f-'/UAUCQ..* NO. 163 Domovi m AMCRICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAG6 ONLY Serving Chicago Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€W5PAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 8, 1974 LETO LXXVL — VOL. LXXVI Trgovinski zakon spet v ielavah zaradi ZSSR Sporazum m!ed ZSSR in ZDA o sprostitvi izseljevanja Judov iz ZSSR je postal negotov, s tem pa je postala negotova tudi usoda n o v e ga trgovinskega zakona. WASHINGTON, D.C. — Pred nedavnim so izjavljali, da je bil dosežen sporazum med ZDA in ZSSR o sprostitvi izseljevanja Judov iz Sovjetske zveze. Govorili so, da bo Moskva dovolila, da se jih letno izseli do 60,000. Ta dogovor je postal sedaj negotov. Bela hiše ne mara, oziroma verjetno ne more dati Kongresu zadevnega zagotovila, kot je bilo dogovorjeno, ker nima jamstva, da ga bo ZSSR res tudi izpolnila. Pravijo namreč, da Moskva ni pri razgovorih sprejela nobene točne obveznosti glede števila Judov, ki naj bi letno lahko odšli iz ZSSR. V Senatu, kjer tiči zakonski predlog za spremembo sedanjega trgovinskega zakona, niso pripravljeni tega vzeti v razpravo, če ne dobe zagotovila, da bo Moskva držala in izpolnila svoj del dogovora. Brez izglasovanja novega trgovinskega zakona predsednik ne more podeliti Sovjetski zvezi trgovinskih ugodnosti, ki so jih deležne prijateljske države, kot je to obljubil Brežnjevu Nixon še leta 1973. &onferegf@a se degevsrifa o $H.8 biljonov zwezne pomoči javnemu prometu WASHIGTON, D.C. — Konferenca zastopnikov Senata in Doma je dosegla sporazum o podelitvi 11.8 bilijonov dolarjev zveznih sredstev javnim množičnim prometnim sredstvom tekom prihodnjih 6 let. Bela hiša je izjavila, da bo predsednik izglasovani zadevni z a k onski predlog podpisal. , Na temelju sedanjega predloga bo- dobil Cleveland za svoj Transit System letno 9.3 milijone dolarjev podpore, New York Citjr pa celo 170 milijonov. Vsa javna množična sredstva so v finančnih težavah po vsej deželi v času, ko postajajo jav-tta prometna sredstva bolj in bolj potrebna in važna, če naj dežela varčuje pri rabi gasoli-na. Predsednik Ford je pretekli torek skupini županov, vodnikov gospodarstva in delavskih unij dejal, da predlog za zvezno po-moč javnim množičnim promet-nim sredstvom brezpogojno podpira. Za narodno obrambo 100 bilijonov Washington, d.c. — Glasovi iz Pentagona pravijo, da bo fa predložil za prihodnje prora-eunsko leto za narodno obrambo fOO 'bilijonov dolarjev. Tolikšno Povišanje naj bi bilo “nujno” ob sedanji inflaciji, če naj ZDA o-ranijo vodilni položaj svojih o-oroženih sil na svetu in ne zastanejo za ZSSR. I rtnrnfmski prerok SIPI Oblačno in toplejše, naj višja temperatura okoli 65 F (18 C). NOVI GROBOVI Dr. Borivoj Vyroubal V Euclid General bolnišnici j je umrl 73 let stari upokojeni zdravnik dr. Borivoj Vyroubal, 'rojen v Zagrebu na Hrvaškem, 'od koder je prišel v ZDA 1. 1951, j vdovec po leta 1971 umrli ženi | Frances, roj. Zalokar, oče dr. | Vlaste Maraš, stari oče Vesne, brat Bože Tisovec, (v Jug.) Lju-bomira in Leonide. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 8. zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue, v hrvaško cerkev sv. Pavla na E. 40 j St. ob 9., nato na pokopališče, j Družina bo hvaležna za darove cerkvi sv. Pavla v pokojnikov spomin. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ure. Anna Tekaucic Preteklo nedeljo je umrla v St. Alexis bolnišnici po kratki bolezni Anna Tekaucic, roj. Kastelic, hčerka pok. Dominica in pok. Anne, roj. Novak, Kastelic, žena Josepha, mati Josepha J., Ann in Sandre, 2-krat stara mati, sestra, Mary, Rudolpha, Antoinette Selesnik, Victorja, Rose DiMatteo, Berthe Zenz, pok. Dominica, pok. Franka in pok. Dorothy Zoretich. Pokojna je bila članica ADZ št. 24, KSKJ št. 146, SŽZ št. 15 in Oltarnega društva pri Sv. Lovrencu. Do upokojitve je bila zaposlena pri Richman Brothers Co. kot ži-vilja. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri od 2. pop. do 9. zvečer. Frances Lopatich V Little Sisters of Poor nego-velišču je umrla 82 let stara Frances Lopatich z 265 E. 248 St., preje skozi 40 let z 18671 Cherokee Avenue, roj. Curha-lek v Jugoslaviji, kjer je zapustila brata Leona in od koder je prišla v ZDA 1. 1911, vdova po 1. 1967 umrlem možu Franku, mati Eltrude Tolar, Johna Suhadolnika, Albine Hathaway in Franka Lopaticha, 9-krat stara mati, 4-krat prastara mati. Pokojna je bila članica ADZ št. 6. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove Little Sisters of the Poor, 4291 Richmond Rd., v spomin pokojne. Cyril Swetlin Včeraj je umrl 78 let stari Cyril Swetlin (Svetlin) s 1221 E. 170 St. po skoraj dveh letih bolehanja, rojen v Domžalah, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož Frances, roj. Kremžar, oče Raymonda J., Mrs. Donald (Dorothy) Kramer,- 12-krat stari oče, enkrat prastari oče, brat pokojnih Tomaža, Lucije, Jakoba, Toneta in Johna ter Ivanke Svetlin (v Jug.). Pokojnik je bil zaposlen kor mizar pri Penn-Central železnici, dokler ni stopil v pokoj. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9.30, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Fiatove tovarne omejile zaposlitev dela delavstva na tedensko 24 ur TORIN, It. — Naj večje podjetje Italije, tovarna avtomobilov Fiat, je omejila zaposlitev ene tretjine svojega delavstva — skupno jih zaposluje 200,000 — na 24 ur na teden, ko ima ne- prodanih preko 300,000 novih avtomobilov. | Delno zaposleni bodo dobili j dodatek k svojemu zaslužku iz Čile kupuje orožje v strahu pred Perujem čile je na tihem v razgovorih za nakup 54 nadzvočnih jet letal v ZDA, ko računa na možnost napada Peruja. SANTIAGO, Čile. — Peru in Čile sta v starem sporu zaradi ozemlja, preko katerega je imel nekdaj Peru dostop do morja. K temu se je pridružil lani še političen spor, ko ima Peru levičarsko vlado, Čile pa desničarsko vojaško. Čilski vodniki so se pri takem položaju odločili za nakup 54 novih nadzvočnih jet letal za svoje letalske sile. Skupno bodo plačali za 54 letal, lovskih in takih za podpiranje pehote v borbi, $70,800,000. Vojaška vlada Čila bi rada nabavila tudi drugo moderno orožje, da bi bila pripravljena za vsak slučaj. V ZDA naročena letalla, 18 F5E in 36 A37B, bodo dobavljena prva v nekako dveh letih, zadnja pa bodo začela prihajati v Čile že v prihodnjem marcu. Čilske vojaške sile bi rade dobile rezervne in nadomestne dele za svoje težko orožje, pa prav posebno tudi nove ameriške tanke M-60. Eno tretjino pijank! WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je v ZDA o-koli 9 milijonov ljudi, ki se vda-' jajo prekomernemu uživanju alkoholnih pijač, so torej pijanci in pijanke. Podatki pravijo, da ■ je dve tretjini pijancev, eno tretjino pa pijank. ! Pet odstotkov dijakov višjih šol se enkrat na teden napije, velika večina pa daje prednost alkoholnim pijačam pred kaje-I njem marijuane. Posebno iznenadenje je povzročilo močno povečanje števila pijank. Po prejšnjih ocenah je prišla na štiri pijance ena pijanka, sedanji podatki pa trdijo, da je ena pijanka že na dva pijanca. BRIŽNJEV ŽARAZ0R0ŽITEV Vodnik Sovjetske zveze Leonid L Brežnjev je v govoru v Berlinu, kamor je šel pomagat praznovat 25-letnioo ustanovitve Vzhodne Nemčije, izjavil, da svet spoznava, da “neomejeno tekmovanje v oboroževanju ne more prinesti ljudstvu varnosti”. BERLIN, Nem. — V nedeljo in 4 " -------------- včeraj so obhajali tu 25-letnico jem “krije” vso jugovzhodno ustanovitve Nemške demokrat- Evropo z dobrim delom evropske republike — Vzhodne Nem- ske Rusije vred, pa tudi večji čije, kot jo običajno imenujemo.1 del Srednjega vzhoda in Pred-Praznovanja se je poleg drugih nje Azije. Razlika v pomenu o-domačih in tujih komunističnih beh brodovij je tolikšna, da ZDA veljakov in veličin udeležil tudi predloga Moskve za umik ne glavni tajnik Komunistične morejo niti resno jemati v obzir, partije ZSSR Leonid I. Brež- Taki predlogi kažejo, da Moskvi njev. V svojem 70 minut dol- ni do resnih pogajanj, še manj gem govoru, ki so ga istočasno ' do resnične omejitve oboroževa-prevajali v nemščino za prenos! nja. Japuska pritiravijsita ©mejiti porab© olja TOKIO, Jap. — Neimenovani član japonske vlade je dejal, da je Japonska pripravljena zmanjšati porabo olja, kot je to predložil H. Kissinger na sestanku petih držav v Washingto.nu. Japonska tega ne bo urejala s kakimi predpisi in zakoni, pač pa s politiko pičlega denarja in zmanjšanjem produkcije. Vlada uživa pri načrtu za odločno zmanjšanje uvoza olja letos in za nekaj manjše prihodnje leto podporo gospodarstva. Na drugi strani ima na zalogi olja za 70 dni redne porabe, med tem ko ga je imela lani, ko so Arabci objavili zaporo olja, le za 45 dni. H. Kissinger je predložil, naj bi glavne uvoznice olja omejile porabo tega za nekako 15%, s čimer bi ponudba olja porastla ob pomanjšanem povpraševanju To bi naj potisnilo navzdol njegovo ceno. Slično upanje v letošnjem poletju se ni izpolnilo, ker so države izvoznice olja zmanjšale njegovo črpanje. Sovjeti hočejo več besede na Spitsberglh Spitsbergi so otočje v Severnem Ledenem morju neposredno od Norveške, kateri p r i p a d a jo. Sovjetska zveza hi rada dobila so-upravo otokov. OSLO, Nor. — Spitsbergi so imeli doslej svojo strateško važnost zaradi lege tam daleč na severu, pa ob nezamrznjenem morju, ker , jih obliva topli Zalivski tok. Na otočju so tudi bogata ležišča dobrega premoga. Izkoriščajo jih Rusi in | Norvežani skupno, letno nakopljejo tam skupno okoli 800,000 ton premoga. Na otočju živi kakih tisoč Norvežanov in nekako trikrat toliko Rusov. Po mednarodnem dogovoru iz leta 1920 je otočje last Norveške. Sovjetska žveza je svoj vpliv na otočju povečavala iz leta v leto v okviru pogodbe z Norveško o izkoriščanju rudnega bogastva otočja. Sedaj naj bi bili prišli do zaključka, da se na kontinentalni plošči, na kateri leži otočje, nahajajo ležišča olja. To naj bi bil vzrok sovjetskega pritiska na Norveško, da naj ta deli svoje suverene pravice nad Spitsbergi s Sovjetsko zvezo. Norvežani za to ne kažejo posebne volje in u- preko radia in televizije, je Brežnjev dejal, da so nekateri vodniki v kapitalističnem svetu prišli do nazora, da “neomejena oboroževalna tekma ne more rešiti razlik med državami... in ne razlik med različnimi socialnimi sistemi”. Nato je trdil, da so sporazumi o nadzoru nad orožjem v zadnjih letih bili koristen začetek in da “niso delovali slabo”. Zdaj je čas, da gre svet po tej poti da-' Ije. “Mi priznavamo veliko važnost pogajanjem za nadaljne korake proti omejevanju strateške oborožitve med ZSSR in ZDA in pogajanjem za zmanjšanje oboroženih1 sil v Srednji Pogajanja so možna in morejo računati na uspeh le, če sta obe strani, ki jih vodita pri njih pošteni. in stvarni. To v tem slučaju za Brežnjeva in njegove v Kremlju ne more veljati. * Vzhodna Nemčija je izvedla včeraj v svojem .delu Berlina veliko vojaško parado. Ker je ves Berlin po dogovoru zaveznikov demilitariziran, so tri zahodne sile protestirale proti vojaškemu nastopu Nemške demokratske republike v Berlinu. Ta se za protest ni menila in svoj slavnostni vojaški nastop izvedla. Zahodna Nemčija bo ZSSR zgradila jedrsko elektrarno BERLIN, Nem. — Zvezna republika Nemčija in Sovjetska zveza se bosta verjetno sporazumeli o tem, da bo Nemčija zgradila v Kaliningradu v Sovjetski zvezi jedrsko elektrarno za okoli 570 milijonov dolarjev do leta 1930. Sovjetska zveza bi stroške plačala z dobavo električnega toka, ki bi tekel po posebnem vodu neposredno preko Zahodnega Berlina dalje v Nemško zvezno republiko pri Helmstedtu. Nemška demokratska republika je menda na to že pristala tekom tajnih pogajanj, če bodo razgovori uspešno končani, bo dogovor podpisal kancler Helmut Schmidt, ko bo koncem tega meseca šel na uradni obisk v Moskvo. Evropi,” je razlagal Brežnjev in dodal, da je Moskva v pogajanjih z ZDA predložila uničenje nevarnega kemijskega da je pripravljena ob primernem času skupaj z ZDA umakniti svoje vojno brodovje iz Mediteranskega morja in končati jedrske preskuse tudi pod zemljo. * Sovjetska zveza je že ponovno predlagala umik ameriškega in svojega vojnega brodovja iz Sredozemskega morja, ker je to za njo očitno ugodno. Njeno vojno brodovje v Sredozemskem morju ZDA prav gotovo ni nič nevarno in tudi ne posebno članicam NATO. Ameriška šesta pajo, da se bodo mogli sovjetski flota je med tem jedro desnega zahtevi s podporo svojih zavez-1 krila oboroženih sil NATO v Ev-nikov uspešno upreti. ropi, ki s svojim jedrskim orož- Ford se bo sestal z Giscardom na otoku Martinique PARIZ, Fr. — Tu je bilo u orožja. ra očitajo konserva-svojimi lastnimi brati. Ali je tu bi svetu pokazali, kje so vršili tivni nasProtniki. odgovorno človeško dostojan- svoja “junaška dela”, zakaj ni-stvo? Naj prizna tovariš, da so'so ponosni na svoje “junaštvo”, < . to izvajale divje zverine v člo- zakaj ga ne pokažejo še drugim ^avte> da so pripravljeni po-veški podobi! Le zakaj ni ome- narodom? Kanadski delavski vodniki so nil tovariš Potrč vsaj omiljeno teh grozodejstev, ko je že tako sočutno opisoval dogodbe ciper-skih nečloveških izvajanj? Končno piše, tovariš Potrč, da tahografi beležijo vse, pišejo tudi našo zgodovino, ali ubijamo iz malomarnosti ali po človeški pameti. To je pribita resnica, da bo opisana zgodovina naših vetrinjskih žrtev, da bo opisana naj večja krvoločnost v zgodovini človeštva, toliko bolj, ker so Ne, tega jih je sram, ker vedo, da bi jih smatral vsak, ki bi videl oni strašni kraj, za krvoločne zverine. Pa bo prišel dan, da se bodo odprla vrata onega strašnega kraja, kajti božji mlini meljejo počasi ali sigurno. Upajmo, da ta dan ni več daleč! Takrat se bo pokazalo človeško dostojanstvo in junaštvo jugoslovanskih komunistov osvoboditeljev. Kanadski Slovenec RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Zvezna vlada je v govoru “s kakih 200 Indijancem, ki so se prestola” ob začetku zasedanja' zbrali okoli poslopja parlamen-30. parlamenta priznala, da je, ta, da bi predložili temu svoje inflacija “resna in nujna” zade-j zahteve. Proti postopanju RC.UP va, kateri je treba posvetiti vse je bilo slišati precej pritožb in napore in pozornost. Vlada se je obvezala omejiti izdatke kot del programa za zavrtje inflacije. Govor je bral vrhovni sodnik kritike. * Vseljevanje v Kanado je v prvi polovici letošnjega leta Bora Laskin namesto bolnega porastlo za 47% na skupno 104,-glavnega guvernerja Julesa Le-1 089 oseb. Poleg teh zakonitih gerja. Poudaril je, da bo vlada! vseljencev je prišlo v deželo omejila izdatke, gledala na u-! tudi veliko število nezakonitih s činkovitost- dela, pa se izogibala! pomočjo podjetij, ki potrebujejo namernega omejevanja - gospodarske dejavnosti. Nadzorni odbor za cene hrane bo podaljšan vsaj še za eno leto, vlada se bo posebej posvetila vprašanju o-sebnega železniškega prometa in njegove nove ureditve,, namen delavce, pa jih doma ne morejo dobiti. Domačini se za večino težkih del, posebno v gozdovih, ne zanimajo. * Avstralija je objavila začasno ustavitev vseljevanja, ko je go- ima začeti plačevati pokojnine: spodarstvo začelo zastajati in se ženam, starim od 60 do 65 let,! je pojavila brezposelnost. Tisti. katerih možje so že v pokoju, predložila bo posebne uredbe za ki so že v postopku za vselitev, bodo še lahko^ prišli v Avstrali- varovanje kupcev in pomagala i jo, vsi drugi pa bodo morali ča- mladim parom pri nakupu njihove prve hiše. Program zvezne vlade, kot je kati na “boljše čase” v Evropo Skupinski potniki bil objavljen v prestolnem go-1 prihodnje leto bodo morali pla-voru, je splošnega značaja brez | čati od 8% do 20^ višje cene za boj proti polete. Družbe, ki se ukvarjajo s skupinskimi poleti, se upirajo zahtevam letalskih družb, ki vzdržujejo redne polete, po višji ceni za skupinske polete. * Položaj na Portugalskem je podrobnih določil za inflaciji. Pričakujejo, da bodo ta v predlogu novega proračuna. * Kanada bo omejila porabo olja v okviru mednarodnega dogovora 12 držav, če bi države izvoznice omejile dobave in bi I negotov in na levo usmerjena zaloge padle na 93% potreb, j vlada Vasca Goncalvesa se boji Vladni viri trdijo, da učinek te-j “desničarskega” prevrata. V ga dogovora na kanadske potroš-1 zvezi s tem je prijela večje šte-nike ne bo velik, če bo sploh o- i vilo oseb, ki bi naj bile zaplete-pazen, ker bi Kanada nado- ne v pripravljanje “zarote” premestila omejeno porabo uvože- ti sedanji vladi. Premik te na nega olja na vzhodu z oljem iz i levo je po odstopu gen. Spinole svojih zahodnih pokrajin. Kana- kot predsednika republike očiten, četudi je izjavila, da bo pustila ZDA uporabo njihovega letalskega in pomorskega oporišča na Azorih. sto nedeljo za slovenske misijo- Ontario, Canada. nar je, da žtrvuje nekaj časa in da stvarno krije vse svoje potrebe po olju in tega delno celo izvaža. « Predsednk kitajske vlade Cu En-laj se je po svoji navzočnosti na predvečer 25-letniee vzpo-stave komunističnega režima na proslavi v “Veliki ljudski dvorani” z ostalimi vodniki LR Kitajske Mao je bil odsoten _____ vinil v bolnišnico, ker njegovo zdravje, dasi precej boljše, še ni dovolj trdno. Zvezna policija je pretekli te-— (1,8,15,22 okt) j den precej grobo nastopila proti Parlamentarni odbor bo preiskal poslovanje Kanadske agencije za prodajo jajc, ki naj bi bila kriva za pokvarjen)e okoli 30 milij onov j aj c v preteklem po-letju. Imela je možnost prodati 50 milijonov jajc Avstriji, pa se za to ni menila. * Predsednik Južnega Vietnama Van Thieu je zanikal očitke korupcije, ki jih je v zadnjih ted- slušati predsednika vlade P Trudeauja in proučiti njegove predloge za boj proti inflaciji, pa dodali, da za zdaj ne vidijo ničesar, kar bi moglo opravičljivo vplivati na zmanjšanje njihovih zahtev po višjih plačah pri novih delavskih pogajanjih. * Marin e Industries Ltd. v Montrealu so dobile naročilo za1 6 novih trgovskih ladij po 17,000 ton od grške brodarske družbe Karageorgis. * Predsednik zvezne vlade Pierre E.. Trudeau bo šel kasneje v oktobru na uradni ■ obisk v Francijo, kamor je bil povabljen. To ibo prvi obisk predsednika zvezne vlade Kanade v Franciji po letu 1965. De Gaul-lov poziv k neodvisnosti Kvibe-ka, ko je bil na obisku v Kanadi, je odnose med obema drža-, vama ohladil in taki so ostali vse , do smrti predsednika G. Pompidouj a. Novi predsednik Valery Giseard se je odločil za njihovo izboljšanje. ------o------ Alge na farmi Prva žetev morske trave. — Uporabljali jo bodo tudi za pridobivanje surovin, ki jiih sicer sedaj dobimo iz nafte. V kalifornij skih vodah nedaleč od otoka San Clemente je napočil čas prve gigantske morske trave na “morski farmi”. “Če se naša pričakovanja uresničijo in zasejana morska trava zraste v velikih količinah, bi od nje imeli raznotere koristi. Poleg tega, da bi mogla služiti za hrano, bi iz nje lahko pridobivali nekatere surovine, ki jih sicer dobimo iz nafte. Z morsko travo pa bi ublažili tudi problem goriva,” je izjavil Viler North, šef tega programa, ki ga vodi odsek za oceansko biologijo na CALTEC (kalifornijskem institutu za tehnologijo). Gigantsko morsko travo, ki v prirodi raste na morskih stenah v globini devet od petnajst metrov, so zasadili na umetnih ploščadih, pritrjenih na morskem dnu. Znanstveniki želijo ugotoviti, če se morska trava lahko razvija na umetni podlagi, kajti to bi pomenilo, da jo je mogoče gojiti tudi na .odprtem morju. North je prepričan, da bo trava sprejela umetno podlago, ki so jo napravili iz prepletenih vrvi in se že pripravlja, da prihodnje leto na ta način posadi travo na površini ene kvadratne milje. Howard Wilcox iz pomorskega centra za podvodne raziskave v San Diegu predvideva, da bedo do leta 1980 zasadili z morsko travo podvodne farme na 100,000 akrili. Ob tako veliki proizvodnji bi bila morska trava lahko pomem- ben izvor energije za pridobivanje plina ali kot gorivo električnih central. V laboratorijskih pogojih, pravi Wilcox, so dobili metan prav iz te vrste morske trave, ki je zasejana na eksperimentalni farmi. Morsko travo Macrocytis Py-ria so izbrali za vzgajanje zato, ker maksimalno izkorišča sončno energijo in dnevno zraste za več kot pol metra, doseže pa lahko dolžino 60 metrov. Prva farma morske trave bo pod stalnim nadzorstvom strokovnjakov, ki bodo spremljali hitrost rasti, pojave morebitnih bolezni, količino svetlobe pod vodo, število rib in vse druge dejavnike, ki lahko vplivajo na razvoj te podvodne rastline. — Tibet je po površini dvakrat tolikšen kot Teksas. CLEVELAND, O. MALI OGLASI BY OWNER Well maintained six suite brick apartment. Call 944-1076 ___________ (166) V najem Oddamo 5 sob in 2 garaži, spodaj, na Addison Rd. Priporočila. Kličite 391-6312 -(164) V najem Oddamo 3 sobe za 2 osebi na E. 58 St. Kličite 431-6641 po 5. uri. -(165) GOSTILNA NAPRODAJ in dom, v Euclid okolici. D5 li-cenza, kot nova oprema. Dobra slovensko podjetje. Lastnik gre v pokoj. Vprašajte za Mr. Knaus 481-9300. George Knaus Realtor 819 E. 185 St. (165) V NAJEM pet sob in kopalnica spodaj na 1193 E. 60 St. Vprašajte na 6011 Bonna Ave. zgoraj odzadaj. 881-7122 (163) BY OWNER Three bedroom brick in Euclid. Excellent condition. Principals only. — 944-1076 BY OWNER V NAJEM štiri lepe sobe, kopalnica, klet, furnez na plin. Vse na novo de-korirano, spodaj, spredaj, v okolici sv. Vida. Kličite 431-9061. (164) HIŠE NAPRODAJ 18204 Landseer blizu E. 185 St. hiša z dvema spalnicama, velika jedilna soba $21,500. 19504 Kildeer blizu East 185 St. hiša 6. sob za eno družino samo $23,900. 19002 Nottingham Rd. hiša za dve družini 5-5 zahtevajo $23,900 George Knaus Realtor 481-9300 819 E. 185 St. (165) ROČNO DELO NAPRODAJ kvačkano in pletirano delo naprodaj, čepice, rute itd. Kličite 481-8584 'l.[; (1,8,15 okt) MALE HELP WANTED JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) DISHWASHER WANTED Three days a week. 6:30 a.m. till 2:30 p.m. No Sundays. FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 St. Corner of Arcade (165) Oskrbovalec prodajnih avtomatov Vas izučimo. Mora biti zanesljiv družinski mož. Najboljša plača v industriji. Mora govoriti nekaj angleškega. Kličite TOP SERVICE, 249-8992 V prašajte za Nancy |{iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiinHiiiiiiiiimiiimmii,*i Paul Keller CVET NAŠE VASI l"1"...... -------------- p Vsa vas je vedela, kako je z Mino Boštjanovo, vedela je, da zdaj ti bodi Bog tako milostljiv, J se pozibava jeziček na tehtnici, česar olepšavati ali prikrivati, “neka gospodična je zunaj, ki bi, zakona vzgaja.” ca mu po .ari ziv jenje. , Tako ali tako. Petdeset od- Vojna je. Upam, da bo že še kaj | rada govorila z vami. Pravi, dal Tedaj j e^bolnik tako zaprl oči Vlak je drdral in udarjal po stotkov kaže črno zanj, petdeset ljubi učitelja Novaka. Pa ni padla niti senca radi tega nanjo. Mlade ženske so bile dovolj poštene, da so rekle: “Ce ima njegovega otroka in ga vzgaja ko mati, zakaj ne bi bila tudi njegova žena?” To je bilo mladostno in po žensko povedano. Stare, izčrpane ženske in za vojno nesposobni starci bi bili pač radi ugovarjali, a niso nobene rekli, ker niso mogli reči ničesar. Zakaj tiste dni so vsepovsod vladale mlade ženske. Vse so bile hrabre in zmožne, čuvale so težke domače postojanke moških, in tega ne bi smeli nikoli, nikoli pozabiti! Marsikaka ženska, ki je bila doma, bi si bila zaslužila križec, zaslužila bolj ko marsikdo, ki ga je na bojišču dobil kar tako in ga ni zaslužil. Nekoč pa je Mina Boštjanova vendarle prejela obvestilo na kolodvoru: “Poričnik Novak ustreljen skozi pljuča — težko ranjen. Položaj resen, a ne povsem brezu-Zen.” In spodaj podpis neke bolnišnice. Čez dve uri je Mina Boštjanova že sedela v vlaku. Med dolgo vožnjo je bilo Mine strah, mučila se je v bolestnih skrbeh. Venomer je bila lačna in žejna, pa ni mogla niti jesti niti piti. Slednjič se je naslonila v kot, zaprla oči in časih, kadar so le preveč divjale misli v njej, so ji vzdrhtele ustnice in zašepetala je nekaj besed. “Ni prav pri ta pravi!” je rekel neki stari kmetič svoji boljši polovici. Mislil je, da tiho govori, pa ga je bilo po vsem vagom slišati. Mina je razprla oči in tako pogledala moža, da se je plaho stisnil k svoji podjetni “materi”. “Sem vsa pri ta pravi,, dragi moj, le to je, da se peljem k svojemu ženinu, ki je smrtno nevarno ranjen. Vam pa želim za drevi mnogo sreče in zabave pri kartah!” To je bila spet nekdanja odločna, ostra Mina Boštjanova, ki ni trpela, da jo kdo nepravilno presoja. Kmetič se je kar prestrašil. “Ti,” je zašepetal materi, “ali jo vidiš!” Na prihodnji postaji je s svojo boljšo polovico izstopil, še pri odprtih vratih je glasno dejal: “Kakšni so ljudje, le kakšni! Brez manire!” ★ Mina je slišala te besede, a se ni mogla nasmehniti. Zaprtih oči je obsedela v svojem kotu. To ji je bilo jasno: če ji bo Bog ohranil najljubše, kar ima na svetu, se ne bo več trmasto upi- rala, se bo iznebila vsakršnega tuhtanja, vsake plahosti in bo z veseljem postala žena tega tako ljubljenega človeka. Mini se je razjasnilo marsikaj, kar je bilo doslej temno in zmedeno v njej. Smrt je po vseh predpisih ločila zakon. Mrtva žena ni imela nobenih pravic do živečih. Dala mu je mladost in Ijjubkost. Tudi Mina mu more dati mladost, zdravo, čisto mladost, a ljubkosti ni imela. A kaj bi mogla še biti mrtva žena živemu možu? Samo svetal spomin, ki je vendarle zavešen s tenčico preteklosti in izgube. Ona mu hoče biti več, hoče biti njegova močna žena, življenjska tovarišica; in če bo treba, tudi njegova bolničarka za vse življenje. In zdaj, Mina, ko si se odločila za vse tisto, kar je pametno in kar edino more tvoje življenje osrečiti in zadovoljiti, taktu svoje železne popotne pesmi. In smrt se je igrala z Mino in ji stavila one pregrozne uganke: “Ali še živi? — Ali je mrtev?” ★ Skoraj je bila Mina brez glasu, ko je v bolnišnici vprašala, če poročnik Novak še živi. Zaslišala je, da je še živ. Tedaj je sedla na stol in prosila kozarca vode. Nato se je polagoma umirila. “Vdovec je,” je dejala. Sestra, njegovega otroka vzgajam, otroka iz; prvega zakona. In zdaj je moj ženin in hočem, da živi zame in za svojega otroka.” Druge vesti o njem so bile take, da so jo prav malo potolažile. Zdravnik je gibal z roko sem in tja, z desne na levo, kot pa belo. Resnico vam govorim, gospodlična. Mi ne moremo ni- poročnikom Novakom!” “Gospod poročnik,” je v bolniški sobi dejala usmiljenka, V blag spamii PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA MOŽA BRATA IN STRICA RUDY SCHMOLTZ ki je umrl 8. oktobra 1973 Prišel je k nam spominski žalni ko misel na Tebe spet združuje nas. Spomine svetle vedno nam budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš. žena Žalujoči ostali: Mary rojena Bavec Joseph, brat, Ivana, sestra Richmond Heights, O. 3. okt. 1974. V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI ODKAR SE JE ZA VEDNO POSLOVIL OD NAS LJUBEČI SOPROG, OČE IN STARI OČE JOSEPH STRAŽIŠAR ki je umrl 9. oktobra 1972 Dve leti je že minulo, in težke ločitve spomin se budi. Sladka psm je misel na Te in ljubi Tvoj nasmeh, na besede jubeznive, ki imel si jih do vseh, Večna luč naj Ti sveti! žalujoči: soproga MARY otroci: JOE, RAY, ALMA, por. KRAVOS LILLIAN por. TIBYASH, VALENTINE, ALAN LUDWIG GRILL zetje, snahe, vnuki in, pravnuki in ostalo sorodstvo Cleveland, O. 8. oktobra 1974. j je vaša nevesta.” “Moja nevesta?” se je začudil in trudno zmajal z glavo. “Nimam nobene neveste.” “Res, pravi, da je vaša nevesta. Vašega otroka iz prvega da se je sestra prestrašila, mi5' leč, da umira. “Ali je iz Loke?” “Da, iz Loke.” “Ali je — njeno ime —?” (Dalje prihodnjič) “MARCH OF DIMES” — Na letošnjih kampanjskih slikah za March of Dimes je 8 let stara Jamie Weaver iz Wenatchee, Wash., ki je hila rojena brez očes. Na sliki jo vidimo, ko ji Arnold Palmer, načelnik letošnje kampanje, drži žogo za golf. Ženini in neveste! Nasa slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno> da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna 6117 St. Clair Ave. G . , AMERIŠKA DOMOVINA Cleveland, Ohio 4410^ naslov: ZADOVOLJSTVO OB USPEHU ... Tako lahko rečemo ob pogledu na obraze na slikah, ki predstavljajo šolarje in šolarke v posebni šoli v New York City za one, ki imajo težade pri učenju. Pri čita-nju vidi šolar slike predmetov, katerih imena izgovarja, ima pa tudi možnost poslušati sam svoj izgovor. NAJBOLJ PR1ZAD ETA — Gradnja domov je v ZDA trenutno najbolj prizadeta po pomanjkanju denarja in visokih o-brestih. Zvezni tajnik za domove in mesta James T. Lynn (na sliki) išče pota iz te stiske. $ f P Z ] J J J <> U ; j < j j i «► :: D J j j ► j ’ j I I ►