabodite to iglo v njeno meso; le poglejte, igla je tako tenka, da ne pusti v sadu nobenega sledu. Tudi njegov okus se ne izpremeni. Toda osebo, ki poje breskev, popade drugi dan slabost in omotica; predeii zatone solnce, bo mrtva.«
»Ah! ah!... Pa gosta tekočina v tej stekleničici. Podobna jc olju, kaj?«
»Saj je tudi olje, madam. Ako bi primešal kdo olju v nočni svetilki vašega Veličanstva kapljico tega olja, bi zaspali kakor običajno, ne da bi vam prišlo kaj slabo. Zaspali bi samo nekoliko hitreje nego sicer... in zbudili se ne bi nikoli več.«
»Čudovito, Renat! In ta vrsta drobnih stekleničic?«
»Kraljica, to so cvetne esencije. Tale je rožna, ta klinčkova, ta helio-tropna, ta vijolična in ta oranžna. Postavimo, da se izprehajate po vrtu s prijateljem in ga opozorite, na primer, kako lepa je kaka vrtnica. Vaš prijatelj jo občuduje in prosi, če si
jo sme odtrgati. Vzame si jo in jo po-duha; njegova smrt je gotova, ako ste napravili prejšnji dan v debelca zarezo in vlili vanjo deset kapljic te esencije ... Zadošča pa tudi, ako kanite samo eno kapljico na cvet, ki ga ponudite v dar. Vonj cvetlice se ne izpremeni, ker ima vsaka esencija duh, po katerem sem ji dal ime.«
»Prekrasno, Renat. In ta lepo-tila?«
»Navadna lepotila so, madam. Črna barva za trepalnice in obrvi, rdeča za ustnice, mazilo za polt, kapljice, ki dado očem svetlejši blesk. Navadna, čisto navadna' lepotila. Toda ženska, ki poskusi na sebi te kapljice, barve in mazila, dobi čez par dni hude izpuščaje po obrazu; iz njih se razvijejo gnojne rane, ki uničijo tudi največjo lepoto.«
»Aha! Smrtna torej ni ta reč, ako te prav razumem?«
»Eh, madam! Kaj pa je smrt za lepo žensko, ako ne to, da ji vzamete lepoto?«
»Vse to je prenaglo,« je zamrmrala Katarina. »A kaj je tukaj? Voda?«
»Da, madam. čista voda, brez duha in okusa; voda, ki nikakor ne izpremeni vina ali druge pijače, kateri jo primešate v razmerju trideset do štirideset kapljic na bokal. To madam, je mojstrsko delo Lukrecije: tofanska vodica.«
»Tofanska vodica!« je vzkliknila kraljica zamolklo.
»Pravcat umotvor, vam pravim! Rekli ste, — in po pravici — da je učinek vseh teh strupov preveč bliskovit. Razumem vas: so slučaji, ko je treba ravnati nekoliko previdneje. Tofanska vodica, čista kakor kristal, ne pusti nobene sledi v telesu bitja, ki jo je pilo, pa naj bo človek ali žival. Gost, ki ste ga počastili z vabilom k svoji mizi, pa ste mu primešali v vino te čiste studenčnice, se vrne domov docela čvrst in zdrav. Šele mesec dni pozneje jame čutiti nekakšno posebno tesnobo in neudobnost; mine ga tek do jedi, polasti se ga splošna slabost, in tri mesece pot istem obedu ga odene krščanska zemlja —- saj mislim, da imajo samo dobri Kristijani dostop k vaši mizi.«
»Izborno,?< je dejala Katarina. »Toda trajalo bi predolgo.«
»Vrniva se torej na zlato srednjo pot. Recimo, da se sirdete jutri s tistim ali s tisto, ki vam je na poti. Koliko časa morete čakati na.., odstranitev napotja?«
Katarina je pomislila in dejala nato:
»Ivana Albreška mora umreti v. treh do štirih tednih — ne prej, ne pozneje.«
»Stvar je izvedljiva, madam!' 2rtev sama nama mora dati sredstvo. Zelo vam priporočam tole stvarico od ebenovega lesa.«
»To knjigo?«
(Dalje.^
h-
g* JlHK ■ M	1 m ===== V nedeljo 19. julija velika celodnevna —------------
SOKOL I. lavna telovadba in veselica
™	■■■ ■ *k	kM8wra&',Ms	Za£il&&k dOD. ob DOl POP. OD POl 3«
v	vrtsi	nasproti	kavarni	Evropi.	Začetek	dop.	ob	pol	9«,	pop,	ob	pol
mi
prilagodjati velikim dogodkom na Balkanu.	.............
Vsled te njegove agilnosti je bil Večkrat predmet napadov, a on je ostal kljub temu veren svojim neupogljivim in trdnim idejam ter svojemu čvrstemu značaju.
Kot eden največjih evropskih diplomatov, bil je lansko leto resen kandidat za ministra zunanjih zadev v Rusiji, toda intrigam tujih dvorov se imamo zahvaliti, da v ruskem zunanjem ministrstvu ne sedi odkrit panslavist.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
Pogreb, ki se bo vršil v torek, bo prava žalna manifestacija celega Belgrada. Hartwig leži v kapeli ruskega poslaništva. Od vseh strani prihajajo venci in žalne izjave. Baje mu Srbi postavijo spomenik. Večna-ja pamjat!	Fr.	Radešček.
Si« m sii i in sedaj.
Tretji dan mlrovlh slavnosti
Včeraj smo podali kratko poročilo mirove proslave na Barju. — Kljub temu, da se je slavnost tudi ta dan zategnila prav do jutra — se je Ljubljana tretji dan še vedno veselila. Ako je imel kdo kakega mačka, ga je najbrže kmalu »izdrl« kje v kaki gostilni — z dobrim kranjskim vinom. Dan 12. julija je bil namenjen strelcem. Na starem strelišču je pokalo — merili so se najboljši strelci. Prišli so baje tudi Tirolci na to tekmo strelcev — pa so se Kranjci izkazali tako, da so oni dobili darila. Spomin na to streljanje se hrani v nem. strel, klubu pod Rožnikom, kjer nosi ena tarča (baje Vodnikov) napis:
Odrešen je svet železnih nadlog, smo Froncovi spet, zahvalen si Bog.
Za ta dan sta bila določena dva velika plesa in sicer: v gledališču za meščane, v reduti za gospodo. Povsod se ie plesalo do drugega dne — zjutraj. Š tem plesom je bila proslava miru dokončana. Tri dni je rajala Ljubljana v veseli radosti in pokazala — da se zna zabavati. In takrat je bila Ljubljana malo mesto, komaj eno četrtino sedanjega prebivalstva. Človek bi mislil, da so bili ljudje po vojni gospodarsko izčrpani. In vendar vidimo naravnost bogato radodarnost vseh slojev, ki so tako razkošno praznovali god miru. Zanimivo je tudi, kako se je pri slavnosti vpoštevalo ljudstvo.
Ljubljana je bila že za francoskih časov (1809—1813) vajena lepih slavnosti. Francoski uradniki in vsi oni, ki so imeli skrbeti za ugled Francozov v naši domovini — so večkrat prirejali veselice in pojedine. Napoleonov dan, rojstvo njegovega sina itd. vse to se je svečano praznovalo. Ko je prišla iz Rusije vest o porazu Napoleonove armade, se je v Ljubljani kljub temu z vsemi ceremonijami slavil Napoleonov dan. Ljubljančani so torej v teh viharnih časih videli mnogo slavnosti. Proslava mirovega godu je bila gotovo ena najlepših, kar jih je videla stara Ljubljana. Bile so sicer svečanosti tudi pozneje, ko je bil kongres (1821) in ko jc prišel cesar Franc v Ljubljano (1832) — toda »Mirov god« je bil edini te vrste.
Kaj pa ljudstvo?
Tudi kmet si je oddahnil od težkih vojn. Veselic seveda ni prirejal, pač pa je poslušal šaljive pesmi o vojnih dogodkih. Več takih pesmi se ie ohranilo. Ena taka pesem poje: (o Napoleonu):
Ustav’ se nej blizu, je zgubu ludi, potem per Parizu ' znovič nar’di armade široke,-starce in otroke, vse je vkup sprau\ de b’ se ga kdu bau.
Dalje pravi:
Fronc, Prajs in pa Rus Napoljon je skuz.
Toda Napoleon še ni bil »skuz«. Nekaj dni po proslavi miru se je sešel dunajski kongres, da uredi razmere v Evropi. Predno pa je bil kongres končan — se je pojavil Napoleon zopet v Franciji.
*
* *
Ko čitamo o razsvetljavi na Gradu pred sto leti, si predstavljamo kako krasno bi bil razsvetljen letos Orad ob vsesokolskem zletu, če bi bilo ostalo pri prvotnem načrtu.
Naš ponosni Grad bi se bil dne 15. avgusta pokazal v vsej svoji krasoti in bi se bil žaril daleč čez naše lepe slovenske kraje.
Pri spominu na nekdanje zabave na Ljubljanici nam je prišlo na misel, kako bi se dala prirediti podob-, na .velika iluminacija na Ljubljanici,
ko do regulacija gotova. Moreoitt se s tem ožive stare lepe navade.
Mi simi stol. it-leiiaip i Mn
(Ker nam je odmerjen manjši prostor, podamo potek protestnega shoda dne 11. t. m. le po njegovi glavni vsebini.)
Maribor, 12. jun.
Hujskarije nemških in socialno-demokratičnih uslužbencev na mariborskem glavnem in koroškem kolodvoru južne železnice so postale tekom let naravnost neznosne vsem zavednim slovenskim uslužbencem železničarjem in uradnikom. Zato je sklicala mariborska podružnica Z. J.
2.	za tninolo soboto dne 11. t. m. v malo dvorano »Narodnega doma« protestni shod slovenskih železničarjev.
Prva točka dnevnega reda je obsegala »Shod Lige v Krakovu«.
K drugi točki dnevnega reda: »Položaj slovenskih železničarjev v Mariboru in na Spodnjem Štajerskem sploh«, je govoril društveni tajnik g. Mrak iz Trsta. Pred njim je govoril predsednik nekako tole: »Ze leta poslušamo izvajanja nemških in soc. demokratičnih uslužbencev. Doslej smo bili mirni in nismo odgovarjali na izzivanja. Od žalostnega dogodka sem, ki se je zgodil v Sarajevu, in ki ga mi vsi najodločneje obsojamo, pa so se stvari poostrile in tudi nemški uradniki prično štenkati. Ko so ti le gg. zvedeli, da smo sklicali protestni shod, so pričeli govoriti, da hočemo izzivati. Od teh gospodov pričakujemo v bodoče, da nas puste pri miru, če ne izpregovoriino drugače, kajti materiala za to imamo dovolj v rokah. V zadnjem času zapa-žamo, da nas nemški listi vedno če-češče in vedno nesramneje napadajo. Kdo da nemškim listom za to gradivo? Ker pridejo v nemške liste stvari, ki se gode v uradih, in so torej uradna tajnost, jih morajo dajati samo nemški uradniki. Nemški uradniki izdajajo torej uradno tajnost! (Klic: VVagner!) Ali ni to sramota? Po naših postajah se nikjer kaj tace-ga ne zgodi. Povsod vlada mir, ker slovenski uradniki še nikdar niso izzivali nemškega tovariša. Koder pa so nemški uradniki, tam, če je le med njimi en zaveden Slovenec, rujejo in ščujejo nemški uradniki. Da, tako nesramni so ti nemški uradniki, da se poslužujejo naprarn slovenskim naj-nizkotnejših sredstev. Pred kratkim e ležala na eni pisarniških miz škat-ja prazna C. M. užigalic. Nemški uradnik jo je pobral in šel k postaje-načelniku, češ: slovenski kolega me s slovenskimi užigalicami izziva! Ali so to kolegi? (Klici: Sramota!) Kdo izziva? Mi smo bili in smo izzvani. Nam gre za mir in hočemo ga imeti.«
Nato je izpregovoril tajnik g. Mrak. Izzvajal je sledeče:
»Vsak Človek stremi za tem, da si izboljša svoj položaj. Tudi železničar stremi vedno za tem. Nima samo želje po vsakdanjem borem kruhu, želi si tudi dobiti duševne na-obrazbe. Ali pa je njegova plača temu tudi primerna? Nikakor ne! Železnica ga do skrajnosti izrablja. Železniški delavec zasluži, če^ je cel mesec lepo vreme, do 60 K. Ce je pa vreme neugodno, je pa tudi zaslužek neprimerno še manjši. Če pojde tako daje, navsezadnje niti zase vsakdanjega grižljaja ne bo imel, kaj šele za svojo družino. Povsodi vidimo, da se ubogega delavca do skrajnosti izkorišča. Pravijo, da živimo v lcon-stitucionalni državi, torej v državi »ljudstva«. Mi žvimo v državi kapitalizma. Izžema se nas do zadnjega soka, zato da služijo kapitalisti svoje milijone. Država je pa tudi v svojih podjetjih krivična. Poglejmo c. kr. državno železnico! Tam se odriva vsakega slovenskega železničarja, vsakega slovenskega delavca. In če je tako že na državni železnici, je tem slabše na južni. Temu mora biti konec. Naša organizacija naj nam to iz-vojuje in skrbela bo, da se nam bodo delile iste ugodnosti, kot jih imajo drugi. Mi Slovenci ustvarjamo družbi, juž. železnici isto bogastvo, kot drugi in za to nas mora tudi ravno-tako tudi upoštevati. Do tega spoznanja mora priti. Pri tem pa mora odločati delavna moč in ne stanovska razlika. Vse se mora enako vpošte-vati — tudi zadnjega delavca. Plača mora biti za vsakega primerna za življenje in izobrazbo. Zato pa se bo moral tudi delovni čas teinu prilagoditi. Delavno ljudstvo je živi kapital in vsaj istovreden mrtvemu, ki pa, žal, doslej uživa večje ugodnosti...
Narodne razmere na juž. železnici so iste kot na državni. — Poštene slovenske delavce se ven meče. In kaj takega se zgodi celo na drž. žleznici! Juž. železnica tega ne sme posnemati, dasi bi bil Wieserjev yzox kai dobrodošel fazni® JEngei-
nom tn vaLentom. n ie gg. naj ooao uverjeni, da je konec onih akcij, ko se je moral kriviti hrbet slovenskih železničarjev, da je po njem žvižgal bič nemško nacionalnih uradnikov. Engel pravi, da ne sme sprejemati domačinov in isto trdi tudi Valenta. Seveda za to ne, ker so domačini Slovenci. Sprejemata pa oba Nemce. In če je že uslužben slovenski železničar, delavec, se nanj pritiska z vso silo. Ko je prišel tovariš se pritožit, da se mu premalo plačuje, je dobil plačo, ampak z besedami: »Vi boste, upam, na naši strani stali in ne drugod okoli letali!« Ko je prišel nek drug tovariš In se pritožil, da se akord zmerom zmanjšuje in da bi bilo najboljše, da bi se ga odpravilo, je dobil odgovor: »Das geht nicht. Der Akord ist besser als drei Hunds-peitschen und besser als ein Ochsen-zahn!« Ravno tako se postopa v slučaju dopustov, če so prošnjiki Slovenci. Vse to si bomo dobro zapomnili.
Sodrugi pravijo, da so zastopniki železničarskega delavstva. V resnici pa služijo le svojim nemškonacional-nim težnjam. To je najlepše pokazal tukajšnji sodrug. Neki naš tovariš je rabil hipoma pomoči. Ko je prosil, je čuk »Gehen Sie zu den VVindischen! Ze prej se je omenilo, da nemški uradniki izdajajo uradno tajnost. Opetovano se je že na koroškem kolodvoru zgodilo, da so se slovenskim uradnikom od njih odpirala privatna pisma in se jim pristavljale opazke. Svetujemo tem gg., da s tem prenehajo, če ne bi znala javnost zvedeti za neke telefonske pogovore in kako se z njimi denuncira slovenske delavce.
Štajersko.
Nemški uradniki južne železnice
v	Mariboru nemške liste vedno sproti informirajo, kje in koliko je na kakšni postaji slovenskih uradnikov. Nemški uradniki pa ne delajo samo to, marveč o vsaki malenkosti tudi sproti informirajo nemški Volksrat. Znana so nam imena onih uradnikov, ki nastopajo zahrbtno tudi proti svojim delodajalcem, t. j. južni železnici. Le to čudno ie n. pr., da tiči urednik »Marbztg.« skoro redno vsak dan na našem glavnem kolodvoru ter nežeuirano konferira z vsemi nemškimi uradniki. Opozarjamo na to našo slovensko javnost. Čas bi že bil, da se tudi temu napravi že enkrat odločno konec.
Slovenski .klerikalci vedno govore, da so e/liho oni narodni, pa se doslej še prav nič niso zmenili za to, kar se na progi južne železnice po naših krajih dogaja. Pravijo, da skr-be in zastopajo slovenske ljudske interese, in vendar so ravno slovenski njihovi volilci najbolj izpostavljeni šikanam.
Poslanec S. L. S ali pa, da ne bo zvijanja S. K. Z. Fr. Pišek stanuje tik ob železniški progi v Slivnici pri Mariboru. Njega in dr. Korošca se vidi vsak trenotek na postaji Slivnica-Oreliova vas. Ali ta dva gg. prav nič ne moti, da se pusti samo nemška imena po postajah. Tu naj bi gg. enkrat pokazali svoje »narodno prepričanje«. Od Spielfelda naprej rabimo tudi slovenska postajna imena in slovenske uradnike. Gospodje poslanci S. L. S in S. K. Z. bi tu lahko pokazali svoje »narodno prepričanje«.
Maribor. Minulo nedeljo se je pripetila velika nesreča in čuditi se je, da sploh mesto še stoji, kajti omenjena dne proti 8. uri zvečer se je pripeljala od Pesnice sem večja slovenska družba z avtomobilom in pustila vihrati — slovensko trobojnico. Seveda je imela mariborska talini nemška špisarija radi tega zelo mnogo povoda se zgražati in upiti nad »windiš-serbofili«. Tako močno jc bilo to »razburjenje«, da se je na-mali ukazalo vsem policajem, naj povprašujejo, kdo so bili dotični in, če so bili Slovenci ali pa — Srbi. Povemo tem ljudem čisto mirno, da so bili Slovenci in da se bodo imeli še večkrat priložnost pritoževati, oziroma se razburjati nad nami. Mariborska nemčurska špisarija naj si zapomni, da je našega cincanja enkrat za vselej konec! — Čuditi pa se moramo, da se je našel med onimi ljudmi, ki so se v avtomobilu peljali, tudi gospod, ki je z vso silo hotel, ix)tem, ko se ga je na cesti iz prijaznosti povabilo, da naj prisede na voz, odstraniti — slovensko trobojnico. To je bila prvič netaktnost proti gostiteljem, drugič pa že naravnost poskus utajevanja slovenskega narodnega značaja. Upamo, da so to ne bo nikoli več povrnilo!
Spodnještajerski renegatje in — patriotizem. Spodnještajersko rene-atstvo ima svoje slovenske žrtve, e lani so nam poskrbeli par veleizdajalcev. In letos zopet. Mislimo tu na slučaj teh dni, mladega, jedva 17 letnega gimnazijca Ant. Kežmana iz mariborske gimnazije. O teku obravnave, v kolikor je to dopustno, poročali te« lutrj, Mlad, arfsft-
Ko nadarjen iant, pove nepremišljeno besedo naprain drugi osebi. Rečemo: Nepremišljeno besedo. O tem zvedo še drugi, državno pravdni-štvo prime njega, nedoraslega mla-deta, ki morda niti i)ojma nima, kaj sme in kaj ne sine. Na drugi strani imamo v Mariboru faktičnega zasra-movalca cesarske hiše, o katerem ve tudi slavno c. kr. mariborsko drž. pradništvo in še slavnejša mestna policija mariborska. Za danes samo to. V bližnjih dneh pa še več! Oko za oko, zob za zob — to bo odsihmal naša deviza v takih in tem enakih slučajih. Zapomnite si to. spodnještajerski renegatje!!
Št. Marjeta ob Pesnici. Prijeli so leta 1885. rojeno, v Dol okraj Celje pristojno delavko Marijo Drozg, ker je 10. t. m. ukradla v Hrastniku strojniku Ložniku 208 K vredno harmoniko. Oddali so jo mariborskemu sodišču.
Fala na Dravi. Radi prestopka po § 1225. kaz. zak. so aretirali K. Jeleziča, delavca pri elektrarni. Zlorabil je gluhonemo in nenormalno 27letno Apol. Lederer, deklo svoje gospodinje.
Grušova pri Mariboru. Pred gostilno Fras sta se skregala viničarja Wagner in Lešnik. Prvi je hotel drugega s koso, To je videl na dopustu bivajoči vojak Červek in Wagnerja s koso potolkel. Ležečega nezavestnega na tleh sta obdelavala Lešnik in Červek še nadalje s kosami in ga težko ranila.
št. Jurij ob južni železnici. (Zapeljal jo je.) Poštno oficiantko J. Stfitz iz Kindberga je pregovoril knjigovodja Hottovy iz Dunaja, da je pustila službo in šla ž njim. Obljubil ji Je zakon. Sem sta prišla na »letovišče«. Te dni pa sta zginila in ostala dolžna stanovanje in hrano. Aretirali so jih v Štorih. Stotzova je hči višjega poštnega uradnika, stara 25 let in sedaj brez službe. Hottovy je star 41 let.
Celje. (Zblaznel je.) V tukajšnjo bolnico je prišel posestnik Anton Mak z majhno prasko na levi roki in dejal — da si je prerezal glavne žile. Mak blazni. Dali so ga v opazovalnico.
Goriško.
Iz Soče je rešil policijski nadporočnik Puttrich vojaka Voranec, ki se je potapljal. Vojak je bil v skrajni nevarnosti ter je ostal še dolgo časa potem nezavesten, ko so ga potegnili iz vode. Slučajno }e prišlo na mesto nesreče še par drugih gospodov, ki so pomagali pri rešitvi.
Na laškem oddelku ženskega učiteljišča v Gorl^ je napravilo zrelostni izpit z odliko 8 učenk, z dobrim uspehom pa 26 učenk. Padli ste 2 za 2 meseca in ena za eno leto. O jzidu na slovenskem oddelku bomo poročali prihodnjič.
Cirkus Charles je odšel iz Gorice v Trst, kjer ostane celih 14 dni.
V	Gorici je dosegel pravi triumf. Vse predstave so bile polnoštevilno obiskane. Občinstvo je vsakikrat z največjo zadovoljnostjo zapustilo cirkuške prostore. »Charlesova« umetnost je v resnici nekaj izrednega in poi)olnoma novodobnega.
Kmetsko izobraževalno društvo
v Štorjah pri Sežani priredi veliko vrtno veselico dne 19. julija 1914 ob
3.	pop. na vrtu gostilne g. K. Suša s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Ilirija« iz Trsta. Vspored je bogat. Pri veselici in plesu svira godba »Kraška vila« iz Sežane. Vstopnina 60 vin. Sedež 40 vin. Plesni komad 20 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Ker je čisti dobiček namenjen v prid Ciril-Metodo-
vi družbi, se uljudno vabi na mnogoštevilno udeležbo. V slučaju dežja, se vrši prireditev 26. julija 1914. — Odbor.
Dnevno.
Te dni so pobegnili iz Belgrada
Avstrijci, Nemci in Mažari, ker so se bali demonstracij. Demonstracij pa ni bilo, ker bi jih bila policija takoj preprečila. Če bi se bilo demonstriralo, bi bile te demonstracije veljale res tujcem, ljudem iz druge države — dočiin so bile v Bosni demonstracije proti lastnim državljanom. Na to razliko naj bi pomislili oni, ki govore o nizki kulturi, o tatovih In morilcih. Morebiti bodo zapazili, da imajo drugod celo proti tujcem več obzirnosti, nego v nekaterih kulturnih državah proti lastnim sodržavljanom, ker »najbolj kulturni narod« napada ljudi — v imenu svoje kulture. .
40 milijard! Francoska vlada je sklenila zaključiti doma. na Francoskem, posojilo 800 milijonov frankov po 3V£ odstotke. Posojilo je veliko in nemški listi so nekako škodoželjno pisali, da s tem posojilom ne bo šlo tako gladko, ker da so se na francoske finančnike stavile v gadnieift času px.e_v£like zahtem da
je preveč francoskega narodnega premoženja odšlo v Rusijo in Srbije v obliki velikih posojil, neizčrpno p* niti francosko bogastvo ni. Kako nerodno so se zaleteli nemški listi, kako brez podlage je bila njihov?, škodoželjnost! Ne samo 800 miijo-nov, temveč 40 milijard so stavili Francozi svoji vladi na razpolago v par urah in na mestih, kjer se je vršila subskripcija posojila, jc bil tak naval, da so mnogi drago plačali, da so se jim drugi umaknili in jih pustili naprej! Taka je finančna moč Francije in — Nemci so osramočeni utihnili, ker na tem polju se pač ne more jo kosati s toliko osovraženimi Francozi in najbrže se niti na drugih poljih ne bodo mogli kosati!
Zahtevati na koroškem kolodvoru vozni listek v slovenskem jeziku — pomeni veleizdajalstvo. Tako piše Graški Tagblatt. Torej to, kar določa drž. temeljni zakon — je veleizdajalstvo — pri Nemcih. Mislimo. da so pravi izdajalci države oni, ki ne dado narodom pravic.
Iz Črnomlja se nam poroča: Z veliko radostjo smo sprejeli vest, da poseti tekom tega tedna večjs družba iz sivega Kranja našo dose-daj skoro nepoznano Belokrajino. Družba, ki ima namen spoznati naše pokrajine, naše navade in običaje, slišati ljubke naše pesmice, dojde v petek na Semič, od tam v soboto v Črnomelj, v nedeljo pa na Bojance in dalje na Metliko. Družbo vodi znani nabiratelj narodnih pesnij in skladatelj bivši Črnomaljec. Zaved nim Kranjčanom kličemo dobro do-šli!
Slovensko planinsko društvo je
sklenilo sprejemati v svoje planinske dome in koče reklamne table, letake, napise itd. in te pod sledečimi pogoji: Dobiti je najpoprej posebno dovoljenje od Osrednjega odbora S. P. D. v Ljubljain, kateremu je tudi predložiti reklamni predmet, ki se ga namerava izobesiti. Cena je trojna: Za »A I j a ž e v d o m« v Velikih Vratih. »Z 1 a t o r o g« ob Bohinjskem jezeru ter »Bistriško kočo« v Kamniški Bistrici po 10 K: za »Kadi 1 n i k o v o kočo« na Golici, »T r i g 1 a v s k i d onn« na Kredarici pod vrhom Triglava in »Vodnikovo kočo« na Velem polju po 5 kron, v vseh ostalih kočah pa po 2 kroni od plakata (ali drugega reklamnega predmeta) za eno leto. V eni koči se sme razobesiti le ena reklamna tabla in ji določi prostoi društveni gospodar (ne oskrbnik) koče. Dovoljenje velja le za eno leto
in se sme za drugo leto preklicati’ Transportne stroške in eventualne stroške nabijanja nosi tvrdka sama
Strela. Dne 13. t. m. popoldne se je zbrala nad Trebnjem in okolico nevihta. Začelo se je bliskati in grmeti. Strela je udarila v dimnik delavnice usnjarja Jožefa Zupančiča iz Trebnjega, Poškodovala je nekoliko dimnik in je šla ob sprednji steni poslopja v zemljo. Pri tem je začelo goreti nakupičeno salo. 181etnega vajenca Janeza Rozmana, ki je stal pri vratih delavnice, ie strela omamila in precej truda je stalo, predno so ga spravili k zavesti. Neki pomočnik, ki je tudi stal v bližini, se je hudo prestrašil. Zgodilo se mu ni drugače ničesar. Goreče salo so hitro pogasili ljudje, ki so prihiteli na mesto nesreče.
Obesil se je. 55letni nekoliko •slaboumni posestnikov sin Anton Skubic iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem se je dne 7. t. m. okrog sedme ure zvečer v domačem hlevu obesil. Čez eno uro nato so ga domači našli mrtvega.
V	ribniku je utonil. Dne 3. t. m. je utonil 141etni posestnikov sin Janez Inhant iz Stoba v ribniku, ki je last gostilničarja Antona Skoka iz Domžal in ki je kakih štiri sto korakov oddaljen od Stoba. Inhant, ki ni znal plavati, je zašel pri kopanju v globoko vodo. Na pomoč mu je prihitel 141etni posestnikov sin Jože Seršen, ki je poskušal Inhanta rešiti. Pri tem pa bi še sam utonil, da ga ni rešil posestnik Valentin Habjan iz Stoba.
Tatvina. Neki neznan, okrog štirideset let star mož, se je splazil dne 8. t. m. popoludne v hišo posestnika Jožeta Mraka iz Študenčiča pri Medvodah in je odnesel iz nezaklenjene škrinje srebrno žensko uro z vrezano številko 11.603, dolgo srebrno verižico, kratko kovinasto verižico in okrog šest kron denarja v gotovini.
Še ena. Isti dan je vlomil v odsotnosti domačih ljudi neznan tat skozi podstrešje v hišo posestnice Marijane Kobilca iz Brezovice pri Medvodah. Pregledal je vse omare, postelje in predale ter je ukradel okrog 34 K drobiža.
UubUana.
— Podoknica gdč. dr. iavčar* tem £>aoe& *e poslavlja is našega
W	in	nedallo	soboto 18.
koncet vojaške godbe. ESefm
Opomin v flimu preti kupClJI z dekleti *******
^ jBatmutam
!! LAHKOMISELNOST! 2
Mlmlfna drama v 3 (dejanjih iz modernega evropskega suženjskega Sivijenja. f f
r.
mesta hčerka ugledne naše narodne ljubljanske rodbine gdč. Pipa Tavčarjeva. Z njo odhaja iz naših meščanskih vrst gospodična, ki je bila v vseh krogih enako priljubljena. Naj je bil že človek tega ali onega prepričanja — proti gdč. Pipi ni mogel nihče ničesar imeti, ker je bila vsem enako prijazna. Njena živahna narava, priprostost in ljubeznivost je bila splošno znana. Ona ni poznala višjih in nižjih, imela je prijatelje in prijateljcie v vseh vrstah. Ni bilo narodne prireditve, da bi ne bila sodelovala, ni bilo narodne veselice, da bi ne bila tam. Par-krat je nastopila na odru kot pevka in je igrala za našo »Domovino«. Brez laskanja so morali vsi priznati, da je v gdč. Pipi mnogo pevke in igralke, pela je ljubko, igrala živahno iti prisrčno. Poznali so jo vsi. Kdo bi ne bil zapazil na ulici njenega vedno veselega obraza z radostnim nasmehom. Lepa je bila njena mladost — pozabila pa ni nikoli na druge in je poskrbela, za kogar je mogla Zto je bila povsod spoštovana. — Sinoči je priredila »Glasbena Matica« svoji bivši gojenki in pevki, lepo podoknico. Ob 9. zvečer je bil cel Breg poln občinstva. Nastala je prava gnječa. »Ljub. prost. gas. društvo/ je dospelo i lampijoni. »Olasb. Matica«,, moški zbor je zapel vrli pevki v slovo tri pesmi:	»Ljubica
pojd’ z menoj« — »Sladko spavaj« in »Jaz sem gore sin«. Krasno je donela lepa naša pesem v jasno noč. Pri drugi pesmi je pel solo g. Križaj. Po dokončani serenadi je prišla gdč. Pipa k pevcem in se jim je zahvalila. Občinstvo jo je pozdravilo z živijo klici. Po serenadi se je množica razšla. Bilo je par tisoč ljudi. Danes opoldne se vrši poroka v trnovski cerkvi. Ženin je gospod Vladimir Arko. veletržec v Zagrebu. Za svojo poroko je dobila gdč. Tavčarjeva nekaj zelo lepih daril. Mlademu paru naše iskrene čestitke.
— O grozilnih pismih je začel pisati »Slovenec«, ki jih baje dobiva dr. Šušteršič in se radi tega zelo razburja. Seveda, »Slovenec« ne bi bil »Slovenec«, ako ne bi valil odgovornosti za ta pisma na napredno časopisje, v prvi vrsti, seveda, na »Dan«. Kdo je pa odgovoren ža ona grozilna pisma, ki jih mi prejemamo in v katerih nahajamo cele odstavke iz »Slovenca«? Ali teh grozilnih pisem nismo niti omenjali do sedaj, ker se nam je zdelo preneumno reagirati na izbruhe posameznih zdivjanih »Slovenčevih« pristašev in smo omenili samo nekaj grozilnih pisem švabskih dijakov, pa še to samo zato da se ljudje v teh resnih časih malo nasmejejo. Klerikalci pa strašno tragično jemljejo taka-le pisma. Čudno: taki »junaki«, pa tako zajčje strahopetni! Kaka razlika: mi se z grozilnimi pismi »Slovenčevih« pristašev kratkočasimo in imamo z njimi prijetno zabavo, klerikalci, pa kar trepetajo, ker jim je nekdo — ako jim je res! — malo. zažugal radi njihovega protinarodnega delovanja, njihovega neopravičenega, neosno-vanega denunciranja strankarskih nasprotnikov-. Naravnost smešni in vsega pomilovanja vredni so naši kerikalci. Tako slabe se čutijo, da
• se morajo priporočati navzgor kot denuncijanti in klicati državno moč na pomoč proti svojim političnim nasprotnikom, pa še grozilnih pisem se bojijo. Res, našemu klerikalizmu se morajo že močno majati tla pod nogami!
— Glede sokolskega zleta je
sklepalo predsedstvo »Slov. Sok. Zveze« v pondeljkovi seji. Predsedstvo je sprejelo prepoved v vsakem obsegu na znanje. Še ta teden se sklice seja, ki bo sklenila, kaj sto-' °Mei priliki, ne moremo dovolj J,,..0/'fat,i slovenski javnosti, da
?lK ?'a ob strani svojega sokolstva m da Ka podpira po vseh svojih močeh.
-V svarilo! Včerane bi, pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojen Franc Rupar, iz Št. Vida pri Ložu na eno leto ječe, ker se je neprevidno izrazil o sarajevskem atentatu. — Nerodno se je izrazil o atentatu tudi Gustav Maček, ki pa je bil ■oproščen.
— Že zadnjič smo poročali, da Uudie govore čudne stvari o graben-skem Jegliču. Kaj je bilo? Včerajšnja »Zarja« poroča: »Katoliški mož Janko Jeglič, vodja na mestni deški šoli na Grabnu je tako sirov oče, da nima para pod solncem. Pred kakimi desetimi dnevi je nečloveško, živinsko pretepal svojega sina. Fant je ubil šipo, pa ga je zato zaprl Jeglič Ves dan v klet. Zvečer je pa izvrševal nad njim uprav rabeljsko delo. Najprej ga je pretepel tako, da ni ©ogel dati fant nob.enega glasu od
sebe. Bil ga je po glavi, po tilniku, po hrbtu. Neka gospa, ki je bila ob istem času na vrtu, je omedlela, ko je videla, kako da ta krščanski oče obdelava lstnega otroka. Ko je Jeglič v prvem pomenu besede zmlatil svojega sina, ga je s pomočjo svoje žene zvezal z vrvjo. Ljudje, ki so videli ta gnusni prizor, so poklicali policaja, da naj napravi konec početju^ tega podivjanega katoličana. Stražnik je pa dal moder odgovor, češ, da dokler ne vidi krvi, toliko časa ne more poseči vmes. Ko so mu pa ljudje le dopovedovali, kako da je Jeglič barbarsko pretepal sina, je dejal, da ga ovadi. In nič drugega tudi ne zasluži ta katoliški sirovež. še vse bolj zato, ker ravna tako oče, ki je učitelj. V 20. stoletju, v stoletju, ki ga imenujejo tudi radi stoletje otroka, uprizarja učitelj, katoliški mož od temena do pete. pristaš S. L. S., klerikalni občinski odbornik take ostudne, nečloveške eksekucije nad lastnim otrokom. Kaj počne šele ta divjak v šoli, se vpraša človek nehote, ko se mu niti lasten otrok ne smili.
_ — Vstopnice za javno telovadbo in judsko veselico »Sokola I.«, ki se vrši v nedeljo 19. t. m. na stavbišču »Kmetske posojilnice« ob Dunajski cesti sd že v razprodaji. Dobe se v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici in v trgovini I. Samec, Mestni trg. — Kdor Še namerava darovati kak dobitek za srečolov a ga še ni priglasil, prosimo, da naznani to br. Gorupu (Gričar & Mejač) ali pa br. Zupančiču, gostilna, Ahacljeva cesta. —■ Ljubljanske gospe in gospodične iskreno prosimo za cvetke. Priglasiti je pri ga. Bajželj, Marija Terezija cesta (Kolizej), pri ga. Bizjak, Poljanska cesta in pri gdč. Dolenčevi, Prešernova ulica. — Vsem zavednim Slovenkam in Slovencem bele Ljubljane in nje okolice, ki ljubijo in cenijo sokolsko misel, kličemo: »Na bratsko svidenje dne 19. julija 1914. Zdravo!«
— Slovenski trgovci tožijo. Dan na dan dobivamo pritožbe od strani slov. trgovcev, ki tožijo o slabih časih. Vse gre na slabše in naši trgovini prete slabi časi. Mnogo resnice je v tem. Zal. da ne smemo o tem povedati — čiste resnice.
— Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja je daroval 50 K društvu »Mladika« povodom poroke županove hčerke gdč. Pipe Tavčarjeve z g. Vladiinirom Arkom.
— Nogometne klasifikacijske tekme. To soboto in nedeljo se nadaljujejo napovedane nogometne in sicer tekmuje v soboto ob pol 7. zv. prvo moštvo »Ilirije« proti komb. »Olimpiji« in »Slovanu«, kar je bila vsestranska želja občinstva zadnjih tekem, v nedeljo ob pol 6. pa Olimpija« in »Slovan« med seboj. Zlasti od prve tekme pričakujejo športni krogi dobrega športa in športnega užitka. Tekmuje se obakrat ob vsakem vremenu. Vstopnina oba dni običajna.
— Hudoben vajenec. Pretekli petek je neki 14ietni tesarski vajenec namazal iz hudobije štiri hiše v Hradeckega vasi s karbolom. Malopridnež je vrgel nekaj karbola tudi v domač vodnjak, iz katerega zajemajo prebivalci vodo za kuho in pijačo.
— Satanella ženski Zigomar,
roman čudnih doživljajev v 3 dejanjih. ki se je predvajala v prvič včeraj v kinematografu »Ideal«, dosegla je najlepši uspeh. Danes in jutri se ponavlja ta prvovrstni spored. V petek speoijalni večer z krasno Nor-disk dramo »Udarec kladiva«, v kateri igra slavna Betty Nansen glavno ulogo.
Trs*.
Izkupili so Jo! Pa ne naši »diplomati«, o ne! Dunajski židje, ki hočejo voditi »javno mnenje«. Dunajski žurnali so nekaj hoteli svetovati italijanskemu časopisju. Šlo je za sarajevski atentat. Italijani so švabsko očetovstvo nekaj časa gledali, nato pa je odgovorila »Vita« (Najprej piše o korektnem zadržanju italijanskega časopisja o priliki vsakojakih dogodkov v Avstriji, in nadaljuje.): »lako pravimo dunajskim tovarišem: hvala za namene, toda nasvete jn članke bi si bili lahko prihranili.« ^daj pa je švabarija dobila prav temeljito po zobeh!
Občinske volitve so se vršile v kt v Rdečili italijanskih mestih: Napoij Jesi in Ancona. Pone-cod je prišlo do burnih dogodkov. Gibanje je bilo zelo živahno.
Švaba In tujci. Naš dober znanec še je pretečene dni peljal s tramvajem iz Sežane v Trst. Blizu postaje državje železnice vstopijo y tram-
vaj tri ženske, naročijo listke do Trsta. Ko jih hoče sprevodnik prestri-či, pa glej! Eno od treh švabskih ženščet se hudo razkorači. Čemu je pisan vozni listek v italijanščini na naši zemlji, znesek itd. Človek, ki se je stoinstokrat vozil s tem tramvajem, ni podobnega dogodka videl še nikoli. Švabice so radi napisa v italijanščini kupile listek le do obeliska, nato pa so šle v Trst peš. — Našim ljudem smo s priobčenjem te notice hoteli pokazati le švabski »Drang nach Stiden«, ki nima le političnega, marveč tudi gospodarsko ozadje.
Konfiskacija. »Dan« je bil v nedeljo konfisciran radi članka iz Trsta. No, večina ljudi je list v Trstu kljub konfiskacijski praksi pokupila že pred uro, ko so ga odnesli v policijske kleti.
Pogajanja za sokolski zlet — brezuspešna. Vest, ki je počila v zadnjih dneh, je tiste, ki so imeli še količkaj zaupanja, presunila kakor velika neverjetnost. Sokolski zlet v Ljubljani je prepovedan že drugo leto. Na Dunaju so se za zlet pogajali tudi tržaški poslanci. Kako bo slovenski narod to prepoved sprejel? Trst govori — pridite k nam in slišali boste ljudski glas! Seveda, če bi hoteli proti temu javno protestirati, bi se nas imelo za veleizdajnike!
Popravite! Na drogih, na katerih so pritrjene električne žice openskega tramvaja, se bere: Dotikanje visečih zič ie nevarno za življenje. — Tudi se na teh drogih bere na prvem mestu švabsko opozorilo. Opčine so slovenski kraj, in poleg naših ljudi se s tem tramvajem vozi največ Tržačanov, ki so vse prej kakor Švabi. Torej ne le, da bi švabščina zginila s prvega mesta, temveč želimo tudi, da bi se to nepotrebno pačenje naše zemlje popolnoma odpravilo. Če bo pričujoči opomin kaj pomagal, sporočimo.
Državna železnica bi svoje vagone & la št. 10886 lahko enkrat za vselej prebarvala. Odkar teko ti vozovi po naši zemlji, niso bili niti pobarvani, niti popravljeni — da, saj je izreden slučaj, če so sploh kdaj pometeni. Takšne zanikrnosti, s kakšno se ponaša državna železnica, se res zlepa ne opazi.
Nemcem v tukajšnjih uradih bomo začeli te dni preiskovati jetra.
MOŽ POD POSTELJO.
Trst, 12. julija.
Poletje je in ljudje hodijo na letovišče. Italijani raje proti severu, Švabi na jug.
Tako le je dosjiel pred enim dnevom v naše mesto tudi inženir G. Endredi s svojo milostljivo. Zahotelo se jima je kopališča in morja. Zato sta pripihala v Trst.
Srečno zadovoljna sta se na dan prihoda vrnila v svoje stanovanje, v hotel Vanoii. Hotela sta se odpo-: čiti, da jima bo naslednje dni bivanje v našem Trstu tem prijetnejše. Pa ni šlo prav po želji.
Recimo, da je okolu enajstih zvečer. »Gospod in gospa« sta se vrnila iz mesta, vzela.pri vratarju ključ svoie sobe in vstopila z namenom, da počijeta.
Takoj po vstopu zaklene gospod sobo. Nasloni se na okno, pogleda čez mesto, čez ulice. Gospa tudi. In potem začenja slačenje. Tudi sezuvanje, se razume. Srečna gospa! Prestrašena gospa! Ko hoče sezuti levi čeveljček, se skloni... in izpod postelje jo preseneti moški slamnik.
Niti se ni mogla prepričati, če je navaden ali panama. Gospa zakriči. Gospod prebledi. Osupne. Izpod postelje se vleče moška postava..
Gosod Endredi je takoj pozvonil služinčadi! Ta je prestrašena prihitela v sobo. Za njo tudi poklicani policaj.
O, koliko opravičevanja je bilo potem. Človeka, ki si je hotel privoščiti le nekoliko razgleda, so ujeli. Drago Lucatella — 32Ietni M. Orlič je bil na mestu aretiran. Vse prošnje so bile zaman. Pri preiskavi so našli več vetrihov in podobnih priprav. Orlič je brezposeln natakar in ga policija prav natančno pozna. Zato mu je izkazala prijaznost in ga povabila v ulico Tigor.
*
Izjava. V zadnjem času so se vršile po raznih slovenskih mestih gledališke predstave, ki so jih vprizar-jali — kakor so se sami nazivali — »člani slovenskega gledališča v Trstu«. To pa je zloraba imena, ker dotični igralci niso člani slovenskega gledališča v Trstu, ki ga vzdržuje podpisano Dramatično društvo, niti je to poslednje koga pooblastilo, da pod njegovim imenom vprizarja predstave. Slovenska javnost se na to opozarja. Trst, dne 14. julija 1914. Dramatično društvo v Trstu. Fr. Leskovec, tajnik, dr. Ivan Marija Čok. predsgdjiifc,
SLOVENCI!
BRATJE I	SESTRE!
Trst, 11. julija.
S sijajnim moralnim in materi-jalniim vspehom je 21. p. m. končal prvi javen nastop »Sokola pri Sv. Jakobu«.
Dolžnost odbora je, da se spomni vseh, ki so pripomogli k tako sijajnemu vspehu. In to je tem lažja in tem veselejša dolžnost, ker so vsi, ki so delovali za proslavo tega dne, delali s pravim sokolskim srcem in sokolsko požrtvovalnostjo. Vse, kar čuti in misli sokolsko, je bilo na delu; vse kar čuti slovensko — narodno pod okriljem »Sokola pri Sv. Jakobu«, je položilo ta dan svoj delež na žrtvenik »Sokola«; in zdelo se nam je, kakor bi bila samo ena velika demokraška in narodna družina pod sokolskim praporom. In temu demokratizmu v delu je pripisovati velike vspehe, ki smo jih dosegli.
Ne moremo naštevati vseh posameznikov, ki so pripomogli k sijajnemu vspehu, kajti vrsta njih, ki so sodelovali pri prireditvi, je tako velika, da »Sokol« prav na nje gleda z zadoščujočini ponosom, kajti prav njih požrtvovalnost si lahko šteje »Sokol« kot največji moralen vspeh tega dne. Uverjeni naj bodo, da jim bode plod, ki bo vzrastel prav iz njihovega dela — sam zadoščenje; kajti delo za sokolstvo, je delo za najplodovitejše jedro slovenskega naroda!
Podpisani odbor izreka najsrčnejšo zahvalo vsem za njihovo požrtvovalnost.
Posebno se zahvaljuje našim narodnim trgovcem in drugim darovalcem obilih poslanih darov. V dolžnost si šteje posebej zahvaliti se tudi za bratsko pomoč šentjakobskim društvom; »Ciril-Metodovi podružnici«, »čitalnici«, »Iliriji«, »Narodno socijalni mladinski organizaciji« v Trstu in »Godbi NDO.« Na zdar!
Odbor »Sokola pri Sv. Jakobu«. *
Z dvema posebnima vlakoma je
dospel v torek zjutraj v Trst cirkus Charles.
Pod naslovom: Padec z okna, smo pred dnevi pisali o nekem N, Reichstadterju, ki je zaspal v tukajšnji sirotišnici na oknu in padel na vrt. Že v prvem poročilu o nesreči smo povedali, da je bil mladenič težko poškodovan. V pondeljek zvečer je Reichstiidter v bolnišnici umrl.
Sumljivi individuji se klatijo po I rstu zadnje čase. V nedeljo je policija aretirala 11 oseb, ki so nosile prepovedano orožje. Več aretacij se je izvršilo tudi v kavarni »Verdi«, kjer imajo anarhisti svoje zbirališče in omizje. Med temi tiči je bilo tudi nekaj ljudi iz Ancone in iz Romagne, izmed katerih sta dva dobra znanca prekomejnih karabinerjev. S preiskavo se peča državno pravdništvo.
Tržaškemu mestnemu liceju je ministrstvo podelilo pravico javnosti.
Poskus samomora. Življenje si je hotel končati 301etni uradnik R. L. K samomorilnemu kandidatu so poklicali zdravniško postajo, ki ga je pripeljala v bolnišnico. Tam so ga sprejeli v opazovalnico za slaboumne.
Ogenj v krojačnlcl. V pondeljek zjutraj je pričelo goreti v krojačnici A. Bernardisa, ki stanuje v ulici Donata štev. 4. Goreti je pričelo v kuhinji, od koder se je ogenj razširil po celem stanovanju. Lastnik Ber-nardon je bil z doma. Ko so ljudje videli, da se iz Bernardonovega stanovanja kadi, so šli poklicat ognje-gasce, sami pa so med tem časom vlomili v stanovanje. Ko so ognje-gasci prispeli, je bil ogenj že poga-šen. Požar je povzročil 1000 K škode.
Tramvajski tatovi na delu. V nedeljo so tramvajski dolgoprstneži okradli nekega gospoda, ki se je peljal z openskim tramvajem v Trst. Ukradli so mu več važnih listin; gospod jim ponuja za listine denar, pa tatovi se nočejo oglasiti.
Prijateljski krog. Ko se je \ nedeljo ponoči vračal iz gostilne »Pri švabskem vitezu«, ki se nahaja v ulici Scalinata, čevljar I. Mikuš, ga je.nenadoma obstopilo več oseb. Ko se jih je iznebil, je opazil, da so ga olajšali za uro in verižico, vredno 150 kron. Po posrečeni tatvini so »prijatelji« zbežali.
Posledice »more«. V neki gostilni je okusil težke posledice te igre delavec A. Žnidaršič, katerega so soigralci pobili in ga močno poškodovali na glavi.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Zgodba o zlomile* nem bifevniku.
Marija Kočar pelje z vozom mleko iz Studenca v Ljubljano. Zgodaj zjutraj.
»Počasi, dekle, počakaj no!« zasliši Kočarjeva za seboj krepke glasove. Ozre se nazaj in vidi: fantje Rak, Hujan in Erbežnik iz Zgornjega Kašla hitijo za vozom in mahajo z rokami.
Kočarjeva popusti vajeti in konj začne korakati počasneje. Fantje so že pri vozu in se smehljajo.
»Slišiš, dekle, ali smemo sesti na voz, mi tudi gremo proti Ljubljani?« se oglasi eden fantov.
Kočarjeva je tiho in ne zine niti besedice. Noče odreči fantom prošnje, a tudi za voz jo skrbi. Štirideset litrov mleka je na vozu in konj bo težko vlekel.
Ko so fantje videli, da dekle ničesar ne reče. so se skobacali na voz in ga moško zasedli.
»Ti šment ti,« si je mislila punca. »Teh le fantov je pa vendar malo preveč. Saj ne pripelje konj voza v Ljubljano.« Obrnila se je torej k fantom:
»Dragi fantje!« je začela,« mi je prav žal, ampak na vsak način se boste morali skidati z voza, če ne, ne pridem danes z mlekom v Ljubljano. Alo!«
Fantje so se potuhnili, kakor da ne bi ničesar slišali. »Kaj bi človek hodil, ko pa se tako lepo in veselo pelje!« so si mislili in se ozirali po polju. Žito je lepo zorelo in klasje se je klanjalo.
»No, ali bo kaj?« je Kočarjeva opomnilo jezno fante, ki so sedeli na vozu, kakor bi bili prilimani.
»Če se mi ne bomo peljali, pa se tudi ti ne boš!« je zagodrnjal eden izmed fantov. In vsi trije, Rak, Hujan in Erbežnik so začeli kobacati z voza. Erbežnik se je močno zavihtel in voz se je nekoliko nagnil.
Kočarjeva se je prestrašila. »Lej jih, kanajije!« Precej časa so se vozili in sedaj mi hočejo za plačilo prevrniti voz. Pa ne bo šlo!«
Ker je Kočarjeva korajžna punca in ker je videla, da koraka po cesti za vozom tudi neki očanec, je dvignila bičevnik in je zamahnila z njim nad Erbežnikom. Tu je prestregel udarec, namenjen Erbežniku, njegov prijatelj Nace Rak. Zgrabi* je za bičevnik.
Tu pa se je zgodila grozna nesreča, radi katere pripovedujemo to storijo in ki je prišla tudi pred sodišče. Bičevnik se je neatnreč pri tem prestreženein udarcu zlomil in Kočarjeva je fante tožila, češ. da so ji hoteli prevrniti voz z mlekom in da so ji namenoma zlomili njen lepi bičevnik.
Sodišče je Kočarjevo in fante napodilo domov.
Stari med seboj.
Če se stepo mladi fantje, jim navsezadnje še toliko ne zamerimo, Pravimo: »Mlada kri je zavrela in nobena »žavba« na svetu ne pomaga, da se ne bi ob takih trenotkib spoprijele mlade pesti.« Ampak če se začno ravsati in kavsati stan ljudje, že čez šestdeset ali sedemdeset let stari — to je pa že malo več kot prvečT
Matija Oven iz Gaberij je že če?, šestdeset let star, pa se mu še n: umirila kri. Človek bi mislil, da je Oven pri svojih letih pameten očanec, ki kadi pipico, ki prekriža roke na hrbtu in gre na polje, kjer ogleduje, kako zori žito. Pa je ravno nasprotno.
Magdalena Prek iz Gaberij je že čez sedemdeset let stara, pa se j: še ni umirila kri. Človek bi mislil, da je Prekova pri svojih letih pamet-
j'—ii i tun .».ua--«
i nori iiii
»»
priobči Se tudi ta tedeit
mnogo slik o pok. Fran Ferdinandu In njegovi soprogi in pogrebnih svečanostih
iz Sarajeva, Trsta, Dunaja in Artstetfna ter še
mnogo drugih zanimivih slik, n. pr. zaplankan vojvodski prestol na Gospodsvedskem polju itd.
Dobiva se „SiOV. IlUStr. Tednik" po vseh trafikah, knjigarnah in kolodvorih izvod po 22 h.
Vsaka slovenska rodbina bi naj bila naročena na t,Slov. Ilustrovanl Tednik",
ki stane četrtletno le K 2'50, polletno pa K 5 in ki prinaša vsak teden mnogo zanimivih slik in obilo zabavnega in poučnega čtiva, Naročite ti ga takoj 1
na ženica, ki sedi na zapečku in moli z dolgega časa rožni venec, Pa je ravno nasprotno. Bomo precej povedali, zakaj in kako.
Matija Oven je dal svojo hčer sinu Magdalene Prekove in mlada človeka sta se vzela. Takrat je bilo še kako prijateljstvo med starima. Pozneje pa se je to prijateljstvo popolnoma ohladilo in se tekom časa spremenilo celo v sovraštvo. Zakaj? Zato, ker ima Magdalena Prek nenavadno oster jezik in ker Matija Oven ni mož, ki se ne briga za babje čenče.
Tudi mlada ne moreta bogve kako Magdaleno. Mlada P Pekova ne more videti svoje tašče.
Tudi dne 21. junija okrog devete ure zvečer je nastal med taščo in sinaho prepir, ki je bil pri Prekovih skoro vsak dan v navadi. Med prepirom ie pridrvel v hišo stari Matija j Oveji, ki je kratkomalo zgrabil Magdaleno za vrat in ji razodel, pa ne v posebno prijaznem tonu, da mora šc tisti dan »gavzniti«.
Magdalena se je te lepe obljube silno ustrašila in je pobegnila ven. Oven pa za njo. Zunaj je šestdesetletni Matija zgrabil sedemdesetletno Magdaleno za prsa in jo je začel mikastiti. Magdalena se je branila z rokami in nogami, vendar ni nič pomagalo. Matija je bil močnejši in Magdalena je odnesla nekaj znakov, njegove moči na zapestju roke.
Konec se je odigral pred sodiščem, ki je Ovna zaprlo. Tri dni je dobil.
bodo pa z vso energijo branile. Sile se ne bo rabilo, Ie če bi Srbija ne izpolnila v mednarodnih stikih utemeljenih dolžnosti, takrat se bo pa tudi druga sredstva poskusilo. Za sedaj je pa upati, da Srbija vse stori, kar se po mednarodnem pravu od nje lahko zahteva.
ALBANSKE ZADEVE.
Drač, 14. julija. Valono so začeli napadati Epirci. 2 italijanske ladje, ploveta pred Valono v varstvo italijanske kolonije. Del brodovja pred Dračem je dobil povelje, da odr plove pred Valono.
Hali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložili znamko 20 vinarjev. — Pri malih otfssik a; nič popusia In se plačujejo vnaprej; zu-uanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
VJV, V* j*.	_ ...	•-	'	r
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJ SAS E DA NJ OST I X
Iščem nesebičnega sopotnika za
Dunaj. »Učitelj 32« Ljubljana (glavna).
Svetujemo Vani, da kupite modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehke ovratnike, kravate itd. pri Engelbert Skušek v Ljubljani, Dunajska cesta 7, ker je zares najcenejši.
TRAGEDIJA SE JE ZAČELA.
Maribor, 14. julija. (Telefonsko poročilo »Dnevu«.) Danes se je vršila in končala tu obravnava proti četrtošolcu Ant. Kežmanu, obtoženemu razžaljenja člana cesar, hiše in radi odobravanja zločina. Obtožnica na- ! vaja, da je 29. junija zjutraj purš Sandukčič iz III. neadstropja svojega stanovanja vprašal čez ulico nasproti stanujočega Kežmana: Zakaj so po mestu črne zastave. Govoril je hrvatsko, ker je Hrvat, Kežman je povedal. Sandukčič je šel k svojemu oficirju in povedal, da je Kežman čin odobraval. Kežman to zanika in pravi, da ni govoril s puršom druzega kot to,.da mu je suhoparno povedal, kaj se 'je zgodilo.
Kežman je resen mladenič, tih in sam svoj. V družbo ni zahajal, bil lepega vedenja, imel je pa dve napaki: dolge lase, ki mu jih očita orož-ništvo in mesto, da bi v prostem času »svinjko bil«, je čital resne knjige. Toda njegovemu zatrdilu sodišče ni verjelo in ga je obsodilo na dva meseca ječe. — Imel je proti sebi le Izpoved purša Sandukčiča, ki je začel pogovor. (Čudno se nam eno zdi: zakaj je začel Sandukčič pogovor, češ: zakaj so pa črne zastave, ko je vendar sigurno moral vedeti, kaj se je zgodilo. Čemu je potem spraševal?!)
NE ODNEHAJO IN NE ODNEHAJO.
Dunaj, 14. julija. Danes so se zopet širile »indijanarce« o krizi s Srbijo. Toda vse vesti so židovsko smrdljive in neresnične, kar najbolj dokazuje dejstvo, da je šel vojni minister na dopust in da sta oba domobranska ministra dopust že tudi nastopila.
TIZSA NA DUNAJU.
Dunaj, 14. julija. Danes je bil tu Tizsa, ki je konferiral z Berchtoldom. in Burianom. Skupnega ministrskega sveta -ni bilo. Tizsa se ie pri grofu Berchtoldu informiral le radi odgovora, ki ga da jutri v ogrskem parlamentu na novo interpelacijo, ki se tiče mednarodnega vprašanja.
SRBSKI GLAS.
Belgrad, 14. julija. Srbski tiskovni urad dementira vse vesti o demonstracijah v Belgradu in kon-štatuje, da vlada v Belgradu mir.
O CESARJEVEM STALIŠČU.
Dunaj,, 14. julija. »Zeit« prinaša pogovor z merodajno osebnostjo, ki ie bila te dni sprejeta pri cesarju v avdijenci. Cesar zasleduje razvoj dogodkov zadnjih dni in je o vsem dobro poučen. Z velikim nezadovoljstvom se je vladar izrazil o onih, ki so izrabljali pieteto kot masko in priliko za politične kšefte. (Klerikalci, ali slišite!) Ostro obsoja izgrede v Zagrebu in na Dunaju. Je neasprit-nik vseh cestnih manifestacij In ob- j soja tudi ropanje, (v Bosni) ker se s tem uničuje ugled monarhije v tuji- ! ni. Energične odredbe proti tem, ki kršijo mir in red, bodo na vladarjevo željo še poostrene.
Kar se stališča naprani Srbiji tiče, stoji vladar na stališču, da se mora izogniti vsem nepotrebnim provokacijam. Pravice monarhije se
jiiimr
motorno kolo, najnovejši model 3 HP (2 cilindra), skoraj nov, se radi bolezni proda za K 950’—.
Ponudbe pod „F. S. 1914“ na upravništvo tega lista.
Išcc se za takoj
potnik
kateri je privatnih strankah že uveden, za prodajo že dobro upeljanega predmeta in kateri je povsod neobhodno potreben. Tudi dame lahko to zastopstvo prevzamejo.
Ponudbe pod „Pridenw na „Anončno ekspedicijo" Hočevar, Ljubljana.
m ^
A LJUBLJANA NARIJE TERE: Wi Z1JE CESTA 5T.1VN0VI SVET ^ 'NASPROTI KOLIZEJA■ ZAH= F /TEKAJTE PRVI 5L0V.CENIK fv BREZPLAČNO
»Zdravnik želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Sladko vino
za dame zdravniško priporočeno in ntofno vino iz Jušne Dalmacije priporoma
AvEati Streliška ulica a JLtSirfalf) :	štev. 31.
VABILO
na
ki jo prirodi ..Kmetsko izobr. društvo ' vštorjah pri Sežani
dne 19. julija 1914 ob 3. url pop. na vrtu g. K. Mi
s prijaznim sodelovanjem pev. društva ..Ilirija" iz Trsla. Spored:
1. I\ Sattncr: ,Nnša pesem* poje mešani zbor »Kmetskega izobraževalnega društva0 Štorje.
2. F. S. Vilhar: ,.Na vrelu Bosne0 poje moški zbor ..Ilirija0.
‘1 M. Bajuk: »Sem slovenska deklicn0, poje
ženski zbor „Km. izobr. društva0, Štorje.
4. E. Adamič: »Vasovalec**, poje moški zbor „llirija“.
5. J. Žirovnik: „Narodne pesmi** poje moški zbor ..Ilirija".
C. Šajiva prizora:
a) ..Kmet in avtomat". b) ..Telefonska poroka".
Amerikanki irečolov, šaljiva pošta in ples.
Pri veselici in plesu strira godba ..Kraška vila" iz Sežane.
Vstopnina 60 vinarjev. — Sedež 40 vinarjev.
— Plesni komad 20 vinarjev. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Ker je čisti dobiček namenjen v prid Ciril-Metodovi družbi, se uljudno vabi na mnogoštevilno udeležbo.
V slučaju dežja se vrši prireditev 26. jul. 1914.
ODBOR.
, SANAT ORIUM • EMONA]J
ZA-NOTRANJE ■ 1N-KIRURG.ICNE • BOLEZNI, ti •PORODNIŠNICA.	J.
I LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA' 4 Vit
^ef-zdra/nk:PRiMArej ■ DR- FR. DERGANC \1
Iščem
tmr mizarskega pomočnika in utenca.
Imam na prodaj
............=	tri	male	Izložbe	=====
za vsako trgovino po jako nizki ceni, tudi za deželo. Odda se
lepa zračna soba z 1 ali 2 posteljama.
JOSIP ROZE,
mizar, v Rojanu, ulica Ale Cbuer-cie štev. 24 (za cerkvijo).
Zaradi pozne sezije.
Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damsko slamnike kakor tudi različen nakit po globoko utišanih cenah.
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg štev. 31.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
JL & E. Skaberni
Mestni trg* štev# !#•
T7-elifea, IsfbiraJ	Solidna,	postrežba!
Edna posebnost likerja je
Velika mednarodna tekma „Okolu Gradca“ 85 km.
Fran Ogrin na
Gorčevem kolesu
PRVI na cilju!
JU 11 M M
Dobro in poceni KAVO priporoča
M. SPREITZER, skladišče
Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši
v Ljubljani.
Velika zaloga kave v Ljubljani in v Trstu.
Surova kava:
Telefon št. 245.
Telefon št. 245.
st	1.	Santos ....		#		K 2--		St.	13.	Salvador zeleni . .		K 3-	
n	2.	Rio naravna . .		•		n	2-16	rt	14.	» ze'o fina .			3-10
rt	3.	» zelena . .	•	.	•	rt	2-20	rt	15.	„ najfinejža .	.	rt	3-20
rt	4.	» naravna . .	.	•	•	•	2-30	rt	16.	Guatemala ....	•		3 —
rt	5.	Minas ....	.	*	9	rt	2-40	»	17.	n • » • •	•	0	310
rt	6.	Santos Supcrior		.	•	n	260	n	18. Portorika fina . . .		•	0	3-20
rt	7.	_ Primes .	.	«	,	rt	2'70	n	19.	» yt • • •	•	n	3-30
rt	8.	» Perl naravna		•	•	rt	3-—	n	20.	, najfin. Piraldi	•	n	3-60
rt	9.	» » zelen	.	•	•	rt	3-10	rt	21. Ceylon			•	rt	3-30
w	10.	Lave ....	,			rt	2-80	tr	22. Ceylon, zelo fina . .		.	rt	350
•	U.	Prima naravni .	.	•	•	rt	3‘—	rt	23. Ceylon najfin. . .			rt	380
»	12.	Salvador naravni	•	•	•	m	3-20	»	24. Cuba, zelo močna .		•	n	3-60
St. 1. . 2.
K 2-64 * 2-80
Pražena kava:
St. 3. . . K 3-- II Št. 5. . . K 3-40 . 4----  3-20	„	6....3-60
St. 7.
K 3-80
Naročil po pošti od 44/2 kg naprej, ter po železnici v vrečah od 25 kg do 60 kg franko Vaša postaja.
Zamotenje se ne računa.
V skladišču blaga
Malvina VVeisz
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazine“.
o
e
•P"4
>
O
&JD
u
O
‘o*
S
cd
fl
O)
ce
O)
•M
*s?
N
O
1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva.............................K	1‘96
1	komad	namizni prt s 6 servijeti.............................. 1	96
1	komad	namizni prt iz damasta (bel) .........	” l 96
3 komadi brisače, izvrsine...................................... I 96
6 komadov platnenih prtov za steklenino............................196
1 komad klolasto spodnje krilo s svilenim leskom ...	„	196
6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . . » 1'96
12 komadov ženskih in možkih žepnih robcev.......................„	1-96
1 komad moška srajca (bela ali barvasta)  ......................„	1'96
1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . . . » 196
2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja .... „ 1 96 1	komad	ženska	srajca	s	trakom obrobljena	ali vezena . .	» 1 96
1	komad	ženska	srajca	iz	šifona . . •................... .	»196
1	komad	ženske	hlače	iz	šifona z volanom.................... 1 96
1	komad	ženski	reformni	predpasnik iz kretona.................»196
2 komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih.....................1 96
1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah » 196 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ... „ 1 '96
1 komad svilena šerpa ali ruta.................................. 1 96
2 komada platnene blazine s franžami za divan...................„	1 '96
1 komad svilen robec (ruta) prima................................  196
1	komad	moška nočna srajca, prav velika.......................  1	96
1	komad	predpasnik iz listra, prav velik.......................»2	90
1 komad šal......................................................  250
1 komad bluza za izhod............................................»196
12 komadov brisalk za prah......................................  „	T96
Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja.
S
20
3
<D
o>
ČD
s
CD
•n
O
O
ef
O
<
i
Pošilja se tudi po poštnem povzetju, ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Čudovito znižane cene!
Pristni panama Girardi slamniki lister obleke v modnih barvah bele in sive sako za friserje samo letne plašče za dame
poprej K 10'—, 15* ? sedaj K 8'—
* 1	0	q.___ a-_____	c.	_
:
„* 20’—, 24--,	„	”	6*-
Modne obleke za gospode najnovejše.
Novosti v damski konfekciji. Kimono plašči, bluze, eponge kustumi in etamni obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga se mora po možnosti do konca avgusta razprodati, ker rabimo prostor za jesensko in zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni izbiri.
Oglejte si 18 izloibenih oken.
Angleško skladišče oblek
0. IllTit, Liljana, Mesini lig to 5-6. Mi to. E