40
Politični pregled.
Koroški deželni zbor. V koroškem deželnem zboru so bile burne razprave o preioženji humbreške ceste in pa o postrežnicah v novi deželni bolnici. Nova humbreška cesta je slabša, nego je bila prejšnja, ali vendar je celovški deželni glavar pritiskal na občine, da so donašale, da se je postavil spomenik koroškemu deželnemu predsedniku, ki ima baje posebnih zaslug za preloženje te ceste. To stvar je v deželnem zboru spravil v razgovor slovenski poslanec g. Einspieler. Po-popolnoma pa stvari ni mogel pojasniti, ker mu je deželni glavar odtegnil besedo in ker so Nemci silno kričali, ko je poslanec čital pismo kotmirskega župana v tej stvari. — V novo bolnico pa hočejo koroški liberalci vpeljati protestantske dijakonice iz Nemčije. Posl. Einspieler in pa škof Kahn sta temu ugovarjala in zahtevala, da se vpeljejo usmiljene sestre. Stvar se je izročila posebnemu odseku v pretres, kateri se bode najbrž izrekel za protestantske dijakonise, ker sedaj v Celovci le to kaj velja, kar prihaja iz Berolina. Zlasti je pa to zanimivo, da se za protestantske dijakonise baje posebno poganja soproga deželnega predsednika.
Najvišje sodišče za dežele češke krone. V odseku za razpravo o Vasatyjem predlogu o osnovi posebnega sodišča za dežele češke krone so se izjavili veleposestniki in pa Nemci, da se ne udeleže posvetovanj. S tem je posvetovanje tega odseka onemogočeno. O Nemcih je čisto naravno,, da se ne udeleže posvetovanj. Tudi o veleposestnikih se ne Čudimo, dokler z Nemci vlečejo za jedno vrv. Pričakovali bi pa bili. da bodo gospodje naravnost povedali, zakaj ne glasujejo in ne bodo iskali nobenih olepševalnih izgovorov. V svoji izjavi trdijo, da se češko državno pravo ne more obnavljati kar kosoma, temveč se mora stvar najedenkrat izvršiti in zatorej ne morejo osnovo najvišjega sodišča izločevati iz dražih državnopravnih vprašanj. Grospodje naj bi vendar naravnost povedali, da jim na češkem državnem pravu ni nič ležeče, ko vendar sedaj že vsakdo ve, pri čem da je. Motijo se daleč, če mislijo, da bodo še nadalje koga slepili. Za Slovane pa ni nobene škode, če se ne osnuje omenjeno sodišče, ker bi se potem le Čehi bolj odločili od južnih Slovanov.
Moravski konservativni veleposestniki so se tudi odločili od narodne stranke in menda mislijo tudi z liberalci hoditi po derni in strni. Te dni so objavili neko izjavo, v kateri pravijo, da s Staročehi ne morejo več hoditi, ker so se zbližali s Mladočehi Posebno pa v tej izjavi naglašajo, da so le politična, ne pa narodna stranka. S poslednjim so pa le hoteli povedati, da naj cehi nikar ne pričakujejo od njih, da bi jih podpirali. Veleposestvo na Češkem in Moravskem se je toraj do malega izneverilo češkemu narodu. To je gotovo velikega političnega pomena in češki politiki bi morali po pre-menjenih razmerah uravnati svojo politiko. Sedaj morajo sploh svojo politiko postaviti bolj na demokratično podlago in iskati oporo sploh le pri demokratičnih v prvi vrsti seveda slovanskih strankah. To pa zahteva, da popuste svojo državnopravno politiko in se oprimejo le narodne jedoakopravnosti in pa demokratičnih načel. Pred vsem naj bi Čehi delali na to, da se najdejo tla za osnovo velike slovanske demokratične stranke v Avstriji
Ogersko. — Vladi s svojo politiko ne gre nič kaj po sreči. Iz vladne stranke je izstopilo zopet nekaj članov. Izsto-pivši osnovali so svoj klub, kateremu je predsednik bivši pred* sednik zbornicj poslancev Pechy. — Hud udarec je zadel vladno stranko pri občnem zboru budimpeštanske narodne kazine. To druStvo se je vedno prisvajalo nekako vodstvo v ogerski politiki. Najglavnejo besedo v njem imajo razni bogati plemenitaši Pri dopolnilni volitvi v odbor sta Koloman Tisza in pa minister Fejervary voljena le z dvema glasovoma večine. Propalo je več članov vladne stranke, mej njimi ministra Lu-dovik Tisza in Bethlen. Voljenih je devet največjih nasprotnikov
41
vladne cerkvene politike, mej drugim tudi sklicevatelj katoliškega shoda grof Zichy. Liberalna stranka je zaradi tacega izida močno razdražena in se že govori, da mislijo liberalci izstopiti iz narodne kazine. Vladi se stališče že maje, posebno ker v višjih krogih z njeno politiko nikakor niso zadovoljni.
Nemčija. — Na političnem polji zanima svet najbolj novica, da sta se nemški cesar in bi\ši državni kancelar knez Bismarck pobotala. Kakor znano, živela sta ta dva v nespo-razumljenji. Nasprotovala sta si drug drugemu v političnih vprašanjih. Posebno Bismarck je kaj rad javno grajal upravo nemškega cesarstva. Cesar je zadnji čas sprevidel, da je najboljše, da se z Bismarckom sporazume. Voljo k temu spora* zumljenju je tekom minolega leta pokazal že nekaterikrati. Zadnje dni storil je pa v to svrho prav odločilen korak. Ko je namreč Bismarck okrevel od influence, poslal mu je po svojem adjutantu steklenico starega vina. mu čestital na ozdravljenji in ga povabil v Berolin. Bismarck se je zahvalil in obljubil priti v Berolin. Te dni je Bismarck res prišel v Berolin, kjer so ga najlepše sprejeli. — Glede sporazumljenja Bismarckovega in cesarjevega so razna mnenja, eni pravijo, da bo to vplivalo na politiko, to je, da se bode cesar zana-prej ravnal po nasvetih Bismarckovih, drugi zopet trdijo, da bode cesar tudi zanaprej sam vladal po svoji volji. Bolj gotovo je, da je cesar za to iskal prijateljstva z Bismarkom, da se bo mogel o raznih stiskah, ki se obetajo Nemčiji, nanj obrniti za svet; sicer bo pa zadevo razjasnila bodočnost.
Srbija. — Simičevo ministerstvo je sestavljeno iz zmernih naprednjakov in liberalcev. Eadikalni klub je prepovedal vsaka-teremu radikalcu vstop v ministerstvo. Ko se je novo ministerstvo predstavilo skupščini, izjavili so radikalci, da ne podpirajo nove vlade. Eadikalni listi pišejo strogo proti nezakonitemu postopanju krone, posebno, ker se je poklical Milan v Beligrad, ko se je bil zavezal z besedo, da ne pride več na Srbsko. Nova vlada skupščine ni razpustila, pač pa odložila zasedanje do 1. novembra. Do tega časa misli namreč doseči sporazumljenje. — Zatožbo proti bivšim liberalnim ministrom je nova vlada zaustavila. — Okrožne in okrajne preiekte nadomestila je vlada s častniki in poskrbela sploh za vsako od-vrnitev nemirov.