. . p«itni Leto II., itev. 206 V Ljubljani, četrtek dne f. septembra 1921 Posamezna itev. 30 POf • 1*20 V Izhaja ob 4 ajutraj. Stane celoletno • . S40K mesečno. • • •«* • • 90 § zm sMed osomtjo • M * ti (sosemvtro • > 800 . Oglati n vsak na viilM (tolpo* (58 mm) . 3K ■tali oglasi do 80 mas stolpca (58 asa) . I „ Urednlitvos UBdoiiAm o«tk it Ttktoktt UpravnlitvCM It.«. i a« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. ""&J&&'™* Ljubljana 81. avgnsta. Prehod poletja v jesen je doba napetosti na živilskem trgu. Letos so ra»-mere posebno težavne. Dolge tedne je žgala suša, dan na dan smo Cltall pesimistična poročila o izgledih Setve viada je izdajala izvozne prepovedi in akoravno se je položaj v zadnjih tednih zboljšal, producent zadržuje svoj pridelek. V taldh razmerah se še bolj nego sicer uveljavlja brezvestna špo-kulacija ki povrh poetavlja v svoje kalkulacije neprestane spremembe v vrednosti našega denarja. Suša in padanje naše valute v poletnih mesecih •o poostrile položaj in zagrnile jugoslovanskega konzumenta z novim valom draginje. Glavne krivce vadimo vsi. Kdor žiti kaj naši separatisti pišejo doma in ua tujem o nafii državi, ve zakaj se ne more utrditi zaupanje v solidnost Jugoslavije. Ce gospod Korošec v Mariboru zahteva samostojnost Slovencev in Hrvatov, če klerikalci po francoekih listah razglašajo, da naša ustava ne bo držala, če Radič ustanavlja hrvatsko republiko — so to sami udarci na kredit in veljavo naše države. Kar naši domači protivnjki no opravijo, to do-iTŠi politika zunanjih sovražnikov. Znano je, da posebno Italija neprestano spodkopuje našo mednarodno go- . javlja iz Budimpešte, da je minister za zunanje posle grof Banfy podal svoio demisijo. Dokler se ne imenuje njegov naslednik, bo ministrski predsednik grof Bethlen vodil zunanje ministrstvo. Dunaj, 31. avgusta. Kakor Javlja »Kor-respondenz Weiss», »o avstrijski oroftdki vSeraj zaaedli St. Margarethen, Siegers dorf in Rudersdorf. Kakor doznava «Kor respondenz Weiss», je davi odšel bata ljon državne hrambe v popolni vojn) opremi k Litvi pri Katzelsdorfu in oprav Ija varnostno službo ob stari meji. Vtta. ši so pri Hofu ▼ lltvanskem pogorju pre koračili mejo. Zagreb, 31. avgusta. (Izv.) Vojna policija je izsledila v Zagrebu omla-dinsko -aroto, ki si je stavila nalog, ob priliki pogreba kralja Petra umoriti ministra notranjih del Svetozarja Pribičeviča. ,V Zagrebu so neki mladi ljudje r>ar dni pred pogrebom nago- vorili nekega delavca na Makslmtr- sk;. cesi, naj gre u.„oriti Pribičeviča in ..i tudi ponujali denar v plačilo. Policija v interesu nadal.lne preiskave še ni objavila nobenih imen in podrobnosti. Ljeninov konfiteor SENZACIJONELNO PISMO RUSKEGA DIKTATORJA. - DELAVSKI RAZRED NEZMOŽEN ZA VLADO. Ženeva, 30. avgusta. (Izv.) Tukajšnji ruski list priobčuje Ljeninovo pismo političnemu prijatelju v Ženevi, kjer ruski boljieviški diktator med drugim piše: »Zelo smo pogrešili, da smo toliko važnost pripisovali razredom, ki smo jih smatrali kot razumne organizme, sposobne, da izražajo svoje želje neposredno. Skupnost enega razreda pa ni nič druzega kakor organizem brez razuma, brez volje in brez sposobnosti do dela. Samo instinkt jo vodi. V resnici ni drugega na svetu, kaker indlviduelna volja in vstvarjajoči duh prostega razuma. To smo prezrli jaz in moji tovariši. Utrujen sem! Pogrešil sem! Naša vera v kolektivni instinkt se je izkazala kot pogrešita. Val uspeha in moči ; nas je polastil. Imel sem m;;, nost provesti idejo v prakso, sprevi- del sem, da nisem imel prav. Ruski kmet in delavec sta izdala svoje interese. Stranka je izdala, ne da je hotela, vsled svoje popustljivosti na pol pota evolucijo revolucionarne psihologije. Čutim, da se moči stranke manjšajo od dne do dne. Zato treba kompromisov in koncesij od naše stranke, da nam pritegnejo novih moči. Obvestil sem Krasina o nujnosti, da začne zaupno rv—Manje s socijali- stičnimi grupami v izgnanstvu, da najde kompromis. Tudi Vas prosim, da v tem oziru delujete. Upam na Vaše novice čim-preie '-\|M čas hiti; treba se poravna .. v šestih mesecih bo pre-' ":■■. 10. Vaš Ljenin.» Veličasten pogreb posl. Erzbergerja ITALIJANSKO POSLANIŠTVO NA REH OPUŠČENO. Reka, 31. avgusta. (Izv.) Italijansko Poslaništvo na Reki je opuščeno, dokler ne bo ustanovljena stalna reška tfada. Atentatorji na regenta BEOGRAD, 31. avgusta. (Izv.) Danes se Je končala preiskava proti 15 komunistom, ki so bili osumljeni sokrivde pri atentatu na regenta Aleksandra. Od njih sta bila 2 izpuščena na svobodo, vsem drugim pa je dokazano članstvo v teroristični organizaciji In sokrivda pri atentatu na regenta. Investicijsko posojilo Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Poštna hranilnica v Sarajevu je podpisala za en milijon dinarjev investicijskega posojila, zagrebški čekovni zavod pa za dva milijona dinarjev. Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Semkaj je prispel dr. Dinko Marulič kot odposlanec naših okupiranih bratov in prinesel 1,200.000 dinarjev kot podpis našega investicijskega posojila. Po-setil je danes finančnega ministra dr. Kumanudija. POVRAČILO ODBITKA OD KOLKOVANJA. Beograd, 31. avgusta. Finančno ministrstvo bo v kratkem končalo zbiranje materijala glede 20odstotnega odbitka o priliki markiranja kronskih novčanic. Do 8. seotembra bo generalni insrr'-' Iinančnega ministrstva zbral bloke priznanlc od vseh denarnih zavodov in bank ter se bo potem kmalu začelo izplačevanje, priznanic. PRORAČUN. Beograd, 31. avgusta. (Izv.) V finančnem ministrstvu je pričela generalna debata v celokupnem budže-tu za leto 1921/1922., ki bo končana sredi meseca septembra, nakar se budžet predloži narodni skupščini. RUSKE OBMEJNE STRAŽE. Beograd, 81. avgusta (Izv.) Ministrski svet je odobril 420.000 dinarjev za Izplačilo ruskih oficirjev in vojakov Wran-glove armade, ki se uporabljajo za mejno stražo proti Avstriji in Madžarski. SPREMEMBE V DIPLOMATICNI SLUŽBI Beograd, 81. avgusta. (Izv.) Podpisan je diplomatski ukaz, s katerim se stavijo v pokoj: Marko Djemovič, generalni konzul v Odesi, dr. Čerovlč, generalni konzul na Dunaju, in Velizar Ninčič, posla-niški tajnik pri Vatikanu. Za generalnega j konzula v Washingtonu je imenovan dr. Pavle Tanovič, poslaniški tajnik v Londonu, za generalnega konzula na Dunaju pa dr. Savlč. PROTIC ZAČNE IZDAJATI SVOJ LIST. Beograd, 81. avgusta. (Izv.) Stojan Pro-tič in dr. Momčllo Ivanič nameravata v najkrajšem času pričeti z izdajanjem svojega glasila v Beogradu. Okoli njega naj bi se zbirali tudi vsi radikalni disidenti. Vprašanje pa jo, da li bo radikalna stranka zadovoljna s tem, da bi ProtiČ v listu razkrinkal manevre radikalcev. ŠVICA PODALJŠALA KRALJU BIVANJE. Bern, 31. avgusta. Ker se španska vlada o vprašanju bivanja bivšega cesarja Karla na njenem ozemlju doslej še ni odločila, je zvezni svet sklenil začasno podaljšati rok za bivanje bivšega cesarja, dokler ne dospe odgovor španske vlade. Hkrati je zvezni svet prosil špansko vlado, naj svojo odločitev v tem vprašanju po možnosti pospeši. BELI TEROR V BARANJI. Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Dahes je ...inistrski predsednik Pašič ponovno sprejel madžarska demokrata Oskarja Jassy.ia in Belo Lindnerja, ki sta ga prosila za zaščito prebivalstva v Baranji, ki trpi pod terorjem Morthjrjevih okupacijskih čet. Pašič ie obljubil, da se bo storilo vse, kar je v možno:-" kraljeve vlade. BEGUNCI IZ BARANJE. Beograd, 81. avgusta. (Izv.) Včeraj se je pripeljalo semkaj okoli 200 žensk ta otrok, ki so vsled madžarskega terorja v Baranji zapustili svoja domača ognjišča- — Bieberaeh, 31. avgusta. (Izv.) Pogreb umorjenega poslanca Erzbergerja se je vršil danes popoldne ob ogromni udeležbi od blizu in daleč. Ob vozu s krsto Je korakala častna straža. Pogrebni sprevod je otvorilo dvajset katoliških delavskih društev in tri godbe. Za vozom so šli soproga pokojnika ter ostali sorodniki, nato pa državni kancelar dr. Wirth, predsednik nemške zbornice Loebe In zastopniki vlade in strank ter poslanci in nato nepregledna množica, zlasti mnogo žensk. Ob grobu se je državni kancelar dr. Wirth poslovil od pokojnika in naglašal vrline tako nenadoma preminulega poslanca. Med drugim je povdarjal, da ubogo ljudstvo zelo žaluje za blagim pokojnikom. Mannhcim, 31. avgusta. (Izv.) Za pogreb umorjenega poslanca Erzbergerja so se delale v Bieberachu ve- like priprave. Od vseli strani so priil' posebni vlaki z mnogimi tisoči prista šev in prijateljev umorjenega, ki se nameravajo udeležiti pogreba. Od sn robnikov pokojnika sta dospela d^ brata in ena omožena sestra. Gospv Erzbergerjeva je prispela žc včera' v Bieberaeh. Dospeli so voditelji cen truma in tudi voditelji drugih strank kar priča, da je pokojni Erzbergei imel povsod zaupanje. Navzoča sto tudi državni kancelar dr. Wirth ir predsednik državnega zbora Loebe. nadalje namestnik načelnika centrunv ske parlamentarne frakcije, Beckei in drugi. Truplo pokt,..:c; i Erzbergerja sc prepeljali sinoči v Bieberaeh, njegov volilni okraj, in s kolodvora v župuc cerkev. Danes dopoldne je bila slovesna maša-zadušnica, ob l.uri pa se je začel pogreb. GrSki poraz Carigrad, 81. avgusta. (Izv.) Potrjuje se, da je desno krilo grške armade, Ul Je hotelo pri Azotu obkoliti utrjene položaje Sakarije, bilo Iznenadeno od Turkov lo odrezano od glavne armade. Grki so poskusili prodreti turško fronto, nakar io Turki prešli v konterofenzlvo. Bojišče Je puščava, ki spominja na Saharo, brez vode in drevja, čez dan vroče, po noči skrajno mrzlo. Kemallsti so požgali vse vasi. Poloiaj v Memiiii Pariz, 31. avgusta- (Izv.) V »Revue des deux Mondes« objavlja Blondel pod naslovom »Berlinski vtisi> razgovore, ki jih je imel z vplivnimi državniki in politiki v Berlinu in vtise, ki jih je zadobil za časa svojega bivanja v nemški prestolnici. Govoril je tudi z državnim kancelar-jem dr. Wirthom, ki jc dejal med drugimi: Mi hočemo pokazati svojo dobro voljo. Vlada priznava, da jo treba j>odvo-jiti delo. Treba bo uvesti nove davke, ki se morajo uporabiti za poravnavo voine škodo. Po mojem mnenju bo treba mejo dobro zastražiti. Treba je zelo varčevati in omejiti se moramo na uvoz le onih predmetov, ki so za vsakdanjo rabo nujno potrebni. Prirodno bogastvo Nemčije se mora še bolj intenzivno izrabiti in k odplačevanju vojne odškodnine moramo pritegniti tudi gozdove. Upam, da se bodo naši industrijci potrudili, da se naš izvoz poveča. Vlada se obrača na požrtvovalnost prebivalstva in je uverjena, da ne brez uspeha. Mi vsi moramo razumeti, da moramo vsi delati na obnovitvi dežele in računa na sodelovanje vseh; industrijcov, delavcev, trgovcev in bančnikov. To Bodelovanjo bo pa hkrati oja-čilo tudi enotnost države in olajšalo delo za obnovo In procvit domovine, ki je tako neobhodno potreben. Blondel je imel razgovore tudi z drugimi osebami, da dožene, ali prihaja povratek bivšega, cesarja Viljema resno v poštev. Dobil je zelo nasprotujoče si odgovore. Doznal je, da je cesarjev stari oče, pokojni Friderik Veliki, pač zelo v čislih, ker je za Nemčijo veliko storil. Glede Viljema U. pa meni Blondel, da nima mnogo upanja na povrat.ok. Ako pa bi Iz kake druge dinastije izšel mož s svetovnim obzorjem in Bvetovne nao-brazbo, potem meni Blondel, da ne bi bilo v Nemčijo težko vzpostaviti monarhijo. Z drugimi besedami: Nemčija še ni pri kraju. WRANGLOVI ŠTUDENTJE. Beograd, 81. avgusta. (Izv.) Vlada je dovolila tisoč ruskim visokošolcem, ki so služili v Wranglovi armadi, prehod čez naše ozemlje. Dijaki odpotujejo v Prago, kjev bodo nadaljevali svoje študije. Borza Zagreb, devize: Berlin 209.50 — 210.150, Bukarešta 214 — 815, Milan izplačilo 774 — 775, Sek 778 - 774, London izplačilo 874, ček 678, Newyofk ček 179.50, Pariz 1405 - 1410, Praga 216 -217, Švica 8060 — 3070, Dunaj 16.85 — 16.95, Budimpešta 45 — 45.25, valute! dolar 177.25 — 178.50, avstrijske krone 18 — 19, rublji 24 — 25, češke kron« ! 210, funti 650, napoleoni 632 — 685, mar-ike 205 — 210, leji 215 — 218, lire 77« I— 774. Banka za Primorje 799. Hrv. esk. banka 650 — 655 Jadranska banka 1925. Jueoslovenska banka 482 — 490. Ljub. kreditna banka 810 — 825. Narodna banka 500 — 520. Praštediona 5020 — 5070 Slov. esk. banka 620. Srpska banka 700 — "05. Nar. šumska industrija 575 Kašička industrija drva 505 — 520 Dubr. par. družba 4000. Strojno tovarne in livarne 860. Ziirieh, devize: Berlin 6.85, Newyork 587. London 21.79, Pariz 45.825, Milan 25.60, Praga 7, Budimpešta 1.50, Zagreli 3.25, Bukarešta 6.95, Varšava 0.20, Dunaj 0.70, avstrijsko krone 0.60. Berlin, devize: Italija 878.60—876.40, London 320.15 — 320.85, Newyork 86.28.1 — 86.465, Pariz 675.30 — 676.70, švlr.t. 1474.50 — 1477.50, Duna j 10.68 — 10-7?, Praga 102.45 — 102.75, Budimpešta 21.77 — 21.82. Praga, devize: Berlin 97.125—98.125, Ziirieh 1481 — 1434, Milan 362 — 36-1, Pariz 652.50 — 655.50, London 310.50 — 312.50, Newyork 83.25 — 84.25, Beograd 185 — 186.50, Bukarešta 98.75 — 99.75, Sofija 67.50 — «8.50, Dunaj 7.55 — 8.125, Varšava 2.50 — 3.10, Zagreb 46.225 — 47.025, Budimpešta 20.85 — 21.65, valute: marke 97.375 — 98.375, švicarski franki 1426 — 1429, lire 359 — 361, francoski franki 649.50 — 653.50, funti 309.50 — 311.50, dolarji 82.75 — 83.75, dinarii 181 — 182.50, leji 97.75 — 98.75, levi 66.50 — 67.50, avstrijske krone 7.525 --8.125, poljske marke 2.125 — 2.725, madžarske krone 20.85 — 21.65. Dunaj, devize: Zagreb 596.25—600.25 Berlin 1257 — 1263, Budimpešta 275 — 278, Bukarešta 1282.50 — 1292.50, London 4050 — 4070, Milan 4750 — 4770, Newyork 1093 — 1097, Pariz 8505 — 8545, Praga 1297 — 1303, Sofija 890 — 900, Varšava 36 — 38, ZUricl) 18.550 — 18.600, valute: dolarji 1079.50 — 1083.50, levi 875 - 885, marko 1255 — 1261, funti 4030 — 4050, francoski franki 84-10 — 8480, lire 4725 — 4745, dinarji 2375 — 2395, poljsko marke 38 — 40, leji 1280 — 1290, švicarski franki 18.525 — 18.575, češke krone 1295 — 1801, madžarske krone 276.50 — 279.50. Krienje ustave? »Domoljub* na uvodnem me«tu hvn-S okrožnico, s katero je predsednik NSS g. dr. Kybar obdolžil vlado, da je kršila ustavo .» to.ra, da je 27. junija J9S1 izdala, a žele 14. julija 1921 ob-narodnvaJa »Začasni zakon o proračunskih dvanajstiukah*. Očitek g. dr. Ryhafa je neutemeljen. Čl. 130 ustv rc se oh glasovanju koncem goneralno debata še prlasil ta&o-lc: «Uredbe in začasni zakoni s podpisom vladarja obnarodovaui v .Službenih Kovinah1, izdani v f.wu od 1. decembra 1918 do dne proglasitve ustave, veljajo šo nadalje kot zakon. dokler se nc spreme-ne ali ne ukinejo.« Tik pred glaso- ki je ije pa razpada vsafto pleme na nelte-to jezikovno in kulturno povsem različnih ljudstev ali narodov, od zelo kulturnih do skoro popolnoma divjaških rodov. Pa mnd temi ni mogoča zadoflt.na idejna in organizacijska skupnost. ki bi mogla vreči angleško go-spodstvo, je jasno. Ako si poleg tega predstavljamo, kako je uidsko podnebje povzročilo |K>poinoma posebno lu-ševno razpoloženje me.d kulturnimi Indijci, razpoloženje. ki jo najbolj nasprotno podjetnosti, bojevitosti in akcijski sposobnosti, tedaj si lahko mislimo, da angleške vlade tu še ne bo kmalu konec, kljub boljSe viški asrita-ciji. vanjem o členu 180 je vlada, imela pripravljenih še celo vrsto ko-OjJ© naSeflS listnih uredb, zalitcvala, naj se t« j član formulira tako. da za veljavnost i ure.ih. ki se sankcijonirajo z ustavo! (seveda e pridržkom revizije r v:ako-nod.ijuein odix>nt) ni potreba, da so na dan ol.elodaujcnja u»tave žo olma-rodovane v --Službenih Kovinah*, temveč da je zadosti, če so do tega da1? izdane t. j. od vlade sprejete cul podpisane od vladarja. oz., članov vlade. Troti temu predlogu jo nastal odprtr v olieh največjih klubih. Eni so predlagali naj se z obnarodovaujem ustave počaka, dokler »Službene Kovine* uiitelfitva Med Ljutomerom in Radgono, nekoliko v ozadju je župnija sv. Jurija ob 6čavnici. Daleč v ščavhiško dolino se beli velika zgradba s šest-razredno ljudsko šolo. Otroci te šolo bo imeli zadnji če trto k (23. avg.) poseben praznik: izlet v kojiališče Slatino Radinci tik ob Muri. Opoldne so se zbrali 1» obodu na prostornem lepem vrtu. Kaj čttjem z vru? , uredb. Državna itamimriia naj bi de-j Pogledam na vrt. Evo Ti učitelja lala tudi po noči. Zoper to namero pi, in ugiteljico med mladino! Vodita ju t-so govorili tehtni politični razlogi, kiifa mladih grl. I so zahtevali, da se udav a brez na j-j' g gTe mladini misel v dujo.l manj.-ega odloga po vladarju podpiše g peRmijn ](0iag-a čustveni temelj in on baroduje. da mora vladar in skup- }mialjonjri. ščija oanjn takoj priseči. V demokrat-1 Govornik nastopi in čestita učitelj-1 skem kluhu jo odpor proli vlidnemujgtvu (la tako ]epo uvaja ml;iriinr> v' predlogu padel, čim je odstopita od | iugoslovaiistvo, ki zanje starejša nameravane »uredbe o redu i radiu I1(,ractjil. komaj ve. tor vabi otroke. naj gredo, Na to so vladne stranko pristale, da se iz člena 130 briše zahteva, da mirijo biti uredbe do dno obnarodovanja ustave tudi že v »Službenih Kovinah« natisnjene, temveč, da je dovolj, da so do tega dne izdane. Kaj pomeni v tej zvezi izraz »izdati« v nasprotju z izrazom »ohnarodovati* je torej jasno. Začasni zakon o proračuskih dvanajst,inkah z o ves proletarski tisk posvečen tej akciji, a 4. september bo veliko nabiranje prostovoljnih prispevkov. — Protimadžnrske demonstracije v' Franktiirtu. Povodom prisostvovanjj i madžarskih predstavnikov Huszara, j Hailera in Turia na svečanostih kaUv, lišldh telovndniii društev v Frank-j furtti. so priredile iainka.jsn.ja socijal-. nodemokrat.ska iu komunistična stran-; ka pi-oti njim kot. predstavnikom bele-; ga terorja na Madžarskem velike de-j monst.raeiie. — Nova železnica Reka—Trst. Kot,' poročajo italijanski lisii ie komisija r.-i I trasiranjo proge Reka—Trst. pričela svoje delo. Protra ho šla ob is točni obali Istre do Maščenice pod Učko goro in bo prišla, venpri Cepičkem jezeru. — Falsificirano pismo Ljcnina. Pred riokaj dnevi je bilo v »Mattous objavljeno neko pismo Ljenina, v katerem se ta pritožuje, na pogreške in neusp"-he boljševizma v- Rusiji. Pi«mo ie »Ma-tin* posnel po protiboljševiškem listu »Kovaja ruskaja žizn*. ki izhaja na Finskem. O pismu, ki ga, je priobčila večina evropskih listov, se javlja,, da je falzificirano. — 400 rumunskih socijalistov pred 60d>ščem. Pred sodiŠčom v- Bukarešti se je jiričela obravnava proti 400 socijal i«tom, ki so obtoženi, da so nodehv vali pri septembrskih nemirih lanskega leta. — Nova politična razdelitev Poljske. Kova Poljska je razdeljena na 17 vojvodin. Prejšnja Galicija je raz-dejjena na 4 vojvodine. Med temi je vojvodina Przemysl, središče nafte in petroleja, vojvtdina Podolje z Lvo-vom kol, glavnim mestom in vojvodina, Galicr. Od vseh vojvodin sta samo dve, ki imata manj kot. 1 milijon prebivalcev. 12 vojvodin ima po en do en in pol milijona prebivalcev, a ga-iiške vojvodine imajo po več kot dva milijona prebivalcev. --- Vstaja v Indiji. Kakor se poroča I iz Bombaya je postala situacija v In-jdiji zelo resna. Upornikom se je pri-j družilo tudi pleni : Mofas. Po najnovejših vesteh je polomij v- Kalkuti na-j ravnost opasen. V krajih ob morskem j obrežju, kjer jo izbruhnila vstaja, »o ; pristale vojne ladjo. V celo uporno i ozemlje so poslane nove čete in povsod je proglašen preki. sod. V bojiii je padlo mnogo angleških častnikov in vojakov. Ranjenih je tudi ve? domačinov. Prosvefa Letno gl^daUSie v L/ubljani. Danes v četrtek otvoritvena predstava s prvovrstnim vzporedom. Začetek ob pol 9.url »večer. Prodala vstopnic pri Aloma Komp., Kongresni tr« 3, telefon 1K zvečer od 7. ure dalje pa pri blagajni v ho. telu »Tivoli*. Vhod samo po stopnicah.) Olasbcai koncert se vrši v sako popoldne v parku hotela »Tivoli*. Vstop prost. Razstava Stlplovfek-Vldmar. V Mariboru sc otvori dne 4. septembra 1.1. v gorenllh prostorih Narodnega gledališča druja umetnostna razstava, ki bo obsegala oljnata in grafična dela že izza lanske decemberske razstave dobro znanih mladih umetnikov gg. Siiplovška in Vidmarja. Razstava obeta biti telo zanimiva, ker ho kazala sadove novega vztrajnega študija in z njim spojenega napredka dveh Intenzivno delujočih iu izpopul-nuiofilh se umetnikov. Posebna praško gledališče zu opereto. »Lidove Novlny» Javljalo, da se ustanovi v Pragi posebno operetno gledališča. Upravnikom tega gledališča, ki bo gojilo Izkllulno le opereto, bo imenovan znani komponist Oskar Nedbal. Sofijsko vseučilišče. Profesorski zbor vseučilišča v Sofiji je sklenil v bodočem šolskem letu omejiti število novovstopa-jočih dijakov. Zgodovino bo lahlto študiralo 100 dijakov, matematiko 70, filologl-jo 50, mcdldno 95, kemijo 20, pravo 300 in agronomijo 70. 60i)letnlcu Dantejeve smrti. Največji italijanski pesnik Dante Alllghiert Je umrl dne 14. septembra 1321. Povodom dOOlet-nlce njegove smrti se pripravljajo v Itu-lijl velike svečanosti. V Fircnci sc pre-navl|a celu vrsta zgradb, v kolikor so v zvezi i življenjem in pes.iikovim političnim delovanjem. Ker Je Dante tudi eden največjih pesnikov bveta, sc bo slavuosti pridružil ves civilizirani svet. 14. september Je proglašen v Italiji za narodni praznik. Biblioteka francoskega inutituta v Ljub-liani (Deželni muzej, na desno) Je odprta vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 10. do 12. dopodue in od 3. do 6. ure popoldne. Brezplačno je bralcem na razpolago nad 700 knjig, mnogo slovstvenih pregledom (Revuc des Deux Mondes, Re-vue de Francc, Mereurc etc.), Ilustrirani časniki (lliustration, Femina, Panorama etc.) In štirje politični dnevniki (Journal des Debats, Temps, Matin, Information). Knilgc se tudi Izposojujejo. toda le posamič ln proti kavciji 100 kron. TMi, Jfc letos znpet prav sT«W Ako M ne trtlo Istmičsrjev Jezerčanov ln dijakov, bi bila celo leto takorekoč sa. puščena. A vendar Je pri nas veliko Ste. vilo vztrajnih, Izurjenih planlucev, kj lahko vsaj enkrat na leto črez Zrelo ali preko severnih ste>i Orlntavca In Kočne prišli pogledat to krasno postojanko in dlvno okolico. Priporočati bi to bilo posebno kolesarjein-planlncem, ki prihajajo skozi velezanimivo Kokrsko dolino na Jc. zersko (s kolesom 2 in pol ure iz Kranja), Iz Kranja vozi tudi pošta do Jezerskega. Planinci, prihajajte torei. da ne bo dru-štvo prisiljeno zaradi velikih pasiv u krasne planinske postojanke zalvorlti! SokolsKi vesiniH Ljubljanski Sokol poživlja vse čtamho in naraščaj (fjtv. dccc). da sc udeleži zborovanja v počeščenje na nimancl, ki žele obiskovati novo srednjo šolo, opozarjajo že sedaj. Splošni pogoji za sprejem so: starost najmanj 16 let, t dobrih uspehom dovršena nižja gimnazija ali realka ali meščanska šola: prednost imajo tisti, ki so raztm tega obiskovali še kako drugo kmetijsko šola ali so bili ž? v kmetijski praksi in so kmetiškl sinovi. Učenci srednje šole so brez izjeme eks-ternisti (izven zavoda stanujoči, odnosno oskrbovani). Drugi končno veljavni pogoji za sprejem sc objavijo čim prej mogoče, Vsa možna podrobneja pojasnila c zadevi daje do nadalinega ravnateljstvi vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Na zimski kmetijsko-gospodlnlskl šol v Repnjah se prične novo šolsko leto t 17. oktobrom t.l. Sola traja šest mesecev iu sicer od 17. oktobra t.l. do 15.april; 1922, V zavod se prejme 12 gojenk z vs< potrebno oskrbo. Osk:bovalnina znaš: 400 kron na mesec v denarju, v živllll pa za celi tečaj 3 kg masti, 3 kg slad korja in 30 kg pšenične moke. Prošnji za sprejem gojenk, ki morajo biti nai manj 10 let slare, ic vlagati do dne 30 septembra t.l. pri vodstvu kmetijsko-jo spodinlske šole v Repnjah, pošta Vodic na Gorenjskem. Slovenska dijaška zadruga v Brnu ra« gloša: Inskripcija na češki tehniški vlso ki šoti v Brnu traja od 15. do 30.sep tembra. Po 1. oktobru so redna predava nja. Člane obenem opozarja, naj ne za nemarjajo nabiralne akcije, ker še ni «« tovo, kdaj, kom« in v katerem obseg bodo oenlralr.e štlpcndil« uoHtfl«ne. - 0.4^ Domače vesti » Uradne ure pri delegaciji ministrstva j * aOospotveUkl Zven* «© najlskreneje inanc. S 1. septembrom 1921 so se pri zahvaljuje za prejetih 100 kron, ki so se leieg.tci.ii ministrstva finane in tej pod- i nabrale o priliki predstave društva »Pre-ejnnib oblastvih in uradih v Ljubljani j porod« po gospodu Prešernu, Čast vrlim opet vzpostavile prvotne uradne ure, to i dijakom. „ ob delavnikih od 8. do IS. ure pred- i * Zborovanje blagajničnih zdravnikov >o!dne iu od 15. do 18. ure popoldne. [Slovenije, ob priliki IU. jugoslovanskega - Poštna hranilnica za celo kralic • nno. Ministrstvo za poŠto in brzojav « v Beogradu otvorilo predvčerajfi-ijim anketo, ki razpravlja o vprašanju iftanovitve poštne hrauilnioe w celo nišo kraljevino. * Izpremembe v državni službi. Začasni nifi finančni svetniki Ivan P e r p a r, \sgelo Savnlk in Ivan Milohnoja io imenovani za višjo finančne svetnike r območju finančne delegacije v Ljubljani, finančni svetnik pri finančni delegaciji r Ljubljani dr. Fran Dcrčič pa za višjega finančnega svetnika ad personam. Nadalje sta imenovana? dr. Marij Krm-potiti za tajnika I. razreda pri ministrstvu za socialno politiko in Cirila S tebi rojena Pleško, za tajnioo IIL razreda, farel Pregelj, pisv L razreda minletr-itva za trgovino in industrijo, je podal ostavko na driavno službo. " Izpremembe v sodnih okrajih. Minister pravde je izločil občine Dol, Dolsko in Veliko vas iz sodnega okraju brdskeg.-i ter pridelil občini Dol in Dolsko sodnemu okraju ljubljanske-tau. občino Veliko vas p« »odnemn okraju litijskemu. * Konec krone v poštnem prometu. Kakor smo že poročali, se morajo pocenili z današnjim dnem svote na poštnih nakaznicah označiti v dinarjih in parah. Nakaznico, ki bi bile izpolnjene s kronami in vinarji, .se bodo vrnile strankam, ki bodo morale vsled t.s-ga kupiti nov bi anket ter ga izpolniti t dinarji in parami. * Sadovi hujskanja klerikalnegu po-»laoca. V naših severnih obmejnih krajih. posebno ob koroški meji. se vrše »edaj nabori, katerim se je velik odstotek vojaških obvezancev odtegnil r begom v Avstrijo, kjer ni vojaške dolžnosti. Poslanec Pušenjak je ras lahko ponosen na svo.ic delo. ]>oeebno na shod v Prevaljah, na katerem je j napadal vlado, češ da pošilja naše fante v Srbijo, kjer jih baje strašno trpinčijo, kar seveda nevedno ljudstvo venii". * Železniške blagajne Inšpektorat državnih železnic objavlja: Ker je pričakovati v nekaj dneh zaradi otvoritve »prvega, ljubljanskega velikega sej-mas- velik naval izletnikov, se odreja, Ha morajo biti osebne blaga jne počen-?i s 1. septembrom do preklica vsak dan redno in nepretrgoma odprte od devete ure do dvanajste ure in od 14. lekarskoga skupa, se vrši v petek dno 9. septembra ob treh popoldne v mali dvorani Narodnega doma ln ne, kakor je bilo prvotno javljeno, ob 0. dopoldne. * Kolo jugoslovanskib sester. Važna seja Kolu. jugoslovanskih sester bo v četrtek dne 1. septembra ob 5. popoldne v risalnlcl »Mladike«. Vabljene so vse članice. * Strokovni gasilski tečaj priredi Oa-1 silska zveza v Ljubljani dne 9. in 10. septembra J »21. To bo prvi gasilski tečaj, katerega se bodo udeležili odposlanci vsega gasilstva v Sloveniji. * Ob dr. Tavčarjevi sedemdesetletnici sta ljubljanski izredno delavni šentpeter-ski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda nabrali na poziv predsednice ženske podružnice ge. Mihaele Segove in pod predsednika moške podružnico g. Viktor ja Rohrmanna d o sod a j 41.787 kron, to je nad 208 dr. Ivan Tavčarjevih kam-: nov za v strašanskih stiskah se nahajo- rlno so anatno pretirana. Madžari so vdrli le v oni del posestva, ki leži onkraj Donave in kjer je upravitelj * HI izvršil evakuacijo. Od 8000 so jih Madžari odpeljali lo 260. ot-t. so bile prepeljane v Belje. Naši km-je, ki ao pribežali pred madžarskimi tolpami čok novo mejo, bodo po večini naseljeni na državnem veh-posestvu v Belju. * Umrl Jo v Ljubljani g. Josip Lokar, hišni posestnik in uradnik Kmetijske družbo za Slovenijo, v starosti 71 let. * Detomor. Hči kočarja Janeza Pfiforja iz Sv. Jakoba ra Štajerskem, jc sporazumno z nezakonskim očetom Enčičem zadavila svojega nezakonskega otroka in ga potem zakopala. Orožniki so prišli zločinu mi sled po anonimni ovadbi. * Požar na Konja. V vasi Konj v litijskem okraju je te dni nastal požar na skednju posestnika Franca Kotarja. Zgorel je skedenj, hlev In drvarnica ter svinjak Terezije Kocejeve. Hkoda znaša približno 250.000 kron. zavarovalnina pa le 4000 kron. * Male nezgode. Brodnik Janez, posestnikov sin iz Kompalja, se je peljal na visoko naloženem vozu in padel potoma po nesreči na tla. Pri padcu se je poško doval na glavi. Ferdinand Oražem, pastir iz Dolnic pri Tržiču, se je pri sekanju drv vsekal tako močno v levo nogo. da Gospodarstvo NOVI TROŠARINSKI ZAKON. I (podjetje Slavonsko banke v Zagreba). Po Iluziji bo družba povišala kapitaL ® I-septembrom stopi v veljavo -Za- | Novo-vidskt trg. Cene so bile te 4ni: .asnl zakon o državni trošarini, taksah ps<,r,ica )020 do 1050 K, ri 760 do 780 in pristojbinah^ Prvikrat Imamo pred se boj zakon za sebe in ne samo del finančnega zakona. Začasni zakon ne prinaša bistvenih novosti napram prejšnjemu K, ječmen 800 do 880 K, oves 7S0 do 710 Iv. koruza 700 do 780 K, moka 15.40 do 15.80 K, otrobi 480 — 500 K. Kot zu na nit kupec so je pojavila Italija. A« čo »v. Cirila in Metoda. Med darovalci, : so gu morali prepeljati v bolnico. — Trt-ki so en aH voč kamnov (200 kron) d«- ] nik Maks. sirota ir. Hrenove ulice St. 17, rov« i i so: Ljubljanska kreditna banka i in pomagal čupati žimo. Pri tem Ra je 3000 kron, Slovenska eskomptna banka j zgrabil stroj za levo roko in mu jo po-1200 kron, tvrdka Medic. Rakove in Zanki I škodoval 1000 kron. Kranjska deželna banka in j 'Nogo »I Je zlomila gostilničarka Neu-sploSna prometna banka, po 500 kron. Da- 1 bauer iz Lajteršperka. V stanovanju ji jo Ije po 400 K: »Balkan*. V . Braoač. Ja- j spodrsnilo, nakar je eledil usodni padec, roslav Brenner. Alojzij Lilleg, L C. Ma-yer. Dr. Ravnikar A.. E. Skaheme, Antonija Stubelj, Jurij Verovšek, Josip Zidar In Gjnro Ziglc. Po 200 kron: Generalni konzul dr. Beneš. Olga Bizjak, V. Bizjak, oeika industrijska banka, Katinka ll"'"' ,T„daLi.°Juri tri°Larlnal! uvflcj!° striji ooue ne kouvonirajo. Na Dunaju tw ..... .o pjvovalsiti jefmeu pocenil za 10 odstotkov. --- Nemški hmeljski trg. ilabi izgledi letošnje hmeljske Ictiric so povzročili, da so je cena lanskega hmelja od aprila 1921 potrojll*. V Nitruhorgu so je pred kratkim nakupov.il lanski hmelj po 500') mark za 50 kg (okrog 210 naših kron za 1 leg). Veliko povpraševanje po huit lju jo dvignilo cene letotaiegu hmelja ua 7500 mark za 50 kg (okrog 315 naših kron za 1 kg). Celotni nemSVi pridolok lc-tošnjegah meljn so ceni samo na fiS.nOu starih centov (star cent je 50 kg, ki jo običajen v hmeljski trgovini), a potreba hmelja v Nemčiji se ceni za 1921/23 na 90.000 starih centov. Po mnenju strokovnih listov pa posedujejo nemško plvovar ne vsaj 10 mosočo celo «0 odstotkov te potrebno množine v stari zalogi, tako da se ravno o pomanjkanju hmelja n« nekaj jako znatnih olajšav dosedanjih bremen in popravljena jc marsikatera pogreška. Trošarina ua sladkor (lo kron od kilograma) odgovarja prejšnjemu davku, samo s to razliko, da sc je polovica tega davka doslel Imenovala monopolska taksa. Ideja sladkornega monopola je s tem končno opuščena. Med tem ko jc trošarina na kavo (8 K) in na kavltic nadomestke (2.40 K) ostala, je trošarina na rlž znižana za polovico iti znaša za 100 kg 80 K. Trošarina na pivo Je ostala kakor doslci (za hI stopnjo ekstrakta 16 K). Tudi v Srbiji sc bo najkasneje s 1. Januarjem 1922. trošarina pobirala na Isti način kakor pri nas lil ne več od kvantitete. Trošarina nu vino in vinski mošt znaša odslej za hI 140 K, če pa se prodaja v zaprtih steklenicah 2 K od steklenice do 0.7 litra. Fina vina sc obdačujelo s 24 K „ „. . , ., I more govoriti. -Frankfurter ZeiMmg*, ki na hter In se med fina v,na štejejo taka, j v i wti in, pWowDar. k< imajo najmanj ta * onim alkohola ah jeT, trdi da SP te ^^ cen8 v Nem6iii pet s opfnj aH več sladkornega ekstrakta.; „„ ,!(v!o V7(Mlllc. „„ neopravičen« Našim vinogradnikom nudi zakon sle-liu ya „kHport previfi(jke. dete olajšave: Trošarina za lina vina sc , , , , , , , — Hugo Stinnea v fivlci. Iz Ziiriehii po- rSE* velelndustrija.ee H« I pod kontrolo oblasti začinilo ali osladilo. Porotno sodiiie UBOJ BREZ PRETEPA. Vino, ki ga vinogradniki prilavijo in npo-1 po Ptinno« kupil tam največji nakladni I zavod Stlnnea uo osebno vplival na vsa ... , _ ... M»VUtl. .-iiiuiun i.t Ul-«mil| v rabilo za domačo potrebo Je trošarine ,I(,anja IiaM,,ltlcpa zaroda V°frIadn,k;1rK?vl)? "»'»i - Zvišanje cen pšenice v Humani Ji. trgovino z alkoholnimi pijačami, določi1 Mini-o^i.-; finančna oblast, koliko sc lim oprosti vina ' Delničar, Matija Dolničar, Avgust Jenko, J V trgovino Crtančevo na Vačah pri LI-Kati Fiala. dr. Alojzij Kokelj, »Narodna j tljl jc vstopil nekega večera tul človek In tiskarna*, Ana Podkrajšek, Srečko Potnik, rodbina Viktor Rohrmannova, Viktor Rohrman, Andrej narabon, Ignacij in Mihaela Sega Anton Tonejc in neimenovan. Vsi drugi so darovali od 10 do 100 kron. Velika skupščina «Družbe sv. Ci prosil za kruh In žganle. Navzoča domačina Francc Korošec ln Martin Brvar mu ponudita čašico žganja. Tulec sc prične razgovarjati s Korošcem in ga spozna tned pogovorom kot starega znanca. Na malt pa postane tulcc surov In zaplete tnalo pijanega Korošca v prerekanje. Ku- rila In Metodam bo vrši dne 8. -epteni- • rošec stopi, ne da bi slutil kut hudega k bra t, I. v Ljubljani. Predzboi-ovanje j njemu In mu spusti klobuk na tla. V lem bo ob 9. uri dopoldne v prostorih druž- J hipu zavihtl tujec velik nož, ki ga je skrl-bine pisarne v Narodnem domu. Do-|Voma pripravil in ga zasadi Korošcu do stop imajo le delegati. Glavno zboro-' ročaja v prša. Korošec jc umrl v par tre-vanjo pa so vrni ob pol enajstih dopol- nutklll, ubijalec pa jc bliskoma pobral klo- dne v veliki dvorani Kazine, tedaj na onih tleh in v one.m lokalu, kjer so se kovali v času nase sužnjosti najzlob-nejši načrti za našo pogubo. Vse p. t, delegate opozarjamo, da si dobo pri svojih podružnicah potrdila, da se udeleže zborovanja kot delegati. do 1«. ure. da bo tako omogočena po-; * I^et zagrebških obrtnikov v Ljuli- tujočemu občinstvu nahavn vozovnic tudi med tem časom. * Točenje alkohola v sobotah in nedeljah. Po nekem beograjskem listu so tudi nokntcre ljubljanske novine objizvile vest, da je zakonodajni odbor Narodne skupščine odobril uredbo o prepovedi prodajo alkoholnih pijač v sobotah in nedeljah ter o dvakratne-n ali trikratnem obdačenju prodajalccv in izdelovalcev opojnih pijač. Ta. vest je le toliko točna, da pripravlja mini-eTstvo za narodno zdravje zakonsko osnovo o državni organizaciji boja, proti alkoholizmu. Osnova se nahaja kolikor je nam znano v Stadiju predštudij in ni če dobila konkretne oblike. Zato tudi ministrski svet. ki odobnije zakonske osnovo predno se predložijo parlamentu,še ni imel priliko, da o stvari razpravlja. Tem manj se je seveda ž njo pečal zakonodajni odbor, fce navedena vsebina »zakonskega načrta* tudi dokazuje, da gre za naivno kombinacijo, ki v socijalnopolitič.ni in zdravstveni zakon vmešava — davčne zadeve. V ostalem ?e boj proti alkoholizmu nc da voditi —- z zapiranjem a-o-stiln. To so primitivna sredstva, o katerih je že davno dokazano, da. so brezuspešna. S tem da ,«e preganja, gostilničarje mesto pijancev še ni nič doseženo. * Umrl je pomožni delavec v naši ste-reotipiji uašega lista sr. Blaž Marolt, po kratki, budi bolezni. Kot nekdanji zastavonoša 17. pešpolka je bil po svoji izredno visoki postavi splošno znan. Simpatičnemu vestnemu možu bodi ohranjen prijazen spomin. * Ukinjenje kopalnih vlakov iz Ljubljane. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: S 1. septembrom se ustavijo običajni kopalni vlaki Ljub-Ijana-Laze in se z istim dnem ukine tudi izdajanje kopalnih kart. 4 Za dunajski mednarodni sejem se dobivajo potrebno sejmske legitimacije, Id med drugim upravičujejo tudi do polovične vožnje na avstrijskih železnicah in do plačanja le er.e četrtine pristojbin za avstrijski vizum, pri »Jugoslovanskem transportnem in prometnem d. d. proj S. & V/. Hoffma:in> v Selenbnrgovi ulici st. 4. (špedicija F. S: A. Fher). * Kongres dobrovoljcev. Prejeli *mo: Udeležencem kongresa, ki se vrši fine S. septembra v Ljubljani, je dovoljena polovična vožnja ua državnih in južnih železnicah. Na državni želez lici kupijo cel listek, ki velja tudi za povratek, potrjen od odbora, na južni železnici dobijo takoj polovični 'istek na člansko legitimacijo. Olajšava velja od 4. do 12. septembra. Po prihodu naj se vsak javi v društveni pisarni. Kolodvorska "lica štev. S. -- Odbor, ljano. Zveza hrvatskih obrtnikov, centrala v Zagrebu, priredi prihodnjo nedeljo za voje člane izlet na ljubljanski velesemenj. * Kongres lugoslovunkega profesorskega udruženja se vrši v Zagrebu v dobi od 25. do 27. septembra. !Po kongresu napravijo udeleženci izlet, v Ljubljano. * «Llga za pobijanje tuberkuloze..) buk. nahrbtnik in suknjič, ter pobegnil. Ujeli so ga končno na neki nllvl, kjer se jc skril v pšenico. Ta zagoneten in strašen zločin se le pojasnil pred porotnim sodiščem sledeče: Rudar, 261etni Martin Ravnihar v Trbovljah, se le hotel odpeljati k svoji ženi. Bila jc sobota 4. junija. Ravnihar jc zamudil vlak In sc napotil peš domov. V omenjeni trgovini se Jc sestal s Korošcem, svojhn starim sovražnikom. Obudilo sc mu je staro sovrašlvo. ki ga Ic zapeljalo do umora. Obtožcncc sc zagovarja popolnoma zmedeno. Predvsem poudarja, da ni pokojnega Korošca nikdar poznal ln da mu je popolnoma tuj. Orožnlški narednik Matkl Kosi, ki ic aretiral ubijalca, izpove, za domačo potrebo. Na novo Ic uvedena trošarina na eks-trakte, esence In eterična olja za pijače in kosmetlške preparate (od 100 kg 3200 kron). Na liker, konjak in rum se bo plačevalo od hl-stopnje alkohola 140 kron In ne več kakor doslel od količine 1 litra 32 K. Pri tem jc imel liker in konjak več sreče kakor rum, kjer jc breme za malenkost večje kakor prej, medtem ko je breme pri likerju in konjaku nižje. Trošarina na sveče, žarnice In svetilni plin ostane z dosedanjimi olajšavami, | Istotako na kalcijev karbid (za ion kilo-: gramov 240 kron) in na krcsila. Trošarina na bencin znaša 40 K od j ion kg r. obširnimi oprostitvami v priti, Industriji. svet ja sklonil zvifati ceno pšenice pri vagonu od 16.000 na 18.000 lejov ln to 1« za uporabo v notranjosti dežele. Obenom sc je sklenila znižati izvozna carina za les in potroloj. — Hrezposelnost v Angliji se manjtS, Po »Labotir Gazette* »e jo julija brezposelnost. v Angliji zmanjšala. V začetku julija bilo vpisanih 1-rozpoeMnih delavcev .'.17P.OOO. a koncem julija samo 1,780.000. Delno zaposlenih jo bilo v začetku julija 400.000 moških in .'S43.UOO žensk, a konem julija 378.0000 moških | in 25(1.000 žensk. Mezde so se v ranosih industrijah znižale. Zakon o varstvu angleškr Industrije so obravnav.? v nngloškom parlamentu. Docent dr. Ivan Mat.ko v Mariboru snu- 1,8 nI kazal nobenega kesa; nasprotno je usodno noč *c prav dobro spal. Ko ga le narednik drugi dan vprašal, če mu ni nič žal, da ie usmrtil človeka, mu je surovo odsovorll: «Prmo|dttš, danes mi ga dajte, ga tako nabrišem. da b ves črn, ta hudič slepil* Umorjeni Korošec je bil priden, dober delavec, skrben oče In priljubljen družabnik. Senat je stavil porotnikom eno samo vprašanje glede krivde ubola. Porotniki so vprašanje r, 10 glasovi potrdili, nakar je bil Martin Ravnihar obsojen na tri leta težke ječe. POVOJNI ROKOVNJACl. Kot druga se je vršila včeraj zanimiva obravnava proti rokovnlaškl družbi Mlakar, Rode, Aušič, Heine zaradi roparskega napada na Babni gorici. — Tam živi *6Drobne'vesti Iz Ceija. Okrajna bol-i «a sa"},otn£n! Posestvu posestnikova žena niška blagajna je darovala za zdravstvo- Frančiška Krivec z dvema otrokoma Njen ni teden tisoč kron. -- Zaprisega učitelj- I!10'- * v Amenki in znano H Je bilo, da stva celjskega okraja se jo vršUa ,11. av- j i' ,ve£kr«t d°,ari°; Dnizba ,e zve- gusta, zaprisega sodnikov kralju Ale-' dela " *> ^nsko sk,cni,a- da se ksandru pa bo v nedeljo dopoldne. jo pr vzorcu sličnili institucij miših za-padnih sosedov in drugih kulturnih narodov začasno samo za bivšo Štajersko -Ligo za. pobijanje tuberkuloze*. Zlasti ce opozarja ženstvo brez razlike stanu, naj so udeleži sestanka, ki sc bo v kratkem sklical v ta namen. Upati je na aktivno sodelovanje zastopnikov vseh slojev, da podprejo akcijo, ki bo gotovo postala temelj za veliko organizacijo, ki naj bi se razpredla Jo z vso .Tusroslaviii. * Poljudno-znanstvena predavanja v Celju. Napredni akademiki v Celju bo sklenili, da pridno r. 12. septembrom serijo poljudno-znanstvonih predavanj in sicer vsak pondeljek v risalnici meščanske šole. JI. septembra, zvečer se vrši v Čitalnici sestanek glede ustanovitve ljudskega vseučilišča v Celju. dela za to žensko in sklenila, da se po lasti njenega dolarskega zaklada. Prišli Celjski trg nudi r zadnjem času lepo sli- j ^1'onoči dne 13.februarja 1919 podnje- ko 'reda. in snage. Vsi prodajalci so pri- ok"°> ,vdr1' v !n.?ris11"} T merno razvrščeni, nadzorstvo stalno. - s ^kr.nkan. kot rokovnjaci _ da jim ic Kopališka sezona v Savinji znatno pre- ^čer'a ,Za so Jo nato oro- nehuje. znamenje, da, se bližamo hladnej- P"1'- * sreil !mela de"a''a doma šim jesenskim' dnem. - Ulica Kralja, sf 001iesli ®Jtn,,,° Sa™ 4404kroP' Petra, ki je med vojno silno trpela, m ^ ,verlž c"' pHro2',t p"ta" i-„ ,-.„„,„ ,, j,.,!]; 4' •„• nekai jedi. Rokovnjaci so pobegnili še-le, popravlja. Cesto so dvignili m ,io ,. ... ' ,,.„ Zakonski načrt. uv;iia varstveno carino in ho posebno glednl na to, dn sc angleški trg ne poplavi s produkti tujih dežolt. Ostane tudi trošarina na klsovo kislino ! ^ bo ' .Veliwi ,e leti, iD "r iz lesa (od 1 odstotka iakostl 16 K). "'Ti1 3 P" .',r0,1!!kt,h- k' Odpravljena jc trošarina na kisle vode! p0,,e,iol?'v" - . it, sodo, pred vsem vsled stvarnega od-' . Rn''".rhie/^Iff pora sodavičariev v Sloveniji, ki so Uh • F'4 . P".4 1000 Ž zastopali demokratski poslanci. m, f1™^ 7 rl,dr,U Jako velike so konceslle, dane kmet- "*»«»• "'*«. P1^'"''J" skemu prebivalstvu glede . -obodne kuhe T T""' f ^ " ^ f -2gan|a> °; nok obilnega dežja, ki jo judel zadn.n __: čas v Indiji, jo bil za posevke zelo po I voljen. Nevarnost, eventualne lakote ▼ TD04AD1M* m 4' vlir ti in- | severnih diskriktih Oujerata in Kathia p»A V^luALItL. lwara jc n,jmlljt Zotcv obrta pov.od d0. Monopolska uprava je sklenila J bro. kar je zlasti važno vsletl tega. ker predlagati finančnemu ministru, naj j slaba žetev v Indiji pomeni slabo > v»-so ne uvede monopol na vžigalls«.' tovno lotino. tiasi je ta mono|>ol obstajal v i.rr-jšnjii Republika Guatcmala je znižala It-kraljevini Srbiji. Indusrija vžigalic, je'vozno carino na kavo. Republika Ouatc-v naši državi sicer že tako močna, /iaimela se je vzdržavalaj samo z izvozno in pokriva domačo potrebo, vendar jo"vozno carino, drugi davki se niso pobi-treba še obilo spopolnit.ev. katere 'iač irali. Glavni dohodki so bili orl izvozno zjnore samo privatna inicjjatlva. l>r-1 carine na ka\'.. ki so jo pobirali Anglc žava je domači produkciji zaenkrat! ''■'< za amortizacijo dolga. Sedanji pred segla pod ramo s tem, da je zaprla granice za uvoz vžigalic. Taka uvozna prepoved je seveda, ako ni produkcijskega monopola, vzdržljiva samo toliko časa, da domača industrija izpopolni svojo produkcijo. V doglod-nem času bode torej uvozna zabrana morala odpasti in bode samo izdatna carina ščitila domače tvornice. Kakor smo žo poročali, je monopolska uprava sklenila predlagati finančnemu ministra bistveno revizijo inonopolskc setlnik ricnor Don Carlos. Herrtira je znižal to izvozno carino za dve tretjini, a mesto nje uvedel dohodnino. - Tretjina zlatn v ameriških rokah. Računa se. da. ,io na. svetu zlatega denat ja za 10 milijard dolarjev; od tega je tretjina v blagajnah Zedinjcnih držav, v katere so zlato neprestano steka. Zato dolar neprestano raste, — ali boljo rečene, zato druge valuto neprestano padajo. -= Angleška banka. Po izkazu 18. ar-gusta so jo zmanjšala cirkulacija bankov pridno potlakovali od Dijaškega doma, do Can- i karjeve ulice, ki jo bodo istotako popravili. — Neka češka tvrdka ustanovi v Razlogov! ulici glavno zalogo »mlinskih b.irv. ko iih je opozoril njihov tovariš, ki jc stal na straži. Posrečilo se je, da so roparje prijeli in trije, Rode, Ileine In Au-| kič, so bili žc obsojeni vsak na več let ! ječe. Mlakar je pobegnil v Italijo, zadnji, ' včerajšnji obtoženec, jc bil takrat pri vo-* S Posavja na štajerskem nam poro-; jaki|, ln so vojašia 05 vžigalicami. 10 para, za žep-1 Ktinnea sklonila z Zedinjonimi državami ni format (55 maksimum 60 vžigalic) pogodbo o dobavi t milijona ton nemškega jekla. Cene pri nemških produceritih so mnogo nižje, nego cene na ameriškem jeklarskem trgu. — Prosti izvoz žita Iz Bolgarije. »Ha-! vas> poroča iz Sofije, (la je bolgarska — Izdelovanje šolskih zvezkov je bilo i večina v parlamentu sklenila dovoliti nedavno še v rokah nemške industrije, j prosti izvoz žita, čeprav bi to povzročilo Po preobratu se je lotila izdelovanja : povišanja con in težkoče v prohranitvi. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, katera jc I = švedsko žito za Rusijo. Švedski listi. in 15 para, za škatljico parafinskih vžigalic (100 komadov na škatljico) oz. za zavoj žveplenic |4120 komadov). vršiti na Bregu, med Loko in Sevnico, nepolitična veselica v korist Jugoslovanske Matico. Duhovščina je. namesto da bi sodelovala. So bujskala proti prireditvi, češ: Norec, kdor daruje kaj za take bedarije. Prlobčujcmo brez komentarja. * Iz Prevalj nam poročajo, da kljub energičnim sanitarnim odredbam tamkaj ftriža še vedno neizprosno razsaja in zahteva vsak dan kako žrtev. * Na državno veleposetvo Belje, katerega upravitelj je kakor znano g. Anton Kristan so vdrli Madžari. Prvotno poročilo, da so odgnali v«> ži- storil že kot jugoslovanski vojak. Med drugim Je ponaredil podpise na štirih denarnih nakaznicah, dvignil tuj denar in gu porabil. Vojaške sleparije Je fant priznal, glede ropa pa je skušal prepričati porotnike, da sc je udeležil rokovnjaškega pohoda neprostovoljno, da n! niti vedel, kam ga peljejo in da jc še med dejanjem obsojal rop. Porotniki so potrdili vseh sedem stavljenih vprašanj, nakar t'e bil Josip Ouzclj obsc-icr. ua (ri leta težk« ieče. — Povrniti Ima še nepokrito škodo. — Preiskovalni zapor sejnu^ne/tele v,_kageu, svoj obrat v kratkem času tako povzdignila. da preskrbuje s svojimi izdelki ljudske in srodnje šole vse Jugoslavije. Njeni proizvodi so solidno izdelani, vsebujejo dober papir in ovitek in so vslort ir,-hornosti povsod priljubljeni. Priporočamo to tvrdko vsem interesentom in to tembolj. ker so cene izdelkov jako ugodne. = Za obrtnike Iti Industrljce. V Osijeku se je' sestavila komisija za preskrbo dela delavcem-begnncem iz Baranje. Brezposelnih je še 9 lončarjev, 9 slikarjev, 84 drvarjev, 18 čevljarjev. 57 zidarjev. 15 krojačov, 76 tovarniških delavcev ln 4 opankarji. Obrtniki ali industrije!, ki bi potrebovali delavce gori omenjenih strok, naj prijavijo čimprej svojo potrebo in pripravljenost za sprejem Trgovski in o-brtniški zbornici v Ljubljani, oziroma zori omenjeni komisiji. Fazija v naši Industriji. Tvomica in rafinerija špirita d. d. Osijok so namerava združiti z »Zorko* prvo jugoslovansko družbo z« kemijsko indnetrijo v Subotici poročajo, da so ruski agenti nakupili 10.000 švedskega žita. — Japonska zunanja trgovina v polovici I. 1921. Japonska, ki jo za časa. svetovno vojno mnogo več izvažala, nego uvažala, jc imela od I. 1919. zopet pasivno trgovinsko bilanco. V prvi polovici toga leta,je izvoz v primeri z drugo polovico 1. 1920. zopet močno nazadoval. Vrednost izvoza je znašala 575 milijonov yenov (v drugi polovici 1920. 809 milijonov, vrednost, uvoza pa 798 milijonov yenov. Kljub pasivni izvozni bilanci jn Japonska prepovedala izvoz zlata. Uvo?. dragocenosti je znašal v prvi polovioi 1.1. 111 milijonov yenov, izvozilo pa se ni nič. Vrodnost. zlata znaša v Japonski sedaj 21(58 milijonov ycnov, pred vojno |M» je znašala le 353 milijonov. Kreditni zavod za trgovino in industrijo* Ljubljana, inolavrt naslov; Kredit Llubljan« PreSemOVB UliCB 50, V SaSflieiVt »OSlepiU. Min Telefon it. 4Q ln W Obrestovani« vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naročila, predujmi bi krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter kuponov« nakazila v tu- ln Inozemstvo, safe-deposlts itd. Itd. Iovarniška zaloga papirja Aolaklh ta pUarnlftklb potrebUla. Zalofniitvo ramovrstnlK raiflsdnk. M. Tlčap, Ljubljana 709 10—80 ERJAVEC & TURK 799 Hpri Zlati lopati" 26-17 trgovina s ieleinino (prej Hammarschmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti krlSavnlike carkva. Zaloga cementa In karbida. tiblMtTeoo koncesijonirani informačui zavod Drago BeseljaK Ljubljana, Cankarjevo nabrežje it 5 dobavlja vse kredita« in privatna ln-formaolje v tu- in inozemstvu. Vabonne-mentn ler posamezno, eeno zmerno. 191 18 Vedno velika izbira vseh vnt bombaža, sukanca, kvačkanca, nogavic, n dame in gospode, ter galanterije na debelo Karel Prelog, Ljubljana, 8v. Jakoba nabrežje štev. 1L | Cvetlične dehoracije paviljonov povodom Ljubljansliega sejma ■prejema in izvršuje v vsakem obsegu Anton Ferant 1364 umetni trgovski vrtnar 4—8 Ljubljana, Ambroiev trg; S. Radi preselitve se takoj proda hiša r kateri ee nahaja trgovina z mešanim bla- Gm t prijaznem trgu na Štajerskem. Poleg še Je lep zelenjadni vrt. Cena 160.000 K. Isto pripravno tudi za kakšno drugo obrt. Resne ponudbe naj so pošiljajo na upravo ,Jutra." pod „Bedka prilika". 1383 1895 8—5 Jamski paznik, samec ali oženjen; 71'flarclri nnlir »amec, svoje stroke popolnoma £111*11 &&1 JIU11I, vešč, samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo a izprepisi pričeval na upravniitvo «Jntra» pod iifro „Premog". 652 26 Tovarna Barva rakomtno blago. Kemično žlatl obleke. Svetlolika ovratnike, xa- Unbiiaaa.Potjanakl nasip i Podružnica: Sslinbnrgofa «.4 peatnio« in »rajoe. PODRUŽNICE: MAZUBOB NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka nI. 88. Glavni trg. štev. 09. JOS. REICH praški semenj \92\ 24. septembra — 2. oktobra. # kS«menJ vzore«« blaga i« Indaatrljo, ^trgovino In obrt — Posebne razstave ' ^poljedelstva I* gozdarstva itajar* kake. štajerska amotnoaL Raz. k stava »Štajerska knjiga". God- i kbenl In gledallJkl ilavaoeUI .teden. Slavnosti doma tih , no i. Moško športno perilo, dokolenke, nahrbtniki, čepice itd. ao° " C J. HAMANN Mestni trg 8. Lepe suhe gobe (Jorike) 1848 6-5 kupuje po najvišji dnevni ceni fgrdiiB Mihael Omahen v Višnjigori. KnifigoveSkega vaienca 1368 sprejme takoj knjlf ovaaaloa „Delnlik tiskarne d. d." v Ljubljani. Zelo ugodna prilika za ceni nahup avtovozov: Fross - Bttssing ■ omnibns, ir^bf1 30 K p It al. - Fiatonmibns, dveton.ki,» w oseb; Nesseldorfer tovorni vos, ffi^ai nfS^'1 Reflektantje zvedo naslov prodajalca pri upravi „Jutra". , 1868 4—1| Suhe gobe, laneno seme j in druge deželne pridelke plača najbolje Sever & komp., Ljubljana, Wolfova ' ulloa 12. 1341 6-5 PrOda se 1366 8—3 5 avtom, vtiskalnih strojev nameščenih na raznih železniških postajah v Sloveniji pod ugoduimi pogoji. Ivan Rebek klJuianlSarskl mojster, Celje. Kdor hoče kaj prodati | Kdor hoče kaj kupiti f Kdor išče službe itd. % — inseriraj v „Jutru" Ivan Magdič krojač iss9 5-1 Ljubljana, Bledališka ulica 7. Dr. Alojzij Mrtainik naznanja, da ie otvorit svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Beethovnova ulica illev. 10 (poleg Kranjske hranilnice). 1360 8—2 Tovarna konservin mesne industrije naVrhniKi naznanja otvoritev tovarniškega obrata. Izdelujejo se vse vrste mesnih, konserv, vse vrste prekajenega mesa, vse vrste klobas, masti, jušne kocke in drugi izdelki. 1378 2-1 Tovarna izvaža nadalje sveže meso, živino in prašiče. Na velikem sejmu v LJubljani bo Imela svoj lastni paviljon. leleron: Vrhnika it. 10. Telefon: Ljubljana it. 70. Pisarna: Ljubljana „lmpex", Krekov trg 10, Vrhnika: v tovarni. T dobro službo se vzame poltena, pridna in pripravna 4 sluškinia. Vprašati je pri upravništvu «Jutra», Ljubljana, Sodna ulica 6. Magistra ali asistenti sprejme takoj lekarna „pri Mariji pomagaj", Celje,I 8-2 Otvoritveno naznanilo. 81av. p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril pod tvrdko: Oblačilna industrija A. KUNC Ljubljana, Gosposka ulica it 7 z moškimi in deškimi oblačili. Ker imam v zalogi izkljniuo le lastne Izdelke, jamči moje ime za solidnost blaga in prvovrstni kroj. Kot prva roka pa morem po-služiti tudi s lzvanredno nizkimi oenaml. V zalogi imam lepo in dobro obleke iz volnenega blaga za moike od K 900-— naprej. Obleke iz pristno angleškega blaga K 2000 —. Priporočam najvljudneje ogled kakovosti in cen mojega blagal Z velespoštovanjem 1328 5-4 A. KUNC, Telefon St. 379. mestni tesarski mojster Telefon It, 879, Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor : moderne ločene stavbe, ostreSJa sa palače, hiše, vile, tovarne, oerkve in zvonike; stropi, rasna tla, stopnloe, lede-nloe, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, Jezov in mlinov. Parna žaga. 138010-1 Tovarna furnirja. Priporočamo knjige za mladino: lika Wasehtetova, Pravljloe. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. Habberton-sorli, Bob ln Tedl. Povest s slikami. Broš. 24 K, vez. 30 K, po pošti K 2 40 več. Cika Jova Zmnj-Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez. 16 K, po pošti 1 K več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulloa 6. Proda, se približno 300 lepih, suhih, čistih mecesnovih hlodov, ki so poleg državne ceste. Debla so dajala po 6 do 8 hlodov. Povprečna vsebina hlodov je O-260 m!, veliko jih ima pa tudi čez 1 m» vsebine. Naslov pove uprava ,, Jutra". 1384 3—1 Gostilničarji! Imam večjo množino izvrstnega S Reklamna ponudba Osamo 20 dni veljavna! IT« 1%A^nm nnnolifi euAin volnnA nv» nnSiliom V miril 91*1 N © (3» ShlauIšbS ur Huslf Mitti, Zagreb, SamostanshB l TJ o Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. od leta 1917., 1919. in 1920. po nizki ceni za prodati, dokler še zaloga naj se kupci potrudijo k posestniku J. Škvorou v Veliki Nedelji. O m Naročite se na „Pota in cilji • Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, vez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po poŠti K 5 40 več. III.-IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., lin papir 60 K, pošta 3 K več. j Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejema i Ifskovna vd\m«Uo&ijaiii, Sedsa olica 8. SOLSKI ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov. Učiteljska tiskarna, Ljubljana Frančiškanska ulica 6. 137910-1 Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon Ešt.4. 1 Ljubljanski DBlihi semenj, paviljon E, odd. št. 35. Keramična industrija ini. Pavlin in drug Patrovže g»ri CsBju, Slovenija 1382 priporoča svojo bogato zalogo blaga 4—1 iz majolibe in kamenine. Ministrstva financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev 7% državno investicijsko posojilo 1.1021 v iznosu Din. 500,000.000. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27 /VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene z članom 130 Ustava pozivlje na vpis 7% državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popraviloj izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 °/0 na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po pret ku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam,- uživajo pu-pilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921. pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Beograd, meseca julija 1921. Minister financ X>x*. Kosta Kumanudi 1. r. III. skupščma !ugos3. zdravniškega društva V dnevih od 7. do 10. septembra 1921 bo vrži v Ljubljani 111. skup jugoslav. lek. društva v Ljubljani s sledečim sporedom: 7. septembra: Od 11.28 »sprejem doSlili gostov na glavnem kolodvoru. Ob 17. predposvetovanje referentov za zdravniški red v Narodnem domu. Ob 21. pozdravni večor v veliki dvorani Narodnega doma. 8. septembra: Od 9. do 11. otvoritev občnega zbora jugoslav. lek. druStvav v veliki dvorani Narodnega doma. Za (lame: ob 10. sestanek pred Narodnim domom. Ob 15. do 17. nadaljevanje občnega zbora, oziroma pričotok predavanj o »Tuberkuloza v Jugoslaviji«, Ob 21.: čajanka v Kazini. 9. septembra: 01 9 do 12. nadaljevanje predavanj. Za dame: ob 10. sestanek pred Narodnim muzejem in obisk muzeja. Ob 15. oo 17.: kot dopoldan. Ob 15.: zborovanje blagajniških zdravnikov za Slovenijo v Mali dvorani. Ob 17.: obisk velikega semnja. 10. septembra: Od 8. do 10.80 nadaljova nje in zaključek predavanj. Ob 12. skup-izlet na Ble i iu Bohinj in Rog. Slatino. Občnega zbora in drugih prireditev so morajo udeležiti lo člani Jugoslav. lek. društva, oziroma zdravniki, ki so člani kojega pokrajinskega zdravniškega društva in »o plačali predpisani prispevek 80 din. Vsak udeložnik ima pravico do polovično vožnje na vseh progah državno in južne železnico za osebne in brzovlake za enkratno vožnjo (razen brzovlak Mari-bor-Ljubliana) v Ljubljano in nazaj v dnevih od 5. do 11. septembra, čc so i/.kažo pri blagajni, oziroma železniškem osobju z v ta namen izdanimi legitimacijami, ki so se razposlale priglašenim tideležnlkom. Polovične vožn o so dovoljeno tudi za projektirano izlete. Nujno priporočamo vsem udeložnikom, da pridejo v Lin bl ja io dne 7. septembra lo z brzovlakom, ki prido ob 11.28 in I osobnim vlakom ob 15. na glavni kolo-' dvor, kjer se bo vršil sprejem. Na kolodvoru bodo čakali avtomobili in vozovi, katerimi se odpremijo došli gosti v svoja stanovanja. Stanovanjski odsek bo | posloval na glavnem kolodvoru ob 7. pop. in 8. dop. Vsem udeložnikom so priporoča, da so takoj po prihodu v Ljubljano -/.glasijo v tajniški pisarni v Narod-. nem domu, kjer dobijo znnko in legitimacije ter vse drugo informacije, ki se tičo-jo zborovanja. — Prireditveni odself. Frani; Ilolier: 76 PCJSlii Srbski kmetovalci želo poslati nokaj svojih najboljših ukaželjnih sinov- mla-doničov vsaj za pol leta k našim sloven-1 sitim kmetom v prakso. Oddelek za kmetijstvo jo trdno prepričan, da bi bila ta i akcija za oba bratska naroda veliko koristi. Zato se z upanjem obrača na naše kmetovalce, s toplim priporočilom, da bi zlasti oni posestniki, katerim priinanj-' kuje delavnih sil, vzeli po enega ali več | srbskih mladeničev na svoja gospodar-;tva v prakso. Vajenci bi naj opravljali vsa kmetijska dela In bi naj imeli tudi enako hrano iu stanovanje kakor vsi ostali člani dotične kmetske družine. Skrb gospodarja bi morala dalje biti, da so vajencem vsako važnejše delo primerno raztolmači, da sc fizično sile rnla-i deničev preveč no i-zk-iristo in da so z njimi vedno iu v vsakem oziru lopo postopa. Dolžnost dotičnoga gospodarja bi bila tudi, da sem in tja poroča o vedenju in marljivosti vajencev na gotovo mesto in da dovoli vsako službeno nadziranje vajencev. Blagohotne prijave za sprejem 'omenjenih vajencev se naj pošljejo na pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo, najkasneje do 20. septembra. ii 02N0 DEIO SPASi NAROD, /Al O BODIMO SLOŽNI V DELU i/\ JUGOSI OVLNSKO MAllCOl Siapjna Aep vojvode Vsa ta vprašanja so govorila iz njenih oči glasneje, kot da jih je zakričala na glas. Toda predno je mogla izustiti kako besedo, jo je prehitel brat, ki je ukazal svojemu oficirju, da naj pazi na vso trojico, sam je pa začel govoriti rusko s svojo sestro... Dasi niti Filip, niti veliki vojvoda nista razumela be-sediee... nista razumela začudenih vzklikov, s katerimi je kneginja Olga prekinjala svojega brata, vendar sta si mogla predstavljati vsebino razgovora med bratom in sestro. Najprej je govoril veliki knez in pokazal na Sernjona Markoviča; potem je menjal svoj glas in pokazal na pisma, ki so ležala na mizi... tu je velika kneginja zardela; potem je knez začel govoriti zopet živahneje... pokazal je zdaj Ramona, zdaj Markoviča ... njene oči so bile vedno večje... blestele so v čudnem sijaju... Naenkrat je pa prekinila njegovo spraševanje in razlaganje, ter zaklicala francosko: «Dosti, ničesar več nočem slišati... Kaka strašna in neokusna stvar je to! Kako, kako moreš sploh verjeti temu človeku ?» Prezirljivo in zaničljivo je pogledala s kratkim pogledom Markoviča, a ta pogled je zadostoval, da je Sem-jon strepetal kot trepetlika. Veliki knez je samo zmignil z rameni. «Moral sem., moral sem se prepričati o verodostojnosti njegovih besed. Sedaj bodi tako dobra in mi reci, katero teh dveh pisein je pravo... potem končamo ravno tako hitro z vso to zadevo kot s krivcem!» Pogledala ga je... a ta pogled je bil skoro zaničljiv... vzela je oba pisma iz mize... mrtvaška tišina je zavladala v sobi par trenotkov.... vse oči so bile uprte v njo... samo don Rainon je pogledal v tla... Toda ta napetost ni trajala dolgo____ «Katero pismo je pravo?» je rekla še vedno z onim zaničljivim glasom. «Ali potrebujete moje izjave? Ali ne vidite takoj, da je to pismo ponarejeno in sicer skrajno nerodno ponarejeno! Kdo drug bi mogel zakriviti tako nesramnost, ako ne tale človek ...» Pogledala je Markoviča z izrazom skrajnega, prezira, vrgla ponarejeno pismo proč, pravo pa je pritisnila na srce in pogledala s pogledom polnim ljubezni do Ramona. Ubogi don Ramon! Ona je gotovo mislila, da je ta tre-notek njemu .trenotek zmagoslavja... (oda on je trpel peklenske muke... in skoraj bi padel v zadnjem trenotku iz svoje uloge. In to bi se tudi zgodilo, da se v tem hipu ni odigral nov prizor. Gospod Semjon Markovič je po jasni izjavi velike kneginje Olge stal trenotek okamenel kot kip... le njegove oči se so svetile in vrtele — bile so kot vulkan... njegove roke se so tresle — pesti pa odpirale in zapirale ... Naenkrat se je izvilo iz njegovega grla hripavo grgranje divjega besa, — in v naslednjem trenotku je skočil kot besen pes proti veliki kneginji... nož se je zasvetil v njegovi desnici... ki se je dvignila... in trije vzkliki strahu — dona Ramona, velikega kneza in drugega oficirja — so zadoneli. Nož je začel poča- | si padati... a ni se zagreznil v prsa, kamor je bil namenjen — še predno se so vsi zavedli groznega trenotka, še predno se je izgubil odmev prestrašenih vzklikov — je počil strel... obraz Semjona Markoviča se je hipoma izpremenil, mišice se so napele, da se so pokazali zobje... zaropotalo je in njegovo telo je padlo veliki kneginji in njenemu bratu pod noge____ Nož, ki ga je še vedno držal v svoji roki, se je zasadil v ! pod____ «Moja zadnja krogla!» je rekel Filip Collin popolnoma mirno. «Sre-ča, da sem si jo prihranil.» Trenotek je bilo vse tiho, vsi so gledali Filipa, ki je stal mirno in tiho... šele čez nekaj trenotkov je prekinil veliki knez tišino: «Bila je res sreča, da ste si prihranili zadnjo kroglo! Rešili ste moji sestri življenje.» Filip se je naklonil: «Nikdo ni srečnejši nego jaz! Samo nekaj bi moglo še povečati mojo srečo!® «Kaj?» «Da bi mogel še enkrat rešiti življenje njenega brata!» «Še enkrat... kako to mislite? Vi ste mi rešili življenje? Vi me poznate?« «Vaše visočanstvo, ne smete me napačno razumeti. Kraljevsko nagra-l do sem dobil za to, kar sem storil... toda ker sem se sedaj nekoliko zare-kel... prisegam, da je bilo proti moji volji... da... jaz poznam vaše visočanstvo ...» «Od kod vendar, kje ste mi rešili življenje ?» Veliki knez ni gledal prav prijazno... , (Dalje pri.i"'i!.|i5.' Nalivala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše nad vse ljubljene hčerke in sestrice DRAGICE izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnega cvctja in vsem, ki so spremili drago pokojnico tako mnogoštevilno na njeni zadnji poti, ter za vsa tako mnogobrojno dospela pismena in osebno izražena sožalja, da se mi je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1921. Globoko žalujoča rodbina MILKO JES1H. ) N res g ESsSi »S "SP š zp VA Smn f«S Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani naznanja, da je umrl njen .uslužbenec laž Marolt pomožni delavec v stereotipiji. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v Dobrunjah št. 20 danes, dne 1. septembra 1921. na tamkajšnje pokopališče. Vrlemu delavcu bodi žemljica lahka 1 V Ljubljani, dne 1. septembra 1921. Vel kolDorteriev sprejme takoj uprava Jutra", Sodna ulica SI.6. Anončni zavod Drago Beseljak in drug Sodna ulica št. 5. Tržaški bsi-avniki iz prave koprive in raz i l>iči vodno na 723 zalogi. 1393 5— OSVALO D03E1C, veletrgovina, Ljub'Jana, Sv. Jakoba trg- št. 9. za obleke tn likanje, ribarice brez ln z korenino, zobne, roa-zalke. konjske omela, motvoz (špsga) čevljarsko prejo priporoča veletrgovina 1390 5-1 Osvaldi Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg- 0. 723 SJI pisemski in stekleni (^las)paplr, stročnice. otročje s