Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVL, št. 287
LJubljana, sreda U. decembra 193S
Cena t Din
u pravm&tvo: Ljubljana, Knafljeva ulica a. — Telet on gt. 8122, 8123, 3124, 3126, S126& tnaeratm oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul 6. — Tel. 3492, 2492, podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St. I9a Računi prt poŠt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen St 105.241.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—i Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1.
Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo.
Pomorska konferenca
V ponedeljek je predsednik brit vlade Bakhvin otvoril konferenco petih pomorskih sil. To je vsekakor eden najvažnejših dogodkov v mednarodni politiki, in nedvomno bi mu vsa politična javnost ne le v Evropi, marveč tudi po ostalem svetu posvetila največjo pažnjo, da neugodni potek sporov, ki so se zbrali ter kompliciran okrog italijansko-abesinske-ga konflikta, ni odvrnil vsega zanimanja v drugo smer.
Londonska konferenca se je sestala s povsem konkretnim programom. VeLiki pomorski sporazum, ki se je skieniil leta 1922. v Washingtonu, poteče s koncem decembra leta 1936. Treba je torej ukreniti o pravem času, da se sporazum ali podaljša na sedanji osnovi ali pa se sklene novi, vsekakor pa uredijo odnošaji med pomorskima velesilami za bodočo dobo. Ne gre pri tem samo za delo washingtonske konference, saj so Me odtlej še nadaljnje konference, na katerih so se vršila pogajanja za omejitev pomorske oborožitve v posameznih vrstah orožja. Med njimi je zlasti znamenita konferenca v Londonu v letu 1930., ker se je na njej posebno vidno poica-zalo nasprotje med francoskim in italijanskim stališčem. Toda problemi, ki se danes odpirajo, so še mnogo težji in še bolj komplicirani
Pred vsem se je od washingtonske konference spremenilo že razmerje med velesilami, ki imajo pravico pričakovati, da jih sklicatelji povabijo na konferenco, na kateri se odloča tako važno vprašanje ,kakor je razmerje v pomorski oborožitvi Na dosedanjih konferencah je bilo zastopanih pet velesil, ki so z zaključkom svetovne vojne ostale v postov prihajajoče maritimne države. Velika Britanija, Združene države ameriške, Japonska, Francija in Italija eo tudi danes še same v Londonu, pri čemer predstaviteljev britanskih dominio-rov ni treba omenjati posebej. Toda ta čas se je že v tem pogledu situacija precej spremenila. Ne le da postaja Sovjetska Rusija tudi v pomorskem področju čedalje znatnejša sila, a tudi Nemčija se je ta čas pričela znova obo-roževati, sicer v nasprotju z določbami versajpke mirovne pogodbe, toda dejansko že »legalizirano«, odkar je Anglija z njo sklenila ključ za oborožitev na morju v razmerju 100:35. Toda v tem razmerju samem tiči kamen spodtike, zakaj Anglija je sklenila sporazum v navedenem smislu brez ozira na dogovorjeno številčno razmerje med petimi pomorskimi velesilami Napak bi bilo, gledati v tem samo nemško-ajngleško siadevo, saj so druge države pristale na ključ medsebojnega razmerja v oborožitvi pod vtisom predstav, da se na nemško vojno mornarico ni treba ozirati. To velja posebno glede Francije.
2e ta razmišljam ja nas dovede jo do prvega velikega problema pomorske konference, do ugotovitve ključa med njihovimi vojnimi silami na morju. V pogodbi, ki poteka sedaj, se je postavil v ključ princip paritete med Anglijo ter .Ameriko, dočim se je določilo v glasnem enako razmerje za Francijo in Italijo, seveda na mnogo nižji višini, in se je Japonski odmerilo stanje sredi med obema paroma. Razmerje je bilo postavljeno potemtakem takole: 5—5—3—1.75 -—1.75. In tu se odpira vprašanje, kako naj se razmerje uredi za naprej, že se je oglasila na Daljnem vzhodu Japonska z zahtevo, da ne priznava več starega ključa, marveč da hoče pariteto z velikima anglosaškima silama. Nedvomno ne bo tako lahko prepričati London in Washington o upravičenosti japonskega stališča, zakaj Anglija ima raztresene kolonije po vsem svetu, pa je zato za njih obrambo potrebna večja mornarica. Tudi Amerika se more upravičeno sklicevati na dejstvo, da ieži njeno ozemlje ob dveh svetovnih oceanih, japonsko cesarstvo pa le v enem. Francija bo po pravici pokazala na potrebo, da v svoji pomorski oborožitvi ne sme prezreti dejstva, da se je pojavila na novo Nemčija z ladjevjem, ki bo zavzelo 35% britanske sile. Zato je razumljivo, da se je predstavitelj Francije že na otvoritveni seji londonske konference izrekel zoper vezavo na daljše roke. S tem se na nedvomen način izpričuje, v kako veliki meri je stališče Francije za-visno od novega nemškega oboroževanja.
Najbolj se je spremenilo razpoloženje na Sredozemskem morju. Ni še dolgo, ko se je največja ostrina v borbi za ključ v pomorski oborožitvi kazala baš v sredozemskem področju. To je bila doba najhujšega nasprostva med Rimom in Parizom. V Italiji so zahtevali popolno enakost, čemur pa so se Fraa-co&i po pravici upirali, saj leži Francija na dveh morjih, a ima vrh tega kolonije raztresene po vseh petih kontinentih, dočim ima Italija brez primere enostavnejšo lego in posest. Toda odtlej je spor, ki se je vrh tega z Lavalovim rimskim sporazumom nekako položil ad aota, kar pa ne preprečuje, da se ne bi nekega dne pojavil znova, prenesel na drugo področje. Komplicirai se je na stran, od koder še nedavno ni bilo pričakovati ničesar takega. Mislimo s tem angleško-italijanski konflikt, ki je oo-
Pariški načrti padli v vodo
Angleška vlada je odklonila dogovor med Lavalom in Hoarejem ter zahteva spremembo posredovalnih predlogov tako, da ne bodo
sprejemljivi samo za Italijo, marveč tudi za
London, 10. decembra, r. Že nedeljski komunike o pariških razgovorih med Lavalom in Hoarejem. v katerem je bilo poudarjeno, da bodo podrobnosti francosko-angleškega dogovora čuvali v strogi tajnosti, je zbudil v političnih in diplomatskih krogih sum. da nekaj ne more biti v redu, sicer bi tako dolgo proučevanih predlogov ne skrivali. Ta sum so nadaljnji dogodki potrdili. Angleška vlada je imela včeraj popoldne izredno sejo. na kateri je Hoare poročal o svojih razgovorih v Parizu in o dogovorjenem francosko-angleškem posredovalnem predlogu. Sejq je traiala nad dve uri ter je bila. kakor ?e je še le danes zvedelo, zelo viharna. Baldwin in večina članov angleške vlade ie sklenjeni dogovor, zlasti pa popustljivost Hoare ja napram Lavalu ostro kritizirala. Prišlo je celo tako daleč, da je minister Eden zagrozil z ostavko ter odločno odklonil, da bi take predloge zagovarjal v Ženevi. V obliki, kakor s0 bili dogovorjeni med Lavalom in Hoarejem, je
angleška vlada pariške predloge odklonila
Nasproti zagovoru Hoareja, . da je za svojo popustljivost v pogledu Abesinije dobil od Lavala zagotovilo brezpogojne pomoči v primeru kakega napada na Anglijo s strani Italije, je bila večina ministrov mnenja, da je Anglija tudi sama dovolj močna, da se brani Večina ministrskega sveta se je izjavila za to, da Anglija slej ko prej vztraja pri svojem dosedanjem stališču strogega spoštovanja določb pakta Društva narodov, po katerih je nemogoče odobriti sporazum, ki ima v načrtu razkosanje aH vsaj delno odcepitev abe-sinskpga ozemlja, ker bi to izgledalo, kakor da zagovnr;a Anglija nagrado za na_ padalca. Naposled je bilo v načelu Gkle-njeno. da pristane angleška vlada na skupne francosko-angleške posredovalne predloge, da pa zahteva dOleknsežno spremebo pariških predlogov, zaradi česar so potrebna
nova pogajanja meti Parizom in Londonom
V to svrho je bilo sklenjeno, da odpotuje angleški strokovnjak za abesinske zadeve Peterson z novimi navodili v Pariz. Njegov odhod je bil v zadnjem hipu od-goden, ker je bila danes dopoldne
ponovna seja angleške vlade.
Današnja seja je trajala poldrugo uto. Spričo razburjenja, ki je nastalo v angleških parlamentarnih krogih in v angleškem tisku, je večina ministrov še bolj ko prej vztrajala na tem, da se pariški dogovori zavrnejo in prično nova pogajanja. Na zahtevo ministra Edena je bil sprejet načelni sklep, da se eventuelno sklenjeni
sporazum ne sme nikomur vsiliti
najmanj pa more biti govora o kakem pritisku na Abesinijo, ker bi bilo to proti duhu Društva narodov, čegar politiko je Anglija v celoti osvojila. Ob enem je bilo sklenjeno, da bodo nemudoma vprašali Abesinijo za njeno mnenje glede pariških predlogov. Angleška vlada je podrobno razpravljala o potrebnih korekturah La-val-Hoarejevih predlogov ter sestavila navodila za Petersona, ki bo jutri zjutraj odpotoval v Pariz. Sklepi današnje seje vlade so bili preko angleškega poslanika v Parizu sporočeni francoski vladi.
Izredna seja
francoske vlade
Pariz, 10. decembra, o. Vesti, ki so danes prispele iz Londona, so izzale v tukajšnjih krogih veliko presenečenje. Po vsem jasno je, da so nastale v angleški vladi velike diference. Čim je prispelo uradno obvestilo o sklepih angleške vlade, je Laval 6klical izredno sejo vlade, na katero je prišel tudi predsednik republike Lebrun. Laval je na seji obširno poročal o dogovorih s Hoarejem ter o francoskih predlogih glede ureditve italiiansko-abesinskega spora Spričo stališča, ki ga je zavzela angleška vlada, tudi francoski vladi ni preostalo drugega, kakor da pristane na nova pogajanja. Najbolj vznemir.a francoske vladne kroge stališče angleške vlade, da za sporazum ni potreben s»mo pristanek Mussolini ja in Društva narodov, temveč tudi prostovoljni pristanek abesinskega cesarja.
V tem vidijo največje težave, ker je malo verjetno, da bi cesar pristal na to, kar so sklenili v Parizu. V Parizu so mislili, da bo Abesinija mogoče pridobiti s koncesi-
jami. Lava] bo jutri ©dpotovalv Ženevo, kamor prispe tudi angleški minister Eeden.
Pogajanja se bodo najbrže vršila 6poredno v Ženevi in Parizu.
Abesinija odločno odklanja vsak sporazum
na njen račun
italijanske Baconova za na-
London, 10. decembra. AA. Abesinsko poslaništvo je snoči objavilo komunike, da bi abesinska vlada pod gotovimi pogoji sprejela predloge za likvidacijo vzhodno-afriškega spora in pristala tudi na teritorialne žrtve, že bi se na nedvoumen način napadalcu pripisala krivda zaradi neupravičenega napada.
Agencija Radio je sprejela iz Addis Abebe informacijo, da abesinska vlada nikakor ne bo pristala na mir, kakršnega predlagata Hoare in Laval in ki bi znatno okrnil Abesinijo ter omejil cesarjevo suvereno oblast. Abesinija bo zavrnila vsak predlog, ki to proti duhu Društva narodov. Francoska in angleška vladi st* bili n t^nr že obveščeni.
Tudi v Ženevi niso navdušen!
ženeva, 10. decembra. -wg. Kakor poročajo iz krogov Društva narodov, se bo seja odibora osemnajstih 12. decemibra vršila na vsak način. Vprašanje razširjenj-sankcij bo glavni predmet razprave. Le če bo Mussolini načelno pristal na najnovejše predloge, bo zasedanje odbora od-godeno, dokler ne bo znan končnoveljav-ni izid pogajanj.
FVancosKo-angleški predlog je sicer predmet zelo živahnih komentarjev. Diplomatski krogi primerjajo sedanje pred-
loge s predlogi odibora petorice in ne dvomijo, da jih bo neguš odklonil. Zaradi tega je tudi zelo negotovo, da bi svet DN, ki bo 17. decembra neobvezno razpravljal o teh vprašanjih, dail svoj pristanek in to tem manj, ker je že enkrat odobril predloge odibora petiih, ki «o jih takrat smatrali kot skrajno in edino rešitev, ki ne krš! pakta o DN. Pričakujejo, da bodo ženevska posvetovanja zelo živahna in da bo opozicija proti angleško-francoskemu načrtu zelo ostra.
Preuranjeni računi rimske diplomacije
Rim, 10. decembra, o. Italijanski tisk je pričel danes pripisovati pariškim načrtom velik pomen. Predvsem naglaša da sta Hoare in Laval že z diskretnostjo, s katero sta se dogovorila o osnovi nadalj-nih pogajanj in z redakcijo svojih načrtov popolnoma upoštevala morebitno občutljivost Italije. Po njihovem mnenju sta vsekakor ubrala praktično in trdno pot, ki bi lahko v danem primeru dejansko do-vedla do likvidacije vzhodno-afriškega spora. Ce bi se odločila za drugačne metode, bi gotovo naletela na hude ovire pri ženevskem pravnem forumu. Ce so italijanske so pariški načrti v glavnem s to itaOijan-
informacije točne, se bo sedaj mogoče pogajati ne glede na stališče abesinske vlade. S tem bi bila izpolnjena ena izmed bistvenih zahtev italijanske vlade.
Italijanska teza je znana; italijanska vlada jo je obrazložila v svoji znani spomenica, ki jo je predložila Društvu narodov in jo v ženevi tudi zagovarjala. Znano je, da se italijanska spomenica opira na pogodbo iz leta 1906, ki določa, da imajo o abesinski usodi sklepati njene sosede Ita3i_ Ja, Francija in Anglija. Italijanska Vlada je zavjela to stališče, še preden je Društvo narodov seglo po sankcijah. Pravijo, da sko tezo v skladu. V takem primeru bi
tudi glede na konkretne hteve lahko služili kot daljna pogajanja.
Končno zražajo italijanski listi mnenje, da so načrti sestavljeni v duhu. sklepov, ki so bali sprejeti v Stresi in da zaradi tega Laval in Hoare tudi nista stavila nfka-kih pogojev, pod katerimi bi bila pripravljena pristati na reštev abesi ruskega vprašanja, nego sta le apelirala na spravIJL-vost Italije v svrho prijateljskega dogovora o ureditvi vzhodno-afriškega spora.
/
Načelni sporazum dosežen
Pariz, 10. decembra, o. Med francosko in angleško vlado je bil nocoj dosežen načelni sporazum glede novih posredovalnih predlogov za ureditev italijansko—abesinskega spora. Francoska vlada je pristala na zahtevane spreminjevalne predloge Londona. V dogovora z angleško vlado je Laval še nocoj sporočil osnovne linije posredovalnih predlogov rimski vladi. Tukaj pričakujejo, da bo Mussolini že jutri dal načelni odgovor, ali sprejme te predloge za osnovo pogajanj ali ne. Za primer, da Mussolini pristane na pogajanja, bo poostritev sankcij odgo«le-na do konca pogajanj.
>Matinu« so zvečer javili fe Rima, da smatrajo v rimskih diplomatskih krogih za možne tri rešitve: L da Italija popolnoma zavrne predloge Hoareja in Lavala. 2. da jih brez pridržka sprejme in 3. da jih sprejme le kot osnovo za nadaljnja pogajanja. Prva možnost je praktično izključena, druga pa glede na italijansko notranje politično situacijo težko verjetna. Zato je računati s tretjo možnostjo. V tem primeru bo že jutri odpotoval v Ženevo baron Aloisi v svrho nadaljnjih pogajanj.
Skrajne angleške koncesije Italiji
Pariz, 10. decembra, o. »Echo de Pariš« poroča, da je angleški strokovnjak Peterson s popravljenimi načrti odpotoval v Pariz, kjer Vansittart med tem nadaljuje razgovore z zastopniki francoske vlade. Vansit-tartova naloga bo, da pridobi Lavala za omenjene spremembe angleških načrtov. V to svrho so se danes popoldne na Quay d' Orsayu vršili važni razgovori. Angleška vlada smatra popravljene načrte kot skrajno koncesijo, na katero bi lahko oristala v korist Italiji.
Sir Samuel Hoare v Švici
Bern, 10. decembra. AA. Včeraj popoldne je prispel angleški zunanji minister sir Samuel Hoare v Gornji Engalin, k jej bo ostal 14 dni na dopustni.
Z abesinskega bojišča
Tako na italijanski kakor na abesinski strani se pripravljajo za odločilne boje v bližnjem času
London, 10. decembra. AA. Agencija Reuter je objavila naslednje poročilo o razvoju položaja v vzhodni Afriki:
Čeprav se pričakujejo pogajanja za sporazum med Italijo in Abesinijo, se Italijani še nadalje pripravljajo za novo ofenzivo na severni fronti. Letala neprestano bombardirajo posamezne kraje ter pregledujejo teren pred fronto, oddelki askarov pa zasledujejo abesinske četnike v Tembijskih gorah in zapadno od Dola.
Oddelek Italijanov, ki je prodrl zapadno od Makale v nezasedeno ozemlje, je bil napaden od močnega abesinskega oddelka. Askari so se ogorčeni branili in so ponovno prešli v protinapad Šele ko so dobili askari ojačenja, so se Abesinci umaknili.
Abesinski cesar to nedvomno zavrnil predloge, po katerih naj bi se posamezne abesinske pokrajine priključile italijanskim kolonijam. Abesinski vladni krogi poudarjajo, da vest o pariškem sestanku Hoareja in Lavala ter rezultati njunih razgovorov niso napravili dobrega vtisa, sicer pa se more po njihovem mnenju pričakovati, da bo Mussolini sprejel te predloge in da se bodo zato postopno ublažile sankcije proti Italiji. V takem primeru bi bil razvoj dogodkov za. Abesinijo zelo nepovoljen, toda obenem poudarjajo, da Italija v dveh mesecih vojne proti Abesiniji ni dosegla nika-kega vidnega uspeha. Nasprotno prihajajo vesti, da so se Italijani na severu, zlasti pa na južni fronti ponekod umaknili, kar je ponovno ohratrilo abesinsko vojsko.
Gverilski napadi
na severni fronti
Addis Abeba, 10. decembra. AA. Po poročilih s severnega bojišča so oddelki vojske rasa Sejuma pni Galhavilu napadli I italijansko vojsko. Aibesinski napad se je
stavil pred bodočnost, ne le pred sedanjost problem britanske poti skozi Sredozemsko morje, kar more imeti za Evropo in še posebej za narode ob tem morju nedogledne posledice.
Toda spor se ne suče samo okrog ključa na splošno, marveč tudi okrog vprašanja kvalitete orožja na morju. Gre tudi za to, ali naj se gradijo velike ladje, ali lažje križarke, pa kako je s podmornicami, ki bi jih n. pr. Angleži najraje kar izločili iz inventarja vojne mornarice za bodoče pomorske vojne. V zvezi s tem je postavljeno na dnevni red vprašanje, kake norme naj se ustanovijo za vojni stik med podmornicami ter trgovskimi ladjami.
Dosedanje napovedi o londonski konferenci se glasijo jako pesimistično. Zelo se dvomi, da bi se mogel doseči uspeh. O .razorožitvi seveda že davno ni več go-
vora, marveč gre le zato, da se dožene zadovodjivo razmerje med velesilami v obsegu bodoče oborožitve. Napoveduje se v tem pogledu soglasje med Anglijo in Ameriko, pa celo med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, kar bd imelo ost proti preveliki okrepitvi Japonske, morda -io neke mere tudi Nemčije. Po drugi ~trani se mora pokazati, ali je sredozemsko ravnovesje že toliko premaknjeno, da zahteva orientacijo vodilnih, tamkaj zainteresiranih sil, pri čemer pride v po-štev tudi še Španija.
Kakor na kopnem tako se tudi na morju uvaja osnovna sprememba v razmerju med velesilami. Zato se prav gotovo ne more pričakovati, da bi londonska konferenca kaj kmaflu prinesla ugodnih rezultatov. Morda bo mogla doseči le vlogo prehodne in pripravljalne konference.
posrečiL Italijani so imeli hude izgube. Tudii pri nočnem napadu Sejunnovih vojakov pri Menagaru so bili Italijani poraženi,
London, 10. decembra, b. Po poročilih Lz Addis Abebe so abesinske čete napadle italijansko taborišče na severni fronti ter prisilile več italijanskih straž, da so zapustile svoje positojanke. Zdi se, da se hoče abesinsko vrhovno poveljstvo zadT-žati mirno, dokler bodo trajala politična Pogajanja med Lavalom in Hoarejem.
London, 10. decemibra. o. »Times« so objavile vest iz Addis Abebe, da so oddel-rasa Deste zasedli mesto Odo, ki leži na desnem bregu reke Džube nasproti italijanski postojanki Dolu. Okrog Oda so se vršile zadnje dni velike bitke. Ubitih je bilo 700 italijanskih somalskih vojakov m 820 Abesincev. V bojih so sodelovali tudi italijanski tanki.
Komunike št. 67
Rim, 10. decembra. AA. Ministrstvo za. tisk in propagando je objavilo naslednja komunike št. 67:	•
Maršal Badoglio javlja: Na eritrejskem bojišču so naše čete stopile v borbo v bližini Teke Takaze južno od Adi Enkata, kjer so naletele na močne abesinske oddelke. Nasprotnik je izvedel napad z bajoneti, pa je bij odbit. Na bojišču je pustil 15 mrtvih. Na naši strani sta padla dva podoficirja-domačina in pet askarov.
Abesinski minister za oskrbovanje armade
Addis Abeba, 10. decembra. AA Ker se vršijo transporti živil in orožja za abesinsko vojsko 6 sieibimi prometnimi sredstvi, vozovi in VeSblodi, se pojavlja vprašanje, ali ne bo Abesincem na severni kakor na južni fornti v kratkem zmanjkalo vse potrebno za nadaljnje vojskovanje. Da bi se tudi v bodoče zagotovila pravilna dobava živil in mumicije abesinski vojski, je vla_ dia imenovala rasa Manuela za ministra za preskrbo Vojaštva z orožjem. =it~efHi-votn in ostalimi potrebščina^1'
Izgredi v Egiptu
Ponovne protiangleške demonstracije — Ustanovitev opozicijskega bloka, ki zahteva popolno neodvisnost
Egipta
Aleksandrija, 10. decembra. w. Tudi danes so bile v Kairu protiangleške demonstracije in je bilo nekaj demonstrantov ranjenih. V zvezi z borbo za neodvisnost se je osnovala koalicija vseh egiptskih strank, katerih glavni cilj je vzpostavitev ustave.
Včerajšnji neredi v Kairu so bili mestoma zelo nevarni in revolucionarni. Ranjenih je bik) okrog 100 ljudi, med njimi 30 žensk. Policija je izkoristila dovolj en jev da sme streljati naravnost v ljudi. V strahu pred iznenademji in zasedami je streljala na vsako najmanjšo skupino ljudi, če se ji je le upirala.
Včeraj so demonstranti prevrnili in zažgali 12 tramvajskih vozov, okrog katerih je prišlo nato do ogorčenih spopadov s policijo. Nekega egiptsikega nacionalističnega študenta je usmrtil neki angleški policijski oficir z revolverjem iz neposredne bližine. kar je izzvalo silno ogorčenje, proti angleškim članom egiptske policije.
Prva politična posledica novrh incidentov v Kairu in okolici je ta. da so se voditelji vseh opozicijskih strank sporazumeli in sklenili ustanoviti enoten opozicijski blok, ki se bo z vsemi silami zavzel za uveljavljenje ustave, ki naj bi Egiptu za-jamčila popolno neodvisnost.
Kairo, 10. decembra, o. Politični položaj
v Egiptu se je nenadoma popolnoma rz-premenil. Vest o opozicijskem bloku se je potrdila in vafdisti ter liberalci, ki so sklenili sporazum, so od kralja Fuada zahtevali obnovo ustave iz 1. 1923.
Ministrski predsednik Nesim paša je zaradi tega takoj posetil britanskega vrhovnega komisarja in mu sporočil, da je vlada takorekoč že prisiljena obnoviti ustavo i» 1. 1923. Konferenca je trajala cele štiri ure. Nesim paša je nato takoj sklical ministrski svet. Izvedelo se je, da je britanski vrhovni komisar vložil protest proti obnovi egiptsike ustave. Zaradi tega se pričakuje ostavka Nesim pašine vlade. Vlada bo obenem z ostavko objavila raz-loge, zaradi katerih je hotela obnoviti ustavo. Pričakuje se, da bo še nocoj prišlo v Egiptu do zelo važnih političnih dogodkov.
Zahteve opozicije
Kairo, 10. decembra, o. Vodja vafdistov Nahas paša je sklical danes sestanek voditeljev egiptskih strank. Sestanka so se poleg zastopnikov vafdistov udeležili tudi delegati liberilcev in nacionalistov. Sklenjeno je bilo, da bodo skupno zahtevali obnovo ustave iz 1. 1923. ter posebne angle-ško-egiptske pogodbe, ki jo je sklenil Hen-derson 1. 1930 z zadnjim egiptskim režimom pred javedbo diktature.
Novi banovinski svet
Razrešeni so vsi dosedanji člani banovinskega sveta razen dr. Sajovica iz Kočevja
Ljubljana« 10. decembra AA. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša:
Na o6novi čl. 26. zakona o banski upravi je minister za notranje zadeve z rešenjem z dne 7. decembra 1935, III. br. 47.52« razrešil dolžnosti članstva banskega sveta dravske banovine:
za srez Brcžice Kruleja Ernesta, posestnika in obrtnika v Sevnici; za srez Celje Pikla Franca, posestnika in gostilničarja v Gotovijah; za mesto Celje dr. Goričana Alojza, odvetnika v Celju; za srez Črnomelj Lovšina Evgena. posestnika in ravnatelja v Ljubljani; za srez Dolnja Lendava Erjavca Mihaela, posestnika v Bratoncih; za srez Gornji grad Goričarja Matijo, predsednika občine, posestnika in gostilničarja v Mozirju; za srez Kamnik Vodeta Ferda, posestnika in trgovca v Kaplji vasi; za mesto Kamnik Zevnika Antona, notarja v Kamniku; za srez Kočevje Arka Ivana mL, trgovca v Ribnici; za srez Konjice Jereba Rada, notarja v Konjicah;
za srez Kranj Detelo Otona, vladnega svetnika v p. v Preddvoru; za mesto Kranj Pirca Cirila, posestnika, trgovca in predsednika mestne občine v Kranju; za mesto Tržič Snoja Hinka, poslovodjo v predilnici v Tržiču; za srez Krško Kurenta Alojza, dekana v Leskovcu pri Krškem; za mesto Radeče Ravnikarja Josipa, posestnika in Ustnika žage ter električne centrale v Radečah; za srez Laško dr. Roša Frana, odvetnika in predsednika občine v Laškem; za srez Litijo Birollo Gvidona. industrijalca, akademskega slikarja in posestnika v Zagorju; za mesto Višnja gora Javornika Josipa- posestnika in lesnega industrijca v Žalni; za srez Ljubljana Babnika Valentina, posestnika in predsednika občine v Št. Vidu pri Ljubljani;
za mesto Ljubljano 1) Tavčarja Ivana, predsednika upravnega odbora OUZD, 2) Prepeluha Albina, publicista, 3) Orehka Franja mestnega honorarnega uslužbenca, 4) Vidmarja Staneta, industrijalca, vsi v Ljubljani;
za srez Ljutomer Skuhalo Franca, posestnika in predsednika občine v Križevcih; za srez Logatec Remžgarja Ivana, posestnika in gostilničarja v Žirovnici: za srez Maribor—desni breg Gornjaka Vinka, narodnega poslanca in ekonoma iz Slovenske Bistrice; za srez Maribor—levi breg Jan-žekoviča Ivana ml., narodnega poslanca in posestnika v Košakih;
za mesto Maribor: 1) dr. Lipolda Franja, odvetnika v Mariboru. 2) Zadravca Jakoba, industrijca v Središču, 3)Golouha Rudolfa, šefa borze dela v Mariboru;
za srez Metlika Bajuka Martina, ekonoma iz Božakovega, za srez Murska Sobota Kuharja Štefana, posestnika, mlinarja in predsednik občine v Puconcih; za mesto Murska Sobotg Kodra Antona, notarja Murski Soboti; za srez Novo mesto Zupančiča Josipa, posestnika v Trebnjem; za mesto Noto mesto dr. Režka Josipa, narodnega poslanca in odvetnika v Novem mestu; za srez Prevalje Mravljaka Petra, ekonoma v Vuhredu; za srez Ptuj Šolarja Franceta, posestnika in gostilničarja v Zlatoličju;
za mesto Ptuj dr. Senčarja Mateja, odvetnika v Ptuju; za srez Radovljica Lavti-žarja Josipa, posestnika in trgovca v Kranjski gori; za mesto Jesenice dr. Obersnela Maksa, generalnega tajnika KID na Jesenicah; za srez Slovenjgradec dr. Bratkoviča. Alojza, odvetnika in predsednika občine Slovenjgradec; za srez Šmarje pri Jelšah Gajška Florijana. posestnika, gostilničarja in predsednika občine v Loki pri Žusmu.
Novi člani
Z odlokom istega datuma in številke je g. minister za notranje zadeve imenoval za Slane banskega sveta dravske banovine: za srez Brežice Tratnika Josipa, župni, ka in duhovnega svetnika v Rajheniburgu,
za srez Celje Kudra Ludvika, posestnika pri sv. Pankracu-Bizoviku, občina Grl. že;
za mesto Celje Mihelčiča Alojza posest, nika in predsednika celjske mestne občine, in Stermeckega Rudoita, trgovca in podpredsednika celjske mestne občine;
za srez Črnomelj Butnarja Pavlina, dekana in župnika v Črnomlju;
za srez iiolnja Lendava Klekla Josipa, župnika v pokoju v črenšovcih;
za srez Gornji grad Steblovnika Marti, na, posestnika in predsednika občine Šmartno ob Paki;
za srez Kamnik štreina Ivana, posestnika in predsednika Občine Kaplja vas.
za mesto Kamnik dr. Vidica Franca, vladnega svetni ika v p. v Kamniku;
za srez Konjice Šeliha Janeza- posestnika v Bezini;
m srez Kočerje Skrabca Stanka, posestnika in gostilničarja v Ribnici;
za srez Kranj Brodarja Ivana, posestnika v Hrastju pri Kranju;
za mesto Kranj dr. Sabothyja Bena, odvetnika v Kranju;
aa mesto Tržič Majeršiča Ivana, poakcvol-jo usnjar ne v Tržiču;
za srez Krško Anžca Josipa .dekana in župnika v Škocjanu;
za mesto Radeče dr. Jereba Petra, notarja v Radečah;
za srez Laško Križnika Filipa, rudniškega strojnika v Lokah;
za srez Litija Galeta Josipa, posestnika na predsednika občine Trebeljevo;
za mesto Višnja gora Št rublja Franca, posestnika in lesnega trgovca na Polno:,
za srez Ljubljana dr. Breolja Antona, zdravnika v Ljubljani,
za mesto Ljubljano: 1) dr. Adlešiča Jura, odvetnika. 2) Avseneka Ivana, trgovca, 3) dr. Ravniharja Vladimirja,, odvetnika uj predsednika mestne občine- i) inž. Šukljeta Milana, vsi v Ljubljani;
za srez Ljutomer Sluh ca Alojzija, ooees*-nika v Stari novi vasi;
za srez Logatec Hafnerja Jerneja, župoi ka v Starem trgu;
za srez Maribor-desni breg dr. Schambacha Franca, okrožnega inšpektorja v p. im odvetnika v Mariboru;
za sirez Maribor-levj breg Šerbiineka Ivana, veleposestnika v Artičah;
za me-to Maribor- D dr LesVovar'a Josipa odvetnika, 2) Rozmana Petra, tainike Jugoslovenske strokovne zveze. 3) dr. Ravnika Rudolfi, odvetn k?. vse v M r born;
za sTez Me Mika Nemaniča Jožeta, posestnika v ^elebeju
za srez Murska Sobota Bibiča Franca, posestnika in vodjo posojilnice v Gornji Lendavi;
za srez Murska Sobota Ranča Franca, odvet iškega pripravnika v Murski Soboti;
za srez Novo me to Z' pa ca Alojzija, župnika v Smihel - pri žužemb-rku;
za mesto Novo mesto Vebleta Demetra, odvetnika v Novem me^tu:
za srez PrevaMe Kuaovniki Jurija, p"-sestn:ka v Trevalj^h:
za ctz Ptui .Ian~ekovi6a Alojza, posestnika v Ste ;ancih;
za mes^o Ptuj dr. Visenjaka Alojza, od-vetn ka v P'u u:
za sre/ Rad vl"ico, Jana Jakoba, posestnika v Pod^omu:
za mesti ,7esen:ce Arne/a pet-a. po s stoika in tovarniškega ^elavc na Tesenicah;
za srer P,f>venjflr"dec i-ž Vrhnika V'n-ka p sestnika in predsednika rbčine Pe-meče
za srez ?mar?e pri	Zorela
za n^esMka n gostiln'ča-ia v Sv. Petru p-d Sv Gorami.
za m,-'st"- Kočev e o tane k^t 61 n banovin k~gi sv~'a dr S' ovic Tvan, odvetnik v Kočevju, ker ni razrešen
Seja vodstva JUU
Beograd, 10. decembra o. Dne 30. in 31. decembra bo v Beogradu seja glavnega in izvršilnega odbora JUU. Seji bodo prisostvovali tudii predsedniki vseh bano-vinskih sekcij. Na dnevnem redu sestanka s© aktualna šolska in stanovska vprašanja. Med drugim bodo razpravljali o izpremembi uradniškega zakona in o dopolnitvi zakona o'osnovnih šolah, nadalje pa tudi o učnem načrtu in progi" ran. Končno je na dnevnem redu poročilo predsedstva o sedanjem položaju učitelj. s*va
Iz združene opozicije
Beograd, 10. decembra, o. Danes se je vrnil iz Zagreba delegat bivše demokratske stranke Božidar Vlajič. Ob 10.• dopoldne je obiskal Davidoviča ter mu poročal o svojih razgovorih z dr. Mačkom in Vilderjem. Sestanku je prisostvoval tudi Milan Grol.
Seja neodvisnega
poslanskega kluba
Beograd, 10. decembra, p. Jugosloven=ki neodvisni nacionalni klub je danes nadaljeval svojo razpravo o političnem položaju. Kakor včerajšnji je tudi današnji seji predsedoval podpredsednik kluba inž. Fran Horvat. ker je predsednik kluba g. Milan Božič oboleL V debati so danes sodelovali dr. Svetislav Popovič, Milovan Lazarevič, dr. Milenko Markovid, Ignjat Stefanovič dr. Lju-devit Auer. Josip Cvetič. Ivan Mohorič, Ni-kola Sokolovič in Ivan Prekoršek.
Volilna borba
na Ježici
Z Jezice pri Ljubljani nam pišejo:
V nedeljo imamo pri nas občinske voli-i tve. »Jutro« je o tem že poročalo in je tudi povedalo, da bosta pri volitvah dve listi. Nosilec liste JRZ je g. Franc Sever, nosilec gospodarske liste pa g. Ignac Dovč, I posestnik iz Male vasi. Ta lista nima strankarskega značaja, zastopan'' pa so na njej vsi kraji občine in vsi stanovi prebivalstva. Pole« g. Dovča so na listi še Alojz Erjavec, mizar z Ježice, Ivan Škerlj. kmet iz Savel i in sedanji predsednik obč;ne, Andrej Ropret. sodar iz Tomačeva. Franc Stebi. kmet iz Dobrave, Ivan Bohinjc. ključavničar iz Stožic, Ivan Škerlj. tesar iz Saveli, Franc Zupan. zidaT iz Nadgorice, Fil;p Mrhar. kmet iz Kleč. Anton Zatler iz Male vasi. Maks Pečar iz ČJrnuc itd.
Lista ima zastopnike vseh vasi. Njeni pristaši so zelo borbeni i<n delovni, pri čemer jih napad: v »Domoliubu« in »Slovencu«- le še ^fkdrijo. <
Veliko nevolfo ie med njimi vzbudila vest. da bo žunanski kandidat g. Sever, ki je obenem predsednik Rdečega križa, po tej organizaciji tik pred volitvami delil moko in druge podpore.
Zarotniški proces v Sofiji
Sofija, 10 decembra, p. Proces proti Damijanu Velčevu in tovarišem, ki so obtoženi zarote proti režimu, se bo priče i 18. t m.
Bojeviti romunski odvetniki
Bukarešta, lo. decembra, r Včeraj so bile v Bukarešti volitve v disciplinski svet odvetniške zbornice. Zanimanje za volitve je bilo zelo veliko Med volitvami je prišlo pred volilnim lokalom v justični palači do krvavih spopadov med odvetniki. Izzvali so iih mladi odvetniki in pravniki bukare-fxe univerze, pristaši kandidatne liste Mi-iresca. ki je znan kot odločen antisemit. Pri intervenciji policije je bilo aretiranih 1«S0 ^e^ samih advokatov in akademikov 5»» sIdv lzvolier 'e bi' Minip=co ki ie po-«iwul bivšega miuislra pravde Juniamč.
Novi mestni svet v Ptuju
Ljubljana, 10. decembra. AA. Kraljevska banska uprava objavlja:
Na osnovi § 147 zakona o mestnih občinah v zvezi s § 3 zakona o izpremembi občinskih zakonov z dne 6 januarja 1929 je ban dravske banovine razrešil predsednika mestne občine ptujske g. Jerše-a Ladislava, podoresednika g. Piricha Pavla in vse člane mestnega sve<a njihovih funkcij ter imenova! za predsednika mestne občine dr. Remca Alojzija, odvetnika, za podpredsednika Cvikla Ivana, trgovca, za člane mestnega sveta pa: Aliča Franca, profesorja. Brenčica Antona, trgovca. F-a-sa Ferda. pč6ojilnišl:e<?fl tajnika Fich-tenaua Siksta, odvetnika. Kolariča Antona profesorja v p. Križana Ma iio. davčnega kontrolorja v p Rupar;a Janeza, upravnika bolnice v p d- Kuharia A'eV*andra, primarija. Kerscheta Hermana, po^oiilni-škega ravnatelja. Praporja F-anca, bančnega uradnika, Scharnerja Alberta, trgovca, Primca Alberta, viš davčnega kontrolorja. Hernja Andreja, lončarja. P;chlerja Blaža krojača. Marinčka Ivana. geometra, Stiplovška Franca. profesorja. Skiza Ogmeslava poslovodja. Steudteja Ivana, zasebnika Sirca Frania meh«n;ka, Vrabla Martina, trgovca. Zavrmka Jakoba, trgovca. Gačarja Jakoba čevljarja in posestnika, Korena Karla, železničar5* Krajn-ka Lovra. trgovca jn posestnika. Beliča Josipa posestnika in gostilničarja in Pinter-ja Josipa, sodnega kanc!;sta
Obsodba deSravdanta
Zagreb, 10. decembra, o. Danes je bila razglašena razsodba v procesu proti znanemu defraudantu Ivanu šoštariču, nekdanjemu blagajniku zagrebške občinske uprave. Razsodba pravi. da je šoštarič kriv defrau-dacije taksnih mark mestne občine v znesku 197.000 poneverte imovine posameznih fondov, naloženih pri Mestni hranilnici v znesku 1,817.000 Din, poneverbe 1000 Din in dveh hranilnih knjižic v škodo prostovoljnega gasilskega društva Obsojen je v ječo za 10 let. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 1 maja 1934. do danes. Nadalje je bil obsojen v trajno izgubo državljanskih pravic in pravice do namestitve v državni ali kaki drugi invni službi in končno na odškodnino v znesku 2 014 000 Din v korist mestni občini in 1000 Din v korist gasilske zaiednice. Prostovoljno gailsko društvo bn mo^i1«	v?M ^»-.lo voie
zahtevo <• 'neku 423.000 Din po civilno_ .
pravhi poti.	'	1
Beležke
Nar. posl. Lukačič
med obmejnimi volilci
V petek zvečer je imel narodni poslanec za ljutomerski srez g. Avgust Lukačič sestanek s svojimi volilci v Radencih, v soboto zvečer pa v Gornji Radgoni. Oba sestanka sta bila prav dobro obiskana. G. poslanec je podal izčrpno in stvarno poročilo o političnem in parlamentarnem položaju. nato pa je v prijateljskem razgovoru odgovarjal še na številna vprašanja navzočih.
Zborovalci so sledili poslančevim izvajan jam z zanimanjem in pozornostjo, ga nagradili z burnim aplavzom in mu soglasno izrekli zaupnico. Razšli so se z željo, naj bi bili taki sestanki čim bolj pogosti. Te dni se bo posl. Lukačič mudil v Apaški kotlini, kjer bo tudi imel več sestankov
,Slovenčevo" spoznanje in priznanje
OdikaT vrte Jilme tudi v v v i prostorih ljubljanskega Uniona, so postali gospodje okoli »Slovenca« mnogo bolj prizanesljivi kritiki filma ter so prepustili nehvaležno nalogo zgražanja in obsojanja mlajšim kolegom pri »Straži v viharju.« Še več, pričeli so celo. čeprav še sramežljivo, izgovarjati in zagovarjati lastnike kinematografov. V včerajšnjem »Slovenče-vem« uvodniku beremo na primer tudi tole:
»V mestih po deželi se je ljudska pro-sveta že zelo, zelo pomeščamila. Saj ni glavno prosvetno delo niti več igranje, temveč že kino in to kino, kakor ga v naših krajih s filmi preskrbujejo zagrebške židovske tvrdke. Ne zadene v tem krivda naših ki-no-voditeljev. ki iz slabega nudijo prav gotovo ljudstvu to, kar je najboljše ter še to s potrebno predcenzuro; toda razmere so take, da še dolgo katoličani v filmu ne bomo mogli konkurirati nasprotniku. Dokler pa katoličani ne bodo svoje filmske umetnosti izpopolnili na sodobno višino, tako dolgo bodo naša društva navezana na židovsko oz. nekatoliško produkcijo, ki jo bo treba očistiti vsaj najstrupenejšilh osti proti veri in morali.«
Če se snominjamo napadov -»Slovenca« na Zvezo kulturnih društev in »Kino Matico« nam je kar žal da že takrat niso vrteli filmov v Unionu Naibrž bi izostali vsi tisti napadi in »Slovencu« bi ostalo prihranieno spoznanje, da simo imeli prav.
MLADIM MATERAM In ženam po-nm»a po vpčlfTstnf nos^iocH nrjivna
FRAN7-JOSEFOVA
voda — srenčiea največkrat w v mnlih Ifoličinah, za redno delovanje Ci^vpsm
Ogl reg. 8. br. 16485/35
ko smo ga opozarjali, da so naši voditelji kinov žal na milost in nemilost izročeni »zagrebškim židovskim tvrdkam.« Skoda samo. da se ni pri tej priliki »Slovenec« razpisal tudi o težavah s kulturnimi filmi, glede katerih je vedel dajati svoje dni toliko lepih nasvetov. Sedaj ima pnliko odstraniti ovire, ki pri nas onemogoča io predvajanje dobrih kulturnih filmov. Tudi napredna javnost mu bo s priznanjem štela v zaslugo, ako to stori.
Steka udeležba pri občinskih volitvah v Bosni
V nedelj so se vršile v občini Blatnici v srezu tesliškem občinske volitve. Postiv-lieni sta bili dve kandidatni listi Nosilec liste JRZ je bil Milivojevič, nosilec liste JNS pa Bogdan Stevanovič. Od 200^ vpisanih volilcev ie volilo 699 to je 30 odstotkov. Lista JRZ je dobila 476 glasov, lista JNS pa 203 glasove
Opozicijska lista za Nemce in Madžare
Združena opoz'cija je pričela izda ati za nemško in madžarsko narodno manjšino v Vojvodini dva tednika Oba lista pišeta v duhu zahtev združene onozicije te- se Vnenujeta »Maayarnen« in »Deufscher Beo_ bachter« L:sta izhajata v Pet^cvara-^nu ter stn h;li isnovon^ nrven tveno 7r bor h"> n->t	*o v ^ ^-vn/in' n.-lj-
vei pristašev med Madžari in Nemcu
SUKNO DOBITE POVSOD!
To velja. Ali mi, kot tovarnarji, Vas lahko bolje in ceneje postrežemo.
CENE NAŠIH 8TOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. Industrija volnenih tkanin
VLADA TE0KAR0VICI K0MP.
čJa-pačin
Pomorska konferenca
Zaradi japonske zahteve po enakopravnosti vojnih mornaric računajo že sedaj z neuspehom konference
Lond0n, 10. decembra, o. Ponior&ka konferenca je razpravljala danes najprej o organizaciji in ustanovitvi potrebnih Pododborov, potem je pa načela razna vprašanja na podlagi britanskega predloga, da naj takoj začne razpravljati o kvantitativni oimejitvi oboroževanja, če bo ta predlog prodrl, bo prišla japonska zahteva Po enakopravnosti takoj na dnevni red.
Listi ugotavljajo v svojih komentarjih, da je konferenca dejansko že prvi dan propadla. Kakor znano, so Japonci podali službeno izjavo, v kateri zahtevajo popolno enakopravnost z Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami. Vsi listi se strinjajo v tem. da bosta Anglija in Amerika to zahtevo gladko odklonil in da zaradi tega ni pričakovati od konference nikakih realnih uspehov. »i_>aily Telegrajph« pra vi, da nima nobenega smisla nadaljevati pogajanj, če Japonska ne bo izpremeni-la svojega stališča.
Japonska zahteva pakt o nenapadanju
Tokio, 10. decembra. AA. Listi poudarjajo soglasno, da Japonska ne more pristati na ameriške in angleške predloge o
omejitvi pomorskega oboroževanja, češ, da je edino pravi namen teh predlogov ohraniti dosedanje števucno razmerje med britanskimi, ameriškimi in japonskimi pomorskimi 6iiami.
»Tokio Asahi S*nibum< piše, da je japonska vlada trdno odločena odkloniti vse predloge v tej smeri in da vztraja pri svoji tezi o varnosti in pri predlogu o sklenitvi nenapadalnega pakta.
»Koko<min Simbuim« poudarja, da mora Japonska računati s po'oniom londonske konference in da se mora o pravem času pripravita za novo tekmovanje v oboroževanju.
Razmerje vojnih mornaric
Pariz, 10. decembra. AA. Francosko ministrstvo za vojno mornarico je objavilo podatke o tonaži vojnih br0dovij glavnih pomorskih sil. Podatki 6o povzeti iz službenih objav prizadetih vojnih mornaric. Za določitev 6kupne tonaže so upoštevane ne le vojne ladje, ki so že v prometu, nego tudi ladje, ki jih sedaj gradijo. Na osnovi teh podatkov znašajo tonaže vojnih mornaric Zedinjenih držav 1,371.510 ton. Velike Britanije 1,362.324, Japonske S30J09, Francije 709.076, Italije 518.4SS, Nemčije 254.848, Rusije pa 189.514 ton.
Možnost razpusta španskega parlamenta
Madrid, 10. dccembra. d. Do ostavke vlade Chipipriete je prišlo v prvi vrsti zaradi težkoč, ki jih je imela vlada s strankami desnice, ljudsko stranko, agrarci in radikali. Desničarske in vladne stranke, kakor tudi ljudska stranka so nastopale proti nameri vlade, da bi zvišala davke na dobičke, rente in zapuščine, agrarci so odklanjali dovolitev 200 milijonov pezet kot premijo žitnim producentom, dočim so bili radikali proti vladi, ker je spravila Straussovo afero pred parlament.
Predsednik republike je že snoči sprejel šefa stranke republikanske unije Martine-za Barija, ki mu je'svetoval, naj razpusti parlament. Nato je govoril s Chapaprieto, z vojnim ministrom in s šefom krščanskih agrarcev Gilom Roblesom. Zvečer je spre-
jel še dosedanjega ministra za zunanje zadeve de Villasca. Po mnenju poslednjih dveh bi se morala nova vlada nasloniti na večino v sedanjem parlamentu. Kakor se je zvedelo, sta zastopnika levičarske opozicije Antunez Besteiro in Martinez Bario svetovala predsedniku republike, naj se odloči za vlado, ki bi jo podpirale levičarske stranke im ki bi imela volilni mandat, zastopniki strank dosedanje vladne večine pa so nasvetovali vlado, ki bi bila glede na stranke, ki bi jo podpirale, slična dosedanji vladi.
Dosedanji ministrski predsednik Chapa-prieta je izjavil novinarjem, da namerava takoj po sestavi nove vlade odpotovati v Nemčijo v studijske svrhe.
Velike poplave v Južsii Srbiji
Beograd, 10. decembra, p. Iz Južne Srbije prihajajo poročila v velikih povodnjih. V nekaterih krajih že 8 dni dežuie. zadnjih 24 ur pa se neprestano vrste na'ivi za nalivi, kaT ie imelo za posle'ico, da so vse reke in pritoki narastli in po nekater h krajih prestopili bregove. Vardar je poplavil že prostrana polia in povzročil veliko škodo. Okolica Dračeva je vs>a p~d vodo. Proti Djevdieliji je na mnogih krajih poplavljena tudi železn ška proga, zaradi česar moreio voziti vlaki z večio nre-vidnostjo in imaio zato velike zamude. Hudo je prizadeta okolica Bitolja, pa +udi mestu samemu ni priranešeno. R°ka Dra-gor je porušila štiri mostove. V OV'du in okoliH je povodenj pov?roči!a veliko škodo. Ker je voda odnesla več mostov, je mesto skoraj popolnoma od-cano od zunanjega sveta. V Kosovski MitrovV že osem dni neprestano dežuje in je reka Pna'-rvoolavi^ vso okolico in fu^i seve-ni del mesta. Reka Liutše ie pori ši^ več mostov proti KoviHu. V Skopi ju je voda dosegla že železniško postajo.
Skoplje, 10. decembra, p. Zvečer je postal položaj v mestu zelo kritičen. Vardar jc po celodnevnih nalivih silno narastel ter je voda poplavila večji del mesta. Alarmirana je bila vsa vojaška posadka,, ki skupno s prebivalstvom gradi nasipe, da se zaščiti mesto pred nadaljnjimi poplavami Debar mala je popolnoma poplavljena ter ogroža voda tudi že novi del mesta. Z-elezniški promet na progi Djevdjelija -Skoplje je prekinjen, keT je voda pri Črni reki porušila železniški most. Tudi med Djevdjelijo in Solunom je promet prekinjen, ker je na grški strani odnesla voda več železniških mostov.
Tudi v Grčiji povodnji
Atene, 10. decembra. AA. V Grčiji so ponekod nastale poplave zaradi poslednjih nalivov. Zlasti hudo so prizadeta ne. kateri kraji na Peloponezu. Na progi Pa. tras—Pirgos je bil prekinjen promet.
Kraljev namestnik dr. Perovič v Zagrebu
Beograd. 10. decembra. AA. Davi se je pripeljal z brziim vlakom iz Splita v Zagreb kraljevi namestnik dr. Perovič. Z istim vlakom se je pripeljal v Zagreb tudi minister za telesno vzgojo prebivalstva Komnenovič. Minister Komnenovič si je danes dopoldne ogledal nekatere higijen eke ustanove v Zagrebu in bolnišnice, kraljevi namestnik dr. perovič je pa odšel v bansko palačo.
Konferenca o trgovskem zakonu
Beograd, 10. decembra, p. V prostorih beograjske trgov nske zbornice se ie pričele danes konferenca vseh gospodarskih zbornic. Na konferenci proučujejo n^črt novega trgovskega zakonika. Konferenci predseduje predsednik banja'uške trgovske zbornice dr. Zurumič. Liubljansko trgovsko zbornico zastopa n'en generalni tajnik nar. posl. Ivan Mohorič Na današnja seji so razpravljali pred vsem o tem. kako naj se izvede razmejitev med trgovskim zakonikom in raznimi posebnimi zakoni, kakršna sta zlasti obrtni in rudarski zakon, pa tudi razni drugi zakoni. Konferenca bo trajala več dni
Prvi jugoslovenski zvočni film
Beograd, 10. decembra. AA. Snoči ob 11.30 so zastopniki domačih tn tujih listov v velikem številu prisostvovali posebni predstavi prvega ju goslo venskega zvočnega filma »A življenje toče dalje« Zunanii« prizori tega filma so bili posneti v Komiži na otoku Visu. v tem našem največjem ribarskem kraju. Tu je vodil režiio n°m5ki režiser Karel Junehaus Notran'e nrizore so posneM v velikih ate.
-o-ih v	V^cr+ -- m	1 "
režiserja Kraenerja. Film je skupen pro-
izvod Jugoslovanskega prosvetnega filma in Starfiiima oziroma praga-Pariz filma v Pragi.
Izvirni govor je bil posnet v našem jeziku. Vrhu tega so izdelali še govore v češkoslovaškem, francoskem in neanžkem jeziku. Vseb:ca filma je vzeta iz našega primorskega življenja. Tudi godba, motL vi, tipi, krajine in pesmi "tega filma so popolnoma naše. prvi vlogi igrata 'Ita Rina in Zv0n mir Rogoa, član Narodnega di-vadla v Pragi.
Obletnica Pašičeve smrti
Beograd, 10. decembra, p. Danes dopoldne se je vršil na novem pokopališču 9-leitni pomen za pokojnim Nikoio Paši-čem. Svečanosti so prisoistvo val i številni radikalski prvaki z ministrom Djuro Jan-kovičem na čelu.
Match Aljehin - Euwe
Amsterdam, 10. decembra. AA. V nedeljo sta Aljehim in Euwe pričela igTati 28. partijo za svetovno prvenstvo v šahu. Po prekinitvi sta jo nadaljevala v pone." deljek. Partija se je končala po hudi borbi remis.
Po 28. partiji je stanje naslednje: Euwe 9 zmag, Aljehin 8 zmag, 11 partij pa je neodločenih, oziroma 14.5 :13.5 za Euveja. Predzadnjo, 29. partijo bosta igrala v Amsterdamu v četrtek.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved: Pričakuje se ohlajenje,, ki ga bo spremljal sneg v severnih in v planinskih krajih. V južnih krajih b0 še nekoliko deževalo. Močan veter bo v Podunavju io v gornjem primorju, a v o6talah pokrajinah bo prenehal
Dunajska vremenska napoved za sredo: Samo §e v posameznih zaprtih dolinah mraz. sice- on1 šno fu*n0 vreme, menjajoče ee oblačno, ponekod padavine.
Maši kraji in ljudje
Kraljev namestnik dr. Ivo Perovic je v nedeljo v Splitu odkril svetilnik Viteškega kralja. Poročilo je objavilo poned. »Jutro«
Prvak šahovskih klubov je zboroval
Najboljši uspehi slovenskih šahistov v Jugoslaviji
V paviljonu restavracije »Zvezde« se je ▼ ponedeljek zvečer vršil občni zbo<r Ljubljanskega šahovskega kluba. Predsednik nmv. prof. g. dr. Kasal je po otvoritvi omenil velike uspehe, ki jih je društvo doseglo od zadnjega občnega zboTa. Zahva_ lil se je mestni občini in banski upravi, ki sta materialno podprli društvo. Istotako je izrekel zahvalo knjigarnam in založbam, ki: so darovale knjige kot nagrade za razne turnirje. Ostro je grajal delovanje nekaterih čknov, ki snujejo nov klub. Zato društvo 6matra, da so izstopili.
Podpredsednik akademik g. Isikra je po-cial kratko zgodovino kluba, ki se je v zadnjih letih povzpel na prvo mesto med jugoslovanskimi šahovskimi klubi in je v prvi vrsti njegova zasluga, da velja Ljubljani za najmočnejše šahovsko središče v državi. Klub bo v kratkem slavil 30-letnieo cfostoja. Največji razmah je doživel pod predsedovanjem prof. g. dr. Kosala.
Iz tajniškega poročila g. Preinfalka posnemamo, da je društvo delovalo prav uspešno. V zadnjih dveh letih ni izgubilo niti enega dvoboja in si je osvojilo naslov državnega prvaka. Je pa tudi na drugih turnirjih pokazalo, da sestavljajo njegovi
člani jugoslovensko šahovsko elito. K veliki zmagi nad savsko banovino je prispevalo s tremi četrtinami svojih igralcev, v amaterskem nacionalnem turnirju pa si je klubov prvak Milan Vidmar mlajši priboril prvo rnesto in naslov nacionalnega mojstra, a Preinfalk je zasedel drugo mesto. Vidmar je tudi postal zmagovalec v brzem turnirju za prvenstvo dravske banovine. Preteklo nedeljo je klub gostoval v Celju in odigral s tamošnjim klubom prijateljski dvoboj, ki se je končal z 8:4 za Ljubljančane.
Pri volitvah je bi1« soglasno izvoljena od g. Iskre predlagana lista: predsednik univ. prof. dr. Kasal, podpredsednika inšpektor Jarec in akademik Preinfalk tajnik prof. Cop. blagajnik stavbenik Slo-kan, knjižničar Gerzinič, gospodar Samo-bor, razsodišče Juvan in dr Sever, revizorja Iskra in Kimeij, načelnih tehničnega odbora Preinfalk, člana pa Skitek in Majcenovič.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se v znak počastitve .spomina pokojnega šahovskega nestorja Pfeiferja priredi velik Pfedferjev pokalni turnir po izločevalnem sistemu. Ta turnir se bo začel v kratkem.
Olimpijske znamke v Jugoslaviji
Dobrodelne znamke za naš olimpijski sklad
JZgS išče sredstev, da pošlje na zimsko o^mpijado svoje zastopnike, in med drugim je stavili tudi pred!log. naj se izda. jo Posebne olimpijske dobrodelne znamke, katerih prebitek bd šel v olimpijski sklad.
Misel ni slaba im se da uresničiti, samo kmalu se bo treba lotiti izvedbe, kajti take reči gredo pri nas kaj počasi. Pri tem pa naj predlagatelji upoštevajo nasiednje:
Znaimke morajo biti Lepo izdelane, ne pa taiko, kakor tasti zmazki, ki 6mo jih dobili za veslaški šamipiomat v Beogradu. Da so športne znamke, naj pokažejo tu/di na zumaj. Nič ne škoduje, če bodo ianele •vse enak črtež, ta črtež pa naj bo vsekakor naša FLanica, kd potrebuje reklame, pri nas imamo več umetnikov, ki so že pokazali, da znajo izdelovati lepe znamke. Ti naj napravijo nekaj osnutkov in med njjmi naj &e izberejo res najlepši.
Poskusi naj se doseči, da bo do znamke tiskane v boljšem tisku, po možnosti v baikrotisku. Ker morajo plačati tiskarske stroške za posebne dctbrodetne znamke tisti, ki dobe prebitek, bi se dailo najbrž prav lahko doseči, da bi se znaimke tiskale v kakšni boljši tiskarni, ne pa v naši jriairkarnici, ki že slovi po svojih Obupnih izdelkih, 'stroški bi bili le toliko višji, kolikor bi pač stala državna nadzorna komisija.
Serija znamk naj ne bo prevelika, da njifh cena ne bo previsoka. Se najbolj bi se dalo prodajati serije, ki ne bi stale več kakor 10 do 12 Din. Naklada naj ne bo večja kakor 50.000 s©rij. Toliko se namreč lahko prt nas dobrodelnih znamk proda. Že naprej bi bilo treba dobiti zagotovilo, da se bodo vse znaimke, ki ee morda ne bodo prodale, uradno sežgale, ne pa prodale za kakšno prav nizko ceno inozemskim trgovcem, kakor ie baflo n. pr. pri &okolskith znamkah, ki so iešle za 70 letnico ljubljanskega Sokola.
Najprimernejša bi bdila serija šestih komadov po 25 + 25, 50 -f 25, 75 + 26, 1-50 + 50, 1.75 + 75, 3.50 + 715. Ta serija bi stala skupno U dinarjev in od te vso-
te bi znašal pribitek 2.75 dinarjev. Tako bi pri nakladi 50.000 serij po odbitku tiskarskih stroškov savez še zmerom kasi. rad okoli 80 do 90.000 dinarjev in ta vsota bi bila menda dovolj velika.
Kakor pa smo ž« rekli, naj s« savez ta^ koo lotd dela in takoj naroči osmutke ter vloži prošnje, sicer se utegne zgoditi, da bo dobil odobren je od ministrstva pošte tn telegrafa šele okodfi sv. Jakoba. B. R.
Gdčna TuS Rainerjeva, mlada Ijubljan. ska igralka, bo jutri, v četrtek, nastopila v vlogi Ance v »Izdaji pri Novari«. Šolala se je tri leta na dunajski akademiji, poznamo pa jo že po manjših vlogah na našem odru. Z njo bo jutri nastopil prvič kot igralec g. Peter Malec, ki je »Izdajo pri Novari« režiral.
Na meji ustreljen
Lendava, 10. decembra.
Na državni med i pri Pmici nedaleč od Lendave je bil te dni ustreljen madžarski državljan Prelog Štefan. Uradni komisiji obeh držav sta zadevo preiskali na kraju dogodka. Nesrečnemu Prologu se je bil omračii um in madžarska oblastva so ga nameravala spraviti v umobolnico. Da se temu izogne, je ponoči zbežal čez mejo k nam. Madžarski straži je ušel im toda mimo naše straže je urno stekel v Vas pini-co. Graničar je od-dal za njim tri 6tretle, ker na poziv ni hotal obstati, toda zaidel ga je le eden in le malo ranil na roki. Begunca je nato zasledovalo več graničar. jev in ga napo&led prijelo. Ker so domnevali, dia je možak eden izmed večje skupine tihotapcev, ga je Snajl eden izmed gra-ničarjev v pisarno, med tem ko &o drugi preiskali vas, da bi našli morda še koga prelog, ki je že pri zasledovanju udaril enega izmed graničarjev in ga ranil po glavi, je bil med potjo spet nasilen. Napa del je spremljevalca in mu skušal uteči. Graničar je bil prisiljen rabiti orožje «n ustrelil proti Prelogu, ki se je zgrudil na tla in obležal mrtev.
B— KINO UNION
Tel. 22-21	|
ŠLAGER HUMORJA JE	g
Ženin v nepriliki
Renate Miiller, Adolf \Vohlbriick, Adele Sandrock Predprodaja od 11 — 12.30 in od 15. ure dalje.
Petnajst požigov
ima na vesti
Ljubljana, 10. decembra.
Na kriminalnem oddelku so včeraj zaključili preiskavo proti požigalcu z BaTja in ga izročili sodišču, ki bo odločalo o nadaljnji usodi mladega, bolestno obremenjenega pirumana. Kakor smo že zadnjič poročali, je aretiranec brez daljšega oklevanja priznal da ie izvršil devet požigov na Barju in v Rudniku, proti koncu zasliševanja pa je izpovedal d« se je njegovo delovanje raztezalo tudi na Vič in priznal še šest novih požigov. Enega izmed njih je izvršil na Barju, kjer je 24. februarja ponoči zapalil hlev posestniku Francu Pod-lipcu na Ižanski cesti vse ostale požare pa je povzročil na Viču.
Dne 26. januarja je v zgodnjih večernih urah zažga' skedenj in šupo posestniku Francetu Vovku, 27. februarja pa čebelnjak Ivanu Mrvarju, k: je bilo v njem 36 polnih in 53 praznih 2nidaršičevih panjev. Še iste noči je proti jutru zažgal dvojni kozolec posestniku Pavlu Smerkolju. — Po tistem je nekaj mesecev miroval, 27. maja ob 1. po polnoči pa je zažgal šupo Edvarda Mesesnela. 10. avgusta v jutranjih urah pa je še enkrat obiskal Franceta Vovka in mu upepelil hlev, da je priza_ dejal gospodarju 54.000 Din škode. Scmo 6 temi šestimi požigi je prizadejal posestnikom okrog 157.000 Din škode, z vsemi 15 požigi, ki jih je zagrešil od 13. oktobra lani do 30. novembra letos, pa je uničil za blizu 300.000 Din poslopij in blaga.
Kje je „Proteus"?
Izlepa se še nisem kakega novega pojava na našem kulturnem polju tako razveselil kakor prve številke naše prirodoslovne revije, ki je vzbujala najlepše nade io jfiih i« v teku svojega izhajanja tudi v polni meni uresničila. Zdaj imamo že dva letnika im čakamo na novo prvo številko — tretjega. — toda zaman! Čuje se to in ono in e skrbjo se vprašujem: aili je mogoče. da je naš -ntadS »Proteus« med toliikliimi — tudi nepotrebnimi — listi — in prav on žrtev krize? Oni »Proteus«. Id sem ee ga taiko iskreno razveselili in ki naj populariziiira prirodoslovmo vedo in nas seznanja z vsemi njenimi panogami:! ?
ZAPEKE
neredno vrenje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zagatenja — prenehajo naglo z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice ena čaša na prazen želodec.
Ogl. reg. S. br. 15435/35
Razumljivo je, {e mora kdo ▼ teh Mb od-povedala ta ali oni list (ada ga — ne plačati, kar je identično z odpovedjo) — ali nad edini pnirodoslovnri last bi morai bati zadnji, ki bd ga smeta zadeti ta usoda I
V časi je vaatk laik vedel nekaj splošnega in poznal vsaj plovne prarodoelovne teorije tako n. pr. tudi geološke, danes je twwv piri-rodoslorvna veda taiko ogromno napredovala in se v svojem razvoju razdelita po posameznih panogah v specialne prirodoakrvme vede, da se tudi o kakem splošnem priTodoslovmem
znanju komaj more govoriti. _ Smo pač *
dobi specializiran ja prirodoslovnrih pano« m pri tem trpi splošno znanje, a s tem je jen prirodosiovje izgubljati tudi kontadet s širšo publiiko ter se nekako abdsflatd z JoBlnim zidom.
In prav »Proteus« — 'takar pri Nemcih »Kosmos« — naj nam bi iz v6eh teh ipecdal-aih ved priobčevad nekaj in taiko nekako zdruzevalno posredoval med temi specieim-mi vedami, pa ponesel io spet drvi^ij zanimanje zia priiodosdovje med najširše občinstvo.
Ves napredek človeštva izvira j^olj iz pri-rodoslovja- Kar je pnrodoelovna veda mo-vega dognala- to je fruktifieirala tehnika in le na videz je ona nosilka mega napredka človeštva, — v resnici pa temu na talko. To so spoznali zlasti Nemci, ki dajejo prirodo-slovju prvo mesto povsod in po pravici. Da se je pri nas pojavila ori rodoslovna revija razmeroma pozno, m posebno laskavo za nas. d asi imamo pra v m Slovenci mnogo najodličnejših prirodoslovnih imen. 'a se nam jih ni treba sramovati pred svetom, kakor se nam nj treba sramovati našega splošnega kulturnega napredka na vseh poljih; saj imamo celo vrsto strokovnih listov, na primer že 49 letnikov .Pravnika«! Gotovo ne podcenjujem kot pravnik tega strokovnega glasila, toda kaj je juristarija — (o napredku te »znanosti« in zlasti o judikaturi, ?wžiid in višji, tudi raviHni. na ni eni podlagi kaj toč v nadaljevanju mojih »Juristov!!«) — nasproti prir-viokovju, ki te resnična veda! Ne moremo pa biti dalje, ako hočemo veljati za resnični kulturni narod, brez pfljrodoelovme
VfakjCf k[W
se pere volnq, in kako hitro opravi to LUXl
%
_J
pristen samo v tem zavitku
revije! Ervaitje imajo že datvmo svojo, Cehi pa celo okoli 15! Zaitjo z bojaznijo v srcu vprašujem: Kasj je e »Proteusom«? Ne dajte. dia nam to glasilo, ki se md vidfi v vsej povojni doba najvažnejši kulturni pojav, propade!
. i.. . .____J06. Cir. Oblak.
Takole damo ptičkom hrane!
Ljubljana, 10. decembra
Zasnežen je log, polje in travnik im nam se nekam prijetno vrinjajo misli na tople sobe in peči, kjer se bomo greli io iskali zavetja pred burjo Tudi po telescih ptičkov je zadrhtelo, da se v strahu pred
najhujšim približujejo človeškim bivališčem. kjer uipajo najti zavetja in hrane za lačne želodčke. Plahi so, a obenem z zaupanjem obletavajo naše domove, kakor da bi hoteli reči: »Za naše pomladno in poletno delo, ko smo čistili vaše nasade in vrtove raznega mrčesa in ogrevali s petjem vaša srca, ravno pri vas iščemo zavetja!«
Res je, ogromno delo eo opravili ti mali življenski stroji, delo, ki bi ga človek ne mogel nikdar opraviti s še tako modernimi in tehničnimi pripemočki. Na videz sicer ta mali ptičji svet, ki je v primeri z ogromno prirodo majhen — ali nam more koristiti? — Da, naši vrtnarji in sadjarski strokovnjaki bd nam znali v prvi vrsti na to odgovoriti in če bi nam izračunali, da ustvarjajo ptice s svoMm plodonosoim delom (z zatiranjem mrčesa) v našem narodnem gospodarstvu milijone, potem bo rekel tudi laik in brezsrčni ptičji lovec: »Ščitimo ptice im vračajmo jim dobro za dobro!«
Vsi ki smo dobrega srca in ki se spominjamo lepih pomladnih ptičjih koncertov in tudi ogromnega dela, ki so ga ptički opravili, ko so čistili naše vrtove škodljivega marčesa, ne bomo ostali zakrknjeni zdaj. ko nas mali krilati revčki, lačni in prezebli, prosijo hrane. Mnogo je dobrotnikov ptic, ki v dobri vem hočejo ptičkom omiliti glad, a jih pov6em napačno krmijo, ko jim pokladajo krmo kar na sneg ali zemljo, kjer je izpostavljena mokroti, a vlažna hrana je ptičkom največkrat le v pogubo. Osobito moker in zmrznjen kruh je ptičkom sila škodljiv, ker ee zaradi mokrote skisa. Kruh aH drobtine in sploh vso hrano za ptičke polagajmo vedno na taka mesta, da je hrana vsaj de'cma pod streho. a najprimernejše so k rnilne hišice, ki jih ima v zalogi (po 30 Din komad) ljubljansko Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk. Najcenejšo hranilno hišico za ptičke napravimo iz zaipogn jenih smekovih vej na vrtu ih 6'cer tako. da naredimo iz vej nekak obok. ki je odprt samo od južne strani, kamor potem skozi odprtino damo na desko, ne pa na tla, hrano za ptičke. Takšne krmilnice se ptički prav kmalu privadijo in hodijo v njo tolažit želodčke.
Najprimernejša hrana za ptičke je naslednja: V primerni ponvi raztopi 65 dkg govejega loja ter v še tekočega dodaj 7 I dkg kruhovih drobtin, 10 dkg konoplje. 5 dkg makovega semena, 2 dkg ovsa, 2 dkg trojic. brinja ali bezgovih jagod in 2 dkg
semena solnčnic. Vse dobro premešaj ki vlij tekočo mešanico v nizke posode, in ko se strdi, vzemi zmes iz posode in jo prelomi na večje kose ter jih privezi na žico ali motvoz in obesi na veje dreves. Takšni hrani tudi mokrota ne škoduje, a ptički jo imajo 6ila radi, ker je mastna in jim zato tudi greje telo. Naj se nam ne zdi nikdar škoda, če za ptičke izdamo nekaj dinarjev, saj nam bodo pomladi spet vso stotero povrnili, predvsem s pokonče-vamjem škodljivega mrčesa.
Tudi društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk kna predviden malenkosten znesek za prehrano ptičkov. Da bi pa društvo
KINO SLOGA
Ljubljanski dvor	Telefon 2730
Ob 16., 19.15 in 21.15 ANNV ONDRA
v veseloigri s petjem.
„BABY"
moglo v čim večji meri skrbeti za lačne in prezeble ptice, prosi vse dobrotnike in ljubitelje narave, da priskočijo društvu na pomoč in bo od srca hvaležno za še tako majhen znesek. Iskrena hvala vsem, ki so v ta namen že poslali svoje prispevke. Društvo za varstvo io vzgojo ptic pevk v Ljubljani pa priredi tudi letos o božičnih praznikih na ženskem oddelku učiteljske šole (Resljeva cesta 10) razstavo kanarčkov. žlahtnih vrvivcev, in je čisti donos namenjen izključno za prehrano ptic pod milim nebom.
Martin žmavc t. Ni bil sicer znan sirom domovine, ker je živel tiho in skromno toda ,kdior ga je spoznal, ga je ohranil v prijetnem spominu kot značajnega in odličnega narodnjaka. 66 let starega je včeraj zadela srčna kap. Po rodiu od Sv. Jurija na ščavnicd je prebil večji del svojega življenja v Bosni, kjer je bil nad četrt 6toletja okrajni orožniški kamamdir. Kot tak je med vojno rešil premnoge pravoslavne brate avstrijskih vešal in krogel. PredstojmiStvi mest Goražde im Caj-niče sta mu po vojni poslali zato pismeno zahvalo in prizmanje. Po vojni je postal oficir im kot tak je bil vodnik v Ptuju, pozneje pa v Ljubljani. Poročen je bil z upokojeno učiteljico Ano roj. Praiprotmi-kovo. Dve hčerki (Miima im Viktori-ja) sta učiteljici, Anica pa poštna pripravnica. Pokojnikov brat dr. Jakob žmavc je upokojen gimn. profesor v Mariboru. ZnačaJ-nenvu rodoljubu časten spomin! Preostalim naše sožalje!
Pestro življenje na Jesenicah
Jesenice, 8. decembra
Težko je najti kraj v Sloveniji, v katerem ki bilo življenje tako pestro razgibano in polno kontrastov, kakor je v našem industrijskem revirju.
Poleg elegantnih in stasitih gospodov, ki prihajajo sem v poslovnih zadevah, srečuješ tu vozove, naložene s sadjem, deželnimi pridelki in drvmi, priganjače in živino, se-ljake iz spodnjih krajev, ki gonijo črede ovac, jate puranov in gosi, prodajalce le sene rote, peska in umetnih cvetlic, vmes pa cigane in ciganke, ki prepevajo po hišah ob brenkanju na citre m kitare. Tu se križa in spaja zapadni poslovni svet z vzhodnim, bogastvo z revščino, poštenost z izrabljanjem, pridnost z lenobo.
Poleg vseh, ki se na ta ali na oni način bavijo s produktivnim delom, se pomikajo po cestah žalostne sence starih, izčrpanih ljudi, pa tudi mladih in krepkih, ki iščejo dela, pa ga ne najdejo, dalje takih, ki bi ga lahko dobili, pa delati nočejo. V dopoldanskih urah na cesti prevladujejo gospodinje in prosjaki, v opoldanskih in popoldanskih urah pa ceste in ulice silno ožive, ko se iz šol vsiplje mladina in goste gruče delavcev iz tovarne. Med temi gostimi gručami hupajo avtomobili, brne moto-cikli, švigajo kolesa in pokajo biči, da se na cestah zliva življenje mesta, revirja in podeželja.
Po Lukmanovem trgu od glavne pisarne KID pa do Delavskega doma pohajajo mno žice brezposelnih iz dneva v dan. Skozi visoko leseno ograjo motrijo v notranjost tovarne in občudujejo orjaška magnetna in polipova dvigala, ki lahkotne dvigajo in
prenašajo težke tračnice kakor vžigalice, škarje, ki režejo železno pločevino kakor testo in orjaško stiskalnico, ki stiska in mečka staro železo kakor papir. Občudujejo ogromni razvoj tehnike, ki je sicer ne morejo doumeti, pač pa čutijo njene posledice na lastnem življenju, ker je njihovo skromno delovno silo potisnila v kot. Na tem ozkem prostoru stojita dva problema sodobnosti. Ponižano dostojanstvo preprostega človeka, čigar vrednost delovne sile je padla na nič, na drugi strani pa orjaški stroji, ki se pokoravajo volji izumiteljev, gospodarjev in strojnikov.
Greš po cesti, pa ti pride naproti žena z uvelimi lici in udrtimi očmi: »Gospod, lepo vas prosim, pomagajte mi! Sedem otrok imam, zadnja dva sta dvojčka, devet nas je. mož pa zasluži na železnici za vse delovne dni 520 Din na mesec. Ne morem jim kupiti hrane, ne obutve, ne obleke, niti ne morem kupiti drv, ne plačati sta-novanja-« Z druge straiti pride mlada in v cunje oblečena, z enim otrokom poleg sebe, z enim v naročju, s tretjim pod st-cem... Iz Selške doline je prišla peš na Jesenice v nadi. da bo tu nabrala nekaj drobiža za tiste svoje hude dni. .. Po cesti pa brnijo avtomobili vseh mogočih držav, znamk in oblik. Drve proti Kranjski gori in še naprej preko državne meje, v njih Pa sede fini gospodje poleg mladih in lepih dam v kožuhih, z rumenimi ustnicami in barvanimi lasmi.
Nič manj pestro življenje kakor podnevi klije na Jesenicah v nočnih urah. Proti ve ' čeru srečuješ tu in tam vinjene brezposelne l ljudi. Nekateri so se opili iz navade, drugi
iz obupa. Ceste so žive, ljudstvo gre od dela in na delo, vmes pa mladina, ki gre v društvene domove, k telovadbi, na sestanke, tečaje, seje, skušnje in predavanja.
Po cestah in ulicah pa se medtem pomikajo skupine pešcev in kolesarjev, ki gredo na delo v tovarno in se porazgute v nji.
Iz tovarne pa se kmalu vsujejo novi roji pridnih ljudi, ki se trudnih korakov vračajo na svoje domove. Svetilke bicikljev tonejo v tihih nočeh v velikih daljah in se porazgubljajo v raznih vaseh, ki dandanes žive bolj od blagoslova dima, kakor pa od zemlje, na kateri stoje.
Zastoj ob Mrtvem kanalu
Vtiski s Sušaka in Reke — po sankcijah
Sušak, »začetek decembra
I.
Vlak je odvozi! s postaj€ Plase. ko sem se prebudil, stopil k oknu ter ga odprl, ker je vladala v vozu neznosna vročina. 2e je vzšlo solnce. Po nebu in morju so se razlile tako čudovite barve, da ni umetnika na svetu, ki bi mogel ujeti na platno vso to barvno simfonijo. Na Sušaku in na Reki so še gorele luči. Učka gora pa je bila odeta v temnovijolčasl, žametast plašč. Tega zimskega iutra sem bil izredno vesel, ker sem v Ljubljani že mesec dni navajen na meglena ali deževna jutra
Vsa ta lepota je trajala samo par jutranjih ut. Ko sem stal ob 9. pred novim, veličastnim spomenikom kralja Uedinite-Ija. je začelo izpod oblačnega neba na. lahko rositi. kmalu potem pa deževati To me ni prav nič motilo da ne bi dolgo časa opazoval in pregledoval mojstrskega de. la prof Kršeniča in Avgustinčiča ki sta ustvarila gotovo enega izmed najboliših likov kralja Aleksandra Na visokem podstavku iz kastavskega kamna stoji k;p v nadnaravni velikosti. Odet je v admiral-
sko uniformo, obe roki držita krmilo ladje. Glava je silno plastična, izraz obraza živ, odločen ,pa vendar čudovito mil. Prav tako sta umetniško dovršena tudi oba re_ ljefa na kameni tem podstavku. Treba je tudi omeniti, da je vsa okolica spomenika prikladno in harmonično urejena, tako, da je trg pred mestno hišo zdaj, ko stoji na njem kraljev spomenik, res tako lep, da se Sušak lahko ponaša z njim. —
II.
Ko sem pred mesecem bij tu. sem vam poročal o velikanskem prometu, ki je vladal .na Sušaku. Danes moram sporočiti, da od vsega tistega ni ostala niti tretjina več Najprvo me je presenetHo, da ni. sem našel v tako imenovanem »Mrtvem kanalu« prav nobenih jadrnic več. Ta kanal, ob katerem greš na Karadjordievo pristanišče je biJ dosedaj vedno natrpano poln večjih io manjših jadrnic, največ iz Jakina (Ankone) in Riminija. ki ao nato-varjale les in drva Danes je sameval sa. mo tam na italijanski strani kanala majhen parnik »ButterflT«. ki sem ga opazil prav na istem mestu že letos spomladi.
Drugo presenečenje me jc čakalo na Delti med lesnimi skladišči. Tako samotno mi je bilo tam, ko da je velik praznik. Samo tu pa tam so prekladali in urejevali deske na skladiščih. Tudi na samem Ka. radjordjevem pristanišču nisem našel nič posebnega življenja. Stalo je tam samo nekaj naših parnikov. — Sankcije!
Še hujše pa je tam na drugi strani »Mrtvega kanala«. Reka je še bolj prazna, kakor je bila dosedaj, in človek si kar ne more misliti, da je tam dežela, ki se bojuje krvavo v Afriki, v Evropi pa gospodarsko. Tiste krasne ulice sredi dopoldneva so kar nekam strahotne. Hiše so kakor izumrle in vse mesto je kakor uspavano od narkoze.
III.
Na Sušaku so te diri odkrfli veliko ti. hotapsko afero z morfijem. Od Poljske do Trsta, od Trsta do Sušaka, od Sušaka do Zagreba in od Zagreba do Beograda so bile razpletene mreže tihotapcev, ki so ali p« so hoteli bogateti s strupom. Vsa stvar je še precej zavit v skrivnost, ker se vrše še dlekosežne preiskve.
IV.
Popoldne je posijalo nad Suša kom pravo pomladno solnce. Tako ie bik« toplo, da smo hodili brez površnika. V mestni hiši so v uradnih prostorih odprlj okna, pa ee je prav lahko uradovajo.
Na dolgo tega kar sem čital v zagrebških časopisih razpravljanje o tem. da naj postane Sušak letoviščarsko mesto. Sodim, da to ni njegov poklic. Naj nam ostane primorske luka. Poklicani pa naj skrbe. da se bo v tem pravcu razvijal in razširjal saj mu je — navzlic sankcijam — name. njen« še lepa bodočnost.
Domače vesti
•	Nestor dalmatinskih zdravnikov dr. Božo Peričic je te dni v Splitu skromno slavil svojo 70 letnico Rodil se je v vasi šu-košanu blizu Zadra in že v mladih letih si je pridobil sloves dobrega kirurga in strokovnega pisatelja Na zdravniškem kongresu v Beogradu leta 1904 je imel zanimivo predavanje in od tedaj ie bil v najtesnejših zvezah 9 srbskimi zdravnikL Dr Peričič )e deloval v bolnišnicah v Si-beniku. Zadru in Splitu Vneto se je udej-stvoval vedno tudi v narodnih in dobrodelnih organizacijah Ob jubileju so mu čestitali zastopniki banovine, zdravstvenih ustanov in poleg poklicnih tovarišev tudi predstavniki mnogih organizacij.
♦	Mesto sekretarja na tehniški fakulteti razpisuje rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Prosilci morajo imeti fakultetno izobrazbo in ustrezati pogojem členov 3 in 4 uradniškega zakona. Prosilci z znanjem svetovnih jezikov imajo prednost Prošnje, opremljene v zmislu členov 3., 4. in 5. uradniškega zakona, je vložiti do 28. L m. na rektoratu.
Pri
&£a6i ptetiavt
»Pianistka" - čaJ
MR. BAHOVEC.
Paket Din 20.—
v lekarnah
Reg. a Br. 20OT/8. D- 1932.
• predavale'ji 6KD oooq predavan.
pri Sokolu na Jes.en.cah drevi ob 20. g profesor dr. cermeij Lavo o temi: Naše kULUirne pi-iAke v Julijski Krajini; pri Souvo.u v Mostah 13. t. m. ob 20. g. dr. Vrčon o Abesmiji; pri Sokolu v planini pri Rakeku 14. t m »b 20. g Bučar Ve-ko^lav o lepotah Jugoslavije s skioptič-nuni slikami; v Vajenskem domu v Ljubljani 16. t. m. ob 19. g. dx. Ahčin, zdirav. nik. o športu
« Zbor sokolskih čet se bo vršil v nedeljo 15 t. m. v Vlostarju. S tem zborom bo združena tudi proslava 10 letnice sokolskih organizacij v vaseh Herceg-Bosne. Slavnostnega zbora se bodo udeležili poleg predstavnikov vseh sokolskih čet mostarske -župe tudi predstavniki sokolske zveze in starešine vseh sokolkib žup Povabljeni so tudi predstavniki vlade senata in skupščine, zastopniki vseh univerz ter predstavniki sokolskih organizacij Češkoslovaške. Poljske in Bolgarije
♦	Haiardna igra »božji blagoslov«, ki se
je silno razpasla po Banjaluki in drugih krajih, je, kakor znano, po intervenciji predstavnikov muslimanskih verskih organizacij od banske uprave prepovedana. Ba njaluška policija je te dni napravila močno racijo ter odkrila več dobro maskiranih skrivališč in hazarderjev. Kvartopirci so se zbirali tudi v muslimanski čitalnici, v ba-njaluškem športnem klubu in v nekem nočnem lokalu. Prepovedana igra Je bila vse prej kakor »božji blagoslove Gmotno in moralno je uničila v mestu lepo število rodbin Nekateri obrtniki so zapravili pri tej igri ves svoj denar izvršene pa so bile tudi i mnoge poneverbe v državni in privatni službi zaradi igralske strasti.
♦	Slaboumna žena je zdravila praznover-ne kmete. V vasi Kaptolska Tišina pri Si-sku je že dolgo časa neka stara vaščanka zdravila kmete in kmetice in daleč na okrog se je razširil njen zdravniški sloves. Svojim pacientom je najrajši puščala kri, da jala Pa jim je tudi najrazličnejše zdravil ne pijače. Praznoverni vaščani so bili z njenim zdravljenjem zadovoljni Hvalili Jo jo, da ima lahko roko in da nič ne škoduje, ker je malo zmešana Zgodilo se je seveda tudi nekajkrat da je nekaterim puščala preveč krvi Neko ženo so v zad njem hipu zdravniki rešili smrti To je bil menda povod, da so se oblasti začele ener gično zanimati za prakso zmešane vaSčan ke. Ko pa so prišli orožniki v vas, so slišali, da je Čudodelna zdravnica zblaznela in da so jo že odpeljali v zavod za mao-bolne v Vrapče.
♦	Tihotapci tobaka v gornjem Banatu. V nekaj tednih so finančni orgaui v gornjem Banatu zajeli 100 tihotapcev in zaplenili okrog 400 kg tobaka. Najpraj so ujeli ue-kega Sandorja Horvata iz Torde, ki se je veliko bavil s tihotapstvom tobaka. V njegovem vozu so našli 150 kg tobaka Mož je v škripcih izdal svoje pomočnike in tako so finančni organi polagoma razkrinkali po vsem okraju razpredeno tihotapsko organizacijo.
♦	Obsodba zaradi nmora sreskega pod-načelnika. Lani avgusta je bil iz zasede ustreljen sreski podnačelnik Milutinovi§ v Podravski Slatini. Sum je takoj padel na znana divja lovca Milana Filipoviča in Mirka Habla. Osumljencema preiskava dolgo ni mogla priti do živega, naposled pa so našli v gozdu zakopano puško, s katero je Filipovic ustrelil podnačelnika. Po prvi razpravi sta bila Filipovi^ in Hatel obsojena vsak na 15 let robije. ker pa so bile vložene pritožbe, se je vršila sedaj v Osje-ku nova razprava. Filipovi«? je bil tokrat obsojen na dosmrtno. Habl pa na 151etno robijo.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdela
Prava rešitev:
Z	L	A	T	1	D	0	V	E	R
MONOGBAM je aajlepši — in najelegantnejši praktični okras. Dobiš ga zastonj v vsaki modni trgovini v Ljubljani.									
♦	Smučarski tečaj SPD pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru SPD v Ljubljani priredi od 25. t. m. do 1. januarja 1936 v hotelu Sv. Ja* nez ob Boh. jezeru smučarski tečaj za začetnike in manj izvežbaoe smučarje. Položne košemce in snežne razmere v Bohinjskem kotu nudijo smučarju iztorna smuška vežbališča Bohinj je zavetišče onim planincem in smučarjem, ki ne ljubijo hrupa- Prostrani smuški svet dovoljuje planincu—smučarju najširši razmah. Postojanka SPD hotel Sv Janez skrbi za nizke cene, domačo udobnost ter prvovrstno hrano. Informacije dobite v pisarni SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4/1. prijave sprejema upraviteljica hotela Sv. Janez ga, Marica Jeraj, p. Sv Janez ob Bohinjskem jezeru Tečaj bo vodil učitelj JZSS g. Kveder Janez.
♦	Planinski Vestnik je zaključil letošnji letnik z 12. številko, ki je pravkar izšla. Janko Mlakar, naš znani planinec in hu-moristični pisatelj, je prispeval članek: Moja letošnja trenaža Dr. Arnošt Brilej podaja svoje vtise z letošnjega potovanja po planinah Hercegovine v članku: Dva dni na Prenj—planini Spis je ilustriran s šteti om Ing V Šega je prispeval lepo skico: vilnimi slikami in preglednim zemljevi-Božič na La Morte Obzor in društvene vesti prinašajo med drugim tudi obširno poročilo o ietošnjem kongresu Zveze planinskih društev v Dubrovniku. 12. številka ima kar štiri umetniške priloge in sicer sliko Janka Skerlepa: Triglav in Begunjšči-ca x Kofc Cizljevo sliko Osrednje Kamniške planine z Grintovca, nadalje fotografije Joža Blejca: Dolgi hrbet in Grintavec s Skute ter dr A. Brileja: Kamniške planine izpod Grmade S to številko je letošnji letnik zaključen. Uprava ima Se na razpolago nekaj kompletnih letnikov 1935. ter jih na zahtevo takoj pošlje novim naročnikom SPD preskrbi vezavo popolnega letnika Naročila sprejema pisarna SPD Ljutliana Aleksandrova cesta 4/1.
♦	0 kritičnem stanju splitske bolnišnice se je osebno prepričal minister socialne politike in narodnega zdravja Komnenovič. V bolnišnici je bilo ot njegovem obisku nad 250 bolnikov bolnišnica Pa ima na razpolago samo 170 postelj. V vseh oddelkih morajo bolniki ležati tudi na tleh. Razne občine dolgujejo splitski bolnišnici nad 600000 Din za oskrbo in nego bolnikov. G. minister je izjavil da so ga razmere v prenapolnjeni bolnišnici prestrašile
JUTRI PREMIERA JUBILARNEGA STOTEGA FILMA H A R R Y P I E L - A
Artistl
DRE3URE ŽIVALI KAKRŠNIH ŠE NISTE VIDELI ! TO BO SENZACIJA NAD S^NZACT.TO ! ! !
»ELITNI KINO MATICA"
♦ Roparski umor na otokn Pagu je pojasnjen. V Vršiču na otoku Pagu so pred dnevi našli umorjenega 731etnega upokojenega župnika Lovra Fabijančiča Preiskava je sedaj pojasnila ta zločin, ki je silno razburil vse prebivalstvo. Morilca sta župnikova nečakinja in njen mož Šimon Komadina. Zločinca sta že priznala svoj zločin. Župnikova nečakinja je bila prepričana, da ji bo stari župnik zapustil vse svoje premoženje. Nekaj dni pred zločinom pa je videla njegovo novo oporoko, s katero je bil njej namenjen samo manjši delež, vse ostalo pa nečaku, ki študira na vseučilišču v Beogradu. Strica je nekajkrat nagovarjala, naj spremeni oporoko v njeno korist in, ker se ni dal pregovoriti, je s svojim možem sklenila morilski napad na starčka. Svojo žrtev sta umorila s sekiro. Uničila sta oporoko in, da bi pustila videz roparskega umora, sta premetala sobo vlomila v omaro ter odnesla iz nje ves denar. Sekiro sta skozi okno vrgla na travnik. Precej časa ni nihče osumničil nečakinje in njenega moža, pozneje, ko je bila izvršena strokovnjaška preiskava, pa so zločinca razkrinkali odtisi prstov. Oba sta že izročena okrožnemu sodišču na Sušaku. Ona je stara 46 on pa 50 let. Vaščani, ki so zelo cenili starega župnika, so hoteli sami obračunati z morilsko dvojico.
Kdor Slatino Petanjsko pije.
srce mu v prsih zdravo bije !
Iz Ljubljane
u— Visokošolke so zborovale. V nedeljo dopoldne je bil v Domu visokošolk prvi občni zbor mlade organizac;je naših študentk katerim se je lansko jesen vendarle posrečilo dobiti zaenkrat sicer skromen, a topel skupen kotiček kjer je našlo takoj v začetku vso oskrbo 14 deklet, letos pa že 23. Prvotnim načrtccn, ki so si jih zastavile prve pobornice za akcijo visokošolk. so se nujno pridružili še novi, ki kažejo veliko delovno silo m krepko voljo za delo pri naših dekletih Skrbi za socialno ugodnejše razmere niso edine, naše študentke se hočejo posvetiti še številom drugim enako važnem vprašanjem, ki zanimajo sodobno intelektualko. — Obfm zbor sam je verno prikazal, da je zvesto temu stremljenju delal ves čas tudi odbor, ki je v nedeljo polaga! račune Predsednica E. Lechlaitnerjeva je bila marljiva vodnica odbora Njeno skrbno poročilo je predvsem poudarjalo težnjo, da bi se v Domu odločno očuvala nepolirična smeT ker bo le tako delo za skupne interese najmanj trpelo Kakor njeno so bi'a sprejeta tudi poročila tajnice Muserieve M bla-gajničarke Leskovčeve in gospodarice Ga. šperlinove. Poročilo nadzornice se Pivec-Steletove in gdč Brečkove ie pregledno in podrobno vsebovalo točno sliko vsega delovanja, teženj in smotrov našega ženskega študentskega pokreta je p« tudi ob'ek-tivno četudi strogo ocenilo delo posamez nib odbornic V novem odboru 60 med drugrni predsednica Gosak Cirila in r>d-bornice. M Muserieva Bartolova. Gla vičeva. Ravniharieva, Bizjnkova, Sod-jeva. Vidičeva Vi E Muser^evp Dame ki pomagajo študentkam pri njihovem delu, sestavljajo poseben gospodarski svet
1

ELITNI KINO MATICA _
teleloo 21-24
Samo še danes
ob 4., 7% in 914 uri največji IOIIANN STRAUSSOV film
VALČEK NA NEVI
GLASBENA IN UMETNIŠKA SENZACLJA SEZONE. Največje glasbeno delo.	Smeh. šala. petje in zadava.
P R K M 1 b K M niAu
u— Tvrdka Lesjak v novih prost0nh.
Cgiedma trgovina z modnim »lagom V Lesjak v Selen buigovi ulici se je snoč preselila v nove prostore preko ceste, kjer je doslej ime.a svojo prodajamo tvrdka Stacul Obsežni, svetli lokali so po osnutku arh E. Mihčvca dobiL< okusno moderno opremo in tisoči odjemalci, ki »1 jih je tvrdka pridobila v letiih svojega oP stoja, bodo Po sloveče Lesjakove modn*; novosti Po^iej gotovo še rajši prihajali kakor doslej Zunanja podoba šelenbur gove ulice, b je še zmerom eno najpro metnejših središč našega mesta je 1 no vo ureditvijo lokala, zlasti z efektno re šitvijo napisa nad vhodom, estetsko m no go pridobila, da moramo g. Lesjaku iskre no čestitati.
ZNIŽANE CENI.'
Nič ni boljšega od skodciice
Ovomaltiue
ako vas čez dan čaka intenzivno delo.
Ovomaltiue ni navadna meša niča redilnih izdelkov, marveč je znanstvena kombinacija naj-žlahtnejsm redilnih sestavin, ki se nanajajo v mleku, svežih jajcih in sladu Kakao je dodau samo zaradi arome. f Ovoinaltineje neprecenljiv vir moči
Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—.
u— G. Ivan Dachs, obč. svetovalec, je daroval za Mestni muzej dobro ohranjeno listino, ki jo je sprejel od ljubljanske mestne občine njegov ded Jožef Dax, skalski mojster, ko je bil 22. junija 1808 sprejet med mestne občane. Na listini je med drugimi podpisan tedanji župan Jožef Kokiei (Kokalj). Mestni muzej se g. darovalcu iskreno zahvaljuje in prosi, da bi se tudi drugi spomnili z enakimi in podobnimi darili naše važne institucije.
u— I. javna produkcija gojencev drž. Konservatorija v letošnjem šoiSkem ietn bo v ponedeljek 16. t m. ob četrt na sedem zvečer v dvorani FiJiarmoničufc družbe Spored obsega izključno le dela la francoske glasbene literature, kaitero je dobilo ravnateljstvo drž. ko<nservatoi'i-ja na svojo prošnjo iz Pariza potom fran-coskega konzulata, odnosno Francoskega ms ti tu la. Spored obsega dela za g odami orkester, klav«ir—sok>. klavir in godalni orkester in samospeve s spremljevanjem klavirja. Vstopnina proti nakupu sporeda, ki stame 2 Din in se dobi od petka dalje
v	knjigarna Glasbene Matice.
u— Francoski institut opozarja na Za nimivo predavanje o feminizmu v Franciji, ki bo v četrtek 12. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu Predaval bo g. profesor Jean Lacr0ix Vabljeni.
u— Zbirka za otroka, ka jo je pred dne
vi	započel metsitni sociaino-poLtični urad, je v vsej n? javnosti vzbudida mnog. resnično iskrenega zanimanja in število onih, ki so bili pripravljeni, da žrtvujejo nekaj malega n s tam pomagajo, da bodo najbednejši izmed malih prišli do kruha in toplega obeda, rase iz dneva v dan. Doslej s« je priglasilo blizu 400 podpor mikov, ki so obljubili prispevati majhne denarno pomoč čez vse zimsike mesece 36 dobrih Lju bijančanov pa se je ponudilo, da kateremu izmeid gladujočih malčkov postrežejo 6 hrano ali vsaj s posamezni mi obedtt. Vsekakor je zanimivo, da se oglašajo za podpornike bedni ljubljanski deci tudi dobri ljudje z dežele. Tako je mestni sooialno-poliitični urad prejel zad. nje dni nekaj prijav iz Kamnika, Rad©v. ljice in Domžal Ce naj bi bilo pomagam vsem, ki so potrebni, pa je armada do brotnikov še zmerom premajhna in zato mestna občina upa, da se bodo priglasili: še mnogi.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v četrtek 12. t. m. ob 18 znanstveni sestamek v predavalnici histo loškega instituta na medicinska fakulte ti. predaval bo univerzitetni prol. dr. A Košir o temi: Poskusni kaitranski rak. Vsi gg. zdravniki so vabljeni.
u— Predavanje v društvu »Pravnike. V četrtek 12. t. m. priredi društvo »Pravnik* ob 18. v justični palači, dvorana 79, preda vanje. Predaval bb univ. profesor g. dr. Aleksander Bilimovit o načrtu zadružnega zakona kraljevine Jugoslavije. Vabljeni člani in prijatelji!
u— Slušatelji abiturljentskega tečaja Zbornice TOI v Ljuibljami vas najvljudnc je vabijo na otvoritev plesnih vaj v soboto 14. t. m v dvorani Trgovskega doma Začetek ob Pol 21. uri, bu/ffeit, Ronny.
u— JNAD Jadran. Sejfe centralnega od bora bo danes v sredo ob 18 v društveni posvetovalnici. Strogo obvezno za vse od bornike Tajnik.
n— »Trije vaški svetniku pridejo po daljšem presledku spet v dramo v soboto 14 t. m. primerno prenovljeni in osveženi.
u— Učiteljski zbor mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani je daroval v počastitev spomina blagopokojne ge Vlajeve. rojene Kalanove. 300 Din v fond za akcijo .Vše za otroka«.
u— Poroči'a sta se g dr med Vank Kanoni in gdč ing arch Du&ana ^nte
n— Društvo Dom in šola na IH državni realni gimnaziji v Ljubljani bo priredilo v petek 13 t m ob 1815 v risalniri I nadstropja roditeliski sestanek Starši ozi roma njih namestniki se vljudno vabijo, da se ga udeleže v čim večjem številu.
u— Električna kuha bo danes ob 17. v prostonb zvtze gospodinj. Breg 8. Po!<u. šanje jedli. Vsiop piost
u— Prodaja. V Četrtek 12. t m od po dalje vrši davčna uprava za mesto v Ljubljani prodajo lz proste roke raznib zarub.jenih, odnosno tra.n sfer: ranih preo metov v baraki mestnega pug.aviisua na Jegličevj cesti št 10
U— Avtomobilski klub v Ljubljani op« zarja p n članstvo na preizadnji drjz.a'*-ni večer v tekočem ieiu. ki bo urevi ob Pol 21. v klubskih prostorih
u— Božične in novoletne razgiednice Cirj) Metociovt. družbe se prodajajo v trgovinah trafikah m pisarni, Beethovnova ulica 2. Podpirajte obrambno društvo!
u— K članku »Naseka1 ga. čt jec^«« ob javljenem v nedel iskem »Juiru«. je vred. o usoroviti. da mi e tud š"'a. k' jo obi-ku. je v članku omenjeni deč*.k, vrnila na ogled p-slano knjigo »G v-orne motnje« Ni to morda k.ik-? si~o« ašna en -raz^e^ni-ca, ampak prav velika šola, ki ima polog mnogih razredov tudi poseben oddelek za defektno d co. Je to š -la na Viču. V M.
u— Nesreče in zastrupljenja. Zima -n siieg zahteva na cestah zmerom nove nesreče Tako so včeraj pripeljali na ki. rurški oddelek 12 letnega dijaka •!. državne realne gimnazije Milenka Kobentarja. ki mu je bilo spodrsnilo na polzkih tleh da je dobu nekaj nerodn b poškodb. Z Zi danega mosta je moral v bolnišnico 41 letni železniški skladnščnik Kare) Toma žič, ki je po nevednosti zaužil manjšo ko-iičino metiLnega alkohola. Žrtev podobne Pomote je domal^ga postala 3 letna dini-narjeva hčerka Marija Borštnarjeva lz St Janža. Doma se je bila napila neke ne-znane jedke tekočine, da so ji morali že. lodec izprati. Z Gorenje Dobrave pri Trati v kranjskem srezu pa so pripeljali v bolnišnico 31 letnega kajžarja Janeza Mraka, ki se je bil doma nekaj sporekel z očetom, pa ga je ia s sekiro udaril po glavi
prisolil dve zaušnici Bogovič je skočil proti veži Petan pa njim tn mu je z
nožem p e.ezal s^ki.jič. V tem trenuiku je Bo )vič izvlekel nož n sunil Petana naravnost v srce Petan se je takoj zg udil in v nekaj trenutkin izdihnil Obtoženec je priznal de anie. a se jt zagovarjal s si-lobrar.om Sodišie je na p diagi §§ 280 k z oprostr'o F anca Bjuoviča ker ie dejanje izvršil v p ekur-čenem si ob anu in strahu
e_ Sode je kradel. V p°nedelj?k nkoli
22. je o (lazil službujoči stražnik na Ki ja Petra cesti moškega ko ie nesel vinski -od. Ko ga je hotel stražnik ustaviti, je začel m >žak bežati in je vrgel sod na neko dvorišče ob cesti sam pa se je skril v hlev. Stražnik ga je kmalu izsledil Mož ie bil prinesel sod z dvorišča neke gostilne Stražnik je ugotovil da nnnikata še dva ^oda, ki ju i' pie našel skrita v bližini Tat je bi'	delavec iz šmar-kesa sreza,
ki je	da je nedavno ukradel 1 udi
trgovcu -u sod z dvori??a-
e— Kino Union. Danes ob 16 30 in 20 3» velefPm »Artisti« in zvočni tednik.
h

a— V Ljnd ki univerzi ie pred.ival v ponedeljek zvečer o demokraciji in književnosti pi-ateli France Vodnik iz Lili liane. Radi slabega vremena je bilo predavanje bolj slabo obi kano.
a— Mj'i harmonikarji so vrnili domov ponoči po enotedenski koncertni turneji po češkoslovaški republiki. V' soboto jih je krasno sprejelo Brno kjer =0 imeli poiioldne koncert za mladino, v nedeljo pa za ostalo občinstvo Naši akademiki so jim razkazovali lepote mesta Nastanjeni sc bili v tamošn.iem Sokol-kem Stadionu. V ponedeljek zjutraj so odpotovali iz Brna proti Bratislavi, kjer so imeli v ponedeljek popoldne in zvečer krasno uspele koncerte. Tudi Brati-lava jih je prisrčno sprejela. Včeraj zjutraj so prispeli na Dunaj, kjer jih je ljubeznivo sprejel naš ta-m.išnji poslanik. zvečer pa so zapustili Dunaj in se vrnili nazaj v Maribor, prepolni najlepših vtisov in zadoščenja, ki so ga dobili na svoji turneji po češkoslovaški republiki.
a— 0 delovanju Banovinske ženske zv^ze in o občnem zboru 17. novembra v Celju, bo poročala ga- Jela Levstikova drevi ob 8. v dvorani Ljudske univerze. Vabljen vsakdo, vstop prost!
a— Za odcep proti Pohorskemu domu in Mariborski koči od banovinske ceste Reka —Ruška koča je daroval odvetnik dr. Blan-ke 3000 Din.
Zakaj godrnja njegova gospodinjo?
Zato, ker snovi, ki jih x znojem izloča koža, posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čemu jeza? Saj Zlato-•■ogovo terpentinovo milo s svojo obilo 1 gosto peno z lahkoto razkroji vsako, tudi to nesnago. Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo in duhteče.
u— pri okrožnem sodišču pomfloščeni.
Na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega 6odišča sestavljajo 6eznam vseh onih o«eb, ki so bile pred 1. decembrom obsojene zaradi rasnih dellktov in so deležne amnestije, dalje seznam aboh raniih procesov. Iz zaporov ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo že izpuščenih 118 pom loščencev, iiz zaporov sreskega sodišča pa 27. Amnestije 60 bili deležni tudi znani razpečevalei takozvonlh Per-čečevib ponarejenih tisočakov.
u— JNAD Jadranova zaključna in Podaljšana plesna vaja bo v četrtek 12. t. m v veliki dvorani Kaizine Lectova 2e tvorka. Ronny. Vabi odbor.
Iz Cslja
e— Pogreba gospe Terezije Grobelnikove
se je v nedeljo popoldne udeležilo mnogo prijateljev in znancev. Pred hišo žalosti na Trgu kralja Aleksandra je zapel moški zbor CPD dve žalostinki. Ob grobu na okoliškem pokopališču se je poslovil od plemenite pokojnice kapucin p. A. Vouk.
e— Rednj članski sestanek JNS za Celje in okolico bo danes ob 20 v Celjskem domu Pridite v čim večjem številu!
e— Dve važni spremembi posesti. Z včerajšnjim dnem je tvrdka D. Rakusch v Celju definitivno prevzela znano slovensko veletrgovino z železnino Peter Majdič »Merkur« v Celju, kamnoseško podjetje g. Kul-licha v Aškerčevi ulici pa je prešlo v last Hranilnega in posojilnega društva v Celju.
e— Dve žrtvi eksplozije v delavnici. V ponedeljek je pri de!n v kovaški delavn ci Franca Koširja Za kresi jo eksplodiral kotel za avtogeno varenje Koščki kotla so zadel: 16 letnega vajenca Franca Mozetiča v glavo, da mu je počila lobanja, poleg tega ga je sopara poparila -po gavi Pri kotlu je stal tudi 15 letni vajenec Franc Ravnak, ki so ga koščk- kotla ranili na glavi in je dobi! tudi opekline Z reševalnim avtom so oba prepeljali v bolnišnico
e— V silobranu ga fe zaklal. Pred tričlanskim senatom okrož ega -o 'išča v Celju se je zagovarjal včeraj 34-!etni posestnik Franc Bogovič iz Velikega Kamna pr Rajhenburgu za-adi uboja Senatu je predsedoval s. o. s. Ročrik. obtoženca je zagovarjal dr Juro Hi^ašjvec Dne 10 novembra so bili v Boeovičevi gostiilm v Ve'i-kem Kaimnu Ivar Petan Avgust Mirt Pavel Mirt in Ivan Bračun. Najprej je Bna-čun naročil liter vina potem na ie^ tudi Petan naročil l'ter vna in peče-ko Ker ie Bogovič izjavil da nima neč-nke je po«fal | Petan nervozen in e dejal, di sedaj md; vina ne bo pbči' Ko ie bi1 d-ugi liter ki ga je namočil Petan prazen sta 6e Pave' Mirt in Rracun o^n-avila za odb d K^ sta bila že pred go=ri!no je nršel za nMma gr>stn|ničar B<v'ovtč in kma'u za nj'm tud; Petan k: if vn-a«al 00 ^"ustu M 'tu Pave' M i-t mn je novda' d* je Avg"s* Mirt še v k"h-nr' pe*an >e <:'onil v h;š<' a se je kmal" spet vfri' ;n ~ok'i a1 B '"o-viča k	ie stnp'1 k Peta~" g" ie
Petan n^hrulil s »t>»smi duSo« n gfl "5'e-val ker cnu od dal pečenke, nato pa mu je
a— Prihodnja operetna premiera bo
Kalmanova opereta »Baja^era«. Režira Harastovič, nastopijo Udovlčeva, Barb-čeva, Gorinškova, Savinova, Starčeva, Sancin, Harastovič, Verdon«k, GorLnšek, P. Kovič, Rasfoerger, Košič in drugi.
a— Vojaški oddelek mestnega poglavarstva opozarja v«e £g. rezervne častnike, voj- uradnike ter upokojence, da je rok za zamenjavo oficirskih legitimacij podaljšan nepreklicno do 11. t. m. prijaviti se je na Slomškovem trgu 11.
a— Trinadstropno stanovanjsko in trgovsko palačo bodo zidali lastniki stavbišča t. j. Ljudska samopomoč, na voglu Aleksandrove ceste in Kolodvorske ulice nasproti glavnemu kolodvoru. Z izpolnitvijo omenjene vrzeli bo prostor pred kolodvorom za* dobil lepo reprezentativno dopolnilo, ki ga je doslej motil nezazidan prostor na tem mestu. Nova palača se bo pričela zidati takoj spomladi in se računajo stroški na približno milijon dinarjev.
a— Tezenske novice. Parmovo ulico, ki je najlepša zveza med ptujsko cesto in Ko-roščevo ulico, bodo razširili Vrli tezenski strelci so imeli v Pulkovi dvorani počastit-veni večer, na katerem je bila izročena okusna spominska diploma vrlima zmagovalcema pri okrožnih strelskih tekmah br. Siniču in s. Luknarjevi. Prisrčne besede sta spregovoril^ ob tej priliki učitelj Mohor za mariborsko strelsko družino in g. Nekrep v imenu uslužbencev tvornice »Teksta« ter g. Lukner, zaslužni predsednik tezenske strelske družine.
a— Snežna stiuacija. Od Sv. Treh kraljev na Pohorju sporočajo: 10 cm pršiča na stari podlagi 70 cm. Smuka jako dobra. Rimski vrelec: 45 cm drobnega snega, smuka jako dobra.
a— Za božične praznike na cesti. Na
službeni deski tukajšnje tekstilne tovarne ZeCenka & Co. je bila včeraj nabita obja va, da je delavcem v tovarni odpovedana služba s 14 dmevnim odpovednim rokom. Vzroki in eventualna izvedba še nl-sq znani.
a— Odmevi »črne liste«. V zvezi z zna. no tožbo 35 železničarjev proti R. rumpe-ju in tovarišema radij tako^vane »črne liste« je bil R. Tumpej pred tukajšnjim sodiščem obsojen na 6.000 Din globe ali 6 dni zapora Soobtožena S Tušek in J Prelovšek sta bila oproščena
a— Kaline je lovil po Dravskem polja. Pred malim kazenskim senatom je sedel včeraj na zatožni klopi 341etni trgovski pomočnik \vgust L. iz Maribora ki se ie po Dravskem pol-u izdajal za nameščenca tukajšnje Hutterieve tvornic? in da ima pooblastilo za nakupovanje lesa Pri Šestih posestnikih je posrečijo s tem lažnim ored
Ljubavne pustolovščine
Bsnvenufa Cellimfa
Rom^ntičn* novost o največjem ljubimcu LiiiMmskf rtvoboi'	;„ banketi nri vojvod1 Firence.
Dane« ob 4.. 7 bi 9 15 zvečer.
»Zvočni kino Ideale.
stavljanjem izvabiti zadevne »provizije«. Oškodovani posestniki pa so ga ovadili in je mali senat otsodii Avgusta L. na 3 mašeče strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let.
a— Žeblji in tiče v želodcu. V splošni tol-nišuici so operirali včeraj 40letnega kaznjenca Antona Keleuca iz tukajšnje kaznilnice. Pri operaciji so našli zdravniki v želodcu pestro za'ogo vseh mogočih predmetov. Potegnili so iz Želodca pet 18 cm dolgih žeb-ljev in konic precej debele žice Kelenc je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. ftadi triletnega pridržka pa je začel Kelenc misliti na samomor Z okna je potrgal okoli 40 koščkov žice in izvlekel 30 žebljev. Vge skupaj je nato konzumiral na ta način, da je konice ovil s kruhom.
a— Glavno obtežilno pričo v Markuci-jevem pr0cesu 60 letnega kovača Stefa. na Gečeka iz Zgornjega Porčiča v Slov goricah so orožniki aretirali zaradi divjega k>va to ga izročili Sodišču.
Iz Vrhnike
v— Na daljši bolniški dopust odhaja pmijubijeni komandir vrhniške orožnike postaje g. Maklavčič, čigar rodbina je znana po svojem marljivem uidejstvova-QjU v uacioii^m.n ji	orgaiiiia-
cijah. Nadomestovaj ga bo dosedanji komandir orožniške stannce v Doto pri Ljubljani g iiaumKiTcnner.
v— Vrhniko zapušča tuidi podpiegled-nik finančne kontrole g. Uiažar, ka je premeščen v vardaa-sko banovino. Pogrešali Sa bodo zlasti športniki in pevski zibor gasilske čete. Mnogo sreče med južnimi brati J
v— Posledice sankcije se čutijo tjusdi na Vrhniki. Več lesnih podjetij je uitesni-lo obrate, nekaj pa jih namerava obrate čisto ustavita.
v— Podružnica Bat'e tudi na Vrhniki Te dni je bila kljmb protestom tukajšnjih trgovcev in obrtnikov otvorjena podružnica Bat'e v h ši trgovke Gf-rampovčano-ve na Star; cesti
v_ Konj pod avtom. Te dni se je zvečer pripeljal neki posestnik liz Velike Li-
gojne po državpi cesti z dvema konjema
S SajlLLUl llo	CttUo V t	Ud
aai>u pri VmuiKi	se je ua svoj«
Konjiča ter stopil v gosLiumo Naenkrat pa sla Konja au«rjala po cesti in zaue.a v nasproti ae vuzeoi sumov tovorni avto z VrtmiKe. i£no živinče je poginilo pod ko-Les avLooiob da, irugo pa se je trgajo še pravočasno in Pobegnilo. Sani so se razbue. Posestnik trpi vediiko škoao. Prav tako lastnik avtomobila. Šoferja ne zaae. ne nikaka krivda.
Iz Ptuja
j— Manitestawij»K«, <.uo*ovanje oortnL šbva v Ptuju. Ob iaKijuCku v&t?uirzav uejja ouruiišfcega Uxima 6« je vršilo v Puiju v neueijo ve<iiiko oOruniško zoorovanje v iNaro^iitaui domu. Ziboi je vodi. pieused-nik Obrtnega društva v puiju g Jožko Beriič ki je v uvodu med dnigim «zrenei zalivalo bans.- uv-<tvi za aaKioujeno*>i obrtništvu in prav tako Zbornici z« TOI njeiio a^io v nor« oOrtuiStva V poročilu je poudarjaj važnost obrtnega tedna, ki je tud. velikega pomena za nas sj-ez, zdasti pa ptuj Kot ceutei oaštga obrtništva. Zbornični svetnih Muko sen čaj- pa je poiočal o vzgoji našega obruii škega naraščaja po o'i'i>oru za stroKovuo naobraizibo obrtniškega in trg0vskega :ia rašdaja. Zborovaici so vsem izvajanjan. sledidi z veliko pozornostjo &bof je za ključil 6 pozivom na uavzuce oibrtnike da se trdnu oklenejo strokovnih organ -zacij. Zvečer je bil v Narodnem domu iružaibni večer z Miklavžem
j— Neprevidno ravnanje z orožjem Mlinar in posestnik Poplatnik An ton v CiTkovcah je naše! samokres, kr ga je hotel očistiti in zanesti na orožniško Po stajo. Pri snažeuju pa se mu samokres sprožil in krogija inu je obtičala v steg nn desne no=e. Prepeljal: so ga v bolnišnico
j— Prepoden vlomilec. Ko j« te dni cer
kovnik v proštijski cerkvi pospravljal, je opazil na d<veb železnih nabiralnikih odtrgane ključavnice Obenem je slišal korake neznanega moškega.
Gospodarstvo
Zahteve hišnih posestnikov
V Zagrebu se je vrš la v nedeljo letna skupščin^ Saveza združenj lastnikov zgradb in zemlj še ki jo je kot prvi podpred ed-nik vodil g. Ivan Frelih iz Ljub jane Skupščini so prisostvovali dele ati desetih združeni iz Jugos avije. Izneš ni so bili obširni referati o delovanju uprave m o težnjah h'šn;h pose"»tn:kov Pri voPtvah e bil za nove>a -~odp e 'sedrika faveza izvoljen dr Mirko Košuiič predsednik Društva hišnih lastnikov in zemlj:šk;h posestnikov v Zagrebu. Na osnovi predloženih referatov je b'1a na skupščin5 srrejeta dali-ša reso'ucija. iz katere posnemamo naslednje*
Zaradi gospodarskih težkoč. v katerih se nahajajo hišni lasn;ki glede na padec dohodkov od" z<?Tadb -e naproša kra!jevska vlada da izvede razd' lžitev h po^eVandb dolžnikov, kakor ie to storila že za kmetovalce in sicer podobno k«kor v Rumu-niji Madžarski in Poljski. ck:ipščina ugotavlja. da davčni zavezanci niso dovolj zastopani v mestnih zastopstvih, zato nai se čim t>rei razni še io volitve, dntlei pa 6e naj v sedanja zastrpstva delegira pnmerno število hišnih lastnikov iz njihovih organizacij
Pravosodni minister naproša, da pTed-loži narodnemu predstavništvu novelizaci-jo zakonskih predoisov glede uporabnih pogodb da bi se postopek noenostavil im skraiša' in bi se onemogočilo do'gotrano pravdanie. v teku karerega najemniki običajno ne plačaj pogodbene najemnine
Trgovinski minister se naproša, da novelira zakonsko odredbo § 92 zak>na o obrti,h v tem smVu da se ukine rejnniranje dimn:karske obrti, tako da bi imeli hišni lastnik' izbrati si konces.!onir«ne?a dimnikarja na temelju svobodne pogodbe
Finančni min;ster pa se nap-oša, da s finančnim zakonom za novo proračunsko let'> predvidi naslednje olajšave 1) Davčna stopnia zgradarine naj se zniža od 12 na 10%. stopnia dopolnilnega davka pa naj se enako uredi kakor ori 7em'iarini: 2) Lastn kom nov;h hiš rai se vrnejo z zakonom pridobljene in priznane pravice glede davčnih olaišav in naj se zaradi tega zgradarina za nove hiše zopet zniža od sedanjih 6 in 12% na 3%. kakor je bilo to
prvotno določeno v zikonu: 31 Dopolni nai se to'ka druga ?'ena 43. davčrega zakona v tem -mislu da bi hišn* k»?tn:ki ^vo-ia lastna stanovanja m svoje lastne lokale prijavljali s 30% nižio stanarino od one. ki bi se doseg'a pri oddaji v najem; 41 Točka orva 'lena 36 akona o ne-os ed-nih davkih naj se spremen1 tako. da se bo melc od kosrrate nfl-em"i"e za str-?Vo amortizacije uor>»ve in vzdrževan a odb t od kosmate naemn^ne 35 o^nf^n^ dQ% name«to dosed^niih X) 25 odno«no "0%: Snremeni r>ai s« čl^n 40 rako^« tak" da hi se ®snovu: d^vek odnis'*! +udi te'1*' kadar n? m^tf^^e oni^vMen'" na-{ne od "i'eTnnf^a Jr+eria*' n;ti no «odr"5čne g'e_ de na davčno letn- Pki^e na? se i v-šilnr. po^fo^anie z« dolžn1 devpk ori o^ih hišnih lactn.lcih katerim je hi^a nenravič-no s parili k "H io tK>viš"na davčno obnova, pa v'ožer>« pritožba	tei odrn"'ri v
pred^i<5flnem ">Vn ni h;1* reš-n«- 71 Da se nmntfo?) na^Mnie rn'?an?e pri^^+ne ohre«*ne mere In ol!>i?»!o br^^e^a '»"s+nikov. nai se stonnta '•(»n*T»e*'8 ^avta 7m?e ir> na? se Drenove na'a«an'p p^mmi-pravnih doklad na ren^ni da^ek TTV neio nai ®e prist' ib nt za o-i:a-"0 p-am:h <^anovani in lofeaVv zar^dr -dn s" zg a-darine: 91 fimnrej nai se i^da ^aVon o financiranju samoupravnih ^-oles. taVo d" se razmetalo oravioe glede o^d^v^pn1« raznih dohodVov od etran: države,- b*nov;n in občin- 101 Pri -odobravaniu banovin^kih in mesifnih proračunov se ie tre^a f-trog'1 držati danih navodil zato se ne odobrava jo proračuni, kjer se navzlic obst-j^S prepoved' uvaiajo nova davčma bremena-"l^č^ne o1>re?*i hi^ot^icr^ih p -sojil n j s? smatrajo kot odKrtne nostavVe ori ir^ču-nanju davčne obnove za zg-ad-"rno. ker drugače zadolženi hišni pocest^^ki ne morejo zmesti zgradarine 121 Kontno z^^te-va resolucija d« se ukine točka 4. čl«»na 34. davčnega zakona glede možnosti povišani« davčne osnove s parifikaciio
V dodatku vsebuje reso'ucija tudi nekatere zahteve glede zn-žanja »aks. Prihodnja skupščina se bo vršila v Beogradu Nova trprava ie dobila n^o^o da nrončl vprašanja ustanovitve zb^mc hišn'b lastnikov odnosno prisilnih združenj.
Za naše hranilnice
v soboto m nedeljo (7. in 8. t.m.) je zborovala na busaitu glavna skupščina Zveze mest Kraljevine ciugosiavije. ud tej priliki je imei tudi savez uraniinic kraljevine -Jugoslavije svojo glavno sejo. Slovenske iiraniiiiuce sta zastopala pisar, vodja Mestne hranilnice ljubljanske g. Ivan Hiter m ravnatelj Mestne hranilnice v Mariboru g. Drago Kocmut. Odbor je sprejel naslednjo resolucijo:
1.	Savez prosi ponovno Karljevsko vlado, da črn prej sprejme Zakon o samoupravnih hranilnicah, katerega projekt je izdelan obenem s pripombami vseh zainteresiranih činiteljev.
2.	Savez prosa tudi ob tej priliki, da se hranilnice kot splošno koristne in dobrodelne ustanove poj>oliioma zenačijo glede vseh svojih pravic z onimi državnima in privilegiranimi denarnimi zavodi, ki zbirajo prihranke, zlasti s Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko ter z zadrugami.
3.	Ker je pravica sprejemanja in upravljanja pupilnega denarja najbistve nejši znak samoupravnih hranilnic na vsem svetu, zahteva Savez da se našim samoupravnim hranilnicam, ki so tudi prej uživale to pravico, vrne z zakonom ta pravica-
4 Zavedajoč se. da je zanašanje strankarskih vplivov v poslovanje samouprav nih hranilnic imelo zanje slabe posledice prosi Save? kot najbolj poklicani predstavnik samoupravnih hranilnic nadzorne in pristojne organe, da z^šWti<o Vir^nilni. ce	takim' vplivi.
Zveza me*t ie ob tej priTki na podlagi referata g. dr Račiča sprejela tudi to-le resolucijo:
I. Samoupravne hranlnice naj se ustanavljajo povsod v naši državi, zlasti pa v vsakem našem mestu.
H. Sprejme naj se končno osnovni zakon o hranilnicah, ki ga je g. minister trgovine in industrije ponovno obljubljal Narodni skupščini.
Razen tega je Zveza mest sprejela tudi pod 3. in 4. navedem resoluciji Saveza štedionica.
Resolucije zveze mest so velike važnosti. ker izviralo od organizacije, katera zastooa interese vseh naših mest. ki so najbnili interesira na na uspešnem delo-vaniu hranilnic.
Gospodarske vesti
= lns0|vence v novembru. p0 podatkih državnega statističnega urada je bilo v novembru v vsej državi 11 konkurzov (lani 19) to 15 prisilnih poravnalnih postopanj (lani 15). skupaj torej 26 insolvenc nasproti 34 v lanskem novembru, 41 v predlanskem novembru in 118 v novembru 1932 — V dravski banovini so bile v . novembru 4 'nsolvence (1 konkurz, 3 por Post.).
= Češkoslovaški tranzit preko Sušaka. V zadnjem času je uspelo pritegniti na Sušak blago ki prihaja po morju in je namenjeno za češkoslovaško Zlasti se ie razvil tranzit južnega sadja predvsem pomaranč iz Spaniip in Palestine Toda kmdu so nastopile težke ovire, ker ie češkoslova ško zunanje ministrstvo odred'io da se mo ra južno ^adie ki tranziHra nr^ko Sušaka pri »vozu v češkoslovaško nodvreči f?tooa fotoškemu pregledu k^r bi rvodražilo pr«* voz prf>ko 5u5aka zaradi	r,re,rlafl.
za ROO Kč nri vagonu fem Ki hil on^mo go^en prevoz tega blaga nr^kn Sušaka \a intervencijo zagrebške trgovsko—industrij-
ske zbornice se je nai trgovinski minister Vrbanič te dni sestal s češkoslovaškim poslanikom dr. Uirso. Ta intervencija je imela popoln uspeh in je češkoslovaško trgovinsko ministrstvo preklicalo uredbo glede plačila takse za fitopaioloSKi pregled. Poslalo je na Sušak svojega inšpektorja, ki bo uvoženo južno sadie. zlasti pomaranče, pregledal na mestu samem in tako ne t»o notenih ovir več.
Borze
1U. uevcmura.
Na guoijainS'Ki oorzi se je danes uev.^ NewyoiK po včerajšnji otvia-outvi zopet po p.nviuh. AvstrijSKi sinngi uoiirajo v pri vameni Kliringu aesprtmeujeno 8.86 -S.i»b V zagi eOšKeau privatnem Kiiriugu je D'-i prouiitc v avsu ijSkeh Šilingih Po 8.9260. v ang-ie&KUi tuinuli po zžz.b-k, m v gišk B bonih po 30. Nemške kompenzac.jskt marke so ponovno ueKo^uko popusti.e il «=o se Ugo^aae v Zagrebu po 14.4&50, v beogiaiu pa po 14-3i62.
-Na zagrebšktJUi eiektuem tržišču je vojna škoua mu ua pri tečaju J64.60 'lo 3oo brez prometa iv Beostradn zakijuCki p< 3o5 — 3t>t»). Do prometa je prišlo le v de a.cah PA.B po
Devize
Ljubljana. Amsterdam iilio.oo - 2984.61'. tseiuu 1756.08 — i<oy.9d. Bruselj 738.2^ — 74o.zu, (Jui ^b liii.ol _ 1428 i>8. London -16.71 — 217.76, Newyork 4ial.»7 — ±iij>6.i«, Paruz i89.31 — 24)0-75, Praga 181.57 — 182.67.
Curih. Beograd 7.02. Pariz 20 362-5, London 15 2175, Newyork 308 75 Brusolj 51.95. Ma-arid 42.30, Amsterdam 209. Berlto 124.do, Duuaj «". Slocklioim 78 45, Osic 76.45, Kobenhavu 67.95. Praga 12.7750. Varšava 58 1750, Atene 2.90, Bunarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. i>ržavne vrednote: Vojna škoda 3di.50 — 366. za lebruar — m are 366 den.. 4% agrarne 46 den, 6% begluške 61 deu., 6% dalniat.rske agrarne 60.50 — 61 50. 7% Blaar 70 — 70 75. 8% Biair 80 — 81: delnice: Nar0-dna banka 6400 den.. PAE 235 — 236. Trboveljska 105 — 120, šeče. rana Osijek 127 — 138.
Beograd. Vojna škoda 365 — 365.50 (36o — 366). za dec. 365 — 365.50 (365.501. 7% invest. 78 — 79, 47« agrarne 46 bi., 1% stabiliiz 78 — 79. 6% beg!uške 64 den. 6% dalmatinske agrarne 62 50 _ 63. 7% IVaiir 71.50 bd., 8% Blair 81.75 b',.,
En poizkus vas bo prepričal
da Je
SAMORAD
pralni prašek n je izdelan na podlagi olivnega Jija
n a j b o 1 i i i !
Poizkusite!
Zantevajte vedno 8AMUKA1) pralni prašek
7% Drž hip banka 75.50 den.. Narodna banka 6500 _ 6600, PAB 234 — 235 (235).
Blagovna tržišča
žito
+ Chicago. 10 decembra. Začetni tečaji. Pšenica: za dec. 94.75 za maj 94.75. za julij 90; koruza: za dec 57.75. za maj 58.875, za julij 60
+ V\ innipeg. 10. decembra. Začetni tečaji Pšenica; za dec. 83.75. za maj 87, za julij 87.50
= Novosadska blagovna borza (10. t. m.)
Tendenca nesp ein=h tn« Pšenica, bnšk.i 150-163 ladj* Tisa ali Begej 17(1—172 sremska m slavonska 161—163 banatska 161 — 165 Oves baški sremski. slavonski 130 132.50 lefmfn: t«ški <n sr^m-ki H4 kg 132.50—137.50 Koruza- b ška in erem-<ika 103—105- banatska 103—104: baška sremski-. m bai atska nova r6—97 Moka: baška in banatska »Og« in >0^g« 23t—160, »2« 215—240 »5« 193—220 »6« 175 —200 »7« 145—160 08« 105—110 Fi. žol: baški in sremski 240 2 0 Otrobi: baški in sremski 82—85 baški 83—85
4- Budimpeštanskj, terminska borza. (10. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za nvarc 17 98-18 On za maj 18.06-18.07: koru«*: za maj 16.0f>—16.02.
BOlfB\7.
+ Liverpool, 9 decembra. Tendenca mirna. Zaključki: za dec 6.46 (prejšnji dam 6.45). za maj 6.39 (6.38).
-f Newyork 9. dec. Tendenca vztrajna. Zaključni te"aii: za dec. 11. 63 (11.79), za maj 11. 34 (11.49).
okolsfvo
Decembersko zborovanje odbora ČOS
Glavna skupščina češkoslovaškega Sokol stva se bo sestala v Pragi 14 in 15. decembra Na dnevnem redu bode najprej poročila o obiskih COS pri Belgijcih v Briseiju, pri Francozih v Nansiju in na bolgarskem junaškem zletu v Sofiji. Veliko razpravljanja pa bo najbrž o nameravanih izletih ČOS oziroma 45 žup poleti na Slovaško in Podkarpatsko, dalje v Romunijo in seve tudi glede obiska berlinskih olimpij. Sicer je že odločeno, da se udeleži olimpijskih tekem vrsta članov in članic, glede skupnega nastopa 500 telovadcev in 500 te-lovadk s posebnimi prostimi vaiami pa mora odločiti glavna skupščina kot najvišji organ Sokolstva. Razgovor bo končno veljal tudi obisku Subotice. kjer bo jugoslovensko Sokolstvo imelo svoj pokrajinski zlet. Posebno poročilo bo nadalje obsegalo dosedanje uspehe pogajanj COS z raznimi športni mi zvezami v CSR glede raznih skupnih zadev Skupščina bo morala tudi odobriti prireditveni koledar za prihodnje teto. proračun in druge razne notranje stvari. Med drugim pride na vrsto tudi pravilnik za sokolske čete. ki jih bo zlasti mnogo usta* navljanih na Slovaškem, kjer so prilike zelo prikladne za ta način sokolovania. Mnogo debate bo gotovo tudi o predlogu župe pol kovnika Šveca, ki pridlaga zopetno uvedbo telovadne dolžnosti za- vse članstvo do izpolnjenega 26. leta starosti.
Priprave poljskih Sokolov za olimpije
0 uspehih tekmovanja za orodno prvenstvo poljskih Sokolov in Sokolic. ki je bilo 10 novembra v Varšavi, smo že poročali. Iz najboljših tekmovalcev in tekmovalk je sedaj načelništvo poljske sokolske zveze sestavilo obe olimpijski vrsti, moško in žensko Daljše vežbanje je pri članih prevzel zvezni prvak br Dolovi, • pri sestrah pa prvakinja Skirlinska- Zaenkrat bodo vrste vežbale nadalje v zvezni šoli v Kozlovki, na posestvu br. Zamojskega, pozneje pa pojdejo za več tednov v državno šolo za telesno vzgojo v Bjelane pri Varšavi. Kakor pišejo poljski sokolski listi, bodo pomerili svoje znanje na skupni tekmi poljski in jugoslovenski Sokoli v januarju ali februarju v Varšavi Te medzvezne tekme se bosta udeležili obe jugoslovenski in poljski vrsti. Ali bi ne bilo umestno, ako bi nato priredila Zveza Slovanskega Sokolstva pred olimpijami poskusno tekmo vseh onih slovanskih sokolskih vrst. ki nameravajo v Berlin? To bi bilo v korist stvari in bi znatno dvignilo in podčrtalo skupnost vsega Sokolstva	*
Kakor poročajo, je poljsko Sokolstvo naši vrsti že povabilo k medzvezni tekmi. Ob enem pa so jugoslovenski tekmovalci in tekmovalke naprošeni. da nastopijo tudi v Katovicah Torunju in Gdinji.
ur .Tečaj je vodilo načelništvo Saveza, pr3-davaii pa so skoraj vsi člani zveznega strokovnega odbora. Za poljedelstvo in zadru-garstvo pa je vodstvo tečaja pridobilo odlične strokovnjake iz zadevnih strok, ki so se vabilu radevoije odzvali.
Iz novomeške sokolske župe. Letošnji žup-ni vaditeijski tečaj se je vršil v Novem mestu od 4. do 17 novembra in se ga je udeležilo skupno 13 članov in 7 članic. Vodil ga je zvezni vaditelj br. Rafael Ban, sodelovali pa so tudi razni bratje iz župnega starešinstva in strokovnega odbora kot predavatelji. Tečaj je bil zaključen 17. novembra s prisrčno prirejenim poslovilnim večerom. V nedeljo 24. novembra pa so se sestali v Novem mestu društveni načelniki ter so po temeljitem razpravljanju ugotovili delovni načrt za prihodnje leto. Zbor je vodil župni načelnik br Ljudevit Papež. Zupa lo tudi v prihodnjem letu priredila celo vrsto raznih tečajev in šol, vrstile se bodo tekme z nastopi, taiko da bo zavladalo zopet ob nastopu pomladi v tej najmanjši župi saveza prav čilo življenje.
Judenburg
Ljubljana, 10. decembra.
Odbor za postavitev spomenika juden-burških slovenskih vojakov je imel svojo zaključno sejo. Dr.. Kamušič je podail izčrpno poročilo o delovanju odbora, uspehu nabiralne akcije to poteku proslave v Ju-denburgu. Nato je bil odobren obračun,
glede uporaibe prispevkov nabiralne akcije.
V celoti je dobil odbor prispevkov v višini 24.3tt2.75 jjji, za ureditev skupne vojaške grobnice, za srebrni venec, za sveže vence in druge male izdatke je bilo potrošenim 20.349.2S Din, od zbirke je preostalo še 4.013.46 Din,
Ta vsota se bo naložila puPi^airno varno m se bo uiporabujala za vsakoletno okrasitev »kupne grobnice slovenskih vojakov v Judenburgu. V primeru, da bi to ievr-ševaiia mestna občina v Juaenburgu sama, ae bo ta denar porabil za kak drag spominski namen padlim slovenskim vojakom. Upravo preostaile vsote vodi iizvoljeni kura torij, ki sestoji iz dir. Kaanušdča Jožeta, odvetnika, Josipa Po tok ar ja, glev. nega blagajnika poštne hrainilnice in Kt»-merja Franca, višjega. kontrolorja poštne hranilnice.
Slednjič je odbor sklenil, da tareče javno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagati, da srno Slovenci o priliki blagoslovitve dostojnega spomenika svojim vojakom v Judenbuirgu mogli izvršiti svojo do.žnost tako, kakor ustreza »spominu bratov, ki v tujini spe«, uglediu naše dT-žave in slovenskega naroda v inozemstvu to siinžfoi ideje miru med narodi. Naša pietetna, vsenarodna akcija se je popolnoma posrečirla v vsakem poglediu: moralnem, gmotnem, narodnem to mednarodnem, doma to v Juidenburgu; naš nastop v Judenbuirgu je povzdignil sfioves Slovencev to čast Jugosilovamov.
Odlbor se še Posebej zahvaljnje g. banu dravske banovine dir. Marku Naitlačenu za znaten dar to zastopstvo, prevz. g. škofu ljubljanskemu za zbiranje darov in zastopstvo, mestnim zastopstvom v Ljubljani, Mariboru to Celju, g. Kumaverju, kamnoseku v Ljubljani za krasilo podarjeno žaro, udeležencem siavnosti, vsem darovalcem vencev in da/rov, vs^m zastopanim korporacijam, zlasti Zvezi bojevnikov, ki je to akcijo pokrenila to vneto po svojih zastopnikih sodelovala, to upravam slovenskih listov za uspešno podporo.
Nase gledališče
DRAMA
Sreda U: Otroci. Red Sreda. Četrtek 12: Izdaja pri Novari. Izven. Znižane cene.
Petek 13: ob 15. Kako zabogatil. Dijaška predstava, znižane cene od 5 do 14 Din. Izven.
»Izdaja pri NovaH<> delo. ki je bilo z velikim uspehom uprizorjeno konec minule sezije v režiji g. Malca, se ponovi kot izven predstava v četrtek 12. t. m. Predstava bo zanimiva pred vsem zaradi tega, ker debutirata kot igralca g. Malec in gdčna. Rajnerjeva.
OPERA
Sreda 11: Ples v Savoju. C. Četrtek 12: Kraljičin ljubljenec. Red Četrtek.
Izrrstna opereta »Ples v Savoju« s go. Gjunngjenae in g. Gostičem v glavnih vlogah se ponovi drevi.
Mariborsko gledališče
Torek 10: ob 20. »Koncert bolgarskega tenorista H. Ivanova*. Red C. Sreda 11: Zaprto.
Četrtek 12: ob 20. »Majda<. Red A.
Načelništvo Sokola Ljubljane—Šiške obvešča. da se začne 11. t. m. redna telovadba starejših članov Bo vsako sredo od 8. do 9. v šolski telovadnici
Proslava državnega praznika v Beogradu je bila v vseh dvanajstih sokolskih društvih in obeh zemunskih prav lepa nakar so se vse edinice zbrale v dvorišču zveznega doma ter skupno odkorakale po mestu v Kolarčevo ljudsko univerzo na skupno župno proslavo sokolskega in državnega praznika Sodelovala ie tudi godba društva Beograd VITI
Tečaj za vodnike sokolskih čet * Beo?r<i
du Dne 4 decembra sta bila v Beogradu prj ^okolfskem ^avezn zakliučcna in j tečai za vodnike <okol=kih čet >kupno n-hi!c v obpfi 'pčalib '3' vni}iko> Sokolo< i7 v*pb ?? žili■ P»-<H val.'	kunno 582
ur rppd mirni e "»H«i»ctb|ji v.-žbv ir->«tih v31 in orodia l*5*1 ur za predelavo -ok"lakH«_M telovadnega sestava pa se je porabilo lil I
o rodbinskem življenju Abesincev
Zakoni po pogodbi — Otroci pri porokah svojih staršev
Gospa Olga Timotijevičeva, soproga dopisnika »Politike«, je poslala v Beograd drugo zanimivo pismo iz Addis Abebe. Naslov njenega članka je »žena in zakon v Etiopiji«.
Ko je že pet tednov prebivala v Addis Abebi, se je močno čudila, da nI opazila v cerkvah nobene poroke in po ulicah nobenih svatov. Vpraševala je domačine, kdaj se sploh ženijo, ali morda le v posebnem letnem času in ob posebnih praz_ nikih in dobila je na svoje toino vprašanje točen odgovor, da so poroke zelo redke Abesinski kristijani sq zelo pobožni. Strogo se postijo ob sredah in petkih in izpolnjujejo tudi vse druge cerkve, ne zapovedi, samo te navade nimajo moški, da bi se cerkveno poročili pred 60 letom svoje starosti. Zakon, sklenjen v abesinski cerkvi, je nerazdružljiv. Niti najhujši zločini ne morejo bati vzrok raz-poroke. Samo očividno zakonolomstvo lahko lo£i zakon, a k temu edinemu sredstvu za dosego razporoke se nihče ne za_ teče, ker so zakonolomci strogo kaznovani in izobčeni iz svoje sredine.
Do 60 leta svoje starosti živijo Abesinci navadno v pogodbenem zakonu. Pogodbeni zakon nima nobene zveze s cerkvenim zakonom in se lahko vsak čas loči po pogodbi, ima pa to dobro stran, da je splošno priznan in da stopita poročenca po pogodbi v skupno gospodarstvo. doMer pogodba traja, tn da ima pogodbeno poročena žena po ločitvi zakona pravico do deleža iz prejšnjega skupnega gospodarstva Zakoni 00 -vvErodb' se sklepi jo ■7 Mubozrv in imaic tudi *tarc snubitvene 'n SV8tO"®Vc	r *	'■r' Za.
Iiub! poš1;r .turfp- -voie :zvoH*»nk<> snubca in, ko dobi odgovor, da jim je
všeč, se sam predstavi staršem in rodbini svoje izvoljenke. To velja za zaroko. Potem si zaročenca iz vrst sorodnikov in prijateljev izbereta po dve priči in svet teh prič sporazumo s starši Obeh zaročencev uiredd vse gmotne zadeve pogodbene, ga zakona. Ko je pogodba sklenjena, prisežejo na vladarjevo ime zaročenca, priče in straši, da jo bodo točno izpolnjevali.
Ko je pogodba potekla in se zakonca razideta, obdrži žena vse, kar je prinesla v hišo, pripade pa ji tudi najmanj polovica vsega tega, kar je v denarju in nepre. mičninah tvorilo prej skupno premoženje. Zakonske pogodbe so navadno široko-grudne ter predvidevajo razne možnosti ločitve tudi pred potekom pogodbe. Nad pogodbenim zakonom vršijo v gmotnem pogledu vestno kontrolo pri zaroki od obeh strani izbrane priče, številni pogodbeni zakoni in številne predčasne ločitve takih zakonov abesinski ženi niso v neftast. Tudi naraščaj ne predstavlja nobenega problema ne pri sklepanju in ne pri ločitvi zakonov.
Abesinci ljubijo deco im kadar se poročijo, sprejemajo v svoj zakon vse otroke iz prejšnjih zakonov. K temu je treba seveda dodati, da tudi prehrana in oblačenje v Abesiniji še ne predstavlja nobenega problema. Tudi v prestolnici je le malo hiš, odnosno družinskih grxspodar_ stev brez zadostne hrane iz lastnega vrta.
Zakon po pogodbi je izraz velikega svobodo'jubja. Abesinci se cerkveno poročijo šele tedaj, ko so trdno prepričani, da ne bodo niti mogli kršiti obvez neraz-družijivega zakona. V cerkvi se poročijo §eie potem ko so stari že blizu 60 let. °troci 'maio t»k0 rvT"5ko, da prisostvujejo porokam svojih staršev.
Robot - avtomatični kemik
Polarografija — Neprecenljiv pripomoček v kemični industriji za
raziskovanj e sirovin
V veliki dvorani dunajskega vseučiliSke-ga kemičnega zavoda je demonstriral te dni kemik dr. H. Hohn nov izum, ki omogoča avtomatične v nekoliko minutah najtežje kemične analize. Veliko število vodilnih kemikov, a tudi zastopnikov kemične industrije je prišlo k tej demonstraciji in je pol začudeno, pol nezaupno opazovalo nepreveliko, črno skrinjico na preda* vateljevi mizi, skrinjico, ki je baje sposobna, da v treh do devetih minutah ugane natančno sestavo vsakršne snovi, izvede v najkrajšem času analize, za katere bi poklicni, živi kemik potreboval dneve in tedne težkega dela in celo kopico reagen-cij. Toda vse nezaupanje ni zaleglo nič. Demonstrator je na nekoliko primerih pokazal. da zmore njegov neživi kemik, učeni robot v resnici vse to, kar je obetal in že več. Tekočino, ki bi jo rad preiskal, vli-ješ v neko posodo v aparatu, pritisneš na neki gumb,' aparatura prične neslišno delovati in čez nekoliko minut vzameš iz nje avtomatično popisan listek, iz katerega dobi 5 natančen vpogled v sestavo in količine poedinih snovi v tej tekočini.
Stvar je bolj preprosta, nego bi pričakoval. Ves postopek temelji, kakor je izvajal dr. Hohn, na merjenju toka, ki nastane pri elektrolizi. Posebno raziskovanja praškega kemika prof. HeVrovskega in njegove šole so to metodo tako izpopolnila, da »e da uporabiti za najnatančnejšo kemično ana-
lizo po električnem potu. Vsaka kemična snov povzroča neko električno napetost, a ta napetost je za vsako snov drugačna. Umna priprava omogoča sedaj beleženje teh napetosti v obliki krivulj. Aparat izvrši to avtomatično s pomočjo gibljivega zrcala. Električni tok giblje in krmari zr-calce. pri tem odbija svetlobni žarek na fotografski papir, tako da nastane na niem krivulja. S posebnim ključem in kratkim računom je potem mogoče razbrati iz krivulje. iz česa sestoji snov, ki si jo hotel preiskati.
Za takšne analize zadostuje po nekoliko kapljic tekočine. Neznatne količine snovi, ki bi jo moral živ kemik drugače ugotavljati in razčlenjevati z najbolj kompliciranimi postopki, izdaja kemični robot takoj. Niti stotisočinka grama kakšne snovi ne uide električnemu očesu te priprave. Umljivo je, da se dado takšne neverjetne sposobnosti s pridom izkoristiti za najrazličnejše namene. Sodna medicina se bo lahko okoristila z novo pripravo, da bo ugotavljala z nedvomno točnostjo sledove strupov in s tem pojasnevala umore z zastrupitvami. Prav tako more kemični robot pomagati zdravniku pri preiskavi krvi, možganske tekočine in drugih organskih sokov ter mu s tem lajšati diagnoze. Za ponarejevalce živil se obetajo slabi časi, kajti polaro-grafija—kakor se imenuje novi analitični postopek— bo izsledila vsako nedovoljeno
Mož, ki določa angleško zunanjo politiko
151r Samuel Hoare, čigar izvajanja imajo »pričo vojnih dogodkov v Afriki svetovno-političen odmev in pomen
Ameriške izumiteljske fantazije
Znanstveni svet, ki je sestavljen ia vodilnih ameriških učenjakov, je pred&aeai, da bi dala viadta na razpolago denarne pripomočke za raziskanje osemnajstih tehničnilh načrtov, ki naj bi Američanom bodoče življenje popolnoma spremenili. Med tehničnima izboljšavami, ki naj bi Zedinjene države spremenile v pravfljično deželo, so iizumi, ki bi tovarniško in gospodinjsko delo nadomestili večinoma s preprostima pritiski na električne gumbe. Svilo bi izdelovali i« lesa, guimo iz plevela, motorno kurivo ia koruze. Presežke letin bi v bodoče oddajaili 'znanstvenim laboratorijem, da bi u njih izdelovali nove produkte.
čarovniški proces v 20« stoletju
Pred sodnikom v Luneburgu se je odigral proces, ki bi se končal lahko zelo žalostno, če bi se ne bil zakasnil za nekoliko stoletij. Tožiteljica iz tližnje vasi je zahtevala, naj kaznujejo neko njeno sosedo, ker je razglašala naokrog, da je tožiteljica »čarovnica«.
Obtoženka se je zagovarjala, da jo je bila ona začarala s prstjo s pokopališča, krompirjevimi lupinami, koščki lesa in drugimi čarovnimi sredstvi, ki jih je ponoči položila na okno njene spalnice. Celo neko kravo ji je tožiteljica spravila na oni svet s tem, da je prišla nekega dne uganjat svojo >črno umetnost« v nje hlev. Obtoženka je predlagala <*elo vrsto prič, ki naj bi dokazale, da razpolaga tožiteljica s hudimi čarovnimi formulami. Sodnik ni imel nobenega zmisla za to stvar in je rajši dosegel, da sta se obe ženski mirno poravnali.
Pokopana v krznenem plašču
Te dni je umrla v Londonu ena naj-tolj znanih angleških igralk predvojnega časa, Hilda Crossova. V povojnem času je bilo kaj malo slišati o tej igralki, ki so jo nekoč slavili po vsem svetu. Šele v zadnjem času je poskusila z novo umetniško kariero, hotela je postati filmska igralka-Z vodilno angleško filmsko družbo je bila sklenila pogodbo in so prve prizore novega filma, v katerem je imela glavno ulo-go že odvrteli, ko je nenadno težko obolela. Napravila je oporoko, v kateri je, med drugim določila, naj jo pokopljejo v večerni obleki in v krznenem plašču, ki si ga je bila naročila za ta film. Tako so sedaj po njeni smrti tudi storili.
Plazovna nesreča v Rusiji
lz Moskve javljajo, da se je primerila zaradi snežnih plazov, ki so se utrgali s planin Jukepor in Kirovsk na polotoku Koli, velikanska nesreča- Snežni plazovi so Brusili m odnesli dve dvenadstropni Wši ter zid nekega tretjega pos-lopja. Oblasti so, čim 6o bile obveščene o nesreči, poslale na kraj katastrofe nad 2000 delavcev, ki pa ni®o mogli pomagati ponesrečencem, ker so se med tem že zadušili. Človeških žrtev je 85. Tri osebe so odkopaili še napol žive, vendar pa sq tudi te Po rešitvi umrle zaradii prestanih na-Porov.	. ,
j primes, tudi takšno, ki bi drugače morda j ušla kemikovi preiskavi. In kemična industrija dobi s tem v roke neprecenljivo orodje. ki ji to avtomatično preiskovalo sestavo in uporabnost sirovin.
V nasprotju z drugimi roboti pa ima novi robot veliko prednost, da navzlic svojim čudovitim sposobnostim ne bo odrival človeka in povečaval breznoselnosti. Govorica njegovih krivulj je namreč umljiva samo izšolanemu kemiku. Tako je temu aparatu namenjeno, da ne bo nadomestoval živega kemika, temveč mu bo v njegovem težkem delu samo pomagal.
Kaj bo sedaj?
iiiilN
Piere Laval francoski min. predsednik in zunanji minister, čigar posredovalne predloge za likvidacijo afriške vojne je angleška vlada odločno odklonila

Zaroke
pretežka preizkušnja
Slučaj hčere uglednega londonskega trgovca
Zaroke na poskušnjo postajajo na Angleškem, kakor poročajo londonski listi, čedalje češče. Mlada človeka, ki se tako zaročita« se ne čutita več samo kot ljubezenski par, temveč kot prava zaročenca— s pridržkom, da se nekega dne kot prijatelja in brez tragičnih prizorov razideta, če spoznata, da bi bila zakonska zveza nied njima vendarle preveč tvegana.
Brez tragičnih prizorov torej—nu, včasih pa se takšne zveze vendarle ne končujejo tako preprosto, kakor je bilo dogovorjeno nekoliko mesecev prej. Baš te dni je imela takšna zaroka na poskušnjo, ki se je končala s samomorom zaročenke, svoj epilog pred nekim londonskim sodiščem. 23— letna Peggy Marjoie Maddersova, hči ugledne londonske ttrgovsike družine, se je zastrupila, ker se je njena zaroka s 26— letnim trgovskim potnikom Williamom Trolfo Maxwellom lazdrla. Našli so jo umirajočo v njenem avtomobilu, s katerim se je pripeljala pred hišo svojega bivšega zaročenca.
»Za novo leto sva sklenila šestmesečno zaroko na poskušnjo.« je pripovedoval
Maxwell sodniku, >in sva tudi izmenjala zaročna prstana. A že po štirih mesecih sva spoznala, da nisva ustvarjena drug za drugega. Tako sva sporazumno sklenila, da se ločiva.« — »Ali je gospodična Maddersova zavoljo te ločitve zelo trpela ?«je vprašal sodnik. —»Jokala je krčevito in je bila videti skoraj histerična,« je odgovoril M&x-well. »Glavni vzrok, da sva se ločila, je bil ta, da mi ie neprestano očitala mojo netočnost pri sestankih.«
Marjoriejin oče pa je dejal, da bi bila njegova hči umrla s počenim srcem, če bi si ne bila vzela življenje s strupom. Brez Williama ni mogla živeli. Ta ji je sicer še po ločitvi pisaril nežna ljubezenska pisma. Sodba se je glasila na samomor v duševni zmedenosti, ki ga druge osebe niso ^ile krive. Sodnik je pa tudi izjavil, da zaroke na poskušnjo, ki postajajo naravnost znak našega časa, niso primerne za živce mnogih ljudi, ki ne znajo obrzdati svojih čustev in strasti.
Kupuj domače blago!
Predebel, da bi mogel notar
V Los Angelesu so prijeli zaradi potepuštva in vlačuganja Petra Davisa. Sele bo so ga hoteli spraviti pod ključ, so v svoje veliko razočaranje spoznali, da ga ne morejo zapreti, ker je preobilen, da bi mogel v celico skozi tesna vrata
Dva Švedska zdravnika v Abesinci
".....I......... .... ' >■>»■ "" !>........ ■;""' IM".1;).';..';.;;.-.^ J
......
V Abesiniji, kjer je organizacija Rdečega križa slabo razvita, se mudita v zadnjem času tudi švedska zdravnika dr. Hjlander iu dr. Smith. Slika nam kaže obe med kratkim postankom v Parizu na poti v neguševo državo
Bazblt splav
s 40 vagoni lesa
Nesreča zaradi megle na Donavi pri Dunaju
V nedeljo se je razbil blizu Državnega mosta na Dunaju 30 ui d>lg in i2 m širok splav, ki so ga zbili v Gornji Avstriji ter je bil namenjen s svojim tovorom 40 vagonov lesa v Budimpešto. Nesreča se je pntmo rila saradi nenadne vrem^-i-vke »premeimbe. Zjutraj in opoldne je namreč sijalo na Dj-naju najlepše sonce. Okolu poldneva pa ie nastala mesta. Prav tedaj je plaval po Donavi ogromen splav s trinajstimi splavariti. Ko se je z lesom natovorjeni koloa približal Državnemu mostu, je megla zastrla voditelju pri krmilu razgled in konec splava se je z vso silo zaletel v 6teber. ki drži mc«t pokonci. Sunek je bil tako močan, da se je splav v trenutku razbil na dva kosa.
Prvi del se je zan-adi odprtine zajel t mostni steber in ©tvoril oviro, ki je zaprla pre-
; hod za promet po reki. Na tem delu epLava i je bilo osem mož. Vsi so ob sunku popaida-! li v vodo, kjer 90 se na moč trudili, da bi se z oprijemanjem debel, ki jih je sunek raztrosil po reki, držali nad valovi. Druga del splava s pelimi splavarji pa je vola ' gnala daleč naprej-i O nesreči so bili takoj obveščeni grsrlci i im stražniki, ki so odhiteli ponesrečencem j na pomoč z reševalnimi čolni. Toda tok ; Donave je bil tako deroč, da so reševalci j dosegla drugo polovico nazbitega splava š^le pri Fiechamendu, kjer so splavairje potegnili i na varno. Razbiti spis v je bil last Trgoveke-j ga urada avstrijskih gozdnih posestnikov ter j je bil vreden i20.000 Din. Iz vode so poio-| vili smo šsst vagonov debel- vc*j cistald les 1 je voda odnesla s seboj.
Poprsje kraljice Ast^flt
f T .....1
Prvi spomenik, ki so ga v Belgiji postavili nesrečni kraljici Astridi, je poprsje v Mauraglju
Ako vas drgnenje in mencanje perila preveč utrudi, potem uporabljajte
P E R I O N
pralni prašek, ki pere mesto vas.
DOMAČ SLOVENSKI IZDELEK !
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ:
da je umrla v. Kodanju 90-iletna vdova norveškega skladatelja Edvarda Griega. Dama je pred kratkim obhajala 90-Aetnico 6Vojega rojstva.
da je nemški državni kanoelar Hitler podelil Goethejevo svetinjo finskemu kom ponistu Siibeliurm, ki je praznoval te dni 70 letnico rojstva;
da divjajo na Švedskem zadnje dni mogočni snežni viharji, zaradi katarih 6o morali ustaviti ves promet;
da je- na postaji Fratta Magigione pri Neaplju zavozil iz Kalalbrije prihajajoči brzi vlak v ek&presni vlak iz S*rakiuae. Nesreča je zaintevela 3 smrtne žrtve iu 50
ranjenih.
Chaplinove žene v Londonu
Londonu se obeta v prihodnjih tednih senzacija: dve bivši ženi filmskega komika Charlieja Chaplina bosta nastopali v božičnih dneh v londonskih gledališčih in varietejih. To sta Lita Grey Chaplinova. ki se je ločila pred osmimi leti od Charlieja. in Mildred Harrisova, prva Chaplinova žena. Lita Grey je napravila pogodbo za nastopanje v slovitem londonskem nočnem lokalu Cafe de Pariš in v Piccadil-lyjskem gledališču, Mildred Harrisonova bo nastopala v nekem velikem kinovarie-teju. Najlepše pa je to, da pričakujejo te dni v London tudi Charlieja samega, ki pride k premieri svojega najnovejšega nemega filma »Moderni časi«. Charlie ima. kakor znano, novo ženo.
Raca m let
■A,
Cisto navadna divja raca je pozvala pilota nekega kanadskega vojnega hidroplana na dvoboj—in zmagala. Ko ie prečk?! ser-žant Small z nekim potnikom v vodnem letalu v višini kakšnih 100 metrov Geor-gLjski zaliv, je priletela skozi odprto okuo njegove kabine divja raca in ga šavsnila s kljunom po obrazu. Smj'1 ie za trenutek izpustil krmilo in to je zadostovalo, da je letalo treščilo v morje. Raca je nejx>škcKlo-vana odletela, Smalla in potnika je rešil neki motorni čoln iz vode K sreči sta bila oba človeka le lahko ranjena- Letalo pa se je bilo spremenilo v nerabno razbitino.
Tudi število 18 je lahko nesrečno
Ne samo trinajstica, tudi osemnajstica je lahko človeku pod nekimi pogoji uevarna. To sta okusila Tony Schlosser in John Thompson, ki sta vdrla v neko krojaško delavnico v Vancouvru (Kanada) in odnesla 18 zavojev blaga. 18. dni pozneje sta padla policiji v roke in sodniki so ju obsodili na 18 mesecev skesanega samotnega premišljevanja.
Nemiri v Egiptu
Nova sled za morilcem Lindberghovega otroka?
Newvorski listi poročajo iz Treratona. da je policija v New JerseJu prijela moškega, ki je baie pravi ugrabitelj in morilec Lindberghovega prvorojenca. Ameriško vrhovno sodišče bo. kakor znamo, v kratkem razpravljalo o tem. če naj ugodii Hauptmann«\"i pritožbi ali če naj io zavrne. Hauptmann ?e vedno trdn. da je nedolžen im zahteva revizijo procesa, da se otrese smrtne kaond na električnem stolu.
Voditelja vafdistov (egiptovskih nacionalistov) Na ha s paša (na levi) in M a* kram be j E b e i d
ANEKDOTA
Francoski poslanec Gastorn Lacrois je imel govor o položaju šampanjskih vini. čarjev. Med tem govorom je drugim vzkliknil: >Ne pozabimo, gospodje, da sestoji vino naših vrlih viničarjev po poto. vici iz njihovega znoja!« S to govorno cvetko je dosegel prebojen uspeh.
VSAK DAN ENA
jišTrSffl
1'' 1>	1	\	
	J	i \	i
»1	-	i	it
			
»Ali imate spričo viašiih dolgov srpioh kdaj mirnio spanje?«
>Ponoai že — dopoldne pa ne> ker me preveč nadlegujejo uipmifki.« "	>OosmoQpd&tattC
Kulturni pregled
Krstna predstava slovenske Pepelke
Repertoar naših mladinskih iger je sicer skromen, a najtoljše, kar premoremo, imamo od Pavla Golie, ki je od nekdaj znal prvine tradicionalne pravljice družiti s socialnimi in človečanskimi tendencami. »Uboga Ančka«, ki so jo v ljubljanski drimi prvikrat dajali v nedeljo popoldne, pa v dobršni meri odstopa od podobe, ki io je bil Golia ustvaril s svojimi prejšnjimi mladinskimi deli Pobudo zanjo mu je dala sicer stara zgodba o Pepelki, a pisatelj je snov obdal z izrazito sodobnim, družbeno in moralno kritičnim obeležjem in tako pravljico zamenjal z nekakšno moderno grotesko. Pri tem so na škodo igre izpadle vse pesniške dragocene domislice, ki jih je bila v pravljici napletla ljudska fantazija namesto njih pa je pisatelj opremil dejanje z množico teatralično učinkovitih vložkov (scene z medvedi in zajčki, plesi meglic. zgodba z omaro), ki so se mu po večini obnesli že ob prejšnjih delih in so postali v naši mladinski igri že kar nekakšna moda. Za intimnost pravljice, ki je v »Ubogi Ančki« ni mogel poustvariti, se je Golia skušal odškodovati na ta način, da je dal miselni zgradbi igre nekakšno cerkveno. konfesionalno patetičen okvir, v katerem se iluzija Pepelke izgublja do kra-
ja. Ta verska poanta, ki vanjo delo še v izrazitejši obliki kakor pri »Bratomoru na Metavi« izzveni, je brez dvoma najzanimivejša in najznačilnejša poteza, ki nam kaže Pavla Golio na najnovejši stopnji njegovega notranjega literarnega razvoja.
V režiji prof. Šesta in v inscenaciji inž. arh. Franza je »Uboga Ančka« doživela- pri velikem in malem občinstvu skoraj navdušen sprejem. Režiser je z inscenatorjem našel delu prav posrečeno, adekvatno vna-njo podobo, tako da so bile likovno tudi vse žive figure v harmoničnem skladu s prostorom in dejanjem. Kralja in kraljico sta v dobrodušno domači maski igrala Levar in Boltarjeva, kraljeviča je z resnobno vernostjo upodobil Jan. Ančka je bila Levar-jeva, ki je dala liku zasramovane, a vendar plemenite Pepelke pristnega, iskreno doživetega izraza. Ostalo njeno družino so mimo Polonce Juvanove v malo pregrobo karikirani obliki predstavili Sancin. Mira Danilova in Vida Juvanova. Lepe. zanimi ve so bile kreacije Lipaha (dvorni svetnik Balonček), Gabrijelčičeve (dvorna dama Čokolada). Gregorina (berač Dobrodej). Sever-jeve (modistka). Rakarjeva je bila mati zajklja, Pianecki medved, Šaričeva pa Marijin kip.	; M. Mrzel.
Martborsho pismo
i.
Preko petnajst let že obstoji »Zagrebški kvartet«. V sredo 4. decembra smo ga prvokrat čeli v Mariboru. To odlično godalno združenje, ki ga tvorijo štirje profesorji zagrebške državne glasbene akade-miije, opravlja važno propagandno nalogo s svojima uspelimi inozemskimi nastopi, uspešno predstavljajoč našo glasbo v tujini, in hkrati svoje umetniško poslanstvo, k čemur ga v polni meri vzposablja in opravičuje visoka kvaliteta. Tudi ob mariborskem koncertu smo se vpraševali: ali sploh obstoji še kakšna razlika med zagrebškimi kvartetniki in slavnimi Zikovci od praškega kvarteta? Vsi štirje so mojstri: Ladislav Miranov s prv0 violino, Mi'an Graf z drugo violino Dragutin A r a n y z violo, Umberto F a b -b r i pa s čelom. To, kar smo 6liš»'i. je Ma komorna glasba v najvzvišenejšem smislu besede.
V »Kvartetinu« znamenitega klasicističnega skladatelja in violinističnega virtuoza M. Jarnoviča se svečana resnobnost melodije v obeh stavkih prepaja z mojstrsko interpretirano zanositost.io. J. Gotovčev »Poziv« (pesem in ples) ra-»odeva slikovito menjanje otožnih in veselih me1odn'i s svojskimi glasbeno folklornimi poudarki. Ob Schubertovi »Smrti in d e k 1 i c i«« v D-molu (op. 14). uglasbeni po znani Claudiusovi pe^mii, doživljamo pretresljivo vizijo predsmrtnih sluten j. ki jih je dve leti pred svoio smrtjo prelil slavni romantični skladatelj v prelepo sk'adbo. kjer se v turobnih in presunljivih pianitssimrih izraža dekličina groza pred koščenim obMčjem bele žene. Nato so naši zagrebški kvartetniki izvajali J. H a y d n o v »Kvartet« op. 33. št. 3, ki ga poznamo tudi pod označbo »Ptičjega kvarteta« Omenjeni kvartet je zanmiv posebno zarad- tega. ker je znameniti klasik v tem svojem kvartetu zajel precej jugoslovenskih folklornih motivov, ki jih je nemalokrat slišal na Gradrščanskfm. V delih prvega stavka (allegTO moderato), posebno pa v tretiem stavku (Adagio), se lahko razbira io motivi našega »Kola«. Kot poslednja koncertna točka je bil na sporedu Dvorakov takozvani a m e r i -kanski kvartet op 96 v F-d-uru, kjer srečavamo prepletanje češke narodne glasbene folklomosti z mednarodmimi ga^be-niimi sestavinami. To prepletanje je živahen odraz spomina na domovino ob vtrsih, ki tih je skladatelj dojemal tam »preko velike luže« Občinstvo sc je oddolžilo izvajalcem s toplim aplavzom, izvajalci pa so odgovorili z dodatkom M. Magd^leni-čeve skladbe »Slijepačka« z izdatnim uveljavljanjem narodne metodike, v kateri se pretresljivo zrcali elepeevo gorje.
Z eksaktno, razgibano interpretacijo vseh petih skladb je Zagrebški kvartet tudi mariborsko glasbeno publiko prepričal o svoji umetniški višini, ki mu daje legitimacijo za nastop v kateremkoli mestu in krogu in ki ima v čvrsto povezani, v tehničnih finesah zaključeni in vseh inter-protacijskih podrobnostih izpiljeni enotni 6voje realne pogoje. Sporedno z virtuz-nostjo v godalni prožnosti in tehniki gre neko globoko resnobno občutje, ki prevzema ves čas koncertiranja slavno četvorico. Pianissimii se čujejo kakor najnežnejši dih alii najrahlejše šepetanje. Tja do učinkovitih fortissimov pa je v njihovi zalogi nepregledna lestvica žametno mehkih med-6topenj. kjer se v briljantndh pasažah proizvajajo toni, ki se zdijo, kakor da so
razmaterializirani V izvajanju so se čutili nekateri zunanji učinkovitosti in efektu služeči poudarki. Vsi štirje S' med podajanjem kakor zraščeni s svoiim instrumentom Miranov združuie svoje znanje s temperamentom m živahno dramatičnostjo Soroden mu je v tem pv>g!edu čelist Fabbri, dočim se je pri drugemu goslaču Grafu in A r a n y i u (viola) opažala neka ponotranjenost in mirna virtuoznost. Gledališki upravi gre priznanje, da nudi mariborskemu občinstvu možnost, seznaniti se z visokokvalitetno glasbeno tvornostjo zagrebške godalne četvorke.
»
n.
V soboto 7. decembra pa smo imeli v gosteh voditeljico zagrebške komorne plesne skupine Mercedes Goritz P a-veličevo. Bilo je precej menjave do-mislekov in zasnutkov Četudi so se opažala ponavljanja nekaterih gibov in kretenj. je Goritz-Paveličevi vendar treba priznati, da je nadarjena umetnica, ki bo spopolnujoč svoje znanje in ritmične spretnosti, lahko dosegla cim možnejšo višino v plesni umetnosti Ni bilo to. kar emo videli kakšna posebno komplicirana filozofija okončin ali problematika gibov. Ves ta kompleks ritmičnih prikazovanj in ponazorjevanj je bii na prvi mah ja«en. Resnobni motivi so se vzpore;a!i z vedrimi, predvsem v lutkarskem ciklu Ves spo-red je obsegal tri dele Prvi del so tvoril' m u z i k aln i plesi, zasnovani na raznih skladbah od Schumann in Regreja ter MozaTta pa do Bacha. Corellija in Scarlattii ja. Z zadnvo'iivo spretnostjo in sigurnostjo je zaplesala vseh teh šest točk prvega spored nega dela od »Uvoda«, in sanjave »Uspavanke« ter treh plenov iz »Le petits riens« pa do ognjeviteiše »Toc-cate« in »Gigne« ter ljubkega »Capriccia«. Lutkarsko groteskne poteze so označevale tri plesne točke iz cikla »T z moje škat-1 j e 1 u t k« ki so tvorile drugi del programa in ki so doživele prav za prav topot na mariborskem odru svoj krst T" II del kier so Se na rahlo čutilo narodni motivi (Lutka na pero!), ie najbolj uga;a1. V tTetjem delu so sledili plesi po narodnih ritmih z A1be-nizevVn »Tangom«, južnj.aško zanosnim Ravelov'm »Bolerom«. zasanjanim St-aus-sovim »Valčkom« in Gotovčevo »Po-skoč-nico«. Mlada p'esalka je odp1e®a'a bogati spored v lastni koreografiii ter kostumih, ki jih je sama zasnovala. Deležna je bPa toplega priznanja..	—c.
Zapiski
Podelitev francoskih literarnih nagrad.
Minule dni so bile podeljene poglavitne francoske literarne nagrade, kar je vedno velik dogodek v pariškem kulturnem svetu. Goncourtova nagrada za 1. 1935 je bila priznana Josephu Peyreiu, v g'avn m za spis »Sang et Luoi-eres«. Nagrado Femina je prejela za spis »B'nAdiction« pisateljica Claude Silve (s pravim imenom grofica de Laforest Divonne) Nagrado Theonhraste-Renaudot je dobil Francois de Ro"x, v glavnem za svoj najnovejši spis »Jours sans gloire«
Nova hrvatska književna revija, V Zagrebu je izšla prva številka novega mesečnika »Dani i ljudi« Njeno geslo označuje program: »Za Narod, Za čovje^anstvo, za Socialnu Pravdu«. Zdi se. da bo nova revija pritegnila dokaj vodilnih pisateliev mlajšega rodu. Ze v prvem zvezku sodelujejo pripovedniki Slavko Kolar Djuro Vilovič. Novak Simič, Ivan Dončevič in
pesniki Tin Ujevič, Dobriša Cesaric, Vje-kosLav Majer. Vlado Vlaisavljevič. Ante Dean, in dr. Omeniti je še prispevek B. Krefta »O novuj umje?nosti«. Ehrenburgov članek o Gidu in Bognerjev o Barbussu. Tako se je »Književnim horizontom« pridružila revija k' bo za razliko od »Hrvat-ske revije« takisto predstavljala mlado literarno generacijo in njena sbremljenia
Ilirskemu gibanju in hrvatskim preporo. diteljem je posvečen decemherski zvez- k »Hrvatske revije«. Posebne pozornosti je vredna razprava dr Franja Fanceva »Još Hrvatska ni propala«. v kateri e« pisec med drugim tudi bavt z Gaievo tezo, da »o Slovenci iz tako zvane vind ške ma-ke de' tistih f^ankovskih Hrvatov, ki so se pod Ljudevitom Posavskim borili za skupnost vseh Hrvatov in pozneje prešli pod fran-kovsko ob'ast. V prepričanju da so Slovenci hrvatskega porekla, je spisana tudi budnica »Još Hrvatska ni pr-mala«. Ga-jeve teorije, ki jih obravnava dr Fanrev z nekim poudarkem, =o zgodovinsko in f:-'ološko iletantstvo kakor d'nes na pr. spisi Davorina Žunkoviča. vendar «e je Star-čevič najbrž naslanjal na nie, ko je govoril o Slovencih kot »planinskih Hrvatih«. Vsekako so te teoriie samo dokaz, kako globoko živi v n-*s vseh zavest etničnega edinstva ki si išče duška v raznih teori-iah o porek'u in nekdanji usodi posameznih rodov Članek dr. Fanceva bi bil vreden komentarja naših zgodovinairiev. Značilno je. da je posvečen spominu Lju-
be Babiča Gjalskega, ki je na stara lota pregreval Ga:eve teorije in jih ekuša>l v svojem nerazpoloženju do Slovencev celo združiti s teorijami graških pseudoznan-stvenikov o »vindiški« <amobitnostii štajerskih Slovencev
Tolstoj kot umetnik in moralist. »Srp-slci književni glasnik« je priobčil v prvo-decemberskem zvezku članek'pod tem naslovom iz pe<ress ljubljanskega univ. prof. dr. E. Spektorskega. Med ostalo vsebino je posebno zanimiv prispevek dramat:ka Branislav« Gj. Nušič« »Povodom mog Uje-ža«. Pisec se v zvezi $ kritiko svoje najnovejše komedije bavi s prob1«*™ komičnega in komedije, zato je niegov članek nekaka načelna izpoved našega najboljšega komediografa.
Hrvatska Matica je izdala letos med rednimi knjigami zbornik »Hrvatsko kolo«. Filipa Lukasa zemljepisno knjigo »Britanski otoci«. »Novele« Luke Perkoviča. roman Antuna Bonifačiča -»Krp majke zemlje« in četrto knj;go Re^montovih »Kmetov« V nov< kolekciji «Savremera kniižnira M H.« naoovednje med dugm eseie Milutina Neha jeva Ivakičeve izbra-ne povesti, romane Side Košutič in Slavka Batušiča Prva knjiga, roman Vj. Ma_ jerja »Penfa u vremenu i PTos^oni«. je že ;zšla V Mali kn jižnici izide io med drugim Heriešičev snis »St^ godina hrvatske ^urnalistike«. P^-ničeva študija o hrv literarnem regionalizmu in Jeana Da7ra spčs o Tommaseu.
O R T
Mednarodni table tenis turnir v Gradcu
Marin (Hermes) prvak avstriiskih alpskih dežel — V moštvih je Ilirija zasedla drugo mesto
Od petka preteklega tedna pa do nedelje se je vršil v Gradcu 10. medn. table tenis turnir za prvenstvo avstrijskih alpskih deže' skupno z vsakoletnVn spominskim Nowozamskv-ievim turnir-em. Na povabilo prireditelja Graškega Akademske-' ga SV. ki obhaja letos svojo dese^etmeo, so se tekm^vania udeležiin tudi igrači obeh naših naibol iših k'ubov Hermesa in Iliri ie. Hermes je poslal v Gradec svo;ega odličnega Marina Ilirija pa Zižo. Lazarja in Keschwonreda. Da6i 60 b;li v pomanjkljivi sestavi, so vendar zapustili izvrsten vtis in dosegli v ostri konkurenci odlične uspehe. Tu je treba poudariti predvsrm naj-novejš-' uspeh Marina ki je v finalu premočno premagal Dunajčana Goebladl ter sii e tem utrl r»o>t v svetovni razred T''di uspehi Žiže in Lazaria nad Ludwigcm (Dunaj) in Forrojem ^Bndimpe^a') priča :o o visokem nivoju našega table teniškega športa. Obema 1jubljansk;ma kluboma gre 7atc vsa pohvala da sta spričo na'skromnejših sredstev rnsh vzgoiiti v nekaj letih kader igračev. s katerimi se lahko ponašamo tudi v inozemstvu. V naslednjem rvodrobnejši rezultati.
Single gospodov za prvenstvo avstrij. alpskih dežel: 1 Marin (Hermesl. 2. Goe-bel fVindobona Dunaj), 3. Ziža dli"ii>a Lj.), 4. Ludwig fVindobona, Duraij. Neiz-orosni žreb ie že v semif;nalu odločil srečanje med Marinom in ž-žo Slednji je svojemu boljšemu naspro"n;ku preousfr'1 nartiio brez boia. V od1o?i'nem bom je Marin po izredni igri premagal Goebla kaT s 3:1 in si e tem priboril zmago v naivnž-nejš discinllni. V predk^lih je Ke^hvon-red po težki bo"bi v L^dvigom (12) izpade! \7 konkurence, dočim ie Lazar z ena-V;m rezuHatrm izgubil proti Ziži.
V moštvih je tekmovalo 22 kombinacij. Po dolgotrajnih pre^tekmovanjih sta se olasirala v finale moštvi dumai^ke Vindo-bone ''Goebel. Ludwig) in ljub1'anske Ilirije (Ziža Lazar). V končnem dvoboiu ie Lazar gladko zmagal nad T.udwigom (2:0(!) ter otvoril seore 1:0 za Pirijo. Stan'e je izenačil Goebel. ki je v zelo zanimivi bo~_ b? premagaM Zižo z 2:1 r Ziža se je posebno v moštvenih partijah pred=tavil ko<t igrač veMkega formata in je žel z« svojo taktično dovršeno igro obilno odobravanja. Odločitev je prinesla šele double partija, v kateri sta bila Dunaičama v izvrstni formi Iliriiana sta mora!a v podedn;em setu končno kloniti in se zadovoljiti s častnm dmgnm mestom.
Single gospodov za prehodni Nowo-zam«kyjev pokal. 1. Goebel (Vindobona) 2. Marin (Hermes), 3. in 4 Lazar in Ziža (oba Ilirija). V tej disciplini se je Goebel revanžirai za poraz v prvenstvu ter z istim rezultatom 3:1 premagal Marina. V izredno napeti partiji, ki io je grsška kritika enodušno ocenila za najlepšo vsega turnirja je Lazar tesno podlegel Goeb'u. Borba je zahtevala 5 setov in šele v zadnii fazi pri stanju 18:18 se je posrečijo Goeblu preprečiti drugi poraz izkorišča joč Lazar-jevo majhno taktično napako in ga premagati. Z zmago Goebla je dobil lep prehodni
pokal novega reflektanta za končno osvojitev Do sedaj so si osvojili pokal po enkrat Rosenfeld, Schedivy ter dvakrat Nagy (Ilirija).
Single juniorjev: 1. Lazar (Ilirija), 2. Saitz (ASV Graz). 3 Keschvvonred (Ilirija). Lazar je brez večje muke opravil z graškimi juniorji šele klubski tovariš Keschwonred mu je nudil močnejši odpor ter mu tudi edini odvzel set. Lazar, ki je dosegel na tem turnirju poleg Marina in Ziže povprečno največji uspeh, se je izkazal kot izredno vztra ien turnirski igrač, o katerem borno že v bližnji bodočnosti še mnogo čuli.
V doublu gospodov sta zasedla para Ži_ ž a-Lazar in Marin-Keschwonred skuono tretje mesto in enako v mixed doublu Ziža z gdč. Stiinzerievo tudi tretie mesto.
Na tej pomembni prireditvi je sodelovalo okrog 150 tekmovalcev. V nedeljo so tekmovalce pozdravili zastopniki oblastev in je imel pri tej priliki deželni športni komisar g. Irvoher zelo lep nagovor. Turnirju je prisostvovalo ogromno štev;lo občinstva, ki so se posebno navduševali n*d igro jugoslovenskih igračev. ki jih na graških turnirjih vedno radi pozdravljajo.
Službene obfave LNP
(11. seja n. o. 6. decembra 1935) Kozi!!! ,■» -p t irlobo ! »i •'• ^logH-Luihlfrna. ker ni odgovorila na okrožnico Bdravstveno-vzgojnega odseka z dne 25. oktobra. _ Zabeleži se sprememba v tajništvu Slavijie; novi tajnik je Vladimir Jenko. — Prošnja Retja za črtanje dolga v znesku 205 Din se odiloži na poznejši termin. — Prošnji Zagorja aa podelitev podpiore se ne more ugo-drti, ker je od podisa-vezne skupščine v to svrho votirani znesek že izčrpan Klub s« pozoive. na i predloži prošn jo na skupščino JNS. — Vzame ee na znanje doni« P»*v>da 64 od 29. novembra v zadevi verifikacije igra-
šča in se od topa & a e prošnjo, da upošteva željo kluba. — V vezi dopisa Maribora 256 od 3. decembra L 1. se naknadno ouobr gostovanje gralcev Ti čar Kolar ai Sternad v tekmi dme 10. novembra v moštvu Man bora. — xdobri se prezidiailno dovoljenje igralcem Janežriču, Fajonu «n Novaku, da nastopa jo v moštvu Slavije na turnirju dne 24. novembra t- L
uo.s^inj .TV<5 w dostaviio ° prinoroxilom prošnje: DASKa 40 od 17. novembra. Amaterja 99 od 5. novembna. Svobode-Tržtč od 18. novembra. Antona Kolmaniča od 2. decembra. Retja 44 od 27. novembra, kovana od 3. decembra. Svobode-Ljubljana. 73 od 1. t. m. in 74 od 1. t. m.. Jadrana 182 od 18 oktobra t. 1. Skupščini JNS se oošlje utemeljen predlog za razveljavljen je kazno ASK Primorju in iginalcem v zvez« s tekmo Pri-morje-Gradiansflci dne 29- septembra L L Skupščini JNS se odoošlieio pr^dilogi. sprejeti na podsavpTmi skupšfaTil dne 4 a-vir.ista t. 1. im nasU-ndieni na skupščno JNS OJu-merue olausus za klube na ozemliu Ljubljane im revteiia nakmadmega sprejema biivšnh «wve7jnih sodnikov).
(9 s o 26 XT.. 3. XII.. 5. NIT. 1935)
S. o -JNS se pnedPioižijo v starost začasni en^nflo Mrdjfm Vli^m- dT. Rrandl Arpad. Veble Josip. Jančič Karel. V podaljšan ie
7 o'*'« ■"»ir*"'" to r^ rvV> ^ * 1 > L	••■-) rl.
lon'1'o »ača^i ss:	Ivan. Turk Josip.
Seitl Franc. Opravi,oiHn pr. ss> M"ind;ča «e vziame naknadno na 7manie. Vzame se na znamie obračun s. o. M^riborr in se odstop? pod^aveznemu blagajniku 7a začasnega po-Tierien-ika na oizenVn o. o T^>ov?je ^e imenu i« kandidat Adalbert Božič-
Protest Jugoslavije d roti verifikaciji tekme OVmn-Jiigoslaiviia se na prdiajsi zasi;-šania Vebleta smatra neutemeliemiim in ce vrne p. o. s predlogom za za^vrnitev. TJs^avi
pn —	no^l^nnip rtrol 1
lu in Reinprechtu. ker sn se naknadno opraviči1' TT«.tavn se kazensko pootonajire o^mtr cm TV^Tiii zaradi? Twnam ika.nia dl-!k"zov. S. o. JNS se po par. 4 v vezr oa>r. 3 k. t>. predlogi v črtanje ss Pev^ek MHirdoo.
D ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD
Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din
D M CD ■ CD ■ CD ■ CD I CD ■ CD ■ CD I CD ■ C3
Službeno iz LNp. Drevi ob 19. 6eja poslovnega odbora v podsavezni pisarni. Po seji p. o. ofo 20. istotam seja upravnega odbora.
Službeno Iz s. e. LNP. Opozarjajo 6e vsi kandidati ki so 7. in 8. decembra uspešno prestali izpit za nogometne sodnike, da morajo najkasneje do 14. t. m. predložiti s. o. LNP po dve sliki ln takso 50 Din za sodniške izkaznice.
Smučarski klub Ljubljana priredi brezplačen smučarski tečaj za vse smučarje— začetnike, dame in gospode pod vodstvom saveznega učitelja g. Jeleniča. Sestanek s pričetkom tečaja danes ob 15. pred gostilno Cad pod Rožnikom. Dalje priredi klub brezplačen smučarski tečaj za tekmovalno tehniko v vseh disciplinah za vse smučarje, tudi neorganizirane pod vodstvom klubovega tekmovalca in saveznega učitelja g. Sešlja. Za naraščajnike in tekmovalce kluba ude; ležba obvezna. Sestanek s pričetkom tečaja v četrtek 12. t. m. ob 14. pred gostilno Čad pod Rožnikom. Obenem se ponovno opozarjajo tekmovalci na sestanek v petek 13. t. m. ob 18. v klubskem lokalu.
2SK Hermes obvešča svoje članstvo, d-u je preminula mati aktivnega igralca Ozeb. ka. Pogreba naj se člani v čim večje® števil« udeleže. Pogreb bo izpred splošne bolnišnice danes ob 14.
Sneg in razočaranje smučarjev in siromakov
Smučarski obhod z baklami po mestu se nI obnesel
Ljubljana, 10. decembra.
Težko je reči, kdo je nad kom prav za prav bolj razočaran: ali siromaki in brezdomci, ki jih je zima zaitekla brez obleke in brez celih podplatov, ali smučarji, ki jr'm je tudi najnovejšo pošiljko bele odeje izmaličil v umazano brozgo, ali pa sneg sam. ki se je, kakor pravijo nekateri, začel davi solziti zavoljo tega, ker so ljubljanski smučarji stanovsko prema'o zavedni in mu snoči niso marali prirediti dovolj veličastne podoknice in baklade. Velika manifestacija za zimo in sneg, ki so jo s tolikšno vnemo pripravljali najideainejšn izmed ljubiteljev belega športa in ki bi bila prva pri nas, kar pada sneg — naši predniki so z obhodi, pecmrjo in plesom radi pozdravljali prihod pomladi in sonca, medtem ko zgodovina ne pozna nobenega primere, da bi bili tudi v najtemnejših <a-. sih s pomporn in navdušenjem pozdravljali starko zimo, kadar ie s sv<i;:mi voščenimi prsti potrkala na okno — ta orig:t,a1_ r.a. duhovita manifestacija se ie na velko žalost prirediteljev razblini1« v nič. Tako se je ob živem primeru vnovič izpričalo, da so Ljubljančani zaspanci in da v tem
mestu megle m deževja ni dobro širiti novih idej.
Pozdrav snegu je bil zamišljen na velik obseg. Okrog 500 bakel je bilo pripravljenih, da bi svetile zmagovitemu smučarskemu obhodu po mestu. Toda ob napovedani uri se je pred velesejmom zbralo samo nekaj tiste rožnate mladine v dresih :u t dilcami na ramah, ki tudi v času velike sezone po navadi ne hodi na slaiome :n na druge takšne imenitne smučarske reci. Pripravljena je bila kajpak tudi harmonika, a ker je bilo tako malo odziva, je bilo nazadnje tudi bolj malo zidane vo!je. Namesto, da bi se odpravili skozi mesto, so manifestanti, med katerimi je bilo samo nekaj resnejših, odraslih ljudi, krenili kar po tivolskem drevoredu na travnik ob Ceki-novem gradu, kjer so nekateri poizkusili par drsljajev Po ulicah v mestu, po katerih je bil najavljen obhod, in okrog anu-tališča v Tivolju so se dolgo zbirale množice občinstva, a ko so ljudje na koncu izprevideli. da bodo ostali brez užitka, so se razočarani razšli Še bolj razočarani so bili kajpak prireditelji, ki so morali uvideti, da veliki domisleki v našem malem svetu le s težavo prebijajo led.
Zane Grey:	is
Teksaški iezdec
Tovariši pa niso zaupali svoji sreči, ampak so zložili banko. Billovo zbadanje zaradi te malodušne združitve jim ni šlo Bog kako do živega. Kamen so vrgli, a grlica ni odletela. Poslej se Billu ni več posrečilo zapeljati tovarišev v kako stavo na ptico.
Ponujal je vse mogoče, a zaman. Nato je bilo videti, kakor da bi krčevito iskal kake nenavadne in zapeljive stave. Tedaj jo je primahal ob reki razcapan mehiški deček, sestradan in reven paglavec. Bili ga je poklical in mu dal prgišče drobiža. Deček je bil od začudenja tako zmeden, da ni mogel spraviti besedice iz sebe. Boječe je stisnil denar v roki in šel svojo pot.
»Stavim, da bo kaj izgubil preden pride na cesto,« je rekel Bili. »Stavim, da bo stekel. Pogum, klavrni igralci!«
Vendar se mu ni posrečilo, da bi bil zapeljal koga izmed družbe. Tedaj je postal čemeren in molčečen. Dobra volja ga je čisto minila, čeprav je bil mnogo priigral. Duane ga je opazoval. Čudil se je in ugibal, češ, kaj bi utegnilo biti Billu na misli. Ti možje so bili izpremenljivejši od otrok, nestanovitni kakor voda in nevarni kakor dinamit.
»Stavim, Bili, da odtod ne razliješ tega, kar nese onile ,peon* v svojem vedru,« je rekel tisti, ki so ga imenovali Jima.
Bili se je ozrl kakor kragulj, ki hoče planiti na plen.
Duane je pogledal najprej Blacka, nato pa na cesto. Tam je stopal pohabljen ,peon' — delavec — z vedrom v roki proti reki. Ta peon je bil slaboumen Indijanec, ki je živel v napol razpadli koči in opravljal Mehičanom razna neprijetna dela. Duane ga je bil že mnogokrat srečal.
»Stavim, da se motiš, Jim,« je odvrnil Bili Black.
V zvoku njegovega glasu je bilo nekaj takega, da se je Duane jadrno obrnil. V očeh Billa Blacka je opazil čuden lesket.
»Aj, BiH, predaleč bo«, je rekel Jasper, ko je Bili oprl komolec na koleno in pomeril s svojim dolgim, težkim Coltom. Razdalja do peona je bila gotovo kakih petdeset korakov. Še za najboljšega strelca je bilo to dosti predaleč, da bi bil mogel zadeti nihajoče, premikajoče se vedro. Duane, ki je imel zanesljivo oko za smer, je bil prepričan, da meri Bili dosti previsoko. Nov pogled v trdi obraz, ki je bil od pritiska krvi temno zaripel, je potrdil Duanu, da Black vobče ne meri na vedro. Duane je priskočil in mu izbil vzdignjeni samokres iz roke. Nekdo izmed tovarišev ga je pobral. Black se je osupel zvrnil nazaj. Zdaj, ko so mu bili vzeli orožje, ni bil več podoben samemu sebi. Morda je bil tudi opiašen od Duanovega nastopa, ki je moral zbuditi strah. Čemerno se je obrnil in odšel, ne da bi vprašal po samokresu.
Osmo poglavje.
»Kakšno nasprotje med tem večerom in med stanjem moje duše!« je pomislil Duane. Zahajajoče
solnce je še zlatilo daljnje mehiške gore. Mrak je počasi legal na dolino. Rahla sapa je hladno in do-brikavo dihala z reke. Poslednje grličje gruljenje in žvenkljanje kravjega zvonca sta bila edina glasova. Tihota vedrega miru se je širila po dolini.
Toda v Duanovi notranjosti je bil prepir. To tretje srečanje z obupancem ga je spravljalo iz ravnotežja. Sicer se ni bilo nesrečno končalo, a vendar je bilo polno grožnja. Boljša stran njegovega bitja mu je velevala, da je bolje umreti kakor streljati po nevednih, ubogih divjakih. Ali zli goni so bili tolikanj močni, da jim razum in vest nista bila kos. Ni se jim mogel upirati. Čutil je, da nekaj odmira v njem. Trpel je. Zdelo se mu je, da je upanje neskončno daleč. Obup ga je bil pograbil in ga jel priganjati v najhujše brezumje, ko je pomislil na Jenniejo.
Pozabil jo je bil. Pozabil je bil, da ji je obljubil rešitev. Pozabil je bil, da se je imel za zmožnega utrniti toliko življenj, kolikor bi jih stalo med njo in med prostostjo. Spomin se je izmikal njegovemu bolestnemu samorazglabljanju. Ona je pa razlikovala. Ta predstava se mu je zdela kar neverjetna. Čutil je, da ji je hvaležen. On je bil prisiljen, da se je zatekel v deželo izobčenih; njo so bili odvedli od svojcev in jo zavlekli v ujetništvo. Srečala sta se bila v trdnjavi ob reki, on, da bi ji kanil upanja v obupano srce, ona da bi mu morda postala sredstvo, ki ga bo obvarovalo, da se ne zenači z njenimi zatiralci. Ko je tako premišljeval, je začutil v sebi silno, nestrpno koprnenje: moral jo je videti 'n govoriti z njo. Te misli ga vso pot do Blandove hiše niso zapustile. Euchra je bil poslal naprej, ker je potre-
boval časa, da se zbere. Tema je že bilo, ko je prišel. Nikjer v hiši ni gorela luč. Gospa Blandova ga je čakala na verandi. Objela ga je, in ta nenadni, burni, tuji dotik ga je tolikanj presunil, da je čisto j pozabil prevejano igro, ki jo je igral. Ona v svoji : razburjenosti ni opazila njegovega izmikanja. Po njenem objemu in po zmedenih besedah, ki so se hkratu usule nanj, je sodil, da ji je bil Euchre povedal, kaj sta imela z Blackom.
»Lahko bi te bil ubil,« je zašepetala nekoliko raz-ločneje, in če je bil Duane kdaj slišal ljubezen v človeškem glasu, jo je slišal zdaj. Dobro mu je delo. Vendarle je bila ženska, podložna svoji naturi, nesrečna v svojih življenjskih izkušnjah, obsojena v tragedijo in gorje. Vrnil ji je njen objem in jo poljubil. Razburjenje, ki ga je kazala, je imelo poseben mik in bi bilo storilo vsako žensko sladko. A Duane je bil trdno sklenil, da ne pojde — naj bi jo čuvstva še tako zanesla — niti koraka delj, kakor je potrebno zaradi njegove laži.
»Buck, ali me ljubiš ?« je zašepetala.
»Seveda, seveda,« je hlastno dejal, da bi se je otresel, in ko je tako govoril, je zagledal skozi okno bledi čar Jenniejinega obraza. Sram ga je postalo in vesel je bil, da ga ni mogla videti. Ali se je še spominjala svoje obljube, da ne bo ničesar napak razumela, kar koli bi storil? Kaj je neki mislila o njem, če ga je videla zunaj v temi, kako se objema s to drzno žensko? Žalostni izraz Jennie jinega bledega obličja in pogled njenih velikih temnih oči sta ga presunila in ga navdušila za težko nalogo, ki je bila pred njim«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo
služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—b
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« VfeS«« -»	- „
odgovor, priložite	5* v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri Dredaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Sli^zbodobi
B-seiia 1 Din, >la7ek S C:.-., ta 4ifro ali lajanje ->aslovs 5 Oin. Naim«r'5l tnesek 17 Oin.
Več tkalk
popolnoma lzvežfcanih a večletno i-rakso sprejme tkalnica lanu. Ponudbe z navedbo službene dobe in kraja na ogl. odd. Jutra pod »Tkalnica«.
26594-1
Frizerko
•prvorazredno moč, išče Sa Ion »Mila«, Tyrševa 7.
26753-1
Mesto občinskega
delovodje
razpisuje občina St. Ilj.
Natančnejše pogoje glej v razpisu Službenega lista.
3674.6-1
Absolventko
trgovskega tečaja sprejmemo v prakso. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra • pod »Praksa«.
26731-1
Izurjene delavke
v izdelovanju papirnatih vrečk, iščem za takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrečka«.
36719-1
Gospodinjsko
pomočnico
zdravo, pošteno, sprejmem za vsa v boljšo hišo spadajoča gospodinjska dela in pomoč pri kuhi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36771-1
Frizersko pomočnico
zmožno železne in vodne ondulacije. sprejme ^akoj v trajno službo Fr. Novak, Maribor.
36772-1
Potnik (ca)
mlajSi, za obisk privatnih strank, dobi mesto. Dnevni zaslužek čez 100 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupi vsaka ženska«.	26746-5
PoUk
Beseda I Oin. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin, Najmanjši tnesek 17 Olnl
Osmošolka
instruira vse predmete za nižjo gimnazijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36773-4
Francosko
na ploščah
96 dvostranskih Polidor-Didakt (52 lekcij) s knjigo popoinoma nove (Din 3030), prodam za polovično ceno. Pripravno z« jezikovne tečaje, samouke, o? ve žen je znanja francoščine, šole itd. Naslov v vseh poslovalnicah .Tutra.
36301-26
Kapital
Beseda 1 Oin. davek 3 Dio. ca Šifro ali dajanje oaslova 5 Oin. Najmanj ii eoestk 17 Ola
Posojilo
Din 160.000, iščem za dobo enega leta proti vknjižbi na prvo mesto posestva, vrednega Din 700.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno«.
96491-16
Knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, glasečo se na 230.000 Din, prodam najvišjemu ponudniku. Pamibe oi ogl. odd. Jav« pod *Kuj žica c.	26624-16
Prodam
Plačilno natakarico
dobro moč. z znanjem nem ščine ter zmožno kavcije, sprejme restavracija v Ljubljani. Ponudbe pod ■»Dobra moč« na ogl. i"dd. Jutra.	26770-1
Besedi 1 Din. Javek ? Din. za Šifro ali dalanie ia«lovs 5 Din. Najmanj?! znesek 17 Din.
Za mal denar
dobite najboljšo peč na ža govino, kateira se Vam že v eni zimi izplača na prihranku kuriva, razen tega imate kolosalno komodite-to, ker Vam ta peč ves dan gori z enkratnim polnjenjem brez nadaljnje pažnje. Te peči Vam doba vivi na 8 dnevno poskuš-njo R. Jakelj. Bled.
36336-6
Prodam
troje eno kakor tudi dvo-vprežne sani. 1 dvokolesni voziček (ciza). po ugodni ceni. Ogleda se: jSlomško-
Vložno knjižico
Obrtne banke v Ljubljani prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogi. oddelek Jutra pod šifro »50.000 Din«.
26751-1«
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov kupujem. Ponudbe pod »Vloge« na ogl. odd. Jutra.
36743-16
Hranilne knjižice
vseh zavodov, nakup m prodajo posredujemo. Adamič. zastopnik »Štedovne zadruge«, Ljubljana. Gospo-svetska c. 8. Telefon int. 32-86.	36769-16
va ulica 6.
9MT9-6
&li»£be išče
Vsaka beseda 54) par; davek Din, za daianje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din.
Šivilja
dele po najmodernejših krojih plašče in obleke, gre Ši-Att na dom. Ponudbe na ocrl. odd. Jutra pod »Dobra Šivilja«.
36776-2
Uradnica
K večletno pisarn, prakso, z znanjem nemščine, išče primerne zaposlitve, tndi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Računska uradnica«.
26608-2
Smuči
obleko ln smučarske čevlje št. 41, prodam za Din 370. Liubljana, Večna pot 13.	36758-6
Ugodno prodam
Moško zlato uro, damsko zape«tno zlato, ducat žlic, fotonparat. risalno orodje, pletene steklenice. Saje Mila, Mestni trg lil/T.
36751-6
tleseda I Din laveb 3 Oin. za šifro aH dajanje aaslova 5 Ola NatmanJSI tnesek 17 Dia
Posestvo z gostilno
in mesarijo prodam na prometni točki za knjižice Mestne hranilnice. 360.000 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36775-30
Lokali
Beseda I Din. davek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslovr 5 Din. NalmanjSI tnesek 17 Din.
Sanke
dobre in skira za deeo p«o zelo nizki ceni naprodaj. Naslov: Dalmatinova ul. 10 (na dvorišču Tiskovna zadruga) Krambhodz.
261730-6
fotet(Ge)
- Oiu la veh > L za iifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 In.
Vajenko
odnosno vajenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v vseh posl. Jutra.
36710-44
Potniki
Bacila 1 Oin davek 3 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oia
Zastopnike
inteligentne, s poznanstvom in zvezami. iščemo ia Dravsko banovino, za prodajo novoizišlih odobrenih slik v barvah Nj. Vel. kralja Petra II. Kavcija za vzorec Din 30. Ponudbe z označbo referenc- pod K 34o0 na Interreklam. Zagreb, Masarykove 28.
36756-5
Radio aparat
S cevni arnierikanski, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Dvorakovo ul. 3, L nadstropje, desno.
26764-9
Radio Philips
štiri cevni, dobro ohranjen, naprodaj. Streliška uli-ca 8, pritličje.	36777-9
Šivalni stroj
pogrezljiv, popolnoma nov, veze. krpa, šiva naprej in nazaj. Poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševn c. 38.	26765-99
Pisalni stroj
Merz, dobro ohranjen, prodom. Dvorakova 3/1, desno.
36763-29
Lokal
in poslovni prostor
aJi
EUnSEi
Črn damsld plašč
še dobro ohranjen, poceni prodam. Kapiteljska ul. 7, pritličje.
26750-113
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
»Takoj bo vse ukrenjeno!« je vzkliknil nadzornik in še tisti mah poklical brezžično postajo. In v tem, ko je policija iskala ob vsem prekopu, je radio deželi oznanjal opis nesrečne žene: nos na koncu vijoličastordeč, na desnem licu bradavica, lasje zviti v vozel ... Jo j, Kunigunda je bila mrtva, ne duha ne sluha ni bilo o njej!
skladišče, oddam za februar na Sv. Petra cesti. Naslov v vseh poslovalnicah .Tutaa.
36774-10
Stanovanje
jeseda I Din davek » Dio. «i iifro ali dajanje naslova 3 Dia Najmanjši raesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
lepo, oddam za januar eiv. februar. Parket, elektrika, vodovod, veranda, kopalnica. Natančneje pri Chri-stof, Domobranska 16.
36748-31
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki hrez otrok s 1. januarjem. Glin-ška ulica 6, pri Tobačni tovarni.
36767-31
Seseda 1 Din. davek 3 Cin. 17 Šifro ali daianje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Sobo
sončno ln zračno, oddam z vso oskrbo. Stari trg 28, III. nad., levo.
36755-23
RADIO
S^a 11. novembra.
Ljubljana 12: »Zvezdniki in zvezde« na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Glasbene slike iz daJjnih dežel (plošče). — 14: Vreme, borza. — IS: Otroška ara: Pravljice (gdč. Milena B0ltarjeva). — 18.20: Storžek se bo poboljšal — 18.40: O morfologiji in geoiogijn planincev (prof. Janke Mlakar). — 19: C36, vreme, poročila, spored, obvestila. — u.30: prenos z Dunaja
—	22: Cas, p0roči5a, spored. — 22.15: Duet mandoline in kitare.
četrtek 12. decembra.
Ljubljana 12: Dvorakove skladbe na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vir. tuozi igrajo na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Koncert Debu&syjeve glasbe (radio orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. - 19.iii). Nac. ura:' gkola za telesno vaspitanje umladine (iz Beograda) — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, vrezne, poročila, spored. — 2:2.15: G. Drago Žagar poje s spremi je vanjam radijskega jazza.
Beograd 17: Plošče. — 20: Simfoničen koncert godbe kraljeve garde. — 22.3'j . Narodine pesmi. — Zagreb 12.10: Plošče. _ 17.15: Orkestralen koncert. — 20: Pre. nos iz Beograda. — 22.15: plesna muizika.
—	Praga 19.30: Lahka godba. — 20.15: Pozabljene besede in melodije. _ 24).60: Pesmi. — 21.40: Modierne klavirske skladbe. — 22.15: Salonski orkester. — Varšava 20: V spomin na pilsu-dskega. - 21.30: Poljske pesmi. — 21,55: Simfoničen koncert. — Dunaj 12: Plošče. — 16.05: Japonska v operi in opereti. — 17.15: Samsko in zakonsko življenje v muziki. — 19.20: Iz madžarskih operet. — 20.45: Humor. 21: Zvočna igra. — 22.20: Lahka glasba. 23.45: Jazz. _ Berlin 19: Orkester. — 20.10: Mozartov koncert. — 22.30: Koncert solistov — Mu neben 19.30: Pies. — 20.10: Spevoigra. — 23: Komorni koncert.
—	Stuttgart 19: Brahmsove skladbe. _
20.10: Prenos iz Berlina. — 21: Koncert solistov. — 22.30: Orkester. — 24: Nočni' koncert. — Rim 16: Scarlattijeve skladbe.
—	2-0.50: Mešan program.
KLJUČ SVETA ZA VAS JE
Typa 944 A
Din 120 —
m e s e i n 0.
Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena .....Din 1995.—
na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.—
PREJEMNIK
PRVOVRSTNA IZDELAVA ■ NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE
Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvu
Ljubljana, Celje,
Aleksandrova 6
Aleksandrova 9
Poznana tvrdka »SORELA« naznanja, da je zapoČela tudi v Jugoslaviji z razpečavanjem svojih odličnih kozmetičnih preparatov pod imenom
M
I T A "
Tonata coM krema - za noč
Tonita vesisEng krema
za dan
Tonita pisder v vseh barvali Tonita Handfcream za roke
Dobiva se že v vseh trgovinah te stroke. ©©©©©©00®0©©©©
Separirano sobo
z 1 ali 2 posteljama, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36752-23
Opremljeno sobo
oddam stalni osebi. — Sv. Petra nasip 7L
36766-23
sa
Boseda I Oin. davek 3 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
sončno, mirno, v bližini Tivolija, z vso. oskrbo, išče za. takoj skromna uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidno«.
2677S-2S»
Opremljeno sobo
v mestu iščem, s posebnim vhodom s stopnic ali veže za 15. december za december. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sam«.
36747-33a
Dražbe
Beseda 1 Din. davek 3 Din.
4ifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek
, 17 Dia
J
Dražba
Dne iS. decembra t. 1. ob 15. uri popoldne se bodo v Ljubljani VII, 2ibertova al. 7, prodajali na lavni dražbi sledeči predmeti: 1 železna blagajna, 1 omara za knjige, 1 oranim stroj Ideal. 1 osebni ivto Fiat 800 m tračnic, iOO kub. m lesa za stavbe, V*.) kg jekla za orodje, 330 pa rov žel. šablonov. 3 centri-fugalne črpalke. Reflek tanti a zamorejo prHmete ;do.
ogledati pred draži
26768-38
Razno
PIŠITE ŠE DANES !
Ostanki
mariborskih
tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m sa kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tuili ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
»KOSMOS« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvorakova cesta 1.
CD f CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD R CD B CD 9 CD H
QFRIKCIJSKOQ
■	stiskalnico, dvoročno, cca 120 mm w U vretena, 70-80.000 kg pritiska, v Q
■	brezhibnem stanju kupim. Ponudbe a 0	pod »458« na Propaganda, Beo- Q m	grad, poštni predal 409.	a
IOIOIOIOIOIOBOBOIO
iTŠvf/ot 6om5aze l&a/uhe
\ml umuMitiitiš
gobeline, ketim-cleta in strvjno plie* -tenje~ UeMrgoviitčt (^bh^
ZMAVKOSCNbH 5
t

Za vedno nas je zapustil naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat, stari oče, stric, svak in tast, gospod
Valentin Bergant
posestnik in upokojenec drž. Zel.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Tyrševa cesta 91 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 11. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta Iifro ali dajanje naslova 5 Dia Najmanjši tnesek 17 Din
Čudo tehnike
Pisalni stroj »Orga«. nenadomestljiv za poslovnega človeka: htsro dela, štedi na času, daje mnogo kopij in ne kvari j>a.pirja. ker je precizno centriran. Sprejmem zastopnike s skladiščem in agerjte. G laikov, Zagreb, Nikoličeva 30.
36744-37
SOIR DE
Odlično darilo, ki vedno in vsakega razveseljuje (L^
BOURJOIS
PARIŠ
iJCdor oglasu$e
ta napreeie&fe!
			
		■V ■ rf':	

OPOZORILO!
Neki 2arko Kačanski poseča lastnike »Minimax«-gasilnih aparatov in se neopravičeno in nepooblaščen izdaja kot zastopnik podpisane tvrdke in poskuša izvabiti denar pod pretvezo kontrole, polnjenja aparatov itd.
S tem ir javljamo, da z omenjenim žarkom Kačanskim nimamo nobenih stikov niti jih nismo nikdar imeli.
Zaradi tega opozarjamo razne tvrdke in podjetja, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za škode, nastale zaradi nestrokovnega pregleda aparatov kakor tudi zaradi njih polnjenja.
Naši zastopniki imajo legitimacijo naše tvrdke kakor tudi legitimacijo trgovsko-industrijske zbornice.
V interesu podjetij samih je, da zahtevajo pri posetu zastopnika legitimacijo.
Ako se kdo pri posetu izda za našega zastopnika, a ni v posesti potrebne izkaznice, priporočamo, da ga predaste policijskim oblastvom. '
MINIMAX, društvo za proizvodnjo gasilnih aparatov, Zagreb.
#
M
■
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
MARTIN ŽMAVC
žand. podporočnik — vodnik v p.
v torek, dne 10. t. m. v starosti 66 let, nenadoma izdihnil.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 12. t. m., ob pol 16. uri iz hiše žalosti v Postojnski ulici štev. 22. (Stan in dom) na pokopališče k Sv. Križu.
V	LJUBLJANI, dne 11. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA
Ob priliki smrti naše ljubljene matere, stare matere in tete, gospe
€ecslt{e Sotlai9
se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nas ob težki uri tolažili. Zahvaljujemo /se zlasti g. zdravniku Dr. Gregorčiču, ki je s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lajšali trpljenje pokojnici, da je hvaležno zatisnila oči k večnemu snu. Prisrčno se zahvaljujemo g. župniku Miillerju, ki ji je prišel podelit zadnjo popotnico, ravnateljstvu papirnice v Vevčah, ki je poskrbelo za prenos in pokop trupla. Najlepšo zahvalo izrekamo darovalcem vencev in cvetja trgovcu g. Stanetu Drgancu v Ljubljani in osobju tvrdke Stane Drganc ter gg. pevcem, ki so pokojnico počastili z odpetima žalostinkama. Končno bodi izrečena še naša udana zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so v tolikem številu spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
DRUŽINA SOTLARJEVA.
ZAHVALA
Ko je Vsemogočni poklical b sebi našo nenadomestljivo mamico, taščo, oz. staro mamo, gospo
herezijo SroheilniG
se prisrčno zahvaljujemo tem potom vsem, Id so nam ob težki uri naše neizmerne žalosti s tolažbo stali ob strani. Prejeli smo toliko iskrenih besed sožalja in sočutja, da bi nam bilo težko zahvaliti se vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom vsem našo najvdanejšo zahvalo.
Posebej naita nalaga dolžnost, da se zahvalimo preč. duhovščini, č. patru Antonu za lepe poslovilne besede, zboru- celjskega pevskega društva za ganljivi žalostinki, zlasti pa številnim darovalcev krasnih vencev ter šopkov in končno vsem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Prav vsem še enkrat: naša tisočera hvala!
V Celju, 10. decembra 1935.
GLOBOKO UŽALOŠČENI OTROCI.
Urejuje Davorin Ravljen* — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. 4 kot tiskarnarja Franc Jezertek. — Za Inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Va ? LJubljani