NO. 107
Ameriška
■^SSSnSmSiM^ia Tt 1 ^ f J L ^im
AMERICAN IN- SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
CLEVELAND 3 n WFmcTTsrsA

CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JUNE 2, 1954
SLOV6NIAN
MORNING NGWSPAPGR
ŠTEV. LIV — VOL. LTV
NOVI GROBOVI
Joseph Škufca
Po dolgi in mučni bolezni je umrl rojak Joseph Škufca, star 74 let, stanujoč na 10109 Prince Ave. Pokojni je bil doma iz Zverce vasi, fara Hinje na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Bil je član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ter Društva Bled št. 20 SDZ. Tukaj zapušča sina Franka, hčer Jennie, vnuke in pravnuke ter več nečakov. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in od tam na Kalvarijo.
Frances Lukač V ponedeljek zvečer je umrla na svojem domu na 9607 Prince Ave., Mrs. Frances Lukač, sta ra 72 let. Doma je bila iz Mar-kovščine. fara Slivje na Primor skem, odkoder je prišla pred 50 leti. Bila je članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ in Društva Sv. Reš. Telesa. Njen mlož John je Umrl pred sedmimi leti. Tukaj zapušča hčer Frances Zakrajšek v Maple Hts. vnuke in več sorodnikov, v starem kraju pa sestro Ivano Poles. Pogreb pokojne bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in od tam na Kalvarijo.
Ursula Cesnik Po daljšem bolehanju je umr-ia na svojem domu na 16305 Huntmjere Ave., splošno poznala Uršula Cesnik, roj. Debevec, stara 67 let. Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz Selc, fara Slavina pri Postojni na Notranjskem, tri otroke: — Emil John in Albert, dva vnuka, sestro Antonijo Sila in več sorod-hikov. Rojena je bila v Matenji vasi, fara Slavina, kjer zapušča sestre Ano in Angelo in več sorodnikov. Tukaj je bivala 47 lett je bila članica društva V boj ^t. 53 SNPJ in Krožka 1 Progr. Slovenk. Pogreb bo v petek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na ^58 E. 152 St. v družinsko grob-kico na Lakewiev pokopališče Poteg hčere Antoinette, ki je u-*Urla v aprilu 1952.
Mike Babuder
Za možgansko kapjo je umrl
svojem domu na County rune Rd. R D No. 2, Geneva, hio, Mike Babuder, star 71 let. tukaj zapušča soprogo Mary, l^oj. Opara, sinova Michaela in, ranka v Clevelandu, in 5 vnu-V°v- Rojen je bil v Rodiku, pota Kozina, istotam kot soproga, .kuj je bival 45 let. Bil je pekj ^ zadnjih šest let v pokoju, rod sedmimi leti je družina’
flvela na 838 E. 144 St. bo v
Zel,
Trend pa tukaj. Starši so mu u-mrli lani. Pogreb bo v petek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in jsfinjbvi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in od tam na East Cleveland pokopališče.
Barbara Mačko V torek popoldne je preminula na svojem domu po dolgi bolezni Barbara Mačko v starosti 71 let, stanujoča na 923 E. 140 St. Soprog John ji je preminul pred 12 leti. Tu je živela 51
Cesar Abesinije Haile Selassie je govoril v kongresu
Vladar najstarejše neodvisne države na svetu je pozival na izvajanje načel kolektivne varnosti.
WASHINGTON. — Haile Selassie, cesar male afriške države, ki so jo svoječasno prevalili Mussolinijevi fašisti, je dne let. Njeno dekliške ime je bilol28- maja nastopil v washington-Hricko. Doma je bila iz Češko- skem kongresu, kjer je dramati-slovaške. Tu zapušča sina John, čn0 Pozval na pogumno izvajan-Elizabeth Buttler ir J J6 načel kolektivne varnosti.
Rdeče zavojevanja sveta do 1.1973
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O. Telefont EX 1-9717
bo
ob
hčere,
Barbara Turk, obe v Clevelan du, in Mary Carberry, ki stanuje v Conneaut, Mary Hollis in Sue Van Cleaf v Chicagi, 13 vnukov in mnogo pravnukov. Dalje brata Johna v Clievelan-
“Naša sveta dolžnost do naših otrok je, da jim prihranimo žrtve, ki so bile naš delež”, je rekel v angleščini cesar Etijo-jpije pred ploskajočo mu zbornico.
j Zato pozivam svobodni svet
’ Ve Se„S re 'Ja Vh	se ne odpove načelom kolsk-
grob se vrs v petek popoldne ob U, WMSti ki jIh mi
2' ur‘-s Mgy A. Svetek pogreb- vamo ln hofemo uresni{itl „ je nega zavoda na 478 E. 152 St. m dejal	J
na Calvary pokopališče.	Galerije so bile natrpane, ko
je govoril ta mali bradat človek I črne polti, ki stoji na čelu naj-I starejše neodvisne države sveta.
Ob strani senatorjev in poslancev so sedeli vsi člani Vrh. sodišča, vsi člani kabineta in (ves diplomatski zbor.
------o------
Socialisti ne bodo imeli predsedniškega kandidata za leto 1956
------v/
Nenadni odhod sovj. ministra Molotova iz Ženeve v Moskvo
Strokovnjaki menijo, da je šel po dokončna navodila glede Indokine.
ŽENEVA. — Sovjetski zunanji minister Molotov je v nedeljo nenadoma odpotoval z letalom v Moskvo. Pričakujejo pa, da se bo vrnil pozneje v tednu razpravam na ženevski konferenci.
Moskovski radio je naznanil, da se je Molotov pojavil v Geor-
Pogreb
petek zjutraj ob 8:45 iz J. Ie in sinovi pogrebnega za-®da na 458 E. 152 St. v cerkev arije Vnebovzetje ob 9:30 in odi na Kalvarijo.
Edward Barnhard St. Lukes bolnišnici je u-j ^ Edward Barnhard, star 46 jG m stanujoč na Geauga Lake d. Chagrin Falls, O. Tukaj za-q Ca brate William, Harry in e°rge, sestri Rose Carmonin a Sheppard v New Yor-
za predsednika.
_____ PHILADELPHIA. — Amer.
gijevskijevi dvorani tekom prot- socialistična stranka je sklenila, slave 300 obletnice zopetne zdru za ici-0 1956 ne bo postavila žitve Ukrajine z Rusijo. Radio I predsedniškega kandidata ter je dalje sporočil, da je bil Mo- F13 bo omejila svoje volilne ak-lotove tam toplo pozdravljen F^vnosti na okraje, kjer je moč-od premierja Malenkova in os- Ustalili visokih sovjetskih uradni- Ta odlok je sprejelo s poseb-kov.	|no resolucijo kakih 120 delega-
Nekateri politični opazovalci so mnenja, da je odlok glede In- stranke-dokine tako rekoč pred vrati in Priporočilo, da bi stranka ne-da je Molotov odpotoval v Mos- F13^3 z imenovanjem predsedniš-kvo po dokončne instrukcije. |keSa kandidata, je dal v soboto
veteranski social, voditelj Norman Thomas, ki je bil že šestkrat predsedniški kandidat soc | stranke
Ob tej priliki je povedal de-llegatom, da je sedaj stranka na
Tozadevno priporočilo j'e dal
sam Norman Thomas, —	~	~	.----------
ki je šestkrat kandidiral drei Gromiiko, sovi- podminister
OP O Z O bil L O: Ta teden Slovenska pisarna odprta sledečih urah. V torek, četrtek in petek od 9-12, v sredo od 9-12 m od 3-5, v soboto pa od 9-12 in od 2-7 zvečer. Ker mnogi prosijo, da bi mogli dar za Ligino kampanijo oddati kar v Slovenski pisarni bo pisarna odprta tudi v nedeljo po deseti maši, od 11-12 ure.
MOHOR JANI: Kdor še misli naročiti mohorske knjige za prihodnje leto, naj se oglasi, 'kjer mislim seznam naročnikom kmalu oddati.
Mir v Indokini naj bi bil po korejskem mirovnem vzoru
Sovjetska zveza in Kitajska sta predložili nov predlog za nevtralno komisijo v Indokini.
ŽENEVA. — Sovjetska zveza in komun. Kitajska sta 31. maja predložili ustvaritev nevtralne komisije za nadzorovanje premirja v Indokini, in sicer ob istih splošnih smernicah kakor v Koreji, katerim pa so se zap. narodi sklenili postaviti se poi robu.
Predlog, ki ga je predložil An-
zunanje zadeve, predlaga, naj bi ta nevtralna komisija obstojala iz zastopnikov Indije, Pakistana ter komunistične Češkoslovaške in Polj,ske.
Še preden je bil ta predlog predložen, so se nekomunistične države v Ženevi pripravile, da se postavijo po robu vsaki kotmi-®iji, ki bi sličila oni v Koreji in, 'ki je obstojala iz Švedske in
Senator Knowland je objavil važen dokument, katerega je baje poslat kitajski diktator svojim tovarišem v Moskvi. Dokument vsebuje natančen načrt za zavojevanje sveta.
WASHINGTON. — Republikanski voditelj v senatu William F: Knowland je izjavil, da imajo komunisti načrt za zavojevanje sveta do leta 1973.
Knowland je vložil v Kongresni rekord dokument, o, katerem pravi, da ga je sporočil v Moskvo kitajski komun, diktator Mao Tse-tung. Knowland ni povedal, kako, kdaj in kje je dobil to listino.
V tem načrtu ' je predvideno zavojevanje Azije do leta 1960 in Afrike do leta 1965.
‘Ko bosta Azija in Afrika razdraženi s kapitalističnimi deželami Evrope, bo nastalo v Evropi totalno ekonomsko razsulo”, je rečeno v tem memorandu. — “Kapitulacija bo potem samo še vprašanje časa”.
Dalje je v tem načrtu rečeno, da se mara Ameriko izolirati vsako ceno” in izogniti se je treba tretji svetovni vojni. — Kanada in Južna Amerika se oosta potem kmalu znašli “v brezupni obrambni situaciji”, kakor tudi Združene države.
Trgovinska vada
“Dvajset let od današnjega dne bo svetovna revolucija zaključeno dejstvo”, je rečeno v tej listini.
V načrtu je dalje naglašano, da se mora zaveznike Amerike za vsako ceno in čim bolj oslabiti. Angliji in Japonski se mora ponuditi ugodne trgovske prilike, Franciji pa je treba brenkati na njeno “vojno naveličanost in na njen strah pred Nem čijo.”
Prvi korak k zavoj evanju sveta bo storjen s podjarmljenjem Indokine, Formoze, Burme, Siama ali Thailanda, Indonezije in Malaje.
Japonska in Indija prihodnji
Nato pride na vrsto zavojevanje Indije in Japonske, nakar bi sledila komunistično inspiri-rana revolucija v Afriki in med arabskimi narodi.
Ako se bo možno izogniti tretji svetovni vojni, je izvedba tega načrta zagotovljena, — je rečeno v tem dokumentu.
PREDSEDNIK SVARI PRED VSEMI DEMAGOGI
redsednik j*e govoril v New Yorku ob 200. obletnici ustanovitve Columbia univerze. — Svaril je pred vsemi, ki si hočejo pridobiti kontrolo nad ljudstvom in deželo.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Zveza kulturnih vrtov—
Nocoj ob 7:30 bo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. seja vseh zastopnikov nar. kult. vrtov. Na sporedu je predstava slik in razgovor o letošnji proslavi “One World Day”. Vsi soi vabljeni!
Dopolnilo—
V soboto umrli Anton Mari-nich zajpušča v starem kraju poleg včeraj omenjene žene Rozalije in sina Antona tudi sestro Cecilijo in brata Jožefa, tu pa bratranca Karla Konzuh in sestrično Cecilijo Goles.
Na obisku—
Ann Arko iz Milwaukee, Wis. je bila do torka na obisku pri Marsicevih na 1245 E. 59 St.
tov na 29. letni konvenciji soc. (gvice ter komun poljske in če_
škoslovaške.
Slovenci v prometni nesreči
CLEVELAND. — Mrs. EdW. Watrall, stara 25 let in stanujo-
NEW YORK. — V ponedeljek! zvečer je imel preds. Eisenhower v hotelu Waldorf Astoria govor ob priliki proslave 200. obletnice ustanovitve Columbia univerze. V svojem govoru, ki je bil oddajan po radiu in televiziji, je predsednik svaril Ijud-Stvo pred “vsemi, ki hočejo izda bi mogle takoj in kaj več/vajati kontrolo nad nami, — bi-
Zapadne sile niso imele časa,
komentirati o tem predlogu.
sQ
«U,
ča na 972 E. 69 Pl., katere mož rsv0R “najnižji ravni” v 54 letih je vozil avto, ki je na Lakeland | sv°jega obstoja.
Freeway in Eddy Rd. kolidiral Stranka je sprejela novo — z nekim parkanim avtomobilom, “platformo”, v kateri je rečeno, je v Euclid - Glenvile bolnišnici j^a vsled ‘“zadržanja organizi-
kjer se zdravi za lažjimi poškod- raneSa delavstva in farmarjev
bami. Anthony Zadeli, 7013 in vsled pojemanja moči orga-St. Clair Ave., in Miss Bertha j niziranega socializma, ne more Škufca s 769 E. 70 St., ki sta se biti stranki več služeno s poli-tudi vozila v dotičnem avtu, sta Učnimi kampanjami.” dobila v bolnišnici prvo pomoč, Dalje zahteva resolucija splo-
■VI »Vij-o.v*	"1	|v	• T	i -t .
sno m kontrolirano razorožitev, Ickrepitev organizacije Združenih narodov ter preklic Taft -Hartley] evega, Smithovega in McCarranovega zakona.
------o—------
nakar sta odšla domov.
Velika zračna nesreča; sedem ljudi ubitih
DULUTH, Minn. — Tukaj je treščilo v neko jamo z gramozom letalo obrežne straže, v ka-
Mati je bila priča smrti sina - letalca
FORT DIX, N. J. — Tukaj je našel smrt v gorečem letalu, ki je treščilo na zemljo, neki letalec, dočim ga je njegova mati pričakovala na letališču, da ga sprejme in pozdravi Letalski poročnik Charles G. Grenz iz Radburna, N. Y. je sporočil svojim staršem, da bo priletel na letališče, s svojega oporišča v bližini Las Vegas, nakar je mati odšla na letališče, da ga pozdravi. Njegovo jet letalo se je res kmalu pojavilo, toda bilo je očitno, da je s strojem nekaj narobe. Letalo je treščilo na zemljo, se vnelo ter z letalcem vred zgorelo.
Slovenec pobit na tla v svoji delavnici
„	--------------. CLEVELAND. — John Pet-
di je bilo ubitih, sedem pa so jih nek z 1124 E. 66 St. in Joseph prepeljali v bolnišnico, ker sb Lube, stanujoč na 802 E. 156 St. nekateri med njimi nevarno!sta bila v neki gostilni na voga-ramjeni. (Poznejša poročila na- tu, ko je zunaj nekdo zaklical, znanjajo, da je bilo ubitih de- da je napaden krojač, ki ima vet oseb).	tik zraven svojo delavnico. Slo-
Čudež je, kako je mogel I venca sta skočila tja ter prijela sploh kdo izmed teh ljudi pre- da mladenča, ki sta napadla živeti to nesrečo”, je rekel Wal- v njegovi krojačnici na 6526 St. ter Dodge, poročevalec časopisa I Clair Ave., Charlesa Rogela ter Duluth News Tribune, ko si je mu vzela $13.15. Oba mladeniča ogledal nesrečo.	j imata policijski rekord.
j-	* *•	---- -”*• zoni itMctiiu uui eziie siraze, v kh-
^ i ian Lange in Dorothy terem je bilo 14 oseb. Sedem Iju-
Vremenski prerok pravi:
čr^anes in Pon°čt deloma obla-0 te bolj hladno.	!
lo da so to inozemski agenti ali pa domači demagogi, katerim je za osebno oblast in za ponašanje pred javnostjo.”
Predsednik ni omenil razlik, ki vladajo med njegovo administracijo in senatorem McCarth-yjem, vendar ni bilo najmanjšega dvoma, da je imel njega v mislih.
Predsednik je izrekel svoje o-pombe komaj štiri dni nato, ko je justični tajnik Brownell — s: predsednikovo odobritvij o—zanikal McCarthyjevo trditev, da je dolžnost vladnih uslužbencev in delavcev, dajati informacije kongresnim preiskovalcem, tudi če bi bila ta akcija v nasprotju z direktivami iz Bele hiše.
Pred svojim prihodom v New York je predsednik položil venec na grob neznanega vojaka v Washingtonu. Po svojem govoru je zopet odletel nazaj v Wa-
Težka zračna nesreča
RIO DE JANEIRO, Brazilija, Hbngtom
Komunistične utvare
Šestdeset milj od kraja Belo Horizonte je bilo ubitih v zračni! nesreči 18 oseb, ko je letalo, v katerem so se vozili, treščilo na zemljo.
V postelji je kadila
PHILADELPHIA. — V svojem stanovanju v 22 nadstropju elegatnega Barclay hotela je Mrs. Minnie Drexel Fell Casatt kadila v postelji ter pri tem zaspala. Postelja se je vnela in: žena je podlegla opeklinam.
Predsednik je opozarjal na komunistične utvare in naklepe ter na njihov način, kako neprestano napadajo naše socialne, industrijske in duhovne ustanove z namenom, da zasejejo razdor med ljudstvom. Nato ie dejal:
“Kaj lahko je postati nehote zaveznik ali orodje tega spletkarjenja. — Primer: Nobenega drugega predmeta ali smotra
ni, proti kateremu bi bili vsi A merikanci tako združeni, kakor so proti komunizmu. In hkrati ni nobenega drugega predmeta, ki bi bil vzrok tolikega nesoglasja med nami, kakor je zadeva obrambe naše svobode proti komunizmu.
“Nikomur ne smemo dovoliti, da bi sejal nesoglasja, ki povzročajo, da postanejo dobri držav-Ijeni drug drugemu trpko nasprotni, dasi so osnovno vsi odločni nasprotniki komunizma.”
“Kakšen strah imajo (komunisti pred tem, da bi svobodni svet dosegel resnično edinstvo1 in združitev, je razvidno iz tega, da si neprestano in na vse načine prizadevajo, da nas podelijo in oslabijo”, je rekel Mr. Eisenhower. “Doktrine — deli in vladaj! — ne izvajajo samo med narodi, temveč celo med skupinami in posameznniki enih in istih narodov.
“S pomočjo znanja in sporazumevanja bomo pognali iz templja svobode vse, ki žele u-veljaviti nad nami svojo kontrolo — bilo da so to agenti tujih držav ali (domači) demagogi, ki jih mika osebna oblast in pozornost javnosti.”
Predsednik je v svojem govoru poudarjal važnost znanja in vede, ki jo nudijo prebivalstvu vse ameriške univerze.
Kdo je zgubil—
Na St. Clair Ave. pred Norwood kino je bila najdena molitvena knjižica in rožni venec. Kdor jo je zgubil, jo dobi v u-pravi lista.
Zastonj—
Kdor bi raj dobil zastonj piano, naj kliče HE 1-4616.
70 let—
Mrs. Mary Marsich, 1245 E. 59 St., je praznovala v ponedeljek svojo 70-letnico. K čestittkam prijateljev se pridružujemo tudi mi.
Zastave očistijo zastonj—
V sodelovanju z Ameriško le-gijo se jie ponudilo več čistilnic za brezplačno čiščenje ameriških zastav med 1. in 12. junijem. Ne spodobi se, da bi na Dan zastave 14. t. m. izobesili umazane ali raztrgane zastave. Frank Mervar, ki ima čistilnico na 5372 St. Clair Ave., sporoča, da bo rad očistil vsako zastavo zastonj, če jo le prinjesete v čistilnico.
Iz bolnišnice—
John Petschauer, 1201 E. 60 St., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske. Obiski na domu dobrodošli!
Oropani Slovenec
CLEVELAND — Joseph Pol-cic, ki stanuje na 12005 Iowa Ave., je povedal policiji, da ga je na E. 65 St. in St. Clair Ave. nek mož potisnil v svoj avtomobil, iz katerega ga je zopet vrgel na 1004 E. 72 St. ko mu je prej vzel $27, njegovo uro in prstan.
EKSEKUCIJA V RUSIJI
MOSKVA. — Tukaj so 28. maja naznanili, da je moskovsko sodišče obsodilo na smrt nekega mladeniča, ki je zabodel svojega tovariša. To je bila prval eksekucija v Sovjetiji, kjer so 7. maja zopet uveljavili smrtno kazen.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON.— Posebni varnostni odbor je odločil in od-glasoval, da je dr. J. Robert Oppenheimer, slavni znanstvenik, sicer lojalen človek, toda mu je kljub temu zabra-11 j en dostop do nadaljnega raziskovanja atomskih tajen.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je včeraj vprašal kongres, naj dovoli $1,100,-000,000 za gradnjo novih vodljivih raket, tako imenovanih “Nikov.”
VIHAR V OHIO. — Najmanj ena oseba je bila ubita in več ranjenih tekom včerajšnjega viharja, ki je divjal preko o-srednjega in se verno vzhodnega dela države.
WASHINGTON. — Demokrati in republikanci v zbornici po-slanncev so odglasovali, da se raztegne zavarovalnina za socialno varnost na nadaljnih 10 milijonov ljudi.
Ameriška Domovina
■Minin	^ ^eSlTfUTii^ it	_

6117 St. Clair Ave.
4n£3Vlv£jnPi
HEnderson 1-0628
CcfT^ii TTSTSITI
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol.leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878.
5	No. 107 Wed., June 2, 1954
I
Vsi smo otroci božji!
_____________	do slovenske skupnosti, ki jo
Sveto pismo nas uči, da izhajamo vsi od Adama in Eve, ?reds5avl)a ,Lf*' pomislijo, da, da smo torej vsi bratje po rodu. Kristus je Sveto pismo sta- L!,ga z?rvsa Ieta' •*“«“> “J
ret;a zakona dopolnil in nas užil ljubiti svojega filižnjega, v .prah mc ma5 ** ** kakor sameva sebe	’	t s. . naslm pnMomi vrsl vellko de.
BESEDA IZ NARODA
« « 't »■******•
Prvi golobčki
(Ob Ligini kampanji)
nuditi takim žrtvam nasilja, da Prva pisma prihajajo — kar z v to brezkončno temo trpljenja lepimi oljčnimi vejicami. Ni ta- posije vsaj žarek upanja, da so-ko brezupno med slovenskimi se ljudje, ki mislijo na njih tnp imigranti v Ameriki, kaikor so Ijenje in storjene jim krivice, mislili nekateri, ki so odsvetovali letošnjo kampanjo Lige. Kažejo ta prva pisemca, da je le precej takih, ki nekaj dajo na slovensko skupnost pod Ligini-ma pridevkoma, da naj bo skupnost slovenska in katoliška.
Slovenci po svetu, beda v domovini
Če dobijo prošnjo od Lige, se mnogi spomnijo svoje dolžnosti slovenske skupnosti,
lo slovenske vzajemnosti v dejanju in skuša pomagati, kjer to
no večjem siromaštvu, ki kriči po pomoči ped lažnjivimi komunističnimi osrečevale!.
Razcepljenost
Vprašanje komunizma pa je tudi slovenske naseljence v Ameriki razcepilo, tako, da žal
kakor samega sebe.
Kristusovi učenci so širili krščansko misel bratstva med m aKUJSa poiIulgaH) Kjer w jjudm« m narodi iz dezek v deželo iz mesta v mesto in za- terja načelo, slovenske vzajem-oeh rusm stan družabni red, ki je delil ljudi v svobodne in nosti. Nič ne dvomimo, da je po-
d 'j d	treba po pomoči veliko večja, kot
P. ed Bogom smo vsi enaki, Kristus je šel na križ, da pa je pomoč Lige, toda temu so b' odrešil vse človeštvo, ne samo eno ali drugo pleme, en ali krive izredne razmere poi drugi drugi stan!	svet. vojni, ikatere posledica je
Ta krščanska misel se je v zahodnem svetu počasi za- na eni strani številna poli-čela uveljavljati. Kristjani so dajali svojim sužnjem svo- pična emigracija, ki je Slovenci bodo. njih zgled so začeji posnemati tudi drugi.	še nismo poznali, na drugi stra-
Kljufcf vsemu temu pa se je suženjstvo ohranilo še dol- lni zasužniena domovina v ved ga stoletja, ohranilo ne samo v poganskem ampak tudi v krščanskem svetu.
Benečani so na primer še v desetem in enajstem stoletju prodajali ljudi iz sosednjih slovenskih in hrvaških dežel v suženjstvo v islamske dežele. Za nje sta bila pojma Slo van in suženj dolgo časa enaka.
Koliko slovenskilh ljudi so odpeljali v sužnost Turki v I Amerllj1 JazcePi1(>> ^o, da zal
petnajstem in šestnajstem stoletju ?	?reveik del	komumsti-
, r	,	.,..	.	. „ .	eno stvar m hvali režim, ki goni
., VT0I?fm ,ca1su 80 Pnsl1 Prvi črni sužnji iz Afrike v Arne- ljudstv0 dclma v vedno večjo be.
nko. Težko delo v rudnikih je bilo za domače Indijance pre- do. Zaslepljenost je velika, ker ‘l-! °,'.1 !S0 iBOgi vzdržati. Zato je neki krščanski duhov- je izredna tudi komunistična ni-j kljS? mU *i ‘ndianci zelo^pri srcu, predložil, naj za ta sposobnost “agit-prop”, z lažjo Kzfsa cela uporabljajo močnejše afriške črnce. On ni pred- obvladati množice, jim pokaza-lagal, naj gredo v Afriko in naj nalove krepkih močnih lju- ti “potvorjeno, zlagano stanje” di za delo v rudnikih, toda prav to se je zgodilo.	kot resnico in jih tako zavajati;
Španci in Angleži so tekom dobrih tristo let polovili po dolgo, predolgo. Mnogi se bodo Afriki na stotisoče ljudi in jih odvedli preko morja v Arne- Usedli šele, ko se bo ta stavba ruto. Kljub temu, da je v vseh pokrajinah Novega sveta ob- 'na P,esku la,zi in prevar zrušila, stojalo krščanstvo, kljub temu, da so se vse vlade smatrale I Dejstvci je seveda žalostno, da za krščanske, je nastala v Ameriki družabna ureditev, ki je Iemo razdeljeni in da sonašecep-locila otroke božje v svobodne in sužnje. Da to ni bilo v Bi6116 sde zato razmeroma takoi skladu z duhom in naukom krščanstva, je več kot jasno. majhne.
Katoliška cerkev je proti krivici, ki se je godila črno-	Beda reakcije
poitimi ljudem, vedno znova in znova dvigala svoj glas	°ni’ ki morete biti objektivni,
Prosvetljene ideje 18. stoletja, zmaga francoske revo- dobro veste, da je revščina Slo-luci e, odstranitev podložništva in tlačanstva v Evropi so vencev doma res velika, če ne
imele svoje posledice tudi na razvoj družabne ureditve bi bila’ ne bi Prihaja® toliko-Amerike.	prošenj iz domovine! Koliko ti-
Državljanska vojna si je postavila za cilj tudi 0svobo- scč ;ie danes družin ali posamez" ditev črnih sužnjev. Ko je Sever zmagal, je hotel osvobodi- r1^’ ki bi m0rali dobivati ne tev sužnjev na Jugu čimprej izvesti. Trinajsti dodatek k enkratn0-ampak redric‘mesečno federalni ustavi je suženjstvo dokončno razveljavil štiri-1pomoc- To so družine, ki se niso na;sti je dal črncem vse državljanske pravice in enako var- podale komunističnemu terorju stvo zakona, petnajsti jim je priznal volilno pravico. ah 30 31 cel0 upale vstopati Določbe so bile na papirju za nekdanje črne sužnje v P™1.1 kcimuni^m- To so vdove resnici razveseljive, toda pri njih izvajanju je bilo veliko te- pabl!^’ zapr h’ 3tarei P°bltih, žav. Južne države, kjer temelji vsa družba na načelu, da	°!roc.1 pobltlh> zaprtih,
imajo Mci povsod prednost, so se upirale izvajanju »ntenje-	^^
nih določb.
V dobi po državljanski vojni so južne države določile z ohroienirnr^n2611111’ prc)kletih’ zakonom ločitev belega in črnega prebivalstva v šolah, ko- čeva no ti Te bn h legijih, bolnišnicah, knjižnicah, restavracijah na vlakih in T •• j T d b i0’ brah busih, v zabaviščih in s^loh na Vseh javnih pr’ostorlT	T "°'
Severne države, ki so zaradi odprave suženjstva vodile ni VGjni Dobiif iS nnV z Jugom vojno so postopno pristale na nov red na Jugu. da „aSprotnifek, “izda" aLevTlt roma ° aJS p0m,rjen,e med °ben’a	tabo-	komunistienA. Zakaj, kdor J
Tako je Vrhov"0 federalno sodišče I. 1886 določilo, da if "KolflZT^nisfmojlnS' more;o biti sole ločene toda enake. To načelo je ostalo v hirati žc mod vojno so fo stcriU veliav, do zadnje odločitve Vrhovnega sodišča, ki pravi, da po vojni. Pomislite na vse ubo ,e ločitev ze sama na seb, neenakopravna.	U družine teh žrtev, ker proti
, Plfvn° toreJ na Jugu ne bo več ločitve med črnim in njimsejeobrnilosovraštvokra-oehm človekom. Na papirju je končno zmagalo načelo ena- hevnih oblasti na vasi. Nobene kosti ljudi neoziraje se na njih rod, barvo kože in prepriča- |pomoči, nobene invalidnine no-nVe- K -,Crn VPra8anie še dolgo ni rešeno. Družabni red se hone pokojnine, nobene otroške v svobodni družbi ne spremeni čez noč. Za to je treba časa, dl0'klade za družinskega člana treba let m ceste desetletij. _	pobitih! Se pisati rte uptdo mno-
, , - , nC1 ,S0 S1 y zadnjih desetletjih svoj položaj precej iz- U1 izmed teh, take so zgubili boljšali tudi na Jugu. Začeli so se vse bolj in bolj udejstvo- vsako odpornost pod strašnim vati v javnem življenju. Velik korak v tej smeri je bi! sto- terorjem. Pa so redovniki, re-
rojen v času druge svetovne jojne in po njej. Med tem, ko Pivnice, duhovniki, ki niso’klo- -a__	______ ira_
smo imeli v ameriških oboroženih silah še v času druge sve- nib oz- s;c stari. Režim jim ne!§ična ironija, kako strašna zeo-tu\ne v o ne posebne ^vojaške enote sestavljene iz samih črn- Prizna nobene pokojnine, Češ da Jovinska zabloda, da je bil tak Cev, tega sedaj ni več.	rriiso bili družbeno koristni če-	—]_t ,
Polagoma so začele stare pregraje padati tudi drugod. prav 30 n- Pr- mnoge usmiljenke zadnja odločitev Vrhovnega'federalnega sodišča je le nov cel° zivlienje žrtvovale samo korak k polni enakopravnosti prebivalstva v deželi.	bolnikom, druge redovnice po-
Ni pa dovolj, da priznamo vsem enake pravice, treba svetile zivlienje vzgoji mladice je potruditi, da bodo zaostali predeli v deželi in njih pre- ne’ tretl‘e v neprestanih moli-bivalci dobili tudi primerno vzgojo, da bodo postali vredni tvah zad°ščevale za grehe naro-člani družbe ne pa stanovalci ječ in drugih kazenskih za- da’ da bi odv™le blžjo kazen' vodov.	j Vsaj trbhibo pomoči jfe treba
Eno izmed sto
Ravno danes sem prejel pismo, ki veliko pove. Kako rad! bi ga točno navajal z datumom, krajem, osebo! Ne smem. Samo toliko: “Trpimo zaradi slabega, vlažnega in temačnega stanovanja brez sonca. Vse je bolno. N. je že čisto hroma, noge trde. Pa je zelo vdana, čeprav se sama ne more nič gibati, niti vstati s stola. Kolikor so še) zdrave in pri Močeh, delajo naj polju, hodijo v “taberh,” da odslužijo kake usluge namesto dnine. Druge, ki niso več sposobne za tako delo, delaj« doma ročna dela: prte in drugo. — Zavržene od sedanjega sveta vendar ne bi smele ostati brez pomoči od onih, ki spoznajo vsc( krivičnost in nasilnost komunističnega režima v domovini. Takim bi bilo potrebno pomagati, ne enkrat ali dvakrat, ampak redno z mesečnimi zavitki!
Zavitki s ponošeno obleko
Posebna Ligina akcija so zavitki s ponošeno obleko. Skrom na je, toda v veliko pomoč in to lažbo vsem, ki so tako srečni, dai jo prejemejo. Šele 1,900 smo dosegli. Ko bo 2,00, bomo javili. Toda ta pomoč gre z naj-skromnejšimi sredstvi. če bi imeli sredstva, bi šlo vsaj tri krat toliko.
Taborišče
Največ Liginih sredstev gre za, redno mesečno pomoč po taboriščih. Prošenj teh “zaostalih ptičev” ne smemo) preslišati. Sami smo šli skozi taboriščno življenje; vemo iz lastne skušnje, kako ubija, ponižuje in jemlje vso podjetnost. Pa smo bili zdravi. Imeli smo razloge za upanje in pogum, da nam bo ena ali druga dežela odprla vrata. Zaostali so pa res “vjeti ptiči” in od skromne pomoči živijo1 svoja leta starosti, invalidnosti, bolezni. To pomoč daje tuja roka, boj pripravjena k: očitkom kakor k tolažbi. Mnogi narodi lepo skrbijo za svoje rojake. Ali •naj jih Slovenci zapustimo, prezremo? Naš “Slovenec sem” naj ne boi fraza, ampak globoka, dejavna zavest, ki je pripravljena pomagati rojaku in doprinašati žrtve za to pomoč, čeprav ni videti konca.
II.
Gospodarske polomije na plečih ljudstva
V domovini potrebe po pomoči rastejo, ker raste beda, uspeh komunističnih petletk, kolhozov, gospodarskih polomij z milijardnimi izgubami. Posledice neuspehov ne zadenejo pravih krivcev, ampak neusmiljeno tol-č6j,o po hrbtih naroda. Siromaštvo je v mestu, siromaštvo na. deželi! Nikogar več ni, ki bi kaj imel in mogel pomagati. Ob-ubožanje je splošno. Je samo eden, ki vse ima, z vsem razpolaga, a siromaku nič ne da: neusmiljena, maščevalna, krvoločna komunistična oblast. Samo, 52,323 jih je v Sloveniji komunistov, ki so sedli narodu na tilnik: in ga strahujejo brez usmiljenja, brez konca, ker so sebični do gnusnesti, maščevalni do groze in naduti do smešnosti! Zunanjemu svetu se predstavlja j o-kot demo kratični zastopniki “ljudske oblasti”! Kakšna tra-
Izseljenske matice: “Preko Slovensko - ameriškega narodnega sveta so ameriški Slovenci zbrali poldrug milijon dolarjev za naše gospodarstvo, posebno pa za našo zdravstveno službo. Druge izseljeniške organizacije iz) ZDA in Kanade so dale šest in pol milijonov dolarjev v denarju in raznem materij alu. Kanadski Slovenci so dali za nabavo) aparata Roentegen za bolnico Golnik . . . Slovenci zbirajo sedaj za opremo operacijske dvorane za bolnico1 v Novem, mestu in za “Dem komunistične kulture” v Novi Gorici itd.” Predsednik Izseljeniške matice gotova ni navajal neresničnih dejstev. Samo to mi je nerazumljivo, da progresivci za komunistične potrebe v domovini toliko žrtvujejo! Proti temu bi bile vsote, kolikor jih je doslej zbrala Liga, prava drobtinica. Res da so tam premožni veljaki, ali da toliko dajo za svoje prepričanje, to jel pa le težko razumeti, če gledamo drobtinice, žrtvovane od protikomunistov. Pa smo menili, da gremo v svet s posebnim poslanstvom, da bomo v besedi in dejanju povsod delali proti komunizmu za zmago resnice in, svobode! Ali je tudi s tem taka kakor z onim “Slovenec sem?”
Človek je navajen skromnosti] in bi bil res kar zadovoljen s skromnimi darili, češ mali smo1 in ubožni in večina smo se komaj za silo uredili. Toda če pa te naše žrtve primerjam, s temi, milijoni, ki so jih poslali progresivci komunistom, sem. pa res kar razočaran, malodušen.
Sodi brez dna
Tolaži me eno. Komunistično gospodarstvo je sod brez dna. Do tega prepričanja me je pripeljal študij tega gospodarstva. Tako gredo v tak sod brez dna tudi podpore naših progresivcev in bodo mogoče že kmalu obžalovali, da. so dajali take žrtve komunistom, za kar ni bilo hvaležnosti ne tam ne. tu v Ameriki! Tu utegne biti celo nasprotno, ko b,o bila ura; polaganja računov!
Na drugi strani pa poskusimo protikomunistični Slovenci, da bi ta Ligina ikampanja bolje odrezala, kot je odrezala lanska! Ne gre za visoke zneske. Teh, res ne zmoremo. Gre za to, da, da vsak brez izjeme, da smatra dar Ligi za svojo krščansko in narodno dolžnost, ki jo je treba po vesti izpolniti.	J. B.
Balinanje v Euclidu
Euclid, O. — Klub društev AJC na Recher Ave. je sklenil otvoriti v nedeljo 6. junija ob oveh popoldne letošnjo sezono balinati j a.
Tekmovalci se bodo pomerili za tri lepe nagrade. Skupine ki bi hotele tekmovati, naj se prijavijo do 2. ure v nedeljo- pop. pri tajniku kluba.
Vabljene So tudi ženske skupine.
Po končani tekmi bo domača zabava, na katero so vsi rojaki prisrčno vabljeni.
Na svidenje!
John Zupančič, tajnik.

*t(Ml




m

Sovraštvo proti Slovencem Titi.
V Gradežu so nedavno zborovali italijanski republikanci in
V Kanado je odšel
Bogomilu Cigliču z Valerišča
izglasovali ostro resolucijo proti (So priredili domačini lepo slovo slovenski narodni manjšini v pred odhodom v Kanado. Pri
Italiji.
Slovencem očitajo, da nekate-
,poslovilnem večeru, ki ga je priredila Kmetska delavska zveza,
re slovenske učne moči vzgajajo so mu podarili pomembno slo-mladino v protiitalijanskem du- vensko knjigo, pevski zbor pa hu, drug? da prevažajo svoje (mu je zapel nekaj narodnih, otroke v Jugoslavijo in da so .Navzoči so odhajajočemu in nje-“frontaši” komunisti. Namen te'govi ženi voščili vso srečo v no-gonje je jasen: uničiti slovenskei vi domovini.
Ob lefu
ljudske šole in zadušiti sloven sko narodno manjšino.
Brez odobritve
Na zadnji seji goriškega mestnega sveta so odkrili, da je občinska uprava dala brez odobritve sveta lepe vsote denarja, ki prihaja iz dobička “prostega pasu,” za obnovo prostorov “Uni-one Ginnastica Goriziana.”
Občinski tajnik v števerjanu
V slovenski občini števerjan je bil pred časom imenovan za občinskega tajnika neki italijanski južnjak. Slovenci so bili s tem hudo nezadovoljni in so) protestirali. Oblast imenovanja ni preklicala, pač pa je imenovani spoznal, da ne spada v Ste-verjan in se je službi ictdpovedal.
Hiše razpadajo
Cela vrsta hiš v Gorici je v zelo slabem stanju. Tako so se; v ulici Ascoli, kjer je bil nekdaj judovski “Ghetto,” začele nekatere hiše naravnost podirati. Policija je morala tri družine izse-
vešča o važnih dogodkih nase sosedne slovenske naselbine.
Mesec junij je v naravi najlepši. Za prijateljico M. Staut pa bo junij — mesec žalnega spomina. Edina tolažbo za njo je zavest, da je njen pokojni soprog v vsakem oziru storil svojo dolžnost kot rtiož-poštenjak-narodnjak- — Blag mu spomin!
Marie Prisland.
Ljubljanska drama v Trstu
Sredi maja je gostovalo' Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane. Ljubljančani so zaigrali Linhartovo komedijo “Matiček se ženi” in Cankarjeve “Hlapce.” Gledalci so bili s predstavama zadovoljni, motilo jih je pa vrivanje političnih tendenc v Cankarjevo delo. Italijane jezi
Italija se vstrajno poteguje za Trst. Pri tem se poslužuje vseh mogočih sredstev. Protestirala je proti sklenitvi “Balkanske zveze,” če ne bo preje rešeno) vprašanje Trsta. Grški ministrski predsednik Papagos je izjavil, da Italijani nimajo pravice; odločati o tem, ali je sklenitev vojaške zveze med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo v skladu z Atlantsko obrambno zvezo ab ne. Ta izjava je Rim precej razhudila. Poslal je v Atene protest. Odgovorili so mu, da ostane Grčija nepristranska v vpra' šanju Trsta, odklonili pa so ita' lijansko vmešavanje v balkanske zadeve.
Marijin kip na tržaškem trg11
Sklenili, so, da postavijo na trgu Garibaldi lep kip Marij6, Brezmadežne v spomin na stoletnico proglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Nekateri so predlag3' li, naj bi spomenik postavili raj6 na trg Oberdan ali na MontuZ' zo, pa izgleda, da bo obstali Pri prvotnem načrtu.
Shod Marijinih družb na Repentabru
Marijine družabnice iz gorišk6 in tržaške škofije so imele pred' zadnjo nedeljo v maju skup611 kongres na Repentabru.
V Južno Afriko
Pokrajnski urad za delo v G0'. rici vpisuje delavce, ki bi hotel1
Vesti iz Slovenije
Na Ljubljanici so zaprli zatvornice
Pri stari cukrarni so zgradili še pred vojno po načrtih mojstra Plečnika zatvornice, ki naj bi urejale v?šino vode v Ljubljanici na področju mesta. Betonska
dela so bila davno končana, le — r—~"——------------ ^ ^
zatvornic samih ni bilo od niko-1'^1 v iuznoafriške zlate rudnik6’ der. Zdaj so po dolgih letih pri- lDelavci imaj° brezplačen prev0* šle tudi te. Dne 18. aprila letos !dl° Jc)hanesbiirga, kjer se boc16 sojih prvič spustili in rečna • Joldrugo leto vezbali za delo-struga skozi mesto se je napol- jMo'raj° JDa 86 obvezati za na]' nila z mirno zeleno vodo. To je lman-i tri leta-bil le poskus. Preden bodo prišle zatvornice do prave rabe, bo
treba očistiti strugo, v kateri se	*-,i v’3»j ucjvuijiku
je tekom let nabralo dovolj pes- iezko krizo tržiških ladjedelnic ka in raznega drugega materi-.30 državne železnice sklenile 2 ala. Kadar bo vse to urejeno, nRmi pogodb,o' za popravilo elek'
V ladjedelnicah popravljaj0 električne vlake . u
Da bi vsaj nekoliko ornih11'
režim vsiljen svobodoljubnemu narodu s pomočjo in sodelovanjem demokratičnega Zapada in da pomoč istega Zapada tak ce-žim še sedaj drži v sedlu!
Bogate podpore progresivnih
Še nekdo drugi je, ki vneto podpira sedanji režim. Tako po1-ve Franček Saje na konferenci
Sheboygan, Wis. — Prvega junija je poteklo leto dni, odkar je legel v grob znani in spoštovani millwauski Slovenec, Frank Rado Staut, ravnatelj slovenske radio ure skozi dobo 15 let ter izdajatelj lista Jugoslovenski Obzor.
Pregovor pravi, da čas zaceli vse rane. Pri soprogi Mr. Stauta, čas tega še ni mogel doseči. Težko je preboleti izgubo ljubljena baebe, ki je bila dober in zvest življenski tovariš skozi 34 let. ^Mrs. Marica Staut je po moževi smrti radi rahlega zdravja z oddajo slovenske radio ure prenehala potem, kc/ jo je ob 15-letnici zaključila z ganljivim programom v spomin in slovo svojemu dragemu soprogu, obdržala pa je v Ameriški Domovini prilog« OBZOR, ki nas ob-
bo Ljubljana veliko pridobila na svojem licu.
Jugoslovanske ladjedelnice
Pred vojno ni imela Jugosla vij a razen malih ladjedelnic v Splitu in v Kraljeviči skoraj nič. Po voljni je dobila obširni ladjedelnici v Pulju in na Reki. Te ladjedelnice so titovci obnovili in začeli graditi v njih ladje za domačo potrebo. Čeprav ne morejo kriti za sedaj niti domačih potreb, so imele vendar nekatere panudbe iz tujine (Indonezija, Izrael). Ladjedelnice pa niso bile v stanju ta naročila prevzeti, ker je njih način dela zastarel in daleko dražji od dela drugod. Za modernizacijo ladjedelnice “3. maj’ na Reki bi rabili skoraj dve milijardi dinarjev, so ugotovili po poročilu cmenjenega ljubljanskega lista pomorski strokovnjaki na svojem nedavnem zasedanju na Reki.
tričnih vlakov.
žene policajev demonstrira^
Civilna policija v Trstu 1. precej slabo ’ plačana. Policaj1 sami ne upajo demonstrirati, zžl to so to1 delo opravile njihov0 žene. V velikem steyilu so pPšle pred poslopje zavezniške v°ja ške uprave v Trstu in zahteval6 zvišanje plač možem. Vrata s° bila zaklenjena, to je dem011' strantke še bolj razburilo. K011 čno jih je pred sodnijsko Pala čo sprejel neki policijski čashllJv in obljubil zboljšanje.
Koroški učiteljiščniki v Gorici
Vez med koroškimi in prirn°0 skimi Slovenci postaja vedo^ prisrčnejša in močnejša. KakC^ lansko leto so tudi letos obisk^ li koroški učiteljiščniki Goric6 ^ nastopili v Marijinem domu ^ Placuti s svojo narodno PesrrJ*jL in Mlakarjevo šaloigro “NW6S iz Amerike.”

Dr. Josip Grades:
Zgodovina slovenskega naroda
il. Doba državnega absolutizma in centralizacije
Od Ferdinanda 11. do Leopolda II. (1619-1792)
8. Jožef II. in jožefinizem. Vojna s Turki. Leopold II.
Raselli, in ga spremil v Gorico. Cesar Jožef je bil dal povelje, naj mu izkažejo vse tiste časti, ka'kor kakemu drugemu vladajočemu knezu. Nadškof Edling1 sta so osnovali 1. 1786. samostoj- jie bil prav takrat pozvan na ni občini za luterane in kalvin- Dunaj, kjer so od njega zahte-ce.	vali odpoved, in se ni mogel
V slovenskih deželah tolerančni patent ni napravil posebnih izprememlb. Na Kranjskem niti poedinih luteranov ni bilo, prav tako ne na Goriškem. V Trstu
Prvi so pridobili katoliško cerkev sv. Rožnega venca za svojo božjo službo, drugi pa cerkev sv. Silvestra. Na Zgornjem Štajerskem so se osnovale nekatere luteranske občine in si postavile molitvenice. Na Ko-
se ni
preje o tem posvetovati s papežem. Pij VI. je prenočeval v hiši barona Lanthierija in drugi dan potoval čez Vipavo v Ljubljano.
V Postojni se mu je poklonil tržaški škof Inzaghi. V
1954 JUNIJ 1954					
[Šb	n	fr	!W«| [2	Ih)!] [3]	t ||Sb| irsn
6	17	8	9	101	ll|12
[13 P m	14 i^n D	iil n 29	16 I 30	IZiJ ml □l	L8]l9j sip
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
roškem je nastala slovenska pro- Ljubljani je ostal papež sedem
testantska občina Zagorice v podklošterski župniji. Ljudje so bili tukaj skozi dve stoletji o-hranili stare protestantske slovenske knjige in si napravili, neko čudno mešanico iz katoli-čanstva in luteranstva. Enako je bilo na Zgornjem Koroškem, kjer se je osnovalo več nemških luteranskih občin. — Precej številni so še bili protestanti rnied ogrskimi Slovenci, kjer so komaj 50 let preje izgubili svoje cerkve. Tu so nastale v naslednjih letih luteranske fare: Pucinci, Križevci, Bodonci, Adri-janci in Hodoš.
V Rimu so vedeli, da cesar namerava velike preosnove, ki ne niso strinjale z načelom cerkvene samostojnosti. Herber-stenovo pastirsko pismo jih je nroralo poučiti, da meri avstrijska vlada zlasti na omejitev papeške oblasti in zastopa načela, ki so več ali manj vodila v razkol. Pismeni ugovori so bili brezuspešni. Zdaj se je Pij VI. °dločil, da sam potuje na Dunaj m sla osebno razgovori s cesarjem. Kardinali so mu to poto-vnnje odsvetovali, češ da mu u-^egne prinesti le ponižanje, to-da papež je ostal pri svojem u-krepu. Koncem meseca februa-Ua 1782 se je odpravil na pot Preko Benečije in Goriškega. V Pfogaredu na goriški meji ga je sPrejel okrožni glavar, baron
(LOVER DAIRY
JOSEPH MEGLICE in SINOVI
Slovenska mlekarna
VSI MLEČNI IZDELKI
Dovažamo na dom Točna postrežba Se priporočamo
1003 E. 64 St.
EN 1-4228
Kadar nameravate kupiti ali prodati hišo, trgovino
pokličite za zanesljivo in točno postrežbo:
JOHH ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681
da
Ml ste prehlajeni!
Kri nas imamo izborno zdravilc
vam ustavi kašelj in prehlad.
Kridite takoj, ko čutite prehlad.
Handel Drag
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršu-®rriQ po pošti tudi za Clevelnad.
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair A ve.
EN 1-1633
J'RANK CVELBAR, lastnik
dni in bival v hiši nemškega viteškega reda. Razun domačega škofa sta se mu tu poklonila tudi škofa krški in lavantinski ter nadvojvodinja Marijana, ki je stalno bivala v Celovcu. Nepregledna množica ljudi je bila vedno zbrana o-koli hiše, kjer je stanoval papež, in čakala njegovega blagoslova.
Dne 17. marca je nadaljeval svojo pot in še tisti dan prišel v Celje; naslednji večer je prenočil v Mariboru, 19. marca pa
Gradcu. Cesar Jožef jie prišel papežu naproti do 'kraja Nova cerkev in se z njim skupaj v vozu peljal na Dunaj. Povsod so skazovali Piju VI. vielike časti, zlasti Dunajčani so bili vzra-doščeni vsled tega izrednega obiska. Toda zaželjnih uspehov papež ni dosegel. Vgemožni Jožefov minister Kaunitz je znal vse papeževe namere prekrižati. Ko je Pij VI. čez mesec dni zapustil Dunaj In se čez Mona-kovo in Tirolie vrnil domov, je šla Jožefova cerkvena politika po prejšnjm tiru naprej.
Hud udarec je zadel najprej samostane.
“Prosvetljena doba” splošno ni bila prijazna redovnemu življenju. Zahtevala je “vidnega diela” za javni blagor, kateremu, so se redovniki baje odtegovali. Pa naj so posamezni samostani (benediktinci, piaristi, minoriti, frančiškani) še toliko storili za znanstvo, vzgojo mladine in dušno pastirstvo, javno -mnenja
JUNIJ
13. — Društva NAPREDEK št.
132 ABZ ima piknik na Zgon čevi farmi na Eddy Rd.
20.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi slavnostni banket v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
27.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi izlet na A. Zurcev vrt na 14109 Summit St., Maple Heights.
JULIJ
14-15-16-17-18 — Veliki poletni
karnival na solškem dvorišču priredi fara sv. Vida.
18.—Piknik Kluba društev AJC z Riecher Ave. na Kaliopovi farmi.
25. — Piknik društev Slovenskega doma na Holmes Ave. v St. Joseph’s Pank na White Rd.
AVGUST
1.—Društvo Zvon priredi izlet
Na Fabjančičevo farmo, Mantua, Ohio.
S.—Ohijski KSKJ dan v KSKJ
parku sv. Jožefa.
SEPTEMBER
12. — Pevsko društvo TRIGLAV
priredi piknik v Slov. nar. domu na 6818 Denison Aye.
OKTOBER
10. — Oktobra — Altarno društvo fare Marije Vnebovzeta priredi card party v šolski dvorani.
17.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 25-letnico obstoja v AJC na Recher Ave.
NOVEMBER
7.—Razstava ročnih del šivalnega kluba Podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7. — Glasbena matica bo pela v SND na St. Clair Ave. opero “MIGNON.”
Illllll!!llllllllll
JOŽE GRDINA:
PO VZHODU IN ZAPADU
Na kraju Gospodovega govora o koncu sveta. Gospodov govor. Tit poruši Jeruzalem. Pogled na Jeruzalem. Bazilika Presv. Srca Jezusovega. Na kraj« Gospodovega vnebohoda. Dolina Jozafat.
(Nadaljevanje)
Če bi šlo za kako mednarodno palačo, kjer naj bi se državniki shajali k mlatenju prazne slame ali pa za kako veliko gledališče, bi bilo že zdavnaj postavljeno; ko pa gre za svetišče onemu, ki je storil za svet vse, kar je pač mogiel, in bo enkrat naš Sodnik, pa ni denarja. Pa
ga pa bolj z odprtimi ustmi kot pa z ušesi poslušajo. Tudi jaz vstjopim brez kakega tolmača ali pa spremljevalca ter stopim k četverokotnem okvirju iz kamna. Sredi tega četverokotnika je živa skala in v skali odtis leve človeške noge. To je kraj, kjer se je Gospod poslovil od svojih učencev in se vpričo njih dvignil ter šel v nebesa. To je odtis Njegove noge. Tu pokleknem in poljubim odtis noge, iz srca pa se izvije vzdih: Gospod, 'ki si od tukaj odhitel v nebesa, daj da bi bil tudi jaz enkrat tako srečen in bi mogel tja. Za gručo romarjev se ne brigam še manj za Arabca, ker kraj mi je bil znan še iz 1. 1937, zato tudi nisem nič spraševal, le gledal sem.
Tu je Gospod dokončal svoj tek na zemlji. Štirideset dni po svojem vstajenju je še ostal med svojimi učenci, jih poučeval in utrjeval v veri ter, pripravljal
, T ...... na nnhovto veliko poslanstvo:
se spodtikamo nad Judi, kakšni v .	. y .
, .	končno je prišel dan, ko se je
smo pa kristjani?
Od tu grem nekoliko proti severu ter pridem pred malo o-smerokotno stavbo:	mohame-
danska mošeja; nekdaj je bila tu lepa cerkev Gospodovega Vnebohoda, ampak musliman si je tudi to osvojil. Ko pridem
ravano preureditev škofij in župnij. Vse premoženje odpravljenih samostanov naj bi pripadlo “verskemu zakladu.”
(Dalje prihodnjič)
do vhoda, vidim, da Arabec ne-vendar ni priznavalo njihovih- kaj razlaga gruči romarjev, ki zaslug —- Herberstein je imenoval novomeško frančiškansko gimnazijo ‘“zakotno šolo”, ki služi le za vzgojo redovnega naraščaja, in je hotel vse redovnike izločiti iz dušnega pastirstva.
Jožefove ministre so posebtnq bodla v oči bogata posestva posameznih opatij, ki naj bi postala državna last. Iz državnega sveta jie tudi izšel predlog za odpravo sapiostanov. Bližnji povod so dali nekateri neredi v kartuziji Mauerbach.
Dne 29. novembra 1. 1781 je u-kazal cesar Jožef dvorni kan-celiji, naj -sestavi seznamek vseh moških in ženskih samostanov v avstrijskih deželah, “ki se ne pečajo niti s poukom mladine, niti z oskrbovanjem bolnikov, niti se ne odlikujejo v študijah.”
Na tej podlagi jie potem izšel 12. januarja naslednjega leta prvi zakon o razpustitvi samostanov in redovnih naselbin. Vendar ni ostalo edinole pri tem' odloku. Ako so 1. 1782. odpravili samostane, ki so bili za “državni blagor brez koristi”, so pozneje zatrli druge, “ki niso bili nujno potrebni.” In kmalu je pri tem delu odločevala le go-' spodarska korist in denarna po-1 treba države, ki je hotela dobi- j ti potrebnih sredstiev za name-
Gospod od njih poslovil. Evangelist sv. Luka piše: “Peljal pa jih je venkaj proti Betaniji, povzdignil roke in jih blagoslovil. In med tem, ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in štel v nebo . . .” Na Oljski gori je pričel svoje trpljenje in s te -gore je tudi odšel v nebeško slavo. Živ nauk za kristjana, ki hoče za Njim.
Ne da bi se tudi zdaj brigal za ostale, zapustim mošejo in gnem svojo pot; kar zaslišim za seboj Arabca, ki je kričal za menoj: havaža, bakšiš! Zahte-
val je vstopnino. Seveda sem takoj posegel v žep in dal; pa ni bilo zadosti. Še je hotel. Da se ga iznebim, mu dam še. Bil sem viesel, da sem ga tako hitro odpravil. Je tako najboljše pri takih ljudeh, če nočeš imeti na-daljnih sitnosti.
Tam na vrhu gore je ruska cerkev s prav visokim zvonikom. Ni me mikalo, da hi šel tudi tja. Tam sem bil 1. 1937 in sem lezel v “kolokolno” zvonik, kjer pa ne vidiš nič izredmega. Prav to kar vidiš iz zvonika, vidiš prosto z gore in je visoki stolp radi razgleda nepotreben. Ruski carji so ga najbrže postavili bolj iz baharije, da tujci bolj občudujejo ruskega kolosa in to naj bi predstavljal ta visoki zvonik. Nisem maral tratiti časa po tem zvoniku, pa sem jo rajši ubral nizdol po znani poti, ki vodi mimo ruske cerkve sv. Magdalene sredi vitkih cipres. To cerkev je dal zgraditi ruski car Aleksander III, oče zadnjega ruskega carja Nikolaja II., niže pod njo je vrt Getzemani, kjer stoji bazilika Smrtnega boja.
Ko siem se 1. 1937 nahajal v Jeruzalemu, sem obiskal tudi to cerkev ter se z ondotnimi redovnicami razgovarjal po rusko. Je bilo sprva kar zanimivo, vse dokler se pri ogledovanju cerkve nisem za ikonostasom prekrižal. Prej so me smatrale za Rusa in to seve za pravoslavnega. Potem se je pa pričela prava kontroverza z njimi. Jaz sem -naprej glumil “Rusa” seveda katoliškega. To je bilo pa redovnicam vse prej ko všieč in končno sem se jih znebil, ne da bi vedele, da so imele pred seboj Slovenca. To pot mi pa ni bilo, da bi zopet uganjal kake burke, ipa niti maral nisem, da bi jih spet obiskal, kier kake posebnosti tan\ itak ni.
Že proti večeru je bilo, ko sem zaključil svoj sprehod po Oljski gori, ki ima kljub svoji goloti in revščini toliko lepega kar zdaleka nimajo najlepši kraji na svetu. Nekdaj je bila ta gora gosto poraščena z oljkami, od tod tudi njeno imie. Ampak Arabec ni za gospodarstvo-in ne za lepoto, pa je posekal, kar mu je prišlo pod sekiro ne meneč se, da uničuje lepoto tega in še drugih podobnih krajev v Palestini. Zato jie na Oljski gori malo oljk. Prej so to delali Turki in njim enaki, zdaj pa Arabci. Ko sem stopal po dolini Jozafat, sem se oziral: levo na Jeruzalem, dlesno na Oljsko goro. Ali se bomo res enkrat zbirali tukaj pred sodnim stolom Gospodovim?
Strašen dan bo dan plačila,
zemlja v prah se bo zdrobila:
priča David in Šibila.
Kralj neskončne visokosti,
P' "
ki rešuješ iz blagosti, milostno mi greh oprosti.
. Varuj grešnih me levice ter mi mesto daj desnice kjer boš svoje zbral ovčice.
Pri Mrtvem morju. Ob reki Jordan. Na razvalinah Jerihe. Begunska taborišča pri Jerihi. V baziliki Božjega groba. Steber bičanja. Pustne šeme iz Jugoslavije.
Zopet je bil za menoj lep, zanimiv ter prav poučen dan, katerim sem bil zelo zadovoljen.. Treba je z delom in načrtom dalje; zato sem takoj po večerji podvzel korake za drugi dan ter stopil k Damaščanskim vratom, kjer je bilo vedno na razpolago dovolj raznih vodnikov in voznikov, oziroma šoferjev, ki so se priporočali, nekateri naravnost usiljevali izletkom. Bilo je treba previdnosti. Jaz serr\ že imel nekaj šole za seboj, da; nisem kar takoj zagrabil, če se mi je kdo ponudil, najmanj pa če bil vsiljiv. Med) tisto pisano družbo sem videl moža srednjih let, ki se je obnašal mirno in vljudno. Vprašam ga, če bi me jutri potegnil s svojim avtom k Mrtvem morju, k reki Jordan in v staro in novo Jieribo. Mož je bil seveda takoj pri volji ter mi dal nekaj nasvetov glede tega, potem pa navedel ceno za vožnjo z avtom-v te kraje. Ker ni bila tako pretirana, sva se kmalu pogodila; ter domienila, da me zjutraj kmalu po sedmi uri pelje v te kraje.
Sicer v nekatere kraje vozijo tudi avtobusi, ampak se mi je zdelo, da bi vse to čakanje iz e-nega v drugi kraj vzelo pneveč časa in končno — k Mrtvemu morju je bilo treba itak najeti avto. Tako sem potem za vso pot najel avto. Zjutraj ob dogovorjenem času sva se odpeljala na vzhodno stran mimo vrta Getzemani, preko Betanije, potem pa v Judejsko puščavo, ki se razteza med Jeruzalemom in Jeriho. Po tej poti je tudi Gospod večkrat potoval in s- te poti je tudi povedal priliko o “Usmiljenem Samarijanu”. Cesta, po kateri sva vozila, je bila lepa in gladka, kot so po večini vse važnejše ceste v Sveti deželi, kraj pa pust: res prava puščava. Cesta se vije med pustimi kopastimi griči vedno niže v jordansko dolino in na več krajih ob cesti sem videl prazne jame, skrivališča tatov in roparjev, ki so tukaj često skriti napadali karavane ter jih potem do dobra obrali. Pri tem so bili lahko še veseli, da jih niso-povrhu še nabunkali, kar ni bilo redko. Zdaj se menda to ne dogaja, ker vojaštvo pazi na te zlikovce, vendar pa se še vedno pripeti, da koga le ustavijo in oberejo. Ta pot je bila, kakor razvidno, nevarna od pam-tiveka.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Slaščičarna naprodaj
Proda se slaščičarna, kjer se dobi tudi prigrizek. Dober prostor. Cena $2200 in zaloga. Kličite CE-1-9787. (110)
Sobe se odda
Opremljene sobe se odda na 9005 Stewart Ave., blizu St. Clair Ave. Dve stanovanji v apartment hiši, vsaka 3 sobe, vroča voda, s pohištvom. $70, brez pohištva in javnih naprav, $60. Kličite FA 1-8538 pred 9. zj. ali po 4. uri pop.	(111)
IZ ROKE JEDO — Na cornwallski obali na Angleškem so galebi tako domači, da jedo kar iz roke, kot kaže slika. Vprašanje je, če iz vsake.
Žteiuke dobijo delo
DELO ZA ŽENSKE
Ženske, ki živijo v bližini Eucliida, dobijo delo v “plating” oddelku kot
“RACKERS”
Plača od ure. Plačani pazniki in počitnice. Prosta bolniška podpora in zavarovalnina.
LAKE ERIE PLATING CO.
26420 Lakeland Blvd.
(108)
Naprodaj
Zidan “bungalow” , 5 ak-rov zemlje, eno miljo vzhodno od Willoughby na State Highway, rodovitna zemlja, hiša 8 let stara, 2 spalnici, stanovanjska taoba z ognjiščem, jedilna soba, lepa kuhinja in zajtrkovalni kotiček, vse na 1 nadstropju, klet pod celo hišo, drugo nadstropje pleskano in prostor za 3 sobe. Zaprta sončna veranda, dvojna garaža, sadna drevesa, trte itd. Vse to za $21,000.
K. V. WEBSTER CO. 28924 Euclid Ave. WI-1-3200 podnevi, ali kličite Mrs. Janc na WI-3-3400 zveč.
(109)
Ledenica naprodaj
Proda se Westinghouse ledenica, samo 2 leta stara, v izvrstnem stanju. Kličite HE-1-4616.
Soba se oda
Opremljena soba se odda moškemu pri mirni družini blizu bus line. Garaža na razpolago. Na 1109 E. 169 St., IV-1-1165. ___________ (108)
Naprodaj
Serve! ledenica, 9 kub. čev., 7 let stara. .Proda se tudi preproga 9x12 po želo zmerni ceni. Kličite PO-1-9136 po 6. uri.
(109)
Sobo odda
Na 922 E. 70 St., zgoraj, oddajo eno sobo.	(109)
Hiša naprodaj
Za 1 družino, plinski fur-nez in garaža, beneški zastori, zimska okna. Na 971 E. 76 St., ali kličite EN 1-2366.
(109)
Na Prodaj
Na South Lake Shore Blvd, v, fari Holy Cross, nov zidan bungalow s 3 spalnicami, prsna ‘kopel in umivalnica na 1. nadstropju, popločena kopalnica na 2. nadstropju; dvojna garaža in dovoz. ZAMENJAVA MOŽNA. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 East 185. Str. KE 1-5030' ___________________________(109)
Stanovanje se išče
Zakonca z eno hčedko, ki pa je v šoli izven mesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245.	(x)
Delo dobijo
Izkušen zakonski par dobi delo za delni Čas kot oskrbnika za apartment s plinsko kurjavo. Kličite FA 1-8538 pred 9. zj. alii po 4. pop. (111)
Efelo za žensko
Da -bi ostala z starejšo žensko 2 uri vsak dan od 2. do 4. ure. Nič dela. Oglasite se na 1146 E. 74 ISt., EN 1-5624.
Harmonike naprodaj
Dobro ohranjene 3 vrstne in trikrat uglašene harmonike naprodaj. Lep glas, srednje vrste ADG. Prinesene iz starega kraja, izdelka F. Kucler. Za informacije pišite na:
Anton Teran,
Gen. Hospital Box 158, Flin Flon, Manitoba, Canada.
— (107)
Naprodaj
Dva kosa pohištva za stanovanjsko sobo, kakor nova, Magic Chef peč, 5 kosov pohištva za kuhinjo. Kličite MI-1-8093.	(107)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Ko ge Meneval vrne z Dunaja, kamor je moral spremiti cesarico, najde cesarja sredi teh razburljivih tednov globoko zasanjanega na divanu. Dolge ure in pol prihodnjega dne mu mora natančno poročati o vsem, kar je opazil. Cesarjevo govorjenje “je prevevala tiha žalost in je bilo tako resignirano, da me je globoko ganilo. Nič več se mi ni zdel tako preverjen o svo-ji zmagi in zdelo se mi je, da ga je zapustila vera v njegovo srečo, ki ga je spremljala na pohodu v Pariz.” Meneval mu mora poročati o najmanjših potezah na otroku. Tako hodi prileten in zapuščen v tem majskem, dnevu po vrtu sem in tja in mora poslušati tujega človeka, ki mu pripoveduje, kakšen obraz dobiva njegov edini sin, ali se bo vrgel po očetu ali po dedu.
Te stvari mu mrače dušo. Zopet se mu zapleto stvari na tragičen način. Zdaj, 'ko hoče postati demokrat, ker tako zahteva duh časa, in ko ima najboljšo voljo za mir in svobodo, mu oboje onemogočijo vnanji vplivi. Če se v Evropi ne bi zganil nihče, da bi vrnovič poklical kralja Ludovika v Francijo, bi Napoleon morda vladal v njenih mejah z vsemi svoboščinami, ki jih je obljubil. Ali velesile, ki jim ni treba ničesar več priboriti nazaj in ki imajo zoper vse, kar so imele pred revolucijo, navale na Francijo, kakor so navalile leta 92., kajti ta vetrovni evropski kot ograža njihovo dedno zatišje in dokler stoji bratranec Bourbon na angleški obali in gleda čez preliv v deželo svojih očetov, ne more noben monarh mirno zatisniti oči . . .
Še nobena vojna ni bila Napoleonu tako določno vsiljena, kakor ta, ki mu grozi po dunajskem sklepu. Nikoli mu še nista bila okretnost in jasnost diktature in brzdanje javnega mnenja tako potrebna kakor ob tej nevarni krizi. In prav zdaj, ko vse potrebuje miru, se mora on oboroževati za vojno. In prav zdaj, ko daje svoboščine, mu o-, virajo korake. Napoleon mora vnovič biti z legitimnimi vladarji boj za svobodo, ki ga je nekoč privedel do legitimnosti in do krone. Na tem povratku k svobodi ga mora doleteti poraz.
Tako se velika reforma ustavi pri maloštevilnih negotovih korakih; dopolnilo k ustavi pa si da kakor negoč velike dekrete potrditi od “suverenskega naroda.”
Navzlic temu vsebuje teh 67 paragrafov iz Constantove glave vse nove elemente demokracije. Ustava pomeni odločilno izpopolnitev angleškega državnega prava in ostane vzorna za vse stoletje: Nikogar ni smeti odtegniti njegovemu sodniku, nihče ne sme biti nezakonito zaprt ali pregnan, kultus in tisk: sta svobodna. Zakonodajna
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop.
Rt. 1, Bos 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
skupščina se spremeni v spodnjo zbornico, senat v gornjo brez starih privilegijev,, vsa posvetovanja so javna, obe zbornici lahko stavita zaknoske pned-loge in odklonita proračun, ministri so jima odgovorni, tolmačenje zakonov je zadeva poslancev.
Same nove pravice: sunki v diktatorjevo srce! Vendar od-jenja in zmaga po ogorčenih debatah zoper Constanta samo v dveh točkah: pri dednosti pair-stva, ki bi “po dveh treh dobljenih bitkah” privabila velike množice plemstva, in pri pravici konfiskacije, kajti “brez tega bi bil vendar nasproti strankam brez moči. Tudi jaz nisem angel, marveč človek, ki se ne pusti napadati bnez kazni!”
Ti dve točki učinkujeta slabo kakor beseda “dopolnilo,” in ker ne trpi nobene debate, marveč samo plebiscit, kakor takrat, ko ; e hotel postati dosmrtni konzul in cesar, so demokrati nejevoljni in nihče me vidi, koliko je na tem delu njihovega voditelja navzlic vsemu hvale vrednega. Namestu 4 milijonov glasov, ki so bili oddani pri prvih dveh plebiscitih, glasuje sedaj samo pet četrt milijona ljudi. Večina državljanov molči.
Nekateri ge upajo govoriti. Pred vsemi pošteni Carnot, ki pravi: “Vaše dopolnilo ljudstvu ni všeč, ker ne izpolnjuje vaših obetov. Obljubite mi, da boste spremenili! Povedati vam moram resnico, ker je vaš in naš blagor odvisen od vaše strpnosti.” Ton je pošten, ali popolnoma nov. Od poročniških let ni nihče tako govoril z Bona-partom. Cesar je naredil nejevoljno kretnjo, Carnot pa nadaljuje: “Sire, vas plaši beseda, da, strpnost nasproti volji naroda.”
“Sovražnik je pred durmi, odvrne stari vojak. Najprej mi ga pomagajte pregnati. Kasneje bom imel dovolj časa, da se bom lahko ukvarjal z liberalizmom.” Nemogoče mu je! In če še tako globoko spozna zahtevo novega časa, z ljudskimi zastopniki se ne more posvetovati.
Napoleon zna samo ukazovati,
XVIII
Sijajni kakor v dneh naj večjih svečanosti se pred vrvenjem. Parižanov razprostirajo jutranji travniki. Vse je pohitelo iz mesta, da bi videlo Majsko polje, kajti tam se bleste stare in nove čete, tam so tribune obite s trikolorami, 600 deputatov in več sto pairov pričakuje cesarja, ki bo danes prisegel na novo ustavo — nato se bo znova pričela vojna! Prvič po dveh letih, se danes zopet lahko razmahne veselje svetovnega mesta nad: svečanostmi, kajti za kraljevih časov je živelo turobno in pobožno.
Zdaj prihaja sprevod iz mesta, od daleč se čujejo trombe, vge pričakuje vojaškega prizora, ki je primeren uri, kajti čez kratke dni se bo; moral cesar na čelu svojih čet znova boriti za prestol in za državo, še vedno nosi svojo staro zeleno suknjo, si pripovedujejo Parižani, ki ga najrajši vidijo takega.
Ali kaj morajo videti zdaj?
Za častno stražo se pomikajo orli in zastavte, nato korakajo glasniki in paži v blesteče pisanih oblekah kakor na alegorični sliki in nazadnje v koronacij-skem vozu, v katerega je vpre-ženih osem konj, slikovito oblečen moški v beli svili; klobuk z ogromnim nojevim perjem, š(e bolj pa veliki kronski plašč ga
skoraj pritiskata k tlom: šele-steč z zlatom — osamljen človek. Ali je to cesar?
Ljudstvo, ki se hoče danes pobratiti ž njim, je prepadeno. Ta cezarski prizor ubija s svojim] pompom vso naklonjenost. Zapuščenost osivelega moža, ki se; vozi brez žtene in brez otrok v tem pravljičnem vozu, je okrutna.
Po svečani službi božji stopi glasnik nove zbornice predenj. Ta meščan povzdigne svoj glas preko vsega polja: “V zaupanju do vaših obljub, bodo naši poslanci z modrostjo pregledali zakone in jih bodo izravnali z ustavo,” to se pravi, stvar še ni pri kraju, mi hočemo več nego to tvoje dopolnilo. Nato* kliče državljan zmago, na cesarjevo orožje in izraža zaupanje ■j stare orle.
Cesar mora zamolčati svoj srd, da razglasiti nove določbe in priseže nanje. Nato veli priseči četam. Te pa komaj spoznajo svojega gospoda tam zgoraj. Vojaki bi radi videli staro zeleno suknjo, radi bi videli junaka z njihovo kokardo, ne pa, z zlatom in perjem. Klici zvene medlo, neki očividec piše: “To ni bilo austerliško in wa-gramsko vzklikanje. Cesar je to dobro opazil.”
Osem dni kesneje, otvarja s prestolnim govorom obe zbornici; izogne se vsemu, kar jq ustvarjalo nerazpoloženje na Majskem polju. Spodnja zbornica mu da na razpolago moči za zaščito naroda, ali “niti volja zmagovitega vladarja ne' bo mogla naroda zvabiti iz meja obrambe.” Celo pairji gornje zbornice ga svare v svoji adresi, “naj francoska vlada ne podleže skušnjavam zmage.” Tako stoji pred njimi in mora molčati, vendar drhti od jeze; najrajši bi jih vse poslal k vragu in jim vendar ne more očitati laži.
Med novimi pairji je Lucien. Zdaj je vendarie prihitel k njemu, spogledala sta se, si stisnila roke in sta bila spravljena. Lucien je zdaj prvič princ in cesarska visokost, spremlja cesarja, nastopa v javnosti, ima celo poetična predavanja v institutu in zasluži zelo velike denarje. Louis je bolan. Ni ga na spregled. Jerome je na poslugo in je voljan. Hortienza nado-mestuje hišno gospodinjo, njeni sinovi so možu brez sina zopet
važni: na balkonu se pokazuje-jo množici nečaki, kajti Francija naj vidi, da ima vendarle] dediča. S to ironično kretnja se zaključuje tragična zgodba njegove dinastičnte manije.
Enkrat je obiskal s Hortenzo
padalca, če udari prvi, '— lit
vendar ne more mojstrski računar pričakati časa, da bi se njegova moč okrepila. Zdaj potrebujem čimprej sijajno bitko; ali jie to miselnost poraženega šampiona? Morebiti, ali
Malmaison. Popolnoma sam je poleg tega cezarskega propada
živi v njem tudi še spomin na generala: od mladih let ni nikoli več tvegal, da bi se odpravil na vojno z majhno, okretno in naglo armado brez rezerv.
Ali njegov sedanji načrt je tak: sovražnikom, ki so štirje, ne dopustiti, da bi se zbrali; dva, ki sta mogoče že nared,, ločiti, in
prebil nekaj časa v sobi, kjer je umrla Josephina. Vrnil se je molčeč.
Prihodnji dan se odpravi nai vojno: želi si, da bi bila zadnja. Ta želja se mu je izpolnila.
Carnot, ki mu cesar šele sedaj zaupa svoj načrt, mu nujno) svetuje, naj počaka, da se bo
vsakega posebej vreči nazaj in slabotna armada dopolnila. Kaj-'gim dalj narazen: tako mane-ti Rusov in Avstrijcev ne bo vriranje ima v mislih in kar na bojišče pred koncem julija, p^enja zdaj cesar Napoleon) torej ga tudi Angleži in Prusi: pri Charlesroi med Prusi in Anne bodo napadali prej. V teh gježi, je popolnoma podobno ma-šestih tednih lahko podvoji svo- ne vr ir an ju nepoznanega, gene-je moči, lahko izpremeni vso'iaia Bonaparta med Avstrijci Francijo v.bojno taborišče in. jn Piemontezi pri Millesinu,
utrdi iPariz na odprti strani. Oesar zmaje z glavo:
“To že vem. Ali zdaj potret-bujem čimprej sijajno bitko!” Znano mu je, da visi vse na; lasu, mimo tega bo veljal za na-
Tako se v zadnji bitki povrača k prvi. To je prispodoba.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Pomaga He Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
STARI ČASI — Eno, izmed zadnjih nedelj se je imela v mali katoliški cerkvi v Perry, Kansas, vršiti poroka. Ker slave v Topeku (Kansas) stoletnico obstoja so iz navadne poroke napravili posebno slavje in poročili mladi par po običaju, ki je bil v navadi pred sto leti. — Bog ve, če sta bila ženin in nevesta vsega tega res kaj prida vesela? Na sliki vidimo ženina, ko pomaga svoji nevesti v voz.
N0VICE--zvseflasve,a
N-0VICE-ki jih i,0,reb!|ie,e N 0 VIC E - -ki jih dobi,e *e sveže
NI 0 VIC E - - P0PobK>ma nepristranske N 0 VIC E - -kolikor m°SoiEe originalne
N 0 VIC E - -ki so zani,nive
vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
57
,i
staro krono Rimskega cesarstva nemške narodnosti, ki je bila nedavno prvič po l. 1938, ko jo je zaplenil Hitler, stavljena na Dunaju na ogled. Krona je bila baje izdelana za cesarja Otona I. leta 962 in je gotovo najstarejša svoje vrste v zahodnem svetu.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-1235
irinrinnjTJTrLnjTJTjnjTJTJTJTjrijTTLJ^^
K. S. K. JEDN0TA
POSOJUJE DENAR
članom K. S. K. J. po V/ž* obresti nečlanom po S1/^ obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS
injTjTjrmjrijrLrmjrLTmrLm

F
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628