Ljubljana, 15. maja 1997 ☆ številka 17 ☆ letnik 56 Pogovor s sekretarko '< območne organizacije ' ZSSS za Podravje: I Predlog zakona o slovenski razvojni rim/hi delavcem tudi jemlje t l __Stran 3 Spomin še živi. Tudi letošnje prireditve v okviru Pohoda Ljubljana 97 so privabile veliko udeležencev. Več na strani 10 Skei bo nadaljeval boj za ohranitev Že doseženih pravic Bo država pomagala železničarjem in Tovarni tirnih vozil? Stran 8 Predsednikom sindikata Iln sindikalnim zaupnikom v zsss Vcza svobodnih sindikatov Slovenije je v maju letos po °oblastilu sindikatov dejavnosti z Zavodom za zdravstveno JarovanJe Slovenije podpisala aneks h krovni pogodbi za d Cpj!.nJe skupinskih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za Plačila. Aneks članom omogoča takoj za 216 tolarjev ■zano mesečno premijo in varno prostovoljno zdravstveno u V^rovanjc- Člani sindikatov dejavnosti ZSSS lahko to ■ nost zagotovijo tudi svojim odraslim družinskim članom. 0! .^anom smo za naslednjih pet let zagotovili možnost ugodnega 0 Varnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. 11 ^Hsks omogoča te ugodnosti: * . ,r| tak°jšnje znižanje mesečne premije za 216 tolarjev, s Sedanjih 1.656 na 1.440 tolarjev, ^enk*1' 7'odstotni P°Pust za celoletno plačilo premije 10‘°dstotni popust za krvodajalce, ki imajo 0 rdilo, da so kri darovali najmanj 20-krat, „ ^ letno zavarovalno obdobje, ^ Možnost zavarovanja tudi odraslih družinskih članov, p an s\ndikata dejavnosti ZSSS ima možnost znižane ^ etnije po krovni pogodbi tudi med brezposelnostjo, doCT-)V<^'*n0 zdravstveno zavarovanje tudi za člane, ki s ej niso bili zavarovani preko krovne pogodbe ZSSS. j -iso 0111 zavarovani preko krovne pogodbe ZSSS. — ---- sindikatov podjetij i„ organizacij vabim, naj takoj " J° Postopek, ki bo članom omogočil naštete ugodnosti. ^ ^ ^ TOpske prOIZVajalC6 M.u.m ODLOČILNA SPRKMKM asi is asi tiii* r/ ^ c c l ^T £ nn i ^ ^ h ^ f ^ ir" i sekretar ZSSS POSLOVNE STRATEGIJ Zakon o Jamstvenem skladu že velja Sindikalne centrale podpisale dogovor o sindikalnem premoženj« ^l^SStrii^ar|ar111 ?ei1^iirlii na pogajanja o nem casu ^rSOviii Po^ar Ljubljane med nebom in Sempetrska Iskra Avti trika seje po nekajletnih n izvlekla iz težav. Odločil rak je naredila s sprem poslovne strategije: nam proizvajalci osebnih vozil delovala le še s tovarnar spodarskih vozil. V tej proiz je po obsegu že zdaj mr dilnimi evropskimi proizv Njen cilj je postati najmode evropska tovarna. Stran 1.21 NAPREDEK NA POGAJANJIH JE ŠE PREMAJHEN Kot sta nam povedala Dušan Semolič in Brane Mišič, so se na pogajanjih o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in socialnem sporazumu ta teden dogovorili o nekaterih rešitvah. Čeprav zdaj kaže, da bi lahko do konca meseca, ko poteče veljavnost obeh listin, našli kompromis o večini vprašanj, pa ni mogoče verjeti, da bi jih organi podpisnikov tudi verificirali. Ker so delodajalci dokaj odločno zavrnili možnost podaljšanja veljavnosti obeh listin, je bolj verjetno, da bo posegla vlada, saj ne sme dovoliti brezpravnega stanja. Po Mišičevem mnenju, so sindikati uspeli delodajalec odvrniti od namere za takojšnjo ukinitev dodatka za delovno dobo. Dogovorili so se za triletno prehodno obdobje, v katerem naj bi našli rešitev za sedanje zastarelo minulo delo. Obenem so se dogovorili, da sprememba dodatka za delovno dobo ne bo nikomur znižala osnovne plače niti za tolar. Delodajalci so zahtevo za veliko zmanjšanje nadomestila za čas bolezni (bolniške) nekoliko omilili. Za odsotnost do pet dni naj bi bolniška znašala 60 odstotkov osnovne plače, za šest- do petnajstdnevno odsotnost 70 odstotkov, za daljšo pa 80 odstotkov. Sindikati bodo še naprej vztrajali pri nezmanjšanem nadomestilu za bolniško. Dušan Semolič misli, da bi rešitev, ki jo predlagajo delodajalci, delavci lahko izkoristili za podaljševanje bolniške, česar pa verjetno nočejo. Mišič meni, da so pogajalci najbolj vsaksebi pri regresu za letni dopust. Delodajalci bi ga radi močno zmanjšali, sindikati pa želijo ohraniti nezmanjšanega. Kompromis bo mogoč le, če bosta popustili obe strani. Rešitev bi lahko bil nekakšen zakonsko zajamčen regres, kar je mogoče urediti v socialnem sporazumu, dejanski regres pa v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Delodajalci še naprej razmišljajo tudi o 13. plači, zlasti pa o zmanjšanju sedanjega, zanje prevelikega regresa. Razlike so tudi pri usklajevanju plač z rastjo življenjskih stroškov. Vlada, podpirajo jo tudi delodajalci, želi zadržati izhodiščne plače na sedanji ravni do konca leta, pa sindika-tiželijo to vezati na prag inflacije. Če bi bila ta večja od petih odstotkov, bi se izhodiščne plače morale povečati, sicer pa bi lahko ostale nespremenjene, vendar ne več kot pol leta, pravi Dušan Semolič. Različna so tudi mnenja o najnižjih in zajamčenih plačah. Sindikati zahtevajo davčno politiko, ki bi omogočila rast najnižjih plač, ob stagnaciji povprečnih in visokih plač. Glede minimalnih plač pa sindikati po Semoličevih besedah zahtevajo zlasti postopno približevanje evropskemu standardu, to je 80 odstotkov povprečnih plač. Vlada in delodajalci dogovor zavlačujejo z razpravo o tem, ali naj bi upoštevali povprečje gospodarstva, industrije ali vseh zaposlenih. Brane Mišič meni, da so ključni vzrok težav pri pogajanjih o kolektivni pogodbi za gospodarstvo in socialnem sporazumu plače v negospodarstvu, deloma pa tudi dejanske plače v gospodarstvu. Plače v negospodarstvu so lani realno pora-stle za skoraj sedem odstotkov, če bi jih letos povečali, bi lahko prišlo do luknje v proračunu.To bi lahko zapolnili le z večjimi obremenitvami gospodarstva ali če bi dovolili prevelik janvofmančni dolg. Oboje bi povzročilo nov inflacijski val. Mišič meni, da bi pogajanja o kolektivni pogodbi in socialnem sporazumu lahko končali do konca maja, le časa za verifikacijo na organih podpisnikov naj bi zmanjkalo. Vlada bo, da bi se temu izognili, verjetno pripravila interventne predpise, saj ne sme dovoliti pravne praznine. Dušan Semolič meni, da bi bila interventna zakonodaja na plačnem področju klofuta socialnemu partnerstvu. Z njo bi se vrnili v administriranje, ki sindikatom jemlje možnost pogajanj in pritiskov na delodajalce, zaradi česar so ga vedno obsojali. Če bo do interventne zakonodaje moralo priti, bo zanjo “zaslužna” zlasti gospodarska zbornica, saj je v primerjavi z drugimi delodajalci najmanj pripravljena prisluhniti delojemalcem. EK. Dušan Semolič Brane Mišič 15. maja 1997 SDE ZE DELUJE KOT EVROPSKI SINDIKAT Evropska konferenca energetikov, ki so organizirani pri mednarodni sindikalni centrali zaposlenih v javnih službah (PSI/EPSU), je bila prejšnji teden v Novem mestu. O njenih zaključkih in sporočilih, ki bodo še ta mesec predstavljeni evropskemu parlamentu, smo se pogovarjali s predsednikom našega sindikata energetikov (SDE) Francem Dolarjem. Po njegovem mnenju je položaj zaposlenih v naši energetiki primerljiv s položajem teh delavcev v razvitih evropskih državah. To pomeni, da so v primerjavi z drugimi tranzicijskimi deželami veliko na boljšem. Poleg vprašanj, ki so posledica prehoda iz ene v drugo ureditev, so na konferenci največ govorili o privatizaciji energetike. V razvitih deželah, ki sojo že izvedle, je bilo zaradi nje veliko delavcev odveč. Konferenca energetikov zato zahteva od vseh vlad, naj sindikate vključijo že pri pogovorih o privatizacijskih namerah, ne šele, ko delavce že odpuščajo. Če bodo sindikati zaobideni, bodo uporabili vsa sredstva sindikalnega boja, pravi Dolar. Naša država sicer ne načrtuje privatizacije energetskega področja, ker pa je postala lastnik 13. KONGRES KONFEDERACIJE DELA SAN MARINA Konec prejšnjega tedna je bil v San Marinu dvodnevni kongres Konfederacije dela San Ma-rina - CSdL. Taje večja od še ene sindikalne organizacije v Republiki San Marino, obe pa sta članici Evropske konfederacije sindikatov, čeprav ta država ni članica Evropske unije. Kongresa pod geslom “Kakovostni razvoj: solidarnost, pravice in pravičnost” seje udeležilo več kot 300 delegatov in 12 gostov iz 7 držav. S poročilom o delu CSdL in programskimi smernicami gaje začel generalni sekretar Giovanni Ghiotti. Največji poudarek je namenil socialni državi, varstvu okolja ter vlogi in utrjevanju sindikalne konfederacije CSdL. Dotaknil seje tudi nekaterih ekonomskih in socialnih vprašanj. Republika San Marino s skoraj 25.000 prebivalci, 15.000 dolarji narodnega dohodka na prebivalca ter prek 11.000 zaposlenimi (v glavnem v trgovini, gostinstvu, turizmu in kulturi) skoarj nima nezaposlenih. P. v: gospodarsko rast In zmanjšati brezposelnost Za pospešitev gospodarskega razvoja je zelo pomembna stanovanjska gradnja. Ta je v Sloveniji bolj ali manj zastala. Tu gre tako za blokovno kot za individualno gradnjo. Verjetno ni potrebno omenjati, da se pri gradnji uporabljajo izdelki iz vseh vrst industrije in da se lahko pri tem zaposli veliko ljudi. Med stanovanjsko gradnjo moram brezpogojno omeniti tudi gradnjo vikendov. Kjer koli po Sloveniji | Naročamo ..... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: ............. | Plačnik teh izvodov je: Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int.272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. objektov in delodajalec, bo verjetno tudi ona razmišljala podobno kot kapitalisti.Temu se bo SDE odločno uprl. Na strani delavcev je namreč le sindikat, brez njega bi bili delavci povsem nezaščiteni. Število zaposlenih v elektrogospodarstvu seje v zadnjih šestih letih že zmanjšalo za 12 odstotkov, v premogovništvu pa skoraj za polovico. Organizacijo konference energetikov Evrope je SDE sprejel zlasti zato, da bi vplival na njene zaključke. Pri tem je popolnoma uspel, ugotavlja Franc Dolar. “Naše predloge so podprle zlasti druge države v tranziciji. Ker smo bili pri organizaciji konference uspešni, so nas že zaprosili, da bi pomagali pri organizaciji prihodnje konference, ki bo čez leto dni v Pragi. Položaj naših energetikov smo primerjali s položajem teh delavcev v drugih evropskih deželah. Ugotovili smo, da smo v zlati sredini. Kar zadeva države v tranziciji, pa smo čisto na vrhu. Za takšen položaj zaposlenih je zaslužen tudi naš sindikat-SDE.Trudili se bomo. da bo še naprej najmanj tako-Dobro je tudi to, da so naša hotenja postala del listin konferenco energetikov vse Evrope,” pravi Dolar. Povedal je tudi, daje skoraj vse stroške konference pokrila mednarodna sindikalna centrala PSI/EPSU. .v cd <4 Vodstvi Desusa in ZSSS sta se prejšnji teden pogovarjali o krepitvi medsebojnega sodelovanja. V skupnem interesu obeh organizacij sta zlasti reforma pokojninskega zavarovanja in izboljšave na področju zdravstva. Svobodni sindikati so De-susu predlagali, naj jim pomaga tudi pri drugih vprašanjih, ki zadevajo položaj delavcev. Gre zlasti za nove in spremenjene zakone: o delovnih razmerjih, kolektivnih pogodbah, varstvu pri delu in o soupravljanju. Desus in ZSSS bosta organizirala več okroglih [ d miz. Dogovorili so se, da bodo skupne delov- p ne skupine pripravile alternativni predlog p°' S kojninske reforme. Obe strani se strinjata, da S mora tudi novi pokojninski sistem temeljiti na S medgeneracijski pogodbi. Le tako se bom0 r namreč izognili nevarnosti medgeneracijske' ga spopada in povečevanju razslojenosti naŠe družbe. , e pogledaš, so tam kjer stojijo vikendi ali zidanice v vinogradih, so naselja lepo in vzorno urejena. Očiščeno je okolje, speljana je asfaltna cesta, vodovodi in celo telefoni. Iz zanemarjenih in neočiščenih predelov je slovenski človek naredil pravi raj. Vendar pa v tistih občinah, kjer so občinske službe za varstvo okolja in urejanje prostora zaptanka-ne, vzvišene in nesposobne, v tistih občinah je ogromno površin neobdelanih, zanemarjenih in neobljudenih. Postopke za ureditev lokacijskih in gradbenih dovoljenj je potrebno maksimalno pospešiti. Prosim vas, za božjo voljo, vas, ki imate v rokah škarje in platno, pustite delati človeku, ki bi rad nekaj naredil, ne ga onemogočati na vsakem koraku, naj nekaj ustvari, saj od tega ima celo država koristi. Delo in razvoj krepita človeka. Če bodo lahko ljudje več in bolje delali, ne bo toliko kriminala in goljufij. Naslednja panoga, ki prinaša gospodarsko rast in devize v državno blagajno, je turizem. V naši lepi Sloveniji imamo možnosti za razvoj turizma na pretek. Imamo čudovita jezera, vendar žal neizkoriščena, razen Bleda in Bohinja. Na enem od umetnih jezer na Štajerskem je pred vstopom v območje jezera velika opozorilna tabla, na kateri je navedenih približno deset točk, česa vse na jezeru ne smeš počenjati. V zadn ji točki pa ti želijo lepo počutje na jezeru!? Kakšna ironija. Čeprav imamo zdraviliški turizem zelo dobro razvit, so te možnosti v Sloveniji še velike, saj praktično na vseh področjih, od Kranjske Gore do Prekmurja, razpolagajo z izviri zelo tople in za zdravje dobre vode. Vendar v večini primerov ostanejo samo pri izvirih. Le kakšen posameznik in kakšno osamljeno turistično društvo v občini se zavzema za pospešitev možnosti zdraviliškega turizma. Vsaka štiri leta kandidati, ki kandidirajo za občinskega Župana, na veliko obljubljajo, kaj vse bodo naredili iz tistega izvira tople vode. Verjetno bi morata tu država priskočiti na pomoč in dati temu vprašanju večjo težo; enako tudi razvoju kmečkega turizma, ker so možnosti zanj v Sloveniji praktično neomejene. In prav v kmečkem turizmu se vidi v nadaljevanju razvoj kmetijstva. Premalo se zavedamo, kakšen velik potencial je v kmetijstvu. Prav zanimivo je, da imajo države, kot so Nizozemska, Avstralija, Nova Zelandija itd., tudi na račun kmetijstva izjemno visok življenjski standard. Čeprav je pri nas iz preteklosti v kmetijstvu veliko narobe in čeprav je še ogromno zanemarjenih in neobdelanih površin, se vendarle le da vse skupaj postaviti v normalne tire. Podpreti je potrebno razvoj kmetij v takšnem obsegu, da mladi ne bodo zapuščali podeželja. To pa se da rešiti z raznimi subvencijami in ugodnimi, ponavljam ugodnimi, krediti. Tu pa naj svojo vlogo odigra država oz. ministrstvo za kmetijstvo. Svojo vlogo bi morala država odigrati tudi v cenovni politiki kmetijskih izdelkov. Saj potrošniki kljub temu, da jet cena živine, mleka itd. za kmeta absolutno prenizka, plačujemo v mesnicah strahotno drago meso in v trgovinah obupno drago mleko in mlečne izdelke. Seveda na račun posrednikov, davkov in trgovinskih marž, ki so, mimogrede povedano, pretirano visoke. Preden preidem na zadnji konkretni predlog, bi rad spomnil na dejstvo, da se lahko v kmetijstvu in turizmu zaposli ogromno ljudi, kajti tukaj so še rezerve. Podatek, da je v Sloveniji 124.000 ljudi brezposelnih, da število brezposelnih stalno narašča, je strah vzbujajoč, in zahteva, da začnemo ulrepati z vso resnostjo. S tem, da bomo v gospodarstvu firme samo zapirali, ker se nič ne iz/>lača, da bomo podjetja spravljali v stečaj, stečajni upravitelji pa bodo v nedogled vlekli stečajne postopke in istočasno lepo bogateli, ne bomo dosegli gospodarske rasti takšne, ki si jo želimo in jo tudi potrebujemo. Slovenija tudi sedaj pospešeno gradi ceste in posodablja železnice. Na tem področju se lahko zaposli ogromno ljudi, vendar žal dajemo delo tujcem, konkretno Italijanom pri gradnji avtocest. Kakšni so motivi in težnje tistih, ki so o tem odločali, ne vem. Vem pa, da je potrebno maskimalno zaščititi svojf j interese in zaposliti svoje ljudi U uporabljati svoje materiale. Zelo dobro se spominjam parol, Svobodnega sindikata, ki PrflČj “Kupuj slovensko blago, da bošaO : domačemu delavcu delo” in seve , da tudi kruh. Nekateri so se iz | parole norčevali, verjetno ne at lovci. V Nemčiji in na Japonski’11 takih parol ni potrebno objavi]?, ti, ker so ljudje sami dovolj vehk \ patrioti in spoštujejo ter cenijo svoj blago in svoje delo. ' V dnevnem časopisju sem Pr\\ L bral, da se Slovenija pripravlja m1 na gradnjo elektrarn na Savi. PrJ'’ ,z pridobljena v procesu lastnin-struD r,reohlikt)vanJa Podjetij in v postopku pre-1 vija].|Unra"Ja Podjetij ter z njimi razpolagala; opra-tj? ,.‘..naJ ni naloge, določene z zakonom o priva-j CIJI Pravnih oseb vlasti Sklada za razvoj; opravljala dc,nal:>8c v zvezi s projektnim financiranjem; so-družht bi pri Prcstruk|uriranju gospodarskih j 0/ jr terPri pripravi in izvajanju projektov ohranjanja [a n0rna °dpiranja novih delovnih mest; opravlja-Pa naj bi tudi določene naloge v skladu z zako-ra o denacionalizaciji, v zvezi s stanovanjskim onom ter drugimi predpisi in podobno, i l kakšnem odnosu naj bi bila Slovenska v / , ■'!VanjU 'n razre^‘tvi posameznih članov nad-0 Poen3 SVCla’ vendar ne več kot plovice; odločanje Zaradi ostav.,jenem zmanjšanju osnovnega kapitala Pokrivanja izgub in podobno. PoTrT^ zako"a prinaša delavcem v tistih Slnto , se bodo prestrukturirala s pomočjo I razv°i"e družbe? I ^aje s|0S aVa ^ra*ovec: V 24. členu predlog zakona delavce°VenSki razv°jn' družbi možnost, da lahko PodnoHITIprC t Zaradi predpisov o varstvu osebnih podatki Zavodu pravilno obračunali za nas opravlj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je prostovoljno zdravstveno zavaroval kar 1.200.000 ljudi. Jasno je, da Zavod do konca leta čaka veliko dela pri sklepanju zavarovalnih polic za naslednje zavarovalno obdobje. Zavodovi delavci bodo v naslednjih mesecih obiskali vse gospodarske družbe in organizacije, kjer imajo svoje zavarovance in jim ponudili obnovitev zavarovanja. olajtave pri plačTlu dohodiiinčT 'pi. n.S.dnvtnt Številki'pil mimh.iiii Pimudbo >.jtfgSrjSTStZISfS l vEB ESE Ežsiz zA ji Sindikati dejavnosti in predsedstvo Sveta Z* J svobodnih sindikatov Slovenije so pri svoji 0C^2^S| s za podpis aneksa h krovni pogodbi med ZSSS in U upoštevali tudi dejstvo, daje Zavod za zdravslv ^ d zavarovanje že začel v skladu z Zakonom o za J q valnicah postopek za preoblikovanje svoje Eno'^ prostovoljno zdravstveno zavarovanje v samostjo ^ pravno osebo. Prepričani so, da dejstvo, da se 1 s; navija vzajemna zavarovalna družba, pomeni za jt člane ugodnost. Cilj vzajemne zavarovalne tTrllZjI1 ii1 namreč čimbolj ugodna premija za svoje člane dobiček na račun visokih premij. Lučke i 15. maja 1997 SOCIALNA POLITIKA Reforma pokojninskega zavarovanja XI. | — Piše: Lučka Bohm Po mnenju vlade se je pokojninska reforma pravzaprav začela že leta 1992, ko je slovenska država s sprejemom poosamosvojitvenega (trenutno veljavnega) Zakona 0 Pokojninskem in invalidskem zavarovanju pretrgala popkovino 2 nekdanjimi jugoslovanskimi predpisi. Takrat se je, na pri-fner, postopno začela dvigovati starostna meja za upokojevanje !n omejila možnost predčasnega upokojevanja. Ta prva faza reforme seje, tako trdi vlada, zaključila januarja 1996 s spre-Oiernbami in dopolnitvami poosamosvojitvenega pokojninskega 2akona. Spomnimo se, da med drugim od lani velja nov način Usklajevanja pokojnin brez poračunov za nazaj, (nekoliko) višje Zavarovalne osnove za samozaposlene, vsakoletno preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka ter za državljane in tujce J^zlična ureditev upoštevanja pokojninske dobe, ki je bila “osežena v novonastalih državah nekdanje Jugoslavije. Druga faza reforme naj bi se P° predlogih vlade začela še letos ■'nadaljnjimi racionalizacijskimi sPtemembami in dopolnitvami ^Ijavnega zakona, ki naj bi jih bll° treba v življenju uveljaviti J|ajkasneje do leta 1999. V tej drugi fazi reforme bi šlo torej z|°lj za reformo dokladnega "nvcznega pokojninskega zava-r°vanja. Delitev na naložbeno 1,1 dokladno obvezno zavarovanje j?3 naj bi se zgodila šele v tretji !az' refome. Tretja faza naj bi 'la končana do leta 2002. (Zamuda pri začetku obravnave mhodišč reforme v državnem znoru, ki se je nabrala zaradi V°htev, najverjetneje odmika ^četek obeh faz vsaj za eno leto.) Cilj sprememb in dopolnitev i Veljavnega pokojninskega sistema, ki nam jih bo vlada še le-j tos z drugo fazo reforme servi-j 'a'a v obliki predloga zakona, je primerljivost naših pravic iz pokojninskega zavarovanja s pravicami v evropskih državah glede pogojev za pridobitev pravic, odmere pravic in obsega zagotovljenih pravic. Vlada pa obljublja tudi širitev (!) pravic v funkciji družinske politike in varstva otrok. Napovedane spremembe (vlada sije že dala izračunati pri aktuarjih, koliko prihranka v naslednjih desetletjih prinese vsaka posamezna sprememba iz tega seznama): a) postopno zviševanje starostne meje za starostno in predčasno upokojevanje, b) postopno izenačevanje moških in žensk glede starosti in pokojninske dobe, ki sta potrebni za uveljavitev in odmero pokojnine, c) postopno upoštevanje celotne pokojninske dobe pri odmeri pokojninske osnove (sedaj zgolj 10 najugodnejših zaporednih let), d) trajno manj ugodna odmera predčasne pokojnine na podlagi aktuarskega izračuna, e) višja pokojnina na račun aktuarskega izračuna za pokojninsko dobo po dopolnitvi polne pokojninske dobe, f) revizija pravic po posebnih predpisih, g) nagrajevanje matere ALI očeta za vsakega otroka (vštevanje ali dokup pokojninske dobe), h) družinska pokojnina tudi, če je dosežena pokojninska doba umrlega roditelja zelo kratka, i) tako za delavce (!) kot za samozaposlene določene najnižje možne zavarovalne osnove po izhodiščnih plačah v kolektivnih pogodbah glede na potrebno stopnjo izobrazbe, j) namesto vsakomesečnega usklajevanja pokojnin usklajevanje na daljše obdobje in to na podlagi različnih možnih kriterijev (gibanje povprečne plače, gibanje zajamčene plače, rast cen življenjskih potrebščin), k) recertifikacija pravice do invalidske pokojnine in prevedba invalidske v starostno pokojnino ob doseženi določeni starosti, l) denarna nadomestila delovnim invalidom II. kategorije se usklajuje tako kot druga nadomestila, m) denarna nadomestila brezposelnih delovnih invalidov se odmerjajo glede na doseženo pokojninsko dobo in vzrok invalidnosti, n) višjaobveznost delodajalca, če je kriv za invalidizacijo delavcev. Moja banka mi je skupaj z izpiskom stanja na mojem tekočem računu poslala reklamo, da naj pri njej sklenem rentno zavarovanje. Da bi me prepričali, so zraven napisali, da so njihovi strokovnjaki izračunali, dače ne bo nobenih sprememb zakona (glej v seznam), bo leta 2020 znašala moja pokojnina zgolj 30 %, kolikor bi znašala danes! O potrebnosti reforme nas torej prepričujejo na vsakem koraku. Seznam napovedanih sprememb gotovo ni posebej razburil tistih, kijih od upokojitve loči še vsaj 20 let. Tisti pa, ki si po-tihem že izračunavate, kdaj se boste lahko upokojili, in zato veste, za kaj gre, ste verjetno iz sebe. Res je, vlada nam obljublja ostre spremembe. Toda predčasno upokojevanje, da bi še ujeli zadnji vlak upokojevanja po “starem” zakonu, ni nujno. Vlada obljublja, da nihče ne bo čez noč v bistveno slabšem položaju. Spremembe naj bi se uvajale zares postopoma. Navsezadnje vemo, kako seje od leta 1992 do 1997 vsako leto za šest mesecev zviševala starost, kije potrebna za starostno upokojitev. Vlada meni, daje nujno, da se že v letu 1998 nadaljuje postopno višanje te starosti. Ko- likšna naj bi bila za našo vlado končno zadovoljiva starost, v izhodiščih reforme, ni zapisala. V zahodnoevropskih državah je različna - najpogosteje pa je 65 let. Pri nas velja zaenkrat za moške starost 63 let, za ženske pa 58 let in najmanj 20 let pokojninske dobe. Upokojenci, ki spremljate našo predstavitev izhodišč pokojninske reforme, ste opazili, da se ta reforma vas skorajda ne tiče.Tiče se nas, ki nas upokoj itev šele čaka. Edinasprememba, ki jo upokojencem napovedujejo izhodišča, je sprememba načina usklajevanja pokojnin v drugi fazi reforme. Spomnimo se, da so se pokojnine v nekdanji Jugoslaviji pred časom hiperinflacije usklajevale zgolj enkrat letno. Tako je še vedno v mnogih zahodnih državah. Druga faza reforme bo ostra posebej zaženske. Vemo, daje njihova polna pokojninska doba danes pet let krajša od moške. In to kljub temu, da ženske v povprečju živijo sedem let dlje od moških.Teoretično bi to lahko pomenilo pet let krajše plačevanje prispevkov in zato dvanajst let daljše uživanje pokojnine. V resnici ni tako hudo. Po podatkih pokojninskega zavodaje bila v letu 1996 povprečna doba uživanja pokojnine za moške 14 let in za ženske 16 let. V tej točki so torej moški diskriminirani (pa v prav nobeni drugi točki!). Evropska zveza, v katero se želi vključiti tudi Slovenija, prepoveduje diskriminacijo po spolu. Ženske pravice se bodo morale izenačiti z moškimi. Bodočim Slovenkam se torej obeta, da se bodo upokojevale precej let starejše kot njihove mame. Vlada pa meni, da bodo ženske potolažene vsaj zato, ker jim reforma obljublja doslej neznane ugodnosti v zvezi s številom otrok, ki jih bodo rodile (to pa predpisi Evropske zveze dovoljujejo). Za vsakega otroka se jim bo priznalapokojninskadoba ali pa nekaj odstotkov ugodnejša odmera pokojnine.Tako mamam kot očetom pa bo možno za vsakega otroka dokupiti tudi nekaj pokojninske dobe. Ali bo to veljalo zgolj za po reformi rojene otroke, pa ne vem. Ne pozabimo tudi na ženske naložbene pokojnine. Vemo že, da bo njihova višina odvisna od aktuarskega izračuna. Ta pa upošteva tablice mortalitete. Privarčevane prispevke bo namreč treba izplačati v pričakovanem številu mesečnih pokojni n. To pa pomeni, da bodo ženske, ki sedem let dlje živijo, kljub enako dolgi pokojninski dobi prejemale nižje naložbene pokojnine kot moški. Privarčevano vsoto na osebnem pokojninskem računu se pač aktuarsko razdeli na pričakovano število mesecev prejemanja pokojnine do smrti. Gre za razliko med vnaprej določenimi pravicami (pokojnina znaša 85 % pokojninske osnove) in izvedenimi pravicami (pokojnina je odvisna tudi od dolžine življenja - daljše je življenje, nižja je pokojnina). Kot rečeno, sije minister Anton Rop v aprilu dal od francoskih aktuarjev preračunati, koliko prihrankov dolgoročno prinese izločitev iz zakona vseh v seznamu naštetih neracionalnosti in nepravičnosti v dokladnem zavarovanju. Izkazalo seje, da bo s temi spremembami dokladni sistem lahko finančno zdržal še dobrih dvajset let. Potem pa se bo zgodilo... Rop meni, da se moramo odločiti, ali bomo svoje probleme reševali sami ali pa jih bomo zvrnili na naše potomce. On je za to, da pravočasno uvedemo obvezno naložbeno zavarovanje. Prihodnjič: Reforma invalidskega zavarovahja § solia Asa rešuje spere ¥ as! s trijuinl presežki -a&rnmm gjmag. Aleksej Cvetko Do sporov pride v vseh fazah postopka za ugotavljanje trajnih presežkov zaradi nujnih operativnih razlogov pri organizaciji oziroma pri delodajalcu. To je razumljivo, saj gre po eni strani za to, da se zaradi zmanjšanih stroškov poslovanja organizacija oziroma delodajalec skušata rešiti izgub in grozečega stečaja, po drugi strani pa gre za delavca, ki v primeru, da je spoznam za trajni presežek, izgubi delovno mesto in s tem stalno obliko socialne varnosti, ki mu jo to zagotavlja. 91 J n ^ckateri teoretiki se zavzemajo za rešitev, tji | }er' k'v delniški družbi, tam kjer se zahteva n« V|.loe>tev organa upravljanja, to funkcijo opra-^ nac^Zorn' svet> ^'je P° njihovem mnenju 1,1 funt0ni^*e^sne-i^' or8an v družbi z raznovrstnimi p Mijami. To naj bi bila njegova naloga še jj' v0 | e-i zal0> ker ta organ že tako nadzoruje ter enje družbe in skrbi in varuje skupne in-nJjSe- Nadzorni svet tudi imenuje upravo in \,j 7|')ruje njeno delo, tako tudi odločanje o pra-ki -l’ °l,veznostih in odgovornostih delavcev, | la sprejme v smislu določb ZTPDR in 1 1 de|g° ^ru§em stališču pa odločanje o pravicah ga Vcev -e more biti v pristojnosti nadzorne-ij SVeStVCta- <~e poenostavimo, naj bi bil nadzorni ’ bjn wrSan» ki nadzoruje delovanje uprave; ne 1 ^'»ogel posegati v vprašanja delavcev, ka-i v n 0 lut*' trajn' presežki, ampak to sodi j tiož r°č-ie uPrave. Nadzorni svet ima sicer ' v sk|l0ft’ P° s*c*ePu nadzornega organa ali do|0adu s statutom daje soglasje za vodenje v0dcCen'*1 vrst Posl°v> pri čemer pa se samo svpt ^ PosIov ne more prenesti na nadzorni ‘ (274. člen ZGD). , tav|jtCn Pomembnih delov postopka za ugo-j je J n-le ‘n razreševanje presežkov delavcev ^gmm. Zato sodišča pri odločanju upo-Ugot;j0jda Jc bistveno pomanjkljiv postopek ji deiaiav|JaaJa in določanja trajno presežnih m °rgant;cv’ n' pisno izdelan in na ustreznem 1,1 ^elavc S^rr^Ct ProSram razreševanja presežnih de^ ^c*avcem zato brez takega progra-U 1ehatj ?V?,° razmerje ne more zakonito pre-•i Sp i7,,~od'oaba Sodišča združenega dela RS I KljS zdnel2-12-199l>- 1 baUSot tf.mu Pa Je vlogo programa vedno tre-& av Jati v skladu z vzrokom in posledica- mi. Pri tem je treba pri ugotavljanju zakonitosti izhajati iz namena zakonskega določila. Program razreševanja presežkov delavcev mora biti sprejet za organizacije, ki zaposlujejo več kot deset delavcev (36.i člen ZDR). Kljub taki zakonski določbi je sodišče zavzelo stališče, da v majhnem podjetju, ki ima nekaj več kot deset delavcev in v katerem je trajno prenehala potreba po delu le enemu delavcu, materialno pravo ni napačno uporabljeno, tudi če ni sprejet program razreševanja, so pa v sklepu o prenehanju delovnega razmerja smiselno uporabljene zakonske določbe. Priprava programa na ugotavljanje trajnega presežka ne bi mogla vplivati, zato zadošča, da se trajni presežek opredeli, daje v sklepu natančno naveden razlog, zakaj je prišlo do trajnega presežka in daje o stanju obveščen sindikat (sodba VSVIIIIPS 82/95 z dne 12.3. 1996). Ponudba zaposlitve v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu je ena od možnosti za preprečitev prenehanja delovnega razmerja zaradi trajnega presežka. Ponujena zaposlitev mora biti trajna, morebitna slabša plača ali težji delovni pogoji pa niso razlog za utemeljeno odklonitev ponujene zaposlitve. Delavcu, kije razporejen na drugo delovno mesto, zakon ne zagotavlja enake plače, kot jo ima na prejšnjem delovnem mestu, pravico ima samo do plače, ki je določena v kolektivni pogodbi (sodba VS VIIIIPS 156/95 z dne 11.6.1996). Zavrnitev ponujene zaposlitve ima za posledico, ne uvrstitev med trajno presežne delavce, ampak prenehanje delovnega razmerja po 11. točki 100. člena ZDR, po kateri delavcu delovno razmerje preneha v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Zakonsko je določeno, daje poslovodni organ oziroma delodajalec dolžan pri pripravi in sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev zagotoviti sodelovanje delavskega sveta oziroma drugega organa, ki predstavlja delavce, in predstavnikov sindikata. Ti pri pripravi programa sodelujejo, njihova stališča pa je dolžan obravnavati in do njih zavzeti stališča tudi organ upravljanja oziroma delodajalec, in to še pred sprejemom programa. V primeru, da ta stališča niso upoštevana, je lahko sprožen postopek pred arbitražno komisijo (5. ostavek 35. člena ZDR). Odločitev arbitražne komisije je dokončna. Arbitražne odločbe, s katero je bilo odločeno, ni mogoče spodbijati pred sodiščem, ker bi taka možnost zagotavljala dvakratno sodno varstvo: enkrat pri sprejemu programa in drugič po prejemu individualne odločbe o izvajanju ukrepov (sklep Sodišča združenega dela RS, Sp 822/92 z dne 26. 11. 1992). V praksi veliko sporov povzroča določba prvega odstavka 36.b člena ZDR, po kateri se pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevajo zlasti kriteriji strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj, delovne uspešnosti, delovne dobe, zdravstvenega stanja in socialnega stanja. V tretjem odstavku istega člena pa je še določba, da se kriteriji za ugotavljanje nepotrebnih delavcev podrobneje uredijo s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom. Delegacija sindikatov upokojencev vseh štirih italijanskih sindikalnih central dežele Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom Luciana del Kossa je prejšnji teden obiskala svoje slovenske kolege. Z Ivanom Kramerjem in Jernejem Jeršanom se je pogovarjala zlasti o reformi pokojninskega zavarovanja, ki jo pripravljajo tudi naši sosedje. V zvezi s tem bosta obe strani izmenjali gradiva, organizirali bosta tudi okroglo mizo. Zanimivo je, da je predlog reforme pokojninskega sistema, kot ga predlaga italijanska vlada, v marsičem podoben našemu. Jernej Jeršan nam je v pogovoru povedal, da se bo sindikat upokojencev skušal izogniti sporu z aktivnimi zavarovanci, ki jim ga skušajo vsiliti predlagatelji novega pokojninskega sistema. F. K. 1 5. maja 1997 Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 21.3.1997 dalje) 3. Ločeno življenje maj 1997 3.500.00 1.750.00 1.218.00 27,93 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.774,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 81.573 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 40.786,00 -za20 let 61.180,00 -za 30 let 81.573,00 2. Nagrada ob upokojitvi 244.719,00 3. Solidarnostne pomoči 81.573,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: X. Minimalna plača za mesec april, maj in junij 1997 56.781 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje oktober-december 96 znaša 127.746 SIT Opomba: Kot smo že dlje časa napovedovali, se s I. I. 1997 podatki o plačah ne bodo prikazovali po doslej ustaljeni klasifikaciji gospodarstvo - negospodarstvo. Od 1. 1. 1997 se v Republiki Sloveniji uporablja standardna klasifikacija dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96). Prav zaradi tega bomo vse podatke, ki So vezani na področje gospodarstva, v sindikalni listi ohranili do uveljavitve sprememb in dopolnitev kolektivnih pogodb na sedanji ravni. Strokovna služba KAJ DELAJO V območnih organizacijah Zasavje Uspešno delo sindikata TKI Hrastnik Izvršni odbor sindikata Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik je pretekli teden pripravil letni zbor članov sindikata družbe. Predsednik sindikata družbe Jože Kačič je v svojem poročilu zelo konkretno in celovito ocenil vlogo in mesto sindikata v družbi. Dalj časa seje zadržal pri vprašanjih, ki so v ospredju v sindikalnih skupinah, in predstavil uspešno delo sveta delavcev. Izpostavil je odlično sodelovanje s strokovnimi sodelavci in funkcionarji območne organizacije, sindikata KNG in tudi ZSSS. Ciril Urek je razčlenil posebne naloge sindikata in se zavzel za nadaljnjo krepitev socialnega partnerstva v družbi. Izrekel je priznanje sindikalnim zaupnikom in predsedniku ter visoko ocenil sodelovanje med sindikatom in svetom delavcev. Branko Majes, direktor družbe, je zboru članov sindikata najprej povedal, kako si poslovno in finančno prizadevajo, da bi dosegali pozitivne rezultate. V nadaljnji razpravi je argumentirano razčlenil več vprašanj iz poročila predsednika sindikata in se zavzel, naj tako kot do sedaj sproti rešujejo probleme, kar je v novih lastninskih razmerjih še posebej pomembno. Soglasno so bile sprejete programske usmeritve in potrjena finančna poročila. Napredlog sindikalnih skupin so opravili kadrovske spremembe. Dosedanjim članom organov Eli Kaluža, Majdi Zorko in Janezu Zorku so izročili priložnostna darila. Priprave na razširjeno sejo OO ZSSS Zasavje V organih Območne organizacije ZSSS Zasavje potekajo zadnje priprave na razširjeno sejo območne organizacije. Na njej bodo razčlenili gospodarske in socialne razmere v regiji v luči sindikalnih aktivnosti. Brane Mišič, član predsedstva ZSSS, pa bo poročal o pogajanjih za splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in socialni sporazum. PRED ZAHTEVNIMI NALOGAMI- Tjaša Logar in Ciril Urek V nadaljevanju bodo obravnavali in sprejeli finančna poročila, sprejeli informacijo o pripravi okrogle mize »Zasavje - regija v industrijskem zatonu«, obravnavali aktivnosti po sprejetju zakona o jamstvenem skladu ter izmenjali mnenja o aktivnostih v sistemu ZSSS, povezanih s pomembnimi zakonskimi opredelitvami in reformo invalidsko-pokojninskega sistema in zdravstvenega zavarovanja. Zakon o jamstvenem skladu že velja V PODRAVJU DO SREDSTEV UPRAVIČENI! PREK0 15.000 DELAVCEV 'JC ntvi Iva ;od Pred dnevi (10. maja) je v Sloveniji začel veljati Zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Ur. 1. RS, št. 25/97). Sklad, v katerem se bodo zbirala sredstva delodajalcev in Republike Slovenije, bo zagotavljal določene pravice delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Po zakonu o jamstvenem skladu velja delodajalec za in-solventnega, če je nad njim začet stečajni postopek oziroma če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen. polovice minimalne plače, zmanjšane za davke in prispevke); -odpravnine v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja (največ do zneska v višini ene minimalne plače, zmanjšane za davke in prispevke). Delavec bo pridobil omenjene pravice samo, če je svoje terjatve prijavil v rokih in na način, določen z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, oziroma če je zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja. od 2. januarja 1994 do dneva začetka poslovanja sklada, če jim terjatev iz naslova neporavnane pravice po omenjenem zakonu ni bila poravnana najmanj v obsegu, določenem z zakonom. Upravičenci, ki bodo od sklada te- Ker pa si verjetno šte'||C( delavci ne bodo znali s*{|e] izračunati (zlasti tisti, kerr Sklad bo delavcem vsaj delno popravil krivico Delavcem, ki so bili pri in-solventnem delodajalcu zaposleni najmanj šest mesecev, zakon o jamstvenem skladu zagotavlja pravico do izplačila: - neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (največ do zneska v višini treh minimal- Zahtevo za izplačilo bo moral prizadeti vložiti sam Postopek za uveljavitev svojih pravic po zakonu o jamstvenem skladu se bo začel na nih plač, zmanjšanih za davke in prispevke); - neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (največ do zneska v višini treh minimalnih plač, zmanjšanih za davke in prispevke); - nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je delavec upravičen v tekočem letu (največ do zneska v višini ene zahtevo upravičencev - to je prizadetih delavcev, ki zadnje mesece pred prenehanjem delovnega razmerja od delodajalca niso dobili plač oziroma odpravnine. Zahtevek bodo morali delavci vložiti najkasneje v roku 60 dni po prenehanju delovnega razmerja pri enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje po sedežu delodajalca. Pravico do izplačila sredstev imajo delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje od 2. 1. 1997 do danes. Pra- rjali pravice za nazaj, morajo zahtevo za uveljavitev svojih pravic vložiti najkasneje v 90 dneh od dneva začetka poslovanja sklada. Sklad bo začel poslovati najkasneje v 60 dneh po vpisu v sodni register, upravni odbor sklada pa se bo konstituiral najmanj mesec dni prej. Delavci, ki od začetka leta 1994 do danes pred prenehanjem delovnega razmerja zaradi stečaja ali prisilne poravnave niso dobili izplačanih vseh plač, odpravnine in drugih prispevkov, si bodo morali sedaj izračunati, ali so upravičeni do sredstev iz jamstvenega sklada. Če bodo ugotovili, da so do sredstev upravičeni, bodo morali na enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje na območju, kjer je imel sedež bivši delodajalec, vložiti ustrezno zahtevo za uveljavitev svojih pravic. Za vložitev zahteve delavcu doslej v stečajnem postofo delno že dobili poplačane SV terjatve), ali lahko pri skljoj; uveljavljajo svoje pravic^ni ne, bodo morali članom priskočiti na pomoč stremet ni delavci in ustrezne sl11 ko pravne pomoči pri obmocoj organizacijah ZSSS, ki s° el; lavce tudi sicer zastopa'tše stečainih nostnnlcih ToP^ti ne bo treba plačati takse. Službe pravne pomoči bodo še bolj obremenjene vice po zakonu o jamstvenem skladu imajo tudi upravičenci oziroma delavci, kijim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca Če delavec z odločitvijo sklada ne bo zadovoljen, se bo lahko pritožil na ministrstvo za delo, na odločbo ministrstva pa na delovno in socialno sodišče. stečajnih postopkih.To pa%j; meni veliko dodatno ot>re%v nitev za službe pravne poetov na območjih, ki so že se' c izjemno obremenjene. Hipe sikje bodo morali zato te sl"« sl organizacijsko, kadrovskfis finančno okrepiti. esa Po prvih ocenah sekret3 območne organizacije ZSS s Podravje Vekoslave Kra^ bo morala služba pravni moči pri tej območni ow zaciji v postopku pred skl^ zastopati okoli 15.000dela' ki jim je od začetka leta_ do danes prenehalo dela razmerje pri insolventnea lodajalcu. Kakšno dod* obremenitev pomeni t£ omenjeno službo, ki že 0° v različnih postopkih zas' preko 40.000 delavcev,! težko predstavljati. Pa ve11 delavcem bo treba potna da bodo lahko uveljavili 5 pravice, ki jim jih daje2*! o jamstvenem skladu, za najbolj prizadeto katef delavcev, ki so ob stečaj, prisilni poravnavi p0^ ostali več mesecev bre2 „ kršnih dohodkov. r'6 1 C. u. KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE KONFEDERACIJA SINDIKATOV SLOVENIJE PERGAM NEODVISNOST-KONFEDERACIJA NOVIH SINDIKATOV SLOVENIJE ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Predlagamo, da upoštevate naše namere in našo no in brez intervencije države uredimo za nadaljni razvoj in delovanje sindik. nerjev. olj o vprašanja, ki so atov, kot socialni^ ,, da saNžtpfii ki sc l Ljubljana, 06.05.1997 Podpisniki utemeljeno pričakujemo, da je 1997 doseči sporazum *-------~'- premotenja. jgoče do 30. razdelitvi sindikalnega nepre*- V H DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik dr. Janez Podobnik si Šubičeva 4 1000 Ljubljana KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE Predsednik fc ^ Boris Mazalin DEKLARACIJA SINDIKALNIH KONFEDERAČI J IN ZVEZE O LASTNINJENJU SINDIKALNEGA PREMOŽENJA ! | U .. .... Predstavniki Konfederacije sindikatov 90, Konfederacije tov Slovenije PERGAM, Neodvisnosti-Konfederacije novih s je sindika-sindikatov Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije smo trdno odločeni nadaljevati in uspešno zaključiti pogajanja o razdelitvi in lastninjenju sindikalnega premoženja. KONFEDERACIJA SINDIKATOV SLOVENIJE PERGAM^^^ Predsednik % °t" Kebo&j $ . 0V, K lati Ne] 'Cb; ega i'| i \ NeODVISUOST-KOUFEDERACIJA NOVIH SINDIKATOV-Sl0 l'r Uei Po stališčih Mednarodne orgemizacije dela. Evropske sindikalne konfederacije in drugih mednarodnih sindikalnih central je najboljša pot razdeljevanja sindikalnega premoženja pot prostovljne-ga sporazumevanja med sindikalnimi organizacijami. Ta metoda je vedno bolj upoštevana in zaželjena, kot pa metoda državne intervencije. Prostovoljno sporazumeveinje med sindikalnimi orgemizaci-jami o delitvi sindikalnega premoženja tudi pospešuje drugo nujno medsebojno sporazumevanje in sodelovemje med njimi, kar tudi pripomore k izboljšanju socialnih in družbenih razmer. Predsednik France Tomšič Svoje delo nadaljujemo s ciljem, da skupaj z ostalimi reprezentativnimi sindikalnimi organizacijami na ravni države Slovenije sklenemo dogovor o delitvi nepremičnega sindikalnega premoženja. Po našem mnenju in v skladu z mednarodno uveljavljenimi načeli delitve sindikalnega premoženja bo ta dogovor podlaga za določitev in razdelitev sindikalnega premoženja z zakonom. m ®5ši ikatov--^0 '-Vi K lor.e-cc.-ccjc ** .1 ind^o- predsed'-* • •• ■ o' •..is!ij *~S3 sveta ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Predsednik Dušan Semolič "ga Nj h ?) Svet ij? / N 5 in S K DELAVCrPODJETJAPOLAR MED NEBOM IN ZEMLJO krti) ° lonamP.ove^a**JanezČamernik, Miran Lajovic in j J an °ot’ Podjetje Polar iz Ljubljane nima več nobenega Sp3’zat saj je od leta 1984, solu CiV k'vš' Elektromehaniki ,a|t al° še 68 delavcev, ostalo afc r 8 zaP°sIenih. Izguba Po-■'a naj bi znašala 30 milijo-v tolarjev, vendar naši so- :eHo. tUljo' gorniki o tem dvomijo £0 p ^ UVUllUJU. \1„ abotni in socialni položaj ŽSCnL^lP°.larJuJe izjem- »spevkov davkoVi psar niso snr-ioi««_____ Miran Lajovic Čamernik, Lajovic in Rot fispevkov m davkov, zaradi Čamernik, Lajovic in Rot Nar niso socialno zavarovani, ugotavljajo, da vsi zaposleni il iz Polarja niso v enakem po- ^--------------------------ložaju. Na čakanju, ki ga po- i ',eZ Čamernik daljšujejo iz meseca v mesec, je namreč le večina delavcev, direktor, tajnica, skladiščnik in še trije delavci pa delajo. Dela tudi bivši direktor, ki zdaj za podjetje po pogodbi ogravlja naloge komercialista. Čeprav nimajo dokazov, sogovorniki menijo, da tisti, ki še hodijo na delo, dobijo tudi nekaj denarja. V drugačnem položaju je tudi predsednik sindikata podjetja, saj gaje vodstvo »posodilo« drugemu podjetju. Za to delo pa verjetno tudi on ne prejema nobenega plačila, mogoče le nekaj »na roke«. Prav to pa še povečuje razdvojenost kolektiva, zaradi česar naši sogovorniki niso uspeli s predlogom za organizacijo stavke. Predlagal i so tudi, naj jih razglasijo za presežne delavce, vendar vodstvo tudi 'oziv Seniuriu ^ rl* , e lkatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljamo, da tr» V3ost za sPremembo obratovalnega časa v dejavno-!*K» ...Vlne *ztata 1996 zastala, čenrav smo v sindikatu nri- rp . —’F»ciueuiuu uui aiuvamega časa v dejavno- N;;v:nc 'z *eta 1996 zastala, čeprav smo v sindikatu pri-jr^ov ,n rri*nistrstvu za ekonomske odnose in razvoj ^''onTp'10 *1<>sredLi . ^ Koncev Sloveniip fprinli Hn ip nnlptr Zv u ~ ueičivccv u^uviric oiovemjc SO OCIC- ‘^laiv2 oncev Slovenije terjali, da seje poleg sklenitve L ^a pred ^080c^e dejavnosti trgovine Slovenije za leto 1997 časa 30Stn° l0^1' ureditve obratovalnega in s tem delov- v lOUt ^casa v Irgovini. klei, ^ ^8aje Sindikat delavcev Irgovine Slovenije prejšnji ^0zval novega ministra za Ekonomske odnose in k, ,J V|ade Rennhli^ qi---. ^ .. • • , vi " ,,uvcsa ministra za t,konomske oanose in J^aijg^3 ,e Republike Slovenije dr. Marjana Senjurja k anin ^U.^°2aJanj za nov pravilnik o obratovalnem času. J Hcl] bi se nnsnpčila t m L'/-. ^1 ^ u:.:_ bajanja ,Djfiajanj za nov pravilnik o obratovalnem času. !Veliavli.,naj b'SC PosPešda, tako da bi novi pravilnik in začeli J VIJatl v drugi polovici tega leta. ^"idikati , . | l||T|Preje Zel° zainteresirani, da bi se ta problematika ^lnj pa d^SI a' 8edanje stanje ne koristi ne delodajalcem še ^ ^ tede a7Cern’ k' s* ne ,T,orejo privoščiti nujnega dnevne-hlvnazakoS ef3 P°^'tka, kol: ga določa slovenska delovno- j Vr,azako i P0citka, kot ga določa slovenska delovno-aPotezi je1!0 a^3 'n konvcnciJe Mednarodne organizacije dela. orcj ministrstvo za Ekonomske odnose in razvoj... tega ni sprejelo.To usmeritev jim je svetoval Valter Zavec, sekretar območnega odbora Skei, ki z njimi redno sodeluje. Njegovo pomoč čakajoči delavci zelo potrebujejo, saj imajo večinoma le poklicno izobrazbo in si sami ne znajo pomagati. Delavci, ki so na čakanju, so zadnjo plačo prejeli januarja. Od takrat so brez prejemkov, zaradi česar so se prisiljeni preživljati s »fušem«. Zanje je namreč dela kar precej, le zaposlitve jim nihče ne ponuja. Zakaj so predstavniki skladov zavrnili predlog za stečaj Polarja, lahko le ugibamo. Sogovorniki sklepajo, da so želeli le še znižati vrednost podjetja, da bi ga kdo kupil pod ceno. Kdo naj bi to bil, pa ne vedo. Ogorčeni niso le nad skladi, ampak tudi na vodstvom in komercialisti. Ne razumejo, da v šestih mesecih zanje niso mogli dobiti prav nobenega novega dela. Za mnenje o položaju zaposlenih v Polarju smo zaprosili še Valterja Zavca. Ravnanje skladov je ocenil kot nedopustno. Ker delavci niso uspeli prepričati večinskih lastnikov, bi po njegovem mne- nju morala ukrepati inšpekcija dela. Ker ta dela v okviru ministrstva za delo, je Zavec prepričan, da bi morala ščititi zlasti delo, torej delojemalce. Zaradi nevzdržnega položaja zaposlenih v Polarju Milan Rot bi inšpekcija lahko dala tudi kakšno kazensko ovadbo, meni Zavec. F. K. f Končno brezposeln! Avgusta lani smo v Delavski enotnosti pisali o delavcu j I podjetja za projektiranje, marketing, inženiring ter uvoz- 1 f izvoz PMI iz Maribora Antonu Turšiču, ki ni dobil plače | | od novembra 1993. | i Kosov PMI, kije ostal brez dela in naročil, odpuščali I | trajno presežne delavce, AntonaTuršiča niso mogli odpustiti, f | saj je invalid. Tako je v podjetju PMI poleg direktorja ostal I | Turšič edini delavec. Ker podjetje ni imelo dela, tudi de- I I na rja za plače ni bilo. Kljub temu pa je Turšič moral ho- | | diti na delo, saj bi sicer lahko izgubil službo po lastni kri- | | vdi. V tem primeru bi izgubil tudi vse pravice na zavodu J | za zaposlovanje, kar bi bilo zanj kot invalidnega delavca f | še posebej hudo. Invalidni delavci imajo namreč na za- 1 | vodu za zaposlovanje in na zavodu za pokojninsko in in-. validsko zavarovanje zagotovljeno socialno varnost vse J | dotlej, dokler ne najdejo druge zaposlitve ali se ne upa j | kojijo. Vsi poskusi AntonaTuršiča, da bi se rešil iz absur- f | d nega položaja, so bili zaradi različnih kolizij v naši zako- f | nodaji zaman. j I Zato je Delavska enotnost povprašala ministra za delo ji ! Toneta Ropa, kaj naj prizadeti delavec stori, da bi si za- f | gotov il socialno varnost. Minister je že v naslednji števi- f | Iki Delavske enotnosti prizadetemu delavcu ponudil pomoč | | pri razreševanju njegovega statusa - in besedo tudi držal, f | Ministrstvo za delo seje v reševanje Turšičevega proble- ■ j ma vključilo prvega oktobra lani in k sodelovanju pozva- 1 | la tudi druge pristojne institucije. O poteku dogodkov v f | zvezi s tem smo v Delavski enotnosti poročali 13. marca. | | Tokrat pa lahko sporočimo veselo vest: Anton Turšič, ! jj ki v svojem podjetju 41 mesecev (3 leta in 5 mesecev!) ni 1 j dobil plače, seje končno kot brezposelna oseba lahko prijavil j | na zavod za zaposlovanje, kjer bo prejemal denarno na- | | domestilo za čas brezposelnosti! Senat okrožnega sodišča | | v Mariboru je namreč aprila letos končno uvedel likvida- i | cijski postopek za podjetje PMI (Problem je bil, ker nihče | | ni predlagal likvidacije oziroma stečaja, podjetje samo pa | | za to ni imelo sredstev.) Po zakonu o prisilni poravnavi, j | stečaju in likvidaciji z dnem uvedbe likvidacijskega po- j | stopka vsem zaposlenim preneha delovno razmerje-ti pa 1 I kot brezposelne osebe lahko nato uveljavljajo pravico do ! j denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Resje dolgo trajalo, vendar pa je Anton Turšič po 3 le- | I tih in 5 mesecih s pomočjo ministrstva za delo končno uspel j j postati brezposelni. Hvala ministru Ropu! Kako vesel bi Antop f | Turšič šele bil, če bi mu sedaj kdo pomagal najti še novo I j zaposlitev in delo, za katerega bi prejemal tudi pošteno plačilo! j KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slavje bo bolj trpko I Tudi letošnji dan gradbincev ne bo tak, kot bi se za praznik spodobilo: zaradi zaostrenih razmer na področju kolektivnega dogovarjanja bo zato namesto »prave« proslave 6. junija v Črnomlju kar izredna skupščina Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti, v glavnem posvečena prav »problematiki splošne in panožne kolektivne pogodbe«. »Izredno skupščino pa nameravamo izkoristiti tudi za prehod na enoodstotno članarino,« je povedal sekretar SDGD Jernej Jeršan in namero takole pojasnjeval: »Kongres ZSSS je sicer sklenil, da bo treba pripraviti nov pravilnik o fmančno-materialnem poslovanju v ZSSS, vendar je ostalo le pri besedah. In ker so se zato posamezni panožni sindikati vsak po svoje ,reševali’ iz zagat z internimi akti, smo se vprašali, zakaj se navsezadnje ne bi še mi.« K takim ukrepom jih navajajodejstva, da s financami, kijih imajo na voljo, »komaj shajajo«, ponekod - denimo v Podravju - pa »delajo« celo z izgubo. Hkrati s tem, pričakujejo, naj bi se uredila tudi evidenca članstva, ki zdaj niti približno ni točna... Kljub stiski pase v SDGD niso odpovedali tradicionalnim prireditvam, ki že značilno zaznamujejo dan gradbincev. Tako se bo 16. t. m. v Fiesi začela tradicionalna slikarska kolonija, 24. t. m. bo v Celju teniški turnir, za 31. maj pa so vTrbovljah razpisane letne SIG 97 v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, odbojki, malem nogometu, balinanju in šahu... N. J. Sindikat poklicnih gasilcev Organizatorji letošnjega 15. delovno-športnega tekmovanja poklicnih gasilcev so Pomurci. Organizacijski odbor, ki ga vodi član sveta SPG Leonardo Markovič iz Ljutomera sestavljajo še profesionalci iz enot Murske Sobote, Lendave in Gornje Radgone. Zaradi organizacijskih prednosti so se odločili, da bo tekmovanje v soboto, 9. junija, v Gornji Radgoni. Začelo se ob 8. uri na prostoru pomurskega sejma. Poleg gasilske doscipline bo na sporedu še mali nogomet, namizni tenis in vaja na vodi - veslanje na Muri. Gasilsko disciplino predstavlja kombinirana vaja štirih tekmovalcev na 95 m dolgi progi, na kateri bo potrebno premagati ovire, se pravilno opremiti, priključiti hidrantni nastavek, položiti cevi, z vodnim curkom zbijati tarčo, z vrvjo navezati gasilsko sekirico, sestaviti lestev itd. Organizacijski odbor in vodje ekip so se že dvakrat sestali. Sprejeli smo pravilnike in poslovnike tekmovanj ter utrdili druge organizacijske dogovore, med drugim tudi kotizacijo 4.000 tolarjev na udeleženca. Zelja organizatorjev je, da bi na tekmovanju sodelovale vse poklicne gasilske teritorialne enote. Prav zato je sindikat pri tem srečanju nekoliko v ozadju. Gasilci iz treh enot (Ljubljana, Koper in Ravne) so namreč sindikalno drugače organizirani in zaradi konkurenčnosti lani nekdterih ni bilo... Miloš Mikolič, sekretar Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Upamo, da bomo uresničili cilje Sindikat Komunalno stanovanjskega podjetja d. d. Sežana je na občnem zboru izvolil nove sindikalne zaupnike. Na zboru smo člani sindikata ugotavljali, da se je v štirih letih iz sindikata izpisala četrtina prvotno vpisanih delavcev. Nihče od njih ni navedel vzroka izpisa, vendar je stanje kljub temu zaskrbljujoče. Sindikat je dobil v novi državi in z razvojem tržnega gospodarstva popolnoma novo vlogo. Ugotavljamo, da delo sindikata še ni zaživelo v teh novih razmerah in da bo potrebno še veliko dela. Člani sindikata so izrazili tudi nezadovoljstvo s sodelovanjem in nastopanjem predsednika ZSSS v volilni kampanji za volitve v parlament. Mnenja smo, da vplivi političnih strank negativno vplivajo na enotnost sindikata in s tem se slabi njegova moč v boju za pravice delavcev. Delodajalci so z enostranskim odstopom od kolektivne pogodbe jasno pokazali, da se ne bojijo nastopa sindikata. Predobro se zavedajo, da smo razdrobljeni in da so razmere še kako ugodne za teptanje pravic delavcev. Člani sindikata si želimo, da naše sindikalno vodstvo na pogajanjih ne bi popuščalo in da bi z argumenti zahtevalo pravice delavcev. Slabo plačan in nezadovoljen delavec tudi ne more dobro delati. Delodajalci in sindikati bi lahko celo skupno nastopili v zahtevi do države, da naj zniža visoke davke in prispevke in poišče druge možnosti financiranja proračuna. Smo majhna država, ki pa ima zelo velik in potraten državni aparat in dobro plačane poslance. V podjetju si bomo prizadevali za aktivno delo in sprotno dogovarjanje in usklajevanje z vodstvom podjetja v vseh zadevah, ki vplivajo na položaj delavca v podjetju. Cilje smo si zastavili, upamo in želimo si, da jih bomo sposobni tudi uresničiti. Pozdravljamo vas in vam želimo uspešna in ne predolga pogajanja z delodajalci Vojko Dobrila, predsednik 10 sindikata KSP d. d. Sežana k. 8 15. maja 1997 SKEI SE BO BOJEVAL ZA OHRANITEV ŽE DOSEŽENIH PRAVIC Za kritičen položaj v kovinski in elektroindustriji so po mnenju Alberta Vodovnika poleg vlade odgovorne tudi banke in Banka Slovenije. Zato bo Skei javno nastopil zoper nje, ne pa proti delodajalcem. Zaposleni v kovinski in elektroindustriji imajo kolektivno pogodbo, ki velja do konca leta 1999. Rezultati pogajanj o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo torej ne bodo vplivali na njihov položaj. Težave bi lahko bile šele takrat, ko se bodo začela pogajanja o novi pogodbi dejavnosti. Vodstvo Skei je predsednika vlade večkrat opozorilo na nevzdržen položaj v podjetjih. Terjalo je, naj se pri reševanju težav angažira vsa vlada, ne le posamezna ministrstva. Toda v vladi se zataknejo celo rešitve, kijih pripravljajo posamezna ministrstva. Menda jih blokira finančno ministrstvo, včasih pa tudi negospodarski sektorji, pravi Vodovnik. Iz tega sklepa, da vlada sploh nima strategije na področju industrije. Zaradi slabega dela vlade so sedaj tik pred zlomom številna podjetja, med njimi: Litostroj,TVT, Finalko, Slovenske železarne. Zlatarna Celje in še bi lahko naštevali. Glavni razlog njihovih težav je pomanjkanje denarja za finaciranje proizvodnje. Po podatkih, ki jih imamo, je bilo v Sloveniji več tujega kapitala pred leti kot zdaj, ko smo lastninjenje skoraj končali. Skei vladi tudi očita, da ni pristala na predlog, po katerem bi imel regres prednost pred drugimi izplačili. Ker za težave podjetij niso krivi delodajalci, bo Skei protestiral zlasti zoper vlado, Banko Slovenije in poslovne banke. Ta četrtek se bo izvršni odbor Skei sestal v Celju in dogovoril o oblikah pritiska, kijih bodo uporabili. Vodovnik se boji očitkov, da razvnemajo politične strasti, vendar jih bodo odločno zavrnili, saj se bodo bojevali le za delovna mesta. Če bo vlada vseeno padla, ne bo zaradi Skei, pokopala jo bo njena lastna politika. Vodovnik je prepričan, da bodo Skei podprli tudi drugi industrijski sindikati, saj položaj njihovih podjetij ni veliko boljši. Zaradi članstva in širše javnosti bo vodstvo Skei pripravilo pregled vseh svojih aktivnosti, zlasti opozoril različnim državnim organom. V ospredje so ves čas postavljali zahtevo za ponovni zagon in razvoj industrije. Dokazali bodo, da so vlada in drugi zaslužni le za številne presežne delavce in armado brezposelnih. O svojih akcijah se vodstvo Skei redno posvetuje z mednarodnimi sindikalnimi organizacijami, zlasti EMF in IMF. Pomagajo jim tudi kovinarji Avstrije, Nemčije, Madžarske, Švedske in Velike Britanije, s katerimi razvijajo tudi dvostranske odnose. Zaradi nepopolnega obveščanja o rezultatih pogajanj o novi splošni kolektivni pogodbi za BO DRŽAVA POMAGALA ŽELEZNIČARJEM IN TOVARNI TIRNIH VOZIL? “Če se vodstvo Tovarne tirnih vozil v okviru mariborskega koncerna TVT z vodstvom Slovenskih železnic in s pristojnimi v državi kmalu ne bo uspelo dogovoriti za to, da bomo v naši tovarni še naprej popravljali in obnavljali velik del tirnih vozil za potrebe Slovenskih železnic, potem bo Tovarna tirnih vozil prisiljena odpustiti večje število trajno presežnih delavcev. To pa bi bil hud udarec tako za tovarno, ki zaposluje preko 500 delavcev, kakor tudi za že sedaj zaskrbljujoče socialne razmere v Mariboru,” pravi predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije v koncernu TVT Franc Stepišnik. “Če bi bila Tovarna Tirnih vozil prisiljena odpustiti novi val trajno presežnih delavcev, bi to zanjo na eni strani bilo izredno veliko finančno breme, po drugi strani pa bi se še dodatno poslabšala kadrovska struktura podjetja. Zaradi večkratnega odpuščanja trajno presežnih delavcev je sedaj v podjetju relativno veliko starejših delavcev in invalidov, kijih zakon ščiti in ne morejo biti opredeljeni za presežne delavce. Povprečna starost zaposlenih je 43 let. Ob ponovnem odpuščanju trajno presežnih delavcev bi morala tovarna torej odpuščati mlajše delavce. Vse skupaj pa bi lahko začelo resno ogrožati uspešno poslovanje podjetja.” V prizadevanja za ohranjanje delovnih mest se je vključil tudi Skei Zaradi resnosti situacije seje v prizadevanja za ohranjanje delovnih mest vključil tudi sindikat kovinske in elektroindustrije v podjetju. Skupaj s predsednikom Skei in državnim svetnikom Albertom Vodovnikom in predsednikom območnega odbora Skei za Podravje Brankom Medikom seje Franc Stepišnik pred prvomajskimi prazniki o tem pogovarjal s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, s predstavniki Združenja za kovinsko industrijo pri gospodarski zbornici ter s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti. “Slovenske železnice imajo izgube, saj dobijo premalo sredstev iz proračuna. Zato železničarji tudi nimajo dovolj denarja za investicije in popravilo vagonov in drugih tirnih vozil. V razvitih državah prejemajo železničarji iz proračuna okoli 40 do 50 odstotkov celotnega prihodka, pri nas pa manj od 30 odstotkov. Železnica sama zato ne more rešiti problema rednega vzdrževanja svojih tirnih vozil, pač pa bi morala železničarjem in naši tovarni Tirnih vozil priskočiti na pomoč država,” poudarja Stepišnik. Pred leti so denimo vTovar-ni tirnih vozil za potrebe slovenskih železnic opravili letno okoli 700.000 norma ur, letos pa je zaenkrat predvidenih samo 130.000. “Zaradi tega, ker železničarjem primanjkuje sredstev za vzdrževanje in popravilo voznega parka, zagotovo trpi tudi varnost na slovenskih pro- gah,” je prepričan Franc Stepišnik. “V Slovenskih železnicah ta čas še ne vedo, koliko sredstev bodo dobili iz proračuna. Prav tako pa naša tovarna ne ve, kakšen bo obseg naročil s strani železničarjev. Trenutno je doma na čakanju več deset ljudi, okoli tretjina delavcev pa je morala pred prazniki na kolektivni oziroma prisilni dopust,” pravi Stepišnik. KerTovarna tirnih vozil nima dovolj naročil Slovenskih železnic, je bila prisiljena prevzeti nekatera dela, za katera pa nima dovolj usposobljenih lastnih delavcev. Tako je bila prisiljena zaposliti za določen čas okoli SO ljudi. “Na eni strani ima tovarna lastne delavce na čakanju, po drugi strani pa je prisiljena zaposlovati delavce drugih poklicev za določen čas. Tako velikih stroškov tovarna dolgo ne bo mogla zdržati,” poudarja Stepišnik. Franc Stepišnik: Če Tovarna tirnih vozil od železničarjev ne bo dobila dovolj naročil, bo morala ponovno odpuščati trajno presežne delavce. Delavci so zaskrbljeni za svojo prihodnost “Zaradi takšnih razmer so tudi delavci že zelo na trnih. Doslej je podjetju na srečo uspelo In memoriam Danilo Masten Danilo Masten se je rodil 11. julija 1923 v delavski družini v Središču ob Dravi Po osnovni šoli v Središču je z odličnim uspehom končal še meščansko šolo v Ormožu, za nadaljnje šolanje pa ni bilo denarja. Moral se je sam preživljati s priložnostnimi zaposlitvami pri kmečkih opravilih in kot pisarniška moč v središki oljarni. Danilo je bil zaveden slovenski fant, zato je moral na prisilno delo na območje današnje Avstrije. Bil je prisilno mobiliziran v takratno nemško vojsko. Z bojišča v severni Afriki je pobegnil k zahodnim zaveznikom. Od maja 1943 je bil že redni vojak - najprej v ameriški, potem pa v angleški armadi, kjer je obiskoval šolo za častnike. V bojih je bil ranjen in po ozdravitvi se je v oktobru 1944 v partizanski bazi v Italiji odločil za narodnoosvobodilni boj v domovini. V Splitu je bil razporejen v Peto prekomorsko brigado in dobil položaj komandirja čete. V Središču in na Ptuju je po vojni opravljal različne funkcije. Marca 1973 je bil izvoljen za predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj. To dolžnost je opravljal poklicno, po preteku mandatne dobe pa je bil do upokojitve sekretar občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Vmes je uspešno opravljal še vrsto dolžnosti v okviru republiškega in zveznega sindikata storitvenih dejavnosti. Vse svoje znanje in organizacijsko sposobnost je namenjal uveljavljanju sindikalne organizacije in interesov delavcev. To dokazujejo tudi številna sindikalna odličja, med drugim zlati znak Zveze sindikatov Slovenije ter plaketa bratstva in prijateljstva. Dejaven je ostal tudi po odhodu v zaslužen pokoj, čeprav ga je pri tem večkrat ovirala bolezen. Danila bomo pogrešali zlasti kolegi s Ptuja, pa tudi sindikalisti iz vse Slovenije. Ženi Zdravki in svojcem izrekamo sožalje. F. F. TAKO KOT ŠTEVILNIM IZVOZNIKOM TUDI MARIBORSKI LIVARNI UKREPI EKONOMSKE POLITIKE NE POMAGAJO “Mariborska livarna potrebuje kredite za obratna sredstva in za nabavo sodobne tehnološke opreme ter za posodobitev proizvodnih programov. Za takšne kredite pa mora pri nas dati poroštvo država, saj banke pri nas kar naprej same sebe sanirajo in s krediti pravzaprav sploh ne spremljajo več industrije, kakor je to v razvitem svetu. Naši konkurenti v tujini poslujejo z ugodnimi dolgoročnimi stra-teškorazvojnimi krediti, pri nas pa morajo industrijska podjetja poslovati z lastnimi sredstvi in z dragimi kratkoročnimi krediti,” pravi predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije v Mariborski livarni Branko Medik. “Naša država bi morala pripraviti strateški načrt za razvoj industrije, nato pa bi morala z ukrepi ekonomske politike zagotoviti industrijskim podjetjem vsaj podobne pogoje poslovanja, kot jih imajo v razvitih državah. Ali se bodo resnično morale Branko Medik: S problemi, ki pestijo Mariborsko livarno, je delegacija Skei seznanila predstavnike vlade in gospodarske zbornice. potopiti še najboljše in najbolj uveljavljene slovenske tovarne, da bo vlada ugotovila, da brez industrije tudi preostalo gospodarstvo ne more preživeti?Trenutno je naš ekonomski sistem napisan na kožo raznim špekulantom in prekupčevalcem. Celo sekundarne surovine, ki jih v Sloveniji primanjkuje, so nekateri začeli izvažati,” se huduje Medik. “Poleg tega pa država kaj slabo ščiti izvoznike. Ne mislim samo na neustrezno tečajno politiko ter na prevelike davke in prispevke, temveč tudi na carinsko politiko. Poglejte: Mariborska livarna ima krepko prevelike proizvodne zmogljivosti za domači trg, ob tem pa se neka-terim splača uvažati iste izdelke (marsikdaj so dvomljive kakovosti) iz Italije, Avstrije, Madžarske in drugih držav. Konkurenti v omenjenih državah pa poslujejo v znatno ugodnejših pogojih. Marsikdaj pri takšnih poslih sodelujejo celo naši bivši sodelavci, ki najbolje poznajo luknje v različnih predpisih.” Da bi pristojne opozoril na neustrezne pogoje gospodarjenja, ki otežujejo poslovanje in razvoj tudi Mariborski livarni, gospodarstvo, skušajo nekateri delodajalci zbegati članstvo in tudi zaupnike Skei. Kolektivna pogodba za kovinsko in elektroindustrijo, kovinske materiale. | metalurgijo in livarne pa velja do konca leta 1999. Tudi morebitno zmanjšanje pravic zaposlenih v splošni pogodbi torej . ne bo vplivalo na pravice našega 1 članstva, praviVodovnik.Težave 1 bi lahko imeli šele pri pogajanjih 1 za novo pogodbo. Znano je, da Skei ne podpH 1 ra splošne kolektivne pogodbe. | vendar ne nasprotuje njenemu I sprejetju. Ker bi bila nova splošna pogodba čez dve leti cokla tudi zanje, pa Vodovnik poudarja, da s bodo ostro nastopili proti vsem j poskusom krčenja pravic zapo- ( slenih. F K- 1 izplačevati plače redno in p° s kolektivni pogodbi. Kljub temu ; pa so delavci vse bolj zaskrbljeni t za svojo socialno varnost. ^ ' Mariboruje propadlo že veliko t s tovarn v kovinski in elektroin- i dustriji. Prav bi bilo, da bi piT 1 c stojna ministrstva pomagala rešiti t Tovarno tirnih vozil,” pra vi Stepišnik. Upa, da se bosta v J reševanje problemov Tovarne tirnih vozil vključili tako mini' < strstvo za gospodarske dejavnosti kot ministrstvo za delo. “Vodstvo podjetja si zelo pri' zadeva, da bi podjetje dobilo delo in da bi tako rešili čim več de- ^ lovnih mest. Pri tem mu skušu ^ pomagati tudi sindikat. Mordu ^ se sliši malce nelogično, dase. s tudi sindikat ukvarja s tem' vprašanji, vendar druge možnosti . nimamo. Ne moremo samočaka- ti, kaj se bo z nami zgodilo, sUl I čakanje delavce najbolj ubij3; Storiti moramo vse, da bi obranih delovna mesta in socialno vaf-j nost zaposlenih in njihovih družin,” pravi odločno Franc _ Stepišnik. Samo upamo lahko, da hc vodstvu in sindikalistom v To' j; varni tirnih vozil to tudi uspe' lo- rj. 1 n ranko Medik skupaj5 s nikom Sindikata kovin' u lektroindustrije SloVc ^ llKOin OKCl v KOiicei-j ncem Stepišnikom pri: iškimi prazniki po£ mce Slovenije, covinsko industrijo P', ^ lici in s predstavni ^ va za gospodarstvo-, n rno pestijo podob11, s: i kot vse izvoznik1’, n nko Medik. “V teh di. « odločbe tudi okoli isežnih delavcev. Traj^ n : si podjetje prizade t) omočjo posebne vi h ic s prezaposlovanju y podjetja. Plače v N f "varni so zares p°‘ii,; ndarpaf v vene viloma dobivam1 io0' ih si a) ;eca. Zaradi tega ikrbljeni. Posebej^ jpaj skrbi, kaj bo. repi ekonomska F ž i začela bolj Polljo iji. Upam, da U' na ’ 'rt pristojn lih k O-- P; nalce prispevala^ ^ 1 nat1 i na ustrezen n^ v 0 ' V 15. maja 1997 GOSPODARMIE El Odločili o usodi ilirskobistriškega Lesonita REŠITEV PRED PROPADOM JE PROGRAMIRANI STEČAJ )0 lU ni V co n- i- iti vi v ne li- sti ri- :10 e- Ša da se n' sti ;aj ;aj ja; iiH lfh| id nc bo 'O' ie- Minuli konec tedna seje vsaj za nekaj časa zbistrila usoda 1 'fskobistriškega podjetja Lesonit. Podjetje gre v programi-ran* stečaj, kar naj bi pomenilo, da bodo ohranili tako imenovana zdrava jedra, v njih pa zaposlili okoli 350 sedanjih de-avcev Lesonita. Brez dela bi tako ostalo od 170 do 200 dela-vcev, za katere pa pristojna ministrstva nameravajo ustrezno poskrbeti. Ustanovili naj bi tudi invalidsko podjetje, v katerem 1 delo našlo okrog 70 invalidov, ki so zaposleni v Lesonitu. Lesonit je minulo leto končal s 324 milijoni tolarjev izgube, ki pa bi bila za 200 milijonov Večja, če je ne bi zmanjšali na račun rezervacij iz lastninjenja Podjetja. Podjetje je zašlo v hude težave po razpadu Jugoslavije, Saj nikakor ni uspelo nadomestiti izgubljenegajugoslovanskc-§a trga z drugimi trgi. Na mi-n|strstvu za gospodarske deja-Vnosti, ki seje v reševanje Le-sonitovih zapletov v zadnjem casu močno vključilo, menijo, da se v podjetju niso uspeli Pravočasno reorganizirati v sk-adu z omejenimi možnostmi Prodaje izdelkov. Težave so onec lanskega leta dosegle vrhunec, rezultat pa je odločitev 0 reorSanizaciji podjetja s pro- vljene strokovne analize so po-gramiranim stečajem oziroma kazale, daje najboljša rešitev, stečajem s prisilno poravnavo, se pravi najbolj učinkovita in tudi Stečaj je že pred mesecem dni najhitrejša, stečaj, ki vodi v ohra-Predlagal nadzorni svet podjetja, nitev zdravih jeder in ohranja dve jjub temu pa so upniki in mi- tretjini delovnih mest. iistrstvo za gospodarske deja- Minister za gospodarske deja- vnosti proučevali tudi možno- vnosti Metod Dragonja je po-1 'a sanacijo Lesonita. Opra- vedal.dabo ministrstvo že tedni dalo Lesonitu 40 milijonov tolarjev pomoči in prihodnji mesec prav toliko. Problem odvečnih delavcev bodo reševali na najmanj boleč način, je dejal Metod Dragonja. V to reševanje sc bo seveda vključilo tudi ministrstvo za delo, družino in Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti: Za Lesonit je rešitev pred propadom programirani stečaj, s katerim bomo ohranili zdrava jedra in 350 delovnih mest. Najtežje delo, pripeljati podjetje do dobičkonosnosti, pa bodoče vodstvo še čaka. socialne zadeve v okviru svojih pristojnosti in možnosti reševanja takih zadev. Vključil se bo tudi Zavod za zaposlovanje Slovenije, ki bo pomagal pri ustanovitvi invalidskega podjetja, v katerem bi dobilo delo okoli 70 invalidov iz Lesonita. Stečajni postopek naj bi ko- GQ| ctaM KAM NALOŽITI PRIHRANKE V nekdanji državi in nekaj Sin3 tu?.i.v samostojni Republiki fla y®n'ji smo zaradi visoke in-n v‘Je Poznali samo dva smotrna n ^lna laganja prihrankov: i»,i n1Klvanie deviz ali kupovanje delknv oziroma predmetov vi-ke m trajne vrednosti. Z la-^njenjem družbenega prednja, spremembo družbene-kai’" gospodarskega sistema in Z-no*3 , n'*anieni inflacije na sti 7 110 e*no st0Pnjo so se možno-ra?/- V!ag.anJe prihrankov močno sinle in tudi spre-Jin*1'odnosi med nji- nešla3-Vselahkoda" Ves v ozde prihranke? hran • držav- n druge obveznice, *feen:Pt’osebne Prinl Je'“ ^aj narn Haftn?e Posamezni 'amvestir^jade. hran:,.lsn,0Sanekdaj sr„(, * ahil1 izkušenj ni- V:,luHdnUPKlined0maČi sten!n"ebancnemusi' in varnost naložb sovražnika, ki nimata obstanka skupaj. Lepo pa se ujemata visoka donosnost in tveganost ter varnost in nizka donosnost. Ko sc odločimo, kateri par nam bolj ustrezajo treba vedeti le še, katere vrste naložb ustrezajo enemu ali drugemu paru varnosti in donosnosti. Seveda je treba za dobro naložbo prihrankov vedeti še precej več, kot bomo o tem zapisali v tem članku. Ta zapis je osnovna lekcija, vendar je za začetek dovolj primeren. Za srednje visoke. Visoka pa so tveganja i n zato tudi donosnost naložb v investicijske sklade, osebne por-tfclje, delnice in opcije. Včasih pa taka razvrstitev tveganja in donosnosti ne drži. V zadnjih letih smo v Sloveniji in zlasti v Ljubljani priče razcvetu trgovanja z nepremičninami. Cene nepremičnin in najemnin zato naraščajo, kar prinaša visoke donose, hkrati pa je tveganost vlaganja v nepremičnine majhna. Investicijske sklade, na primer, bi lahko 2^gf|§|g Tveganje se moramo odločiti, pr'hranW^P!1-’0 lvcgan-ia 'zgube "ekatp °V ahko Prenesemo. Pri ren- kor hVk lab na*°^l3je denar va-p°d zemr b'* zakoPan st0 metrov loŽb‘> r> J°' Kaj Pa donosnost na-Pan” n enar’ miruje, kije “zako-t1ar ki 1° PJ!na*a dobička. Samo de-0bl’jknhrwf’ki jc naložen v gibljivih 5« Ven(j h’lahko prinese dobiček, 'istega ril tUc,i laže izgubimo kot "'oran' 'Je,varno zakopan. Torej edeb, da sta si donosnost f\ vas smo ga prebrali v časopisu Bančnik, SKB banke d. d., napisala gaje Alenka Novak. Preglednica, ki jo tudi povzemamo iz omenjenega članka (Naložbe - tveganje in donos), kaže, da so najbolj varne, a tudi najmanj donosne naložbe v zlato, malo bolj tvegan, a tudi bolj donosen, je nakup nepremičnin. V sredini razpredelnice so hranilne vloge, blagajniški in komercialni zapisi in obveznice; pri naložbah vanje so tveganja in donosnosti zaradi nedavnih pretresov, primer Dadasovih skladov in privatizacijske luknje, označili kot še bolj tvegane za naložbe. Srednje visoko stopnjo tveganja nosijo blagajniški in komercialni zapisi ter obveznice. Ti vrednostni papirji imajo vnaprej znano stopnjo donosnosti. Obveznica je dolgoročen dolžniški vrednostni papir, ki ima glavnico in daje imetniku vnaprej znan, fiksni donos. Izdajatelj obveznice izplačuje svojo Lesonit lahko vrnil del svojih dolgov in zato je prodaja obrata dobremu ponudniku še najbolj verjetna. Tako je propad podjetja (brez zunanje pomoči bi gotovo propadlo), v katerem je zaposlena kar četrtina vseh delavcev ilirsko-bistriške občine, za zdaj preprečen. Vendar glavno delo še čaka, pravi Metod Dragonja, ki seje intenzivno vključil v reševanje težav tega podjetja. Najtežje bo pravzaprav preostanek Lesonita, tako imenovana zdrava jedra, vendar so za zdaj zdrava le na papirju, pripraviti do polnega teka in doseganja dobička. Sele čez leto ali dve bo v resnici mogoče reči, ali je Lesonit zares ozdravljen. N. L. prsko sodišče objavilo do konca maja, obljublja minister za gospodarske dejavnosti. Gre torej za pospešen postopek, saj vemo, daje treba na uvedbo stečajnega postopka včasih čakati mesece. Zanimivo pa bo ugibati, katerega izmed več kandidatov za stečaj nega upravitelja bo sodišče izbralo. Kolektiv, sindikat in občinski svet se zavzemajo, da bi to delo dobil nekdanji direktor Lesonita Franc Lipolt, ker težave podjetja in tudi proizvodne procese v njem dobro pozna. Nadzorni svet podjetja pa je sodišču predlagal, naj za stečajnega upravitelja Lesonita imenuje sedanjega prokurista podjetja Stojana Grilja. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti se ogrevajo za stečajnega upravitelja, ki ne bo vešč samo postopkov prisilne poravnave in stečaja, pač pa še bolj tudi uresničevanja zahtevnih razvojnih ciljev preostanka sedanjega Lesonita. Če smo ministra pravilno razumeli, ima pričakovane sposobnosti Stojan Grilj. Grilju v prid je tudi nedavni zagon proizvodnje vlaknenih plošč, ki je dotlej stala kak mesec dni, in pa priprave na skorajšnji zagon obrata Žaga. Za ta obrat je sicer možna še ena rešitev, in sicer prodaja Gozdnemu gospodarstvu Postojna. S kupnino bi J Nekaj upanja v manjšo rast _ ODLOČI .N SODO NALOŽBE V NOVA .___ ____ DELOVNA MESTA Potočah smo zc o predvidevanjih Zavoda za /apo.lo anje obveznost v vnaprej določenih zneskih in obrokih. Obveznice izdajajo države, podjetja in krajevne skupnosti, najbolj tvegan pa je nakup podjetniških obveznic. Blagajniški in komercialni zapisi so kratkoročni vrednostni papirji, nekakšne kratkoročne obveznice. Izdajajo jih centralna in poslovne banke in druge finančne organizacije. Banke z izdajanjem teh zapisov uravnavajo svojo likvidnost, Banka Slovenije uravnava z njimi količino denarja v obtoku. Komercialnih zapisov se poslužujejo finančne organizacije in velika podjetja, ki tudi potrebujejo dodatna finančna sredstva za uravnavanje svoje likvidnosti. Stopnja tveganja pri teh dveh vrednostnih papirjih je odvisna od izdajatelja, dodaten vir tveganja paje vpliv tržnih razmer, če z njimi trgujemo na sekundarnem trgu pred njihovo zapadlostjo. Najbolj tvegane naložbe z donosom, ki se ga ne da napovedati, so vloge v investicijske sklade, individualno oblikovani portfelji, naložbe v delnice in opcije. Portfeljske naložbe so tudi naložbe v investicijske sklade, saj smo z nakupom točk sklada udeleženi v celotnem portfelju sklada. Tisti vlagatelji, ki želijo oblikovati svoj portfelj, za katerega je ponavadi potreben tudi večji investiran znesek, običajno za njegovo vodenje pooblastijo svojega borznega posrednika. Tveganje portfeljskih naložb je odvisno od sestave portfelja. Najbolj rizični so delniški portfelji, vendar ti lahko prinesejo tudi največji zaslužek. Skratka, možnosti za nalaganje prihrankov in njihovo plemenitenje je veliko, od posameznika paje odvisno, za katero vrsto naložb se bo odločil, za manj ali bolj tvegano z večjimi donosi. N. L. Slovenska izvozna družba lani pomagala pri šestih odstotkih izvoza POMOČ IZVOZNIKOM ŠE PREMALO UČINKOVITA Eden izmed nedavnih gospodarskih ukrepov nove slovenske vlade je tudi finančna podpora Slovenski izvozni družbi, dokapitalizacija v višini tri milijarde tolarjev in zakon o spremembah zakona o Slovenski izvozni družbi, ki čaka na obravnavo v državnem zboru in katerega jedro je ustanovitev posebnih varnostnih rezerv družbe. Te naj bi bile namenjene pokrivanju tečajnih tveganj slovenskih izvoznikov v obliki srednjeročnega in dolgoročnega zavarovanja. Če bo državni zbor zakon sprejel, bo Slovenska izvozna družba že jeseni izvoznikom lahko ponudila to novo vrsto storitve, ki pomeni dodatno spodbudo slovenskemu izvozu. Odbor za gospodarstvo je omenjeni zakonski predlog že podprl in v parlamentu predlog po zdravi pameti ne bi smel imeti težav. Državni proračun namerava izvozno družbo za ta namen dokapitalizirati z dvema milijardama tolarjev, tako da druge oblike dejavnosti družbe ne bodo trpele škode zaradi uvedbe novega načina spodbujanja izvoza. Del denarja od privatizacijskih kupnin, ki se steka v proračun družbe, namerava ta tudi porabiti za varnostne rezerve, tako da bo izvozna družba lahko ponudila še večji obseg storitev iz tega naslova. Drugi, večji del denarja od privatizacijskih kupnin pa namerava porabiti za svojo dokapitalizacijo. Sicer pa Slovenska investicijska družba nenehno, kot ji to omogočajo sredstva, širi obseg svojih storitev izvoznikom. Lani je na primer uvedla zavarovanje pred srednjeročnim poslovnim tveganjem. Dotlej je namreč nudila zavarovanja le za kratkoročne posle. Lani je družba zavarovala tveganje pri srednjeročnih poslih za štiri in pol milijona dolarjev, letos pa bo obseg takšnih zavarovanj predvi- doma precej večji. Lani je družba povečala obseg zavarovanj pred komercialnimi tveganji, kijih je bilo za 143 milijonov dolarjev, za 306 milijonov dolarjev paje zavarovala posle pred nekomercialnim tveganjem. V ta tveganja sodijo nestabilni politični položaj v državi, kamor slovensko podjetje izvaža, vojna, elementarne nesreče in tako dalje. Izvoznikom je Slovenska izvozna družba lani izdala tudi 52 storitvenih garancij v skupni vrednosti dobrih 10 milijonov dolarjev, pri čemer je bilo največ takšnih za odpravo pomanjkljivosti v garancijski dobi, garancij za dobro izvedbo poslov in za sodelovanje na licitacijah.Te potrebujejo predvsem izvozniki opreme in izvajalci investicijskih del v tujini. Na področju refinanciranja pa je družba sodelovala z 273 izvozniki in 30 poslovnimi bankami ter s tem pomagala uresničiti izvozne posle v vrednosti 180 milijonov dolarjev. Slovenska izvozna dmžba je tako lani pomagala realizirati šest odstotkov slovenskega izvoza, to paje za pomen izvoza za Slovenijo mnogo premalo. M. S. m 15. maja 1997 ŠPORT IN REKREACIJA I GREMO NA FRANJO! Kdor ni bil na Triglavu, pravijo, ta ni pravi planinec (kaj šele Slovenec!). Če je tako, potem bi lahko v našem primeru držalo tudi takole: kdor ni bil na maratonu Franja, ta ni pravi kolesar! No, nam ni do takih in podobnih modrovanj; smo si pa bili pri planiranju te številke edini v razmišljanjih, da bi ob 16. izvedbi le kazalo pripraviti tak načrt priprav za nastop na Franji, ki bi vam jamčil dober uspeh in obilo užitkov. V teh težnjah nam je rade volje priskočil na pomoč Gorazd Penko, bivši as državne reprezentance, zdaj pa trener prvega moštva ljubljanskega Roga-Raden-ske, ki seje po temeljitem razmišljanju odločil za tale dva programa: Program A: Namenjen je tistim rekreativnim kolesarjem, ki nameravajo na Franji tekmovati s časom in konkurenco. Sem sodijo vsi tisti rekreativci, ki letošnje, za kolesarjenje skrajno neugodne zime niso preživeli v dnevni sobi, ampak so svojo vzdržljivost in moč ohranjali s tekom na smučeh, drsanjem ali hojo v hribe, ob ugodnih vremenskih razmerah pa nekaj specialne vadbe nadomestili tudi z gorskim kolesom. Program B: Namenjen je tistim rekreativcem, ki bi se radi na cilj maratona Franja pripeljali s čim manjšimi težavami - torej brez krčev in bolečin v mišicah. Ta »tip« udeležencev preko zime najbrž tudi ni bil fizično aktiven. »Marec in april sta meseca, ko popusti še tako huda zima, zato je trening s kolesom že mogoč.Vendar pozor: v teh dveh mesecih ne pretiravamo ne z obsegom ne z intenzivnostjo, moramo pa tudi paziti, da smo primemo zaščiteni pred vremenskimi vplivi!« opozaija Penko. »Vadba naj bo v območju aerobnih katabolnih procesov. Če treniramo na kolesu, dajemo poudarek na frekvenco pedaliranja in na pozicijo telesa; zadovoljujemo torej aerodinamične in funkcionalne zahteve. datum program A program B Uilil 13. maraton Franja (150 km) maraton Franja (150 km) 12. 60 km - pol jubno 40 km - poljubno 11. počitek počitek 10 60 km - poljubno počitek 9. 90 km - poljubno, 2x15 min. hitrejšega tempa 80 km - poljubno 8. 40 km - poljubno počitek 7. počitek počitek 6. 120 km - 2 x vzpon, 1 x zelo hitro (3 - 5 km) 150 km - poljubno 5. 60 km - poljubno 40 km - poljubno 4. počitek počitek 3. 60 km - z lažjim prenosom počitek 2. 90 km - v spreminjajočem tempu (2 uri) 60 km - poljubno 1. 40 km - poljubno počitek »mi, 30. počitek počitek 29. 170 km - 3 x vzponi, 2 x v zelo hitrem tempu 120 km - poljubno 28. 90 km - poljubno 40 km - poljubno 27. počitek počitek 26. 60 km - poljubno počitek 25. 120 km - v spreminjajočem tempu (3 ure) 60 km - poljubno 24. 90 km - poljubno počitek 23. počitek počitek 22. 60 km - poljubno 90 km - poljubno 21. 60 km - poljubno 60 km - poljubno 20. počitek počitek 19. počitek počitek 18. 60 km - poljubno 40 km - poljubno 17. 40 km - poljubno počitek 16. počitek počitek 15. 150 km - 3 x vzpon (3 - 5 km), v hitrem tempu 120 km - poljubno 14. 90 km - poljubno počitek 13. počitek počitek 12. 60 km - poljubno, z lažjimi prenosi 60 km - poljubno 11. 120 km - v spreminjajočem tempu (2 uri) počitek 10. 80 km - poljubno počitek 9. počitek počitek 8. 120 km - 3 x vzpon (3 - 5 km), v hitrem tempu 90 km - poljubno; obrati, lažji prenos 7. 90 km - poljubno druga aktivnost 6. počitek počitek 5. 60 km - poljubno, lažji prenos počitek 4. 90 km - v spreminjajočem tempu (2 uri) obrati, lažji prenos 50 km - poljubno; 3. 60 km - poljubno; lažji prenos počitek 2. počitek počitek 1. 90 km - 2 x vzpon (3 - 5 km), v hitrejšem tempu 60 km - poljubno; obrati, lažji prenos maj tl 60 km - poljubno druga aktivnost 30. počitek počitek 29. 60 km - pol jubno počitek 28. 90 km - v spreminjajočem tempu (2 uri) 40 km - poljubno; obrati, lažji prenos 27. 40 km - poljubno počitek 26. počitek počitek 25. 90 km - poljubno; obrati 60 km - poljubno; obrati, lažji prenos 24. 60 km - poljubno; obrati druga aktivnost 23. počitek počitek 22. 60 km - poljubno; obrati 40 km - poljubno; obrati 21. 60 km - poljubno; obrati priprava kolesa tjOij zagrizem si nodo v tem obdobju privoščili tri do pet treningov na teden na kolesu, malo manj pa le enega ali dva - lahko tudi brez kolesa, če sc morda udeležujejo kakšnih rekreacijskih ur v prijateljskem ali podjetniškem krogu.« Dan »D« bo v nedeljo, 13. julija, nanj pa se bomo začeli pripravljati kmalu po prvomajskih praznikih (zato glej načrt od spodaj navzgor). Pa še to: aktivnosti ob koncu tedna (nedelje so označene s posebno barvo) lahko posameznik po želji zamenja; večina pa se bo na maratonih pred Franjo gotovo hotela prepričati, koliko pravzaprav velja. . Nik Jun Legenda: Poljubno: intenzivnost ni prevelika; pulz na območju regeneracije in do individualnega laktatnega praga. Spreminjajoč tempo: aktivnost pri utripu do individualnega aerobnega praga in do 90 odstotkov individualnega anaerobnega praga. Hitertempo: intenzivnost velika, pulz v območju 90 do 105 odstotkov individualnega anaerobnega praga. Gorski tek na Osolnik Gorski tekači bodo v nedeljo, 18. maja poskušali osvojiti Osolnik (857 metrov nadmorske višine). Dolžina proge je 4,7 kilometra, višinska razlika pa 420 metrov. Start bo ob 10. uri pred cerkvijo v Godešiču. Več informacij dobimo pri Jožeta Hafnerju, telefon 064-634-826. Nočni Binkoštni pohod Na sobotni večer, 17. maja, bo zaživela 45 km dolga pot med Celjem in Pilštanjem. Ob 20. uri se bodo pohodniki odpravili izpred gasilskega doma v Pečovniku pri Celju. Hoje bo za 8 do 10 ur, za budnost pohodnikov pa bodo skrbeli v treh okrepčevalnicah. Vsak, ki bo plačal 500 tolarjev prijavnine, bo lahko domov odnesel spominsko majico. Prijave zbira ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, telefona pa sta 063-441 -621 in 484-042. Maraton treh src v Radencih Vrhunec tekaške sezone pri nas je tik pred vrati. Že sedemnajsti mednarodni Maraton treh src bo v soboto, 17. maja. Prireditev bodo začeli pohodniki, ko se bodo ob 8. uri izpred hotela Terapija odpravili na lahek, triurni pohod do Janževega vrha. Kapele in nazaj v Radence. Tekači se bodo zbrali pred hotelom Radin. Ob 10. uri se bodo najmlajši pomerili na Teku srčkov (letnik 1986-1989) inTeku veveričk (letnik 1990 in mlajši). Ob 15. uri bodo štartali tekmovalci na 42- (omejitev je letnik 1979 in starejši), 21- (1983 in starejši) in 10-kilo- metrskih progah (1984 in starejši). Na 21 kilometrski razdalji se bodo po tradiciji pomerili tudi paraplegiki. Startnine so 3500 tolarjev (če se prijavite do 12. maja, bodo 1000 tolarjev cenejše) na 21 in 42 km ter 500 tolarjev za tek na 10 km. Vsak prijavljeni bo prejel atletsko majico, priponko, kolajno in diplomo. Za vse udeležence je priporočljiv predhoden zdravniški pregled (zdravnik bo na voljo vsem tudi pred samo prireditvijo) in samokritična ocena lastne pripravljenosti. Slabše pripravljeni naj torej tečejo v počasnejšem ritmu. Letošnji maraton prvič sodi tudi v projekt »Veter v laseh- s športom proti drogi«, ki ga koordinira Športna unija Slovenije. Informacije o vseh prireditvah, ki so del maratona, lahko dobimo pri Branetu Klunu po telefonu 069-65-852. Pohod na GEOSS Letošnje osvajanje geometričnega središča Slovenije bo v soboto, 17. maja, med 7. in 10. uro pred Predilnico Litija. Pohodnike čakajo štiri ure nezahtevne hoje. Pot bo vodila iz Litije, preko Strešnega vrha, Klenika, Vač do Zgornje Slivne. Prijavnina bo 200 tolarjev. Organizator pohodaje podjetje Hopra, za informacije pa je dosegljiv Evgen Ho-fer, po telefonu 061-883-010. Tek po Dolžanov! soteski ŠD Jelendol prireja v soboto, 17. maja, sedmi tek po Dolžanovi soteski. Štart bo ob 17. uri izpred gostilne Krvin pri Tržiču. Proga, ki poteka po Dolžanovi soteski, mimo Jelendola do Medvod in nazaj v Jelendol, bo za moške dolga 13 km, ženske pa bodo morale preteči 6 km. Startnina bo 600 tolarjev. Še več bomo izvedeli, če pokličemo g. Steinerja po telefonu 064-53-726. Pohod ’97 Zadnja prireditev, ki spada v okvir letošnjih prireditev ob praznovanju osvoboditve mesta Ljubljane, pa bo v nedeljo, 18. maja. Na svoj račun bomo prišli vsi, ki radi veslamo. Ob 10. uri bo namreč organiziran veslaški izlet s kajaki, kanuji, barjankami in rafti od Špice do Podpeči in nazaj. Vinko Jurjec bo poskrbel za našo informiranost, zavrteti pa moramo telefon Agencije za šport Ljubljana, 302-804 ali pa 302-830. Pripravil:Žiga Černe Spomin še živi! t Prireditve ob 9. maju - po novem dnevu miru, ki so v slovenski prestolnici ves prejšnji teden potekale pod skupnim nazivom Pohod Ljubljana 97, so dosegle svoj vrhunec v soboto dopoldne na Kongresnem trgu v središču mesta. Tam je bil cilj množičnega manifestativnega pohoda po Poti spominov in tovarištva ter tekov moških (28 km) in ženskih (14 km) ter mladinskih in pionirskih (3,5 km) trojk, na katerih je, po skromnejši udeležbi v zadnjih letih, spet sodelovalo na tisoče udeležencev. Utrip Pohoda Ljubljana 97 smo s kamero takole izmerili tudi mi. (N. J.) »TO JE ŠE TAPRAV SINDIKAT!« - Pohodniki, ki so z različnih izhodišč že zarana krenili po poti, ob kateri je bila med okupacijo postavljena bodeča žica, so bili zadovoljni nad svojo odločitvijo. Se posebej tisti, ki so štartali z zahodnega konca Ljubljane: spotoma so namreč naleteli na okrepčevalnico ZSSS (na sliki), kjer so jih prijazno postregli s čajem. Kajpak - brezplačnim... »AL SO NAS NATEGNILI!« Tak je bil soglasen komentar vseh, ki so se v okviru Pohoda Ljubljana 91 nameravali udeležiti 70-kilometrske kolesarske »dirke« po obronkih Polhograjskih dolomitov. Namesto starta so namreč dočakali le obvestila enega od »naključnih« organizatorjev, da je prireditev zaradi težav pri pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj - odpovedana... NAJHITREJŠIM TUDI KOLAJNE - Zmagovite tekačice so imele na cilju čast povzpeti tudi na zmagovalne stopničke. Alt" veterankami (nad 35 let) je bila najboljša trojka Fun Športa v sredini) v postavi Bohinc, Bučan in Poznič pred (levo) Radovlji; co (Grm, Jerman, Kotar) in prvo ekipo SKEI Gorenja (Pugelj’ Bukovec, Felicijan. SKEI Gorenje je bil z osmimi ekipami sph"1 najštevilnejši »tekmovalni« udeleženec letošnjega Pohoda. SO ALI NISO! - Na Kongresnem trgu v osrčju mesta, cilju r'-' udeležencev Pohoda Ljubljana 97, so se kajpak zbrali tudi i«* , osvoboditelji. Z zanimanjem so prisluhnili, kaj jim bo PoV, .. Župan Dimitrij Rupel, in glasno pritegnili koračnicam Partij, skega pevskega zbora, na koncu pa so kajpak prijateljsko p0* petali s soborci. In si ob slovesu zaklicali: »Na svidenje pr1'1 dnjeleto...« y IV KA Ta Mt tol C/O OO-D “O 15. maja 1997 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar SINDIKAT II DELAVSKO DELNIČARSTVO V GOSPODARSKIH DRUŽBAH TURISTIČNA AGENCIJA Cilj seminarja Cilj izobraževalnega seminarja je pridobitev znanj s področja notranjega lastništva, s poudarkom na organiziranju in delovanju notranjih delničarjev. Namembnost Seminar je namenjen sindikalnim zaupnikom, članom sveta delavcev, delavskim Predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb, notranjim delničarjem ter drugim predstavnikom posameznih ravni organiziranosti ZSSS. seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 5. in 6. junij 1997 raj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikovg VSEBINA SEMINARJA: 5- junij 1 997, od 9.00 do 9.15 ure UVOD V SEMINAR: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS. °d 9.15 do 12.30 ure Tema I: NOTRANJE LASTNIŠTVO 'Sedanji trendi in dejavniki razširjanja delničarstva zaposlenih - prednosti delničarstva zaposlenih - nove v|oge v podjetju sindikat, svet delavcev in delavski direktor v podjetjih v lasti zaposlenih ~ pravice in odgovornosti zaposlenih lastnikov Tema II: ORGANIZIRANJE NOTRANJIH DELNIČARJEV ' jnteresne skupine po opravljenem lastninjenju 'Skušnje in načini organiziranja notranjih delničarjev v Veliki Britaniji (pomen trustov) Od 12.30 do 13.30 ure: odmor °d 13.30 do 17.00 ure Tema III: DELNIŠKI SPORAZUM Tema IV: NOTRANJI TRG DELNIC " Uc*eleženci trgovanja - |]ačin in pravila trgovanja " £:0’0čanje cene delnic I " ^nanciranje in likvidnost notranjega trga delnic Tema V: IZOBRAŽEVANJE IN KOMUNICIRANJE V PODJETJU V LASTI ZAPOSLENIH ~ komunikacijski sistem v podjetju (oblike, mediji, udeleženci) 'kontinuirani proces izobraževanja (vsebine, načini, izvajanje) vede^FDV3' ma8',^^e'CI’1smo ■-'-žrebali tri nagrajence. Prvo nagrado, v vrednosti 30.000 tolarjev prejme Janko Cankar, Opekarska 7, 1420 Trbovlje, drugo nagrado, v vrednosti 20.000 avle Balabanič, Ul. Slavka Gruma 82, 8000 Novo mesto in tretjo nagrado, v vrednosti 10.000 tolarjev prejme Matic Žcžclj, Menardova 6, 1000 Ljubljana. Čestitamo! STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384,385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO KRANJSKAGORA-PENZION SATURN-nad jezerom. MORAVSKETOPLICE-zasebnahiša, 2-, 3-in4-posteljnesobe, POKLJUKA-2-ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb, RATEČE - PLANICA - počitniški dom. NOVI-GRAD - trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA- privatna hiša, KOSTEL OB KOLPI- obnovljena kmečka hiša, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ - hišice za 4 osebe. ATOMSKE TOPLICE - za 4 osebe. KANIN - garsonjere ali enosobno stanovanje. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO V turističnih krajih potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času poletnih dopustov. C. DOPUSTI (predsezona) BARBARIČA pri PULI -enosobno stanovanje, PIRAN-štiriposteljniapartmaji, BOHINJSKA BISTRICA-ZOISOVAPLANA-enosobno stanovanje, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, M AREDA pri_NOVIG RADU - dvosobno stanovanje , POREČ- hotelTAM-ARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA -7dni, polpenzion 213 DEM , hotel PICAL-7 dni, polpenzion 322 DEM , hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 217 DEM, KRVAV EC-štiriposteljni apartmaji - cena 50 DEM na dan - priporočamo, GRAD KOSTEL ob KOLPI-najem obnovljene kmečke hiše za 5-8 oseb, rafting. Za upokojence posebna ponudba v predsezoni! Na zahtevo vam lahko pošljemo poletno ponudbo - Katalog ’97, Moje počitnice ’97. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Sindikalni izlet v Posočje- Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogledVipavske kleti-zasebni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA-enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA-obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN- križarjenje po Piranskem zalivu, ribji piknik in ogled podvodnega sveta, MADŽARSKA in AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA -DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI. E. SEJMI CHICAGO- razstava knjig in konferenca ameriških knjigotržcev - od 31. maja do 2. junija, KOLN- IMB - mednarodni sejem tekstilnih strojev -od 3. do 7. junija, CHICAGO-sejem pohištva in gradbeništva - od 9. do 11. junija, FRANKFURT - Alhema (sejem kemijske tehnologije, biotehnologije, varovanje okolja) - od 9. do 14. junija, BORDEAUX-VINEXPO-od 16. do 20. junija - posebno letalo. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA PEKING -12 dni, 3.450 DEM.ZAKLADITAJSKE -10 dni 2.800 DEM. EGIPT - križarjenje po Nilu - 8 dni za 1.420 DEM. New York - 6 dni 1150 USD H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. ATRISOV KLUB Poletje 1997 Akcija7=6,14=12 dni.Hoteli LUNA, NEPTUN, PICAL, DIAMANT, KRISTAL, RUBIN, FORTUNA od 1.junija do 12. julija. OrganizatorVEDUTA Poreč - polpenzioni od 42 DEM dalje. J. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m 15. maja 1997 INTERV.lt Iskra Avtoelektrika se je postavila na noge, kako, pripoveduje direktor Aleš Nemec ODLOČILA NOVA POSLOVNA uresničiti strateške programske postali prvi evropski proizvaja' usmeritve in statusno organiza- lec na tem področju. Zelo bli?-1* cijsko opredeliti koncern, smo pa smo drugemu mestu med STRATEGIJA Iskra Avtoelektrika d. d. je eno izmed nekdaj velikih slovenskih podjetij, ki jim je uspelo premagati težave prehoda družbe in gospodarstva v drug politični in gospodarski sistem. Družba je zdaj na trdnih temeljih, in kot kaže, dobro zasidrana v novih razmerah. Z direktorjem Alešem Nemcem in predsednikom SKEI družbe Valterjem Benso smo se nedavno tega pogovarjali o prehojeni poti zadnjih nekaj let in o odnosih med upravo in sindikatom. Večina (1200) od 1360 zaposlenih delavcev je namreč včlanjena v SKEI. Z direktorjem družbeAlešem Nemcem smo se hoteli pogovoriti že jeseni leta 1994, ko je bilo podjetje v velikih težavah. Dogovorili smo se za nekajmesečno odložitev pozgovora, ker so v podjetju pripravljali sanacijski program ter zanj potrebovali, po direktorjevih besedah, mir pred javnostjo. Kasneje, ko je bil sanacijski program sprejet in v teku, nasje direktor Nemec prosil, naj bi pogovor pripravili takrat, ko bodo v družbi prepričani o njegovi uspešnosti. Vmes smo občasno, na tiskovnih konferencah Iskre holdinga, slišali besedo, dve o uspešnosti sanacijskega programa Iskre Avtoelektrike. Lani jeseni so v družbi obljubili tiskovno konferenco ob izteku leta (ko bodo znani rezultati poslovanja), za katero pa smo zaradi nedoumljive igre naključij zvedeli prepozno. Ko smo pred kratkim “končno” sedli za isto mizo, v očeh Aleša Nemca ni bilo moč zaznati niti senčice dvoma o uspešnosti sanacije in o lepih možnostih družbe v prihodnosti. »Za nasje bilo ključnega pomena, da smo se zavedeli našega položaja v svetovni proizvodnji tovrstnih izdelkov, konkurence, ki jo moramo premagovati, ter izbire pravilne proizvodne usmeritve za v bodoče,« je začel pripovedovati zgodbo o poti Iskre Avtoelektrike iz močvirja na trdna tla njen direktor Aleš Nemec. Potem je nadaljeval: »Proti koncu leta 1994 smo z Boschem sklenili pogodbo o nakupu enega izmed njegovih programov: enosmernih motorjev za mobilno hidravliko, se pravi naprav za odpiranje vrat na avtobusih in podobno rabo. S tem programom smo začeli uresničevati našo strateško preobrazbo. Spoznali smo namreč, da nam zaradi naše majhnosti v proizvodnji sestavnih delov za osebne avtomobile ni mesta. Da bi konkurirali velikih svetovnim proizvajalcem, kar bi bilo edino smiselno, če bi še izde-lovali zaganjače in alternatorje za osebna vozila, bi morali zelo veliko sredstev vložiti v razvoj teh izdelkov in v nakup opreme za velikoserijsko proizvodnjo. Pa še če bi to stori 1 i, denar bi si morali tako in tako sposoditi, ne bi mogli biti prepričani o trajnem uspehu. Zato se popolnoma preusmerjamo v proizvodnjo sestavnih delov za gospodarska vozila, tovornjake, avtobuse, viličarje. Ne le, da so serije izdelkov za gospodarska vozila primernejše za velikost tovarne, kakršnaje naša, marsikateri izdelek je treba prilagajati potrebam kupca, pri čemer je vložek znanja večji in cena zaradi tega višja.« »Nakup novega proizvodnega programa je bil začetek konca težav družbe, ne pa tudi začetek sanacijskih potez. Imamo prav?« »Mi smo seveda že od leta 1990 izvajali sanacijske poteze, večina med njimi seje nanašala na ohranjanje, kolikor seje dalo, produktivnosti. Obseg naročil se nam je v tistih letih precej zmanjšal in na to smo reagirali tudi s prilagajanjem števila zaposle- nih. Od leta 1990 do danes smo število v družbi zaposlenih delavcev zmanjšali za kakih 700 ljudi, tako dajih je zdaj v družbi zaposlenih okoli 1360, v hčerinskih podjetjih pa skupaj še 473. Lahko pa se pohvalimo, da smo prav vse odpustili na tako imenovan mehak način. Ključ do trajne uspešnosti družbe pa je bil, kot sem dejal, spremenjeni proizvodni program.« »Leta 1994 in tudi leta 1995 ste še poslovali z izgubo, potem pa ne več?« »Konec leta 1994 smo podpisali pogodbo z Boschem o nakupu proizvodnje enosmernih motorjev z elektronskim vodenjem, sredi naslednjega pa je stekla redna proizvodnja, zato smo seveda še imeli izgubo.Toda zaradi dviga prodaje in znižanja fiksnih stroškov seje izguba v letu 1995 močno zmanjšala, lani pa smo že poslovali pozitivno. Za ilustracijo naj povem, da smo leta 1994 prodali za 72 milijonov mark izdelkov in storitev, leto kasneje pa za 92 milijonov mark.« »Večino izdelkov izvažate. Kako so tečaji valut vplivali na poslovne rezultate?« »Doma prodamo dva odstotka izdelkov, največ pajih prodamo v Nemčijo, Francijo, Italijo, Iran, ZDA, Veliko Britanijo itd. Zaganjalniki zavzemajo v strukturi prodaje 27 odstotkov, enosmerni motorji 22, alternatorji 20, elektronika, vžigalne tuljave in releji po 10 odstotkov in tako naprej. Tečaji valut so nam v preteklih Aleš Nemec, direktor Iskre Avtoelektrike d. d.: Najpomembnejša poteza v sanaciji podjetja je bila odločitev, da se umikamo iz proizvodnje za potrebe proizvajalcev osebnih vozil in postanemo specializirani proizvajalci delov za potrebe izdelovalcev gospodarskih vozil. uresničili v celoti.« »Iskra Avtoelektrika je...« »Iskra Avtoelektrika d. d. je koncem, v katerem so poleg šem-petrske Iskre Avtoelektrike kot matične družbe še štiri hčerinska proizvodna podjetja, eno trgovsko ter štiri trgovska podjetja v tujini v večinski lasti IskreAvtoelek-trike d. d. Lastniški deleži pa so razdeljeni takole: zaposleni in upokojenci firme so lastniki 42 proizvajalci izdelkov za gospo; darska vozila. Ker pa nam ti mest1 nista “od boga dani za vekomaj”; smo že doslej in bomo morali tudi v prihodnje veliko vlagati v razvoj' izdelkov. Razvoju namenjamo tri odstotke vrednosti prodaje. Usmerjen je predvsem v inovacijske projekte in naloge na področje zaganjalnikov s planetnim gonilom za gospodarska vozila, elektronsko komutiranega enosmef- letih povzročili nemalo težav; zlasti leta 1995 smo trpeli zaradi padca dolarja in lire. Lani pa je bilo bolje. Zlasti dolar se je popravil. Lani smo izdelali in prodali za 16 odstotkov več izdelkov kot leta 1995 ali za 105 milijonov mark. Hčerinska podjetja pa so lani skupaj prodala še za 26 milijonov mark izdelkov in storitev. Hkrati smo izdali osem odstotkov manj denarja pri na- bavi reprodukcijskega in drugega blaga, vsi stroški pa so se zmanjšali za4 odstoke. Zmanjšali smo vrednost zalog, dogovorili pa smo se tudi za finančno sanacijo starih finančnih obveznosti, tako da so se zmanjšali tudi finančni stroški. Eno k drugemu je na koncu dalo pozitivni poslovni rezultat, ki ga kanimo letos še izboljšati. Lanske glavne cilje, ustvariti dobiček in zmanjšati stroške poslovanja, odstotkov podjetja, pokojninski in razvojni sklad imata po 16,9 odstotka delnic, odškodninski sklad 8,5 odstoka, Iskra holding d. d. 13,9 odstotka, preostali lastniki pa imajo majhne deleže (odstotke smo zaokrožili v uredništvu, op. p.).« »Strateška programska usmeritev je proizvodnja za znane kupce med izdelovalci gospodarskih vozil...« »Z nakupom Boscheve proizvodnje enosmernih motorjev za mobilno hidravliko smo že Valter Bensa, predsednik sindikata SKEI Iskre Avtoelektrike Z VODSTVOM DOBRO SODELUJEMO Valter Bensa: Sodelovanje delavcev v upravljanju podjetja smo uvedli,še preden je državni zbor sprejel takšen zakon. V organe soupravljanja srno izbrali predvsem ljudi, ki znajo razmišljati, in nismo dajali prednosti sindikalnim aktivistom za vsako ceno. Valter Bensa je neprofesionalni predsednik sindikata SKEI v Iskri Avtoelektriki. Od 1360'zaposlcnihjihjekar 12(X) včlanjenih v SKEI, in ko smo Benso vprašali, zakaj v družbi s toliko zaposlenimi delavci ni profesionalnega.sir,dikalncgadclavca, je odgovoril, da o tem doslej niso razmišljali, se pa s lem vprašanjem ukvarjajo zdaj. »Podobno ureditev imamo tudi v svetu delavcev, med petnajstimi člani je predsednik sveta polprofesionalec. Pol delovnega časa je predsednik sveta delavcev, pol ga prebije na rednem delovnem mestu,« nam je razlagal Valter Bensa. »Mi smo že od leta 1991 delniška družba, in zakon o sodelovanju delavcev v upravljanju smo upoštevali že prej, predenje bil sprejet.« »Kakšen je odnos vodstva družbe do delovanja sindikata in do delavskega soupravljanja.« nasje zanimalo. »Kot sem omenil, smo delavsko soupravljanje uvedli v delniško družbo že pred .sprejetjem samega zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju podjetij. V svetu delavcev imamo 15 elanov, med katerimi je večina članov sindikata. Sindikalnih funkcionarjev, sc pravi zaupnikov, pa nismo ždeli vrivati v ta organ, v katerega smo izbirali predvsem tiste zaposlene, ki po naši presoji znajo najbolje razmišljati. Skratka, za nas ni važno, da so aktivisti sindikata povsod, važneje je, da so na po- membnih mestih ljudje/, ustreznim znanjem: ali lastnostmi. Tako smo ravnali tudi pri izbiri elanov za nadzorni svet. V njem imamo polovico članov (štiri od osmih), in od teh smo dva izbrali kot strokovnjaka od zunaj. Menimo namreč, da je za zaposlene pomembno, da zanje podjetje nadzorujejo zunanji poznavalci. Člana nadzornega sveta iz vrst zaposlenih pa sta tudi strokovnjaka.« »Ali je odnos vodstva do delovanja sindikata znotraj podjetja pozitiven ali odklonilen?« »Pozitiven. Sam imam sicer takšno delo, ki mi dopušča delovanje v sindikatu brez težav. Delam pri zavarovanju imetja in ljudi. Vendar tudi vodstvo ne povzroča nikakršnih težav. Sindikat ima v okviru kolektivne pogodbe sklenjeno pogodbo o delovanju sindikata, kjer je prostora tudi za izobraževanje in za siceršnje delovanje sindikata. Enako je s soupravnimi organi.« »Kako sindikat sodeluje pri spreminjanju sistema nagrajevanja ?« »Vključen je tudi svet delavcev, in sicer v postopku potrjevanja pravilnika, sindikat pa pri vsebini, s pripombami in predlogi.« »V mnogih podjetjih se uspešnost kaž.e Z nizkimi (ne visokimi, kot bi po kmečki pameti moralo biti) plačami. Ali je vaša družba v tem pogledu izjema ?« »Težko bi dejal, daje izjema, čeprav navsezadnje plače niso zelo nizke. Izplačane so po določilih kolektivne pogodbe, s tem, da poleg dodatka za delovno dobo (pol odstotka za leto delovne dobe) dobimo še 0,4 odstotka za vsako leto zaposlitve v Iskri Avtoelektriki). Lani smo povprečno zaslužili bruto 114.000 tolarjev, kar znese v neto znesku 75.000 tolarjev. Hvaliti se s takimi plačami ne moremo, res pa je, da so redne, da regres dobimo, prav tako pa tudi sredstva za prehrano. Način izplačila nadomestila za prehrano nekatere zaposlene sicer moti: od zneska gre 16 odstotkov neposredno v menzo, kjer za polovico preostalega zneska kupimo bone za prehrano. Nekateri zaposleni bi raje imeli ves znesek nadomestila izplačan v gotovini...« A/. .V. nega motorja, alternatorja z 'K)' tranjim ventilatoijem večjih moči enosmernega elektromotorja s prl" silnim hlajenjem in področj11 impulznih krmilnikov za enosmerne motorje. Dosežki razvoj' nikov so dobri, denimo naci11 delovanja, izvedba in konstrukcij3 elektronsko komutiranih elektromotorjev so izum in izvirna rešitev, za katero je bila vložena p3' tentna prijava. Dodati velja, o3 nam pri financiranju razvojni'1 projektov pomaga ministrstV za znanost in tehnologijo.« »Letošnji poslovni dosežki naj d bili boljši od lanskih?« „ | »Koncern naj bi letos zasluč 145 milijonov mark, od tega Avtoelektrika d. d. 112 mibj1!” nov, kar je približno osem od' 11 v/ v , rvcii jv^ j/i i l/i i i w stoikov več kakor lani. Sicer r so najpomembnejši poslovni cijl za letos globalizacija poslovanj3, novi inovacijski projekti cesi, obvladovanje stroškov,0 ganiziranost koncerna in int° malika ter ustvarjalno sode'0 vanje zaposlenih. Prodajo nanje ravamo okrepiti v ZDA in na J,3 ponskem ter razširiti in utr^ prodajno mrežo, skleniti no^ strateške in kapitalske pove? ve, o katerih pa podrobno še3 morem govoriti. Kar se h0 razvoja: letos bomo lani zas . vljene razvojne projekte pripra li do proizvodnje. Na ravni ke cerna bomo vzpostavili en°,0. informacijski sistem. V sode vanju s sindikati in svetom lavcev pa bomo nadaljevaliu janje stimulativnega sistema ^ grajevanja zaposlenih ter1 braževanje in usposabljanje^, poslenih za opravljanje zam nejših nalog. Ne najmanj Pon?enjc bna naloga za letos pa je ureja'jp tovarniškega okolja in delo^ mest. Imidž podjetja je odv'^, tudi od tega; tuji partnerji, ver|^|jii te, pripisujejo urejenemu ok°'r v tovarni večji pomen, kot si. vadno predstavljamo. S kram 4 vsakem pogledu želimo bi'' s najsodobnejša evropska podj^j j. Iskra Avtoelektrika je postala prvi evropski proizvajalec enosmernih elektromotorjev za mobilno hidravliko, blizu pa je tudi drugemu mestu v proizvodnji delov za gospodarska vozila. Izvaža skoraj stoodstotno.