N>u|mo vojne
bomde
in
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLtf
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 29, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Naciji so v divjem umiku
Vojaki naj sami odločijo, če bodo Hitlerja prijeli ali ubili
London. — Angleški zunanji minister Eden .je povedal v zbornici poslancev, da bi on prav rad prepustil sodbi vojakov, če bodo Hitlerja na mestu ubili, kadar ga dobe v roke, ali pa odpeljali v ujetništvo.
Eden je rekel, da je Hitler brez ugovora eden največjih kriminalcev te vojne in da bo sojen
ter kaznovan po svojem zasluže-nju.
Toda ko je poslanec Thomas vprašal, ako naj angleški vojak, ko bo zagledal Hitlerja, istega na licu mesta ustreli, ali naj ga živega vjame, je rekel zunanji minister: "Kar se tiče mene to prepuščam popolnoma razsoji vojaka."
Povsod, kjer so bombe in granate prizanesle cerkvam in cerkvicam, bodo hiteli verni ljudje v svetišča, kjer bodo pošiljali v nebo tihe prošnje za zmago, za svobodo, za srečno vrnitev sinov, mož in očetov iz vojske.
Pa tudi tam, kjer ni cerkva, kjer so zgradili naši vojaki iz vej in trave in listja skromni simbol svoje vere, bodo praznovali Vstajenje. V tihi molitvi bodo vojaki za par trenutkov pozabili na sovražnika in v njih srcih bo vladalo Vstajenje, ko se bodo spominjali svojih dragih tam daleč za morjem v upanju, da je to zadnja velika noč, ki jo morajo prebiti daleč od varne domače strehe.
Od vsepovsod se bo dvigala k nebu molitev . . . za zmago orožja ... za vero, upanje in ljubezen.
Tudi mi v tej deželi, in mi še posebno, ki nas ni dosegla strahota vojnega razdejanja, bomo darovali svoje srčne zdihe za naše fante, da bi jih božja roka srečno vodila po bojnih poljanah ter jih po slavni zmagi varno pripeljala domov.
FLYNN JE BIL ŽE TRIKRAT PRI PAPEŽU
Vatikan. — Papež Pij XII. je včeraj zopet sprejel Edwar-da Flynna v privatni avdijen-ci. To je že tretjič, da je bil ta osebni Rooseveltov odposlanec pri papežu, odkar je dospel v Rim zadnjo sredo.
Vselej ga je spremljal k tej avdijenci Myron Taylor, ki je Rooseveltov osebni zastopnik v Vatikanu.
-o-—
Sprememba seje
Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ bo imelo svojo sejo v soboto zvečer ob sedmih namesto v' nedeljo, ki je veljkonočna. čilanstvo naj blagovoli to upoštevati.
Razne važne vesti iz prestolnice
ROSI SO SAMO 10 MILJ 00 AVSTRIJSKE MEJE
London, 28. marca. — Tretja ukrajinska armada je predrla na 10 milj do avstrijske meje in je samo 47 milj še od Dunaja potem, ko je prešla reko Rabo, zadnjo naravno oviro iz Madžarske v Avstrijo. Tako je poročal danes Stalin v svojem dnevnem povelju.
Dalje je Stalin naznanil, da je ruska armada okupirala Gdy-nio na Baltiku, ki je bilo zadnje večje poljsko mesto v nemških rokah.
Maršal Tolbukin je pognal svojo armado preko Rabe ter zasedel madžarsko memo Csorna,
54 milj od Dunaja in 35 milj južno od Bratislave. Očividno žene Tolbukin zdaj armado v dve smeri: proti Dunaju in proti Pragi.
Poročila iz Švice javljajo, da je bilo razglašeno na Dunaju obsedno stanje.
Gdynia je štela 113,000 prebivalcev in od zadnje svetovne vojne so Poljaki pristanišče povsem modernizirali. Pristanišče je tekmovalo z bližnjo svobodno lu-ko Danzigom, ki bo tudi vsak čas v ruskih rokah.
Od Gradca v Avstriji so ruske čete oddaljene še 80 milj.
Razne vesli od naših borcev v službi Strica Sama
i
*	Filipini bi radi dobili neodvisnost 4. julija 1946, ali pa še prej. Ameriška vlada bi rada videla, da bi Filipinci počakali toliko časa, da bi dežela po tej vojni prišla prej nekoliko k sebi.
*	Zakladnišjki tajnik naroča svojim uradnikom, naj bodo kolikor mogoče prijazni z ljudmi. Ljudje so že itak nasajeni pri plačevanju davkov in ni treba, da bi jih povrhu šikanirali še davčni uradniki.
-o-
Prevzem trgovine Mr. in Mrs. Frank Verhovtz sta prevzela znano konfekcijsko trgovino od Mr. in Mrs. J. Hribar na 15508 Holmes Ave, želimo jima mnogo uspeha.
pustil iti delat, da si zasluži nekaj centov za osebne potrebe.
Da je to res, je potrdil Peter Formica, ki j« predsednik unije. Povedal je, da unija dovoli že 14 letnim, da pridejo delat v grocerije, ampak morajo pristopiti k uniji. Pristopnina je $4.00, potem pa plačujejo na mesec po $2.00. Izjavil je, da če so stari dovolj za delo, so tudi stari dovolj, da pristopijo v unijo, ki jim garantira začetno plačo 45c na uro, dočim so prej dobivali samo 25c.
Vojni oddelek je obvestil Mrs. Marie Sever, 1609 E. 41. St., da je bil njen mož Pfc. Frank Sever ranjen v noge v bojih po Nemčiji 23. februarja. Frank je star.31 let in se nahaja zdaj v bolnišnici v Angliji. V armado je bil poklican v decembru 1943. Preko morja je bil poslan lanskega avgusta. Njegovi starši, Mr. in Mrs. Josip Sever, živijo na 1537 E. 34. St.
Rt na
Mr. in Mrs. John Zgonc, 20996 Tracey Ave. sta bila obveščena, da je bil njun sin S/Sgt. John F. Zgonc ranjen še'meseca avgusta v Normandiji. Star je 21 let in je služil pri pehoti. Gra-duiral je iz Euclid Central šole ter je bil zaposleh pri Addres-sogarph-Multigraph Co. V armadi je od januarja 1943 in je bil poslan čez morje kmalu zatem. Dobil je odlikovanje višnjevega srca in bronasto zvezdnato medaljo.
esa Rh Ra
Pvt. Albin R. Novak je bil ranjen v bojih po Nemčiji 23. februarja. Tako je bil obveščen njegov oče James Novak, 15315 Holmes Ave. Albin je star 29 let ter je služil pri inženirskem koru. V armado je stopil v aprilu 1$)43 in bil poslan preko morja lanskega januarja. Graduiral je iz Collinwood vijše šole. Ranjen je bil v levo roko. m
Cpl. Joe Andy Svetin, sin po znane družine SVetin iz 20509 Arbor Ave. pošilja iskrene velikonočne pozdrave iz Italije, kjer služi pri zdravniškem koru. Bil je že v Afriki, Siciliji in obiskal je tudi večno mesto Rim. To bo že tretja velika noč, odkar je od doma. Pravi, da je ž njim še /edno vse O. K.
«* M«
Cpl. Frank J- Seme je bil ra-
njen zadnji mesec na Filipinih, tako obvešča vojni oddelek njegovega očeta, Lawrence Semeta, 19601 Cherokee Ave. Frank služi pri zdravniškem koru in je v armadi že od avgusta 1942. Preko morja je bil poslan v juniju 1943. Graduiral je iz Collinwood višje šole ter je bil zaposlen pri H. N. White Co.
Iz raznih naselbin
Springfield, 111. — Cpl. John Lazar, star 20 let. je bil 6. marca ubit v Nemčiji. V armadi je bil dve leti in preko morja od marca 1944. Tukaj zapušča strica, teto in več drugih sorodnikov, v stari domovini, v vasi Vrsnik pri Idriji, pa starše, brata in dve sestri, če so še živi.
Renton, Pa. — Zadnje dni je tukaj umrla Mary Likar, stara 65 let in doma iz vasi Cabrače pri škof j i Loki, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Zapušča dva sinova in hčer. — Dne 23. feb. je po dolgi bolezni umrla Ivana Pivk, stara 62 let in doma iz Borovnice pri Vrhniki, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Zapušča moža, tri sinove (dva v vojni), hčer, šest vnukov in seštro v Chicagu.
Kinney, Minn. — Frank in Mary Giavan, sta bila uradno obveščena, da je bil 7. jan. ubit v Belgiji njun sin Frederick Giavan. Poleg staršev zapušča pet bratov, vsi v armadi — Frank, Albin, John, Ludvik in Louis.
Rauch, Minn. — Iz nemškega ujetništva se je oglasil Pvt. Geroge Janesich, sin družine Joseph Janesich. V pismu, ki ga je pisal 25. jan., pravi, da je zdrav in da dela. Prvotno poročilo s^e je glasilo, da je pogrešan od 2. dec.
Nemci trdijo, da so dosegle čete 3. armade kraje 212 milj od Berlina. Nemci so se začeli umikati iz severnega Porurja v velikem neredu.
PARIZ, 28. marca. — Nemci so danes priznali sami, da so tanki 3. armade dosegli točko v Rajhu, ki je oddaljena samo 213 milj od Berlina. Istočasno so se pa nemške čete v severnem Porurju nenadoma obrnile proti domu v velikem neredu, umikajoč se pritisku zavezniških armad.
Nemška obramba je bila popolnoma strta, ko so štiri zavezniške armade predrle- nemško linijo ter se pomaknile v nekaterih točkah 145 milj daleč v Nemčijo.
Misterijozna 4. oklepna divizija 3. armade se je danes spla-šila. Napredovala ni nič manj kot 27 milj v enem dnevu in sicer direktno proti severu. Približala se je na šest milj Gies-senu, 225 milj južnozapadno od nemške prestolnice. Giessen je okupirala prva armada, ki se je pomaknila že daleč naprej od mesta.
Druga kolona 3. armade je danes okupirala Wiesbaden, vzhod, no od Frankfurta.
Nemško poročilo trdi, da je 4. oklepna divizija vdrla v Ge-muenden, 218 milj od Berlina, nato pa planila naprej do "kraja, 213 milj od Berlina.
Toda natančnih pozicij tretje, prve in angleške druge armade poveljstvo.ne da še v javnost, da se meša sovražnika.
Fakt pa je, da je prodrla prva armada že 120 milj globoko v Nemčijo 225 milj od Berlina.
Danes se je podalo 14,000 Nemcev, ko so drveli ameriški in angleški tanki v notranjost Nemčije. Vdali so se brez odpora. Iz vseh hiš ob cestah vihrajo bele zastave, znamenje, da se tudi civilisti podajajo.
Letalci, ki so se vrnili g bom-badiranja po Westfaliji, poročajo, da se vale nemške čete nazaj proti glavnemu mestu West-falije, Muensterju.
Ameriške 1., 3. in 7. armade imajo zdaj solidno fronto, ki se raztega 80 milj na široko.
Frankfurt je zdaj že večinoma ves v rokah 3. armade. V rokah imajo Amerikanci že nemško radijsko postajo in letališče. Toda mesto so morali jemati blok za blokom. To letališče je največje v Nemčiji. Frankfurt sam je pa večinoma v razvalinah. Kar je še ostalo civilistov od 546,000 prebivalstva, so zahtevali, da se mesto poda Ameri-kancem brez nadaljnega boja. Temu, so se uprli naciji in prišlo je do boja med Nemci samimi.
Deveta ameriška armada je obšla mesto Duisburg ter se podala proti Essenu, kjer so največji nemški arzenali, znane Kruppove tovarne in drugo. Do tam ima armada še 7 milj.
-o-
Župan v Aachenu je bil umorjen
Pariz. — Franz Oppenhof, star 41 let, ki je bil prvi župan, ki ga je postavila zavezniška vojaška oblast v Aachenu, je bil v nedeljo zavratno umorjen. -—o———
Darovi za begunce
V našem uredništvu so izročili darove za slovenske begunce v Rimu: Karolina Boje, 12627 Iowa Ave. je darovala $3.00 in John Per iz 6218 Carl Ave. je daroval tudr $3.00. Prav lepa hvala v imenu slovenskih reve-! žev.
Legislalura v Ohip je porazila postavo za žensko delo
Columbus, O. —. Ohijska senatna zbbrnica je z večino odgla. sovala, da se ponovi postava, ki dovoli, da se ženske zaposli v vojni industriji ne glede na število ur na teden. Toda poslanska zbornica je glasovala proti in tako gre ta postava v soboto iz veljave.
Vsled tega bo od sobote o polnoči naprej v državi Ohio nepo-stavno zaposliti ženske v katerikoli industriji dlje kot 45 ur na teden. To pa ne zadene žensk, ki so zaposlene kot služkinje ali na kmetijah.
Za podaljšanje te vojne postave je glasovalo 83 poslancev, proti pa 36. Za podaljšanje postave je bilo potreba 91 glasov. Proti je glasovalo 33 demokratov in trije republikanci, torej so porazili postavo prav za prav demokratje, ki so iste stranke kot je guverner, ki je toplo priporočal; da se v tem vojnem času postava obnovi. S tem so torej demokratje glasovali proti želji guvernerja, ki je s tem doživel v legislaturi prvi večji poraz.
Govori se, da bodo v pondeljek vzeli stvar zopet v pretres in ponovno glasovali, da se postava podaljša ali obnovi.
;-o--
0PA je zvišal točke svinjskemu mesu
Washington. — Urad za kontrolo cen je zvišal pointe pri ve, čini svinjskega mesa in sicer za eno ali dve točki, kar stopi v veljavo v nedeljo. Administrator Bowles je rekel, da je bilo to potrebno, da se meso bolj enakomerno razdeli med civilno prebivalstvo. Rekel je, da bo v aprilu za 5 odstotkov manj svinjine na razpolago za civilno prebivalstvo kot v marcu.
Več pointov je ukazal OPA tudi za mast, margarin, solatna in olja za kuho. Za govedino ostanejo v veljavi iste točke kot do-zdaj.
-o-
Kupujte vojne bonde!
KESSELRING NI HOTEL VZETI POVELJSTVA
Pariz. — V francoskih krogih se govori, da feldmaršal Kesselring, ki je prej poveljeval nemški armadi v Italiji, ni hotel prevzeti poveljstva nemške bojne sile na zapadni fronti.
Ko je dospel iz Italije se je dva dni posvetoval z generalnim štabom ter prišel do zaključka, da zaveznikov na zapadni fronti ni mogoče ustaviti. Nato je odklonil vrhovno poveljstvo, ki mu ga je ponu-
dil Hitler.
\

^^^^ ^^^ ^^^
OTROCI MORAJO STOPITI V UNIJO, ČE HOČEJO POMAGATI V GROCERIJAH
V Clevelandu mora vsak fant ali dekle, ki hoče po šoli pomagati v groceriji, pristopiti k uniji, sicer ne sme delati. Pojavil se je nek slučaj, ko je 15 letno dekle vprašalo za delo po šoli v /rocerijski trgovini. Rekli so ji, da dobi delo, če je [voljna pristopiti v unijo groce-jrijskih 4tlerkov, ki spada k A. F. of L. Dekle je vprašalo oče-1 ta in ta je ogorčeno rekel, da' tega ne pusti. Po vojni bo že drugače, je rekel razjarjeni oče, ki je ustregel hčerki ter ji
E?V V *
h % k .dji Nelson in
iv>^rJ čudi»o obliko.
KH^ Manjka zadnji |WN leta 1922, ko
KX w^t bojne la-
Rn4ovh ali mogli
ICS Z '80 z*radili
IV vi0. Prvotmh na-j IO 2orw So odrezali k fot^^vljev. Topo-1
Iv^ti uJ80 korali po-,
I N H Porti spred-! *
i>!,NvtCa' kiJ"evres-
|> %jti ,e se ne more J ^^^^^ pravim
Pikico i
I v lCc?Ana Ko-
f t u > Ave. že-
1 H d*aKl boljšega
k * * a|'-ijie , *
I Vnif°Zdovih posebna
iNos;preneha-i°z de-»i ^kir Je namreč, da i žage zaneti
Ki V •
liNiJ011 sv°bode" je
IV^vropo
fcNbui?se pravi>da
|j>ke 71 nanj s kladi. .
IhiHn kav^uka. Kot 1 |%gPoceninnebipre. ,
Večjega razbija. f\i * * *
Iki 8 dmeriške vlade | Hj^nih 285,000 tam brez vsake
'vsKa 18,349.
BmR/I	^ ste
1, "o Sn v
LN'av	graditi zra-
I '»CH 29 l6ta 1943' je
I*'Prej 8'000'000 del°-
ijLSe. n"0 So napravili na-f %njranes neprestano IXtrdil- zaP°slenih, da L 7av° še izboljšajo.
|iebil0PJemikanje domačih IWie vlaH 0 leto v Rusi-
|\ova razdelila 1'000'-
|Se vrnii° koza družinam, Imenih6 k a SVo-ie domove l%obr!, ajih in katerim I 1 fae,se VS° živin0- Vze-. cev>'predno so do-T'a in l k*terih bo živina Jpcev j J'e nadaljnih iHLLf dospela vsa
I i^'J o VseŠa skupaj |dSit; kotoma je bilo i Počival^ krmo, I	'nozdravnike za
lHrje p°treba je bilo l^dow,' da so prignali
I!}'« je, če vesle
P 0^es Gutenberg je imeno-kh tiskarske umetnosti, h C0.®«. da je še leta Kje u kovinaste črke za
Kzas ih vsaka je bila!
riiW' Toda že leta 1409 so
h ie J1JC1. take črke. Dokaz Pio v° tistih črk, ki se na-"eWyorškem muzeju.
kotu* * * m živ£Jotel kdo obiskati vseh
iSakei ki se lajajo v m zverihjaku, v njih |to10,jJ°vini, bi potreboval i^lOf i Poiskati bi moral cležel in potovanje bi |«i b0mmalega $200,000. To-
( VkuZ'Vali raje ogledali
iNer-* * * CH i^vedanja v Zed.
IVa;zam ° sledeče število I>23o<yka babtistovska P it, ^ 5 rimsko katoliška
L^SECTION I
r r
AMERIŠKA DOMOVINA
r t
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland S. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoSti, celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado,- pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt Jeta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cento
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail, $750 per year. U. S. and Canada, $3 50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. D. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered a« second-class matter January 5th. 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No. 72 Thurs, Mar. 29, 1945
Pismo iz Holandije
vati drugega kot da bo skušala uresničiti svoj komunistični program. Ali mislite, da je komunist v Jugoslaviji drugačen kot drugod? In sedanja vlada v Jugoslaviji je po svoji večini komunistična. Tistih par ministrov, ki niso komunisti, bo med 28 ministri pač malo pomenilo. Zato je N. Y. Times upravičeno zapisal: "Naj bi tudi ne bil režim v Jugoslaviji po imenu koemunističen, toda njegovo usodo bo vodil izrazit komunist." Da je vse v Titovih rokah se vidi jasno iz tega, da ni nova vlada podala kljub prejšnemu obljubljanju nobene svoje deklaracije, ampak je kar Tito govoril za vse.
Jugoslovanski narodi so tedaj trenutno izročeni komunističnemu nasilju in izenačevanju. Pa ne pozabimo! Kako hitro je minila Aleksandrova diktatura! Hitler je izenačeval vse in vse vtaknil v uniformo nacistične stranke. Sedaj se mu vse ruši. Tudi Titova diktatura je kot vsaka nenaravna stvar obsojena na smrt. Vsaka sila traja nekaj časa.
-o--
deže in še taki, ki so ga hoteli samo videti in zijala prodajati.
Iz hiše vrvarja Azorja je stopila tudi Tabita. Zibala se je v bokih po taktu pesmi, ki jo je po tihem pela in na glavi je nesla lončeni vrč za vodo. Ko je pristopila k vodnjaku, je zapazila na cesti ono skupino romarjev, pred katere je pravkar stopila neka ženska.
Tabitine oči so zažarele. Naglo je vzela vrč z glave, ga postavila zraven vodnjaka na tla in zaklicala skozi odprta vrata v hišo: "Azor! Azor! Brž pridi, Nazarenec prihaja!"
Azor je koj izpustil iz rok vrv, ki jo je pravkar zvijal, in je pritekel iz hiše.
"Glej, onile je, v tisti sinji halji," je zašepetala Tabita in se naslonila na vodnjakov obro-bek.
"Res," je dejal Azor, "to je on." Že pred nekaj meseci je bil videl Jezusa in ga je spoznal, dasi je romar obračal glavo drugam.
Tabita je videla le, kako so se mu.svetili rdečezlati lasje, ko je šel mimo.
"Ah," je obžalovaje dejala, "tako rada bi bila videla njegovo obličje!"
Azor se je zasmejal. "Saj ga lahko," je rekel in se je sklonil, pobral kupček prediva, ki je ležal pri vodnjaku in preden je mogla preplašena Tabita za-braniti, je vrgel žogico za človekom iz Nazareta.
Azor je dobro pomeril. Žogica je zadela Jezusa v ramo in zaradi tega dotikljaja se je Jezus obrnil in se ozrl nazaj. Toda pogled njegovih blestečih se oči je šel preko Azorja in se ustavil na Tabiti.
Izenačenje v Jugoslaviji -po Hitlerjevem vzorcu
Ko je leta 1933 Hitler prevzel v Nemčiji vso oblast, tedaj je bila prva stvar prilagoditev vsega narodnega življenja nacističnim načelom in organizacijam. Ves svet je odmeval od marširanja hitlerianske mladine in od te prilagoditve. Vse je moralo v uniformo. Gospodarsko in socialno življenje, vzgojne in ekonomske organizacije, vse je zapadlo glajhša.ltungi kot se je to po nemško imenovalo. Mi bi rekli prilagoditev in izenačenje. Vse je postalo kot mravljišče, kjer se je vse gibalo na ukaz mojstra — Hitlerja. Nihče ni smel imeti več svoje misli, nihče ni smel več delati, kar bi sam izbral — vse je bilo dirigirano, vse uniformirano.
Sedaj je Jugoslavija na tem, da bo tam šlo vse po enem kopitu in to komunističnem. Znani Tone Fajfar, velik partizan, ki se radi lepšega imenuje tudi "krščanski" socialist, je razlagal v Londonu, kamor ga je poslal Tito na zborovanje strokovnih organizacij nekako tako-le: "Vse zadruge v Jugoslaviji bodo unificirane in postavljene pod državno kontrolo. Prav tako morajo vsa kulturna društva postati eno in služiti namenom države, seveda komunistične'. Tudi vse strokovne organizacije bodo unificirane.
Tak je torej namen komunistov v Jugoslaviji. Enak poskus je bil napravljen pod diktaturo kralja Aleksandra. Osnovali so posebno državno zadružništvo, kateremu bi se moralo priključiti tudi vse svobodno zadružništvo. Na Slovenskem je prevzel nalogo, da "ujedini" vse zadružništvo in ga spravi pod državno kontrolo tedanji ba« dr. Marušič. Mož je storil, kar je mogel. Naredil je dosti škode, a nazadnje ni uspel. Sedaj sedi v Titovi vladi in ima priložnost nadaljevati, kar je začel pod kraljem Aleksandrom.
Zadružništvo je zraslo iz svobode in se se je držalo vedno načela, da se naj vsakdo pridruži zadrugi samo po svobodni izberi. Ko član zadruge pristopi v zadrugo, se ukloni pravilom, toda pristopi in ukloni se prostovoljno, ker spozna, da je to v njegovo gospodarsko korist. Lani je zadružništvo praznovalo stoletnico Rochdalskih pionirjev, prvih velikih zadružnih delavcev na Angleškem. Iz njih načel je zraslo mogočno angleško zadružništvo, ki je tako dvignilo zavest in moč angleškega delavstva. Raslo pa je vedno le v svobodi in neodvisno od države. Podobno je bilo na Nemškem. Prišel pa je Hitler in med prvimi stvarmi položil roko tudi na svobodno zadružništvo.
• Prišel je v Jugoslaviji Tito in njegov zastopnik že napoveduje, da bo ena prvih stvari prisilno zadružništvo pod državno kontrolo.
In kulturne organizacijo! Kako se je zagnala nanje Aleksandrova diktatura! Vsa mladinska društva, fantovska in dekliška, so bila razpuščena. Samo kraljevski "Sokol" s starešinom Peterčkom je imel pravico voditi, vzgajati in zabavati mladino. Vse naj bi se uklonilo pod sokolsko peto. Poskus se ni obnesel. Mladina je bila brez društev, ni pa hotela pod državno kontrolo. In sedaj bo spet ta državna vzgoja. Fantje bodo morali marširati kot pod Hitlerjem in vpiti "živijo Tito." Ali se bo zdaj obneslo, če se ni pod Aleksandrom? Zanimivo pa je, da se diktature vedno poslužujejo istih sredstev! V Jugoslaviji je še to zanimivo, da sede v komunistični vladi isti, ki so izvrševali kraljevo diktaturo. "G'iha vkup štriha," so rekli naši stari Kranjci.
Ne bo tako hitro pozabljeno, kako je kraljevska diktatura poslala v centralo vseh katoliških Prosvetnih društev komisarja, da katoliško prosveto likvidira. Kdo bo sedaj poslan, da uniči delo desetletij? Titov človek bo imel dvo-mno čast, da nategne slovensko povest in pesem, slovensko knjigo in. igro, slovenski časopis in slovenska kulturna glasila na eno kopito, namreč komunistično.
Isto velja o strokovnih delavskih organizacijah. Tudi te bodo v komunizmu prisilne. Kdor ne bo pri komunistih organiziran, ne bo dobil dela. Te organizacije bodo imele nalogo, da vzgoje prave in trdne komuniste.
To bo v naši stari domovini kultura in svoboda, kot svoboda in kultura mravljišča, kjer vse giblje in dela nezavestno, to bo kultura čebeljnjaka, kjer bo čebela delala za trote komuniste in se posvečala oskrbi matice — diktatorja. Vse bo izenačeno, vse pod komando. In Tito bo poslušal v Belgrade), če ni kdo narobe kihnil in onečastil njegovo komunistično me. Samo tistega ne bo, kar je ravno znak svobodnega človeka in človeške kulture, namreč sv-obode izbere dela, svobode mišljenja, svobode besede in tiska. Izenačenje, ki ga napoveduje Titov odposlanec, pomeni nasilje in smrt prave kulture.
To se obeta Jugoslaviji. To naj si ogledajo tisti, ki vpijejo, da partizanstvo prinaša jugoslovanskim narodom svobodo.
Pa ni bilo pričakovati kaj drugega. Tisti Tito, ki še danes zapira nekomunističnim časnikarjem pot v Jugoslavijo; sam najbolj jasno in glasno spričuje, da noče svobode. Svoje namene zakriva, zato ne mara tujcev, ki bi svetu poročali, kaj se godi v Jugoslaviji. Ko bodo ljudje toliko ustrahovani, da si ne bodo več upali pritožiti, takrat bo lahko prišel tujec in Tito mu bo razkazoval navidez zadovoljne mravlje, ki gredo za svojim delom brez človSške misli. Najprej pajč treba izvesti diktaturo do konca in izpeljati izenačenje, ki ga napoveduje Titov zaupnik Tone Fajfar.
Tudi od komunistične vlade same ne morete pričako-
Naslednje pismo je prejela iz Holandije Mrs. Louis Lozar, hčerka Mr. in Mrs. Louis Roytz iz Grovewood, katere soprog S/Sgt. Louis Lozar, ki se nahaja z deveto ameriško armado v Nemčiji in ko se je mudil v Ho-landiji, se je tam seznanil s taT mošnjimi Slovenci. Tamošnja Slovenka, Mrs. Kaj bič, ga je naprosila, da bi on odposlal to pismo v Ameriko in da bi ga tukaj priobčili v slovenskem časopisu. Pismo se glasi:
"Kot nepoznana oseba Vam želim napisati par vrstic. Z velikim veseljem Vam sporočam, da sta nas 9. februarja 1945 obiskala dva ameriška soldata — sina slovenskih .staršev. To sta bila F. Klopčič in njegov prijatelj Louis Lozar. Oba sta prav lepo po slovensko govorila. Povedala sta nam dosti zanimivega, kako Slovenci žive v Ameriki. • Kakor sta nam povedala, vam ničesar ne manjka. Srečni ste, da ste v Ameriki, kajti tukaj'je sedaj zelo slabo, že štiri leta ne moremo ničesar kupiti, ne obleke ne obuvala, kar smo imeli, smo vse potrgali. Najtežje je pa z otroci, ker obleki vra-stejo."
"Odkar so ameriški soldatje prišli, nam dosti pomagajo v življenski potrebi. Tako smo se najprej pogovorili in dogovorili, da so starši Frank Klopčiča in on doma iz Ljubljane. Mislim, da Vam je znana trgovina Pla-ninšek, torej je Frank ravno v isti hiši gor mstel kot jaz. Jaz sem doma iz špitalice pri Kamniku, sestro imam v Domžalah. V Ljubljani sem bila dostikrat. Moj mož pa je doma iz Vranske vasi pri Celju in se piše Lry: Kajbič; moje prejšnje ime F. j Učakar. Imam tudi sestrično v ( Ameriki, a ne vem v katerem j kraju, piše se Marija Hribar in
ve neumne ženske, ki se daste omrežiti od tega ljudskega sleparja!"
Tabita je molčala, saj*je vedela več ko on. A kako naj bi prepričala Azorja, moškega, ki ne posluša s srcem, ki posluša le s pametjo in je še ponosen na to?
*
"Azor! Azor — za božjo voljo! Ali si kdaj prodal svoje vrvi v Jeruzalemu?"
"Seveda sem jih. Zakaj pa vprašaš "
Tabita je krčevito stiskala svoje, od dela hrapave* roke. "Azor, pravijo, da so Jezusa v Jeruzalemu prijeli in ga zvezali. Strašno! In zdaj pomisli, če so ga zvezali z vrvmi, ki si jih ti naredil in ki sem ti jih jaz pomagala zvijati! Azor!" Kriknila je in vse prestrašene so bile njene oči.
"Kaj pa naju to briga, kar kdo počenja z najinimi vrvmi — " jo je nejevoljno zavrnil Azor. "Nikar se ne brigaj za take stvari! Naj ga primejo! Oni že vedo; zakaj so to storili. Zadnji čas, da so storili konec tem sleparijam!"
Tabita je molčala in sklenila roke. Molila je k svojemu Bogu. Saj drugega ni mogla storiti za Jezusa iz Nazareta, ki ga je zaslutila v duši tedaj ko jo je bil pogledal.
U. S. DAJE DOBRIM GOSPODINJAM BONUS RDEČIH TOČK
Patriotične ameriške gospodinje debijo vsak dan ekstra rdeče točke. ker izvršujejo delo ,k'i zaiajo edine izvršiti za to deželo.
Za one. ki želijo dobiti bonus rdečih točk. je treba napraviti naslednje. Shranite vsako kapljo porabljene kuhinjske masti. Točno jo nesite k svojemu mesarju. Za vsak funt vam bo dal bonus 2 točk . . . tako zelo nujno potrebujejo porabljene maščobe, da izdelujejo zdravila, smodnik, umetni gumi j, milo in na stotine drugih potrebščin na bojnem polju in na domači fronti. Hranite, dokler nI izstreljen zadnji top!
ima strica duhovnika. Iz moje rojstne vasi je tam tudi eden, ki se piše F. Drolc."
"Torej, če kateri naših znancev bere te vrstice, naj sprejme od nas najlepše pozdrave, posebno pa rftužina Klopčič, ker smo vsi iz ene vasi doma. Mi živimo v Holandiji že 15 let. Naj za se. daj zadostuje, bom pa drugič kaj več napisala, ako bom prejela kakšen odgovor od mojih znancev in prijateljev. Pozdravljeni."
Moj naslov je: , \ Rodbina Kjajbič-Učakar, Buskensveg W-21, post Herleheide, Limburg, Holland. -o-
Roža iz Jerihe
(Legenda)
DAN JE dogoreval v temno-rdeči večerni zarji. Škrla-tasto se je razpi'edalo tkivo o-blakov po jabolčnozelenem ne-besu in vonj cvetja iz vrtov je bil že tako močan, da je bilo kar težko dihati.
Bilo j-e ob tisti uri, ko je Jezus šel skozi Jeriho na poti v Jeruzalem, kjer bi naj bilo konec njegove pozemske poti. Z njim je šla Marija in vsi njegovi učenci in še drugi ljudje, moški in ženske, ki so se priključili Učeniku na njegovi poti skozi Galilejo in Samarijo. Ko je Jezus stopal po Jerihi, so pritekli ljudje iz hiš: tisti, ki so ga čakali, da jih blagoslovi in tisti, ki so upali na njegove ču-
Rjavkasto-bleda lica mlade žene so iz sramu nad Azor j e-vim nespodobnim početjem močno zardela in ko je videla, kako jo Nazarenec gleda, je zav-pila v mislih: Jaz nisem, jaz ne!
Saj vem, so se smehljala usta Nazarenca in so se smehljale tudi njegove oči. Potem se je počasi obrnil k neki ženi, ki je prišla k njemu s svojim dojenčkom z druge strani ceste in ga je nagovorila.
Tabita je obstala povešenih rok in je gledala za Jezusom. Nemo vzhičenjfe in občudovanje se je zrcalilo na njenem obrazu, ki tudi potem ni izginilo, ko jo je Azor pogledal, se zagroho-tal in se robato rogal Nazaren-cu.
Ko je stala luna že visoko nad Jeriho in so vse dehteče rože že spale,se je prikradla senca iz Azorjeve hiše in šinila mimo vodnjaka na belo cesto. Sredi ceste je ležala majhna, predi-vasta žogica. Senca je zdrknila do nje, ondi je za hip obstala in spet hušknila neopazno v hišo. A žogice in bilo več na cesti.
*
"Azor, ali si slišal, da je slepi Simeon spregledal? Pravijo, da mu je Jezus položil roko na oči in tedaj je bil spet dan okrog Simeona."
"Le kdo ti je povedal tako traparijo?" jo je Azor jezno vprašal in spletal vrv dalje.
"To ni traparija, Azor! Stari Jakob je bil priča. Le njega vprašaj! Videl je vse na lastne oči."
"Stari Jakob je norec! Niti trohice nima več pameti kakor
"Azor! Azor!"
"Kaj pa je? Kakšna pa si?"
"Azor —križajo ga!"
Azor se je oklenil in jo pogledal. In ko je videl divjo bolečino v Tabitinem obrazu, je kar pobesnel:
"Kaj pa to mene briga?" jo je nahrulil. "Kaj me to briga, te vprašam? Povem ti; žena, zdaj je pa zadosti tega! Tiho sem bil, ko si stala na cesti in zijala za tujim človekom. Nič nisem rekel, ko potem nisi bila za nobeno delo v hiši in si blodila okoli ko v spanju. Zdaj ti pa naravnost povem: Zadosti je te'ga, zaderatr-za zmeraj! Nikar ne zahtevaj, da te bom mogoče še tolažil, če so Nazarenca na križ pribili!"
"Azor, saj ne veš, mogoče je pa le Sin božji?"
"Molči in ne skruni Boga!" je zavpil Azor srdito nanjo.
Tabita je stisnila ramena, oči so ji gorele in se ji povečale. Še je hotela reči: Azor, saj ne razumeš, kaj to pomeni zame, za Jeruzalem, za ves svet! A nič več ni mogla odpreti ust in je po prstih odšla iz delavnice.
zakaj se jokaš? Tabita je zaih-tela in ni ničesar odvrnila. "Vstani!" jo je nahrulil. Težko je vstala. V zapestju in v členkih jo je bolelo, kakor bi se bile vanje zarezale vrvi, tiste vrvi, ki jih je Azor zvijal in ki mu jih je s temi rokami pomagala delati.
"Kaj imaš v rokah?" "Ničesar, Azor, ničesar," je zašepetala in jo predivasto žogico še bolj stisnila s prsti. Saj je vedela: če jo bo Azor zagledal in spoznal, da je to tisto predivo, ki ga je bil zagnal za Nazarencem, jo bo psoval, se je rogal, vzel tisto, kar ji je bilo zdaj tako sveto.
"Kaj se lažeš? Saj vidjm, da imaš nekaj! Kaj imaš Daj sem'!"
"Azor — Azor — saj ni — res ni . . ."
Tedaj pa — kaj je bilo to? Oba sta dvignila glavo, pogledala v okno. Sonce je ugašalo, cesta je bila v strahotni, mrtvaški luči. Prestrašila sta so tako zelo, da sta pozabila na prepir. Tedaj se je začela zemlja tresti, zamolklo grmenje 1 se je valilo po cesti . . .
"Brž, brž, Tabita!" Azor jo je prijel za roko in pobegnil iz hiše.
Zunaj je bila mrtvaška tišina. Noben ptič ni začivkal, ne čebela za,brenčal a, ne sapica zapihljala in nebo je stalo v škrlatastem polmraku naj mrtvo zemljo.
Tabita se je sesedla na obro-bek vodnjaka. Razumela je, kaj oznanja potemnelo nebo, tresoča se zemlja, mrtvaška tišina. Podzavestno je razklenila prste.
In glej — tu ni imela nič več prediva! V rokah je bila čudna, tuja roža. Tako je bila preprosta, da se je zdelo, ko da Bog ni utegnil imeti dosti opravka z njo. Na konicah golih, razcepljenih stebel so bili koničasti popki, ki so se odprli in so se prikazale blesteče se, zlato-rumne zvezde, čim so Tabitine solze kapale nanje.
"Azor," je zašepetala s pridušenim glasom. "Azor, kaj sva storila —, o — bil je vendarle Sin božji ..."
*
AsteHscus pygmaeus pravi botanik mali in sltromni cvetlici, ki še dandanašnji raste posebno v bližini Jerihe. In še dandanes se ji popki razcveto le tedaj, če kane rosa nanjo.
(G. St. Metzler.)
,--o-
Nove določbe zci konvencije Washington. — Delo, katero povzroča nadziranje prošenj za konvencije, je tako naraslo, ker neprestano prihajajo vedno nove prošnje, da je odločil War Committee on Convention, da konvencije in konference ter shodi, ki ne presegajo 50 oseb, ne bodo več potrebovale posebnega dovoljenja. (OWI)
Odmerki za avtomobilske plašče nespremenjeni za mesec marec
Washington: Office of Price Administration naznanja, da bodo dodelitve avtomobilskih pla-ščev za mesec marec nespremenjene, kot v februarju. Urad za kaučuk pri War Production' Boardu je določil, da ie umestno
V Tabitini čumnati je stala stara skrinja, ki je bila nekoč v njej Tabitina bala. Zdaj so bile v njej Tabitine in Azorjeve pražnje obleke, a spodaj, prav na dnu in prav v kotičku je bila majhna žogica iz p»edi-va.
Tabita je pokleknila, segla z roko v skrinjo in vzela predivasto žogico iz nje. Držala jo je v tistih rokah, ki so mogoče nekoč pomagale zvijati vrvi za Nazarenčeve členke — in sklonila je glavo. Mogoče je vprav ob tej uri trpel smrtne muke, a ona, Tabita, ne more ničesar storiti zanj, prav ničesar ne, ničesar! Le tu na tleh je skoraj v omedlevici ždela vsa v grozi in strahu in trepetu. In klečala je in se jokala v roke, ki so držale žogico, ki se je do-teknila Njega in ki jo'je bil Azor zalučal.
"Tabita! Tabita!"
Azor jo je klical. Ni ga slišala. Klečala je in molila in ihtela.
"Tabita!" , ■ Nič.
"Bog vsemogočni — ali je treba svojo lastno ženo prosili, če jo človek potrebuje, da mu pomaga!" je zavpil Azor in prihrumel v sobico.
Tabita je preplašena dvignila zfisolzeni in zmedeni obraz. Njeni prsti so se plaho oprijeli žogice.
"Kaj pa počneš tukaj?, In
dodeliti za marec 1,6 | mboilskih plaščev, vkU j kih za motorcycle. Obe« •
izjavila OPA, da ne W zvišati teh dodelitev pomladi in poletja, ko ' trebe poskočile. (OW.
Zelo mi je impon^ nekega jutra učil v France svoja potoni^ nekaj vjedala, češ- ^ stori, vse prav stori > Te strategične bese« J, ta je fantička tako P3"; kar obstala. Dosti^ trenutku, ko je šlo oce f riteti za biti ali ne ;. posnemal Franceta i« njadi ponujal ta 1 j prežvekovanje. Rece^0j se je vselej obnese!- g da največ radi tega,^ nikdar česa storil, o lahko debatiralo za f»j Ampak takrat, p krožniku razlila vse^ sa, kot hudournik ce *jj povodni i, bi pa sa"1 fl
znil v nos, če bi nauk spraviti do v_ base so bile namr« .j lomijada ali kapu^ Nemci zdaj glede s* ^ Kot sem že rek®^ smel tega javno ^ mene ničesar bolj , srce kot če se mi ^ smeh. Zato sem se bi bile falirane k^ ^ ša rihta na svetu J jih nalašč tako sPely v nekakšnem jih torej dobro z ^ I jemati vso stvar založil prvi nabod'J .,> tegnilo usta telesu me je zaze*5 j„| dva dni in dve « se nalival z i^Zj* Križ božji! Zef'j
ko sam vrisk!
jel za mizo, zam'2^
premagovanjem s^j
rave se mi je P0^^' prvi založaj v Je ^i' Prav čutit sem, ^ < mega hudega sem se tolažil f poskus težak in drugi in tretji z lju in klobasam- ^
Nesem v r'sta;
■ • - usta 1 < mi je pa ze u»
vzkriž, kot P^j&r
dar mu kdo sve .j(),:
že j 5 vodo. Ne
pevedoval ves z"
ki sramoti.Pre sv«?
ki sta sedela & J
kot pribita in
kaj reklo, da »
mojo zadrego- #
re prenesti s^V i
več, pa naj se ^ J)
jc. Tudi me"1 \ sa dovolj, pa 'l8j reče kar hoče. jj
Prijel sem mi in vse skup^ V kjer se mi Je ^ vse skupaj «oD' / pa rekel
tako zvesto se° /I strani: "Umakni lal že imeti obrazu, ker u1^ /jI
ba ponoviti- " ^ol
jaka mi je generala P armadi pot v.,jn',j| sem se prestopj^/l jo lijaku v n* I
"Kaj ne bo* VI
dolžno vpraša"*/^
"Ali ti ne ž^jj ral bratec v dolžnosti.	„ftivj
Jaz sem Pa prijazen obra*; ^ tiral: "Sem "f/j pa nisem- ^^ Jean, pa m' , F if
Ko sem sladko m » s c. je v Francetu, ki f>0 biča val: " JaC ,, q ty
ne operi zelja- p,
la veliko debar j(1
Micke poslu®8 žehto!
1259 Marquette Ave
ŽGANJE - PIVO - VINO in GORKA JEDILA
serviramo pri nas
SE TOPLO PRIPOROČAMO IN ŽELIMO GOSTOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
IpVelTL111 Po«etnikom in prijateljem naj-
T^a Prazn*ke> ki. skoraj sa-	f^ ■plii8e ^svobode za zasužnjene narode,.ter ^
:|0v| nasi fantje kmalu zopet povrnili do-	jg
____
ISj^j.
VELIKONOČNA VOŠČILA CENJEMIM ODJEMALCEM IN x PRIJATELJEM!
t
DOMINIK TWILIGHT
GARDENS ★
chagrin harbor
LAKE SHORE BLVD. ★
v v*
V0SC1
mr. in MRS.
dominik krasoyec
LASTNIKA
Iše Well Dlessec) This
! '' .i ,.
v(/ear a
PORTIS hat
MANHATTAN Shirts.. . Ties SUPERBA lies. ., SPORT JACKETS
EASTER OUTFITS FOR JUNIORS AND YOUTHS
Hncfby Suits B0YS SUITS WITH ONE short
—ONE KNICKER PANTS
TOPCOATS WITH MATCHING ETON CAPS
SUITS WITH ONE PAIR LONGIES
WOOL FELT HATS
STRIPED SPORT SHIRTS	KAYNEE SHIRTS . . .
SPORT JACKETS	TIES . . . SOX
. . Frank Bela j
MEM'S WEAR
6205 St. Clair Ave. Telephone: HE 9072
|lY0N DAIRY i
L L°VENSKA MLEKARNA
I e,	'
'	HEnderson 4892 j
K ANTON ZNIDARšIČ, lastnik	j
•1'	f?«
°	&I
4 VELlKONOČNA VOŠČILA IN	xf (
'I M\Tr\
°G0.PIRH0V ŽELI VSEM	*
pIlST HOLLANDER	f!
^l,	r*
Wt. nskem narodnem domu	66
via-	&"( Ave. Cleveland 3, Ohio B 5
V.	P*
. ,	B 1
lzPolnjuje prošnje za državljanske *.
i,"SHb ,	e s
% . Jti denarne nakaznice (MONEY OR-	W \
' Vavi-	®
, ,Ja notarske posle.	W
' V	sa !
ALELUJO VAM ŽELI
■^OVNIK STUDIO
762 East 185th Street *	'VanKoe 1166
^^a'CF)^ ee^S^ c^iSU cf^H^ cf^iS^ w
1
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
EDWARD L. PUCEL
Councilman 10. varde
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem želi
ACME DRY CLEANING & DYEING CO.
FRANK JUREČIČ PRIDEMO ISKAT IN DOPELJEMO NA DOM 672 East 152nd Street	GLenville 5374
VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
TRGOVINA S POHIŠTVOM
JOHN SUSNIK, lastnik
6104 St. Clair Ave.	EN 3634
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem želita
MR. IN MRS. BARTOL
SLOVENSKA GOSTILNA NAJBOLJŠE PIVO - VINO - ŽGANJE Se priporočamo
689 East 200. St.
EDWARD J. KOVACIC
Councilman 23. varde
ŽELI PRIJATELJEM in ZNANCEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
MULLEC'S CAFE
Vesele velikonočne praznike prijateljem in znancem
želita
MR. m MRS. CHAMPA
lastnika
GLEN PARK CAFE
PIVO - VINO - ŽGANJE
1049 East 185. St.
Haripi čeveljčki
Godec Boštjan je ležal na majhnem, sončnem griču. Zraven sebe v travi je imel gosli in zadovoljno je gledal ven v svet, čigar lep in prijazen kos je bil pred njim. Njive so bile rjasto rjave, med njim so potekali svetlozeleni travniki, kraj njih so stali mogočni gozdovi. Samo cesta, ki se je skozi to svetlobo preudarno plazila zdaj navkreber, zdaj navzdol, je bila prašna, siva in pusta. Zatorej ni Boštjan, ko je stopil iz gozda, krenil nanjo, ki je padala proti mestecu, čigar stolpi in strehe so bili, vidni onkraj griča, marveč je bil zavil v stran na pisane travnike. Tu je trava dehtela in se svetila, čmrlji so brenčali, čebele letale in mali grič je kakor trdnjava molel iz temine gozdov.
Ko je godec nekaj časa dremal, ker ga je sonce tako lepo grelo v hrbet in je tako menil preslepiti tudi lakoto, se je usedel in vzel gosli v roke.
Nekaj časa so se pozibavali najsvečanejši glasovi in akor-l di preko travnikov, njiv in I holmov, dokler se ni začela glasiti lepa cerkvena pesem, ki jo je še nekajkrat ponovil, da bi jo znal gladko igrati. Med-:em je postalo poldne. Ker je Boštjana lakota pekla v že-1 lodcu, na glav; pa sonce, in I ter je vedel, da se v mestu za j iutrišnje žegnanje že danes! obirajo ljudje in si brez clvo-
bene umetnosti in je pri tem ; tudi pograbil priliko, da se je nebeški Kraljici predstavil kot , uboga para in ji razodel vse bridkosti svojega srca, se je , zazdelo, ko da se je vsa kapela zableščala v mili luči in da se , Marija sklanja h godcu. Ker si je njegovo revščino vzela k ] srcu, je Marija, medtem ko se je Boštjan zmeraj niže skla- ■ njal nad svoje sklenjene roke, malo dvignila svojo desno no- i go in jo je nenadoma z nežnim zamahom potisnila na- i prej, tako da je zdrknil zlati čeveljček z noge in je padel : v godčev klobuk, ki je ležal na pručici zraven njega.	<
Ta je l osuplo pogledal navzgor, ko se je tako zlato za- * svetlikalo poleg njega, in je vprav še videl, kako mu je ' Marija prijazno pa malce hudomušno pokimala, in ves iz sebe je obstal sredi molitve in je za hip pozabil .celo usta zapreti. Ko je pa spoznal, da se % je tu očividno zgodil čudež, in je tudi vedel, da je za zdaj re- t šen vseh svojih skrbi, in je koj pomislil na najboljše — da se t bo vendat-le do sitega najedel i — je zašepetal prisrčni "Bog t plačaj." čeveljček je vtaknil j j v žep, vzel gosli pod pazduho!, in klobuk v roke in se je od-j j pravil dalje proti mestu niz-js dol. Nič prav še ni verjel, ali i £ mu ni peklenšček kako zago-'„ del. Zatorej je nato, ko se i ji je malo usedel kraj ceste, da „ bi si oddahnil, vzel čeveljček'i iz žepa, da bi se prepričal, J ^
'Dalje na 4 stran"	£
ma želijo godca, je vendarle stopil na prašno cesto in šel po njej proti mestu.
Kjer zavije s ceste ozka steza proti girču vislic, je stala majhna, odprta kapelica z lesenim kipom Matere božje. Pred njo so molili popotniki in vozniki in tudi ubogim grešnikom, ki so jih tod mimo vodili na vislice, so dovolili, da so zmolili svoj poslednji oče-našek, preden so jih obesili na vislice, ki so kot črn oder kukale izza cvetočih dreves. Ker je bil godec pobožen človek in se mu je tudi zdelo, da ne bo odveč, če pred svojim prihodom v mesto poprosi nebeško Kraljico pomoči, je hotel prav-j kar poklekniti v kapelico, pa se je spomnil, da bi se Mati božja nemara razveselila njegove nove cerkvene pesmi. Zaigral jo je in nato pokleknil na j leseno pručico. žalostno je ! začel tožiti Macloni svoje gor-i je, kako da, čeprav še toliko | igra, vendarle ne zasluži dosti in je zmeraj isti beraček, kar bo tudi svcj živ dan ostal. Ma-lija pa je stala kot lep, preprost lesen kip pri glavi prose-čega in ni imela drugega na j sebi ko preprosto kronico in'| moder plašč vrh raševinaste' obleke. Samo njeni čeveljčki• so bili iz čistega zlata. Te čeveljčke, tako so pravili, je Mariji podaril nekdo, ki je bil že pod. vislicami, pa je po sreč-i nem naključju živ in zdrav! prišel izpod njih.	j j
Ko je Boštjan pobožno mo-; lil za dober uspeh svoje glas--1
z vislicami.
Nato še je ^ pomikal nizdol k da je zdaj krčn^ vrat, videč spre«* na čelu sprevoda'1 godel plesne pesJs vzklikali, vsi_ «9* in celo rabelj, k1' nji, je z obešen^ selo mahal po ta
marijini čeveljčki
kjer je opazil še malo prostorčka. To pa je bila miza, kjer so sedeli občinski očetje, župnik in še nekaj mestnih od-ličnikov. Zato je krčmar, ki je že od daleč zagledal novega gosta, koj v lastni osebi prisopihal k njemu in ga vprašal po njegovih željah. Kakor drugi gostje za mizo, je tudi on malo s strani poškilil na zaprašenega pnišleca, vendar ni pokazal nobene sumnje. Celo roke si je začel meti in se zadovoljno priklanjati, ko je Boštjan naročil kar kopico jedil. Ker'si je pa medtem utegnil pobliže ogledati gosta in se mu njegova obleka ni zazdela v pravem razmerju z naročenimi jedačami, in si je prišlec celo naročil najboljših vin, in je krčmar slednjič tudi sam sebi dolžan, da se ne sme dati naplahtati, je veselo po-
(Nadaljevanje s 3 stran! i ali se ni že spremenil v » kamen ali krastačo, kar se je pri takih čudežih, ki jih je peklenšček naslepomišil, že večkrat zgodilo.
Ker se je pa čeveljček še zmeraj lesketal v soncu in ni bilo nič peklenskega na njem, je godec začel krepko korakati dalje in je vstopil skozi mestna vrata kakor človek, ki ima nekaj pod palcem. Koj na desni ga je zvabila krčma, kjer so se že -ljudje gnetli krog miz, in kjer je tem lepše dehtelo po kuhanih in pečenih jedeh, ko Boštjan že toliko dni ni imel ničesar pametnega v želodcu., Zatorej je poln pričakovanja, z goslimi pod pazduho, mogočno stopal v sredo hrumeče in smejoče se množice, in se je usedel za mizo,
a new and beautiful assortment of Spring Wedding Gowns in Satins, Nets, Sheers. May we advise an early selection. Also a complete line of Communion and Confirmation dresses and Veils irr dainty and exquisite materials.
Cjldina's
fyhobbe»
HEnderson 6800
Topl6 se zahvaljujemo za naklonjenost vsem odjemalcem, društvom, gostilni
organizacijam in posameznikom
Vesele velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem
trgu najboljšega piva
15504-10 Waterloo Road a
23776 Lakeland Boulevard
Euclid, Ohio

kvariti jutrišnje nedelje s ta- t 'kim grdim dejanjem, kot je e i usmrtitev; zatorej so se pod-ivizali, da so brž izrekli obsod- i bo. Zato so gnali Boštjana s proti gričku z vislicami, ko je 1 stalo sonce še precejšen kos i nad hribčki. Komaj dve uri ( sta minili, odkar je bil godec 1 tako zadovoljno romal proti s mestu, zdaj pa je šel po isti i poti nazaj, seveda v sredi med i župnikom in rabljem. Zadaj . za množico se je kakor repek ? motovilil krčmar, ki se je ho-1J tel vsaj s pogledom na novi I prizor oškodovati za izgubi je- * ne goste.
Ko so prišli do kapelice, 1 kjer so ljudje že radovedno, ogledovali boso nogo Madone, medtem, ko se je z druge še s svetlikalo in bleščelo zlato, so veleli godcu, kot je bila nava- t da, naj poklekne in odžebra svoj poslednji očenašek. A ta ' je zaprosil, ali sme pred Marijo zaigrati tisto pobožno pe- • sem, ki jo je bil prej popoldne zaigral. In ker se je sodni- : kom in občinskim očetom zasmililo to mlado življenje, so : rekli, da naj le. Zatorej je ubogi grešnik izstopil iz srede |! med župnikom in rabljem, pri- S klonil se je Mariji in je začel ;
, t VESELA VELIKONOČNA VOŠČILA!
ISKRENA VOŠČILA ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Anton Grdina in Sinovi
Drenilc's Beverage Disk I"
Razvaža naj boljše pivo
Erin Brew — Budweiser — Michelob — Duquesne Bee^ and Ale
i In ko je poslednji akord odplaval preko vrtov, in je rabelj že hotel godca potisniti naprej, je Marija vpričo vseh ljudi dvignila levo nogo, kakor je popoldne storila z desno, in je vrgla drugi zlati čeveljček godcu k nogam. Tako, da so vsi ljudje in župan in župnik in sodniki in mestni očetje popadali na kolena in se ni nihče več spomil grička
tisto svojo lepo novo pesem še enkrat igrati.
Medtem ko so zadoneli že prvi glasovi strun na goslih, so se ljudje v polkrogu zgnetli krog kapelice, kjer je rabelj v rdeči obleki držal goslača za ovratnik. Tedajci, ko so zvoki violine začeli bolj in bolj slovesno naraščati, se je župniku zazdelo, ko da je Mado-na začela gibati z levo nogo.
mežiknil z očesci in vprašal:, "Ali pa bo gospod mogel vse j to tudi plačati?"
Na to vprašane ga je Bošt-j jan prav pomilovalno pogledal, nato pa vzel iz žepa zlati čeveljvek in ga tako naglo pomolil krčmar ju pod nos, da se je ta komaj izognil, da ni dobil sunka v nj>s. Nekaj časa* so on in njegovi gostje bolščali v zlato stvar. Potem pa je župnik prvi in ves iz sebe planil kvišku iu je zavpil: "Marijin čeveljček." Druii pa so začeli kričati: "O, ti satansko seme! Ti peklenska svojat,! Ukradel ga je!"
Takoj so številne roke pograbile godca za ovratnik, in zvlekli so ga, dasi je obupno mahal. z gosli krog sebe, ven iz krčme in naprej skozi ulice in uličice in na mestno sodišče. Vsi drugi gostje pa so, da ne bi ničesar zamudili, stekli za njimi in krčmar seveda ni ostal kot zmagovalec. Zakaj, plačal ni nobeden nič. Ker je bila brez dvoma takoj na vrsti usmrtitev godca, saj so tedaj tatove še obešali, in so ljudje imeli navado, da so se po usmrtitvi'zbirali pri drugem krčmar ju, ki je bil smrtni sovražnik krčmarja pri mestnih vratih, se je krčmar obupno udaril po ustih, češ, zakaj ni molčal!
Boštjana, ki skoraj ni prišel « do sape, so- suvali in pehali do q mestnega sodišča. Nič ni za-leglo, da je venomer zatrjeval, r da Marijinega čeveljčka ni ; ukrade!, ampak da mu ga je ^ ona sama vrgla v klobuk. L ju- ^ dje, ki sicer radi verjamejo v g čudeže, so se mu grohotali, ko t se je zgodil resničen čudež. £ Sodniki so planili nanj kakor J jastrebi, zlasti še, ker je go- ( dec tako drzno tajil vsakršno ^ krivdo. Medtem se je že mno- ( žica ljudi zbirala pri kapeli ^ in že od daleč so veselo vzkli- £ kali: "Res ga je ukradel! Ma- J teri božji manjka desni čevelj- C ček!"	d
Bilo je že pozno popoldne in £ vsi so menili, da takega tatu ne smejo del j' caš pustiti pri j j življenju in tudi ne smejo po-|,f
_______________ i c
For LovgIl) Spring Bride/
Ctnnouncin^
6111 St. Clair Ave.
HAPPY EASTER TO ALL!
Waterloo Dept. Store
<1	.O A	/Ttv	-	15	YT-»\	-1
Trgovina, kjer se dobi po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih pomladanskih oblek za dekleta, žene in otroke za velikonoč. Fino spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čevlje za celo družino.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
wta^MW'M I	j
Slovenskih groceristov in mesaif
v Collinwoodu . - \
% *•
ŽELE ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM V TOPLEM PRIPOROČILU VESELO ALELUJO! , ,
KEitmore 5590
KEflfH
fckaj je bil Komar privezan
(Dogodek z bojišča)
Za nami je prišla vojaška kuhinja, katere smo se najbolj razveselili. že več dni nismo dopili tople hrane. Ko smo se okrepčali z menažo, so nam dali še čaja z rumom, ki se je prav prilegel.
Komar, s katerim sva bila skupaj pri istem oddelku, je bil ves čas med jedjo nekam nemiren. Stalno se je obiral in sumljivo premikal. Zdaj se je popraskal spredaj, zdaj zadaj in zmignil z rameni. Vprašal sem
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU 4»
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
'Pri Grdinovih lahko dobite'
*ON'T CONFUSE
Wmr- bps 1® FLATLUX
WITH
WATER PAINT
Moški za
splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus
Container Corp. of America
12401 Euclid Ave.
(74)
Dekleta
za vse 3 sihte
Inšpekcija .assembly machine itd/
Dobra plača od ure
Odprto tudi pisarniško delo
za strojepiske, comptometer operatorice, splošna pisarniška dela itd.
Eaton Mfg. Co.
E. 65th & Central Vzemite Central Ave. bus ali Quincy ulično karo. (73)
Sprejme se
TOOL MAKERS DIE MAKERS
FLAT
finish Water paint
0-L UX
All VainV
Nova senzacionelna oljnata barva
kl pokrije z enim barvanjem skoro vsako plast v notranjosti
q e stane več kot navadna vodna barva, to pa radi f ♦ g nje ekstra razširjevalne kapacitete. ^ ♦ rj, na*lo posuši in ne pusti bleščobe. a a barva je bila dobro preskušena in se lahko ved-^ , ^ no barva čez njo. ) « e Pusti za seboj nobenega, smradu. i opravljena za rabo, kakor jo kupite.
! CRDINA hardware
I 6l2? St. Clair Ave. ENdicott 9559
i ^llmo vesele velikonočne praznike
3	T70T7HT CI T Z Tin A T
Važno vojno delo zdaj Po vojni zagotovljena prilika Dobra plača od ure Zglasite se
St. Clair Ave. ENdicott 9559
[0 vesele velikonočne praznike vsem skupaj
E. F. Hauserman Co.
5800 Grant Ave. iuznovzhodno od E. 55. St. na
koncu ulične proge __(74)
Dobra služba
Sprejme se takoj moškega za delo na farmi. Dobra plača in stalna služba. Zglasite se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O. (x)
Lepa služba
Sprejme se služkinjo za v Chardon, Ohio, 28 milj iz Cle-velanda; navadna hišna dela. Vsak teden je prosta en dan in pol. Plača je $20 do $25 na teden in dobi vse udobnosti v hiši. Zglasi naj se pri John Poto-karju, Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave., Tel. HE 4629, Cleveland, Ohio. (74)
Moški
za delo na Paper Baler delni čas 7 zveč- do 1 z jut. Stalno delo Dobra plača od ure in bonus
Container Corp. of America
12401 Euclid Ave.
(74)
Les za kurjavo
Nov les iz tovarne, razifih mer. Velik lot $5, ako se pripel j a v okolico 79. ceste in St. Clair. Za dlje je voz $6.00. Pokličite med 8 in 10 zjutraj YE 7050.	72)
MALI OGLASI
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd. IVanhoc 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore
Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in tečno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam
Stanovanje iščejo
Radi bi dobili stanovanje 5 ali 6 sob samo zase, ali apartment, ali pa v dvonadstropni hiši spodaj ali zgorej. V družini so 4 osebe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče FAir-jiiount 6383. (Mtft. 27, 29, 31
FRANK JANŠA
5715 Prosser Ave.	EX 1904
__(74)
Hiše naprodaj
Blizu E. 74. St. hiša za 3 družin^. 4, 4 in 5 sob, 2 furneza, 2 garaži, vse v zelo dobrem stanju; hiša se proda pod ceno hitremu kupcu za $7,000.
Hiša na E. 74. St., 12 sob za 2 družini, hrastov les, t'urnez, lot 40x175,' 2 garaži. Lastnik bo prodal hišo za $7,200 hitremu kupcu.
Za podrobnosti pokličite po 6 uri zvečer HE 6054, 7113 Myron Ave.
GLASBENA MATICA
poda opereto CIGAN BARON 15. aprila v SND
Votopnice pri Mrs, Makovec in pri članih.
(Tuss., Thur., Apr. 12)
O;	448 East 158th Street
IVanhoe 5191
° ^ v. Karpatih kmalu pc lapor VOjne' Po večdnevneir speli nem rnarširanju smo do-co i V preProsto rusinsko vasico fV1110 se ustavili. Odložili viij C:ke v Piramido in napra-
L,, ^esele velikonočne praznike vsem posetnikom, prijateljem in znancem Želi
PRANK YANKOVICH, lastnik
525 Easf: 152nd St.
I u 0vENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA Najboljše vino . . . pivo . . . žganje —Se priporočamo—
Cenjenim pr'jateljem in znancem naznanjamo, da smo prevzeli od Mi', in Mrs. J. Hribar
confectionery trgovino
)
Skrbeli bomo, da vam bomo vedno postregli z najboljšim blagom
Ml In Mrs, Frani ¥@rh©vfi
155C8 Holmec Ave.	LI 9876
Sc priporočamo
VESELO ALELUJO vsem prijateljem in znancem želita
MR. in MRS. AUGUST F, SVETEK
478 East 152nd Street
SLOVENSKA MLEKARNA
ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
*
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
F. j. RACE in SINOVI*
lastniki
| nas vedno postrežemo | ln zbornimi jedili jp bjilb»
1V Niči, .
JU Je na razpolago krasna dvorana za partije, bankete, o'heeti in druge prilike.
Se toplo priporočamo za obisk
f, KUNCK-PERROITI (AFE
4 % b ,
| Vt 156. St.	KE 9809
I
^ ^ Velikonočne praznike vsem skupaj ^——------------------------------
i v v£sele,velikonočne praznike
i j . ..
odiemalcem in rojakom ter se priporp-\	0 2a bodočo naklonjenost in obisk v naši
1 zatesni
in grocerijski trgovini
J3!
Žei^v1^01' tudi za uradne notarske listine v}	"Mir vam bodi" (besede Kristusa)
ksi STEVE F. PIRNAT CO.
W Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
>1
Sprejme se dekle
Dekle se sprejme za poln čas v Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave., HE 6800. (72)
"ITlFoglasi
Zelo ugoden nakup
Proda se hiša na 71. cesti, za 2 ali 3 družine, garaže in fur-nezi.
Na 74. cesti 3 hiše, vsaka za 2 družini, garaže in furnezi.
Naprodaj imam še mnogo drugih hiš v slovenski naselbini, ki so zelo dober kup. Vsa: pojasnila dobite pri
George Kasimic
7510 Lockyear Ave. HE 8056 _03)
Rodney Adams Heating
Service Instaliramo nove furneze na plin in premog.
Fopravimo vse vrste furneze.
Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200." St. " _. (x)
5 ur na dan
Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafeteriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste.
Vprašajte za Mr. Watts
The Colonnade
524 E. Superior (Leader Bldg.) __(73)
ženske
18 d0 40 let Splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus
Container Corp. of America
12401 Euclid Ave.
(74)
Doma in ¥ svetu
povest Spisal Zvoran Zvoranov
Iz teh težkih misli jo je vz-dramil glas stražnika, ki ji je dejal: "Idite s tem možem, on vam pokaže, kje je vaš sin. Želim vam, da bi ga našli živega in da bi ozdravel. Z Bogom, pa nikar ne bodite preveč žalostni!"
Dal ji je roko in Strmčevka se mu je še enkrat iz srca zahvalila za njegovo prijaznost.
Potem jo je peljal vratar bolninice po stopnicah v prvo nadstropje,- tam govoril nekaj s postrežnico, debelo in neprijazno žensko, ki je bila na hodniku, in potem namignil Strmčevki, naj gre ž njo.
Postrežnica jo je vodila dolgo semintja in slednjič odprla vrata v veliko sobo, kjer so bi-
•	zala preplašenega Komarja k bližnjemu drevesu. Ko sta ga
•	opazovala iz šotora, pa sta se tudi sama začela čehljati. Slekla sta' srajco in štela golazen, dokler se nista naveličala. Isto se je godilo tudi četovodji, naredniku, praporščaku in poročniku — vsem po vrsti prav do strogega poveljnika, ki- je našel nadležno živalco celo na svoji bluzi.
Tedaj se je spomnil privezan-ca in poklical četovodjo. "Lasen zi den kerl apinden! Odvežite ga!" mu je ukazal. Prvič, odkar je poveljeval stotniji, je preklical izrečeno kazen.
Dogodbica je izzvala med moštvom obilo.smeha. Komar pa'se je ponašal, da je bil privezan zato, ker je prvi izsledil uši, ki so bile pozneje vojakom na fronti stalne tovarišice.
Soteščan.
-	ga, kaj mu je, pa mi ni ničesar
-	odgovoril.
i Ko so razdelili kruh, slanino ■ in cigarete,, se je tovariš nena-i dno odstranil. Nedaleč za neko . hišo si je slekel srajco ter jo za-, čel pregledovati. "Kaj neki ima?" sem ugibal. "Zakaj si neprestano slini prste in tlači nekaj z nohti? Ali se mu je zmešalo?"
Opazoval pa ga nisem le jaz„ ampak tudi naš frajtar. "Kaj pa dela?" sem se drznil vprašati ga. Celo 'prosim pokorno' sem pozabil dostaviti.
Gospod frajtar ni zapazil mojega pogreška. Njegove misli so bile pri Komarju, katerega je nahrulil: "Zi švajnkerl! Lavs-pup elendiger!" Nemščino je lomil komaj za silo.
"Kaj pa je?" se je vmešal kor-poral ičienčič, ko je začul kričanje.
"Uši ima, der švajnhund!" je pihal razjarjeni frajtar.
"Ferfluhter kerl!" je zmerjal korporal. "Sramota za vso stot-nijo."
čenčič je v svoji službeni gorečnosti poklical četovodjo.
"Zi hund narišer! Troti šlam_ perter!" — Vsi trije so pričeli psovati ubogega vojaka, kakor so vedeli in znali. Psovke, kakršnih je imela vojaška nemščina izredno mnogo, so padale kakor toča.
Komar je stal pred razpalje-no trojico kakor sveča. Srajco si je obesil na roko. Bog ne daj, da bi se bil genil z mezincem.. Še hvaležen jim je bil, da niso pozvali narednika, ki bi ga bil za nameček še osuval s sablo.
"Cum raprot!" je določil četo-vodja. "Marš!" in Komar je stal pred poveljnikom stotnije.
Stotnik je gledal kakor vrag iz vrča. "Zofort anpinden! Takoj ga. privežite!" se je glasilo njegovo povelje.
Frajtar in korporal sta pri ve-!
k le dolge vrste postelj, na ka-a terih so ležali bolniki. Težek i- zrak je bil v tej sobi, močen a duh po raznih zdravilih je pla-i- val po njej, okna so bila na-e pol zagrnjena, tuintam je vz-!- dihoval bolnik v svojih boleli činah.
Ko so se ji navadile oči na
-	polumrak, ki je bil v sobi, je zagledala daleč gori na dru-
-	gem koncu zraven postelje ne-| i koga, ki se ji je zdel znan. Ko' 3 jo je postrežnica pripeljala! f" bližje, ga je spoznala. Bil je
-	Grudnov Tone, ki je bil ravnokar prišel pogledat k bolne-
-	mu prijatelju.
: Ko je prišla do njega, ji je molče dal roko in pokazal na
I	zraven stoječo posteljo, na kateri je ležal France.
Zajokala je na glas, ko je ugledala sinov .Qbraz, ko so se odprle za hip njegove oči in se z mrzličnim, svetlim pogledom srečale z njenimi.
"Francelj, moj Francelj!" je ' zaklicala in se sklonila k njemu, a on je ni slišal, kajti bil je v globoki nezavesti.
Tiho jokaje je sedla na stol zraven postelje.
"Nikar ne jokajte!" jo je začel ^tolažiti Tone. "Zdravniki upajo, da ozdravi. Davi je bila nevarnost velika, a opoldne so dejali, da mu gre na boljše."
žarek, upanja ji je posvetil v srce, ko je slišala te besede. A vendar so ji tekle solze nevzdržno iz oči, pol iz' bridkosti, da je našla sina v tako žalostnem stanju, pol iz veselja, da ga je zopet gledala po tako dolgem času.
Tone ji je začel praviti, kako je bil France ranjen, kako so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki takoj izvlekli kroglo, med tem ko je on naznanil nesrečo v Zapolje.
S sqlznimi očmi ga je poslušala, a razumela je le malo, kajti njene oči in misli so bile pri . sinu, ki je ležal v nezavesti, tako da bi človek mislil, da je mrtev, če bi se včasih ne čul iz nje- 1 govih prs težak vzdih.	11
Strmčevka je presedela vse popoldne pri sinu, ki je bil ves čas v nezavesti in je zdajpazdajj bledel, komaj ga je pustila pol | ure samega in šla s Tonetom okrepčat se.	j <
Na večer so prišli zopet zdra- 1 v-niki pregledat Franceta in de-J jali, da je skoraj gotovo, da sre- ' čno ozdravi, in dovolili materi ostati črez noč pri njem,	1
Tone je potem odšel in obljubil, da pride zopet drugi dan.
Tako je ostala Strmčevka sama pri Francetu.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
i Za javno in privatno vpora-
II	bo smo imeli v Zed. državah 20. januarja 45,782,000 sodov
J gazolina.
0EL0 DOBIJO DELO DOBIJO
F LAT L U XI
FLAT WALL PAINT	I
go N'T. WASTE ELECTRI CITY! HELP SAVE VITAL
CLEVELAND ORCH1
FFRANK BLACK, dir' SEVERANCE DVOR' Četrtek 29. marca » Soboto 31. marca 8 ORKESTRALNI Vstopnice: SeveranceH^
Velikonočne praznike želimo vem našim odjemalcem in prijateljem
Kuharice se
• • •
/
napravijo niso rojene
KO JE BILA MATI majhno dekletce, je bilo treba "rojeno kuharico," da se je vsaka jed prav skuhala.
To ni pa več res. Danes omogočajo električne peči, da vsaka ženska lahko kuha kot izvežbanka. Moderne električne peči, kot ti tisoči, ki jim streže po domovih The Illuminating Company — vzamejo vsako ugibanje iz kuhe.	t .i
ELEKTRIČNA PEČ napravlja kuho tudi lahko. V resnici je toliko zabave kot igrati "hišo" za mater in njeno malo pomočnico pri napravi, pajev, tort in drugih dobrot na električen način.
Hrana je okusnejša in bolj zdrava, če se skuha z elektriko ... je bolj prebavljiva in bolj redšlna. In električna peč tudi prihrani na času, delu, skrbi, živilih in denarju.
čeprav morda zdaj ne morete dobiti električne peči, napravite to za potrebščino št. 1 pri načrtu za dom po vojni.
VEČ KO NAPRAVI ELEKTRIKA za vas, manj stane vsaka edinica. Danes kljub višjim cenam skoro vsemu drugemu, The Illuminating Company dovaja elektriko za rabo v hiši za povprečno najnižjo ceno v zgodovini te družbe.
WEATHER BIRD SHOES FOR BOYS AND GIRLS
KAY SHOE CO.
6204 St. Clair Ave.
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
Velikonočne praznike želimo vem našim odjemalcem in nriiateliem
E. 61sl ST. GARAGE gSgP^
GENERAL REPAIRING	;
1109 East 61st St.	HEnderson 9231
vcgal St. Clair Avenue
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM SKUPAJ
Veselo Alelujo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi
CHAS. COOK
SHEET METAL and HEATING SPECIALISTS Kompletna postrežba za popravila
536 E. 152. St. GLenville 7650*	Res. Liberty 2590
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi
KRAMER'S GRILL
SLOVENSKA GOSTILNA —Se priporočamo—
747 East 185th St.	' IVanhoe 9619
VESELO ALELUJO	!
i
vsem prijateljem in znancem želita	I
i
MR. in MRS. JERRY BOHINC,	(
i
lastnika
NORTHEAST !
SALES and SERVICE (0. 1
g
819 E. 185th Street	KEnmore 5700 i
i
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA
MR. IN MRS. TELICH
17105 Grovewood Ave.
SLOVENSKA GOSTILNA NAJFINEJŠI LIKERJI - VINA - PIVO
Točna postrežba—nizke cene
Vesele velikonočne praznike vsejn prijateljem in znancem želi
CENTURY TIRE SERVICE
15300 Waterloo Road, vogal Calcutta Ave. Telefon: KEnmore 3536
I
Imamo vse potrebščine za vaš avtomobil. Licencirana postaja za pregled tajerjev

SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA, DIREKTORIJ IN VSI ODSEKI ŽELIJO VS&1 SVOJIM DELNIČARJEM, ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
VeseJe in srečne velikonočne praznike
ter se priporoča za nadaljno prijazno naklonjenost
Slovenska Zadružna Zveza
667 East 152nd St.—GL 6316
16201 Waterloo Road	712-14 East 200th St f{
IVanhoe 1248	'	IVanhoe 3562
se že še pomeniva! Zdaj pa to! Kaj se zdaj pride domov?"
Vstanem vnovič, prižgem žveplenko in pogledam na budilko.
"Tri četrti bo na dvanajst! Kaj se pride zdaj domov?"
"Matevž, obljubim ti, nikoli več te ne poj dem iskat."
"Kateri čas pa je za žensko, če je sama, pa hoče biti o pra-
vi uri doma? Kaj je to ob dvanajstih ponoči?"
"Matevž, ostani zunaj, kolikor hočeš, nikoli več ne pridem pote."
"Tak povej zdaj, kod si pa stikala okrog in mi delala sramoto?"
"Bila sem pri Vodopivčevih, kjer pijeta Ivček in Gašparin."
"Pa kje še?"
"Pri Vitezovih, kjer P'H pan in še več drugih-' "Pa kje še?"
"Pri Fortunatku,kjerse (Dalje na 7 strani)
ura!"	f
Vstanem, prižgem žveplenko t in pogledam na budilko, ki je tiktakala na omari.	>
"Veš, koliko je ura?"	c
"Koliko?"
"Ura je enajst proč!"	]
"Odkleni! Kaj poreče kdo, če me tukaj spozna!"	^
"Tisto imam pa govoriti prvi jaz!"
"Kaj imaš govoriti?"	1
"Najprej vprašam, kaj imaš opraviti zunaj, ko gre ura na ; polnoč?"
"Tebe sem šla iskat."	,
"Mene iskkt, ki ležim v postelji? Ho-ho! Dobra je ta. : Pridem zgodaj domov, žene nikjer. Ležem, zadremljem, se zbudim, potipljem, žene nikjer! Obrnem se tretji pot, oči mi 1 padejo spet skupaj, malo drem-ljem, pa se vnovič prebudim.) Potipljem, žene nikjer. Ko gre ura na dvanajsto ponoči, me pa zbudi trkanje na okno."
"Matevž, res, tebe sem šla j iskat."
"Vsaka bi tako rekla! Od kdaj pa že jaz spim! Že deve-krat sem se obrnil!"
"Matevž, če nočeš, da bi te' hodila iskat, pa več ne poj-1 ' dem."	1
"To so vse druge reči. O teh
Lov na moža
Spisal Milan Pngelj i - i
Govore sem in govore tja, pa si potegne gori hlače starina Mačkovšek in izjavi, da poreče tudi on eno. Tista "ena" je lovska, toda ne v pravem po- < menu besede. Pri vinu pa se lahko sliši in slovi takole: Ženska, rečem, je ženska. Njena glava je nekaj posebnega. Sam vem, kako sem stikal okrog, do-der je nisem iztaknil. No, potem sem jo pa imel.
Medenih tednov se naješ kakor meda. Pa se spomniš na Lovrača, ki laže, kakor bi pes tekel, pa na Ivčka in na Kaš-parina, bučo zvito. Prijatelji sede v gostilni, na gorkem so, šede in sede, pa kratkočasno jim je. "Enkrat, za rogatega hudirja, moraš začeti!" sem se jezil. "Kar kreni jo pod smrečico!" Pa sem udaril po ledu. Nerado je počilo, pa je moralo. Ampak včasih se ji je d oni a le stožilo; oblekla se je, pa sem jo ugledal na vratih gostilne. Saj sem jo rad videl, toda tam ne. To so se mi smejali, jaz pa jezen! Grda lastnost je taka ženska lastnost! No, pa smo se le počasi privadili.
Enkrat pa skoči Ivček k meni, loputne me po rami, pa za-šumi: "Ti, tvoja gre!"
Jaz pa nič drugega kakor klobuk na glavo, pa pri stranskih vratih ven. Zavijem čez dvorišče pa po poti za hišami : do tistega svojega okna, ki se zapira odzunaj. Umen gospo-: dar naredi vse tako, da je prav.
Odprem, zlezem notri, tiho pri-i slonim, zaklenem vežo, pa po prstih v izbo. Ena, dva, tri — i pa sem. bil slečen. Prekrižam roki pod glavo, si oddahnem in i gledam v strop. Otroka dihata v postelji ob steni lepo in ena-' komerno, zdrava sta torej, kar me prav veseli. Vse je tiho. Zu-' naj sveti mesec in malo ga sili tudi skozi okno. Iz mraka ® nad vrati gleda tisti veliki petelin, ki sem ga bil podil, spo-8 mladi. NagaČil mi ga je Ceš-i raur, falot, toda to ne spada ' sem. Na petelinovi desni se vrste vodni tiči, vse od malega ' pondirka do racmana in žerjava, ki stoji v kotu na mizici. A ; na levo ruševci: en, dva, trije, štirje. Poturčali smo jih v go-! rah. No, in malo niže rožički srnjajkov. Lepa vrsta, dolga ' vrsta! A na sredi glava jazbeca, belega, črnoprogastega strica.
"Jutri," si mislim, "poj dem malo za srnjakom. Morda ho-'di še tam, kakor je hodil pred mesecem, ko ni bil čas za streljanje. Morda se drži kateri tudi gori nad gobjo jamo kakor predlanskim. Zajcev ni letos posebno, lisice pa so. Tudi jazbeca so videli, takega kakor prašička. Menda ne bo devet križev na poti, če se bo treba sniti z mrho kosmato."
Zunaj se sliši korak poznega vaščana, pa spet utihne. Nekje zapojo in pri naši pesmi, ki je taka kot nobena druga, še , lepše premišljaš svoje stvari.
Takrat potrka na okno. Potrka dvakrat, jaz pa nič. Še ne pogledam proti šipam. Nekaj časa je vse tiho. Potem pride nekdo, zunaj se razvije kratek pomenek, pa spet tiho. Potrka tretjič, četrtič. Jaz nič. Domi-1 slim se samo na to, če je vse dobro zaklenjeno. Mislim, da 'j je. Potrka petič, šestič. Nič.
Sedmič, osmič, devetič, desetič. ' Počasi vstanem in sedem k oknu.
"Kdo pa je?" vprašam.
"Jaz!"
"Jaz, to je vsak!" zagodem. t "Marijana! Ali si nedmen?"
"Marijan je dosti! Katera , Marijana?"
"Odpri, no!" , "Katera Marijana?" sem
vprašal. , "I, no, tvoja žena, ne?"
"A, tak si ti?" , "Jaz!"
"Poglejmo zdaj, koliko je
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
MODIC'S (AFE
6201 St. Clair Ave.
ŽGANJE - PIVO - VINO
Se toplo priporoča za obilen obisk

Dobro sveže Q'/< pivo, fino žganje in pristna vina *
VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZ NIKE ŽELIMO VSEM CENJENIM GOSTOM!

Jadnega srca in v globoki tugi naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je nepričakovane smrii za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče
ANTON MARTiCIČ
GROCERIJA in MESNICA
Pokojni je bil rojen 17. jan. 1892. v Vel. Laščah na Dolenjskem. Preminul je zadet od srčne kapi dne 11. februarja 1945. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, dve hčeri in na evropskem bojišču sina ter tukaj tri brate in v siari domovini dve sestri. Bil je član društva Naprej SNPJ. Pogreb se je vršil 15. leb. iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda na Calyary pokopališče, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji.
V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem onim, ki so položili vence ob krsti blagopokojnega, onim, ki so darovali za svete maše, dali avtomobile na razpolago, kakor iudi onim, ki so prišli pokojnika kropiti, so pri njemu čuli, nas tolažili ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Stotisočera hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času bridkosti in žalosti v družini.
Ljubljeni soprog, dragi in skrben oče. Jutro, dan smrti, poslovil si se zdrav in vesel, odhajajoč na delo, zadnjič od Tvoje ljubljene družine. Kjerkoli so bile Tvoje stopinje si s seboj nosil skrb za nas in "ona dva" sinova, ki jih usoda spremlja na evropskemu bojišču. Globoko v srcu si nosil vročo željo—vrnita se zdrava v naročje očeta, matere in sester. Usoda je določila drugače— ona dva, po katerih si hrepenel—bila sta Ti bogastvo—nista mogla Ti poslednjič zreti v obraz—niti ne pokropjti v slovo. Ostavil si njih in nas žalostne tavati za Tvojimi blagimi spomini—od vsega ostalo nam je le tuga in jad. Ob svežem grobu Ti globoko žalostni kličemo: Spočij se v miru v tišini groba do svidenja nad zvezdami."
ŽALUJOČI OSTALI;
JENNIE DEBELAK, soproga
SGT. ANTHONY in T/SGT. FREDDY S., sinova.
MARY, poročena Turk in RITA, poročena Dobay, hčeri.
Cleveland, Ohio, dne 27. marca, 1945.
Veselo Alel
ujo želimo vsem odjemalcem in prijateljem in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne grocerije in mesnine.!
5919 Prosser Ave
HEnderson 0982 B
r
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
D. LUSIN'S
(SOHIO) SERVICE STATION
6002 St. Clair Avenue
>e toplo priporoča, da ga obiščete, kadar potrebuješ gasolin ali olje za vaš avtomobil
B
GEORGE KOVAČIČ	g
6312 St. Clair Avenue
(v Hrvatskem narodnem domu)	B
r
JUGOSLOVANSKA BRIVNICA	&
želi vesele velikonočne praznike obiskovalcem in '(j prijateljem	gf
Se toplo priporoča	[g
'Rm
Dekleta so prihajala v sobo posamič, skrivnostno in z velikimi očmi.
(Dalip na .8 st.rani) -o-—
Spet Krist bo vstal
Povsod na novo se budi življenje Naravo vso prevzelo je vstajenje. > Iz zemlje mlada že rastlina klije, ' Spet ptica poje sladke melodije: Velika noč!
Drugod nekje črnijo pogorišča, Brez križev sveža so grobišča. Ob možu mož sotji in čaka, Kdaj smrt krvava prikoraka. Velika noč!
Ti pticam ustvaril si napeve, Rastlinam dal si tople dneve. Zaman nam žrtva ni bila
življenje Tvoje, spet pride dan, ko nam srce zapoje:
Velika noč!
__________ __ i
i	J. (. MUCHITZ |
BONDED WINERY f
B
Se toplo priporočam za praznike za fina vina g?
B
ŽELIM VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE W PRAZNIKE!	* g
1081 Addison Road HEnderson 0782 B
W B
PAULINE STAMPFEL
MODNA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA, MOŠKE
Se toplo priporoča
ŽELIM VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
6108 St. Clair Avenue
t
GAY INN
6933 St. Clair Avenue
J. MARN in J. SINTIC. lastnika
Naajiiimilo
in asalwala
\
An	-' I ''
'MjAki
^ HATS 145 & 5'00 HATS .... 4.40 & 6.00
i,s ^omiler
; Pi	Men's Wear
V QirAve. 715 E. 185th Si
> finer ^Weigh Hats/
iSr
« Zhat V"" spend for
^!wakc sure k'3"
Veiehts se ncw MalIjr>-
v	ate Setting rave
SCth~
i5 trVon ,°u Pass by, come in »> C'^ofyourchcicc ,,'^co^ seIc«ion of 2ay
VCt*h *Mall°ry PHalalt,
8iVe VR0 0th" make of »ij fy pr0c you~an exclusive
v!Niih?sthatreaI1y givcs
V	' lability, and
Hos "!n"shaPe" resilience rj'Vn * the dvorite of
r if v '
a Mallory \ Vil l8,htWeieht,youcan
i v^tk- ers in y°ur
[V^SS 1S CxcIusive Mal-'iftsu Slves vow bad-
hats' ' $l0-00 & $15.00
^nyway You Look At It... J4ILORY makes America's
S^njuiutnit
Jm ^_
leži otrok, tudi V?Trezika!»j.e za-^njakovca služ-\ acenjamo v vasi z Ni®.® bo natepla v
Nloi ki vsa vas- In
'	V tv«jih letih
Ska okretna ko ma-
^ terdVignila
ekajoča-Položila na po-kadila okrog 1,5 tla p ,aviliki. da bi ne 'H c,,^0ložila pa je kraj V^^ki Jih je po-.
6 6 stranl)
Še bila " zaroh-6 ^asklepetajo in se
m pravi P°nižno
Cp0tri me pusti> Ma-
\ J'av pretepeš."
H t wdal-pa pojdi
W Z' ,k dekli, če češ za-: eitl kakor ris, ki pije
*li gajy. ..
in vrSel skozi okno lik, :
čttie \nisem rekel ne be-
^iajcih a je hodila ka" S^fdala meje pa
takim leč in °d stra-tte Pr Spoštovanjem„ ka-VDrJe.mu zakonskemu ,Sala ^e ni več no-^•riii grem- Kadar Naj 1 pa naj bo pozno ' krat sem prišel
' Pav
SoJenekaj! To se je
Ivčku, ne pa
Hns sem Pa zato ta-^e slia;
tegnila iz ničk. Oster duh po človeški vodi jo je rezal v nos. Prvi hip je hotela cunje kje zunaj prezračiti, a godrnjavi glas gospodinje jo je opomnil, da je v hramu polno važnejšega dela. Obrisala je ničke s predpasnikom, nato pa je stresla vanje bučnice, ki so se sušile na peči. Dvoje ničke so jih bile že polne. Porinila jih je bila pod posteljo. Ko je pometla s peči poslednjo koščico, je šla s krnico po vodo. Poškropila je z njo koščice, jih pomešala z rokami, ko so se ji pa zdele dovolj vlažne, je potisnila posodo pod klop ob peči in odšla ven.
Toliko dela je imela ta dan, kakor da bi se pripravljali na gostijo. Z gospodinjo sta pekli kvasenice, in ker ni bilo doma ne gospodarja ne hlapca, je morala hoditi še po pijačo v vrh. Jabol-čnico so imeli sicer doma, a za povečerko je treba dati luščar-jem tudi krožico vina, že zato, ker luščijo prvi. Iz šopjaka je prinesla v hišo gostuvanjske mize, jih postavila ob stenah, na- i mestila ob njih dolge klopi; svete podobe, ki so visele na nekaj krajih nižje, pa je snela s sten. Po nerodnosti bi lahko vrgel kak fantin Devico Marijo na tla, ali bi pa polomil steklo na Srcu Jezusovem.
Otrok.se je ves dan drl. Odkar ga je bila vzela iz ničk, se ni pomiril. Kakor da bi mu ležanje v postelji ne prijalo. Očividno se mu je tožilo po uspavajočem guganju, ki si ga je lahko privoščil v ničkah. Vzlic povoju, s katerim so mu zvezali roke in noge, se je toliko premikal, da so se ničke zibale in to je imel po vsejpriliki rad. V postelji pa mu še tako močni zamahi z nogami niso mogli pričarati užitka guganja. Ko se je drl le nekoli-
ko preveč, je prišla v sobo gospodinj a. Poiskala je med mo-j krimi cunjami oglodan cucelj, ga oslinila ter ga potisnila otroku v usta. Vedela je, da je moker in bi ga bilo treba previti, a tak0 maločasa ji je zmerom ostajalo za deco. Sicer pa je bila mnenja, da otroku ne škoduje, ce živi v vlagi. Tudi mlado drevje je lepše uspevalo če mu je gospodar zalival in gnojil. Več jih je že shodilo v njenem hrami^ ki so bili deležni prav takšne nege kakor ta. "čim bolj otroka carkljaš, ga snažiš in umivaš, tem prej ti bo umrl," je povedala včasih ženski, ki se je obrnila nanjo zavoljo kakšnega nasveta. "Takle pamž ti raste ko glista. Poglej kakšno vini-čarko. Zjutraj gre na delo, zvečer se vrne. Otrok je ves dan v gnoju in vodi, pa ti izcimi ko žaba, prej ko nas eden."
Ko se je vrnil gospodar s hlap-
cem in drvarji iz gozdov, so po-večerjali. Delavci pa ta dan niso odšli po večerji domov, kakor druge dni. Obsedeli so za mizo in Trezika je nasula pred nje kup bučnic. Lotili so se jih. Bile so prožne. Lupinje se jim je primerno ovlažilo, a tudi jedrca so jim postala voljna. Niso se trla, marveč so se upogi-bala, da so nohti lahko omeznili z njih lupino.
Ko se je mrak zgostil v noč, so začeli prihajati v hram luš-čarji. Po dva in po trije so pri-finili starejši ljudje. Smehljaje so pozdravljali gospodinjo, in kakšna ženska je stopila k postelji. kjer je prezal mali kričač. Poščegetala ga je pod vratom in zadrdrala: "Bu.c-buc-buc-buc!"
Otroci so se ustavljali v pri-kletu. Režali so se, suvali in šči-pali, in zdaj pa zdaj se je kak šolar iznebil klobuka. Potegnili so mu ga z glave ter mu ga skrili.
VELIKONOČNA VOŠČILA!
Iskrena voščila želimo vsem delničarjem, vložnikom in prijateljem bančnega podjetja!
DIREKTORIJ SLOVENSKE
The North American Banke
Vo R Y
Globoko poirti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorod111' kom, prijateljem in znancem, da je Bogu dopadlo poklicati k sej" in da je umrl naš nadvse ljubljeni, dragi nepozabni soprog dober oče
JOSEPH MARKOVIČ
Blago pokojnik je v Bogu vdan in s sv. zakramenti previs zatisnil svoje trudne oči dne 26. februarja, po dolgi in mučni lezni. Dočakal je častitljivo starost 72 let. Rojen je bil v MarM® vasi, lara Št. Lovrenc na Dolenjskem, in v Ameriki se je naha)a 40 let.
Pogreb se je vršil po opravljenih cerkvenih pogrebnih dih v cerkvi sv. Vida dne 1. marca 1945 in položen k večnem« P0" čitku na Calvary pokopališče.
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahval^® vsem onim, ki so nam stali ob strani in bili v tolažbo in pofli°c dneh naše iuge ob izgubi najdražjega soproga in očeta.	j
Najprvo izrekamo našo globoko zahvalo Rt. Rev. Monsig^ ^ Ponikvarju in duhovščini za opravljene cerkvene pogrebne obre in molitve ob krsti pred pogrebom, ter za spremstvo iz ZakrajŠ^ vega pogrebnega zavoda v cerkev, in za ganljiv govor v cerkv1' Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so s krasnimi venci cV«' okrasili krsto pokojnika, kar je bil dokaz vaše ljubezni in vanja do pokojnika, nam pa v veliko tolažbo. Zahvalo naj spre) mejo:	,	-j
Družina Angela Stermole, E. 162 St.> Mr. Charles Josephine Krašovec, Metropole Cafe, podr. št. 5 SMZ, dru^ Lunder Adamič št. 28 SNPJ, društvo Dosluženci, društvo Ca*1" la Tent št. 1288 T.M., in Employees The Foote-Burt Co.
Dalje bodi izrečena prisrčna zahvala vsem onim, ki so da'0 li za sv. maše. ki se bodo brale za mir in pokoj blage duše nika. Zahvalo izrekamo sledečim:
Mr. Anton Kužnik, Mr. Anton Vidervol, Mr. Frank Mr. John Kosec, Mr. in Mrs. John Milnar, Mary Wolf, Mr. Kastelic, Mr. in Mrs. Medved, Mr. Jos. Baznik, Mr. Martin Mr. Frank Koščak in druž., Mr. in Mrs. Frank Kuhar in druž-Charles Kar linger, Mr. in Mrs. J. Malaga, Mr. John Ježek, Mrs, Smole, Mr. Frank Panko, Mr. Mike Zavašnik, Mr. J-Mr. Frank Wirant, Mr. Joe Russ, Mrs, K. Klassan, Mr. in M^ Cimperman, Mr. in Mrs. Steve Lovrinc, Mr. in Mrs. Stet^° Mrs. Jarm, Mr. in Mrs. S. Duche, Mr. Paul Sever, Mrs. in Mary Repar, Mr. in Mrs. J. Sray, Mr. in Mrs. Rom, Mr. ^ J. Komin, Mr. in Mrs. Frank Kovačič in družini. Mr. Nick K1^ Mrs. Rosie Markovič. Mrs. Terezija Kmet, družini Smole- ® Ave., družini Smole, Stanard Ave.	^
Lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezpl3 ^ v poslugo pri pogrebu, vsem, ki so prišli pokojnika pokrop5*1; je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki so ga sprei*1*11 njegovi zadnji poti na pokopališče.	^
Hvala Mr. John Tavčarju, tajniku društva Carniola 1288 T. M. za tako lep in ganljiv nagrobni govor, kot Nick Klasanu, članu podr. št. 5 SMZ za lep govor ob krsti. ^ Zahvalo izrekamo članstvu društva Carniola Tent y T. M., društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, samostojnega d*uS fj Dosluženci in podr. št. 5 SMZ za krasne vence in udeležb pogrebu.	^
Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakraj8® vsestransko postrežbo in naklonjenost ter lepo urejen pogreb' ^ Bodi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste * ^ času bili nam na uslugo, ter izkazali svojo pomoč in sočutje & a ali drugi način, izrečena topla zahvala. Ako smo slučajno izPU fy kako ime. prosimo, da nam oprostite, ter se vam enako leP° hvaljujemo. Bog vam plačaj!
Prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče! " ^ nam je pri srcu, ker Tebe ni več med nami. Bog Te je Pokll<Le* sebi, in moral si se ločiti od nas. Odšel si k Stvarniku, da Ptel ^ od Njegovih rok plačilo za Tvoja dobra dela in trpljenje o® $ svetu. Končana je Tvoja trn jeva pot in Tvojih muk je k on®cv' jji počij se v zasluženemu počitku. Počivaj v miru, blaga d^jj, y uživaj večno veselje. Spomin na Tvoje zlato srce bomo naših srcih dokler se zopet ne snidemo s Teboj nad višavam!
ŽALUJOČI OSTALI: .	«
.i r
Anna Markovič. soproga; Victor sin; Anna P*0p ter več drugih sorodnikov tukaj in v stari do*110
Cleveland, Ohio, dne 28. marca 1945.	Jk
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter
se vam priporočamo za naklonjenost
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ^SOPROGE IN MATERE
Rose Jaklich
ki jc za vedno zatisnila svoje oči dne 29 marca 1944
.Eno leto je že minilo, kar zapustila solzno si dolino, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt.
Počivaj mirno, soproga in mati, storila vse najboljše si za nas. Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
JOSEPH JAKLICH, soprog, FRANK in JOSEPH, sinova, ROSE LEVSTEK in ANNA ZUPANČIČ, hčere
Cleveland, Ohio, 29. marca 1945.
Se toplo priporoča za nakup vsakovrstne mesnine
; (6 4506 Superior Ave.	HEnderson 8638
ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM U VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!	m
MMMImI HEnderson 4926
ŽELIM VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
ENdicott 4362
Ako želite za praznike razno sveže meso in grocerijo se oglasite pri nas
SE PRIPOROČAM IN ŽELIM VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Vesele velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem
LEO ZUPANČIČ
GROCERIJA
1140 E. 67. St., vogal Bliss Ave. HEnderson 0336 —Točna postrežba . . . zmerne cene—
KARL'S FOOD MARKET
KARL SPRETNAK, lastnik GROCERIJA in MESNICA 2 209 Norwood Road	ENdicott 8262
Polna zaloga grocerije, zelenjave in fine vrste meso
Ve ele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem. Se toplo priporočamo.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
A. BROFMAN
DEPARTMENT STORE DRY GOODS, LADIES and GENTS FURNISHINGS 6806 St. Clair Ave.
KUNSTEL'S (ME
6616 St. Clair Ave.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM GOSTOM IN PRIJATELJEM
MRS. RUDY BUKOVEC
MESNICA
ROSEDALE DAIRY
JAMES J. MACEROL lastnik
SLOVENSKA MLEKARNA
1083 E. 68th St.
FRANK VIDMAR
GROCERIJA in MESNIC,
1038 E. 74th St.
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Rose Koščak
ki jo je Boj? poklical k sebi dne 29. marca 1939
Bog odvzel nam soprogo in mater, west let poteklo je od tedaj, pri mi Te nismo pozabili, v srcih živi blag spomin.
Toda v sredini našega srca Tvoj spomin živi ljubeč, počivaj v miru, blaga duša, in'večna luč Ti sveti naj.
Žalujoči ostali:
FRANK KOŠČAK, soprog, in otroci
Cleveland, Ohio, 29. marca 1945.
NORWOOD SHOE REPAIRING
6414 St. Clair Ave.
2 ELI
/SEM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE SE TOPLO PRIPOROČA
NAZNANILO IN ZAHVALA
1872 -1945
*
Hvaletinca za uho in pričel se je pretep. Harmonika je utihnila, po luči'je nekdo udaril s stolom, ženske so se med vikom in kri-J kom poskrile v štibelc, otroci so popihali ven, po sobi pa je div-j jala bitka, dokler ni prišel gospodar z lučjo. V roki je držal puško, hlapec pa je stal kraj njega z ročico.
Fantje so se umirili. Pod klopmi so si iskali suknje in klo., buke, nato so se pa razšli. Ple-j sa je bilo konec, pravi obračun j med fanti pa se je pričel zunaj., L. Koprivec.
-o-
V Zedinjenih državah je krog 400,000 restavracij.
| VELIKA NOČ V PRIMORJU
i* ' - i
j Drugim spekli so kolače
i« pirhov dali in potice
j dobra in skrbeča mati. . .
i* Nam pa nimajo kaj dati
J mačeha kot — trdo lice
*	in preteče korobače.
\ Druge z blagoslovom blaži j miroljubna oljčna veja,
spred oltarja hiše svete. . . i nas pa psovejo klevete, i muči nevsahljiva žena i po besedi, ki tolaži. . .
*	Drugim srečnim, aleluja
') s kora v novi več vstajenje
*	vernikom bodreč oznanja. . . 5 Nam pa se o zemlji sanja
i kjer v pvetoče nje življenje l grize se — golazen tuja. . . .	Mirko Kragelj.
i	-o—
OB LUŠČENJU BUČNIC
*	(Nadaljevanje s 7 strani)
j Fantje so se vsuli v hram na-
*	enkrat. Prezirljivo s0 jih gleda-} la dekleta. Bili so domači. Niso
*	bili bogve kako možati, pa so se i jih domača dekleta otepala. Ne-
*	gotovo so obstali za kakšno mi-J nuto pri vratih, od koder so opa-
*	zOvali luščarje, nato so se pa
j spravili za mizo. Nekateri so sej
*	zrinili med dekleta, tisti, ki so; j bili plašljivi pa so se vsedli sku-
*	pa j.
j Za mizo pri peči so sedeli sta-
*	rejši možje, povečini gospodarji, i Košenjak je bil med njimi. Go-
*	vorili so o gospodarstvu, o voli-S tvah in o slabi letini, pa tudi o " tem, kako gre kmetu iz leta v ) leto slabše. Ko pa je prišel v so-
*	bo s skupino fantov Lepšečjak, ) godec, ki igra harmoniko, je
4	okrog miz pritajeno završalo. ) Dekleta so se suvala s komolci
*	ter kazala nanj z vzgibi glave.
5	Nasmehnili so se tudi resni gos-
*	podarji. "Se pravi, da bo nocoj ) tu sila," je zinil proti Košenja-
ku sosed. "Koder se prikaže tali le," pokazal je Lepšečjaka, "tam
delajo janke veter." 5 "Ničesar ne vem," se je izmo-
*	taval Košenjak. "To je Julikina ) stvar."	v
*	ičfez čas so bi}e zasedene vse ) mize. Koščice so se lomile pra-
*	sketaje, lupin je je padalo na tla S šumotaje, na mizah pa so se nabirali kupi jedrc. Trezika jih je
) od časa do časa pobrala ter stre-
*	sla na peč. Ničke so se polago-) ma praznile, in ko je' vzela pr-
*	vo krnico iz zadnjih, so zapeli ) pred hramom-Ilvaletinci. V so-
*	bi je nastalo čudno vzdušje. De-) kelta so se razvnela, ostali luš-
čarji pa niso kazali za Hvaletin-S ce bogsigavedi kašne naklon j e-
*	nosti. Dolevka jabolčnice, ki je ) potovala za mizami, je navdušenje pri dekletih še stopnjevala
> in tudi one so zapele.. Fantje so jim pomagaii in glasov od zunaj 1 ni bilo več čuti. Pevci so se zrinili skozi vrata. V sobi je.za-^ vladala za hipec tišina, nato so
pa zapeli skupno. ( ^ Po povečerki so fantje po sobi naglo pospravili. Mize so zlo-j ^ žili v uto, luščinje pa so vrgli v priklet. Lepšečjak je privlekel \ od nekod harmoniko, se usedel na okensko polico v sprednji ste-'t ni ter raztegnil meh. Sprva je samo preizkušal glasove., "Se ti, je napela?" ga je vprašal nekdo, j ' Odkimal je in urezal poskočen | ceprli. Mladina se je zavrtela, ' tla so zaječala.
( Starejše žene so se odhaja je ustavljale pri vratih. Niso se ( mogle odreči pogledu na plešoče, j Otroci so sedeli okrog peči. Vča- j ( sih je udarec širokih plesalkinih: jank vrgel katerega s klopi.! i Lepšečjak je pritiskal in priti-' skal, zmerom hitreje, zmerom . glasneje. Okovani podplati so strgali po podu, plesalci so so-pli; suknje so frfotale okrog fan-' tov, janke plesalk pa so vihrale po zraku, da je petrolejka pod stropom plašno utripala.
Domači fantje so gledali Hva-letince postrani. Med njimi si-' cer ni prišlo do hudih besed, a' oboji so vedeli, da je ozračje napeto. Med plesom, ko je Lepše-1 čjak divje udarjal neko poiko, je! plesalec iz Hvaletinc sunil s ko- ■ C molcem žmočevega Žepa tako,' da sta se zveznila s plesalko po | tleh. Ta se je dvignil ter treščil |
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNINt* DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
section ii
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 29, 1945
Pravda Velikega petka
Ali je bil Jezus zakonito obsojen na smrt? O tem razpravlja dr. W. Bauer:
O tem pravnem slučaju manjka vsaka uradna listina. Še sporočilo v evangelijih ne soglaša povsem in pripisuje krivdo zdaj bolj Rimljanom, zdaj bolj Judom, kakor se pač obrača predvsem na Jude ali pa na pogane. Vedno pa ostane dejstvo prenaglene hitrice, s katero se je pravda pognala do konca.
Farizeji Nazarenca — kar je umljivo — niso mogli več prenašati. Še pravkar je bil v priliki o usmiljenem Samari-tancu ožigosal brezsrčnost židovske hierarhije in brezobzirno svaril ljudstvo pred duhovnimi voditelji ki jih je primerjal s pobeljenimi grobovi, v katerih se širita smrt in gniloba. To je bilo vseeno preveč! Toda napoti je bil velikonočni praznik. Jezus je imel v Jeruzalemu veliko pristašev, in kakšno stališče bi zavzela romarska množica, ki se je zgrinjala v Jeruzalem, je bilo vprašanje— prizori ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem so vzbujali pomisleke. Izgredi ljudskih množic pa bi utegnili postati farizejem in mestu samemu nevarni. Kajti kakor poroča zgodovinar Jožef, so se zdeli judovski prazniki Rimljanom itak že sumljivi, ker je bila z njimi zvezana nevarnost, da se "podžgo narodne strasti." Zaradi vseh teh okoliščin so hoteli farizeji Jezusov proces odložiti čez praz-znike. Po odhodu romarjev bi bilo laže, da se lotijo Jezusa in ga primejo; po praznikih bo sploh popustila napetost duhov, vtisi o Jezusu se bodo oslabili in porazgubili v vsakdanjih skrbeh. Tedaj pa je iznenada prišla Judežova ponudba. Nikoli več ne ob tako lepe priložnosti, da se I brez javnega zgledovanja pola-ste obsovraženega Jezusa. Odločili so se za hitro ravnanje.
Še ponoči se izvrši aretacija. Zvezanega Jezusa nemudoma odvedejo v palačo velikega duhovna. Še pred petelinovim petjem se sestane sodni dvor. Predsednik: višji duhovnik Kajfež; .prisedniki: pismouki. Saj je bila duhovniška oblast v starožidovski teokratičr\i državi v taisti roki, to je v roki tega sinedrija ali velikega sveta. Tožba se je glasila na bogoklet-stvo, ki ga je bilo v zmislu Mojz. 3. 24, 16 kaznovati s smrtjo.
Razsodbe pa ni bilo mogoče brez nadaljnega izvršiti. Sicer so biLi pametni osvajalci tudi tukaj pustili domačinom njihovo lastno pravo in so pridržali prokuratorju (cesarskemu namestniku) le to, da je razsodbo potrdil. Zato so spravili Ju-
dje stvar že v ranem jutru nemudoma pred rimskega sodnika. Pri tcjm so obtožbo zvito izpremenili. Kako naj bi bil Rimljan Pilat razsojal o "bo-gokletstvu" ? Jezus ni bil raz-žalil kako rimsko božanstvo in bi bil torej brez nadaljnega oproščen. Zato so farizeji krivdo nezakonito prevalili na politično poprišče: tožili so Jezusa zaradi veleizdaje: "Spoznali smo, da hujska naše ljudstvo in prepoveduje, da bi cesarju plačevalo davke (Luk. 12, 2.). Kakor še nedavno ob navalu na tempelj, je povzroči! nemire in imenuje se "Kralj Judov." Tako je stal pred Pilatom narodni kolovodja, ki ga je bilo treba obsoditi zaradi veleizdaje v zvezi razžaljenjem veličanstva. P red preiskava rimskega prokuratorja v tej smeri je dognala čisto nedolžno stvar. "Kralj Judov" je izjavil; "Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ce bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se bili moji služabniki borili, da ne b,i bil predan v roke farizejev. Tako pa moje kraljestvo ni od tega sveta!" (Jan. 18. 36.). Torej : verski sanjač, nenevaren idealist. Pilat je spregledal židovske spletke. Tedaj je bilo mogoče samo eno: da Jezusa izpusti na svobodo.
Toda judovski fanatiki so u-tegnili postati nevarni. Rimljan je iskal izhoda. Izročil je stvar tetrarhu v Galileji, Herodu Antipi, ki se je ravno tedaj mudil v Jeruzalemu. Toda tudi ta ni našel nobene krivde, kamoli vzrok za smrtno kazen. O'btoSenca odvedejo nazaj k Pilatu. Ta je ugotovil: "Privedli ste mi tega moža kot pod-pihovalca ljudstva. Jaz pa tega moža ne spoznam v nobeni točki vaše obtožbe za krivega. Tudi Herod ne! Napotil sem vas bil k njemu; in glej, nič ni dokazanega, zaradi česar naj, bi bil zaslužil smrt. Dal ga bom torej bičati in ga nato izpustil." (Luk. 23, 14.-16.) Farizeji so igro izgubili. Tvegati morajo zadnje sredstvo: "Če tega človeka ne obsodiš — nisi cesarjev prijatelji!" Zdaj so bile Pilatu zvezane roke.
Že enkrat so se bili v Rimu pritožili čezenj, sicer le zaradi posega v njihove običaje — cesar jim je dal prav. Zdaj pa se glasi obtožba na veleizdajo; cesar Tiberij ne more odpustiti niti senc takega zolčina. Nobenega izhoda ni, tudi ne tega, da bi obtoženca sicer obsodil, nato ga pa — za kar je imel Pilat kot pokrajinski namestnik oblast — kot nenevarnega sanjača pomilostil. Tudi zadnji poizkus se ponesreči: da bi Jezusa zamenjal za Barabo in ga nato osvobodil. Pilat je bil v (Daljo na 2 strani*
avlina •	—
^tioj6 stala v kamri Sl(ja , .ln si ^se nabirala 84 Je w Jih spletla v kito.
h C1!'113 V mi8li' ki
Noč« lePe in čudovite Sku<l £omlad zunaj v sa-
kot K'6 Je tako t0Pl0 k, 1 ga Bog nalašč za Nji poslovil, čebljanje 6 božalo uho. V lju-Sf^nosti so si na-r o v?h na drevju, njih Ne it) cm zvestobi so' se
f% d»utripaIe v čistem v Pavli Vu kot skriti "e-
LHdn duši- PrišI°
Sot^Zkošje' ki ga L>m J se nikdar ni ta-\S in ®r?em Pričakovala. Not Tellkonočni prazni-
fcHtaiu noči .l'e Pre" Kta! Ra vse t«. W
rh v.'.
P' J jeb»a težko ob-U. ** jerbas, pleče, L V ui^' kolač' hrenove
Id r Je ' • ' •
\% 4 bil dobre volje kot
IS m- ten<ia £a J'e sr"
l' VlZlrek- Ves teden
t!Satf°,(lar' da«es -ie
£ e'U;°blla besedo. Ona treba.
da bi le
Le. », 2 '3olno nogo.
iNci'j .
Je skomignila z
Iti Je
fSk.^ kot da za hip
in %a zdaj Še P°mislil K .etitnaKPr,av za Prav ne I J1 kuj . no nogo. Lah-
lilHo^htarja.
|j( V„a ka nesla. Zdra-dovo,i"ie
llS> t 0reharica ok-1 ft'V skrinje, v ka-1 IN eVrte' ki so bili v
IV* sPet V letu- "Ne
|k.l» ftio.v Posegla nazaj
Ki^iIzvlekla prt z
K* skl'injo odvez-IKvrata Proti kamri. t \ £ ln 2 očmi ob-S1 Je spletala
In ji
I« i V •"°4£Uka ftesla, če ne
Pin 4ko v
K obraz ji je
i « žii^kpi Besede so
t\° 'S kot bi
rn y ji . 11 Čez obraz.
rt?'Nl°Vesile in še do C;v>ku?' Na-i bi žegen |VN. ' Le kaj jim
I-'1 rt •
fle ni . v
, ' da ne mo-IMN ^Čllr)
prese-
utajenje
Pozdravljen, dan veseli, od davna pričakovani! Kristus je od mrtvih vstal v zdravje človeški rani.
Trem Marijam angel je rekel: Ni ga tu! Vstal je od mrtvih, zmagal gluhe zidove grobu!
Pribit je bil na križu, ležal tri dni v gomili, vstal je, da vse prenovi v pomlajajoči sili.
Ne bo več glad moril nas! Gospod, naj naše trpljenje' odreši Tvoje sveto iz mrtvega groba Vstajenje!
Mam
vojn©
SONDE
ln
IIlAMKE


Žegnani kolači
^ ^likonočne praznike želi naša Ivrdka ^ svojim prijateljem in klijentom
i
Se priporočamo
sadni sušilnici, kjer bo krenila na pot mimo Rekarjeve domačije in Smolarjeve in Dragar-jeve proti kapelici tam na križpotju ob koncu vasi. Iz vseh hiš bodo gledali za belimi postavami, ki se bodo pomikale proti kapelici; opazovali njihove kretnje, obleke. Tajni šepet se bo dvigal med fanti, ki bodo napenjali oči za belimi golobicami in tešili želj-nost svojih oči . . .
Iz Rakarjeve hiše so pritekli otroci, za njimi je oče prinesel v rokah žegen, potjej je stopala mati in nazadnje je pridrobila še Francka. Tudi pri Dragarjevih in Gorjanovih je oživelo pred hišo.
Janez je ostal v špevtu in (Dalje na 2 strani)
s škem jutru. Bel predpasnik jo , je še posebej napravljal pri-' vlačno. Zdaj je bila srečna,
presrečna . . . , Mati je odprla vrata in ob-l stala na pragu.
"Si gotova? Treba bo iti." I Stopila je bliže k njej in ji
-	začela ogledovati obleko. Na
-	vsako malenkost je mislila. J Pregledala je ivso njeno zuna-
-	njost. Lepa mora biti, kar je i najbolj moči.
1 Pavlina je videla, kako je 1 objemalo skrbne materine oči.
-	Stala je z resnim obrazom kot 1 otrok pri birmi. Zdaj pa zdaj
se je pogledala po životu, po 3 novih šolnih, obč.utek sreče ji i je prešinjal vse ude. Le ne-
-	kaj minut še in že bo stopala
-	po mehki stezi proti Strnadovi
krat, nosila drva iz drvarnice in celo k teti v Spodnjo Drago, ki je bila uro daleč hoda, si je upala.
Ko je prišla velika sobota, se je Pavlina čutila zdravo in močno kot prej.
V hiši na mizi je že čakal žegen. Jakec in Lojze sta sedela za mizo in z dlanmi upr-, timi v brado zijala. Oče je , stal sredi 'hiše s prižgano pipo v ustih in spuščal počasi pa pobožno oblaček dima pod i strop, Janez je sedel zunaj za [ hišo na češnjevi špevti in ča-. kal, kdaj se prva prikaže z
žegnom na vasi . . . i V svetlobarvnem krilu, ki je . izdajal oblike života, je bila , Pavlina zares mikavna in ljub-■ika kot biserna rosa v majni-
nečenim obrazom je zastavila to vprašanje, da ni mati nič več spraševala.
"Le tako sem vprašala," je samo še pristavila in se umaknila v hišo.
Pavlina se ni mogla takoj znebiti tesnega občutka, ki jo je prevzel ob materinih besedah. Prej smehljajoče jamice v licih so izginile, njeno nedolžno hrepenenje je bilo skaljeno. Res, priznati si je morala, da še čuti bolečino v nogi. Toda zmogla bo, ker mora. čutila je dovolj moči v sebi. Zdaj še posebno. Le dobre pol ure še in že bo stopila na pot z žegnom na glavi. Prvič. Tako bo že pravo dekle.
Druga leta je Tončka imela to čast. štiri leta zapovrstjo. Lani, tri tedne po beli nedelji pa se je poročila. Zdaj je Pavlina kar z gotovostjo računala, da prihodnjič ponese žegen ona.
Komaj si je dodobra osvojila to misel, se ji je pripetila nesreča. Takrat je šlo že na zimo, ko so drva napravljali v hosti. Oče in Janez sta podirala drevesa, jih prežagovala in klestila. Pavlina je vlačila in spravljala veje na kup. Pri zadnji bukvi, ki se je pri podiranju obesila v rogovilo druge bukve, je sama prijela sekiro in klestila veje, medtem ko sta onadva spodsekavala in spodžagovala rogovilasto bukev, da bi oboje padlo na tla. Sam Bog vedi, kaj je takrat mislila, ko je tako nerodno mahnila po veji, da ji je sekira spodletela kot bi trenil in ji priletela v kost pod kolenom. Zakričala je na ves glas in se sesedla na tla. Saj ni bilo globoko, toda bolelo jo je, da se ji je meglilo pred očmi.
Ves mesec ni mogla stopiti na nogo. Skelelo jo je, kot bi ji kdo strupa nakapal v rano. Bili so strašni dnevi. Prej tako lepe misli in koprnenja so ji izginile kot sneg v soncu. Veliko noči je preihtela v postelji pod odejo, morala je dati duška svoji žalosti in bolečini. Zdaj je' vedela, da bo Rozalka nosila žegen, ona bo prevzela, kar je po vsej pravi-vi pripadalo njej. štela je dneve, kdaj bo smela prvič stopiti v tisto vršto pisanih oblek, ki jih je sama tolikokrat opazovala in se jim čudila.
Na cvetno nedeljo je bila že popolnoma trdna v nogah. Nesla je že škaf krme prašičem, hodila okrog hiše kot drugi--
Ust. 1908
Haftners Insurance Agency
6106 SI. Clair Ave. J. HAFFNER...A. HAFFNER
JTOi \C JvK v'JW^v	VTJWN	CVI?P\	OOSffiL. CC^SL. CC^oLv Cf^cL Ofr\S)L rv^Jft.	r^-x.18	A,—v ......— wh . _ „*
SPEH GROCERIJA
1100 East 63rd Street
Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike
Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi cvetlice v Qj	posodah po nizki ceni
3 JAMES A. SLAPNIK, JR.
§1 MEMBER OF T. D. S.
rt
• $ 6620 St. Clair Ave.	HEnderson 8824
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam
se-3
b
r b r
b
r
b
w
b Jp
b
r
b
w
b W
b
r
b b b
r
b
r
b
r
b
95	Vesele velikonočne praznike ^ želim vsem odjemalcem
1	CLOVER DAIRY
jj	SLVENSKA MLEKARNA
^	From Approved Dairies
fy.	JOSEPH MEGLICH, lastnik jfii
0!	1003 East 64th St.	ENdicott 4228
PRAVDA VELIKEGA PETKA
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
961 Addison Road
FINA OHIJSKA VINA NA GALONE STANDARD 6% PIVO V ZABOJIH IN DRUGE
Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem
OLD HOMESTEAD TAVERN
1196 Norwood Road
MR. in MRS. FRANK SUHADOLNIK
Se toplo priporočamo še za nadaljni obisk
Postrežem boste vedno s finim žganjem, pivom in vinom ter okusnim prigrizkom
(Nadaljevanje s 1 strani)
precepu. Tedaj je ravnal po rimski državni modrosti: Čemu tvegati nemire^ in se obso-vražiti v Rimu, ko je treba žrtvovati samo majhnega moža! Sam izreči razsodbe nad Nedolžnim sicer Pilat slej ko prej noče: "Kaj naj storim s tem človekom, ki ga imenujete kralja Judov?" Judje izrečejo sodbo. V tem smislu se sestavi tudi napis na križu: najprej hebrejsko, potem grško, nazadnje latinsko. Jn prepričan o Jezusovi nedolžnosti, si Rimljan umije roke.
Tako se je še isti dan, 15 do 16 ur po nezakoniti aretaciji, brez predpisanega temeljitega zaslišanja in brez branitelja, izvršila razsodba: največji ju-
stični umor vseh časov. *
-o--
ŽEGNANI KOLAČI
<r«a<l!UJevanJe s 1 tirarl)
se ozrl okrog, glej, po dolini je prihajal gospod župnik.
"Gospod župnik gredo, brž, brž ..."
Oče je že čakal, da ponese Pavlini žegen iz hiše. Zdajci se je sklonil, objel jerbas z obema rokama, ga pritisnil k prsim in dvignil. Procesija domačih se je pomikala ven. Janez je odpiral vrata. Vsem se je brala resnoba z obrazov.
Zunaj je sijalo sonce mehko in toplo. Sončni sij se je pozibaval v zraku kakor veliko jezero luči. Tišina je vladala vsenaokrog, še pasjega laježa ni bilo čuti nikjer. Edino ščinkavci in vrabci so se preletavali po vejah in iskali ljubezni.
Pavlina je pred hišo povesila svitek na glavo, oče je dvignil jerbas.
"Da bi Bog obilno blagoslovil!"
Počasi ga je položil na glavo, kot bi se bal, da bo izgubil oporo. Pa ni. Pavlina je trdilo stala, le kri v licih ji je lahno vzvalovila.
Od vseh hiš so se pomikali jerbasi, široki beli predpasniki in brhka dekleta. Obrazi so jim cveteli in rdeli, telesa so se zibala, mladost, zdravje in rast je napolnjevala čisti pomladanski zrak. To je bil pogled ; prava paša za oči. Obrazi so sijali po oknih in pasli radovednost po vasi. Vsak je hotel preužiti, kar največ je mogel. Zdaj si lahko pogledal celo za Gorjanovo Julčko, za tistim parkeljcem nagajivim, ki se tako lepo razvija in se ob nedeljah tako umika fantom spred oči .
Pavlina se je čutila strašno utrujeno, ko je prišla' do kapelice. Ko bi bilo še pol toliko pota, ki ne zmogla več. Komaj je zdržala. Bolečina v nogi ji je kljuvala, kakor bi jo kdo zbadal z žarečim priostre-nim ogljem. V strahu je stiskala zobe, da se ne bi izdala. Ni mislila, da bo tako hudo.
Rekarjeva, Gorjanova, Dra-garjeva, Martinčkova, Streško-va so že bile tam. Vsem so'žarele oči in so jim rdeli obrazi, ko so se ozirale po vasi. Vsaka zase je najbolj vedela, kdo jo posebno opazuje. Pa nobena ni drugi tega izdala. Le dražile so se in se poredno hihitale, te zvite lisičke.
Ko se je Pavlina ustavila pred njimi, so se vse obrnile k njej. Nasmejala se jim je, čeprav bi najraje zavpila od bolečin. Gorjanova Julčka je brž priskočila in ji pomagala jemati jerbas z glave.
."Kajne, Pavlina, za pol leta ga boste imeli zadosti, ko je tolikšen . . ."
"Velik ni, težak pa," se je po sili nasmejala in hotela biti pogumna. Za vse na svetu si ni upala pokazati, kako jo v nogi boli. Začetek je dobro prestala, da bi le še nazaj mogla. Sedla je ria klop poleg žegna, roke so ji obležale v naročju. Težak in globok vzdih
se ji je izvil iz prsi. Rana pod kolenom se ji je tako razbole-la, da ji je silila megla na oči.
Grandetova Hanca in Pin-tarjeva Metka so prišle zadnje. Pavlina se jima je morala umakniti s klopi ker drugje ni bilo prostora. Vstopila se je poleg svojega jerbasa, stoječ le na desni nogi, z levo se je opirala. Skoraj tako jo je bolelo kot takrat, ko se je vsekala v kosti. Le svet in občutki so bili zdaj čisto drugačni. Ni se zmenila za poglede in obraze okrog sebe, zdaj je imela le eno misel, ki se ji je vrtela v glavi: kako bo prinesla žegen domov.
Dekleta okrog nje so potihnile. Pavlina je dvignila glavo in ugledala župnika, ki je obstal pred njo.
"Bog z vami, dekleta." mu, je dobrodušno zazvenel glas. j Prijazen smehljaj se mu je zi-; bal na ustnicah. "Ampak da-j nes pa danes, od sile ste zav- j ber. človek vas mora biti ve- i sel . . ."
"Saj smo luštne pa mlade, zakaj bi zavber ne bile," je popadel besedo Boštjanov Tomaž, ki je prav tedaj prišan-tal s cekarjem v roki do njih. Tomaž je bil starec, ki je živel v zaplankani bajti pod gozdom in se ubijal z zaplato zemlje, ki jo je dobil po materi, o ka-
teri so pravili, da je bila ciganka. Vsi v vasi so ga 1'adi imeli in poznan je bil daleč ^ naokrog. Za veliko noč si { sam spekel kruh in ga prinesel „ požegnat. Žegnan kruh in do-1 £ ber nasvet nikoli človeku ne ^ škodujeta, je večkrat dopove doval ljudem. Brez Boga ni sreče doma. Zato Pa poslušaj, | 95 kar ti bo Tomaž natvezel, pa1^ boš gotovo v nebesa zlezel.
"Glej pa, glej Tomaža, kako ima razigrano srce," se mu je namuzal župnik. "Gotovo si napekel veliko potic . . ."
"O tisto pa/ tisto, kot mlinska kolesa velikih."
In že je zvlekel hlebec črnega kruha iz cekarja in si ga potaknil pod nos. "Hehe, že dolgo nisem spekel takega .. . Le požegnajte ga brž, da mi ne bo škodoval . . ."
Župnik je medtem že oblekel korok in si nataknil štolo. Dekleta so stala vsaka pri svojem žegnu in radovedno zrle župniku v obraz.
Pavlina je upirala oči v črno liso na zidu kapelice. V njeni duši ni bilo več razigranosti in veselosti, ki jo je še pravkar čutila. Nekje v-da- ^ ljavi je bilo vse to. Umaknila!^ se ji je pred mislijo, kako bo prinesla žegen domov. Želela j 7 je, da bi vzdržala vsaj, dokler j bodo hitele od kapelice. Da 'i
(Dalip na S pt.rnnt>
LOUIS CIMPERMAN
GROCERIJA in MESNICA
1115 Norwood Road
ENdicott 0566
Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM VSEM ODJEMALCEM IN ZNANCEM
m
"fashion ^ltct>
ali/ s TGSMon
6521 St. Clair Avenue
POSEBNOSTI ZA velikonoč
Ravnokar smo prejeli specielno .za velikonoč novo zalogo oblek, vseh barv in lepo piskni'h. Vse drugo, ki se zraven prilega. Najnovejši okraski za vašo velikonočno obleko.
Lepa zaloga bluz za vašo velikonočno obleko.
Odprto vsak večer do velike noči od 9 zjutraj do 9 zvečer
GIROZAN in SABETTI, lastnici
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM SKUPAJ
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELITA ČEVLJARJA
»
JOHN HACE----6210 Bonna Ave.
in
FRANK L0N6AR - 6630 St. (lair Ave.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽEU
louis seme's cafe
GOOD BEER - WINE - LIQUORS 6507 St. Clair Avenue	ENd'colt '
charles r06el in sin
6526 St. Clair Avenue
KROJACNICA in ČISTILNICA OBLEK Želiva vesele velikonočne praznike vsem
MAKOVEC (ANDY SHOPPE
6415 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu
Vesele velikonočne praznike želimo odjemalcem in prijateljem
VESELO ALELUJO VAM ŽELl
pauline'S tavern
James in Pauline Zupančič, lastnika 1245 E. 55. St.
IZVRSTNO 6% PIVO — VINO IN PRlGplZ' Odprto vsak dan
. lazar's cafe
8104 St. Clair Ave.
G'A PIVO IN RAZLIČNA VINA PRODAJAMO TUDI VEN
Vesele velikonočne praznike želiva obiskovalcem in prijateljem
ANTON in ALICE LAZAR, lastnik3
0! M 9i M 01 M-0! M 0! M
9> &
95 M 9i M 9)
anion ogrinc
MESNICA
jI I
6414 St. Clair Ave.
Želi vsem skupaj zadovoljne velikonočne I'' __.___________
kekic grill
LIQUOR - BEER - WINE 6622 St. Cldir Ave.
Želimo vesele velikonočne praznike vsem obiskovalcem. Se toplo priporočan1 '
n*1
PETER KEKIC, lastnik.
Vesele velikonočne praznike želi odje"i; prijateljem
anton stanich
GROCERY 1225 Norwood lid.
,	Se toplo priporoča
anton primc
GROCERIJA
985 Addison Rd.
Želi vsem skupaj vesele velikonočne P
jim okorn
SLOVENSKI KROJAČ
o
čistilnica ženskega in moške?3 6906 St. Clair Ave.
iff
Želi vsem skupaj vesele velikonočne P
se toplo priporoča. _ ffi

i Emery in Louise Krizmaii
i LIQUOR
0.
očne P^
groznejši vrtinec.' Belina oči je izstopila in obvisela pod gostimi temnimi obrvmi kot bela steklena krogla s črnim madežem v sredi.
Pavlini se je zdelo, da je morala biti že mimo prvih hiš. Ni se zmenila zanje, stopala je po peščeni poti, ne da bi zasukala oči v levo ali desno, zdaj se ni mogla ustaviti.
Ko je razločneje zableščala pred njo svetla lisa, Dragar-jeva hiša, jo je nenadno zgrabilo v nogah, zvezalo vse ude, v dušečih temnih kolobarjih, ki so se z neznansko silo sukali pred njo, je izgubila poslednjo svetlobo pred seboj, zmanjkalo ji je tal pod nogami, žegen ji je omahnil z glave, telebnil na tla, zavehala je, se opotekla in zgrudila . . .
Le počasi se je osveščala v Dragarjevi hiši, ko so ji močili obraz. Bleda, izmučena je ležala na postelji. Dragarica je stala kraj nje, mali Tinček, dekla Polona in ob vzglavju Tone, tisti Tone, kateremu se je vedno izmikala ... Ko ga je! zagledala, ji je bilo nerod-
ŽEGNANI KOLAČI
(Nadaljevanje z 2 strani)
bi prišla vsaj do Rekarjeve hiše, tam bo počivala. Morda ji pride kdo naproti. Skrb in strah sta ji prepletali dušo.
"Gospod Jezus . . . blagoslovi ta kruh, kakor si blagoslovil pet hlebov v puščavi."
Koma.j je ujela nekaj besed, ki jih je molil župnik. Preveč je bila zatopljena vase. Ko so pokleknile druge, je pokleknila še ona. Pekoče jo je za-skelelo, ko se ji je život prevesil na levo nogo. Kar zdrsnila je na tla. Od bolečine se ji je zalesketala solza v očeh.
"... na vekov veke . . . Amen."
čutila je kapljice žegnane vode, ki so ji kanile na roko, ko je župnik kropil in blagoslavljal. S silo je zatirala bridkost, ki ji je vstajala v duši. Klečala je na kolenih z upognjeno glavo in sklenjenimi rokami. Za hip je zaprla oči in zdelo se ji je ,da kleči kot obsojenka pred božjim sodnikom. Saj ni verjela, da bo tako hudo.
župnik je končal. Gorjanova Julčka je že skočila kvišku, zgrabila žegen in ga zavihtela na glavo. Neznansko hitro ji je šlo od rok. Z naglimi koraki je stopila na pot, prva, s hudomušnim nasmehom na ustih.
"Ta kljukec GorjanOv se bo letos pa res prvi vpregel v zakonski jarem . . ." se je hehe-tal Tomaž in z levim očesom pomežiknil župniku.
Pavalina se je oprla na stol in se dvignila. Morda bo le šlo. Prva slabost je rahlo popustila. Kako|r da mora še minuto počivati in zbirati moči, je stala nepremično in gledala druge, ki so imele žegne že na glavah in hitele domov.
"Kaj stojiš in gledaš," .jo je stresnil za roko Tomaž. "Daj, da še tebi pomagam . . ."
Prijel je žegen in ji ga dvignil na glavo. Pavlini se je zdelo, da seda nanjo oblak, ki jo bo zdrobil pod seboj. Mrzlo jo je spreletelo v noge, ki so trepetale pod životom. Z negotovostjo se je pognala naprej, ne vedoč, če ji že pri naslednjem trendtku* ne zmanjka tal pod nogami. Opotekla se je na pot. Dolga vrsta žeg-nanih kolačev se je vila pred njo. Kot obupen krik iz daljave ji je bela črta lebdela pred očmi. Ni čutila pogledov iz vasi, ki so jo gledali kot zadnjo v vrsti, vedela je le, da se mora vsak čas zgoditi nekaj, česar se je bala. Napela je vse moči, da bi pregnala silno bolečino, ki jo je žgala in kljuvala v nogi.
Iz rane v nogi so se porajale bolečine kot studenec iz gore in napajale ude in ves život z bolestnim občutkom. In bolečine so rasle, se raztezale in použivale poslednje moči, ki jih je nabiral ognjen obroč, ki je z vsakim hipom prehajal v
MUlberry 3871
Za praznike si privoščite fino kapljico naših ohijskih vin, belih in rdečih
A. MARINCIC
BONDED WINERY NO. 131 15012 Sylvia Ave.	POtomac 2554
Vesele velikonošne praznike vsem odjemalcem
BACH'S BAKERY
"WHERE QUALITY COUNTS"
7108 St. Clair Ave.	ENdicott 4770
'ŽELI ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE
PRAZNIKE IN SE TOPLO PRIPOROČA
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA
ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Posojila na vknjižbo po ugodnih obrestih
Mesečna odplačila kot najemnina
VESELE VELIKONOČNE
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SKUPAJ
PRAZNIKE ŽELI VSEM
ODJEMALCEM IN
PRIJATELJEM
IN SE TOPLO PRIPOROČA
ANTON ZELEZNIK
SLOVENSKA MLEKARNA
3310 W. 50th St.	MElrose 1857
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
DANIEL STAKICH
Prodajamo zemljišče in vsakovrstne zavarovalnine —Točna in solidna postrežba—
15813 Waterloo Road
KEnmore 1934
yESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ' želita vsem prijateljem in odjemalcem
K* IN MRS. J. HRIBAR
CONFECTIONERY
5508 Holmes Ave.	Liberty 9876
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijate-,	ljem in znancem želi
' SLOVENSKA GOSTILNA
DOROTHY URBANCIC, Mgr. Se priporoča
l5$3c O
iaranac Road
C°toPLETE FOUNTAIN SERVICE AT
LAURICH'S
15601 Holmes Avenue
VesELE VELIKONOČNE PRAZNIKE °DjEMALCEM IN PRIJATELJEM
^ELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.!
^VE'S SHOE STORE
0 OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
Ks
St l52 St.	GLenville 1766
K	: .
i biti
T)t, ,01tl V veseli družbi	ea. ~ ...........
k nam!	Jg^
u " VINO - ŽGANJE	'
poročamo
rojakom
o^Tne jvfn| •
;	praznike vsem L__|]J»
Jertl in znancem	.Vcss«^
. AL in MILKA
S* ^	lastnika
\ °0<Worth Ave.	MU 9661
\
K
^SlfT t,
^E VELIKONOČNE PRAZ-N1KE> ŽELI VSEM PRIJA-TELJEM
M. F. INTIHAR
|§ .V j REAL ESTATE - INSURANCE *	NOTARY PUBLIC
|||v	630 E. 222nd
HIh	IVanhoe 2644
21491 Nauman Ave.
IVanhoe 0678
V6Spl
' C1e velikonočne praznike
X
°diemalcem in prijateljem želi
s ZELE (OAL (0.
X .
y\>, l'e««e	IVanhoe 2525
f
Zakrajšek pogrebni zavod
Invalidni voz na razpolago noč in dan 6016 St. Clair Avenue	ENdicott 3113
MR. in MRS. JOSEPH SUSTARSIC
GOSTILNA 6702 St. Clair Ave.
ŽGANJE - PIVO - VINA
ST. CLAIR SAVINGS &
LOAN CO.
i
6235 St. Clair Ave. HEnderson 5670
HRANILNA INSTITUCIJA
Vesele velikonočne praznike želi
SARANAC SUPER SERVICE
Cor. E. 152nd and Saranac Road
MUlberry 9390
GULF PRODUCTS GAS and OILS
J. Skrjanc ... J. Mulgrew
«
£ £
Vesele velikonočne praznike želi vsem
. i
klijentinjam in prijateljem
£
%
JEAN'S BEAUTY SHOP j
g
741 East 152 St.	GLenville 8139 *
%
JEAN COPIC . . . MARY ZURGA	\
I
--------------------------------------£f
no in se je oprla na komolec, da bi vstala. Komaj pa je premaknila nogo, jo je zabolelo v kosti, da je zaječala in zdrknila nazaj. Tone ji je položil roko na čelo in jo pobožal po laseh . . .
"Pavlina . . ."
Njuna pogleda sta se ujela in njej je izginil strah.
"Tone . . ."
Zdajci so se odprla vrata in vstopila je Oreharica in Ore-har( zatem še Lojze in Jakec, vsi preplašeni, z začudenimi obrazi. Oreharica je prasnila v jok.
"Saj sem pravila, da nikar . . ." Jok in tarnanje je napolnjeval prostor.
Pavlina je molčala, ležala je kot v dremavici z napol priprtimi očmi. čutila je, kako ji počasi izginja mrak z duše, kako ji vstaja pozabljena podoba, čista in jasna, s pomladnim cvetjem obdana, zdaj je vedela, da se je moralo tako zgoditi. Znova ji je oživela lepa slika današnjega dne in bila je srečna, presrečna . . . — (Lokar France.)
i {
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE i
i
I
ŽELIMO VSEM SKUPAJ	i
J i
i
VESELO ALELUJO ŽELI ODJEMALCEM
Moje prijateljice čebele
Čebele in človek
Zadnja beseda o čebelah, teh božjih živalcah, ki ljubijo sonce in gorkoto in iz katerih se cedi vosek za svete sveče, še ni bila napisana. Zaduja beseda o njih in njih življenju tudi ne bo nikoli izpregovor-jena. Skrivnostni drobec stvarstva so namreč, kamor naše oči ne morejo prodreti. Sonce in medeni cvetovi so njih svet in življenje, mraz in tema njih smrt in nehanje.
Čebele človeka ne poznajo. Niso se dale udomačiti kot toliko drugih živali, človek se jim je moral sam približati in se navaditi nanje, če je hotel živeti z njimi in jim biti gospodar. Pa tudi če se je že seznanil z njimi in jim sam določil dom, mora vedno skrbeti, da ne skali premirja, ki so ga z njim čebele sklenile. Veliko potrpežljivost je večkrat treba z njimi, včasih se jim je najboljše umakniti, veliko skrbi je treba zanje in posebno veliko ljubezni. Z največjo obzirnostjo je treba ravnati z njimi, vsak nasilen poseg v svoje delo in življenje odbijejo z vso silo, če so v sili in stiski, jiiji moraš prikočiti na pomoč, da ti bodo povrnile, ko jim bo sijalo lepše sonce.
Zato ne more biti vsakdo čebelar. Zato čebele zapuste hišo in čebelnjak, v katerem so že desetletja živele, pa pravega pastirja ni več, in družina za družino umre. Zato stoji toliko čebelnjakov po naših vaseh praznih.
Toda človeku, ki zna in more prav ravnati s čebelami in jih ima rad, so nekaj dragocenega, od česar se ne loči za nobeno stvar na svetu, tudi če doživi še toliko slabih letin. Dolge zime, cvetoče pomladi, vroča poletja, umirajoče jeseni, lepe in viharne dni, delavnike in nedelje, zgodnja jutra in ugašajoče večere, vsako uro prežive z njimi, nad njegovo hišo mu pojo in na dušečih bradah panjev, na milijonih cvetov in na rosni travi, ob vodi, ki se preriva skozi prašno cesto, na roki ali obrazu, kjer počivajo, ko se vračajo z dolge in utrudljive bere. čebele So kot l^tovke, ki nosijo srečo. Za hišo, ki ji je čebelnjak kraj najlepšega razvedrila, so znamenje zadovoljstva in blaginje. Zato lepih, živih čebelnjakov v naših vaseh ne bo nikoli predeč.
Ko ajda začne rjaveti in se rdeče cvetje jesenskega resja osuši, je delavno leto za čebele končano. Sicer tudi ta čas še vedno diši osamel cvet in tudi obtolčeno jabolko ali hruška še vedno leži sem ter tja med jesensko travo in vabi k sebi s svojim sladkim vonjem nikdar počivajočo delavko, a vse to so le prav zadnji konci lepe pesmi. Pravega izleta ni več. Brade panjev, čez . katere je brzelo toliko nog in kril, da so izglajene kot najlepše stopnjice v svetišče, so vedno bolj prazne.- Nekaj posebnega in nenavadnega so, ko jih obseva belo jesensko sonce, čebel pa ni več nanje.
Družina v panju je vsak dan bolj mirna, vsak dan bolj tiha, Vsak dan bolj se stiska v grozd na najbolj mirnem in najbolj gorkem mestu med sa-tovjem, ob najboljšem medu in cvetnem prahu. Ko prinese mrzli veter prve snežinke iz sivega neba, so čebele zbrane tesno druga ob drugi okrog svoje, kraljice, pripravljene, da bodo čuvale in ohranile neobhodno potrebno stopnjo gorko-te, ki jim bo ohranila življenje v mrzlih zimskih dneh.
Čebelar ve, kakšna je bila zadnja paša na ajdi in na je-jesenskem resju in če je dala toliko medu, da imajo družine dovolj zimske zalogo, če je
IN PRIJATELJEM
COAL-
«£§	Agnes Mary Klemenčič
gjjj	lastnica
1261 Marquette Rd. ENdicott 3300
0] .
sh	Se toplo priporoča za naročila
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili svežg mleko, sir, smetano in sirovo maslo.
Se toplo priporočamo,!
NICK SPELICH
SLOVENSKA MLEKARNA 6210 White Ave. ' HEnderson 2116
Vlada opozarja naj se vsaka družina založi s premogom za drugo zimo, ker zna se zgoditi, da se bo premog težko dobil radi pomanjkanja delovne moči. Ne odlašajte, storite to takoj!
BONDED WINERY
CEMENTNI BLOKI!	g
Izdelujemo doma iz najboljšega materijala ce- i mentne bloke za podzidavo kleti, zidavo garage in £ drugih stavb. Delo in kvaliteta garantirana. Obrnite jj se na naše podjetje z največjim zaupanjem.	i
Za naročila dobre postrežbe se toplo priporoča I
l \
BUSS COAL & SUPPLY CO. j
6010 St. Clair Avenue
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIVA VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
ERNEST LUZAR in FRANK DERIDCH, lastnika (g
22290 Lakeland Blvd. KEnmore 0808 B
P*
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM B ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!	t?
želi vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem
Se lepo zahvaljuje za sedanjo naklonjenost in se priporoča še za naprej za nakup okusnega peciva
VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
in se toplo priporočata za naročila za
CVETLICE ZA VSE NAMENE
MR. in MRS. FRANK KOVAČIČ
4121 St. Clair Avenue GOSTILNA
Želita vsem gostom in prijateljem vesele velikonočne praznike.
Obiščite nas, ker boste postreežni s finim pecivom vinom in prigrizkom
i
'i

MARKET COAL
MR. IN MRS. RUDY BOZEGLAV
MRS. MARY NOSAN
SLOVENSKA PEKXRIJA ,
6413 St. Clair Ave., v S. N. D.
ENdicott 1863
\
CHARLES in OLGA SLAPNIK
TRGOVINA S CVETLICAMI
6026 St. Clair Ave.	EX 2134
JOHN IN ŠTEFKA PAULICH
GOSTILNA
>■■, if ■ ' / 5238 St. Clair Avenue
—VSE VRSTE PIJAČE IN JEDILA— Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj!
LOUIS LAUTIŽAR
GROCERIJA in
mesni^ i
1195 East 71. Street
Želi vsem odjemalcem in P1 ^ vesele velikonočne praz111 JI
KOMIN'S PHARMACY
I
i	' JOHN KOMIN, lastnik
, j [goi1 E
,	6430 St. Clqir Avenue, vogal ^ E
- y\
želi vsem vesele velikonočne v
!	Ai
MR. in MRS, ANTON P^f 1
SLOVENSKA GOSTll^ 0 J ŽGANJE . . . PIVO . . • V1 j
965 Addison Road
* gjji ■
Vesele velikonočne^ praznike želita vS
in odjemalcem	A
\ ........... A i
! DIXIE BEDDING MFG. (0; {
' RELIABLE RENOVATING SBPVI j i Mattresses, Box Springs, Feather Coinfort J | 5505 St. Clair Avenue
J
HAPPY EASTER TO ALl>! j I--------------------------------
3	VESELE VELIKONOČNE PPR^ J
IN OBILO PIRHOV .jj,
I želimo vsem našim odjemalcem i'1 ^Vyl j Pri nas boste vedno dobro postreežni, | voljuje vojna postava in upajmo v jj	zmago U. S. A.
I	JOSEPH TREBEČ I
f	"	MEAT MARKET ^ A
3 1423 East 55. Street	j
}	, {/I
I Ce ste namenjeni kupiti hišo, farmo
oglasite pri meni. Postrežem b°ste I	popolno zadovoljstvo
1
|	JOSEPH PIKS J
| 1176 East 71. Street	J
j. _ " 1. j Vesele.velikonočne praznike želim v I
y I
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE A GOSTOM in PRIJATELJEM
ANTON in ANČKA LUŽAR
GOSTILNA 6723 St. Clair Avenue
Pri nas dobite dobro žganje, pivo, vino i'1 ^
_________________________________4
PRIJATEL'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA . . . PRESCRIPTION SPECIALISTS'
I'Im
St. Clair Ave., vogal 68. St.	^
Želimo vesele velikonočne praznih
ST. CLAIR WINDOW SHADED
6532 St. Clair Avenue	^ I
.rill
TRGOVINA S STENSKIM PAP^J J
Venetian Blinds in zastori narejeni P°
Vesele velikonočne praznike- I
po prstih stopi med svoje ljubljenke, ker se prav vsaka mo-titev zimskega' miru v čebelnjaku brezobzirno maščuje. Dobra in zadostna hrana — najboljši je ajdov med, najslabši gozdni, primerna opaži-tev, mir v čebelnjaku in okrog njega pa močna in zdrava družina — pa naj divja veter kolikor hoče in naj sneg škriplje , po cestah — nič ne de, čebele bodo vzdržale!
čebele spe. Sem pa tja ka-pajo mrtvice od grozda na mr- ; zla tla panja, smrti ni nikoli konec, sem pa tja se čebela, že pol mrtva, še opoteče iz skozi žrelce in pride umret na sneg. ■ Odtrgala se je od tovarišic, ker je čutila, da zanjo pomla- : di ne bo več. ' Zanjo, ki je ni več, in za tiste mrtvice pod grozdom, pa je matica, že v januarju polegla sredi tihega : grozda nova jajčeca. Ko so začele živeti, je vsa družina zadovoljno zašumela. čebelar-' jevo uho, ki se je prislonilo pa-njevi bradi, jo je slišalo.
Prvi spomladanski izlet
Menda ni zime, pa če je1 še tako trdna, da bi tudi ves februar krotila z burjo gorici južni veter in s sivim nebom zapirala sončnim žarkom pot na svet. Vsaj nekaj dni v februarju se pride pokazat pomlad
(Dalje na S strani)
satovje lepo zanošeno prav do kraja, je lahko zaradi hrane
brez skrbi, sicer mora priskočiti na pomoč ob pravem času, ko je še dovolj gorkote v zraku in v panju in sam prispevati, kar narava ni mogla dati. Družina mora imeti jeseni kakšnih deset kilogramov medu, da je do spomladanske paše s hrano pi*eskrbljena. Zimska zaloga mora biti prva skrb če-belarjeva v jeseni. Ko pritisne prvi mraz, panj s slamo in papirjem toliko zadela, da ne more skozi noben prepih. Ob odprtih oknih zime ne more nihče preživeti. To je druga stvar, ki jo je treba urediti. In še zadnji pogoj, da bo zima srečna: V čebelnjaku in okrog njega mora biti odslej vso. zimo popoln mir, da se čebele, ki vise med življenjem in smrtjo, prav nič ne razburjajo, da se ne razlezejo iz grozda in ne planejo na med ter ga preveč ne užijejo. Miši, ki iščejo v mrazu zavetja v čebelnjaku, je treba poloviti, ptičem preprečiti, da bi priletavali na brade in tam iskali mrtve čebele. Najboljše je, če se vso zimo razen gospodarja nihče ne približa čebelnjaku, če pa je treba čebelnjak iz katerega koli vzroka sredi zime odpreti, naj se to stori kar se le da tiho in mirno in čebelar naj
Vesele velikonočne praznike želim
ČLANSTVU DRUŠTVA CARNIOLA T& (THE MACCABEES)
JOHN TAVČAR
____________________________i___M
NAROČITE PREMOG TAKOJ!
čE HOČETE dobro in zanesljivo zavarovalnino proti požaru, nezgodi in drugim nesrečam, obrnite se s zaupanjem na nas.
ČE HOČETE posredovanje pri prodaji, zamenjavi in nakupu zemljišča, zaupajte nam in dobili boste najboljšo postrežbo.
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem veselo Alelujo,!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELITA
EDNA DAIRY
Vesele velikonočne praznike vam želi
SLOVENSKA MLEKARNA
JOSEPH KNAUS, lastnik
6302 Edna Ave.
HEnderson 7963
Pristni legalni likerji, dobra vina, 6% pivo in prigrizek
Se toplo priporoča
SE TOPLO PRIPOROČAMO
te, ki so se vlekle skozi zrak. Pred češnjo je bilo nekaj deževnih, a vendar ne premrzlih dni. Ob češnji spet samo sonce. Branje na češnji je opazovala vsa vas, ne samo čebelam ji. Bil je pravi vihar v grmadah belordečega cvetja, češnje so dišale kot že dolgo ne. Samo borovnice v 'hribu se niso mogle prav razmediti, a vrtovi, jabolka in hruške, so dali obilno cvetnega prahu. Na njivah so se pokazale prve glavice cvetov rdeče detelje.
Matica je obhodila že vse satnice. Majhni krožeč zalege iz srede zimskega grozda se je razširil na vse plodišče, da je za med že začelo primanjkovati prostora. Zato je čebelar takoj, ko je opazil, da čebele vlečejo novo, belo satje, odprl delavkam tudi me-dišče in tako prostor družini i močno razširil. Bil je res velik razvoj v panju! Tiste dve, > tri nove čebele o svečnici so bile v panju v časteh kot edin- > ke v bogatih družinah, sedaj je otrok mrgolelo, da je bila 1 prava tema, tisoč in več jih je vsak dan prilezlo iz rjavih ce- ! lic. Toda vse je še šlo, še se je dalo živeti, dokler ni dru- ! žine v noči poznega aprila pomnožil nov čian, ves zavaljen ! in črn, z dolgimi, nerodimi nogami in debelo glavo možakar trot, ki se je izkobacal iz velike celice ob robu sata. Sle- ' dil0. mu je še mnogo bratcev. Ko so se v najbolj gorkih po- ' poldanskih urah pred panjem prašili, se je šum izpreminjal * v kovinski zvok, ki je napovedoval nove dneve.	,
Tako ni moglo iti več naprej. Panj je bil poln, več kot i deset tisoč celic pokrite zalege v njem, v dobrih desetih dneh i se bo že večinoma izlegla, no- , bene celice prazne, poti med < satnicami že skoraj nič več, , med mrežo in satniki in pod \ njimi skladi čebel, tudi medi- , šče se je vedno bolj polnilo. 1 čebele so že pripravile prav s posebne vrste celice, drugače ! kot so tiste šesterostranične za , delavke in trote, ki leže sko- ! raj vodoravno in diguga ob g drugi čez ves sat. Med satni- i kom in satom je bilo na več » krajih še nekaj prostora. Na ! te'h robovih so začele graditi * okrogle, savzdol obrnjene ce- ! lice. Končno se je naredila k » pazljivim delavkam iz sive ! gneče ozka pot in pokazala se » je kraljica, čez nekaj trenut- $ kov je bil novi matičnjak za- ® ležen. Matica je podpisala ^ svojo obsodbo, iz hiše bo mo- » rala, živa ali mrtva. Le red- ; kokdaj se namreč zgodi, da bi » čebele že zaleženi matičnjak ' podrle.	*
V nekaj dneh so matičnja- '-ki, bilo jih je dobra desetina, * nenavadno zrasli. Za pol šib- ' kejšega mezinca so bili veli- f! ki vsaj nekateri med njimi, in 1 čebele so jih zaprle ko vsako * celico, v kateri dozoreva novo ' (Dalje na 6 strani)	*
Za veliko noč
Velika noč je pa že čas spomladanskega dela. Sedaj je p'a sonca in gorkote že precej. Sedaj je pa tudi'cvetja že nekaj, že za nas ljudi, ki hodimo samo po potih, ki smo jih sami naredili, koliko več za čebele, ki je njih ves svet. Sedaj se pa že začenja pravo delo. Novi med je zadišal, pisani cvetni prah se nabira v celicah.
' čebele so zasele vso hišo. Zimski otroci, ki so zrasli v hudih urah, so se že speljali in se uvrstili med delavne družinske člane. Majhno perišče zalege v sredi gnezda se je razširilo, matica roma od sata do sata in vsaka njena pot pomeni skrb za sto in sto novih živih bitij.
Najprej je bilo treba seveda narediti red v hiši, za veliko noč mora pa že biti dom lepo are jen in očejen. Satja se je prijemala v zgornjih plasteh plesen, vlaga je naredila svoje delo, na dno panja je padlo v zimskih dneh polno voščenih kapic, s katerimi so bile pokrite z medom napolnjene celice, tudi kaka mrtvica še vedno leži na dnu, ker jo čebelar ni pometel iz panja. Vse je 'sedaj treba urediti, vso nepotrebno navlako spraviti iz panja, vešče bi vanjo zalegle črve, ki delajo pozneje toliko preglavic. Na vse te stvari in Še na bogove kaj drugega, česar čebelar j evo oko ne vodi, morajo sedaj misliti čebele. Dobra in močna družina vse to tudi uredi. Tista družina, ki 'se o veliki noči pusti v panju nesnago, ni veliko vredna.
Čebele lete
Čebelar si je postavil v Čebelnjak posteljo. Tudi noči bi :ad prebil pri svojih čebelah. Nič več ni mraza, ne bo ga zeblo. Za panjovi se je udomačil. Za tistimi panjovi, iz katerih vsak večer tako lepo za-diši. Z tistimi panjovi, ki ne utihnejo nič Več, ne podnevi, ne ponoči. Zjutraj je vse mokro pred žrelci in še daleč čez brade. Tako diha močna družina. Kar čuti se, kako so panjovi vsak dan težji. Nekatere družine so že tako močne, da del čebel ne najde po.-noči v panjih prostora. Zvečer se zbero v kupček na bradi. Če podražiš ta živi klojčič, se sto žel dvigne iz njega in ves za-gomazi, a se takoj spet umiri; ' čebele so trudne. Brada ni ni- ' koli prazna. Prašeče se čebele dan in noč pojo na nji. če odpreš vratce v panj, satnikov ' ne vidiš več.
Na spomladanskem resju so se čebele v resnici razžive}e. Bilo je nekaj gorkih južnih dni, zjutraj bogata rosa, čez dan megleno sonce, čudovita bera! čebele, ki so priletava-le s paše, so kar počivale pred panji, tako so bile težke. Iz panjev so pa letele s tako naglico, da si videl samo črne čr-
| MOJE PRIJATELJICE i*	ČEBELE
3	-
p*	(Nadaljevanje s 4 strani)
3	in naznanit, da se bo vrnila, p Tisti dnevi, trije ali štirje,
morda kateri manj, so za če-P bele nad vse važni, j Vsak čebelar jih težko pri-» čakuje, najtežje pa seveda ij male ujetnice, ki se že dolge
*	tedne, morda že dva ali tri jj mesece, niso mogle izpreleteti
*	in so bile neizprosno navezane ij na tesno ječo med satniki. Ves
*	ta čas so skrbno varovale med ^ in ga použile samo toliko, da
4	so vzdržale v panju le tisto ) gorkoto, ki je bila za njih živ-
*	ljenje nujno potrebna. Vendar i se je pi fdjub vsemu nabiralo 8 v želodčkih že toliko nepre-j bavljivih snovi, da so že vse s težke in omledne in je že zad-I nji čas, da se tega nerodnega s bremena iznebe. če bi jih i med strupenim mrazom kdo £ razburjal, bi se pač spravile
i na med in g^ použile čim več, da bi se tako ohranile čim več svoje edine hrane — razbur-1 jena čebela se vedno spravi ' nad med —, a vprašanje je 6 tedaj, če bi mogla strpeti do prvega izletnega dne in bi že j prej zaradi prevelikih krčev popadale na mrzlo panjevo dno.
Tiste dni družine ožive. Tako zašume, da jih že od daleč s slišiš. Debeli curki mehkih trupelc lijejo iz žrela, gosti ro-1 ji se vrte y soncu okrog čebelnjaka, na beli sneg pa pada . rumeni dež prvega spomladanskega izleta, kapljica za kapljico, daleč okrog čebelnjaka. Če se bojiš za svojo obleko ali . klobuk, tiste ure nikar ne hodi preblizu in le od daleč skrbno I opazuj, kateri panj lepše leti, ' če ni kje v skladu praznega , žrelca, ki ti morda naznanja nesrečo, ki je zadela čebeljo i družino.
Dva ali tri dni se vrši tale s dobri spomladanski ples. Čebele so spet v zraku. Tudi za i medom že duhajo. Morda je že na prisojnem bregu pogna-; la leska, vzcvetela trobentica in čebela bi ne bila čebela, če i je ne bi šla obiskat. Morda je le v vetru nekje tenka, nevidna nit medenega duha?
čebele se še malo pogrejejo na gorki čebeljnakovi strehi, na znani bradi svojega panja, na goli veji spečega drevesa, na mehki.lati praznega kozolca, medenega vonja pa še nič ni, vrniti se bodo morale v panj praznih rok. Ne! Za tiste nove čebele sredi gnezdeča, za tiste/bele čvričke je treba še malo vode, da bodo lažje rasli. In tako napoji tenka snežnica prvič po hudih zimskih urah mlade otroke čebelje družine.
Čebele se počasi vračajo in spet sedejo v zimski grozd, ki se nekoliko razširi, *če je ozračje že gorko, a se takoj spet stisne, če se shladi. Pomlad še ni prišla.
SLAPNIK FLORIST
^ g
S
Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila na- g ročila cvetlic za praznike.	j
V zalogi imamo najfinejše sveže in umetne cvet- g lice. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in Ij drugih prilikah, je prve vrste.
i
Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike
LOUIS SLAPNIK	I
6102 St. Clair Ave.	HE 1126 1
I
s-
JOHN ZULICH
18115 Neff Road	IVanhoe 4221
i-^...................... _
ANTON in JULIA MAROLT
GOSTILNA
1128	E. 71st St.
in
1129	E. 68th St.
r
VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO ^
(ARL G. OPASKAR, M. D. i
ZDRAVNIK	. jP
740 East 152nd Street
Office: GLenville 3134	Res.: POtomac 8055
■ f/
DR. VINCENT OPASKAR * * |
ZOBOZDRAVNIK	v \ fc
6402 St. Clair Avenue	HEnderson 4114 B
%
FRANK V* OPASKAR I
. s w
ODVETNIK	g
"	w
Hippodrome Building	B
MAin 3786	Res.: WAshtngton 0989	|f
1	iiS
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim
odjemalcem in prijatejem!
\
SLOVENSKA PEKARIJA
6724 St. Clair Avenue	EX 0881
JULIUS CERAR, lastnik
SE PRIPOROMA ZA NAKUP DOBRE PEC1VE KOT PIŠKOTE IN VSAKE VRSTE KEKSE
j 10UIS STRNAD
\ 1168 East 77th Street i WSM I vSal Donald Ave.	j	[
G*°CERIJA IN MESNICA	1	1
•Vv.w. A *■>»../MarAStr:
GLE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO °DJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
ij §
toPlo priporočamo za nakup raznovrstne grocerije in mesenine
I ^
I -------------------------------------
ElE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA
r MIKE POKLAR in SIN I	GULF
3
i $	COMPLETE AUTO SERVICE
J >'<3St
'1,1 St. Clair Avenue	ENdicott 9181
i V^SELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA . ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
I ANION In PAULINE JANŠA M
/W) jlU
j *297 East 55th Street jP^ff
j	GOSTILNA	\ fl
\ VSAK0VRSTN0 ŽGANJE, 6% PIVO IN VINO "
L Se toplo priporočata za obisk __
1
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
j JML	JOSEPH
GLOBOKAR
I V	'• houses . . . lots
! ® t*« m	farms
986 East 74tb St.	HEnderson 6607
esele velikonočne praznike i	vsem našim odje- -^^v
malcem in prijateljem! ^^t^V
ATLANTIC GASOLINE
frank pauun's
service station fsr^
v°Sal St. Clair Ave. 1 |
mi 61. cesta 1	S I »vJS®
^ ENdicott 9104	1 j Vy*
Se' kar potrebuje vaš avto, 1 1 ^J^^Hj^ Se toplo priporočamo
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM OB-
Pli-^fc-SKifcl ISKOVALCEM IN PRI"
JATELJEM IN SE
ANTON KOREN
4304 St. Clair Avenue
Pivo - VINO - ŽGANJE - PRIGRIZEK
VESELO ALELUJO
J
želi
RE-NU AUTO BODY (0.
J. J. POZNIK in M. ŽELODEC, lastnika
Eksperti v popravljanju ogrodij in fenderjev. Se priporočamo
982 East 152nd St.
GLenville 3830
VESELO ALELUJO vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi
WELCOME TAVERN
FRANK in MARTINA HRIBAR, lastnika
984 East 222nd Street
Ob priliki nas obiščite.—Se priporočamo.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM
RENO CAFE
MR. IN MRS. FRANK LISJAK
DOBRO 6% PIVO
10401 Rene Avenue
VINO . . . TOBAK
Diamond 6299
JOHN LUPSINA
10201 Prince Ave.
Michigan 0746
GROCERIJA in MESNICA
Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa., klobas, šunk ter fine, sveže grocerije po zmerni ceni
Vsem skupaj želimo vesele velikonočne praznike!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ANTON GUBANC
16725 Waterloo Road
Velika za'loga in izbera spomladanskih oblek za žene in otroke. Najtrpežnejše perilo za moške in dečke.
VESELO ALELUJO ŽELIMO NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK
NR. in MRS. FRANK ARKO
RESTAVRACIJA
1178 Babbitt Road
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
TICK'S TAVERN
882 East 185th Street	IVanhoe 9560
MR. in MRS. JOSEPH TEKAVCIC, lastnika
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek in veselo družbo
gr
MOJE PRIJATELJICE ČEBELE
(Nadaljevanje s 5 strani) življenje. V panju ta čas ni bilo nič pravega življenja. Nobenega pravega poleta, čeprav je sijalo sonce. Tudi matica ni več zalagala, čuden nemir jo je prevzel, odkar so v panju rasle • njene . naslednice. Vitka in lahka je postala. Lahko je naredila tudi hiter korak čez sat, vse hitrejšega kot prej, ko jo je težilo sto jajčec v telesu. Družina se je že nekaj dni pripravljala na roj.
čebelar je opazoval in računal. Določil je dan, nato uro. Ni se zmotil. Slišal je glas, ki ga ni mogel več premotiti. Videl je delavko, ki je na prav poseben način legala in se prerivala med tovari-šicami ,ki so sedele ob najlepšem vremenu za vratci kot da se za nič na svetu ne menijo. Ko je prišla deseta dopoldanska ura, še ni bilo nič posebnega. Proti enajsti začetek lahnega, značilnega prašenja. Tudi troti so že na nogah. Tako se počasi bliža dolgo pričakovani trenutek. Sonce sveti, dan je gorak, skoraj brez vetra, nobenega oblačka na nebu. Še nekaj minut. Pra-šenje je vsak trenutek večje. Že se vrti pred panjem nekoliko proti tlom nagnjena pahljača čebel. Vse čebele skrbno gledajo nazaj k žrelcu, iz katerega so priletele. Sedaj-le! črni hrumeč curek iz panja, dolg, brezkončen, oblak čebel nad čebelnjakom, prvič z dobro staro matico, čebele lete!
Izrojenec
Panj, ki je dal roj, prvca in morda tudi še rujca, je izrojenec. Izrojenčeva družina je vedno nekaj negotovega v če-belarjevih rokah, kot so nekaj negotovega tudi vsi roji, ki so izleteli z mladimi maticami. Nanje je treba skrbno paziti vse do takrat, dokler ne začne v njih rasti nov čebelji rod. Družina, ki jo je zapustila stara mktica — šla je s prvcefn ali pa so jo čebele same usmrtile, če ni mogla leteti in jo ponesle kot vsako drugo mrtvico čez brado —•, je nekaj dni še brez kraljice, šele teden po prvem roju se začno izlegati prvi matičnjaki.
Če je družina tudi po prvem prvcu še zelo močna in jo veselje do rojenja še ni minulo, pusti, da se matičnjaki drug za drugim odpirajo in vljudno pomagajo vsaki matici njene pripadnice pri prihodu na svet. če je pa driižina s prv-cem svoje nagnenje do rojenja že utešila, si izmed prvih matic, ki se po roju izležejo, izbero novo kraljico, ostale matice pa morajo umreti, pa naj so se že izlegle ali šele dozorevajo v matičnjakih. Trdi zakoni vladajo v panjovih. Jok mladih matic, ki begajo po satov ju, ne omehči nobene čebele.
■
Ko je mlada matica izbrana in od čebel potrjena, si ogleda dom in se začne pripravljati na svojo ženitovanjsko pot. V panju je sedaj spet dovolj prostora, družina se je kar hudo skrčila, skoraj vsa zalega izpred prvega roja se je že polegla, velike ploskve raznih celic čakajo novih jajčec. Čebele životarijo razkropljene po vsem panju, nobeno delo jih ne veseli. Doma se drže, skoraj nič ne izletavajo. Nič ni otrok, za katere bi bilo treba skrbeti. Gospodarice — matere še ni!
Dan, ko gre matica s troti na svojo svatovsko pot, mora biti dan lep in gorak, 'brez vetra. Sicer ni gotovo, da se bo nevesta vrnila. Padla bo v travo na travniku, v visoko žito na polju, v temno gozdno senco. Ob vetrovnih letih ima čebelar s prahami težke izkušnje! Tiste minute, ko je matica izletela m je še ni nazaj, se odločuje usoda in nadaljuje življenje čebelje družine. Zato mora biti čebelar takrat na preži, da bo priskočil panju takoj na pomoč z novo matico, če bi videl, da se nevesta s pra-he ni vrnila. Nemirna in begajoča družina mu- bo nesrečo takoj razodela.
Ob dveh popoldne so zleteli. Bil je vriskajoč roj, bila je mlada, močna matica, imela je dolga, močna krilca. Sto in več snubcev okrog nje. Iz njenih in še drugih panjov. Toda matica je letala, letala! Troti so junaki, postavni fantje, to jim je treba priznati. A vendar •— pešajo! Zmeraj manj jih je okrog matice, zmeraj
hujši je.svetovski ples. Končno je samo eden od vseh ostal, ; najmočnejši. Mrtev je padel od neveste.
Cez tri dni je bilo v izrojen-cu že dosti dela. Bilo je treba ! zgodaj vstati. Bilo je treba medu in cvetnega prahu za no- ! vi zarod.
Matica, ki bi zaradi slabega ; vremena ne mogla zleteti na praho, začne sicer tudi zalega- ! ti, toda iz njenih jajčec zrastejo sami trot je. Tak panj — trotovec — je brez čebelarjeve ( pomoči izgubljen, ker trot je ne nosijo medu, delavk je pa vsak ( dan manj.
Delo odrešenje
Kot izrojenec so se počasi u-redili tudi vsi roji, ki so rojili > z mladimi maticami. Tem maticam pravimo pevke. Pred 1 rojenjem namreč nekaj dni v panju poj o. Njih petje je 1 znamenje za čebelarja, ki pričakuje novih rojev. Ko izroje- 1 nec utihne, ni treba več pričakovati, da bi rojil.
Večkrat se zgodi, da stara matica s prvim rojem ne more 1 leteti. Morda je že prestara, morda so se ji pokvarila krila. Včasih pa tudi dobra matica, ki bi lahko še dolgo živela v čebelarjevo korist, ne more iz-leteti z rojem radi slabega vremena. Tako matico bi čebele usmrtile takoj, ko bi začutile v matičnjakih nove mlade matice. Zato jo skrben čebelar reši in jo da drugi družini. Dobre matice je namreč zelo škoda, od nje je odvisna moč družine in medeni donos.
'Družina, ki iz katerega koli vzroka ne more rojiti s staro matico, počaka, da se izleže pevka in potem roji z njo. V roju, ki zleti s pevko, je navadno več matic — mladic. Vse, ki so bile ob veselem hrupu še zmožne za polet, so zletele z rojem. Čebele že med poletom določijo syojo bodočo kraljico.! Ko roj ogrebemo, je le še malo časa čuti jok begajočih pevk-neizvoljenk, ki jih love delavke in jih neusmiljeno vklepajo v male žive klopčiče, v katerih i so mladim življenjem sojene le j še prav kratke minute.
Z roji maja in junija mese-( ca in z novo zalego v izrojencihl j'e dobra polovica čebeljega le-1 ta končana. Doslej so čebele
(Dalle na 7 strani i

Vesele velikonočne praznike želi Vsem odjemalce10 in prijateljem
MICHAEL CASSERMAN
SLOVENSKI MONTER PLUMBING AND HEATING 18702 Shawnee Ave.	IVanhoe
TEXACO SERVICE STATION
CHARLES WICK IN SIN
Neff Road in E. 185 St.
Najboljši gasolin in olje za vaš avtomobil
Pregledamo in namažemo vam avtomobil P° najnižjih cenah. — Delo garantirano.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSE>{ ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIK® ŽELIMO VSEM!
GLOBOKAR'S SUPER SERVICE
JOHN J. GLOBOKAR, lastnik
MOBILGAS — MOBILOIL — GRACO M0T°K VITALIZER.
—Official Tire Inspection Station—
COMPLETE IGNITION AND MOTOR TU^
1075 E. 185 St., near Waterloo Rd<
iiatelj^
Vesele velikonočne praznike želita vsem pr'J in odjemalcem
MR. IN MRS. FRANK YAKOS
669 East 159th Street
GOSTILNA in RESTAVRACIJA
Pri nas postrežemo s svežim pivom, dobrim ^ in pristnim žganjem ter okusnim prigrizk°n
,01"
Vsem prijateljem in znancem želi veselo
Al*'
COLLINWOOD DRY CLEANING
Mihcic
71 USt. Clair Avenue	ENdicott 9395
MR. in MRS. FRANK MIHCIC, lastnika
Cafe
FRANK KOVACH,
15210 Saranac R°ad GLenville 4746
Kemično čiščenje oblek, zaves itd. po najnižJ,n Delo garantirano
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
NOTTINGHAM WINERY
6% PIVO. . .. VINO. . . ŽGANJE IN OKUSEN PRIGRIZEK
Se toplo priporočava se nadalje
Želiva vesele velikonočne praznike vsem naiim odjemalcem!
B
r
B
MARTIN in MARY KOŽAR 17721 Waterloo Road
r lli^
Poslužite se naše izborne kapljice za PrJl J
Vsem gostom, prijateljem in znancem * velikonočne praznike
JOSEPH WALLAND
RESTAVRACIJA in GOSTILNA Najfinejši likerji - legalna vina - P'v° 15507 Saranac Road

Noble, O.
MOJE PRIJATELJICE ČEBELE
VESELO ALELUJO vsem prijateljem in znancem želi
DR. WILIAM LAUSCHE
POZOR!
Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo avto, da izgleda kot nov. Večletna izkušnja je naša garancija.
Postrežba točna in cene zmerne
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
vesela aleluja!
Waterloo Rd
KEnmore 4212
ALELUJO VSEM 0DjEMALCEM ŽELI
j'm s e pic
0WINA 2 ZELEZNINO, iUUjEM in BARVAMI
RESTAVRANT
16009 Waterloo Road
e velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi
6036 St. Clair Avenue
Najboljša domača kuhinja, vedno, sveža jedila in najbolj zmerne cene
GABRIEL & LACKNER, Inc.
avtorizirana prodajalca Hudson avtov
želim vesele velikonočne praznike odjemalcem in prijateljem
^^rnKKMSi^ Complete Service on Ali ^	Cars
Sj H SATISFACTI0N IS OUR SUCCESS V Waterloo Rd,	IVanhoe 5812
MUlberry 9160
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
■ t
FRANK CVELBAR, lastnik
6605 St. Clair Ave.	ENdicott 1633
r
-U-
Tolminska balada
Spisal dr. Ivo Pregelj.
Pozno v noč sem pisal in se ! trudil s poslednjim poglavjem romana "Tlačani." Pri delu sem popušil čez mero cigaret, zato sem spal slabo in sanjal : motne sanje. Zdelo se mi je, da sem na Pečinah v hiši Andreja Laharnarja. Stopil sem iz hiše na levo v izbo in sem vi-l del sedeti za orehovo mizo kme-jta Andreja, ki sem ga poznal ! in ga vendar nisem videl dot- g jlej, ki sem vedel o njem, da je .j umrl pred dvesto leti, a je zdaj s i vendar kakor živ sedel za mizo ( in bral iz knjige, ki je ležala , . pred njim. Ko sem vstopil, je < : dvignil rahlo glavo, da sem vi- „ ^el njegovo lepo, Uporno obli- { čje z i drobnimi ustnicami in i j obritim licem. Samo oči je imel ! ! zaprte. Jaz pa bi bil za vse na » 'svetu rad videl baš njegove oči: ! ali so obupane in žalostne, ali » pa polne miru in nade. A ni ' jih odprl, le slovesno se je dvignil ob mizi, prav kakor duhov- < 1 nik na pridižnici in je potrkal s » i kazalcem na knjigo in rekel 1 zamolklo:	"
"Berem o njih, ki so bili po- ' vabljeni, a so se izgovorili: pr- 9 vi, da je kupil njivo, drugi, da ' je kupil vola, tretji, da si je * !ženo vzel. Vrag jih vzemi! Le- ' pi bratje so to!"	*
1 Obraz mu je prevlekla rdečica nejvoljje. Kroginkrog vra- * tu se je zavijala kakor nit drobna, rdeča Črta. On si je rav- * nodušno obrisal kri, ki mu je bila pordečila polt. Jaz pa i i sem se groze stresel ob možu, ki je bil svojo glavo daroval za i ' pravice Tolmincev.
Takrat je odprl oči . . . kaj ( : sem videl!!! V grozi sem se pre- s budil. Pot me je oblival. Moj 1 najmlajši otrok se je bil pre- a budil in je ihtel in mati, moja 1 žena je spala in ga ni slišala. , Moj mali! Kadar boš dvaj- 1 set let star, Ti povem, kaj sem , videl v očeh tolminskega upornika Andreja Laharnarja, na- ? jinega deda, ki je umrl pod mečem na Travniku v Gorici 1. s 1714. Tedaj ti povem. Tebi in drugim. Ko bo čas ...	«
-o-
Kupujte vojne bonde!
vesele velikonočne praznike	i
želimo vsem odjemalcem in
prijateljem	}
WOLKOV JEWELERS
6428 St. Clair Ave.	707 E. 185 St.
• "
JOHN'S TAVERN
JOHN in FANNIE SIMONČIČ lastnika
6524- St.- Clair Ave.
ŽGANJE - PIVO - VINO
Vesele velikonočne prarnike želita obiskovalcem in prijateljem. Se toplo priporočata še za bodoče.
z'
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
¥1CK! KMET'S
Beauty Shop
5508 SUPERIOR AVE. , HEnderson 7202
I	i
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE	j
N ŽELI VSEM ODJEMALCEM, SORODNIKOM j
»
IN PRIJATELJEM TER SE PRIPOROČA	j
i
OBLAK FURNITURE CO. |
6612 St. Clair Ave.	HE 2978 |
.. .. „ . _ .. __
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
,r
VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Double Eagle Bottling Co.
JOHN POTOKAR, lastnik
«
6511-19 St. Clair Avenue	HEnderson 4629
vesele velikonočne |?
t
praznike	f?
(Ž
ZLATE'S MARKET 1
H
fresh and smoked meats s
fJ> p
dvovrstna postrežba—cene nizke pt
&
l«th St.
V	*
Veiii,	&
.^pnočne praznike vsem prijateljem	r
in znancem želi	|
w frank kocin	i
(	^ANGER — PAPER REMOVING	£
^ t , Garantirano delo	\
, N j	I
1,1 Street	MUlberry 3229 !'(
■gggpjj*
^SljTp
^ VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ŽELI
^unwood baking
COMPANY
ififtA	J0HN ZALAR, lastnik
J^ ^terloo Rd.	KEnmore 1304
^fte^f^0' potice in kolači za vse družinske ali pV^ lu'editve. Kruh neprekosljive kvalitete.
. le velikonočne praznike vsem . a§im odjemalcem, prijateljem in znancem
[ ANTON BARAGA
i)ajalec vina na debelo in drobno
15322 Waterloo Road
jj-^o ^ sv°jim prijateljem postreči z najboljšo in ^ n- -!'C°' oglasite se pri nas, kjer boste v ceni ^ Jbo]jše postrežem.
§e6f m	''lookjnto it"
Vl'tno orode, travo ali umetni gnoj, kakor pl!as;t Vo' varhiš, in potrebščine pri popravi 'hiše, se •)ri nas. Postreženi boste po najnižji ceni.
boljša paša vsega leta je ajda. Jesensko res je je nekako za nameček. Pred veliko pašo mora biti družina brezpogojno močna, da jo bo mogla izkoristiti. Morda bo samo prav malo iz-letnih dni. Slaba družina bo med komaj pokusila, za zimo si ne bo nič nabrala. Podreti jo bomo morali prej ali slej, ker tudi hude zime ne bi prenesla.
Ce so se čebele vsaj do ajde sv. Petra izrojile in uredile in otava ni odpovedala, se družine do ajde navadno dobro razvijejo. Ce vreme ni bilo ugodno, je z izrojenci in roji seveda težko. Orjaki, ki niso rojili, se seveda že še nekako drže na nogah. Skoraj v vsakem primeru je pa v čebelnjaku navadno nekaj slabih družin. Te pridružimo deset ali štirinajst dni pred ajdovo pašo sosednjim močnim družinam. Pravi čebelar namreč nikoli ne gleda ne število svojih družin. Močna družina je zanj edini pojem, vse drugo ne velja.
Ajda! Na nji sloni mnogo upov, veliko pričakovanj. Ze| je slabo ped velika, že se poča-j si rdeči. Čebele se obračajo' na polje. Nekatere njive so že zadišale. Čebele so vesele, ka-! ko so zašumele zvečer! Belo! polje! Jutranja megla se red-j či, sonce se svetlika iz nje. Na polju leži morje rose. Vse sej lesketa. Iz panjev pa se vsip-j ljejo čebele! Nič manj ne lete1 kot ob rojenju, le nekoliko1 bolj umirjen je izlet in nad žrelom ni trotov. Kako lete čebele! Vse v isto smer! Crn' vlak jih je, ki rohni nad vrtovi.1 Ko se čez nekaj minut vračajo,! romajo v gosti procesiji skozi; žrela v panjove, vse mokre in težke so, nad njimi pa druga procesija izletava. Kakšno življenje je pred čebelnjakom! Kakšen duh! Ajda! Ajda!
Proti poldnevu se rosa osuši in paša pojenjava. Vse po-' poldne in vso noč predelujejo čebele med, ki so ga prinesle in ga skrbno straži j o pred ro-paricami. Tako močne straže na bradi vse leto ni, kot je v ajdovi paši.
V večerih druge polovice av-guta, v Jernejevem tednu in' v tednu pred njim in tednu za| njim, ni pač noben čebelnjak pozabljen in zapuščen. Nikoli ni toliko vonjivega bogastva v panjovih kot ta čas. Nikoli ni čebelar tako zadovoljen s svojimi čebelami kot ta čas. Nobeni dnevi niso bolj črni zanj kot deževni in mrzli dnevi ob ajdi.
Cene Kranj c. -o-—
"g-5" v Vojnem departmentu pomeni oddelek za civilne zadeve.
i _
(Nadaljevanje s 6 strani)
i delale predvsem za svojo raz-8 množitev, odslej je v ospredju skrb za zimsko zalogo, za zli-* vanje medu. Treba je delati, ker le malo bo še cvetja, ne več veliko gorkih dni. Treba 1 je delati! Vse družinske člane, 6 ki ne delajo, je treba izločiti. Posebno hitro je treba z njimi opraviti, če je paša pičla in so , še delavke in otroci s hrano na tesnem.
, Trot j a vojska, ki je po edinem in samo enem članu opra-, vila svojo življenjsko dolžnost, ko je oplodila matico, nima po-, slej v panju res nobenega pravega pomena več. Trot ni še nikoli nabiral medu, pač ni u-stvarjen za to. Toda trot je : velikan proti čebeli. Res, da nima žela in ne piči, toda moč tudi ni kar tako. Saj so jim čebele po opoldanskem letu zaprle vrata, da se jih je pred žrelom nabralo precejšen kup. A ko je pritisnil večerni hlad in so bila vrata domov spet nekoliko bolj prosta, so kmalu našli pot na gorko. Zato je' treba drugače začeti. To črno vojsko je ' treba oslabiti, pre-, prečiti ji pot do hrane! Trote je treba odgnati s satja na dno1 panja, v kote z njimi in ob vratca za satnike. Res se bratci znajdejo kaj kmalu v teh neljubih "taboriščih." Nikamor več ne morejo. Straža zavrne vsakogar, ki bi rad zopet k polni skledi. Tako pešajo trotjev pešajo iz dneva v dan. Ko pride pravi čas, morajo pač romati, že vsi bolni in oslabeli, iz lepo dišečega doma. Ce je morda kateri med njimi morda že tako opešal, da ne more več hoditi, ga čebela prime za perutnico in ga preprosto vleče na zadnjo pot. V travi pred čebelnjakom se morda še enkrat vzdigne, nato ga pa vzame noč.'
Tako ostanejo kmalu čebele z matico same. Delo je v polnem teku. Otava cvete in otava je že prva jesenska paša. Toda nekatere čebele so že tako opešale, da tudi brati ne morejo več. Spet druge so se izpre-vrgle in so raje stikale po medu v tujih panjovih, kot da bi ga same s trudom nabirale. Na roparskih pohodih jih je dole-tel marsikateri udarec, da -so zdaj vse črne in ogoljene. Da bi se še enkrat lotile pravega dela, je prepozno. Tudi vsej čebele, ki ne delajo, morajo iz panja. V hladni nočni travi se izgube.	>
Vse, kar ne dela, mora umre-, ti. Samo delo je odrešilno.
Ajda
Zaclnja in navadno tudi naj-
Dekleta, po žegen
Silvin Sardenko:
VELIKA NOČ
jajca, niti ne sme sprejeti sv. obhajila!
Zaradi cerkvene prepovedi o uživanju jajc in jajčnih jedi med postom, ker so takšna jedila prištevali k mesnim, je seveda sledilo, da so se nabrale velike množine jajd (saj kokoSi vprav v tem času najbolj nesejo jajca), ki so jih ljudje potem o veliki noči podarili znancem in prijateljem. Ko je kasneje Cerkev dovolila uživanje jajc v postu, pa je ta šega vendarle osta--la. Dandanes si niti misliti ne moremo velike noči brez jajc, ki jim pravimo piruhi ali pi,sanice.
Ljudje so se začeli postiti na pepelnico, prejšnji dan pa je bil praznik veselja. Ker so takrat ljudje neznansko radi imeli veliko praznikov, so ta pepelnični predpražnik raztegnili na več dni nazaj, tako da so iz pustne ncči nastali trije pustni dnevi.
Večja množina mesa pred začetkom posta je ustrezala uživanju b 1 a g o s'l o v 1 j e nega mesa (gnjati) na koncu posta. V starih obredih beremo) da je bilo v navadi, da so ljudje v krogu svojcev ali prijateljev jedli ja-gnje, ki je bilo prej blagoslovljeno. Ker je pa to dišalo po judovski šegi, so to navado kasneje odpravili in so začeli uživati o veliki noči blagoslovljeno gnjat — kakor je še zdaj v navadi.
Daleč grem po beli poti: velikonočnim zvonovom naproti kadar jih srečam, zvonijo tisto nebeško melodijo, da korak zastane in"srce se zgane v zamaknenju.
Himno slišim, .čudotvoren glas! Bratje, greste? Pojdimo skoz vas!
Od zelenih vej pod zeleni krov zadehtelo bo po njej. To je praznik praznikov: Aleluja!
Pri nas je velika noč sveta, zgrnite se skupaj, dekleta, že čaka vas jerbas visok in težak, da dvigne ga komaj mladenič krepak.
Pa ve ste pogumne, vesele, roke se vam bodo napele in jerbas zadal vam no.jmanjši bo trud, na glavo bo zletel kot lahlca penit.
Do cerkvice'ljubljene, bele kot srnice boste hitele, Zveličarju boste molile na čast in v žegen es vlila, nebeška bo slast.
Potem pa spet kakor za stavo pohitel bo jerbas na glavo. Saj tista,'ki prva bo z žegnom doma, najlepšega fanta dobi za moža!
(Fran j o Neubauer.)
Na večer se zlije v lep nasmeh Videli ga boste v vseh očeh. Od pisanih cvetov do pisanih košar zablesti skrivnosten žar. To je praznik praznikov: Aleluja!
Noč spočne in nam rodi Pomlad Angel pahne kamen z grobnih vrat.
Iz blaženih gomil do blaženih duhov dvigne se mogočnih kril. To bo praznik praznikov: Aleluja!
Postni čas v srednjem
veku ,
■
Po katoliškem naziranju, ki je veljalo tudi kot naziranje 1 srednjeveških držav, je spadalo^ izvajanje postnih in zdržnih dni i' k slovesnim verskim opravilom.^ Karel Veliki je Sasom zagrozil^ , s smrtno kaznijo, če se ne bodo's držali 40 dnevnega posta. Ar-ji , madi, ki jo je poslal proti Hu-I^ nom, je zapovedal tri molitvene i in postne dni drug za drugim.^ Tudi drugi narodi v zahodnih i t evropskih državah so bili od dr-!a zave kaznovani, če se niso po- i
, stili.	L
Tistim, ki so se res držali cei"-| , kvenih zapovedi; je pomenil ve- ,
liki zastor, ki so mu ljudje rekli . "zastor lakote," in ki je med po- .
fetom visel v cerkvi med korom i in cerkveno ladjo, zares zastor ,
lakote. Spominjal je lujdi, da ne i smejo uživati mesa, mleka in , jajčnih jedil. Pri tem ni bil nih-, ! če izvzet, ki je bil že toliko star,', da ga je vezal post. Samo bol-^ i nikom in porodnicam je bilo do- , voljeno uživati jajca. Tudi ro-j t marji, ki so bili bolehni n že s dolgo na poti, so imeli olajšavo, j i da so lahko jedli meso. Olajšava1! pa je bila zapisana v njihovih j romarskih potnih listih.
Zapovedanih zdržnih dni je 1 bilo 96 v cerkvenem letu. Post- «
nih dni je bilo navadno 65. Ker 1 so bili postni dnevi tudi dnevi 1 zdržnosti, ,(se je tako povečalo j 1 število zdržnih dni na 160 na le- '
to ;torej je bil vsak 3. dan v le-1 tu dan zdržnosti, ko verniki, tu- •
di otroci, niso smeli jesti mesa, 1 o velikonočnem času pa tudi ^
mlečnih in močnatih jedil ne. 1 Postni dnevi so obsegali 40 '
danski velikonočni post, post vi-' gilij pred prazniki in pa kvater- '
ne poste. V kvatrnem času tudi 1 niso smeli delati tlake in ne pla- ' čevati najemnine.
Prvotno poštenje, ko je moral ' biti človek tešč do sončnega za- ^ hoda, je Cerkev zahodnih dežel i v 9. stoletju opustila. Dovolila f je enkratno nasičenje na dan, ' kar velja od 14. stoletja dalje s kot splošno navodilo. Dokler je j postna zapoved predpisovala, da f mora biti človek tešč ves dan, so j bila navodila o posameznih je- t deh nepotrebna. Petki in'sobote < so bili itak dnevi zdržnosti, ko je , bilo prepovedano jesti meso. No- j va cerkvena postna praksa je to „ poštenje olajšala, vendar je uka- j zala, da o velikonočnem času , verniki ne smejo uživati tudi še j jajc, presnega masla in mleka. , Kako je bil post v srednjem ve- ] , ku zares — za naše sedanje poj- , movanje naravnost neznosno! j strog — priča skoraj drakonska , odredba kardinala Nikolaja iz < : Cuesa, po kateri je bilo določe- , no, da tisti, ki je v postu užival ]

th WEYENBERG
SHOES
Don't 1st "tired feet" rob you oi pep and energy! Let your ioet relax on Massagic'« yielding Air Cushion. The flexible Arch Lift gives added support. Unbeatable comfort at any price. See us today
želita vesele, velikonočne praznike in prijateljem
VESELE VELIKONOČNE
PRAZNIKE ŽELI VSEM
ODJEMALCEM IN
PRIJATELJEM /
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM
SYLVIA CAFE
546 East 152nd St.
NAJBOLJŠA VINA, PIVO IN ŽGANJE
Se priporočata MR. in MRS. J.OS. KOPINA
WATERLOO SUPER SERVICE
GULF GAS and OIL . . . LUBRICATION
Expert Ignition Work—Guaranteed by Our New
King Electrical Method Equipment Accessories - Welding - Body and Fender Work
"DOC" GREGORČIČ
15714 Waterloo Road
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM, KEGLJAČEM IN KEGLJAČKAM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOSEPH PQZELNIK
LASTNIK
moderno zgrajenega kegljišča, gostilne
in restavracije z najboljšo postrežbo
WATERLOO RECREATION
BOWLING ALLEYS
15721 Waterloo Road IVanhoe 9595
VESELE VELIKONOČNE	. f^^m
PRAZNIKE ŽELI VSEM	^^^MfW
ODJEMALCEM iN
.. PRIJATELJEM	fii^MŽr
MANDEL'S SHOE STORE
6107 St. Clair Avenue
Poleg Grdina Shoppe OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
FRANCES 6RDANC
LINGERIE and HOSIERY SHOP
1513 E. 55th Street	HE 3332
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM MOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN
PRIJATELJEM SE TOPLO PRIPOROČAMO
Louis Majer
Trgovina finega obuvala
6410 St. (lair Avenue
i
VELIKONOČNE KOšARlcE
gnii"'
Krasno napolnjene z velikono ' novostmi in candyem
* lil
Krasno olepšani zajčki in Pir
TAYLOR VARltf
5c and lOclo $1.00 Store
6714-16 St. Clair Ave'y
FRANK KLEMENČIt y
„ey
1051 Addison Road	n
BARVAR in DEKORATOf1 j
/
želi vesele velikonočne nraznike in se top' j«
M' I
^^^^^^^^^ MR. in	1
ŽGANJE - PIVO - VINO -	■
bi^0
Želita vesele, velikonočne praznike o" , in nrijateliem ^
<
VESELE VELIKONOČNE PRAZ-n1^ I ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN	!
EDINA SLOVENSKA ZLATARSKA ^ I
FRANK (ERNE JEWELRY <M
6412 St. Clair Ave., nasproti S- ^ f
ANTON SVETE J
Želim vsem odjemalcem in prijatelje«1 f vesele velikonočne praznike!
GROCERIJA - CANDY - CIGARE - CI°A I SLADOLED - IZVRSTNO PlV° J
Se priporočam za obilen poset—Točna P°5 i
1184 East 60th St.	HEn^J
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ^B^r I SKUPAJ	S^^BH
ANTHONY USS ^M
DELIKATESNA TRGOVINA - CIGARE -ClG ] SLADOLED - MEHKE PIJAČE - MESO j
6502 Superior Ave.	EN**®*]
ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKI OBISKOVALCEM IN PRIJATELJE- •
' MOST STYLES
5750