Leto LXXin., št. 21 Ljubljana, petek 26. Januarja 1940 Cena Din 1.— min iznaja ^san aau popoldne izvzema) jede 1 je u> praznike. — inseratl dO 80 petit vtst a Die Z. le UH) vrst 9 L>tD L 50 oo 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petlt vrsta Om %.— Popust po dogovoru, inseratm daven posebej. — »Slovenski Narod« toms mesečne v Jugoslaviji Dir 12—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OFBAVNMTVO LJUBLJANA, K na fl jeva nftea iter. 6 relefon: 51-22, 31-23, 31-24, 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 6. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Turčija vabi Bolgarijo v Balkansko zvezo Na poti v Beograd se bo turški zunanji minister ponovno mislijo, da za Balkan ni vojne nevarnosti sestal x bolgarskimi državniki — v Rimu Atene, 26. jan. e. Ministrski predsednik Metaxas bo s svojim spremstvom prihodnjo sredo odpotoval v Beograd na konferenco Balkanske zveze. Pridružila se mu bo tudi skupina atenskih novinarjev. Dne 1. februarja popoldne se bo ministrrkl predsednik Metaxas sestal v Nišu s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. ki se bo spotoma ustavil v Sofiji, kjer bo imel razgovor z bolgarskim predsednikom vlade. Med vožnjo iz Niša v Beograd se bosta Metaxas in Saradzoglu pomenila o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu konference v Beogradu. Turški zunanji minister je dal atenskemu listu i ■ izjavo, katero so ponatisnili tudi ostali atenski listi. Med drugim j. Sarazdoglu izjavil, da so vrata balkanske zveze vedno odprta tudi Bolgariji, ki vodi Inja Ino politiko do vseh sosednjih držav, dasi še ni članica Balkanske zveze. Ni mi znano, je tudi izjavil Saradzoglu. ali bosta Madžarska in Bolgarija poslali svoja odposlanca na beograjsko konferenco in ali bo ru ni unski zunanji minister Ga-fencu tema dvema poslal tozadevna vabila. Pričakovanja Italije Rim, 26. jan. br. Se nikoli italijanski tisk ni posvečal tolike pozornosti dogodkom na i Balkanu, kakor sedaj, v poslednjih dneh pred konferenco stalnega sveta Balkanske zveze. Italijanski listi objavljajo dolga poročila svojih poročevalcev z Balkana, ki v i njih naglašajo, da se balkanske države se-j daj pripravljajo, da bi brezkompromisno j in odločno nastopile v obrambo svoje nevtralnosti in svobode. >Giornale d' ltaliark, 26 .jan. e. Štefani javlja, da je neka japonska ladja, ki je odplula iz San Frančiška, odklon;la sprejem 500 nenvkih državljanov, ki so hoteli z japonsko ladjo odpotovati iz Amerike. Gre za 500 potnikov z la:lje 3-CoJumbiisc, ki so jo Nemci sami potopili. ToKro, 26. jan, s. (Reuter). Sedaj je že druga japonska parcplovna družba v Osa-ki objavila da ne bo prevažala na svojih ladjah nobenih nemških potnikov več. Včeraj je odplula iz Buenos A i resa v Jokoha-mo še ladja Buenos Aires«, na kateri je še 40 Nemcev. Na zapadni fronti miren dan Pariz, 26. jan. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je snoči objavilo naslednje 288. vojno poročilo: V splošnem je dan na fronti mirno potekel, le na nekaterih točkah Je bilo nekaj topniškega streljanja.__\__ Italija naj posreduje med Nemčijo in Rumunijo ? R i m, 26. jan. br. Nocoj je prispel v Rim načelnik romunske gospodarske delegacijo, ki se je zadnje tedne mudila v Rum uniji In Madžarski dr. Clodlus. Na postaji so gn sprejeli zastopniki italijanske vlade. Dr. Clodlus ostane nekaj dni v Rimu in bo imel z vodilnimi zastopniki italijanskega gospodarstva važne razgovore. Domnevajo, da je njegov prihod v zvezi z nemškimi prizadevanji v Rumuniji. Verjetno je, da bo Nemčija naprosila Italijo za posredovanje. Budimpešta, 26. jan. s. (Reuter). Nemški poslaniki v Budimpešti, Bukarešti, Beogradu, Sofiji in Atenah so bili poklicani na konferenco v Berlin. Ta konferenca je v zvezi z bližnjo konferenco Balkanske zveze v Beogradu. Nemški poslaniki bodo dobili nova navodila. Cel tovorni vlak zgrmel v reko Huda 19 Z pa S k o p 1 j e, 26. jan. e. Včeraj po polnoči med 1. in 2. uro se je pripetila huda železniška nesreča na progi Skoplje—Djevdje-lija. Pospešeni tovorni vlak, ki je bil naložen z živino, je odšel iz Skopija proti Djev-djcliji, je med postajama Vlaščane in Veles skočil s tira. Nesreča ni zahtevala človes- nesreča na profil Skoplje-Djevdjelija — razbitih, 17 obtičalo na nasipu, padla v reko klh žrtev. Materijalna škoda je pa ogromna. 19 vagonov z lokomotivo vred se je razbilo, 17 jih je obtičalo na obrežju nad reko Vardar, 2 pa sta padla v reko Vardar. Promet na tem delu proge se zdaj vrši s prestopanjem. Kaj je vzrok nesreče, bo ugotovila preiskava. Amerika nepopustljiva napram Japoncem če Japonska ne bo spoštovala pogodb in spremenila svoje politike, bo Amerika začela izvajati gospodarsko vojno Washington, 26. jan. s. (Havas). S prenehanjem ameriško-japonske trgovinske pogodbe je nastopila v ameriško-japonskih odnosa jih nova doba. Čeravno zaenkrat obstoječe stanje ne bo izpremenjeno in se bo izmenjava blaga nadaljevala začasno na podlagi prejšnje pogodbe, vendar smatrajo v ameriških političnih krogih, da so Zedi-njene države sedaj po odpovedi pogodbe z Japonsko v ugodnejšem položaju napram Japonski, ker lahko nanjo izvajajo vsak trenutek velik pritisk. Zadnje mesce je pokazala ameriška vlada napram Japonski zelo odločno stališče in je dala ponovno razumeti, da noče priznati novega reda, ki ga hoče Japonska svojevoljno uvesti na Kitajskem. Sploh je ameriška politika napram Japonski nespremenjena vseh zadnjih 8 let od japonske okupacije Mandžurije dalje. Ameriško politiko je mogoče označiti s sledečimi tremi točkami: 1. ohranitev odprtih vrat na Daljnem vzhodu; 2. Amerika ne prizna japonskih osvojitev in aneksi j; 3. zahteva ohranitev svojih pravic na Daljnem vzhodu. V ameriških vladnih krogih sedaj še upajo, da bo Japonska spričo odločnega stališča Amerike izpremenila svoje stališče in mislijo, da gre njena dosrdanja nepopustljivost na račun napačnih podatkov o položaju. Zaenkrat pa vojaški elementi na Ja- ponskem še diktirajo vladi svojo politiko kljub riziku, ki je s tem združen. Zedinjene države bi bile pripravljene na spravljive stališče, če Japonska izpremeni svoje metode. V primeru pa, da se to ne zgodi, govore v amerišUh vladnih krogih tudi o možnosti represalij proti Japonski. Represalije bi mogle biti: 1. prepoved izvoza na Japonsko, kakor ga predlaga že Pittma-nov zakonski osnutek, ki bo v kratkem predložen parlamentu; 2. povečanje carin za japonsko blago za 45^. V Ameriki vedo, da je Japonska zaradi evropske vojne še bolj odvisna od ameriškega uvoza, zlasti glede surovin, ki so neobhodno potrebne za vojaške svrhe. Japonska uvaža iz Zedi-njenih držav dve tretjini petroleja, ki ga potrebuje. Posvet evropskih japonskih diplomatov Budimpešta, 26. jan. e. Konferenci japonskih diplomatov, ki so se zbrali v Budimpešti in bodo danes začeli z delom, pripisujejo velik pomen. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov bo konferenca trajala dva tedna. Japonski diplomati bodo preučili položaj v Evropi, zlasti v zvezi z nasprotstvom. ki je v zadnjem času nastalo med Ameriko in Jr»r*~»ri5*ko. Kako je prišlo do katastrofe italijanskega parnlka »Orazio« Ogenj so povzročile eksplozije v strojnem od' delku — so potnikov in 60 mož posadke še po Rhn, 26. jan. AA. Prometni minister je poiočal Mussol ni ju o požaru na italijanski potniški ladji >Orazio«. Iz poročila izhaja, da pogrešajo lie oseb in to 60 članov posadke ter 50 potnikov. Vzrok požara je treba iskati v eksplozijah, ki j h je bilo pet aH šest in ki so se dogodile druga za drugo v strojnem oddelku v kratkem času 7 sokimd. Strojni oddelek je bil takoj v plamenu, odkoder se je ogenj razširil na ves srednji del ladje. Zaradi tega so se pokvarile tudi električne naprave, »parat za brezžični brzojav ter rezSLOVENSKI NAROD o petek, 26. januarja 1040. Srdite borbe na finskih bojiščih Finci poročajo, da M vse napade odbili Neugodno vreme onemogote letalske aui Helsinki, 26. jan. br. Vrhovno povelj-ništvo finske vojske Je objavilo naslednje vojno poročilo: Na Karelijski ožini je vladal relativen mir. Vojaške operacije »o se omejile le na delovanje tevldnlških oddelkov in neSntttno toptn ško streljanje. Sovjeti so brea Uspe* ha skuešaJi z daljnostrelnlmi topovi obstreljevati Viborg. Severovzhodno od Ladoge so se ves dan nadaljevali hudi boji. Najhujši so bili pri Ajtojok ju. Sovjetski napadi so bili z velikimi izsubami na sovjetski strani odbiti. Snoci so sovjeti zaceli z napadi pri Kolenjokeju. Napadi so trajali z majhnimi presledki vso noč. Davi so bili sovjeti tudi tam dokončno odbiti. V teh bojih je padlo več sto sovjetskih vojakov in so bili uničeni trije njihovi tanki. Zaradi snežnih meteže v ni KI o skoro nikake sovražne letalske akc'je, fnzrn manjših letalskih napadov pil Summl in na Aalandskih otokih. Kakor je biki šele danes ugotovljeno, je bilo 23. januarja sestreljeno eno sovjetske letald. Helsinki. 26. jan. br. S skrajnega severa poročajo, da so pričeli sovjeti pošiljati iz Murnianska preko Pečenge na fronto nove sveže čete ter vojne potrebščine. V bližini Kivijarvija, kjer se je fronta ustalila, so si sovjeti zgradili močne utrdbe, za katerimi se sedaj pripravljajo na novo ofenzivo. Ofenziva bi se morala po nekih vesteh pričeti že te dni, a jo je zadržalo slno neugodno vreme. Finci so medtem v smeri proti Kuolajarviju in zlasti na Saari Selki dogradili tudi svoje utrdbe. Helsinki, 26. jan. s. (Havas). V finskih vojaških krogih se vpraflujejo. kakgen vo* jaški pometi bi mogla Imstl dva močna sovjetska napada vri Peesngl. M sta bila rjvr.ea S podporo mot^r1SlTTr»ih oddelkov sedanjem letnem času ni jaSho. kakšne hamene sovjetsko poveljstvo s tem zasleduje. Ugotovljeno je. da *o dospele na bojišče na Daljnem severu tudi nove sovjetske čete iz Murmanskn. Zaradi Izredno slabega vremena lahko pridejo te čete v tetak položaj. Helsinki. 26. januarja, s. (Reuter). Vodja angleške delavske delegacije *lr VValter Citrin je vcerij bosetil mesto Hahgo. IS-javil je pozneje, da se je na lastne oči prepričal, da je bilo mnogo hiš unčenih od sovjetskih bomb in da nobena od njih ni predstavljala vojaškega objekta. Skoro gotovo imajo sovjeti namen, da s bom* ba rdi ran jem dosežejo demoralizacijo finskoga prebivalstva Oslo, 26. jan. s. (Reuter). ta pefgena je Odpotcn-ala v Zeuinjenc države delegacija finskih finančnikov fti vojaških strokovnjakov, da se pogaja za večje posojilo v Zedinjenih državah. Varnostni ukrepi v Moskvi HclsinKi, 2G. jan. s. (Fin. tel. ag.). Po poročilih iz Moskve so sovjetske oblasti odredila, da morajo s februarjem biti pripravljeni vsi varnostni ukrepi za zaščito proti letalskim napadom v mestu. Izgleda, da sovjetski krogi računajo, da bi se mog]* Sovjetska Rusija zaplesti v sedanjo evropsko vojno. Dr. Gobbels govori o „zadnji odločilni borbi** »Nemčija mora postati svetovni imperij" Berlin, 26. jan. AA. (DNB.) V svojem snočnjem govoru je minister dr. Gdbbels dejal, da so v sedanji vojni, ki je bila Nemčiji vsiljena, vrženi na tehtnico interesi ln usoda Nemčdje. Anglije ln Francije. Nemčija se je v tej borbi združila in zedin i In tako, da sta vojska in pol »Učno vodstvo samo dela velikega živega narodnega organizma, ki se bori za svoj obstoj. Ker je bil nemški narod leta 1918 ogoljufan in so njegovi nasprotniki le na ta način zmagali, nastopa danes nemški narod v svoji zadnji odločilni borbi pod mnogo ugodnejšimi ra&meraml, kajti nacionalni socializem predstavlja na najpopolnejši način voljo nemškega naroda. Vodja Nemčije, v čigar rokah je usoda vseh Nemcev, vrši veliko zgodovinsko poslanstvo, kakršno se ne ponavlja ln ki je edinstveno. Upoštevati je treba vse prednosti, ki jih ima Nemčija v sedanjem trenutku, potem se šele vidi. da je usoda določila, da m n r a Nemčija postati velik svetovni imperij. Vsakdo moi a priznati premoč Nemčije glede na inteligenco in sposobnost političnega ln vojaškega vodstva kakor tudi glede na edinstvo in voljo za zmago, ki se še nikoli v zgodovini ni pokarala tako jasno kakor danes. Ker je Hitler pred 20 leti s sedmimi tovariši nastopil pot osvojitve Nemčije in ker je uničeno državo dvignil iz slabosti ih nezavesti ter jo postavni v vrsto pivih narodov na svetu, ker Adolf Hitler dviga sedaj svojo roko za zadnje dejanje rešitve tega narodu, potem je dolžnost vseh Nemcev, da imajo v nje-gov genij popolno zaupanje. Zmagalo bo bogastvo London, 25. jan. A A. Havas. Bivši angleški veleposlanik v Berlinu s>ir Ncvillc Men dersou ie imel v Slefordu govor v katerem je dejal, da Anglija vodi brrbo na življenje in smrt z 80-milijnnskim narodom, ki je izredno organi: ran Naglasi! ie da \ takšni borbi igrata gospodarski položaj in bogastvo države pomembno vlogo* Ni nobenega dvoma, da ima Anglija odločno voljo zmagati, ker veruje v junaštvo in vztrajnost angleškega naroda. Sedanja vojna, je dejal Henderson, je vojna za demokracijo« kakršne nc pozna zgodovina Anglija mora dokazati sama sebi, svetu m civilizaciji, da je demokracija boljša od diktature. I len-derson je na kraju dejal, da nit' trenutek ne dvomi, da bi angleški narod v teku te borbe oklevai izpolniti svojo dolžnost. Komisarijat za petrolej v Rumuniji O izvoru petroleja bo ie nadalje odločala vlada gftitift Bukarešta, 26. jan. AA. (Rador.) Rumun-skl gospodarski Ust *Argus« komentira osnovanje komisarijata za petrolej. List naglasa, da pomeni ustanovitev tega komisarijata popolnoma notranji ukrep, da se zagotovi proizvodnja in eksploatacija petroleja tako, kakor bo to najbolje ustrezalo narodnim interesom. Posebno važno je to. da je uvedena s tem enotna kontrola nad proizvodnjo in razdelitvijo petroleja in petrolejskih proizvodom, Ta ukrep ru-munske vlado ne daje nobeni državi kakršnih koli posebnih prednosti. Znano je, da razmerje med količinami dobavljenega petroleja ni bilo v zadnjem času spremenjeno v korist nobene vojskujoče se stranke. Cia-nok naglasa dalje, da je ustanovitev novega organizma za kontrolo proizvodnje in raa- delitve petroleja bila potrebna zaradi vedno večjih težav, ki so nastale zaradi vedno večjih zahtev inozemstva. Novi komisarijat za petrolej pa ni pristojen za razdelitev petroleja med tuje kupce. Ta naloga in ta pristojnost je prihranjena vladi. Rumurska gospodarska polit«ka je v Soglasju z ru-munsko zunenjo politiko in njenimi miroljubnimi cilji ter rx)rx>lnorna upošteva obveznosti, ki jih ima Kum unija glede svoje nevtralnosti kakor tudi notranje gospodarske interese države, za katero mora vlada posebno skrbeti. Bukarešta, 26. jan. AA. (Štefani). Znani strokovnjak za petrolej Geron Neta je imenovan za generalnega komisarja za petrolej. Vojaška zveza pred-njeazijskega Moka? Carigrad, 26. jan. c. V Turčiji so z zadovoljstvom sprejeli vest iz Bagdaga, da sta afganistanska in iranska vlada predložili vladi Iraka, naj se prednjeazijski pakt razširi v vojaško zvezo proti nevarnosti, ki grozi vsem trem državam 9 strani Rusije. Iraška vlada je odgovorila, da bo tozadevni predlog proučila. Teheran. 26. jan. br. Zadnje dni so se spričo vojne nevarnosti, ki je nastala na Kavkazu, razširile govorice, da bodo Afganistan, Irak, Iran in Turčija razširile prijateljsko in nenapadalno pogodbo v vojaški pakt. Napovedano je bilo celo, da bodo že tc dni vojaške delegacije iranske, iraške in afganistanske vlade odpotovale v Turčijo zaradi sklenitve takega pakta. Danes so bile te vesti tu uradno demantirane. General Weygand v Ankari Ankara, 26. januarja, br. General Wey-gand je prispel iz Bejruta v Ankaro. Na pvPtaji ga je pozdravil poveljnik ankarske ijsraizije z več višjimi častniki. Na postaji je bi i tudi francoski poslanik s pomorskim in vojaškim atašejem General Wey-gand se je pripeljal v Ankaro s šefom svojega kabineta; tu bo gost francoskega poslaništva. Njegov obisk v Ankari je zasebnega značaja. General bo v Ankari ostal vnč dni. — Tako pravi uradno poročilo. V tukajšnjih diplomatskih krogih pa so prepričani, da ne gre zgolj za privatni obisk vodilnega francoskega generala, marveč da Jo njegov prihod v zvezi z neko zalo delikatno misijo, ki sc tiče organizacije ve jaškega sodelovanja v primeru, da bi prišlo do konflikta s sovjetsko Rusijo ali do kak*1 sovjetske akcije v smeri mosulsKih petrolejskih vrelcev. Velika vohunska afera v Belgiji Bruselj, 26. jan. br. Vlada je danes objavila komunike o vohunski organizaciji, ki so jo odkrili v Charleroi. V afero je zapletenih šest oseb. Od teh sta dve že aretirani. Anver8, 25. jan. j. Agenciaj Belga sporoča, da ima preiskovalno sodišče v Char-leroiu od včeraj najprej posla z veliko vohunsko afero, v katero je zaenkrat zapletenih šest oseb. Dve izmed njih sta bili včeraj aretirani pod sumom vohunstva, d očim je neka tretja oseba bila pozvana, da mora ostati na licu mesta, in biti vsak čas na razpolago preiskovalnim oblaatem. Belgijski listi, ki mnogo pišejo o odkritju tega vohunskega gnezda v Charleroiu, trdijo, da so varnostna oblastva v zvezi s tem odkritjem napravila že vrsto hišnih preiskav pri reksistih, odnosno pri osebah, ki so bile v stikih s Člani reksistićne stranke. Usti tudi pravijo, da ne gre za afero, ki bi bila povsem iznenada busnila na dan, marveč da so bili nekateri izmed are tiran cev že mesec dni pod strogim nadzorstvom varnostnih oolastsv ♦_______ Postani in ostani član Vodnikovo irsifeil — 5 oblačno. 170 —6. oblačno, 115 Podmornička akcija v ameriških vodah? Sew York, 26. jati. AA* Reuter. Listi prinašajo vesti, ki in jih dobili od poučenih pomorskih krogov, da pripravljajo nem ške podmornice napad Ua glavne angleške prometne proge ob Zapadni Indiji. Ti kfo gi trdijo, da so v bližini Tfinidada opazi! tri nemlke podmornice, ki So plule S Veliko hitrostjo. V njihovem spremstvu je bila obofOžcna nernfka trgovinsku ladja, ki je imela približno V^O toa :i ki oCi\id-no ...ia^a p Jn.ortilcc s ktori m in žive*, žem. Podmornice pripravljajo očividho nrt pad na angleške in francoske Ladja, ki po teh vodah prevatajo žito in drug živež ter bencin. Poučeni krogi naglasajo. da su ameriška pomorska oblastva obveščena o načrtu hemskih podmornic. Nove spremembe v angleški vladi Haag, 26. jan. e. V tukajšnjih diplomatskih krogih trdijo, da bo v kratkem pre-osnovaita angleška vlada. Govori *«? o odstopu mtn-MTOv H<>ra Stanh°pa, Morrisoha ln *ml*1im. Rooseveltov odposlane« v Vatikanu Vatikan. 26. jan. e. Posebni odposlanec predsednika Zed'njenih držav Rocsevelta Tavlor bo v Vatikanu sprejet z vsem ceremonijalom, ki je običajen ob sprejemu veleposlanikov v Vatikanu. Papež je odredil .da je smatrati Tavlora. katerega prihod V Vatikanu z napetostjo pričakujejo, za osebnost, ki je enakovredna veleposlaniku. Nemčija zahteva zaporo slovaške meje Budimpešta, 26. jan. k. Nemška vlada je posvala slovaško, naj odredi zaporo slovaških meja z Madžarsko oa bi se tako v bodoče preprečil beg Poljakov preko Slovaške v Madžarsko. Koncentracijska taborišča tudi v Švici Ilern, 26. jan. AA. (Štefani). Z uradne strani potrjujejo, da se sedaj proučuje možnost poslati gotovo število politično osumljenih ijufU v koncentracijska taborišča. Uporabljali naj bi se za poljska dela in giadnjo cest. Snežne razmere Poročilo Tu.;skoprouietn:h /ve/ \ Ljubljani in Mariboru, SPI) m -IZSS a& i. ioio Kateče—Planica 870 ni: -6 oblačno, cm snega, p:s-ič, skakalnica uporabna, Planica—Slat in«. (Dom Ilirija t fl~>'J m: —o. oblačno. 110 cm snega, pršic, drsališče neuporabno, Planica—Tamar il'iR m cm sne^:i, pi šic, p,.(i—petcliii.jek 14-10 m: cm snega, prSič, Kranjska gora 810 m: - 5, oblačno. 70 cm snega, sankališče in drsališče Uporabno. Podkoren 800 m: - 6. oblačno. 70 cm snega, pršlč, Hav|s—Mojstrana (»50 m: —3, oblačno 74 cm snega, prsič, skakalnica upo-ratma, Jesenic«* 584 br —3, barometer se dviga, oblačno, vetrovno, 80 cm snega, pršič. Sv. KHž nad rfeaenirtimi 1000 m: —4, oblačno, So cm snega, pršič, Bled 501 m: —4, oblačno, 100 cm snega, pršič. jezero zasneženo, Pokljuka 1300 nit —3, oblačno, mirno, 140 cm snega, pršič. Radovljica 4T0 m: —4, oblačno, SO cm sne-pršič, Rabin j-—Sv. Janez 530 m: —4, oblačno, mirno. 120 cm snega, prgič, Bohinj—Zlatorr^ 530 m: —5, oblačno, 135 cm snega pršič, Rohinjsku Bistrica 512 m: —6 oblačno, mirno, 120 cm snega, pršlč, skakami-ca uporabna. Dom na Konmi 15'^0 m: —10, oblačno. 223 cn snega, pršič. Dom na Voglu 1510 iv! —10. oblačno, 225 cm snega, prsič. Valvazorjcv doni 1180 m: —4, oblačno, 120 c-jn snega, prš^'0, Tržič 496 m: —5. oblačno. 80 cm snega, pršič skakalnica uporabna. Doni na Kofcah 1500 ni; —5, oblačno. 130 cm siif-ea, p~Sič, Dom na Krvavcu 1700 m: —10. oblačno, 130 cm snefra, pršič. Koča na Veliki planini 1558 m: 9. oblačno, 110 cm snega pi"šič. škofja Loka 350 m: —3, barometer w dviga, oblačno, SO cm snega, pršič. Polževo 620 m: —5. oblačno, mimo, 71 cm snega, pršič. Sod raž »ca 550 ni: —5, oblačno, vetrovno, 78 cm snega, prsič, Kurešček 833 m: —5. oblačno, 60 cm snega. pr?ič. Mrzlica, Kum. Sv. Planina; 2. 95 em snega. pr§ie. Pohonski dom 1030 m in Maribor«ka koča 1080 m: —3. oHačno. vetrovno, jug. 50 cm sne^a, pršič. Ruška koča 1249 in SokoNki dom H00 m: —1 megleno. 65 cm snega, pršič. Peca 1654 m: 5, oblačno. 150 cm snega, pršič, Rimski vrel*v 580 m: —6. oblačno. 62 cm aneea. pršič. ZGODBICA V vasici je živel krojač, ki je zahajal v gostilno vedno v raztrganem suknjiču. Ob neki priliki se je nad tem spotaknil gostilničar. — Pravite, da ste krojač, zakaj si ne po-krpate suknjiča? — Ah, gospod gostilničar, je začel tožiti krojač, revež sem, delati moram od jutra do večera, da bi se preživel, na svojo obleko pa ne utegnem misliti. — Torej, če je tako. tu imate pet dinarjev in posijte si suknjič. Naslednji dan je prišel krojač v gostilno zopet razcapan in gostilničar je vpraša', zakaj si ni zakrpal suknjiča? — Ah veste, doma sem suknjič pregledal t in sem u videl, da za pet dinarjev tega dela ne morem narediti. Kako se je potopil rušilec „Ljubljana" Nesreča je zahtevala tamo eno smrtno žrtev Vso našo javnost je želo razžalostiU vest, da se jc potopila naša vojna ladja "Ljubljanu«, ki je bila spuščena v morje ■clc predlanskim na Vidovdan. O nesreči poro&jo iz Sib. ,likal V *fed«. »večer k tnalu pO 17 je i.rhrjel v šibeni.ško luko rusilec sBeograd« pod vodstvom komandanta e«*kddrc. Ladja jc /avila proti salivu Cfnca. Sledil jc rusllcc • Ljubljana« pod vodstvom kapitana fregate Josipa Ahlina Pri izhodu iz kanala ter vhodu v ftl'oeni>ko luko je rušilec zaradi zelo močnega vetra ln valov zadel z zadnjim delom boka ob ostro čer in sicet v bližini vile »Mojrhir«. Udarec je bil usoden: fla ladji jc nastuia odprtina v dolžini nekaj metrov. Kljub temu se je ladji posrečilo pripluti v pristanišče. Medtem si je posadka prizadevala zamašiti luknjo, toda voda jc vdirala z vedno večjo silo in ker 16 bili prebiti tudi rezervoarji in vef.tib za nafto; je nafta začela iztekati, ladja pa naglo nagibati. SkuNali so pristati na plitvini ob ustju Krke, a potem je ladja zavila proti skladišču šipada. kjer je v bližini tudi plitvina. Medtem jc bil v pogonu samo en stroj, še preden so prispeli do plitvine, pa je odpovedal še ta, zaradi česar je kapitan zapovedal, naj spuste sidra LTpal je, da se ladja vseeno nc bo potopila Čim pa je kapitan uvidel, da se ie ladja začela potapljati, je odredi', naj spuste rešilne čolne in se jc posadka začela izkrca-vati. Nekateri mornarji so sc rešili sami s skokom V vodo. Rušilec »Ljubljana« sc je potopil .med polotočkom Ropač in mornarsko komando blizu skladišča Šipada. Morje je tam globoko 11 do 15 m, tako da si moli iz vode tri do štiri metre ladje. Rušilec '»Ljubljana« je bil zgrajen v splitski ladjedelnici, kakor njegova vrstnika »Beograd« in »Zagreb* je predstavljal samostojni rušilec »Ljubljana* našo naimo dernejšo pomorsko borben«} edinieo »Beograd« jc bil izdelan v angleški ladjedelnici. »Zagreb« in »Ljubljana« pa /e doma, a vse tri ladje so bile enako vredne, tako da jih lahko imenujemo trojčke. r*o izjavi rešene posadke je vladala »A iadji vzorna disciplina. Eden i/med višjih pomorskih oficirjev jc ifjflVil. da ta nesreča nI nenavadna ter da se podobne nesreče dogajajo tudi pri drugih vojn'h in trgovskih mornaricah, toda Bil jc občutimo mnogo bolj kakor druge bogatejše države. Nesreča ne pomeni, da bi bil poveljnik nespodoben. Pripisovati jo je treba zflolj nesrečnemu naključju, pri čemer jc treba Upd stevatl, da je b'lo «elO neugodno vreme in visoki valovi z močnimi vodnimi tokovi Tolažimo se tudi lahko, da se je ladja potopila na kraju, kjer jo bodo lažje izvlekli. Pri tem jim bo lahko uspešno služila pomožna vojna ladja »Spasilac* m upajo, da pti reševalni akciji ne bodo potrebovali tuje pomoči. Delo bo trajalo kak'nih 20 do 30 dni. Zakaj ni ladja nasedla, to je vprašanje tehničnega značaja in nanj bi lahko odgovorili le. čc bi ugotovili, zakaj niso bolje funkcionirali stroji. V Šibeniku sc mudita kontrcadmiial Pa-vić in načelnik štaba eskadre Dabovid Preiskava o nesreči se je 2e pnčela. Posadka se je rešila vsa razen strojniškega narednika Grisbacha. k' ga pogrešijo od trenutka nesreče. Sožalje ljubljanske mestne obe.ne Ljub'ianskf župan dr Jure Adlešič je postal komandantu vojne mornarice admiralu M. Poliču naslednjo brzojavko. Globoko obžalujoč težko nesrečo kraljeve velike torpiljarke »Ljubljane* in njeno žrtev, izražam željo vsega prebivalstva, naj bi reševalno delo popolnoma uspelo, da bo kraljevska torpiljarka zopet kmalu uvrščena v bojne vrste naše kraljeve vojne mornarice. Plaz&vi zahtevajs nove žrtve V Poljanski dolini je plaz zasul sedem Ijrii, Sest konj in več voz — Dve smrtni žrtvi Lo;_:, 2^. januarja \ prvih dopoldanskih urah sc je raz>i rila novica da je zima s svoji n: nevarni mi plazovi zahtevala nove žrtve Prvi žrtvi pri Sv. Andreju, malemu 1'rbančku Bož nar in sta se pridružili dopoMie dve novi. Pod plazom zadušena sta obležala hišar Frane Mrak iz Loga 15 let star in oče dveh otrok, ter Jože Mik lave ič 2* let star delavec, še samski doma 'z Volč v občin' Po-I jane. Kako je prišlo do strašm nesreče? Davi se je odpravil lesni trgovce in pose«tn'k Hir i j Stanonik iz Loga št. 4 s ?\ojimj Ijud-nv v gozd, da nalože les. S Stanonikom so bil' hlapci in delavei sedem Hudi ki sn imeli s seboj šest V vozove vprežcn:h konj. Počasi je pomikaia kolona i Loga ob potoku Soupatu v grafu naprej, okrog 10. dopoldne pa se jc pripetila nesreča Na man, kakor blisk se je utrga' s hriba ogromen plaz in so pričel z boro naglico pomikati navzdol. Ljudje so hoteli bežati, toda kamr Visok snčg in v erap' — nikamor nc moreš. Medtem so snežne plasti, ki so se valile dobrih sto metrov navzdol že dosegle nesrečneže spodaj. V hipu ie sneg zagrnil vseh sedem ljud> vseh šest konj m vozove. Pr\a sta se izmotala iz snega gospodar Jurij Stanonik in eden izmed delavcev. Čim sta bila ta dva na gvobođf, sta stekla, kolikor so jima dale noge, domov na žacfo, da obvestita o ogr mnem plazu ljudi, ki sc vreli iz vseh vasi na pomoč Vsak jc pograbil orodje, ki se jc zdelo najpriprav nej«e ln tako se je v kratkem času odpravila skupina okrog "K) ljudi v grapo, da odkopljejo ponesrečenec Delo ni bilo za-| man. Uspelo je pridnim in vnetim reševalcem, da so potegnili iz snega Še tri mo kc, le dveh niso mogli spraviti pravočasno na dan. Dobili so jih. toda šele po dveh urah mrzličnega kopanja in iskanja, toda bila sta oba že mrtva. Na pomoč so pokbcali tudi banovinskega zdravnika dr. Ml tafta Gregorčiča iz Gorenje vasi, ki pa ni mogel vrniti nesrečnikoma življenja. Mrak ;n Miklavčič sta mrtva. Razen enega so rešili tudi vse konje. Žalostni sprevod z mrtvecema je krenil nazaj proti Logu. Mraka in Miklavčiča je sprejela v Logu globoko razžald'čena va«. brezmejna pa je bila tuga zlasti pri Mraku, ko so doznali za smrt rodbinskega redrtika žena in otročiča. Oba ponesrečenca so položili na mrtva'ki oder pri trgovcu Stanonl-ku, odkoder bo pogreb na škofjeloško pokopališče. Grozna nesreča je zbudila nedeljeno so-I žalje vse javnosti z bridko prizadetimi. Zanimiv letnik »Gcogr. f Jcega vestn!ka« Potrebno bi biSo, da b! ta naša znanstvena revija izhajala večkrat na leto Ljubljana. 25. januarja. Te dni jc izšeJ letnik jGco^nf^K^.. veatn ka» za. ^to 1939 da tako inlenuje-mo zvezek 4 številk te naše znanstvene revije, ki izhaja že 15 let in si jo pri^o-i bila lep sloves v znanstvenem svetu, ne le doma, temveč tudi v tujini. Obširen zvezek vsebuje mnogo zajvm vega ^Tadi-va, ne Ie za strokovnjake, ki se zanimajo za g-eog-rafijo. teirveč tutli za šir^e pl;«sii izobrni.en»tva. FV»ebno pa je treba * Geografski ve-stnikc priporočiti d jakom in učiteljstvu. Iz te#a letnika pa bo laiiko črpal nmogr> podaUtov tudi socialni delavec in gospodarstvenik. Geografski ostnkc izdaja Geograf-ustvn v Ljubljani, v njegovem odboru so naši uprUini znanstveniki: profesor dr. A. Mclik. predsednik, inspektor prof. S. Kranjec, prof. J. Kosmatin, prof. Fr. Planina, prof. R. Kaduč. dr. V. Bohi-nec. dr. S. Ilešič, notar Mate Hafner, ravnatelj J. Brezn k, dr. J. Rus in prof. Slava Lipoglav^k. Geografsko društvo v Ljubljani, ki vzdi-žuje tesno zvezo s serodnimi društvi v tujini, kjer je tudi zelo upoStevajio, podpirajo: prosvetno mimstrstvo, b?;nrka uprava m mestna občna ljubljanska. Po svojem delu bi pa zaslužilo vsestranske podpore tudi z drugih sirani, čim bolj bi ga gmotno podprli, tem lažje bi delovalo. Upoštevati bi morali piedvsem, da s svo-jm znanstven""m elelom širi ter utrjuje ugled naše države v svetu. I>ruštveno publikacijo ^Geografski ve-stnik za lansko leto je s sodelovanjem prof. s. Kranjca za šolsko geografijo in univ. asistenta dr. S. Hesića za knjžev-nost uredil univ. prof. dr. Anton Mel^k, ki je nedvomno naš najboljši atrokov-njak na. tem polju in ki ne uživa zaman velikega ugleda ne le v naši državi, temveč tudi v inozemstvu. Letnk -Geografskega vestnika* za lani cibjavlja naslednje zanim.ve članke, odnosno razprave: Najnižje m najvišje temperature v Sloveniji (dr. O. Reya); Privreda i naselja u dolini Vrbasa (Borivo je Miojević); Banja Luka — položaj in zemljišče (Svetozar Dešic); Podmorski mlinovi (Ivo Rub'ć); Vlnogradna posest v Slovenskih goricah (Fr. Kolarič): Raz-* mestitev industrije y Sloveniji (Mirko Novak); Prispe\«ki k te-ktoriSd in merfo g-ene«i LrOŠkih hiibcv bi Fclh^g-, Ajsj.ih dolomitov (Ivan Rakovec) n fcolaka geografija (Silvo Kranjec, Ludovik Vaza^z in Fr. Plan na). Razen tega jc še tudi v zelo bogati rubriki »Obzornike objavljenega mnogo z.a-nim vega gradi\tx. Na uvo.uiem mestu je uvrščen šerkov članek o Ko!,: nem cb.hu, ki je res nekaj evojjrvrstne^a. Pls.c ofl> itii'navTL ugotovitve z izleta Dm.štva za raziskovanje jam v Ljubljani. Izlet so napravili pod vo-.stvom dT. Bi o J ar ja k izviru Kolpe. Mars komu pol nas ni zri r na, da izvira Kolpa 4 km južno od Osel ce, in sicer v majhnem jezorcu. V tem jezercu Sta dva izredno g'lcloka tolmuna, saj do-dogata fifloiblno od 55 do 75 ni. Prav zanimivi bi b.li obširnejši podatiki o tem Kolpi nem. Izviru in bi najbrž utegnli zanimati tudi širšo javnost. — Uvodnemu ćlanucu v x-Obzom:ku< sledi še več iivih o razn h dognanjili naših znanstvenikov in o nekaterih slavnih umrlih geograf h. — V rubriki »Književnost« so kenino objavljene ocene nekaterih najvi-žn« jšlh del. kl Obaa^Tiav'ajo tudi geogm :ka \-prai6a-nja, in našteti so listi, ki jih piejemn >Geografski vestnik* v zameno. 2e samo po tem ima naš i Geografski ves^nikc velik pomen, da služi kot »menjalno sredstvo« ter je tako z njim ptn£gD6tt)0 našim geografom, da lažje slede tuji strokovni 1 teraturi. V tem letniku Geografskega vesrnika je treba posebej e opozoriti širšo ja\-riost na nekatere zanir.uve razprave, n. pr. na Reyevo o najnižjih in najv'Sj'h temperaturah v Sloveniji, dalje o vinograilni'tkl posesti v Sioveiskih gx3ricah n o razme-st'tvah industriie v Sloveniji (M. Novak). V Geografskem vestntku dbtfvfaerf/6$b tudi geografiji sorodne vede. Vsi Ćlanki so pisani v lepem jeziku in dovoli poljudno, da jih z zan'mpnjem in užitkom Č.ta sleherni izobraženec. Potrebno opozorilo — Dober dan, prijatelj, zakaj pa hodiš le z eno nogo po hodniku? — O, hvala lepa, tako me je že skrbelo, mislil sem, da imam eno nogo krajšo. «fev. 21 •etiOVENflK] KA HOP pet«*, 16. Januarja 1940. DNEVNE VESTI — Nedeljske vozne olajšave. Tuj kopro-metna zveza v Ljub.jani opoza^a povike, da vtikajo neueljsk* povratni vo^m lis.ki za znižano ceno ludi za vlak P-914 na Gorenjsko, čeprav odhaja lz Ljubljane že ob 11.^3 v'ozue đlajšave so sicer v veljavi ob sobotan šele od 12 dalje, za ta vlaa pa veljajo torej že prej, ker od 12. do 13. ni noueuega viaka na Gorenjsko. — Zopet i ui nj.« i. av;. ukinjenih vlakovna progi Slov. Bistrica — Slov. B^tiica mesto. Od noneueijKa 29 januarja da.it vozijo na progi Siov Bistrica — Slov Bi-strica-mesto zopet vsak dan redno mešani vlaki z odhodom iz Slov Bistrice ob 5-5S niš m 15 07 in prihodom v Slov. Bistric mesio ob 6.10, 11.28 in 15 20 ter v obratni smen t odhodom iz Slov Bistn-ca-mesta ob 624. 13.32 In 16.17 Iti pruio-dom v Siov Bistrico ob 6.37 13.45 in 16 30 — b pIomKani so bili na pravni fakultet unnerze v Ljubljani gg Lobe Hinko iz Zagradca. Cerne Marjan iz Ljubljane in Berden Pavei iz Kobilja Čestitamo! — U4tafiOv|t«V JugO*10Ven*k0 bolpar-S»ui ir^ninskih zbornic v Beogradu In gonji. Trgov nski mimster dr. Anlies je pcK.psal odlok, s katerim je dovolil ustanovitev Jugoslovensko-bolgarske trgovinske zbornice v Beogradu. Ustanov tev zbornice bo 11. februarja. Iz Sofije pa poročajo, da bo tam ustanovljena bolgnrsko-ju gos! o vernika trgovska zbormca 18. fe-bi u ar ja. — Beograjska univerza zaprta zaradi ponranjkanja premoga. Na svoji zadnji seji je un verzitetni senat beograjske univerze sklen 1, da ustavijo predavanja na vseh fakultetah In sicer zarad porr-->nika-nja premoga. Univerza bo zaprta, kakor računajo, do 1. februarja. — V Zagrebu ustanavljajo prvo delavsko solo v državi, v Zagrebu bodo ustanovili 11 februaria pivo delavsko solo v državi. Na tej soli bodo prirejali tečaje 2a delavstvo m sirer najprej za zobrazbo sndikalnih funkcionarjev. Tej šoli bo priključeno tudi tako zvano delavsko vseučilišče organizirano podobno kakor ljudske un verze. Prve tečaje nove šole bodo zaceli prirejati v zagrebški delavski zbornici. — Pilzan p^tnlVi ki si namenim v Ć^tio goro OB?&;*a*o v Kotoru kjer jih ie d«*n za dnem več N^Vonfčtle so se tudi vrd'k" kolKne treovsk^ga b'a^a. Tudi avtobus, ki je vo-il m^d Dubrovnikom in Pc^nn^o se Je mrtr«l vrniti k^r ni mogel nadaljevati vožnje po visokem snegu. — Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo večinoma oblačno h'o -no vreme, tu in tam bo še malo snežilo. Včeraj je snoži-lo v Ljubljani Mariboru in Sarajevu. Najvišja temperatura je b*la v Kumboru 16. v Dubrovniku 14. v Snlitu 12. na Visu 7 v Sarajevu 0.0. v Ljubljani —0.3 v Mariboru in Zagrebu —1, v Beogradu —4 Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.S. temperatura je znašala - 2.6, na aerodromu —4. I? Lfssb'fane —lj S*, et^savska proslava bo letos v znamenju lOCletntce. odkar se je v Srbiji in v srVskem narodu sploh službeno pričel proslavljati sv. Sava kot prosvetni in šolski patron. Kakor je bilo že objavljeno, se bo v soboto 27. t. m. ob 10 pričela v pravoslavni cerkvi sv liturgija, ob 11 pa bo v dvorani Liublj Sokola na Bleiwel-ovi cesti mladinska proslava s sodelovanjem učen- cev ljubi j. osnovnih in srednjih šoL Vstop j prost. Vabljena je miadina in prijatelji pravoslavne cerk.ene občine. — Zvečer od 21. bo v Ka-ini svečana Svetosavski beseda, na aateri Do g Mihailo Milanović. do-pLnin »Politikec. preua^al o temi »Stoletnica svetosavlja v srbskih šolane. Pravoslavno cerkveno pevsko druStvo in njegovi člani bodo izvajali pesini M ^-Kranjca, Bort-njan.kog. Kreka, Ulinke in Hatzeja. Po končani akademiji bo družabna zabava pod vodstvom mojstra g. J^nka. Vstop proti vabi.u. Obleka večerna. Vstopnina 30 din *a osebo, dijaki 10 din. Reklamacije aa vabila se sprejemajo v pisarni Srbske pra.osavne cerkvene občine, fiubičeva ulica 3/H (tel. 43-98>. CLsti dobiček je namenjen bolnim sirotam in revnim dijakom ter za notranjo uredi Lev pravoslavne cerkve v Ljubljani. lj— Geogiaf^ko društvo bo imelo d revi ob 18. uri v geogiafskem institutu na univerzi svoj redni letni občni zbor. 49n, —lj O državljanski in narodni vzgoji bo predaval pod okriljem Pedagoškega društva p:of. Vencesiav Čopič. Predavanje bo jutri ob 16. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Pioblem narodnostne in državljanske vzgoje je gotovo eno izmed najboljr pereč.h vprašanj našega državnega in narodnega življenja. Vstop prost. —lj Itu -ka Matica. Ruska Matica bo priredila v ponedeljek 29. t. m. v dvorani francoskega instituta literarni večer o priliki 125. obletnice rojstva ruskega pesnika M, Lermontova. Na sporedu uvodna beseda dr. Evgena Spektorskega. slavnostni govor dr. Nikolaja Preobražen k. ga in recitacije učencev ruskega tečaja. — Začetek ob 20. Vstop prost. — Nov grob. V Zavetišču Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je umrla v visoki starosti 81 let ga. Marija Willenpart rojena Knez. Pogreb bo jutri ob 16. izpred pokopališča na Viču na tamošnje pokopališče. Pokojnici blag spomin, njenim svojcem naše iskreno sožalje. Ij— \ojni dobrovoljci, člani sreske organizacije Saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljub1jani. se obveščajo, da bo 21. redni letni občni zbor 11. fe-buiaija t. L, na predvečer 10 februarja pa zaupni članski sestanek. Podrobnosti bodo še objavljene. — Uprava. —lj Re\na mati nam piše: Sem matt šestih otiok. od teh je pet šoloobveznih Med njimi je tudi lSletna Tilka. ki pa je že od petega leta bolehnn. Bila je že petkrat v bolnici zaradi preloma kor-ti na drsni nogi. Piestala je žn tli hude operacije Pred dnevi se jo vrnila iz bolnitJe. Vse njeno tj p1 jen je je paHrdloa trga. knr nima prave proteze in si pri vsakem padcu prt-nnvno zlomi nogo Znto tudi n*» morr že tri leta rrdno obiskovati So!e. Sedaj je vpi-Sana V drugi razred meščanske šole v Z*4 Aiski. Potrebovala bi drugo prot-^o a ks-ko nnj ji jo kupim, ko nimam niti Rred«-t-?V za pniživijanje. Moj mož pekovski pomočnik, je se tietle leto nezaposlen. Lahko si hti^litd, kako vi imo in da so otroci na pol goli in bofli, kot tnati ki ie holi trpMpnje otrok, se obraćam na dabre ljudi da bi mi ka^or koli pomagali Rada bi kupila hčerki drugo protezo in Otrokčm flajflUj- j I PREMIERA! ŠOLA HEROJEV M_________ KINO MATICA — TEL,. 21-24 _ TftOIS DE ST. CYR. Najaktualnejši francoski fihri o neomejeni požrtvovalnosti in herolzmu mladih mož. Roland Toutain, Jean Mercanton, Helene Perdriere. — Ob 16., 19. ln 21. uri I j nejfto obleko in obutev. — (Naslov nesrečne matere dobite v uredništvu.) lj— Ialet na Kureaoak, prijave Putnik. U>— »Ujet« (Udrulehje jugoslov. emancipiranih sen) Je prav vesel dogodek v letošnjem predpustu. Igra je skrbno pripravljena in je dosegla velik uspeh Vse dosedanje predstave so bile popolnoma razprodane. Ponovitev te izvrstne Nušičeve veseloigre bo v Šentjakobskem gledališču jutri in v nedeljo 28. t. m. ob 20.15. Ker je za predstavi veliko zanimanje ih je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jLb kupite *e V naprej in to jutri in v nedeljo od 10. do 12. od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. lj— šaljiv in zabaven predpustni filmski program v kinu SlOg*. Spričo negotovosti in fazrvanosti sedanjih težkih časih, ki vsepovsod pretresajo svet. je uprava kina Sloge poskrbela za letošnji predpu3t serijo zabavnih in humorja polnih filmov, s katerimi hoče sprostiti ljubljansko občinstvo ter ga predramiti v vedro razpoloženje. Kot prvi iz vrste teh ftabavnih filmov bo od jutri dalje na programu film »Vesela potepuha« s znanima in obč*n stvu priljubljenima karakternima igra cema Mickev Rooney-em in VVallace Beerv jem. 2e imena obeh filmskih zvezdnikov jamčita, da bo film zadovoljil tudi najbolj razvajene obiskovalce kina. Za SveCnico nas bo zabaval znani in priljubljeni francoski komik ln humorist Fernandel. ki bo predočil niz zamotanih pustolovščin s svojega potovanja »S 5 parami okoli sveta«. Vsi Ljubljančani bodo uživali, ko jih bo ta znameniti komik povedel v rfcznane kraje sveta. Francija. Amerika. Kina, Indija i nAfrika dela francoske komike. Zva. dija in Afrika so sodelovale pri snemanju tega največiega dela francoske komike. Za pust pa vas bosta potegnila s seboj kralja smeha Stan Latirel in Oliver Hardv, ki bosta nastopila v zabavni komediji »Bistre glave«. Komur je do smeha, veselja in razvedrila, naj ne pozabi, da je te dni prav zabaven filmski program samo v kinu Slogi. 407— l j— ppvsk0 dmštvo »Slavec, priredi tudi letos svojo tradicionalno »Stavčevo mačkarado« in sicer v soboto 3. februaiia v veliki dvorani hotela ^Metropol - Mi-klič^. Sodeloval bo odlični jazz-orkester 40. ljubljanskega pešpolka. Pnlka. valček in dmgi plesni komadi, ki jih bo izvajal orkester, bodo nudili v?om obilo priliko, dn se navrtr do jut ♦njih ur, dobra in &e* nma pijači kakor tu;a. mimo eilcr.ee, preko igavg* in mimo pokopališča na cilj pred Sokolskim domom. Juniorji bodo skrajšali progo že na Lokah ter bodo tekli odtod kar pr^ko Vrt po prej označeni proai. zaradi čefar bodo dospeli prvi na eilj. V nedeljo bodo oh 10. dopoldne skOkJ na preuiejem sokolski skakalnici, ki dopuSča eStasiS do ao metrov. ZuiR«ovalci be?liinih imenikov. V Mariboru je 10.100 volilnih upravičencev nasproti i0.015 leta 1939. Okoli 450 volilcev je bilo črtanih, ker so se preselili v druge občine, nanovo pa so vpisali okoli 500 volilcev. — Razpis Slomškove nagrade za 1.1940, Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje Slomškovo nagrado za 1. 1940. v znesku 5000 din. Pravico do tekmovanja imajo na mariborskem kulturnem področju delujoči pisatelji. Delo je treba predložiti do 1. oktobra predsedniku mestne občine mariborske tako, da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. — Diplomirala sta na zagrebški komer-ciami visoki šoli za inienjerja ekonomije indus rijec in gospodarski svetovalec gosp. Stane Koštomaj in profesor na tukajšnji trgovski akademiji g. Friderik De-gen. Čestitamo? — Razburljiv dogodek se je pripetil na iT Za vnem mostu Sro:U mostu je nekdo Se ob pravem času zadrta! 301etnega Ludvi- ka P., ki je hotel skočiti v Dravo. Poklicali so stražnika, kateremu je P. tekel, da si je obupan nad življenjem hotel končati življenje v Dravi. -— Tatovi v mlinu. V mlin Rajmunda Lirzerja v Cvetlični ulici 36 so ponoči vdrli drzni zlikovci ter odnesli nad 2000 din vreden transmisijski jermen, ki je dolg 12 ni. 16 cm širok m 1 cm debel. — Prer (en vlomile«-, žena Inž. Pogačnike. stv;joča v Kosarjevi ultei 40, je ču!a oko!' ;2. v spalnici ropot. Ko je pregledala ^'ijiovanje, je opazila, da so kuhinjska okna oh^a ln da beži zunaj hiše neki moški. 0< : viio je neznanec skuša! v PogačnikOvC'1« banovanju izvršiti tatvino, pa je bil p ■ len. — Razne fttitf vriovi po železničarju Tereziji Papst. st joči na Oreškem nabrežju, je npki mlekar ukradel iz kuhinjske omare 1000 din vredno zlato žensko uro. — Na Glavnem trgu je nekdo ukradel pocestnici Matildi Bedenik iz Nedol denarnico, v kateri je bilo 1200 din. — V Bhrlichovi tekstilni tovarni je 201etni Josip p. iz naga jivosti vrgel lesen zaboj proti 191etnemn Francu P. in mu poskodovil roko. Fran« P. je zaradi tega navalil na Josipa P. ter ga s pestjo s tako silo udaril po obrazu, da mu je prizadel precejšnjo poškodbo. Zadeva bo najbrže predmet kazenske razprave. — Zasebniei Arti Zagorski, stanujoči v Strossmajerjevi uliei 10. je izginila iz kovčega, ki ga je imela shranjenega v kleti, razna posoda, vredna okoli 300 din. — Smrtna kosa. Na Pobrežju na Tržaški cesti 6 je umrla hišna posestnica Marija Kuret. stara 56 let. žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Studenške novice. Banska uprava bo priiee.la kmetijsko-delavski tečaj, ki jo namenjen predvsem malim posestnikom, industrijskim delavcem ter mlajšim družinskim članom, ki nameravajo gojiti zelenjavo za domačo prehrano. Za tečaj se je treba prijavit5 pri občini, oziroma v Šoli. ^- Vreme. Današnja jutranja minimalno temperatura je bila —3.2 C. Količina padavin po taja jočem s-e snegu je bila 1.7 mm, višina enega s*e je nekoliko zmanjšala in je znašala zjutraj 43 cm. Za mariborski okoliš napoveduje vremenska postaja na Tezhii toplejše vreme. e%ntca KOLEDAR Daiicn: Petek, 26. januarja: Pollkaip DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: fcola herojev Kino Sloga.: Fatalna bolničarka in Noči v Sing-Singu Kino Enion: Vražji študentje Kino Moste: Večna karavana in Demoni zraka Očografsko društvo občni zbor ob 18. v Geografskem institutu na ufciverzi Razstava slikarja E. Dersaja v Jakopičevem paviljonu D E 2 TbNE LEKARNK Danes: Df. Piecoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus. Moste — Zaloška cesta 47. strani. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Petek, 26. januarja: Na prisojni Premiera. Premierski abonma Sobota, 27. januarja: Profesor Klepec. Red B Nedelja, 2S. januarja: ob 15. uri: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Na prisojni strani. Isven. Znižan«* cene Opozarjamo na zanimivo premieru drevl. Moderna, V sodobnem duhu pisana veseloigra nordijske pisateljice Helge Krog »Na prisojni strani« osvaja gledalce s sicer miniaturnim, zato pa iz prav zanimivih psiholoških p vtezic zgrajenim dejanjem. Vsa finesa in odlika tega dela je v detajlih, ki odkrivajo nrav nordijskih ljudi, ki so v tem dejanju člani nekoliko čudaške rodbine. Deloma resni konflikt med možem in ženo — oba doživljata zakonsko krizo — pa spremljajo a suhim humorjem pokazani prizori o ' >ezni dekleta s hladnim srcem. Origir dni stric Severin in g, Margareta, đanđy Preben in bohem Joahim dopolnjujejo krog, v katerem se godi dejanje. Igrali bodo: Mira Danilova. Kralj. Vida JuvanOVa, Polonca Juvanova, Danes, Jan. Jerman. Režiser: prof. šest. Inscena-tor: ing. arh. E. Franz. OPERA Začetek ob 20 uri Petek, 26. januarja: zaprto, (generalka) Sobota, 27. januarja: Rusalka. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 28. januarja: ob 15. uri: Frasqui-ta. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjsnac. Ob 20 uri: Nizava. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol ★ Premiera v ljubljanski operi. Najznamenitejše delo češkega skladatelja Antonlna Dvofaka, »Rusalka* pride zopet v repertoar naše opere in bo njena letošnja premiera najbolj popularna Dvorakova opera in poleg >Prodane neveste« bo to gotovo najbolj znana in najbolj uveljavljena Češka opera sploh. Uprizoritev sta pripravila režiser Ciril Debevec in dirigent Niko Stri-tof. Vloge po v rokah: Francla, Reybalove. Kogojeve. Basićeve. LupSe. Barblčeve, Sla-doljeva« Rakovca, Polajnarjeve, Rupnikove ln MedveSckove. Premiera bo sa premierski abonma. Postani in ostaniilan Vodnikove družbe! eltTan 4 »SLOVENSKI NAROD« petek, 96. januarja 1*40. 8W9» *21 Usoda zapisana na rokah Po potezah na dlaneh se lahko presoja človekov značaj Govori se da je na^a usoda zapisana v zvezdah a mm gi veruiejo da ie zapisana tudi na dianch Kakor ie nasta'a pesebna »veda« astro.ogija k- -azb:at uso do ljudi m zvezd tjko =>e ie razvila tudi Telegraaf« je naštel sedem kreposti finskega vojaka s katerimi prekaša sovjetskega vojaka: 1. Finci se bore za svojo svobodo in neodvisnost. 2. Finski vojak ima povsem drugačno vojaško izobrazbo kakor sovjetski. Finski vojak je bolj iniciativen in bolj vztrajen v mrazu in pomanjkanju. 3. Tri četrtine Finske so pokrite z gozdo vi in 70.000 jezer olajšuje obrambo dežele. 4. Maršal Mannerheim in njegovi gene-ralštabni oficirji ter armadni poveljniki. ki so se borili proti sovjetom že L 1918. poznajo vojne metode in značaj svojih nasprotnikov. 5. Vsi Finci so odlični smučarji. 6. Finski oficirji so bolje usposobi jeni kakor sovjetski, ker so sovjetske oblasti postrelile aH izgnale 80*/0 prejšnjega oficirskega kadra. 7. Finci so vsi odlični strelci. „Sportne" Sole niso privlačne Mislili bi. da se ameriške šole predvsem odlikujejo po tem. da goje v njih z velikim uspehom sport To velja v velik: meri za nekatera angleška vseučilišča in ameriške šole so v marsičem posnetek angleških Kljub temu je v Zedinienih državah pre- f V Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je umrla včeraj naša dobra mama, stara mama in babica MARIJA VVILLENPART roj. KNEZ starosti 81 let. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 26. januarja ob 16. uri lzprea pokopališča na Viču na tamošnjo pokopališče. LJUBLJANA, dne 25. januarja 1940. Žalujoče rodbine LAVRIČ, VVILLENPART in ostalo sorodstvo. ej srednjih m visokih šol. kjer načelno -porta ne goje Sedaj so pa celo odkrili, da ma o šole. kjer ne goje športa, znaten pri--iv d jaštva prav zaradi tega. ker se mno-4i dijaki sporta boje Tako imajo v Ameriki zopet posebno senzacijo Trdijo, da ;port bolj odbija kakor privlačuje Za pri-ner navajajo majhni jezuitski kolegij v Seattleu v državi VVashington. Ta kolegij ie bil ustanovljen že 1 1898 a pred osmimi leti je na njem študiralo samo še 34 dijakov. Sedaj šteje 1000 gojencev baje prav »aradi tega. ker v njem ne goje sporta Iz Cefia —c O pomenu francoske revolucije bo predaval v ponedeljek na ljudskem vseučilišču v Celju univ docent dr. Fran Zwit- i ter iz Ljubljane Opozarjamo na to zanimivo predavanje. —c Celjski šahovski fclab bo priredil drevi ob osmih v klubskih prostorih kavarne >Evrope« redni mesečni brzoturnir za prvenstveno v mescu januarju —c Smuške tekme celjske sokolske tope bodo v nedeljo v Pečovniku. Ker je zapadlo v zadnjih dneh dovolj snega je tehnični odbor celjske sokolske župe preložil župne smuške tekme od Cetjske koče v eeljsko okolico in sicer v Pečovniku. Tekme se bodo pričele v nedelje 28. t. m. točno ob pol 10 Zbirališče tekmovalcev bo v nedeljo ob 8 v telovadnici v mestni šoli, kjer se bodo tekmovalci javili sodniškemu zboru, nakar bo skupen odhod na nastopno mesto pri »Skalni kletic Člani bodo tek lovali v patruljnem teku na 8 km s streljanjem z vojaško puško v balončke na vojaškem strelišču v Pečovniku. moški naraščaj v patruljnem teku na 4 km s streljanjem z zračno puSko v balončke na *stem strelišču poleg tega pa bo še smuk članic, ženskesra naraščaja in nižjega moškega naraščaja. - -e V celjski bolnici je umrl v četrtek ■ ©letni preužitkar Mihael Strnad ij Pod-vrha pri Braslovčah. Volkovi na Dolenjskem Novo mesto, 26. januarja Ostra zima, je prisilila lačne volkove, da so zapustili svoja stalna bivališča, ter hh je prignala v kraje, kjer upajo dobiti več plena. Lasti so že poročali da so se te nevar-zveri pojavile v okolici Karlovca in blizu Metlike, kjer so jih tudi nekaj po-s tre lil i V zadnjem času so se pojavile tudi v kočevskih hribih, zlasti na Rogu Na Rogu so stalno zaposleni delavci ki prevažajo les iz obširnih gozdov Gozdni de- lavci in vozniki ostajajo po ves teden na Rogu, kjer so nastanjeni in prenočujejo v poslopjih velike parne Žage, ki je pred leti prenehala obratovati, in imajo tu v hlevih čez noč shranjene konje. Nekega jutra so pretekli teden zapazili delavci okoli hleva sled volkov, ki so zavohali konjsko pečenko, ki pa niso mogli vdreti v dobro zaprti hlev. Banovinski lovci, ki imajo tudi tu svoje koče, so šli za volčjim sledom, da bi jih postre-lili, ker plača baje banovina za vsakega ustreljenega volka 500 din nagrade, toda volkovi so pravočasno izginili. Povsem verjetno je, da se bodo še povrnili, ker zima še vedno zelo ostro pritiska in je tod snega mnogo več kakor v nižjih legah. Volkovi so v kočevskih gozdovih sicer redka prikazen, a v hudih zimah, ko leži na zemlji debela plast snega, pa se večkrat pojavijo. Zato imajo tudi delavci strah pred njimi in zvečer prav skrbno zapirajo hlevska vrata in jih dobro zapahne-jo, da bi ponoči ne mogli volkovi vdreti in priti do konj. Tudi sicer je zimsko življenje na Rogu zelo zanimivo. Tod se sprehaja medved z mladiči in rije po debelem snegu, ko zapusti svoj zimski brlog. Vse prehodi in pre taca., iščoč si - živeža Gozdni čuvaji in banovinski lovci jim od časa do časa nastavlja, jo konjsko mrhovino, ki jim je v tem času prav slastna jed. Prav zanimivo je opazovati iz varnega zavetja in skrivališč' kosmatinca, ki se loti nastavljene mu mrhovine, kako zadovoljno jo pograbi in pohiti z njo v svoj brlog. Prav tako imajo tudi divji prašiči v tem de tu kočevskega hribovja svojo domovino. Preobilica snega tudi njim nič posebno ne ugaja, tembolj pa prijrf lovcem, ki jih laže slede, da pridejo večkrat na strel. Postrelili so že več divjih merjascev, Id jih lahko prav po nizki ceni odkupijo od lastnikov lova, saj je njih meso. zlasti mladih prašičev užitno in prav slastno. Tako si lahko večkrat privoščijo ceneno pečenko. Pevski koncert »Fantov na vasi« Litija. 26 januarja V obilici pevskih udruženi k: iih imamo Slovenci dobiva v zadnjem času veljavo pevski kvartet »Fantje na vasic Tvorijo ga trije bratje Lumbarii iz Ljubliane in g. Debeljak davčni uradnik v Litiii Fante na vas: poznamo iz ljubljanskega radia, sedaj pa so začeli s pevsko turneio na oodeželiu. da propagirajo umetno in narodno pesem Litijo so si izbrali za eno Drvih svojih nastopov, pač iz razloga, ker tu službuje nji- hov pevski tovariš g. Debeljak, ki poje ▼ kvartetu II. bas. Nedeljski koncert je zadel pri nas na neljube ovire. V soboto so meli člani športnega kluba Litije v istem prostoru svojo tradicijonalno maškarado, v nedeljo pa smo imeli prvo priliko, da pohitimo letos po ugodnem snegu na naša smučišča. Zato dvorana na Stavbah ni bila povsem napolnjena, kakor bi lepa prireditev zaslužila Pevski kvartet »Fantje na vasi« je pred-našal 20 točk. Na programu so imeli dve skladbi celjskega skladatelja učiteja Cirila Preglja (O košnji in Pri sv. Roku). Obilo odobravanja je žela Danila Bučarja »Tukej leže«, ki je iz njegove onerete Na Trški gori* Precej je bilo tud narodnih: Ribniško so morali ponavljati. »Fantje na vasi« so podjetna pevska družina. Svoj program so že tako razširili, da jim primanjkuje materijala Zato imajo naklonjenega skladateHa Hafnerja, ki j m komponra pevne melodije na različna besedila. Na litijskem koncertu ie bil njihov domači skladatelj L. Hafner bosato zastopan: Kaj kleplje. Tiho polje. Romanca. Siromak, in Deklica ti si jokala. 2e ob nastopu je pevska četvor;ca. ki je bila oblečena v slovensko narodno nošo dosegla z občinstvom takojšen kontakt. Razpoloženje se je večalo od točke do točke. »Fantje na vasi« so se oddolžil: tudi našemu krajanu skladatelju g. Petru Jerebu in so dodali eno njegovih posrečenih skladb. Litijska prireditev ie bila organ'rirana pod okriljem našega glasbenega društva »Lipe«. Sobota. 27. januarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Zdaj veseli spet. bodimo, plošče lepe izberimo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.01- N spovedi. 13.02: Zdaj veseli spet bodimo, plošče lepe izberimo. — 14: Poroč la. — 17: Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice {bere Mi-leva Boltar-Ukmarjeva), b) Cic:Dcnove prigode (izvajajo člamce nar. gledal šču). — 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za 'lelo-pust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušale:. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20. Nac. ura: Zveza naše in bolgarske likovne umetnosti (Milan Katic, novinar iz Zagreba). — 19.!0: Objave. 20: O zunanji politiki (dr. Alojz j Kuhar). — 20.30: Pisane raznoterosti. — 22: Napovedi. poroč:la. — 22.15: Za veee] konec tedna igra radijski orkester. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda Din l.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit: znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno Beseda SO par. laven posebej Najmanjši znese h H.— Din. Male oglase »Slov. Narod« »prejema uprava do a. are dopoldne MREŽE za postelje najceneje pri ANDLOVIC, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 373 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenah dobavlja v moderni tn solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila 6. L. JUCOGRAflKA DRVA 115.— din m* žagana, lepa, suha, bukova dostavljena na dom, pri Patrih. Dolenjska c. 6. tel 48-55 410 F1ZOI. £A hI HO dobite poceni pri SEVER & KOMP. Gosposvetska cesta 5 13. L. inFORMACJE Beseda 1.— Din. davek posebej Najmanjši znesek 15.— Din IZGUBIL SE JE PES Foxterrier bel s črnimi in rjavimi lisami se je zatekeL — Oddati proti nagradi pri Eme-riku Maverju, VVolfova 1/ m 402 PRODAM Beseda 5G par. davek posebej Najmanisi znese* a.— Din OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetlični meo ir medico dobite oajceneje v MEDAKNI Ljubljana, židovska ui. 0 2. L> PRODAM železno peč, kovčeg, gramofon, zložljivo posteljo ln visoko omaro. Poizve se v mlekarni na Sv. Petra cesti 38. 403 I.a SUHE SLIVE debele. 25 kg din 135: Ia orehi, tanke lupine din 165 — franko poštnina, razpošilja G. Drech-der. Tuzla. 401 KUPIM Seseda 50 par davek poseoej Najmanjši znesek Din __ _____ .•no aH dvo stanovanjsko komfortno hišo ali vilo z vrtom cca. 1000 ma, kolikor mogoče olizu sredina Ljubljane- Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene aa naslov: arhitekt osip Costaperaria, Ljubljana, 'eriška ulloa 2. 404 OGLASU«! »Slovenskem Naroda« Beseda 50 par laveK poseoej Naimaniši eneseM h Din BRI\ SRO-FHIZEKSKI POMOČNIK z mojstrskim izpitom, prvovrsten delavec, išče službo. — Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Serafinovič 2ivojin, frizer, Zagorje ob Savi 37. 409 VAJENCA za trgovino z mešanim blagom na deželi sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe: Slavko Jerman, Radomlje. 408 UČENKE ZA GODBO ki Imajo veselje do petja in glasbe, iščem. Plačam mesečno din 200 do 250 z vso oskrbo. Ponudbe s fotografijo na: Kapelnik Dimič, Milenka Grčiča 2, Novi Sad. 400 Gostilna pri ,$Levu" Gosposvetska cesta 16 Odlična domača ln primorska kuhinja! Vsak četrtek bi petek morske ribe! Izvrstna domača in dalmatinska vina, dingač, plavac, kraški teran. — Izredna vinska posebnost: CRNOGORSKO CRNO CRMNICKO VINO. — Kraške in dalmatinske specialitete! Se priporoča Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda" LJubljana, Knafljeva ulica itev. 5 _E. C. Bentlev: 35 .Skok skozi okno* ROMAN Vrgel je nedotaknjeno cigaro proč in me vprašujoče pogledal. To mi ni bilo preveč simpatično, toda odgovoril sem, da moram zdaj nedvomno zatajiti svojo identičnost — in da storim, kar bo v mojih močeh. Manderson je pripomnil: Vedel sem, da se ne bom razočaraj v vas. Potem mi je pa dal navodila. — Zdaj se odpeljete v Southampton z avtom, ker vlak ne vozi več. Voziti se boste morali vso noč in ob šestih zjutraj morate biti tam. Odpeljite se naravnost v hotel Bedfort in vprašajte po Georgu Harrisu. Če bo tam, mu povejte, da odpotujete na-mestu njega in da naj mi telefonira. To mora zvedeti čim prej. Ce ga pa ne bo tam, je že dobil mojo današnjo brzojavko in se ni odpeljal v Southampton. V tem primeru pa kar počakajte na ladjo. Avto pustite kje v garaži pod katerimkoli imenom, samo ne pod mojim. In izpremeni te nekoliko svojo zunanjost. Na ladji se boste vozili pod Harrisovim imenom. Bodite previdni in po možnosti z nikomur ne govorite. Po prihodu najemite sobo v hotelu »Saint Petersbourg« Tam dobite nova navodila, poslana na naslov Georga Harrisa. Zvedeli boste zlasti, kana morate nesti maihen zavitek, ki vam ga zdaj izročim. Ali ste razumeli vse dobro? Ponovil sem mu navodila in ga vprašal, da-li naj se vrnem iz Pariza, ko izročim zavitek. — Kadar boste hoteli, — je odgovoril. — In pomnite dobro: Naj se zgodi karkoli, ne skušajte mi telefonirati. Ce bi v Parizu ne dobili takoj navodil, počakajte. Morda bo treba čakati več dni Zdaj se pa požurite, kar se da. Nekaj časa vas bom spremljal. Odšel sem v svojo sobo, se preoblekel in spravil v kovčeg za potovanje najpotrebnejše stvari. Bil sem zelo razburjen, ne toliko zaradi čudne naloge, kakor zaradi naglice, s katero mi je bila dana. Potem sem pa odhitel s kovčegom doli tn naše) Mandersona v knjižnici. Dal mi je torbico iz grobega usnja, veliko tako, da sem jo za silo spravil v žep. Potem sem odšel h garaži za hišo. Ko sem pripeljal avto pred hišo, sem se spomnil, da imam malo denarja pri sebi. Zadnje čase sem imel težave z denarjem. A to je zelo važno, kakor se boste takoj prepričali. Z denarjem sem ravnal vedno brezskrbno, dokler sem bil pri Mandersonu. Začel sem špekulirati, toda bolj iz radovednosti. Mislil sem, da je to lahko. V začetku sem res imel sredo. Toda čez nekaj dni sem vse izgubil. Povedal sem to Mandersonu. Poslušal me je s sarkastičnim nasmehom in mi dal potem denar, da sem mogel poravnati dolgove. Toda nikar več ne špekulirajte, je dejal. Tistega nedeljskega večera je torej Manderson dobro vedel, da sem bil malone brez denarja. Vedel je, da je znano to tudi Bunnerju in da sem si od Bunnerja do prihodnje plače nekaj izposodil. Za- pomnite si torej, da je Manderson to vedel. Čim sem pripeljal avto pred hišo, sem odšel v knjižnico in mu pojasnil svoj položaj. To, kar se je tedaj zgodilo, je prvič zbudilo v meni dojem, da nekaj ni v redu. Ko sem govoril o izdatkih, je mehanično segel v žep svojega suknjiča. To je bila tako mehanična kretnja, da sem se zelo začudil, ker se mu je naenkrat roka ustavila. Pri tem je izgovoril nekaj kakor kletev. Prvič sem slišal iz njegovih ust take besede. Ali je vtaknil kam denarnico, da je ne more najti? To je bila moja prva misel. Toda zdelo se je, da to ne moti njegovega načrta. In takoj vam pojasnim, zakaj. Teden dni prej sem dvignil v banki zanj denar in na njegovo željo v manjših bankovcih. Vedel sem, da ima denar v predalčku svoje pisalne mize, kajti videl sem ga dopoldne, kako je sedel tam z denarjem. Toda namestu da bi stopil k pisalni mizi, je Manderson izbuljil name oči. Iz oči mu je odsevala neizmerna zloba in čudno je bilo gledati, kako si prizadeva premagati se. — Počakajte v avtomobilu, — je dejal končno, — prinesem vam nekaj denarja. Oba sva odšla iz sobe in ko sem oblačil plašč, sem videl, kako je odšel v salon. Hodil sem zunaj sem in tja in kadil cigaro. Neprestano sem se vpraševal, kje je denar. Morda je v salonu? Toda zakaj bi bil tam? Ko sem prišel pod okna salona, sem opazil senco gospe Mandersonove za zastorom. Stala je pri svoji pisalni mizi. Okno je bilo odprto in slišal sem njene besede: Tu nimam celih sto funtov. Ali zadostovalo to? Njegovega odgovora pa nisem slišaL Toda v naslednjem trenutku se je združila njegova senca z njeno m zaslišal sem, kako je zažvenketal denar. Vprav ko sem se hotel obrniti proč, sem zaslišal — te besede lahko ponovim točno, tako so me presenetile —: »Marlowe me je pregovoril, da bi se odpeljal z njim v mesečini na izprehod. Na vso moč mi je prigovarjal, c Povedal sem vam že, da vsa štiri leta nisem slišal iz Mandersonovih ust nobene laži. Toda kaj je pomenilo naenkrat to? To ni bil odgovor na vprašanje, to je bilo prostovoljno sporočilo, zlagano od začetka do konca. Kri mi je pritisnila v glavo in zagledal sem njene besede: Tu nimam celih sto funtov. Ali bi slišal njegovih korakov. Potlej sem pa odhitel k avtomobilu. Dal mi je kuverto z bankovci. — Tu je več nego boste najbrž porabili, — je dejal. Mehanično sem spravil denar v žep. Nekaj časa je še govoril z menoj o cesti, po kateri sem se moral peljati. Govoril sem mirno in naravno. Toda naenkrat me je obšel strah in sum se je oglasil v meni. Nisem vedel, česa se moram bati, čutil sem samo, da je to nekako v zvezi z Mandersonom. Zdelo se je, da se nekaj snuje proti meni. In vendar mi je bil Manderson naklonjen. Napeto sem iskal odgovor na vprašanje, zakaj je lagal. Ves čas mi je zvenelo v ušesih: Kje je denar? Ko sva se odpeljala in prispela na ovinek, sem šofiral povsem mehanično. Ko sva bila dobro miljo daleč, je dejal Manderson, da hoče izstopiti. Ustavil sem avto. Moral sem napeti vse sile, da sem še enkrat ponovil njegova navodila. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran U Za upravo in inscralni d*l Esta Oton Christof // Vsi v Ljubljani 8tc". 21 SI.OVKNSKf V;1"' pet<*k ?6 januarja 1940. Strma S > DNEVNE VESTI — Nedeljske v osne olajšave. Tuj kopro-metna zveza v Ljubljani opozarja poetike, da vtikajo neaeljaki povr^t-d vo^uj na.ki za znižano ceno Ludb za vlak 1-914 na Go-renjsKo, čeprav odhaja iz Ljubljane že ob ll-*1^ Voz^e oiajćuve 6o sicer v veljavi ob sobotan sele od 12 dalje, za ta vlak pa veljajo torej ze prej. Ker od 12. do 13. ni aooeuega viaKa na Gorenjsko. — Zopetna upeljavu ukinjenih vlakov na progi Slov. Bistrica — Mov. Bistrica me*to. Od ponedeljka 29 januaija da.it vozijo na piogi Siov B-strica — Slov Bi-strica-mesto zopet vsak dan redno mešani vlaki z odhodom iz Slov Bistrice ob 5.57 11.15 in 15.07 in prihodom v Slov. Bistrici mesto ob 6.10, 11.28 in 15 20 ter v obratni amen z odhodom Iz Slov. Biscri-ca-mesta ob 6.24. 13.32 in 16.17 m prihodom v Slov Bistrico ob 637 13.45 in 16 30. — Diplomi'ani so bili na pravni fakultet: univerze v Ljubljani gg Lobe Hinko lz Zagradca. černe Marjan iz Ljubljane in Berden Pavel Lz Kobila Čestitamo! — Lstanovttev Jugo*loven»Ko bo I gaj -s*lh trgovinskih Ebornic v Beogradu n Sofiji. Trgov nBki minister dr. An ies je po^P-saJ odlok, s katerim j« dovolil ustanovitev Jugoslovensko-bolgarske trgovinske zbornice v Beogradu. Ustanov lev zbornice bo 11. februarja. Iz Sofije pa poročajo, da bo tam ustanovljena oclgarsko-jUgosJovenuka t*govska zbornica 18. februarja. — Bc O graj*ka oni verza ^aprta zaradi pomanjkanja premoga. Na svoji zadnji seji je mvverzltetni senat beograjske univerze sklen 1, da ustavijo prede/Vanja na vseh fa-kui tetah in sicer zarad pomanjka-nja premoga. Univerza bo zaprta, kakor računajo, lo 1. febiuarja. — V Zagrebu ustanavljajo prvo delavsko §olo v drt^vi. v Zagrebu bodo ustanovili 11 februarja pivo delavsko solo v državi. Na te; soli bodo prirejali U ca je za delavstvo in sicer najpraj za zobrazbo sindikalnih funkcionarjev. Tej soli bo priključeno tudi tako zvano delavsko vseučilišče organizirano podobno kakor ljudske ur* verze. Prve tečaje ncve šole bodo za-oeii prirejati v zagrebški delavski zbornici. — Pilzfld bo kupoval vino fn žganje °d producent'jetij po podražtvi premaga in koksa. Glede na to. da so se zvsalj režijski stroški pri pridobivanju premoga, so odobrili po'r-žKev za mestna po jetja do 15 odstotkov. Ta po 'razitev pa velja samo za hrvatska pcemogokopna podjetja tn ?3e n znano sM se bo podražil tud; trboveljski premo t. Zn-no je namreč, da Trbovel ?ka premo-goko^na družba zalaga Zagreb z ikimi količinami premoga. Podraž te v premoga na Hrvatskem pa bo nedvomno vplivala «»t.ud na cene v drugih pokrajin h države. — V Zagrebu z°pet irprte *°Ie. Nedavno so b'le v Zagrebu zaprte ljudske šole Zaradi pomanjkanja premoga. Pred dnevi so Ph odprli in je pouk trajal komaj nekaj dni. Zdaj jim zopet primanjkuje kuriva in sicer ne le premoga in koksa, temveč tud" drv Medtem se prometne fzrne-re na našh železnicah niso zbolj^aJe. temveč celo pcs^absaJe. Zato je še vedno zelo otezkočen dovoz kuriva in 90 bili v Za-meščanske Sole do vključno 20. t. m. — postnih pošiljk za Da'm^c'jo ne sprejemajo V Dalmaciji Se večino vladajo velike prometne zmešnjave zaradi visokega snega, močne burje in žametov. Vlaki na liski progi vozijo Se vedno samo med Splitom n Kninom na eni ter Zagrebom in Gračcem na drugi strani. Na nekaterih krajih so zameti nad 3 metre visoki. Dva snežna pluga sta ostala v snegu. Nekoliko boljše so razmere na suša5ki p rog* vendar imajo st precejšnje težave, ker so snežrr zameti na mnogih krajih do 2 m visoki. Med Bakrom in škrljcvom je ustavljen promet zaradi viharja. S pri-stomih mest sporočajo, da je ustavljeno delno odpcsiljanje poštn'h pošiljk po železnici na nekaterih krogah v D?lmae jI In v Besrii. Do nadaljnjega ne sprejemajo poštnih paketov za Dalmacijo. — črna gora še vedno odrezana od sveta Zadnje dni je rapadel v črrnl gori t-:ko visok sneg, da so zamedene vse ceste, ki vežejo Crno goro s Primorjem. Posebno visoki snežni zameti so ni lovčenski cesti, kjer je na nekaterih kraj:h sneg dva metra visok. V sn^gu sta ostala tovorna avtomobila in en avtobus. Promet že nekaj dni povsem on°mogočen. potniki ki so namenjeni v Ono goro osta^aio v Kotoru, kjer jih je don za dnem več. Nakopičile so *e tudi velike količ;ne trgovskega b'aga. Tudi avtobus, ki je voril med Dubrovnikom in Po^gorieo. se je moral vrniti, ker ni mogel nadaljevati vožnje po visokem snegu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno hlodno vreme, tu in tam bo Se malo snežilo. Včeraj je snežilo v Ljubljani. Mariboru !n Sarajevu. Naj-visda temperatura je b'la v Kumboru 16. v Dubrovniku 14, v Solltu 12. na Visu 7. v Sarajevu 0.0. v Ljubljani —0.8. v Mariboru in Zagrebu —1, v Beogradu —4 Davi ie kazal barometer v Ljubljani 764.8, temperatura je znašala —2.6, na aerodromu —4. Iz Lfubffane —J j Svetosavska proslava bo letos v znamenju lOOletnice, odkar se je v Srbiji in v srbskem narodu sploh službeno pričel proslavljati sv. Sava kot prosvetni in iolskl patron. Kakor je bilo že objavljeno, se bo v soboto 27. t. m. ob 10. pričela v pravoslavni cerkvi sv. liturgija, ob 11. pa bo v dvorani Ljublj. Sokola na Bleivveisovi cesti mladinski p.oslava s sodelovanjem učencev ljublj. osnovnih in srednjih Sol. Vstop prost. Vabljena je mladina ln prijatelji pravoslavne cerk en" občine — Zvečer od ZL bo v Ka'ini s v tč na Svetosavska beae- I da, na kateri bo g Mihailo Milanovic, do-pUnitv *ir obuke«, pre-a.al o te.m vaitolet-nlca sveto-avlja v sroskih š^iah-. pravoslavno cerk.eno pevska društvo in njegovi člani bodo Uvajali pasuu M^kranjca, Bjrt-ajanokog. Kreka. Giinke m HaLzeja. Po končani Jtaiie..iij. 00 dr-žabna zabaa ped i vo^s.vom mojstra g J nka. Vstop proti s vabi.u. Obleka večerna, vat palna 20 din ' sa osebo, dijaki 10 uin. Rekiamacije za vabila se sprejemajo v pisarni Srbske pra os .ivne e kveoe občine, fcubič^va ulica 3/II (tel 43 93) Cisti dobiček je namenjen bolnim 1 rota n in revni" dijakom ter za notranje uredi.cv pravoslavne cerkve v Ljubljani. f% a t q i n i ca K O L t U A i; lian 1 M' Petek. 26. januarja: Potikal j »> .-v N .-\ .\ - r 1 »» • .. U I i \ » ivino Matica: Šola herojev Kino Sloga: fatalna bolničarka in Noč v sing-Singu Kino 1'iiion: Vražji študentje Kino Moste: Večna karavana in Demon zraka ueografftko društvo obcoi zbor ob IS, v Geografskem institutu na univerzi Kazsiava slikarja fc- liertsija v JaUopi »■vem paviljona DEZI KNt L E K A K N E Dane«: Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, Ho ćevar. Celovška cesta 62. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Roprrski umor v Malih Brastovčah žrtev u^^ina Je postala 76-letna Neža Piutcerjeva Celje, 25. januarja V sicer tako mirni Savinjski dolini sta bila lani izvršena dva dvojna roparska umora: v Seščah pri St. Pavlu in v Medlogu pri Celju. Oba zkčina sta Se nepojasnjena V četrtek zjutraj pa je razburila prebivalstvo Savinjske doline vest, da je bil zopet izvršen roparski umor. tokrat v Malih Bra-slovčah. žrtev morilca je postala 76-letna Neža Puncerjeva, p. d Mekusova. Na lepem posestvu, ki leži bolj v samoti, tta gospodarili Neža Puncerjeva to njena nekoliko mlajša sestra Marija Puncerjeva Bili sta marljivi, varčni in dobrega srca Nedavno sta izročili svoje posestvo nečakinji Rozaliji. ki je poročena s Francetom Celio.euom. sami pa sta se preselili v sosedno hišico. V sredo zvečer sta Sli sestri, kakor običajno, zgodaj spat. Okros: polnoči se je Marija Puncerjeva prebudila vsled ropota. Id ie prihajal od veznih vrat. Prižgala je električno luč. v tem pa je stopil v sobo neznan moški, ki je Imel podolgovat obraz in kratko pristrižene brke. Neznanec je ugasnil luč in udaril Marijo Puncerjevo s tako silo po glavi, da se je onesvestila. Nato je zgrabil Nežo Puncerjevo, ji zamašil usta z obrisačo in jo toliko časa davil, da se je zadušila Nato je prebrskal stanovanje in odnesel okrog 8.000 din gotovine. Med tem le sta) njegov pajdaš pred hišo na straži Okrog pol 2. se je Marija Puncerjeva prebudila iz nezavesti Ležala je na postelji poleg sestre, kamor jo je bil položil razbojnik. Hitro je poklicala nečakinjo in njenega moža ter jima povedala, kaj se je bilo zgodilo. Obvestili so takoj zdravnika, duhovnika to orožnike. Neži Pun cer je vi pa ni bilo več pomoči. Bila je že mrtva. Orožniki so takoj uvedli obširno preiskavo. Ugotovili so. da sta se v sredo klatila po okolici dva neznanca. Popis enega se ujema s popisom morilca, ki bi utegnil biti prosluli razbojnik Anton Hace. Ugotovili so tudi. da sta razbojnika po zločinu pobegnila proti Smartnemu ob Paki. Mariborske in — Svt?o-*avska proslava v Mariboru bo tudi letos zelo e.ovesna. Jutri ob 10.30 bo v dvorani Sokolskega doma šolska proslava. Najprej bo rezanje kolača gojenci tukajšnje šole za lezervne oficirje pa 00-do zapeli dižavno himno in himno sv Savi. Dijak klasične gimnazije Dušan Bencina bo pozdravil goste, nakai bodo sledile pevske točke dijakov vojakov pod vodstvom Dimitrija žebreta in mešanega »bora trgovske akademije pod vodstvom proi Vasiija Milka. Jutri zvečer ob 20.30 bo slavnostni koncert pri katerem oodo sodelovali vojaška godba pod voustvom diri-ger'a kapetana Jiianka, operni pevec Ana-tol Manoševskt prof. dr Roman K.as nc. ravnatelj matične glasbene šoie Oton Baj-de ln pevci -Jadrana—Nanosa* pod vodstvom prof. Vrabca. — 10.100 volllcev v Mariboru. Na mestnem magistratu so sedaj Končali poprave volilnih imenikov. V Mariboru je 10.100 volilnih up. avičencev nasproti 10 015 leta 19^9. OkoU 450 volilcev je bilo črtanih, ker so se preselili v druge občine, nanovo pa so vpisali okoli 500 volilcev. — Nočno lekarniško službo imata Mina-fikova mestna lekarno pri Orlu. tel 25-85, in Remsova lekarna p i Sv Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. tel. 25-32. — Razpis Slomškove nagrade za 1. 1940. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje Slomškovo nagrado za 1. 1940. v znesku 5000 din. Pravico do tekmovanja imajo na mariborskem kulturnem področju delujoči pisatelji. Delo je treba predložiti dO 1. Oktobra predsedniku mestne občine mariborske tako. da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. — Diplomirala sta na zagrebški komercialni visoki šoli za inženjerja ekonomije industrijec in gospd^rski svetovalec go«p. Stane Koštomaj in profesor na tukajšnji trgovski akademiji g. Friderik De-gen. čestitamo! — Zdravniški oblaki na domu. Da se čas zdravnikov izrabi čim koristneje opozarja poslovalnica OUZD v Mariboru vse svoje zavorovance in njih svojce, naj kličejo ra,1onRke zdravnike na dom najkasneje do 14. ure. Po 14. je klicati zdravnike na dom le v neodložljivih primerih (krvavitve itd.l. — Paberki. »Delavska Politika« poroča: Neki dan sta iskali pri nas dve delavki pojasnil, če imata kake pravice do dajatev pri OUZD zaradi nesreč pri obiranju orehov. Mož prve delsvke je šel na Po-brežju na prošnjo gospodinje v nedeljo popoldne klatit orehe. Z eno roko j« klatil, z drugo se je d: žal veje. ki pa se ie naenkrat odlomila. Delavec je padel na tla ter se je pri tem tako pohabil, da že 4 mesce leži v postelji in ni nobenega upanja, da bi še mogel hoditi. Shiral je tako, da tehta komaj še 36 kg. žena je ostala z bolnikom brez sredstev, orprav j« bil mož dolgo zavarovan pri OUZD, ne dobi ničesar, ker njegova nezgoda ni v nobeni »vezi 6 službo, pa tudi od gospodinje ne more ničesar terjati, ker je za nesrečo ne zadene nobena krivda. Čeprav premožna ln kljub prejšnjim obljubam, pa mu gospodinja prostovoljno tudi ničesar ne da. Dru-ca žena s« je ravnokar preselila v Maribor tz Slov. Konjic, ker j€ Izgubila sina reditelja, ki je iel prav tako neko nedeljo obirat orehe, pa mu j« pri tem priletel na eiavo gospodarjev drog za otepanje orehov mu prebil lobanjo in poškodoval mož-rsne ter ie zaradi tega tudi pozneje umrl. Tudi t« mati. ki je bila navezana na zaslužek sina v tovarni, ne dobi ničesar od novice OUZD ker je nesreča izven vsake zveze z obratom m išče sedaj reva zaslužka po Mariboru. Takih nezgod je nebroj tn bi bilo vsekakor upravičeno, da se delavsko zavarovanje izpopolni v tem smislu, da bo 4obil delavec ali drugi upravičenci zavarovane dajatve po vsakem primeru, naj se zgodi nezgoda v obratu ali drugod. Edino takrat bo i ielo delavsko zavarovanje resnične veljavo. mm Razburljiv dogodek se je pripetil na državnem mostu. Sredi mostu je nekdo še ob pravem času zadržal 301etnega Ludvika P., ki je hotel skočiti v Dravo. Poklicali so stražnika, kateremu je P. rekel, da si je obupan nad življenjem hotel končati življenje v DravL — Tatovi v mlinu. V mlin Rajmunda Lirzerja v Cvetlični ulici 36 so ponoči vdrli drzni zlikovci ter odnesli nad 2000 din vreden transmisijski jermen, ki je dolg 12 m, 16 cm širok in 1 cm debel. — Prepoden vlomilec 2ena Inž. Pogačnika, stanujoča v Kosar je vi ulici 40, je čula okoli 22. v spalnici ropot. Ko je pregledala stanovanje, je opazila, da so kuhinjska okna odprta ln da beži zunaj hiše neki moški. Očividno je neznanec skušal v Pogačnikovem st novanju izvršiti tatvino, pa je bil prepoden. — Razne vesti. Vdovi po železničarju Tereziji Papst stanujoči na OreSksm nabrežju, je neki mlekar ukradel iz kuhinjsl-omare 10O0 din vredno zlato žensko uro. — Na Glavnem trgu je nekdo ukradel pocestnici Mat Idi Bedenik iz Nedol denarnico, v kateri je bilo 1200 din. — V Ehrlichovi tekstilni tovarni je 201etni Josip P iz na-gajivosti vrgel lesen zaboj proti 191etnemu Francu P. ln mu poškodoval roko. Prane P. je zaradi tega navalil na Josipa P. ter ga s pestjo s tako silo udaril po obrazu, da mu je prizadel precejšnjo poškodbo. Zadeva bo najbrže predmet kazenske razprave. — Zasebnici Ani Zagorski, stanujoči v Strossmajerjevi ulici 10, je izginila iz kovčega, ki ga je imela shranjenega v kleti, razna posoda, vredna okoli 300 din. — Smrtna kosa. Na Pobrežju na Tržaški cesti 6 je umrla hišna posestnica Marila K''ret. stara 56 let. žalujočim svojcem na^e globoko sožalje! — Studenške novice. Banska uprava bo priredila kmetijsko-delavski tečaj, ki je namenjen predvsem malim posestnikom, industrijskim delavcem ter mlajšim družinskim članom, ki nameravajo gojiti zelenjavo za domaČo prehrano. Za tečaj se je treba prijaviti pri občini, oziroma v šoli. — Vreme. Današnja jutranja minimalno temperatura je bila —3.2 C. Količina padavin po taja jočem se snegu je bila 1.7 mm, višina snega se je nekoliko zmanjšala in je znašala zjutraj 43 cm. Za mariborski okoliš napovedo ie vremenska postaja na Teznu toplejše vreme. Mariborsko gledališče Petek. 26. Jan.: Zaprto. Sobota. 27. jan. ob 20 : s Konto X. Red C. Nedelja. 28. jan. ob 15.: vVia Mala.* Znižane cene. ob 20.: »Zaroka na Jadranu.« Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto. 27. januarja bo za abonente reda C zelo zabavna veaelofsrrm »Konto X«. v nedeljo pa brsta obe predstavi po ml. žanih cenah. Popoldne bo znamenita ovicarrka socialna kriminalna drama *Via Malac, zvečer pa priljubljena Rasberger-jeva opereta »Zaroka na Jadranu . Razve] mestnih podjetij v Mariboru Mestna avtobusi so prevozili doslej skupno 6,442.493 k« Konzum elektrike v pretekle« letu 26, 945*000 kw ur V mest- klavnici so zaklali iivlnc za 3,166.576 kg — Na Mariborčana pride I53.81 vode na dan Maribor, 25. januarja Zanimiv je razvoj mestnih podjetij v Mariboru, ki »o bila zasnovana in organizirana na pobudo prej'Šnje mestne uprave. Statistični podatki za preteklo leto nam iasno kažejo razmere, v katerih so poslova * v 1. 1939. Avtobusni promet je vzdrževal v pretek- lem letu 7 podeželskih prog. 4 mestne proge in 2 sezonski. Vsi avtobusi so prevozili lani 561.175 km in -1.249.038 potnikov. Od svojega početka 26. decembra 1926 do 31. decembra 1939 so prevozili mestni avtobusi skupno 6.442.403 km Ob koncu L 193<> j je imel avtobusni promet skupaj 24 avtobu i so*. Električno, podjetje jt prejelo v pretekom letu od falske elektrarne 26.945.000 kw jr V tej uporab! pa n, v$tera poraba za-sebnifa elektrarn po raznih industrijah. >hča porabit elektrike je ostaia v 1. 1939 iS enaki višini kakor 1 1938. čeprav je bilo »bratovanje v nekaterih tekstilnih tovarnah občutno skrčeno f'iektrićno podjetje ie zgradilo I. IO39 nove transtormatorske -»ostaje v Zg. Kungoti. Kazvanju. Rošpohu. \ 1939 je instaliralo podretje na novo 961 ''ektričnih števcev. V mestni kovnici je bilo v preteklem le-*u zak'anih »07 bikov v skupni teri 76.730 '>45 krav 529.080 ktf. 922 telic 184.400 kg. Mm telet 144.040 kg. 7 ovac in koz 70 kj», 1 kozlić 5 kg. 6240 svinj nad 50 kg s skupio težo 499.200 kg. 202 svinji po 50 ki* n •kupno težo 8080 kg. 294 konj v skupni teži 41.060 kg. Clc upoštevamo še letni uvoz. iobimo skupno 37.b33 zaklanih kom. v • kunni teži 3.166.576 kg. Mes-tni pogrebni zavod je imel v pretek-'om letu 858 smrtnih primerov in poqrebov. V prvem razredu je bilo pokopanih 10 mr-čev, v drugem 53, v tretjem 91. v četrtem °5. v petem 137, v šestem 76, v sodmem 95 Otročkih pogrebov ie bilo 59, ubožnih 38, bolniških 131 vojaških 15. Samomorilcev je bilo 30. in sicer 27 moških in 3 ženske. Mestni vodovod je v preteklem letu oddal 2,020 680 kub. metrov vode. Največia ooraba vode je bila v juli tu m sicer 224.645 kub. metrov najmanjša poraba pa v januarju 136.555 kub metrov. Največja dnevna poraba vode je bila 2. julija in sicer °243 kub. metrov najmanjša pa 30. januarja 3528 kub, metrov. Povprečna dnevna potrošnja vode je bila v preteklem letu 5536 kub. metrov, na posamezno osebo 1538 litrov. Za črpanje celokupne množine potrošene vode se je porabilo 735.050 k\v ur električne energije. Vodovodno omrežje je bilo l«ni podaljšano za 502 in. Skupna dolžina mestnega vodovodnega omrežja jo bila ob koncu preteklega leta 65.322 m. Na mestno vodovodno omrežje je bilo lani priključenih 74 po večini novih zgradb, za kar je bilo porab!ienih 1020 m cevi. Zanimiva jc primerjava potrošnje vode v lanskem letu, ki jc od obstoja mestnega vodovoda od L 1901 največja, s potrošnja vode v 1. 1903, ko so nam znani prvi za devni statistični podatki. L. 1903 so pora bili namreč Mariborčani le 444.330 kub metrov vode. Če upoštevamo, da jc upo rabljalo 1. 1903 v.«,lo iz mestnega vudovo da okoli 26.UJO prebivalcev, 1. 1939 p*» 30.000, vidimo, kako zelo je narasel higitn ski standard mariborskega prebivalstva gle de potrošnje vode. L. 1903 jc namreč potrošil posamezni Mariborčan povprečno na dan komaj 40.82 1 vode, Tuločiin je narasla lani povprečna dnevna potrošnja vode na osebo že na 153.8 1. število prebivalstva je naraslo od 1. 1903 do 1939 nekoliko več ko za tretjino, dočim sc je v istem času dne\ na osebna potrošnja vode več kot potro j: la. Ta porast potrošnje vode gre predvsem na račun uvodbe raznih higitiskih naprav kakor n. pr. kopalnic, izplakovalnic. strn nišč, škropljenja cest itd. Kljub velikemu porastu potrošnje \ ode o dustanovitve mestnega vodovoda pa dv danes, Maribor vendarle ni dosegel glode dnevne osebne potrošnje vode drugih večjih mest kakor n. pr. Zagreba ali Ljubljane, kjer jc dnevna povprečna potrošnja na osebo okoli 250 do 280 1. Vzrok jc v glav nem v tem, ker večina zgradb starega mestnega dela še danes nima higienskih vodovodnih naprav, to jc kopalnic ter izplako-valnih stranišč Vse starejše, tudi večsta novanjske rgradbe imajo namreč po večini le po enega ali kvečjemu po dva vodo vodna iztoka, ki sta nameščena kje na dvorišču ali v pritličju, dočim so stranišča r*e-veda še vsa navadna suha. Zmrznjeni nogi sta mu odpadli Pretresljiva usoda 36 letnega brezposelnega trgovskega pomočnika Miroslava Mariniča Maribor 25 januarja čisto svojevrstno pretresljivo usodo je »živel brezposelni trgovski pomočnik Miroslav Marinič. rojen 17. maja 1903 v Ko-šakib pri Mariboru. Sole je obiskoval v Mariboru, pozneje je bil zaposJjeo v unton-ski pivovarni Ko so ukiniU obratovanje, si je Marinič pomagal na razne načine, v zadnjem času je bil zaposlen pri sekanju ledu. Pri tem je dobil revež hude ozebline. Zbolel je. Zatekel se je k nekaterim znancem, ki jih je Imel v Rad van ju. toda povsod so mu bila vrata zaprta Revež si ni vedel drugače pomagat, kakor da se je zatekel pod jasli v hlev posestnika in gostilničarja šlauerja v Zg. Radvanju. Pet dni je tukaj v hlevu preživel v pomanjkanju, mrazu in trpljenju. Domači so sicer priha- jali vsak dan krmit živino v hlev. niso pa opažali pod jaslimi skritega nesrečneža, ki sta mu medtem obe nogi popolnoma zmrznili in odpadli. Po posebnem naključju je bil danes v neposredni bližini hleva orožnik Obren Mirdinja. Zazdelo se mu je, da čuje neko stokanje, ki je prihajalo iz hleva, sol ie v smeri stokanja in opazil pod jaslimi nesrečnega Mariniča. ki je držal v obeh rokah svoji odpadli nogi. Bil je shiran in sestradan. Orožnik je takoj obvestil o tem mariborske reševalce, ki ho nesrečneža prepeljali v mariborsko »plosno bolr t> Žalostni primer Miroslav? Mariniča vzbudil vsepovsod sočutje in pomilovanje z bridko in težko usodo Starka — živ skelet Eleonora Kugyjeva je tehtala ob smrti 19 in pol kg — Zanimiva razprava pred mariborskim malim kazenskim senatom Maribor, 26. januarja. Ob velikem zanimanju Mariborčanov se je ob 9.30 dopoldne pričela v razpravni dvorani št. 53 v prvem nadstropju mari-boiskega okrožnega sodišča Kazenska razprava proti 5'lletnemu hišnemu posestn ku Josipu Ruavju, ki se je moral zagovarjati pred m-alim kazenskim senatom zaradi smrti svoje 73letne žene Eiconore. Po uvodnih formalnostih je državni tožilec g. Sever prebral obširno obtožnico, iz katere posnemamo; Josip Kugy se je v starosti 34 let dne 20. noveniora 1920 poioetl z 21 let starajio vdovo Eleonoro Farič. Dva dni _»iej sta faklenila ženitveno in dedno pogodbo, ^o kateri je Eleonora Farič prepisala na svojega moža Josipa Kugvja vso posest nepremičnin, ki jih je imela, in sicer stanovanjsko hišo v Mariboru. Fiankopano-a uliea 14. z vrtom in vinogradno posestvo v Ko-sakih, vredno okoli 400.000 din. ZiKcn med Eleonoro in Josipom Kugy-jem že od vsega začetka ni bil srečen, trdi državni tožilec. Jos.p Kugy se očitno ni poročil iz ljubezni, temveč ie zaradi tega, da bi prišel do njenega premoženja. Pokojna Eleonoia Kugy se je večkrat bavila Z mislijo, da bi tožila za ločitev zakona, pa iz strahu pred možem tega ni storila, pač pa je dne 16. novembra 1932 vložila pri sieskem sodišču v Mariboru tožbo, v kateri je zahtevala razveljavljenje ženitvene in dedne pogodbe. V tej tožbi je navajala, da se je njen mož polastil vsega gospodarstva, da sam razpolaga z dohodki in ji noče dati niti pojasnil o donosih hiše in posestva ter jo stalno žali in da ji ni zvest. V tej zadevi so bile zaslišane razne priče, vendar je Kugvjeva tožbo 22. julija 1933 umaknila. V začetku leta 1939 jt? Kugvjeva hudo zbolela, da je bila navezana na posteljo, njen mož Josip Kugy pa se je skoraj vedno zjutraj odpeljal na posestvo v Kosake ter puščal svojo ženo doma brez nadzorstva ln pomoči v nezakurjenl sobi. Tudi drugi ljudje niso mogli k bolni Ženi, le popoldne je nodila k njej neka Jožica Puc. Stranke v nisi so Josipa Kugvja ponovno opozorile, naj vendar pokliče zdravnika. Naposled je Eleonoro Kugyjevo obiskal zdravnik doktor Zirogast. ki je Kugvjevl hčerki svetoval, naj spravi mater v bolnico, toda hčerka je zdravniku dejala, da je to nemogoče, ker oče ne mara za mater ničesar plačati. Bolno Kugvjevo je dvakrat obiskal pater Kasijan Farič, ki mu je Kugvjeva potožila svejo telesno in duševno bol. Obiskal jo je tudi zdravnik dr. Daražio. ki mu je Kugvjeva rek'a, da čaka mo£ na njeno smrt. da bi se potem lahko poročil z neko mlado žensko. Naposled so prejele oblasti številne anonimne ovadbe o postopanju Josipa Kugyja z bolno ženo. Dne 9. marca 1939 so Eleonoro Kugvjevo na odredbo mestnega flzl-kata odpremili v bolniški oddelek mestne oskri n?.«nlce, kjer Je dne 20. marca 1939 umrla. O zadevi obveščeno mariborsko državno tožilstvo je odredilo obdukcijo trupla pokojne Kugvjeve, ki je tehtalo ob amrti le 19i/j kg. Sodna obdukcija je dognala, da je bila Kugvjeva popolnoma izčrpana in da je bfla živ skelet. Državno tožilstvo je odredilo obširna oreiskavo. Posledica te j» bila, da je prišel Joaip Kugy na zatožno klop. Državni toti- lec je Josipu Kugvju očital, da je pustil v ćasu od začetka 1. 1939 pa do 9. marca 1939 v Mariboru svojo 731 etno, zaradi bolezni težk*" onemoglo ženo Eleonoro, aa katero je ll dolžan skrbeti, brez pomoči v razme: ki so bile nevarne za njeno življenje ker jo je zaklepal v nezakurjeno stanovanje, ker lo je puščal brez pomoči in nadzorstva, ji dajal zadostne hrane in obleke ter j- y»oslal v bolnico. S tem je zakrivil zloč > zoper življenje in telo po § 176 1 kazenskega zakona. Josip Kugv j. . preiskavi zanikal vsako krivdo. Izjavil je. da je s svojo ženo vedno dobro postopal in zanjo dobro skrbel, kar so potrdile tudi nekatere priče. Razprava Se traja. Izpred sodišča Prometna nesreča na Frankopano\i ee->U, ki se je pripetila 3. avgusta 1939, je hila predmet kazensko razprave včeraj dopoldne pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Zagovarjati se je moral 291etni šofer Štefan HanŽer iz Maribora, ker je v Fran-kopanovi cesti kot vodja tovornega avtomobila podrl Ivanko Mramorjevo iz Rad-vanja, ki je obležala s težkimi poškodbami po vsem telesu. Hanžer je bil obsojen nn 2 meseca zapora, pogojno za dobo 3 let Služkinjo je osleparll. Neka služkinja Je prišla 8. novembra 1939 v Maribor, da b: pri nek: stranki nastopila službo. S seboi je prinesla kovčeg, v katerem je imela v»e svoje obleke in dragocenosti, vredne na*i 3000 din. Ker je bil kovčeg težak, ga j*-shranila v neki gostilni. Cez nekaj časa je prišla neka n^znrnka, ki je kovčeg odnesla. Poizvedbe so dognale, da je neznanko pregovoril 261etni Feliks Mir iz Studencev, da mu prineae kovčeg iz omenjene gostilne. Kovčeg a predmeti je Mir nato prodajal. Mir se je morai zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in jc bil obsojen na 5 mescev in 10 dni strogega zapora, na 300 din globe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Iz Ptuja Maistrovi borci sjo preteklo nedeljo zborovali v Narodnem domu pod predsedstvom dr. Jurija Sluge. Občnega zbora a« ■ se udeležili tudi delegati Zveze Maistrovih borcev iz Maribora gg. MuriiČ in Cimerman. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Sluga, za tajnika Komet, za blagajnika Pertekel in Kune Za sest milijonov »rao pokadili, iz podatkov, ki smo jih prejeli, je razvidno, da smo v preteklem letu pokadili tobaka in cigaret v vrednosti din 5.818.571. Pokadi se seveda največ cigaret cenejše vrste. Tako Je bilo prodanih cigaret »Drava< 14,228.000 kom, >Tbsr« 3,431.200 kom, »Zeta« 1,404.800 kom, »Morava« 744.000 kom. Neretva« 087.000 kom. »Drina« 32.080 kom, »šarmadija« 2220 kom, drugih vrst finejsia cigaret pa je bilo prodanih v manj ših količinah. Mnogo ae je pokadilo tudi cigar, največ : Regal!tas* in sicer 2S5.492. Cigaretnega tobaka se je največ komsumi-ralo »Sava« tobaka, ki ga je bilo prodanega 36.875 k£> ©Iran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, » januarja 1940. stev. 21 Usoda zapisana na rokah Po potezah na se toliko presoja človekov značaj Govori ae da jer nanr>ada jo navadno imetniško nadarjenim ljudem. Tako torej sodijo »vede« o človeškem značaju na podlagi proučevanj rok Vi se pa ne smete jeziti, ko si boste ogledali roke ter odkrili rta niih kai slabega Ne smete požaliti, da vam manicura ali celo plastična kirurgija lahko povsem izpremeni roko tako, kakor si želite Ce ostane potem značaj neizpremenjen. to ni važno, kajti glavno je. da imate mirno vest. bodo zgradili orjaške bombnike Kakor es je zvedelo iz objave tvornice Douglas. imajo v njenih obratih v Santa Monici v Kaliforniji pripravljen načrt za zgraditev prototipa letala s 100 tonami To letalo bo imelo 6 motorjev, njegov trup pa bo stal na treh kolesih kakor pri -letalu tipa »DC-4* Ta letalski kolos so ponudili ameirški družbi za letalski promet =>Panamerican Airvvais« Letalo bo imelo 16 članov posadke ter bo lahko nosilo poleg njih 1000 potnikov in goriva za 8000 km dolgo pot brez pristanka Motorji bodo imeli 12 000 konjskih sil. dolžina trupa bo 55 m razpon kril pa 95 m Brzina letala bo 320 km pri zemlji, v višini 7500 m pa bo moslo razviti brzino do 485 km na uro. Kabina letala bo zgrajena tako. da ne bo prepuščala vode Po istem načrtu bi se mogel zgraditi bombnik najnovejše vrste z 80 tonami, ki bi mogel nositi poleg posadke š> 20 ton razstreliva in preleteti pot' 10.000' km. V zveži s tem načrtom se je pojavilo' vprašanje .zgraditve rjošebnih letališč, s katerih" bi moglo novo ogromno letalo vzleteti Letališče bf moralo biti betonirano, da b: moglo vzdržati ogromno breme Ali bo prišlo do zgraditve tako ogromnega bombnka čigar cena bi znatno prekašala njegovo orjaško težo. ie doslej še tajnost tvornice, ki je prejela ta predlog konstrukcije. V čem prekašajo finski vojaki sovjetske Posebni dopisnik amsterdamskega lista >Telegraaf« je naštel sedem kreposti finskega vojaka, s katerimi prekaša sovjetskega vojaka: 1. Finci se bore za svojo svobodo- in neodvisnost. • 2. Finski vojak ima povsem drugačno vojaško izobrazbo kakor sovjetski. Finski vojak je bolj iniciativen in bolj vztrajen V mrazu ln pomanjkanju. 3. Tii četrtine Finske so pokrite z gozdo Vi ln 70.000 jezer olajšuje obrambo dežele. 4. Maršal Mannerheim in njegovi gene-ralštabni oficirji ter armadhi poveljniki, ki so se borili proti sovjetom se L 1918. poznajo vojne metode in značaj svojih nasprotnikov. V Vrni Finci so odlični smučarji. 4 Finski oficirji so bolje uapoooMJenJ kakor sovjetski, ker so sovjetske oblasti postrelile ali izgnale 80»/» prejšnjega oficirskega kadra. 7. Finci so vsi odlični strele!. „Sportne" iole niso privlačil« Mislili bL da se amerisTte šole povsem odlikujejo po tem; da "goje v'njih z"velikim uspehom sport To velja v veliki meri za nekatera angleška vseučilišča in ameriške šole so v marsičem posnetek angleških Kljub temu je v* Zedinjenih državah pre- V Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je umrla včeraj nate dobra mama, stara mama in babica MARIJA VVDLLENPART roj. KNEZ v starosti 81 let. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 2Š. januarja ob 1€. url izpred pokopališča na Viču na tamošnjo pokopališke. LJUBLJANA, dne 25. Januarja 1940. . Žalujoče rodbtee LAVUC, WHXENPART ia ostalo sorodstvo. cej srednjih in visokih šol. kjer načelno sporta ne goje Sedaj so pa celo odkrili, da majO šole. kjer ne goje sporta, znaten pri- j iiv d jaštva prav.zaradi tega. ker se rano- j ii dijaki sporta boje Tako imajo v Ame- ; riki zopet posebno senzacijo Trdijo, da j iport bolj odbija kakor privlačuje Za pri- ner navajajo maihn] jezuitski kolegij v Seattieu v državi Washington Ta koleg-j ie bil ustanovljen že 1 1898 a pred osmimi leti je na niem študiralo samo še 34 di- i iakov Sedaj šteje 1000 gojencev baje prav aradi tega. ker v njem ne goje sporta Iz Cetla —c O pomenu francoske revolucije bo predaval v ponedeljek na ljudskem vseučilišču v Celju univ docent dr. Fran Zwit-ter iz Ljubljane Opozarjamo na to zanimivo predavanje. —c Celjski šahovski klub bo priredil d revi ob osmih v klubskih prostorih kavarne »Evrope« redni mesečni brzo tu muza prvenstveno v mescu januarju —c Smuftke tekme celjske sokolske tupe bodo v nedeljo v Pecovniku. Ker je zapadlo v zadnjih dneh dovolj snega je tehnični odbor celjske sokolske župe preložil župne smuške tekme od Celjske koče v celjsko okolico tn sicer v Pecovniku. Tekme se bodo pričeje v nedelje 28. t. m. točno ob pol 10 Zbirališče tekmovalcev bo v nedeljo ob 8 v telovadnici v mestni šoli, kjer se bodo tekmovalci javili sodniškemu zboru, nakar bo skupen odhod na nastopno mesto pri »Skalni kleti« Člani bodo tek lovali v patruljnem teku na 8 km s streljanjem z vojaako pu&ko v balončke na vojaškem strelišču v Pecovniku. moški naraščaj v patruljnem teku na 4 km s stre-Lianjem z zračno puško v balončke na istem strelišču, poleg tega pa bo se smuk članic, ženskega naraščaja in nižjega moškega naraSčaia. - -c V celfckl bolnici je umrl v četrtek TOIetni preužitkar Mihael Strnad i j Pod-vrha pri Braslovčah. Volkovi na Dolenjskem Novo mesto, 26. januarja Ostra zima je prisilila lačne volkove, da so zapustili svoja stalna bivališča ter tih je prignala v kraje, kjer upajo dobiti več plena. Listi so že poročali da so se te nevar--»~ zveri pojavile v okolici Karlovca iu blizu Metlike, kjer so jih tudi nekaj po-strelili. V zadnjem času so se pojavile tudi v kočevskih hribih, zlasti na Rogu Na Rogu so stalno zaposleni delavci ki prevažajo les iz obširnih gozdov Gozdni de- lavci in vozniki ostajajo po ves teden na Rogu, kjer so nastanjeni in prenočujejo v poslopjih velike parne žage, ki je pred leti prenehala obratovati, in imajo tu v hlevih čez noč shranjene konje. Nekega jutra so pretekli teden zapazili delavci okoli hleva sled volkov, ki so zavohali konjsko pečenko, ki pa niso mogli vdreti v dobro zaprti hlev. Banovinski lovci, ki imajo tudi tu svoje koče, so šli za volčjim sledom, da bi jih postre-lili, ker plača baje banovina za vsakega ustreljenega volka 500 din nagrade, toia volkovi so pravočasno izginili. Povsem verjetno je, da se bodo še povrnili, ker zima še vedno zelo ostro pritiska m je tod snega mnogo več kakor v nižjih legah. Volkovi so v kočevskih gozdovih sicer redka prikazen, a v hudih zimah, ko leži na zemlji debela plast snega, pa se večkrat pojavijo. Zato imajo tudi delavci strah pred njimi in zvečer prav skrbno zapirajo hlevska vrata in jih dobro zapahne-jo, da bi ponoči ne mogli volkovi vdreti in prtti do konj. Tudi sicer je zimsko življenje na Rogu zelo zanimivo. Tod se sprehaja medved z mladiči in rije po debelem snegu, ko zapusti svoj zimski brlog. Vse prehodi in pretaca, Iščoč si živeža. Gozdni čuvaji in banovinski lovci jim od časa do časa nastavljaj konjsko mrhovino, ki jim je v tem času prav slastna jed. Prav zanimivo je opazovati iz varnega zavetja in skrivališč' kosmatinca, ki se loti nastavljene mu mrhovine, kako zadovoljno jo pograbi in~ pobiti z njo v svoj brlog. Prav tako imajo tu tli divji prašiči v tem delu kočevskega hribovja svojo domovino. Preobilica snega tudi njim nič posebno ne ugaja, tembolj pa prija lovcem, ki jih laže slede, da pridejo večkrat na strel. PostreUU so že več divjih merjascev, ki jih lahko prav po nizki ceni odkupijo od lastnikov lova. sa,i je njih meso. zlasti mladih prašičev užitno in prav slastno. Tako si lahko večkrat privoščijo ceneno pečenko. Pevski koncert »Fantov na vasi« Litija. 26 januarja V obilici pevskih udruženi ki iih imamo Slovenci dobiva v zadnjem času veljavo pevski kvartet »Fantje na vasi« Tvorijo ga trije bratje Lumbarji iz Ljubljane in g. Debeljak davčni uradnik v Litiji Fante na vas: poznamo iz ljubljanskega radia, sedaj pa so začeli s pevsko turnejo na podeželju, da propagirajo umetno in narodno pesem Litijo so si izbrali za eno Drvih svojih nastopov, pač iz razloga, ker tu službuje nji- hov pevski tovariš g. Debeljak ki poje v kvartetu II. bas. Nedeljski koncert je zadel pri nas na neljube ovire; V soboto so imeli člani športnega kluba Litije v istem prostoru svojo tradicijonalno maškarado, v nedeliD pa smo imeli prvo priliko, da pohitimo letos po ugodnem snegu na naša smučišča. Zato dvorana na Stavbah ni bila povsem napolnjena, kakor bi lepa prireditev zaslužila Pevski kvartet »Fantje na vasi« jc pred-našal 20 točk. Na programu so imeli dve skladbi celjskega skladatelja uč.te ja C rila Preglja (O košnji in Pri sv. Roku). Obilo odobravanja je žela Danila Bu.'a'.ia »Tukej leže«, ki je iz njegove or>erete Na Trški gori« Precej je bilo tud: narednih: Ribniško so morali ponavljati. »Fantje na vasi« so podjetna pevska družina. Svoj program so že tako razš:rili, da jim primanjkuje materijala. Zato imajo naklonjenega skladatelia Hafnerja, ki i m kompon'ra pevne melodije na različna besedila. Na litijskem koncertu je bil njihov demači skladatelj L. Hnfner bogato zasto-pan: Kaj kleplje. Tiho polic. Romanca. Siromak, in Deklica ti si jokala. Ze ob nastopu je pevska četvor en. ki je bila oblečena v slovensko narodno nošo dosegla z občinstvom takojšen kontnkt. Razpoloženje se je večalo od točke do točke. »Fantje na vasi« so se oddolžili tudi našemu krajanu skladatelju g. Petru Jerebu in so dodali eno njegovih posrečenih skladb. Litijska prireditev je bila ors*n ni Terana pod okriljem našega glasbenega društva »Lipe«. Sob°ta, 27. januarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napov poi'očila. — 7.15: Pisan ven^ek ve^e:ih zvokov (plošče). — 12: Zdaj veseli spet bodimo, plošče lepe izberimo. — 12."0: Poročila, objave. — 13.01: Napovedi. 13.02: Zdaj veseli spet bodimo, plošče lepe tz3 e-rlmo. — 14: Poroč la. — 17: Otrošk?. ura: a) Slovenske narodne pravljice (bere T li-leva BoItar-TJkmarie\a > b) Cicb nove prigode (Izvajajo članice nar. gledal'ŠČa), — 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delo-pust igra radijski orkester. — 18.-10: Pogovori s poslušalci. — 19: Napove M. poročila. — 19.20: Nac. ura: Zvoza na.^ in bolgarske likovne umetnosti (M ua Katic, novinar iz Zagreba). — 19.40: Objave. 20: O zunanji politiki (dr. Alojz j Kuhar) — 20.30: Pisane razsioterosti. '22: Napovedi. poroč;la. — 22.15: Za v jsel konec tedna igra radijski oik^ster. MALI OGLASI Beseda 80 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din L— — davek posebej). £a plamene odgovore glede malto oglasov je treba priložit snamJto. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno 00 psu. lavefc posebej Najmanjši zn Dtn Male oglase »Slov. Narod« ----sprejem* opravo do U. ure dopoldne MREŽE za postelje najceneje pri ANDLOVIC, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 373 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO se vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni Izdelavi tvtdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila o. U KLIŠEJE J'JGOGBANKA DRVA 115.— dtn m« žagana, lepa, suha bukova, dostavljena na dom, pri Pntrlh, Dolenjska c. 6 tel 48-55 410 F12U1. £A KI HO dobite poceni pri SEVER * &OMF. Gospoevetska cesta 5 13. L». jrtFORMACUE Beseda L— Din. davek posebej Najmanjši znesek 15.— Din IZGUBIL. SE JE PES Fcocterrier bel s črnimi in rjavimi lisami se je zatekel — Oddati proti nagradi pri Eme-riku Maverju, Wolfova i/ m 402 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanisi znese* s.— Otn OKEHOVA 4KUKCA nova. sortiran cvetlični meo tt> medico dobite najceneje v MEDARNl Ljubljana, židovska tli. 6 2. L PRODAM železno peč, kovčeg, gramofon, zložljivo posteljo ln visoko omaro. Poizve se v mlekarni na Sv. Petra cesti 38. 403 La SUHE SLIVE debele. 25 kg din 135; I.a orehi, tanke lupine din 165 — franko poštnina razpošilja G. Drech-=;ler. Tuzla. 401 KUPIM Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek s.-- Dtn ___ no ali dvo stanovanjsko komfortno hišo ali vilo z vrtom c ca. 1000 m*, kolikor mogoče uizu sredine Ljubljane. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene na naslov: arhitekt osip Costaperaria, Ljubljana, fsfriška ulica 2. 404 OGLAŠUJ »SIoven«hem Narodu« Seseda 50 par NaimamSi cti lavek posebej. >s*-k h u>in BRIVSKO-FKIZEKSKI POMOČNIK z mojstrskim izpitom, prvovrsten delavec, išče službo. — Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Serafinović 2ivojin. frizer. Zagorje ob Savi 37. 409 VAJENCA za trgovino z mešanim blagom aa deželi sprejmem V?a oskrba V hiši Ponudbe: Slavko Jerman, Radomlje. 40S UČENKE ZA GODBO ki imajo veselje do petja in glasbe, iščem. Plačam mesečno din 200 do 250 z vso oskrbo. Ponudbe s fotografijo na: Kapelnik Dimič, Milenka Grčiči 2. Novi Sad. 400 Gostilna pri 9fLevn" Gosposvetska cesta 16 Odlična domaća in primorska kuhinja! Vsak četrtek in petek morske ribe! Izvrstna domača in dalmatinska vina, dingač, plavac, kraški teran. — Izredna vinska posebnost: CRNOGORSKO CRNO CKMN1CKO VINO. — Kraške in dalmatinske specialitete! Se priporoča Leo Garzarolli Maktilaturni papir proda mgmfffm »Slovenskega Naroda14 Ljubljsuut, Knafljeva ulica itev. 5 K. C. Dentlejr; 35 .Skok skozi okno1 Vrgel je nedotaknjeno cigaro proč in me vprašujoče pogledal. . To mi ni bflo preveč. simpatično, toda c^go>yorfl sem, da moram zdaj nedvomno zatajiti svojo identičnost — in da storim, kar bo v mojih močeh, Manderson je pripomnil: Vedel sem, da se ne bom razočaral v vas. Potem mi je pa dal navodila. -t- Zdaj se odpeljete v Southampton z avtom, ker vlak ne vozi več. Voziti se boste morali vso noč in ob šestih zjutraj morate biti tam. Odpeljite se naravnost v hotel Bedfort in vprašajte po Georgu Harrisu. Ce bo tam, mu povejte, da od potuje te na-mestu njega in da naj mi telefonira. To mora zvedeti čim prej. Ce ga pa ne bo tam, je že dobil mojo današnjo brzojavko in se ni odpeljal v Southampton. V tem primeru pa kar počakajte na ladjo. Avto pustite kje v garaži pod katerimkoli imenom, samo ne pod mojim. In izpremenrte nekoliko svojo zunanjost. Na ladji se boste vozili pod Harrisovim imenom. Bodite previdni in po možnosti z nikomur ne govorite. Po prihodu najemite sobo v hotelu »Saint Petersbourg«. Tam dobite nova navodila, poslana na naslov Georga Harriaa. Zvedeli boste zlasti, lam morate nesti majhen zavitek, ki vam ga zdaj i ročim. Ali ste razumeli vse dobro? Ponovil sem mu navodila in ga vprašal, da-li naj se vrnem iz Pariza, ko izročim zavitek« — Kadar boste hoteli, — je odgovoril. — In pomnit* dobro: Naj se zgodi karkoli, ne skušajte, nti telefonirati. Ce bi v Parizu ne dobili takoj navodil, počakajte. Morda bo treba čakati več dni. Zdaj se pa požurite, kar se da. Nekaj časa vas bom spremljal. Odšel sem v svojo sobo, se preoblekel in spravil v kovčeg za potovanje najpotrebnejše stvari. Bil sem zelo razburjen, ne toliko zaradi čudne naloge, kakor zaradi naglice, s katero mi je bila dana. Potem sem pa od hitel s kovčegom doli m našel Manderson a v knjižnici. Dal mi je torbico iz grobega usnja, veliko tako, da sem jo za silo spravil v žep. Potem sem odšel h garaži za hišo. Ko sem pripeljal avto pred hišo, sem se spomnil, da imam malo denarja pri sebi. Zadnje čase sem imel težave z denarjem. A to je zelo važno, kakor se boste takoj prepričali Z denarjem sem ravnal vedno brezskrbno, dokler sem bil pri Mandersonu. Začel sem špekulirati, toda bolj iz radovednosti. Mislil sem, da je to lahko. V začetku sem res imel srečo. Toda čez nekaj dni sem vse izgubil. Povedal sem to Mandersonu. Poslušal me je s sarkastičnim nasmehom in mi dal potem denar, da sem mogel poravnati dolgove. Toda nikar več ne špekulirajte, je dejal. Tistega nedeljskega večera je torej Manderson dobro vedel, da sem bil malone brez denarja. Vedel ie, da je znano to tudi Bunnerju in da sem si od Bunnerja do prihodnje plače nekaj izposodil. Za- pomnite si torej, da je Manderson to vedel. Cim sem pripeljal avto pred hišo, sem odšel v knjižnico in mu pojasnil svoj položaj. To, kar se je tedaj zgodilo, je prvič zbudilo v meni do jem, da nekaj ni v redu. Ko sem govoril o izdatkih, je mehanično segel v žep svojega suknjiča. To je bila tako mehanična kretnja, da sem. se zelo začudil, ker se mu je naenkrat roka ustavila. Pri tem je izgovoril nekaj kakor kletev. Prvič sem slišal iz njegovih ust take besede. Ali je vtaknil kam denarnico, da je ne more najti? To je bila moja prva misel. Toda zdelo se je, da to ne moti njegovega načrta. In takoj vam pojasnim, zakaj. Teden dni prej sem dvignil v banki zanj denar in na njegovo željo v manjših bankovcih. Vedel sem, da ima denar v predalčku svoje pisalne mize, kajti videl sem ga dopoldne, kako je sedel tam z denarjem. Toda namestu da bi stopil k pisalni mizi, je Manderson izbuljil name oči. Iz oči mu je odsevala neizmerna zloba in čudno je bilo gledati, kako si prizadeva premagati se. — Počakajte v avtomobilu, — je dejal končno, — prinesem vam nekaj denarja. Oba sva odšla iz sobe in ko sem oblačil plašč, sem videl, kako je odšel v salon. Hodil sem zunaj sem in tja in kadil cigaro. Neprestano sem se vpraševal, kje je denar. Morda je v salonu? Toda zakaj bi bil tam ? Ko sem prišel pod okna salona, sem opazil senco gospe Mandersonove za zastorom. Stala je pri svoji pisalni mizi. Okno je bilo odprto in slišal sem njene besede: Tu nimam celih sto funtov. Ali zadostovalo to ? Njegovega odgovora pa nisem slišal. Toda v naslednjem trenutku se je združila njegova senca z njeno in zaslišal sem, kako je zažvenketal denar. Vprav ko sem se hotel obrniti proč, sem zaslišal — te besede lahko ponovim točno, tako so me presenetile —: »Marlowe me je pregovoril, da bi se odpeljal z njim v mesečini na izprehod. Na vso moč mi je prigovarjal, c Povedal sem vam že, da vsa štiri leta nisem slišal iz Mandersonovih ust nobene laži. Toda kaj je pomenilo naenkrat to? To ni bil odgovor na vprašanje, to je bilo prostovoljno sporočilo, zlagano od začetka do konca. Kri mi je pritisnila v glavo in zagicdal sem njene besede: Tu nimam celih sto funtov. Ali bi slišal njegovih korakov. Potlej sem pa odhitel k avtomobilu. Dal mi je kuverto z bankovci. — Tu je več nego boste najbrž porabili, — je de jal. Mehanično sem spravil denar v žep. Nekaj časa je še govoril z menoj o cesti, po kateri sem se moral peljati. Govoril sem mirno in naravno. Toda naenkrat me je obšel strah in sum se je oglasil v meni. Nisem vedel, česa se moram bati, čutil sem samo, da je to nekako v zvezi z Mandersonom. Zdelo se je, da se nekaj snuje proti meni. In vendar mi je bil Manderson naklonjen. Napeto sem iskal odgovor na vprašanje, zakaj je lagal. Ves čas mi je zvenelo v ušesih: Kje je denar? Ko sva se odpeljala in prispela na ovinek, sem šofiral povsem mehanično. Ko sva bila dobro miljo daleč, je dejal Manderson, da hoče izstopiti. Ustavil Sem avto. Moral sem napeti vse sile, da sem še enkrat ponovil njegova navodila. Urajuit Joiip ZupanfiČ U Za >lorodno tWwK>* Fran JhjisaJfc *a uprevo ■ fnmrohi M ista Oton // Va v Ljubljani