12
Obrtnija.
V pospeševanje obrtnosti.
(Konec.)
Učni črtež za stavbno mizarstvo je tako-le razdeljen : strokovno risanje (vsakovrstne konstrukcije za okna, vrata stopnice itd.), detajlirano strokovno risanje v naravni velikosti in z ozirom na praktične potrebe; poučevanje v delarnici s porabo strojev in modernega orodja, kalkulacija, knjigovodstvo, tehnologija.
Kakor oddelek za čevljarstvo, tako je tudi oddelek za stavbno mizarstvo bogato opremljen z vsakovrstnim stroji in orodji.
Tečaji trajajo šest do osem tednov in se ponavljajo štirikrat na leto. Obisk omogočujejo znatne štipendije, katere   so  ustanovile   razne občine in druge korporacije.
Mojsterski tečaji služili bodo razen svojemu namenu izobraževati mojstre, tudi še nekemu drugemu, tudi jako
13
važnemu namenu. Najboljši in najsposobnejši  obiskovalci teh tečajev postali bodo potovalni učitelji za dotično ro kodelstvo. Hodili bodo iz kraja v kraj in poučevali  tiste obrtnike,   katerim   denarne  ali druge razmero ne dopu ščajo, da bi obiskovali mojsterske tečaje v liberškem zavodu. S tem dobe mojsterski tečaji daleč sezajoč pomen.
Delokrog rečenega zavoda pa s tem še ni končan. Z njim je namreč združena tehnična posredovalnica, katera ima nalogo, brezplačno posredovati pri nakupu strojev, orodja in pri prevzetju raznih dajatev, sploh v vseh slučajih obrtnikom iti na roko, tako da ne more več postati žrtev sleparskih podjetnikov. Povrh mora vodja liberškega zavoda vsako leto inspicirati tiste stroje, katere sta trgovinsko ministerstvo in trgovinska zbornica liberška dala na porabo malim obrtnikom. S tem se dobi gotovost, da se dotični stroji res namenu primerno rabijo.
Končno ima zavcd tudi nalogo, pripomoči obrtnikom v tistih stvareh, v katerih se dandanes le malokateri iz-mej njih spozna in mera navadno vsak svet drago plačati. Pcnooči jim ima pri raznih opravkih z obrtnimi oblastvi, pri sestavi vlog, pri prošnjah za podelitev koncesije itd. itd., seveda samo takrat, kadar bode to kateri obrtnik sam zahteval.
In vrh vsega tega bo zavod ustanavljal razne kor-poracije v prid obrtnikom, sploh pospeševal in podpiral organizacijo obrtnega stauu. V to svrho je trgovinska zbornica določila 35.000 gld., iz katere svote bodo produktivne zadruge obrtnega značaja dobivale brezobrestna posojila.
Troški za ta zavod so seveda veliki. Za ustanovitev je zbornica iz jubilejskega fonda za pospeševanje obrtnosti v znesku 60.000 gld. dovolila 25.000 gld., letni upravni troški pa bodo znašali 16 000 gld., od katere svote je prevzelo trgovinsko ministerstvo 5000 gld. na leto.
Zavod je preznamenitega pomena in bo brez dvoma prav srečno uplival na razvoj obrtništva. Slovenci tacega zavoda še imamo, pač pa nimamo upanje, da ga dobimo, vsaj dež. zbor kranjski je v tem oziru že storil svoje sklepe.