372
Sonet.
'Zmed Gracij treh je znana Evfrozina, Kar sestri nje, je ona tud' počela:
V  veseli družbi bila je vesela,
V  obnaši vedno sama le milina.
Da ni nje stanovitnost brez spomina, Podoba njena kostko je imela; Ker kakor se oberne kostka  bela, Ostane ji enaka poveršnina.
v
Ce z lic nedolžnih jasna radost sije, In v rahlih persih blago serce bije: Od te je više ni lepote ženske.
v
Ce stanovitno braniti jo veste,
Če ste Bogu in domu vedno zveste:
Najlepše bote Gracije slovenske!              A. Okiški.