NO. 182
Domovi m
/* m/* e r ■ e/* m—HO M E
AM6RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 18, 1950
LETO Lil —VOL. LIL
Sodobni dogodki in komentarji
ARGUMENTI konjskih hlapcev. — Ljudje, ki se, pritisnjeni oh zid, skušajo izmotati iz mučnega položaja z argumenti konjskih hlapcev, namesto da hi stvarno odgovorili na stavljena vprašanja, ki se tičejo vse naše javnosti, s tem samo dokazujejo to, kar očitajo drugim: da njihovo znanje ne presega znanja povprečnega učenca ameriške osnovne šole! — Več o tem jutri.
NOVO ČUDO sovjetske znanosti. — Sovjetska zveza, odkoder prihaja vsa pretekla, sedanja in bodoča znanost, zdaj razglaša, da ima padalce (parašu-tiste), ki odskakujejo iz letal navzgor, namesto navzdol... Časopis Izvestija pripoveduje strmečemu svetu o treh skakalcih oziroma padalcih, ki so se v bližini Minska dvignili z letalom v zrak. V višini 2,500 čevljev so odskočili, toda glej, čudo: eden je padel proti zemlji, “dva pa sta šinila navpično navzgor v višino 4300 čevljev, kjer sta približno eno uro plavala po ozračju.” — Sovjetska zveza je torej zdaj ovrgla tudi zakon o privlačnosti zemlje, kar je čisto v soglasju z ostalimi sovjetskimi iznajdbami in odkritji zadnjih let.
TE DNI smo objavili prevod poročila iz NYT, ki je naznanjalo o razkošnem življenju nove proletarske aristokracije v Jugoslaviji in vihanju nosov njihovih dam nad “lumpenproleta-riatom” in ostalimi bosjaki, ki se na cestah dovolj hitro ne u-mikajo njihovim ameriškim limuzinam. Dotično originalno poročilo ni bilo plod “reakcionarnega” poročevalca NYT; ta ga je samo prepisal iz “OMLA-DINE”, glasila komunistične mladine Jugoslavije, torej mora že biti avtentično. Ob čitanju tistega poročila si nismo mogli kaj, da bi nam ne ušle misli na famozne karikature ultra - napredne in ultra - delavske čika-ške Prosvete, ki že leta in leta prikazujejo brezsrčne ameriške kapitalistične vampeže in njihove babure, ter procesije mršavih, jetičnih delavcev upadlih lic in udrtih oči, ki klecajo v tovarno ali iz tovarne, — kar vse je že davno iz mode. — Le čemu ne natisne ta “delavski” dnevnik tudi kake slične karikature iz Titovega delavskega raja, n. primer tiste, ki spremlja dotič-ni članek v “Omladini”?
WHITE MOTOR CO., v Clevelandu je pretekli teden ponudila svojim 3,500 delavcem prostovoljno 7 in pol centa poviška mezde na uro, ker so se zvišale cene vsem življenjskim potrebščinam. Za ta povišek pa mora dobiti družba od delavcev dovoljenje za preklic obstoječega kontrakta, ki določa, da so sedanje mezde nedotakljive do meseca junija prihodnjega leta. — Tozadevna razprava, ali naj delavci dovolijo, da se prekliče obstoječi kontrakt in da jim družba zviša mezde, česar sami niso zahtevali, se je vršila včeraj na unijski seji in bomo poročali o njenem izidu.
TO SE JE ZGODILO v Ameriki, deželi kapitalističnih krvosesov in ljudskih izkoriščevalcev. Kako pa je v “ljudski demokraciji” Jugoslaviji, kjer ni take kapitalistične nesnage? Poglejmo! — Uboga delavska para z vsemi njenimi brigadirji, udarniki in aktivisti vred prejema za svoje živinsko prigarane norme in rekorde — razne čast-“titelne,” cenene
Ustanova odvetnikov je dominirana po znanih komunistih
Kongresni odbor trdi, da so “dominantna sila” v tej organizaciji komunisti in njihovi sopotniki.
Washington. — Kongresni odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti je označil “National Lawyers Guild” (Bratovščino odvetnikov) kot “obzidjel komunistične partije” ter zahteval od justičnega departmen-ta, da se ta skupina registrira kot agencija inozemske sile.
Vodstvo te Bratovščine trdi, da so te obdolžbe fantastične, kongresni odbor pa navaja koti dokaz svojih trditev stališče te* skupine kot sledi:
“Njeno legalno obrambo komunistov; njeno borbo proti vsaki zakonodaji, ki je naperjena' proti komunistom; njene napade na vladne agencije, ki si pri-zadevjo razkrinkati ali proseku-tirati komuniste, in končno podpiranje komunistične partijske linije.” Dalje trdi kongresni odbor, da so “dominantna sila” v tej bratovščini “znani komunisti in njihovi sopotniki."
Odbor dalje trdi, da so komunisti javno pozdravili ustanovitev te bratovščine; da je Earl Browder kot gen. tajnik komunistične partije leta 1939 priznal pred kongresnim odborom, da je bratovščina “transmisijski jermen” komunistov; da je bivši komunist Louis Budenz ponovno identificiral to bratovščino kot komunistično skupino, in končno, da je mnogo njenih članov leta 1940 izstopilo iz te bratovščine, ko so spoznali, kaj v resnici predstavlja, kar so tudi povedali potom javnih izjav.
—------o------
Moskva trdi, da snujemo novo vojno Moskva. — Tukajšnje časopisje obtožuje Zedinjene države, da snujejo načrte za novo svetovno vojno, katero bodo' pričele pod krinko preventivne vojne.
Pričetek in razvoj velike ofenzive v Koreji

Vremenski
prerok
pravi:
Jasno in topleje danes.
Tri na dan
Predno bo začel Atlantski pakt delovati zares, bodo morale zapadne evropske vlade počistiti komuniste iz svojih vojaških vrst.
* * •
V Italiji, na primer, je policija zvesta vladi, v armadi pa mrgoli komunistov. Ti bi torej gotovo ovirali vsako obrambo
proti komunistom.
• • •
Eden na j več j ih hotelov v New Yorku je nehal kupovati sloveče plzensko pivo, ki prihaja iz komunistične Češke. Ako bi ves svet bojkotiral komunistične izdelke, bi bili rdeči tovariši kmalu pridni.
bite tukaj po dolarju ali dva, znake, zastavice in trakove ter drugo slično kramo, ki ne bi šla zapestne'^tukaj v denar v nobeni 10-cetni ure in nalivna peresa, ki jih do-^trgovin.i. . . — A. Š.
ne
Ofenziva v Koreji je pod osebnim vodstvom vrhovnega poveljnika, generala MacArfhurja
Vojaške klešče imajo namen izolirati komuniste od Severne Koreje in njihovih dobav.
TOKIO, 16. septembra. — MacArthurjeva “ofenziva klešč” proti komunistom v Koreji napreduje natančno po zasnovanem načrtu. Ameriški marini so že v neposredni bližini Seoula, in poročilo iz Pusana naznanja, da so že v Seoulu, glavnem mestu Južne Koreje, kar pa še ni potrjeno. Radio v Pusanu naznanja, da marini in južni Korejci že bijejo bežeče komuniste v Yong-dungpou, južni četrti mesta Seoula.
Poročila od petka naznanjajo, da so marini že šest milj onkraj velikega pristaniškega mesta Inchona (300,000 prebivalcev), in še dvanajst milj od Seoula.
Sto petdeset milj od teh bojišč proti jugovzhodu so čete prve kavalerijske divizije v ofenzivi ob celotni stari bojni črti, ki, so jo prebile zapadno od Taeguja. čete in tanki so nato udarili proti reki Naktong in mestu Waegwanu. Zadnja poročila naznanjajo, da so te čete oddaljene samo še tri milje od tega mesta.
Masne kapitulacije komunistov
Južno ob Naktongu je 2. ameriška divizija udarila na sovražnika ter ga na enem kraju potisnila nazaj do reke, dočim je napredovala na celi črti proti reki.. Zapadno od Changionga so se komunisti razkropili ter se razbežali v zapadni smeri. V mase so zavozili tanki, toda komunisti so se v takih množicah predajali, da so zamašili cesto in da je bilo napredovanje nemogoče.
Čete v središču in na desnici od 2. divizije so napredovale v soboto dve milji.
Tisoče ameriških in drugih čet Zdr. narodov se zliva na Inchon mostišča z invazijske mornarice, ki šteje 261 ladij, ki so pripeljale poleg vojaštva tudi težke tanke in drugo opremo, ki je že vsa na kopnem in v rabi.
General MarArthur na fronti
Z GEN. MacARTHURJEM NA FRONTI V INDOCHONU, 15. septembra. — General MacArthurjeve čete Zdr. narodov so na celi črti v ofenzivi. Marini in armalni odredi so pod osebnim vodstvom generala MacArthurja z dvema smelima udarcema udarili na Inchon.
Današnje akcije so plod preciznih načrtov, ki jih je zasnoval ta odlični ameriški vojskovodja in strateg že sredi meseca julija. General MacArthur sam vodi to drzno podvzetje in se ne straši sovražnikovega ognja.
General MacArthur je ob jutranji zori opazoval s krova bojne ladje izkrcavanje marinov in armadnih čet, ki so v pol ure zavzele mali otok Wolmi v zalivu Inchona, tri ure nato pa je stopil s svojim štabom v malo motorno ladjico, s katero se je vozil ob obrežju, kjer se je vršila amfibijska operacija izkrcavanja. Njegov obrz je bil nasmehljan ob pogledu na razvoj operacij, ki so potekle kakor čas precizne ure. Uspehi in rezultati njegovega velikopoteznega strateškega načrta se očitujejo v sledečih razvojih:
Časovno natančno preračunani udarci koordiniranih operacij
V	petek zgodaj zjutraj se je pričelo masivno izkrcavanje čet na mostiščih mesta in pristanišča Inchona; druga izkrcavanja so potekala istočasno pri Yongdoku in severno od Pohanga na korejski vzhodni obali; južni Korejci so udarili na kopno na zapadni obali pri Kusanu, v bližini Taejon, medtem ko je največja in najtežja oklopnjača ameriške mornarice, Missouri, bruhala izstrelke svojih 16-palčnih topov na vzhodno pristanišče Samshok. — (Oklopnica Missouri, na kateri so podpisali Japonci v drugi svetovni vojni premirje, je priplula za te operacije 11,000 milj daleč iz New Yorka, iz česar se vidi, da je bil napad že davno natančno zasnovan).
V	teh velikopoteznih amfibijskih operacijah sodelujejo bojne ladje Združenih narodov in sicer v sledečem številu: 194 ameriških ladij, 12 angleških, 3 kanadske, 2 avstralski, 2 novozelandski, ena francoska, ena holandska, 32 ameriških ladij, ki so bile posojene Japoncem, in 15 južnokorejskih ladij.
Pred izkrcanjem je 350 letal, lovcev in bombnikov, neprestano bombardiralo in napadalo Wolmi otok, Inchon in Scoul-In-chon okrožje. Vsa ogromna operacija je bila tako natančno časovno preračunana, da je zračno bombardiranje prenehalo kakor bi odrezal samo 15 sekund poprej, preden so marini prve in druge divizije udarili v petek zjutraj na Inchon od severa, juga in s centra.
Laskavo priznanje gen. MacArthurja mornarici in marinom
Kljub ogromnemu blatu, ki ga povzroča plima in oseka, katerih razdobja je treba spretno izrabljati, je bila vsa operacija tako vzorno izvedena, da je general MacArthur, ki je s krova bojne ladje vodil celotno akcijo, izjavil: “Mornarica in marini sei niso še nikoli tako briljantno izkazali in tako vzorno obnesli kakor današnje jutro.”
Enajst ur zatem se je izkrcal 11. armadni zbor. Prodirajoč za tanki so po prvem zaletu prodrli dve milji daleč v Inchon, ki je pristanišče Seoula, glavnega mesta Južne Koreje, ki leži 22 milj od Inchona v notranjosti dežele. Inchon je naj večje korejsko mesto, oddaljeno 30 milj od 38. paralele.
V	ogromnih kleščah MacArthurjevih čet se zdaj nahaja približno 160,000 komunističnih borcev. Morda bo MacArthur od-jločil, da njegove čete niti ne napadejo Seoula, v katerem je da-
jSovi grobovi
Angela Kolih
Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem domu na 23101 Arms Ave., Euclid, O. poznana Angela Rolih, rojena Kovach, stara 49 let. Tukaj zapušča soproga Louisa, doma iz Podste-nja pri Ilirski Bistrici, sina Louisa, ml., hčer Lillian in več sorodnikov. Rojena je bila v Sv. Križu pri Litiji na Dolenjskem, kjer zapušča 3 brate in 3 sestre in več sorodnikov. Tukaj je bivala 29 let in je bila članica dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ in pod. št. 10 SŽZ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9:00 uri in nato na Kalvarija pokopališče..
Na
John E. Schier
domu pri svoji hčeri je
Krokodilove solze Moskve nad usodo ameriških mladenk
Moskovski radio naznanja, da se ameriška dekleta poročajo z industrijci, ki jih potem pomore.
Washington. — Moskovski radio toči krokodilove solze nad usodo ameriških mladenk, ki morajo zahajati v ameriške zabaviščne parke, kjer morajo gledati razen ničvreden “tingel-tangel” in končno poročiti ameriške industrij ce, ki končno pomorijo svoje žene.
Taka odkritja naznanja moskovski radio svojim poslušalcem in razume se, da je oddaja namenjena samo ušesom Rusov.
O Chicagu pravi radio, da ima vzdevek “vetrovnega mesta”, toda čim tam zapiha mal vetrič, je vse mesto polno prahu.
Čikaška zabavišča so polna šarlatanstva itd. Če gre mladenka tam k vedeževalki, ji bo ta navadno prerokovala, da bo dobila za moža industrijca. Ne bo ji pa povedala, da bo njen 'bodoči mož brezposeln proleta-
VISEČI STOLP V PIZI
Sloveči stolp v Pizi se je pričel nevarno nagibati in bati se j je, da se ne poruši.
bo pokončal vso družino, da se tako reši obupa in morečih skrbi.
umrl John E. Schier, 166 E. 219 rec in da bo odvil v svojem obu-St. Bil je vdovec in star 82 let. jpu v svojem stanovanju plin, ki Rojen je bil v Češkoslovaški in je prišel v Ameriko leta 1902.
Zapušča hčer Anno Kolus in dvoje vnukov. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. na Highland Park po-copališče.
Ignac Hočevar
V petek zjutraj je umrl v mestni bolnici Ignac Hočevar.
Iz raznih naselbin
Seja Lige—
Nocoj ob osmih bo seja Lige kat. slovenskih Amerikancev v Slovenski pisarni na Glass Ave.
PITTSBURG, Kans. — Po 15-mesečni bolezni je umrla Johana Crepinsek, doma iz Blagovice, p. Lukovica, Slovenija, v Ameriki od 1911. Zapušča mo-
Bi! je'žeTeč!et*vciovečTn"je'v f • dve hžeri- sin,a' dve 5estri,i,i zadnjem času živel v Wayfarer's brata' v starem kra3u P8 sestro Lodge. Rojen je bil v vasi Viš-i” ag c pa _ je, fara Ambrus, odkoder je i ,	,	, ’	. T i. m
prišel v Ameriko leta 1910. Star “S1" ,"mrl vslad Jobn “T je bil 73 let. Zapušča sestro Ano Kuhar na 1554 E. 49 St. Pogreb bo jutri dopoldne ob 9:15 v cerkev sv. Pavla in od tam na Kalvarijo. Njegovo truplo leži v
Grdinovem pogrebnem zavodu na E. 62. cesti.
Frank Knafel
Po nenadni bolezni je umrl danes zjutraj ob 1:30 v University bolnišnici Frank Knafel, stanujoč na 1044 E. 148 St. Pogreb bo iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri.
------o------
“Hamburgerji” po ”niklju”
Ogden, Utah. — Ali se spominjate, ko so bili “hamburgerji” po niklju? No, tukaj bodo spet v nedeljo, toda samo za en dan.
mor, doma iz Cerknice, Notranjsko. V Clevelandu zapušča dve hčeri, sina in sestro, drugo sestro v Barbertonu, O., enega brata v Ashtabuli, drugega v Painesvillu, O., v starem kraju pa dva brata in sestro, žena mu je umrla pred par leti.
IMPERIAL, Pa. — Po dolgi bolezni je umrl Frank Vidrich, star 59 let, doma iz žihovega sela pri Novem mestu, v Ameriki od 1912, ves čas v Imperialu. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove, dve sinahi, vnuka in več sorod' nikov, v starem kraju pa dva brata in sestro.
DULUTH, Minn. — Ko je šel Primož Guchman iz bolnišnice St. Mary, kjer si je zdravil zlomljeno levo roko, da se vrne domov v Virginijo, je poleg postaje tako nesrečno stopil iz taksija, da se je spotaknil in padel in
Carl Lancaster je pred leti usta- ,	,	, , ,
novil več takih stojnic, in zdaj; si zlomil levo nogo pod kolenom.
bo ta dogodek proslavil s tem, da bo prodajal hamburgerje “kakor v dobrih starih časih.”
Napad na dvojico bančnih slov
New York. — Tukaj so bandit j e napadli in obstrelili dvoje bančnih slov, katerima so odvzeli $23,000 in pobegnili.
Zdaj se zopet zdravi v omenjeni bolninšnici. — V isti bolnišnici se zdravi Anton Mileta iz New Dulutha (Garyja).
Sedem mrtvih v japonskem tajfunu
Tokio. — Sedem oseb je bilo ubitih od tajfuna, ki je završa'. preko otokov Kyushu in Shi-moku.
nes milijon ljudi. Možno je, da bodo Seoul s spretnim manevrom samo imobilizirali ter zaprli vse poti, ki vodijo iz Seoula proti Severni Koreji.
Strategija generala MacArthurja MacArthurjeva strategija temelji na sledeči kalkulaciji, ki jo je razodel časnikarjem: “Vse sovražnikovo strelivo, vsa nadomestila in sploh vse, kar potrebuje, mora priti skozi Seoul. Poskušali se bomo polastiti tega distribucijskega okrožja, tako da severni Korejci ne bodo mogli več dobivati ojačenj, kakor tudi ne potrebščin in zalog, ki bi bile še vredne tega imena. Ko bomo imeli sovražnika med dvemi krili naših čet, se morajo njegove site prejj ajli sluj pričeti razkrajati, s čemer bodo severni Korejci prenehali biti ko-ordinirana borbena armada.”
Sporazum o nujnosini predlogi za obrambo Amerike in Evrope
Državi, ki bi prodajala Rusiji ali njenim satelitom orožje, bo ukinjena ameriška ekonomika po'
%
Washington. — Za^ op n , senata in poslanske zbornice so se sporazumeli glede nujnostne obrambne predloge v višini $17,* 000,000,000 za oborožitev Amerike in njenih zaveznikov. Zbornica poslancev pa bo imela pol-nomoč, da ukine ameriško ekonomsko pomoč kateri koli državi, ki bi prodajala orožje ali druge vojaške potrebščine Sovjetski zvezi ali njenim satelitom.
Predloga določa v svoji končni obliki $3,166,403,000 za armado; $3,734,291,000 za mornarico in $4,560,400,000 za zračno silo.
Dalje so se zborovalci zedinili za vsoto $79,000,000, ki naj bo na razpolago “Glasu Amerike” in njeni “kampanji resnice,” ki bo protiutež sovjetski komunistični propagandi.
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO, 18. septembra. — Druga ameriška divizija je danes prekoračila reko Naktong. —< Presenečene severnokorejske čete v Inchon-Seoul okrožju so druga za drugo uničevane. — Ameriške in južnokorejske čete so zavzele največje korejsko letališče Kimpo pri Seoulu, kjer je bilo nemudoma organizirano letalstvo za prenašanje vseh potrebščin Z Japonskega. Komunisti so bili povsod od naglih udarcev tako presenečeni, da niso imeli časa za pripravo obrambe. — V okrožju Inchona se predajajo tako naglo in v takih masah, da so ujetniška taborišča prenatrpana. — General MacArthur je včeraj tri ure inspiciral fronto in častniki so mu povedali, da je morala komunistov zelo nizka. Kako zadovoljivo gre ofenziva izpod rok, je razvidno iz njegovih besed, ko je dejal: “It’s going like a million dollars.” *
Ameriška Domoviim
>- ■«■<=/«	O (Vt It-
XGEZO
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Oblo
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto ; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00. za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.____
No. 182 Mon., Sept. 18, 1950
SEPTEMBER 1950 luVSoiTruEViFnirFRriXT
1 2
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
Privilegiji oblastnikov v komunističnih deželah
Neue Zuercher Zeitung od 29.8. t. 1. prinaša pod gornjim naslovom od svojega dopisnika v Beogradu na uvodni strani članek sledeče vsebine;
“Socialni prevrat evropskega Vzhoda, ki je menda imel za cilj. likvidacijo izkoriščanja in neenakopravnosti, je dejansko ustvaril hierarhično urejen družažbni red s celim številom priviligiranih stanov. To se da opaziti tako v Jugoslaviji kakor v kominformističnih državah. Naravnost občudovanja vredno je, kako samo ob sebi umevno uživajo nosilci novega reda svoje privilegije. Proletarci, ki čakajo v dolgih vrstah na avtobusnih postajah, morejo z zavidanjem opazovati ameriške, v kromu in laku se lesketajoče avtomobile svojih državnikov. V kabrioletih najnovejše vrste se vozijo najvišje veličine stranke in države, v limuzinah veličine drugega reda. Višji oficirji in uradniki se morajo zadovoljiti s Škodovimi in Opelovimi avtomobili.
Na križišču Ulice Ljudske fronte in Boulevarda maršala Tita stoji velika trgovina. Ljudje v belih uniformah in zlatih epoletah hodijo notri in ven. Trgovina je rezervirana samo za oficirje in njihove družine. Tam morete kupiti oblačila, čevlje, posodo, preproge in drugo blago najboljše kakovosti po mnogo nižji ceni, kakor morejo to navadni zemljani. Tam si kupujejo oficirji tudi svoja živila. Obroki njihovih živil so mnogo višji od navadnih zemljanov, delavcev in uradnikov. Obroki živil za oficirje so tako visoki, aa so prihajali spomladi, ko je povsod vsega manjkalo, kmetje v mesta in kupovali od oficirjev po črnoborzijanskih cenah mast in moko.
Samo po sebi je razumljivo, da imajo tudi policisti in višji uradniki svoje trgovine. Trgovine politične policije so še boljše založene kot trgovine oficirjev. Seveda imajo tudi ti svoje posebne obroke. Kakor v drugih državah evropskega Vzhoda velja tudi v Jugoslaviji: kdor ima višje mesto in višjo plačo, dabi tudi večje obroke hrane in je mnogo manj odvisen od svobodnega trga, kjer so živila draga, kakor slabo plačani delavec. Pocenitev živil za ljudi z visokimi plačami namesto za ljudi z majhnimi dohodki — to načelo velja v Jugoslaviji. Ali ni to ravno nasprotje tega, kar razumemo mi pod pojmom “socializem.’	%
Pred kratkim je vprašal delavski voditelj Zapada, ko je bil na poučnem potovanju po Jugoslaviji nekega višjega partijskega funkcionarja, kaj misli o tem sistemu privilegijev. Na veliko začudenje mu je funkcionar odgovoril: “To je ruski vpliv. V prvih letih po osvoboditvi smo smatrali, da moramo v vseh ozirih posnemati Ruse.”
Komunizem in morala
Komunizem ne pozna nobene morale, ker je materializem, a materializem je negacija, zanikanje vsega, kar je duhovno. Duhovnost mora biti materializmu le fikcija, le izmišljotina. le izmišljen pomoček za duhovne cilje. Marx je to odkrito izpovedal. Marx se roga vsem moralnim načelom in vsej nravnosti. Nravnost mu je le izraz za hotenje gospodujočega razreda. Današnja morala mu je hotenje meščanstva. To moralo je ustvarilo meščanstvo po svoji podobi in priliki. “Ne kradi!” Kapitalistom ne bi bilo pogodu, če bi smel vsak jemati deleže njih bogastva. Zato so zapisali to prepoved na tablo “božjih zapovedi.” “Ne ubijaj!” Kapitalistom ne bi bilo všeč, če bi se smeli delavci dvigniti proti izkoriščevalcem in jih pobiti. Zato so zopet napisali na tablo božjih zapovedi prepoved: “Ne ubijaj!” “Ne prešuštvuj!” Kapitalisti zase te prepovedi nimajo za obvezno — kapitalistom je dovoljeno, kar jim prinaša ugodje, a za delavske sloje pravijo, je prav. da so vezani: urejene rodbinske razmere delavskega ljudstva so tudi za kapitalistično gospodarstvo koristne, ker mu donašajo z zdravim naraščajem zdravih in krepkih delavcev.
Za Marxom je šel oče boljševizma, Lenin. Dobro je pa, kar nasprotuje komunizmu. Prav za prav: kar nasprotuje komunizmu, kakor si ga on zamišlja. Prav tako je Stalinu dobro, kar služi komunizmu po njegovi, zamisli ali morda celo le njemu! Ko so imeli Leninovi najzvestejši tovariši o tem in onem drugačne misli, so se začele “čistke.” Stalin je neusmiljeno moril. Saj je umor, ki komu služi, po komunističnih načelih dovoljen in dobro delo! Vse je dovoljeno, kar služi komunizmu ali bolje komunističnim avtokratom.
To je morala — nemorala materialističnega, brezbožnega komunizma. Zato nobena “moška beseda,” nobena pogodba, bodisi še tako svečana, nima nobene moči in trajnosti, komunizem je vsak hip pripravljen raztrgati jo, če mu kaže. Že ko zastavlja častno besedo ali sklepa pogodbe, misli le na trenutno korist in laže. Da bi bila laž nekaj nečastnega, prevara, nekaj moža nevrednega ali kršenje pogodb nekaj tudi za države nedovoljenega, to so komunizmu le “meščanski predsodki.” Sicer tudi drugi lažejo, varajo in prelamljajo pogodbe, a po komunizmu je to načelno dovo-
ljeno, zakaj komunizmu je vsa morala neumnost. Dobro je, kar služi komunizmu, a kar komunizmu nezgodi, to je slabo. To je vsa morala komunistov in komunizma.
“K. G.”
BESEDA IZ NARODA
Pismo Vrhenikega Tineta
Waukegan, 111. — Ko sem zgodaj v letošnjem letu naredil sklep, da ne bom naše ameriške Vrhnike nič več po “cajtengah vlaču,” me je moja boljša polovica že večkrat pokarala, da kake zaobljube delat tu na svetu ni nikdar dobro. To pa zato ne, ker človek nikdar ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan v našem življenju. Zadnje čase me je z vso svojo govorniško sposobnostjo obdelovala in me končno pregovorila, da sem ji zopet obljubil, da bom od časa do časa kaj napisal o naši naselbini. Novic imamo res vedno dosti, več kakor pa jaz časa za pisanje dopisov.
Delavske razmere so prilično dobre, kakor so dobre po vsej Ameriki. Delamo s polno paro. Zaslužek ni preslab, dasi je življenje na drugi strani tudi zelo drago. Veliko zaslužiš, a moraš tudi veliko izdati za življenje. A živi se veliko bolje, kakor se je nekoč, če tudi se nam po starih časih velikokrat kolca. Seveda, mi bi radi imeli današnje plače, cene za življenske potrebščine pa tiste, ki so bile v starih časih. Seveda bi bilo to imenitna življenje, za nas, za one, ki bi po starih cenah prodajali, bi bilo pa grenko. Razumljivo je, da se take želje ne morejo uresničiti. Treba je enake mere za vse.
Društva v našh naselbini tudi dobro napredujejo v članstvu in financi. Najjačje društvo v naselbini je še vedno društvo sv. Jožefa, štev. 53. KSKJ., ki se pripravlja, da bo v jeseni enkrat obhajalo petdesetletnico svojega obstanka, ali zlati jubilej. Nekaj ustanoviteljev se nahaja še v naši sredi in se bodo vese lili napredka tega društva, ki ga je doživljalo in dosegalo zadnjih petdeset let. Posebno vesel je visokega jubileja tega odličnega društva naš odlični pijonir, član tega društva in starosta naše naselbine Mr. John Umek, ki je pri svojih 82 letih še trdna vrhenška korenina. On je bil eden izmed onih, ki se je z vso vnemo trudil, da je pred petdesetimi leti prišlo do tega društva v naselbini. Zato je na mestu, da ob tem dogodku čestitamo tudi njemu, ki je zidal podlago temu odličnemu pionirskemu društvu v naši naselbini. čestitke veljajo kajpada tudi vsem drugim našim pijonir jem!
Pred nekaj dnevi nas je obiskal med potjo po osrednjem za-padu č. g. Nace Berglez, ki deluje v dušnem pastirstvu na zapa-du v Walsenburgu, Colorado. Ustvil se je pri Mlinarjevi družini in je obiskal tam svoje prijatelje in znance. Obiskal je tudi svoje stanovske tovariše v Illinoisu.
Iz Argentine je pred, dnevi dospel k svojim sorodnikom rojak Leskovec, ki je kaj prijazen dečko. Takih mladih delavnih slovenskih ljudi po naših naselbinah potrebujemo, zato je rojak Leskovec prav dobrodošel med nami. Tekom zadnjih dveh let je prišlo med nas več slovenskih beguncev, ki so vsi prav živahni, pa tudi intelegentni ljudje, uporabni pri raznih kulturnih udejstvovanjih. Ako smem in mislim, da kot nekak star purgar ameriške Vrhnike smem, predlagam, da skličemo vse te skupaj, zraven pridimo vsi, ki smo se kedaj udejstvovali na polju dramatike in začnimo zopet s kaki-
t 4*
4*
4*
mi igrami, da bo med nami še kaj življenja. Kaj bi se kislo držali in tuhtali, ko še ni po nas. Kaj pravite drugi k temu? Imam prav ali ne?
Več naših rojakov si gradi nove hiše. Ena raste, oziroma je že zrastla na Commonwealth Ave. Druga ne daleč odtam, na' deseti cesti preko železnice v ta-koimenovahem okrožju “Jugoslavija” in še druge. Med temi, ki si grade nove hiše je tudi nekaj naših novih Amerikancev, katerim moramo čestitati k njihovi podjetnosti. Tajco je prav. Ljudje, ki si grade lastne domove, so stebri vsake dežele. To je posnemanja vredno.
Poletje smo imeli letos bolj nekaki jeseni podobno. Zato se je zoritev vrtnih pridelkov letos kar nekam zakasnila. Imamo še zelene paradižnike po vrtovih in grozdje, ki bi moralo sedaj že rdečiti in črniti, je še vedno zeleno. Morda bo dozorelo o sv. Miklavžu?
Jesen je pa že tudi med nami. če bi po drugem tega ne vedeli, je nekak dokaz že to, da je te dni znani Žan Jerič iz Chicage pri nas potrkal na vrata in nam prinesel prav zanimivo knjigo: Baragovo Pratiko in to že za letoi 1951. Fant je uren in skrbi, da ne bomo Slovenci ostali brek Pratike. Z njim bi se bil rad kaj pogovoril, pa je rekel, da se mu mudi in da on in čas drug drugega lovita. Zahvalil se je in šel naprej s pripombo, da naj ne zamerim za nadlegovanje s Pra-
tiko. Ko je te dni prebirava s ženo, se smejeva raznim zabavnim povestim, da kar vriskva za mizo in ravno sinoči sem rekel svoji stari: “Tisti Jerič je rekel, naj ne zamerim, ker mi je Pratiko prinesel, ampak jaz bi mu zameril, če bi mi jo ne. In tisti gospod Baloh, kakšne okrogle in vesele pripoveduje. Zato zabavno knjigo sem pa -res hvaležen, da sem jo dobil.
Naša delavna Mrs. Petrovčič z Adams Streeta pa nam je naročila tudi Mohorjeve knjige za leto 1951, težko čakamo, da pridejo. Tako bomo z dobrim čtivom kar lepo založeni. Vmes pa pridno čitamo Ameriško Domovino, predvsem zabavne spise' “Naše Micke,” ki tako lepo kramlja, kakor se za dobro slovensko ženo spodobi. Srečen možiček, ki jo je dobil. Moj stari oče bi rekel, taki dobri ženi bi se moralo stol popihat, kamor bi se vsedla. Torej Micka le vesela bodi in pridno piši, pa za svojega možička lepo skrbi, ker dober možiček je tudi dar božji za vsako ženo.
Zdaj bom pa zaključil ta moj dopis. Povedal sem vse, kar vem starega in novega. Vsem pošilja lepe in tople vrhenške pozdrave
Vrhenšk Tine.
poroča dobro znana oseba o stvarih, ki se dogajajo v Ljubljani na trgu proste trgovine z živežem. Ljubljanski humorističen časopis “Pavliha” v štev. 14. z dne 22. julija 1950 poroča takole:
VOJNO POROČILO Z LJUBLJANSKEGA TRGA.
Včeraj je bilo največ sil skoncentriranih na odseku KROMPIR. Borbe so bile ostre posebno po vsakem dovozu municije. Nekateri so zmagoslavno odnašali vojni plen, drugi so praznih rok zapuščali bojišče.
Ogorčeni -boji so bili tudi na odseku SO-LA-TA. Trdnjavo FIŽOL je naskakovalo malo čet, ker je bilo malo upanja za zmago. Bitka za KU-MA-RE je bila hitro končana, vojni plen je bil zelo pičel.
Izredno trdovratna je bila borba za ME-SO. Uspeh je bi' precejšen, zmagovite čete so se vračale z obilnim plenom v svoja taborišča.
število ranjencev na vseh odsekih še ni znano. Bojno polje pokrivajo odtrgani gumbi, cunje od srajc in bluz, ročaji cekarjev in mrež. Tudi nekaj zob šopi las in eno oko je ostalo na boj išču.	t
Bojevitost in ogorčenje proti sovražniku narašča. Treba bo energičnih ukrepov, da se prepreči nadaljne razdejanje.
Ker je to list humoristične vsebine, človek ne bi posebno upošteval njegove vsebine, toda oseba, katera je prišla v Ljubljano na isto bojišče, o katerem “Pavliha” poroča, in bila sama osebno navzoča in na svoje lastne oči videla, pa ugotavlja resnico takole:
“Neka ženska je prinesla kokoš prodat. Koliko hočete? Bom jaz kupila, — 500 din, dam jaz zanjo, druga obljubi — 600 din, neki moški; jaz dam — 700 din. Ko je odšteval denar, skočijo tri ženske, ena prime kokoš za eno nogo, druga za drugo, ena pa za perot in so tako vlekle, da so živo raztrgale. Neka druga
žena je kupila zadnje krompirčke, ki so bili še na prodaj, jih dela v taško iz blaga, druga je pa z nožem prerezala, da se je raztresel krompir po tleh in pri tem ranila roko tisti ženi, ki je kupila krompir tako, da je morala iti takoj k zdravniku. Nekateri ljudje so zelo divji.”
Tako imamo Slovenci zopet nekaj neovrglivih dokazov, kaj so zmožne narediti “ZA NARODOV BLAGOR” komunistične vlade ni njih predstavniki, pa naj bo to tam, kjer so že v veljavi, ali tam kjer se deluje nato, da bi se uveljavile.
Brez naslova brez podpisa
Euclid, O. — Danes ko se zelo veliko piše, govori in prereka o državah in njenih vladah, kate-

re so bile ustanovljene po prvi in drugi svetovni vojni, nas Slovence gotovo najbolj zanima Jugoslavija. še posebno pa tisti del države, kateri se imenuje Slovenija, katera je naša rojstna domovina, kjer se je slovenski narod že od nekdaj preživljal z trudom in delom svojih rok. Kako je danes
Bog povrni!
Cleveland, O. — Vsem dobrotnikom, ki so mi v času bolezni pomagali, se prav od srca zahvaljujem. Dr. J. Dejaku za'vso skrb, ki jo je kazal pri operaciji in pri zdravljenju, Rev. J. Godini za ljubeznivo pomoč, gospe j Kovačevi za ljubeznivo in dobro postrežbo, Mr. in Mrs. Lajovic, Mr. in Mrs. Ferlinc, Mrs. Rakovec in Mrs. škrjanec za ljubezniv obisk.
V domovini, v Starem trgu št. 257 mi je umrla mati Frančiška Dren v starosti 75 let. Naj ji bo lahka rodna gruda!
Alojzija Trpin
17820 Nottingham, Cleveland 19.
Koncert “Združenih pevskih zborov”
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Naš France je še vedno napol v Minnesoti, kjer je zadnji mesec prebil s svojo Zofko nekaj strašno veselih dni. On, pa Jože Nemanič. Ta se je zagvišal, da ne bo prej odnehal, da bo vsemu
prosti ljudje, katerih učenje vzame vedno veliko časa. Poman-kljivo znanje nadomešča velika vztrajnost pevcev in njihova ljubezen do slovenske pesmi. Posebno pohvalo zasluži v tem pogledu naša mladina.
Spored bo bogat in raznovrsten, po pripravah moremo soditi, da bo tudi dobro izvajan. Prepričani smo, da ne bo nikomur, ki bo koncert poslušal, žal. Vstopnice se dobe v Oražnovi slaščičarni v SND.
Vsi roj ki ste prisrčno vabljeni.	.	Ana Jesenko.
Cleveland, O. — Kot smo že poročali, se bo vršil v nedeljo1 dne 24. septembra v SND na St. Clair Ave. koncert “Združenih Sloveniji pevskih zborov.” Največ zaslug
Veselo presenečenje ob 30-letnici poroke
Euclid, O. — Pretekli teden sta nas obiskala Mr. in Mrs. Klemenčič ter naju povabila, da se odpeljemo v nedeljo 10. septembra skupaj na farme. Vabilo sva z veseljem sprejela in se kot je bilo dogovorjeno tudi izleta udeležila. Prav prijetno smo se imeli. Na poti domov je med pogovori Mr. Klemenčič dejal, da si je naš sponzor nedavno nabavli nov avto in da bi ga on rad videl, če se seveda nama preveč ne mudi. Midva sva bila zadovoljna.
Med pogovori smo prišli do našega sponzorja. Komaj smo izstopili, že j p bil pred hišo Mr. Šuštar, ki nas je prijazno vabil v hišo. Pri vstopu sva kar ostrmela, ko sva zagledala pred seboj najine hčerke in veliko naših prijateljev in dobrotnikov. Zazvenela je pozdravna pesem. Med petjem so nama hčerke pri pele šopke, sledil je nagovor in čestitke zbranih prijateljev. Razvrstili smo se okoli bogato obložene mize, na kateri je stala krasna torta z napisom: “V času tridesetih let včasih trnje včasih cvet.”
Vesela sva bila ljubezni, ki so jo nama izkazali najini otroci, še bolj pa ljubeznivost, ki jo nama je izkazal naš sponzor in številni prijatelji. To je bil za naju res srečen dan.
Za vsa voščila in darila se tem potom ponovno zahvaljujeva. Naj Vam dragi prijatelji ljubi Bog stotero povrne.
Iskrene pozdrave vsem znancem tostran morja in onkraj njega
Vincenc in Amalija Povirk.
in njenem središču v Ljubljani za to prireditev si je pridobil g.
Ambasador Jessup se zgraža nad idejo preventivne vojne
Washington. — Philip C. Jessup, ameriški ambasador na razpoloženju, je izjavil, da metanje atomskih bomb na Sovjetsko zvezo, “ni način, po kakršnem Amerikanci vršijo svoje stvari.”
Izjavil je, da bi tako dejanje ustvarilo mnogo novih groznih problemov. Dalje je dejal, da
našemu štabu razkazal Minnesoto od enega konca do drugega. Oni dan je dokazoval našemu, da po nobeni viži ne sme s tega sveta, dokler ne vidi Minnesote. Da ne gre drugače, je dokazoval Jože, da se drugo leto pomaknemo' za nekaj dni tje gor: on s svojo Francko in jaz z našim. Da nam bo vse pokazal in da bomo zijali nad lepoto njegove Minnesote, je rekel.
In nam je razodel vsaj en zgled, kako so v Minnesoti kun-štni ljudje. Povedal je našemu, jaz sem pa na ušesa vlekla, kako zgledno imajo napravljeno v Tower-u, kjer imajo v mestni hiši vse, samo pogrebnika ne. Pa se bo morda našel kdo, ki bi V mestni hiši uredil pogrebni zavod. Drugače pa tam v tisti mestni hiši lahko opraviš absolutno vse. Tam si lahko kupiš pijačo, žgano in drugačno. Lahko plačaš, ako imaš s čim, fronke, se lahko pritožiš čez krivico, če se ti primeri, sploh vse, kar se spodobi za postavno mestno hišo.
Pa to ni še nič! Tam imajo tudi baro ali gostilno, kjer ga lahko sekaš po svoji mili volji in po< žepu. Je res zelo pripravno tam. Najprej se ga pri bari v mestni hiši nacejaš, potem se' spomniš, da ti ni kaj povolji in začneš rezonirati, prevrneš nekaj miz in razbiješ nekaj stolov, pa te mestno oko postave, ki ima postojanko pod isto streho, popoka, odpre stranska vrata in te zadrajsa na prično, kjer na trdi dili prespiš hudo pijačo. Drugo jutro te odvlečejo (še vedno pod isto streho) v eno izmed sob, kjer imajo krvavo rihto ter ti zapišejo nekaj copakov, da se plača škoda, ki si jo napravil prejšnji večer v oštariji.
Ako nimaš pri sebi “solate,” da bi cenitev takoj plačal, lahko pokličeš svojo ženo in ji naročiš, naj izvleče izpod štrozaka tisto' staro nogavico, v katero sta pri-stradala nekaj koles. S temi bo-plačala globo in te odvlekla domov. Razume se, da te bo spotoma zmivala in ti jih nametala za naprej in za nazaj. To se pravi, če jo boš hotel poslušati in če ji1 aie boš ušel ročno tje, kjer se dobi rcnije za “mačka.”
Vse te prelepe amendmente imajo v mestni hiši v Tower ju in našega na vso moč mika, da' bi si tisto zadevo od blizu ogledal. Jožetu Nemaniču je že sko-ro obljubil, da bosta druge počitnice matafirila po Minnesoti. Njiju sreča, da sta takoj pristavila, da bova šli tudi midve s Francko. Bi rada vedela, kam bi prišla brez naju. Kaj vem, kako bo še s tistim planom. (Vidite, tudi jaz sem enkrat pograbila za besedo “plan,” ki jo danes že vsak meče okrog sebe).
Od več strani sem že slišala, poklon našemu in Lojzetu v Kanadi, ki sta pametno ukrenila, da zdravniški recepti in ukazi ne veljajo ob nedeljah. Naš se ves teden tako vestno ravna po' padarskih predpisih, v nedeljo pa vse skupaj zadrajsa skozi vrata. Nedelja je naša, pravi. Potem pa ves teden cajhna in stoka: “Micka, kamele mi skuhaj, pa ta plavga regrata in dobro misel.” Razodenem mu s prav nežnim očitkom zastran nedelje, pa je precej ogenj v strehi: “Kaj pa ti veš! Kdaj si pa še slišala, da bi zdravniki ukazovali ob nedeljah!” Kaj hočemo!
daten udarec k udarcu državnega departmenta, ki je trpko u-koril mornariškega tajnika Fr. P. Matthewsa, ki je izrazil mnenje, da bi morala biti Amerika tudi pripravljena “plačati ceno nove vojne v prizadevanju, da izsili kooperacijo za mir.” — Z drugimi besedami povedano: —• Mornariški tajnik je svetoval,
poroča ljubljanski časopis in kar j Fr. Vauter, ki se že mesece tru-ni ugotovil on, pa potrjuje ose-|di, da bi zbore na nastop dobro' ba, katera je bila sama navzoča pripravil, da bi bil koncert po-, morajo Zdr. države storiti vse,; naj bi Amerika pričela tako zva-in videla, kaj se danes dogaja slušalcem lepo doživetje in po-, “da vzdrže svojo varnost in oh-'no preventivno vojno zdaj, ko pod masko svobodne federativne'' polen užitek, da bi se ljubezen1 ranijo svoje dobrine s pomočjo ima primeroma veliko zalogo vlade.	| do naše pesmi okrepila in utrdi-1 miroljubnih sredstev in pripo- atomskih bomb in ko Sovjetska
Pisec teh vrstic je dobil poro-j la. Delo pevovodje je težavno,' močkov.” čilo iz Slovenije, v katerem mu saj tvorijo večino pevcev pre-j Jessupova izjava pomeni
'zveza še ni docela pripravljena do- izzvati svetovni požar.
t
FRANCE SELJAK:
KAMNARJEV JURIJ
Solnce je bilo visoko, nagnilo drugje in ne misli na zemsko?
MATIJA ŠKERBEC:
Rdeča zver - pijana krvi!
(Nadaljevanje)
se je čez poldne, nista čutila ne lakote ne žeje. Gledala sta v valove, oči so prodirale na dno. Ob slednji skrivnostni senci ju je spreletelo . . . Proti večeru se je Tone zdrznil: “Čakaj! Miruj z veslom!” V globini je ležal mrlič, ki so ga valovi zdaj zdaj zganili, da je priplaval na vrh, a se je znova pogreznil na skalo. Spreletela sta ju mraz in vročina. Jurij je skočil v vodo do pasu in iztegnil roko . Med prsti je začutil obleko, iz vode se je za hip prikazal obraz z odprtimi očmi in ustmi, strašno posinel, s progami po licih, “Oče! Oče!” Dvignila sta truplo, ki so se ga bile že lotile ribe, in ga položila v čupo. Slekla sta jopiče in ga pokrila. Bila sta tiho. Nekaj pritajenega je stokalo v njunih prsih. Še sta veslala, iskala Lovrenca; njegovega trupla ni bilo. Solnce je stalo že nad obzorjem. “Domov!” Kakor da sta vozila črno krsto in ne ožgano, s črno smolo zamazano čupo.
Morje se je bilo umirilo. Bliže ko sta bila doma, težje jima je bilo srce. Uzrla sta ljudi na bregu. Razločila sta Lovrenče-vo ženo z detom. . . Ni več molila, njeno srce je drhtelo. Stari ribič je zaklical: “Ali nista našla barke?” Stisnilo ju je za grlo. “Našla.” Molk. Nova vpraš.anja. “In nista našla na barki nikogar?” Jurij je pokazal v dno čolna: “Očeta.” Tedaj je ženska z otrokom zavpila: “Kje je Lovrence, moj mož? .
Kadarkoli je Jurij pomislil na tisti hip, ga je spreletelo do mozga. Naceta so nesli na nosilih v breg. Žensko so klicali v zavest. Jurij je bil omotičen. Ni se mu ljubilo odgovarjati. Pred njegove oči je stopil spomin iz mladosti. Rajni oče, Nace in on so se vozili po morju v isti čupi. Takrat je prvič občutil sladkost morja. Zdaj je prvič občutil njegovo bridkost.
Ljudi je globoko pretreslo. Umirali so v posteljah, v kamnolomih. Smrt na morju jim je postala tuja. V globokem sočutju je šla množica za pogrebom, kakor da spremlja zadnjega ribiča. Ni bil zadnji, bil je med zadnjimi . . .
Tri dni so iskali Lovrenca, niso ga našli. Križarili so po morju in srečali barko iz Gradeža. “Utopljenca iščemo križem po morju in ob bregu, nikjer ga ni.” Ribiči so povedali: “K nam ga je prineslo. V mrtvašnici leži, če je vaš . . .”
Tone in Jurij sta šla, da ga prepoznata, če je on, da ga pokopljeta . . . Juriju so se brez prestanka prikazovale slike pravkar preživelih ur pred oči. Pozabil je na vse drugo. Začudil se je in zavzel, ko je stal na postaji nekdo pred njim in govoril kot iz soda:
“Še štiri dni . . Prideš ali ne?’ ’
Pred njim je stal Just Culot, Širok in zareč. Kaj mu hoče? Ali ne vidi, da je njegova duša
Protect Against VITAMIN DEFICIENCY With
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
Eoch One-A-Day (brand) Multiplo Vitamin Capsule furnishes the full basic dally quantity of five vitamins whose requirements in human nutrition have been established.
You can't buy better vitamins no matter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed to be full potency, as shown on tbe label.
Make One-A-Day your Buy Word for vitamini. Get them at your drug store.;'' . >
LABORATORIES, INC.
Elkhart, Indiana
1 ■
Vendar je občutil, da se mu je prav ob dogodkih zadnjih dni nekaj zjasnilo v duši. Kljub vsemu še ni bilo popolnoma ja' sno v njem.
“Počakajte do jutri, da se vrnem,” je dejal zamolklo. “Do večera Vam povem . . .’ ’
Starec mu je molče stisnil roko.
Vlak je drevel čez nasip, se zaril med skale. Mimo so br-zela drevesa, brzojavni drogi. Spodaj je ležalo morje, mirno, sito . . Tone in Jurij sta si sedela nasproti, nasfanjala trudni glavi na obode okna, njune misli so bile daleč, njune oči odsotne, kakor da strmijo v skrivnosti drugega sveta.
17. Mati in sin
Doma. Jurij je sedel za mizo, roke je položil podolgem predse, glavo je sklonil, kakor bi počival. Mati je hodila po kuhinji z rahlimi stopinjami, kakor bi imela bolnika v hiši. Pripravljala je večerjo in zdaj zdaj pogledovala na sina. Zadnje mesece so se bile zarezale drobne gube v njen obraz; lasje, ki so prej le tu pa tam kazali srebrno nit, so ji močno osiveli. V srcu je nosila tiho bolečino, ki je ni razodela. Jurij jo je včasih slutil v njenih očeh, a se je izognil, vsakega vprašanja in besede. Tudi ona ni rada govorila o tem. Nabiralo se je v njej, vedela je, da bo morala nekega dne odpreti usta in razgaliti srce.
Sin se je vrnil iz Gradeža strt domov. Ne le telesno, tudi duševno. Srce jo je bolelo, ko ga je videla takega pred seboj. Slutila je, da se ta večer ne bo mogla zdrževati.
“Kako je bilo?’ ’ga je vprašala plaho.
Kako je bilo? Pogledal jo je, kakor da se čudi, da njega vprašuje. Gradež mu je bil zoprn kakor človek, ki je vsiljivo gosposki, a pod obleko bednej-ši ko berač. Tuje hiše, tuji ljudje. Grobar je rožljal s ključi in ju meril ko potepuha, kakor da je mrtvec zaklad, ki ga nameravata ukrasti. Med ropotijo v mrtvašnici je ležalo truplo. Jurij ga je s tresočo se roko odgrnil in se bolestno zavzel, kakor da ni pričakoval, da bo uzrl Lovrenca. Bil je spremenjen, s potezami trpljenja na zabuhlem obrazu. Obleka je bila še mokra, zablatena od peska, morska trava se je držala. Eno lice je bilo načeto. Ta obraz je tisti, ki ga je prvega zagledal, ko se je po petih letih vračal z vojne domov. Tone je zagrebel obličje v roke. Izkopala sta mu grob, bila sta mu sama pogrebca. V krčmi sta iz bridkosti očitala ljudem, da so ga pustili ležati ko živino in mu
niso pripravili pogreba. “Saj ni bil eden izmed naših.” Bil je človek, človek! Tega oni niso razumeli.
“Kaj boš zdaj počel?” je vprašala mati po večerji! Jurij je gledal v steno in drobil kruh med prsti. Pogledal jo je znova, kakor da se je njegov pogled vrnnil iz daljave in se čudi, da ga kdo vprašuje.
“Ne vem.”
Mati je pomolčala, še se je borila v sebi. Da zakrije tresljaje roke, se je igrala s prtičem.
“Ali se boš vse življenje tako lovil za delom? Treba je, da se ozreš po nečem stalnem. Postaral se boš in . . .”
(Dalje prihodnjič)
Hace Matevž, po domače Mežnarjev iz Podcerkve št. 1, je bil drugi v vodilni trojki komunizma v Loški dolini. Dočim je bil komandant 18. divizije Hribar, je bil njen polit-komisar Hace. Njegov brat je znani ropar in morilec Anton, ki je pred leti bil strah po vsej Sloveniji. Povsod ga je zasledovala policija in orožništvo, pa se je znal spretno umikati. Nekoč je zvedela kranjska policija, da se nahaja Hace Anton v neki gostilni v Kranju. Trije policaji so šli nad njega, da ga aretirajo, toda Hace je vse oklal in ušel! V vsej družini Hacetov pa je bil Matevž gotovo najboljši! Zelo vedoželjen in tudi vpliva-željen! Na Marofu je delovalo socialistično društvo “Svoboda”, Matevž Hace je, dasi kmet, vstopil v to organizacijo in si tam izposojal knjige socialistične oziroma komunistične vsebine, bil je zelo načitan in izobražen v komunistični ideologiji. Sicer pa je bil pameten fant, dober gospodar, ne pijanec in ne pretepač. Radi tega je imel med ljudmi dokaj ugleda in je tako potegnil marsikoga za seboj v komunistično revolucijo.
Tretji v tej trojki je bil zopet Ložan, čevljar Strle, moralno pokvarjen človek, ki je zelo krvoločen.
Poleg te trojke so igrali važno vlogo v starotrški občini in revoluciji še drugi meščani iz Loža, tako n. pr. Lah Milan, bivši kraljevi oficir in pa Slavko Kovač. Zadnjega sem na svoje stroške vzdrževal na kranjski gimnaziji dve leti. Toda dečko je bil moralno defekten, kleptoman, to se pravi, da je kradel iz nagona in se tudi lagal, zato sem ga odslovil in je šel nato v Lož, ko je dorastel, pa k mornarici v službo. Po razsulu Jugoslavije je pri šel domov in je postal celo komandant nekega komunističnega odreda v gošči. Komunistični nadevek si je nadel: Smeli! Ko sem spomladi 1943. potem ko so Italijani odvedli vse moške v internacijo, prišel pogledat v domačo župnijo, je Kovač takoj poslal patrolo v vas, da me ubije. Tik pred prihodom te patrole sem odšel iz vasi. Nato so našli v komunističnem arhivu v Ljubljani njegov dopis, kjer poroča, da je poslal patrolo, da me ubije, da pa sem ušel, obenem pa v dopisu naroča, naj me ubijejo v Ljubljani!
Osvobodilna fronta
Po razsulu kraljeve Jugoslavije je italijanska vojska zasedla tudi Loško dolino.
Dasi so ljudje težko gledali italijanskega okupatorja, moramo resnici na ljubo priznati, da se je italijansko vojaštvo obnašalo dosti dostojno, dokler ga niso pričeli dražiti komunisti z brezpomembnimi napadi. Italijanska okupacijska uprava je pustila v miru vse: šolo, sodnijo, cerkev in občino, vse je funkcioniralo naprej kakor pod Jugoslavijo. Oskrba z živežem je bila dosti boljša kot je bila v bivši Avstriji 6b času prve svetovne vojne, ljudje torej niso imeli kakih posebnih vzrokov za pritožbe. Tu m tam je sicer zmanjkala kaka kokoš, ki so jo vjeli, oskubili in pojedli itaijanski vojaki in pa skoro vse mačke. Ce je bil kje kak star maček, ki je bil že sicer obsojen na smrt, so ga otroci vjeli in zmagoslavno nesli italijanskim vojakom, ki so otroke obdaro-vai za to slastno pečenko.
Nagajivi fantalini so včasih tudi držili “hrabre” savojske vojake. Za kakšnim skednjem so sprožili kup desk, da so se pour le z velikim hruščem ponoči, da so potem italijanske straže pnčele na vso moč streljati v zrak v veliko zabavo nagajivcem.
Ta idila pa se je končala z vstopom Rusije v vojno.
Tudi v Loški dolini se je takoj pričela organizirati Osvobodilna fronta, ki so jo seveda vodili komunisti, vstopili pa so v njo tudi mnogi kapitalistični “naprednjaki”, socialisti, seveda predvsem “napredno” učiteljstvo in uradništvo. Nekateri so vstopili res tudi iz nekega narodnega idealizma, misleč, da gre res za osvoboditev. Ko pa so bili enkrat v objemu komunistične organizacije, se niso mogli več rešiti iz teh klešč, če niso hoteli riskirati svojega življenja.
Meseca oktobra 1941 je Osvobodilna fronta priredila v Ložu napad na italijansko vojaško postojanko. Ves napad je bil prava otročarija! Vsak pameten človek je moral to obsojati! Komunisti so imeli par pušk in so nahujskali mlade in neizkušene fantiče, da so šli napadat do zob oboroženo italijansko vojsko. Vsd jugoslovanska vojska je bila razpršena v par dneh, kaj bo moglo narediti nekaj slabo oboroženih in neizvežbanih fantičev proti veliki armadi? Ljudje tega napada niso razumeli! Toda komunisti so imeli pa pri tem napadu svoje posebne namene. Namenoma so hoteli izzvati italijansko vojaštvo, da bi pričelo delati nasilje, streljati talce, požigati in drugo, in da bi potem prestrašeno prebivalstvo bežalo h komunistom v gozd pred italijanskimi represalijami.
(Dalje prihodnjič.)
Pozdravi iz Avstralije
ženska dobi delo
Sprejme se ženska za splošna Adelaide, Avstralija. — Pri | hišna dela in da bi skrbela za
vas prihaja počasi že jesen v deželo, pri nas smo pa na pragu pomladi. Polagoma se vživlja-mo v nove razmere in se trudimo, da bi si čim prej življenje malo lepše uredili in pozabili na vse težave, ki smo jih imeli v zadnjih letih.
Komunistični napad na Južno Korejo nas precej jezi, posebno, ko beremo, da Ameri-kancem bolj slaba prede.
“Domovino” v redu prejemam in sem z njo prav zadovoljen. Tudi Jontezova knjiga “Jutro brez sonca” mi je zelo všeč, berem jo že drugič.
Bralcem “Domovine” pošiljajo prisrčne pozdrave slovenski fantje iz Adelaide.
Ludvik Martineli ------o----—
Kupujte Victory bonde!
malega otroka. Plača $15.00 na teden. Za pojasnila pokličite Dl 1-9414.	(183)
Izučeni Punch Press operatorji
ZA DNEVNI ŠIFT
THE CUYAHOGA STAMPING CO.
10201 HARVARD A VE.
(183)
DELO DOBIJO
MOŠKI POMAGAČI
(HELPERS)
Plača od ure; za prvi in drugi šift
Joseph T. Ryerson & Son, Inc.
5300 LAKESIDE AVE.
(185)
OPERATORJI ZA SURFACE GRINDERS MILLING MACHINE LATHE OPERATORS THREAT GRINDERS
Plača od ure D. P.’s dobrodošli
NATIONAL
TOOL
11200 MADISON
(186)
PRODAJALKA ZA V PEKARIJI
na Superior Ave. Priglasi naj se samo izkušena v tem delu
Pokličite GA 1-3256 (zvečer)
(184)
Ženske za čiščenje
Vajene tega dela samske - državljanke
Morajo biti pripravljene delati vsak šift
Thompson Products, Inc.
23555 EUCLID AVE.
(183)
OPERATORJI STROJNIKI TURRET LATHE MILLING MACHINE ‘LUCAS ROLLING MILL SURFACE GRINDERS
Plača od ure. Lep prostor za delo. Employment office odprt v soboto do opoldne.
THE UNIVERSAL WIRE SPRING CO. Solon Rd.	Bedford, O.
BE 2-2000, Line 31
(182)
Aircraft Machinists Radial Drill Press Engine Lathe Milling Machine Machine Repair Men
“Set up” in operiranje svojega stroja.
Visoka plača od ure.
Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m.
Ob sobotah od 8 do poldne.
Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway) _____________________(185)
"MALI oglasi
šivilje iščejo
ženske-šivilje za delo na električnih šivalnih strojih izučene ali morajo imeti vsaj nekoliko izkušnje v šivanju plastičnih predmetov. Zglasite se pri
Thomas A. Steeds
1825 E. 18. St.
(183)
Stanovanje iščejo
Zakonski par brez otrok želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe. Najraje v Collinwoodu od 173. ceste naprej. Ce ima kdo kaj, naj pokliče PO 1-1404 po 5 uri zvečer ali v soboto.	(182)
PLANER HANDS z 5 let izkušnje
Nočni šift; overtime; nočna premija; pension plan.
CYRIL BATH CO. 6984 Machinery Ave.
(186)
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. S8th
WE RENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE. BARVE, PLUMBAR^KE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocntt
PUNCH PRESS OPERATORJI
dnevni in nočni šift dobra plača od ure, piecework, overtime, nočni šift bonus. Employment office odprt ponoči in podnevi. Zglasite se osebno:
Modern Tool & Die Co.
5389 W. 130 St.
(188)
MALI OGLASI
Dve ali tri sobe
Novoporočenca. ki oba delata, bi rada dobila 2 ali 3 neopremljene sobe. Najraje v Euclidu ali Nottinghamu. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 1-8648.
-(186)
Pred '‘bitko.” — člani švedskega moštva za Davisov pokal, ki se bodo spoprijeli v medconski tekmi z Avstralci, si ogledujejo slavno trofejo.
Naročile si
BARAGOVO PRATIKO
za leto 1951
Ima bogato in zanimivo vsebino. Je povečana od lani za celo sekcijo 32 strani, zato stanc letos malenkost več.
s poštnino stane $1.00
kar pošljite v Money Odru, čeku ali pa v gotovini na novi naslov:
BARAGOVA PRATIKA
6519 WEST 34th STREET	BERWYN, ILLINOIS
Naročite jo čimpreje, dokler je v zalogi!
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN
1146 E. 61. St.
OBLAK
HE 1-2730
STA1M f!M!!E co.
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
/
T"		
	FRAN DETELA: j. .. i ZBRANI SPISI f Malo življenj«	
i		J
“Ah, Ožbe, ali si ti? — Veš kaj, Ožbe? Ni te treba več pri našem Štefanu. Bog mu bodi milostljiv!” vzdihne mož m si obriše z dlanjo oči. “Včeraj ti nismo verjeli, da je taka sila, včeraj. Božja volja je tako. Štefana pa ne bo bo .več nazaj.” “Torej je res umrl?”
“O res, res,” tarna mož in pelje Ožbeta nazaj proti hiši, iz katere se je slišal glasen jok.
“Oh Ožbe, Ožbe,” prijoka mati, ko vstopita. “Zakaj te nisem ubogala! Revež bi bil vsaj previden umrl!’ ’
“Le potolaži se!” je dejal Ožbe in ogledoval mrliča. “Štefan ni bil hudoben človek; grešniki smo pa vsi in če se nas Bog ne usmili, smo reveži na tem in na onem svetu.”
“Oh ubožec,” vzdihuje mati, “kako naenkrat ga je vzelo! ‘Mati,’ je rekel še davi, ‘zdajle se pa napravim, da grem k Ro-zalki. Harmoniko mi dajte sem! Kako se bo zavzela, kadar prigodem gori!’ Jaz grem po orgle, ta čas je pa umrl, oh!” “Tako je, tako, Simon,’ ’pravi Ožbe. “Smrt letos ne kosi samo otave, ampak tudi mlado seno. Ti pa tako misliš, mati, da je božja volja zmerom dobrotna. Bog nam časih doma kolo stare, da se med potom ne pre-brnemo; mi pa smo hudi, ker nič ne vemo.”
XXIV.
Tiho so sedeli zvečer po pogrebu Pečarjevi in Simonovi skupaj pred hišo in premišljevali, kako hitro se menjavajo in izpreminjajo človeške razmere. Čim slabotnejši je bil Štefan, tem rajša sta ga imela starša in najljubši zet bi bil Pečarki, ker je bil poslušen in dobrega srca in imel za seboj odkrito preteklost, ne pa čudnih, skrivnostnih dogodkov, ki niso kar nič ugajali preprosti ženi. Deklici pa sta se držali objeti s solznimi očmi. Tolike osamelosti še nista bili čutili nikoli. Obema je bil ljub dobri Štefan, edini brat Anici in Rozal-ki zvest prijatelj. A ne bo ga več nazaj in tudi nekega drugega ne bo morda več nazaj, ki je tudi obema ljub in drag. Druga drugi sta se smilili in skupna žalost je utrjevala znova staro ljubezen.
“Rozalka, pojdi sem in poglej, kaj se tako sveti!” se je oglasil Miha, ki se je bil ustavil na oglu hiše, držal dlan nad očmi in zrl proti Dolini. “Ali je mesec pot zgrešil, da nocoj tukaj vzhaja, ali kako?”
“Zdaj imamo vendar mlaj,” pravi Rozalka, “to je ogenj.” Na ta vzklik je prihitela vsa družba gledat, kako se žari obzorje za Dolino. “Gori!” se je slišalo iz več ust in v tem tre-notju je izginil dvom, ko se je visoko po nebu spel mogočen plamen in rdečesiv oblak obdal svetlo jedro.
“Ubogi ljudje!” je vzdihnila Anica; Miha pa je npiral oči v veličastni prizor in majal z gla-
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. A. L. Bombach. Častna predsednica Prances Rupert; predsednica Mary Strukel; podpredsednica Prances Srpan; tajnica Prances Kog;, 20357 Goller Ave.. tel. TV 3486; blagajničarka Frances Stupica; zapisnikarica Prances Medved. Nadzorni odbor: Prances Globokar, Prances Grč-man in Ana Marolt. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Rech-er Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman;
vo.
“Na Gorici je,” reče zamolklo. “Na Gorici gori, nikjer drugje. Dolina leži niže pod goriščem in najbolje razvidim iz te črne lise v ognju. To je šop Rožančevih smrek, ki nam podnevi branijo, da ne vidimo naše vasi. Jaz tečem doli.”
“Kaj pa hočeš doli?’ ’ga zadržuje Pečarka. “Ali boš gasil, ko bo že vse pogorelo?”
“Kaj pa naša hiša!”
“Tu gori slama in les in v dveh urah je vse končano. Kar gori, tega ne otmeš.’ ’
“Res je, pravi Miha. “ S takim plamenom naša hiša tudi ne bi gorela. Pri Rožancu bo. Hvala Bogu, da ni vetra!”
Dan pozneje je že prišel Ožbe povedat, da je vse pohištvo Rožančevo na Gorici pogorelo; hlevi, podi in hiša in da sumijo, da bi bilo zažgano.
“Temu vragu naj pa le zgori!” je rekel Miha v svoji krščanski ljubezni.
“Miha, Miha, kako pa vendar govoriš!” ga posvari Pečarka.
“Mati, ali ni ta hudoba izdal našega Jurija?”
“Če se je pregrešil, ga bo kaznoval Bog; mi pa ne smemo nikomur nesreče želeti.”
“Zakaj pa gada ubijem, kadar se na solncu greje?” “Človek je pa človek.”
Mihu pa ni šlo v glavo, kako da bi to ne bilo prav, enako z enakim plačevati. “Stari ljudje so vsi otročji,” je mrmral med zobmi in šel na svoje delo.
Prihodnjo nedeljo pa je šel Miha v Dolino in Primoževi so mu povedali, dfi so očeto zopet vteknili v zapor, sta se z Rožancem in ljudje so baje slišali, ko se je Premec rotil, da mu bo kaj naredil. Pravili so tudi, da mu menda trdo gre pred sodiščem, ker ne more izpričati, kje bi bil takrat, ko je nastal ogenj. Mihov brat France je bil zelo žalosten, da je oče na tako slabem glasu in da je tohkrat zaprt, Miha pa se ni menil dosti.
“Če sedi en mesec več ali manj,” je dejal, ‘to je pač vseeno. Oče se bodo že izvili kako, Rožancu se pa čisto prav godi.” Tako je mislil Miha in z njim veliko drugih, ki so v tej nesreči le videli kazen za izdajstvo. Stari lisjak Premec 'pa se je kmalu izkopal. Štirinajst dni so ga držali v preiskovalnem zaporu, a ker mu nihče ni mogel naravnost dokazati zlodejstva, so ga morali izpustiti.
Kresni večer je že prisopihal po bližnjici na Strmo peč.
“Ali ste že zopet tu?” ga je pozdravil Miha.
“Nocoj bom spal na tvoji postelji, da boš vedel. — Pisanja ni še vedno nič.” Miha je zmignil z rameni in oba sta molčala.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
— Eno tretjino vsega tobaka, ki se ga pridela v Zed. državah, se ga pridela v državi Kentucky.
predsednica Ana Jakič, podpredsednica Theresa Lekan; tajnica Jennie Zupančič, 4103 E. 141 St., tel. LO 1472; blagajničarka Veronica Škufca, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Jane2ič, Mary Škufca In Angela Stražar. Zastavonošinji sta Mary Novak in Angela Stražar; rediteljica Jennie Barle. Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti,
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duh. vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Prances Brancei, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 6933: blagajničarka Louise Piks, zapis-
nikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor: Angela Virant, Mary Lokar in Mary Stanonik. Seje se vrše vsaki drugi ponde-Ijek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Prances Perme tel. KE 3633; tajnica Kettie Gole, 911 E. 232 St., tel. RE 5523; blagajničarka Helen Kovačevič, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Prances Mesojedec. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Ana Vrhove. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Vitus H*ibar, predsednica Anna Stopar, podpredsednica Prances Meše, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. Nadzornice: Julia Bolka in Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba St. 3.______________________________
PODRUŽNICA ŠT. 42 SŽZ Predsednica Mrs. Prances Legan, 5099 Stanley Ave.; podpredsednica Mrs. Mary Prhne; tajnica Mrs. Mildred Lipnos, 5157 Erwin St., tel. Montrose 1077 J; blagajničarka Mrs. Prances Stavec. Nadzorni odbor: Mrs. Prances Tomšič in Mrs. Olga Ponikvar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SND na Stanley Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. Predsednica Theresa Bizjak, podpredsednica Antonija Dolinar, tajnica-za-pisnikarica Helen Tomažič, 8804 Vine-yand, tel. VU 3-6417; blagajničarka Jennie Pugelj. Nadzornice: Agnes Žagar, Agnes Rus in Ivanka Bizjak. Seje se vršijo vsako drugo soboto v mesceu ob 7:30 zvečer pri Bizjakovih, 8301 Vineyard Ave.
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Prank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 7341; zapisnikar John Polž; blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-ment se začne pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se Jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se speejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan, 9005 nion Ave.; tel Dl 5328 zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. satopnika za SND na 80. cesti Jakob Resnik in Frank Marinčič; za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko. dr. Anton Skur in dr. John Polin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednik Anton Škufca podpredsednik Anton Škerl, tajnik John J. Kaplan, 9108 Union Ave., tel. VU 3-1247, zapisnikar John Zimmerman, blagajnik Math Zupančič, 3549 E. 81 St.; Nadzorni odbor:	John Nose,
Math Zakrajšek in Louis Barle. Društveni zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. John Polin, Dr. Samuel Volk in Dr. Anna Prosen. Društvo Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema se člane od rojstva do 55 let starosti. Priporočamo 20 letne zavarovalnine.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonh a Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Prances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski; banderonošinja Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Alice Arko: za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Polin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta Nudi najnovejše smrtninske certifikate od 5250 do $5.000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1949 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, podpreds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council: Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zastopnici za ženske in mladinske aktivnosti: Marie Gornik in Anna Slapnik. Zdravniki:	Vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira
vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik Frank Matoh; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Panchur; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nainiger in Mary Koketec. Vratar Frank Šuštaršič. Zdravniki:: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stas-ny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan,
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSO-VEGA, ŠT. 172 KSKJ Predsednik Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., podpredsednica Ivana Zalar, tajnica Theresa Lach, 13110 Cross-bum Ave., blagajničarka Mary T. Ho-sta, zapisnikarica Josephine Weiss, nadzorniki: Frank J. Lach ml., Josephine Weiss in Anna* Palčič. Zastopnika za J. N. Dom: Frank J. Lach ml. in Mary Hosta; zastavonoša Frank Lach st. Zdravnika: dr. Jos. L. Modic in dr. Frank J. Kern. Seje so vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v J.D. N.D. na W. 130 St.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Vanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica MaMlda Ropret, 19601 Kildeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alfonse Sajovic, zapisnikarica Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.__
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Anton Tekavec, podpredsednik Frank Drobnič; tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 8325: blagajnik Matt Tekavec zapisnikar George Meterc, nadzorniki: Frank Smaltz, Helen Kovačevič in Joseph Voje. Zdravniki dr. Skur, dr. L. Perme in dr. Oman. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica in poročevalka za Glasilo Mary Zupanič, 6124 Glass Ave., No. 2, tel. EX 4767; blagajnik William Janša, 1217 E. 71 St.; zapisnikarica Mary Kaplan. Nadzorni odbor: Frank Fabian, Martina Mog in Jennie Grčar. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh po-poldne, staro poslopje SND._______
Slovenska dobrodelna zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.____________________________
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik William Stark, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik prank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 133 E. 81. St. Nadzorni odbor: John Var-šek, Mike Vidmar in Stanley Martinčič; vratar Frank Penko, astopnik za klub SND William Stark; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Mary jeromt; tajnik Frank Merhar, 1021 e. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Prank Modic, Victor Hočevar in Mary Oblak; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu, seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ.___________________
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St., tel. LO 4854; blagajničarka Fiances Zimmerman. Zapisnikarica Mary Fillpovich Nadzornice: Veronica Škufca, Mary Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: Dr. Perko, Dr. Škur in Dr. J. Polin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
DRUŠTVO VALENTIN VODNIK ŠT. 35 SDZ
Predsednik Anton Hosta, podpredsednik Frank Lach Jr.; tajnik in blagajnik Frank Lach Sr.. 13110 Cross-burn Ave.; zapisnikarioa Theresa Lach. Nadzorni odbor: Prank Blatnik, Theresa Kožuh in Anna Šušteršič. Zdravniki: Dr. Joseph L. Modic in Dr. A. J. Cortner. Mesečne seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v J. D. N. D., 4583 W. 130 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Amelia Jenda, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St., tel. EN 2628. blagajničarja Mary Stampfel, 21341 Miller Ave., zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Theresa Smoltz in Bernadette Sajovec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesei/u ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje.
DRUŠTVO MODERN CRUSADERS ŠT. 45 SDZ
Predsednik Wm. Yanchar, podpredsednik Stephen Vogrin, fin. tajnica Prances Zulich, 18115 Neff Rd., iv 4221; zapisnikarica Mildred Jarm, blagajničarka Prances Mam. Nadzorni odbor; Maiy Noda,, Elizabeth Mervar in Helen Klaus. Seje se vršijo 'sako tretje sredo zvečer v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. Opaskar in Dr. I trme.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Anton Maiisar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 5658; blagajnik Martin Valetič; zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Peru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.. kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 1101 E. 74 St.; podpredsednik Frank Česnik; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25 . v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Česnik, Tony Krampel. Louis Erste in Matt Zaman.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
Predsednik Damjan Tomažin, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Mačerol, 1172 Norwood Rd., blagajnik John Gorišek zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, Frank Lavrich in Frank Majer.
Seje so vsako tretjo nedeljo popoldne ob eni v šoli sv. Vida.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancei, podpredsednica Mary Bradač, tajnica-bla-gajničarka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave.. tel. EN 6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zig-man, zapisnikarica Julia Brezovar.
Članstvo se sprejema y društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave.. ob 7:30 zvečer.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida: nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Ludwig Marolt, bivši borštnar John Persin, finančni tajnik Edward, Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1179; blagajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-za_ pisnikar Maxmilian Germ, 6721 Bayliss Ave.; nadzorniki: Frank Žnidaršič Frank Bogovič, Jr. in Daniel Postotnik, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste. 6025 Whittier Ave. tel.: HE 1-1095.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ST. 1640 REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; gl. borštnar Frank Martlch, 15416 Ma. cauley Ave., tel. IVanhoe 4518; pod-borštnar Seb. Trampuš; bivši borštnar M. AnAžlin Jr.; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtomac 8934; fin. tajnik John Jalovec, 704 E. 162 St., tel. PO 9166; blagajnik Leonard Sterle; nadzorniki; Joseph Prišel, Frank Mesec. Louis Kozel; konduktorja; Frank Kapel in Joseph Jevnikar; Vratarja; Louis Paušek, Frank Mivšek; zdravnik Dr. Carl G. Opaskr. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
C. K. of Ohio
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-
SKEGA, ŠT. 138, C. K. of OHIO
Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni In bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svlgel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Sophie Kenny, Dorothy Komin in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel. Člane se sprejema od rojstva do 55 leta. Zavarovalnina na vsako, vrstne police.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan, Lieut. Com-
Imenik raznih društev
m m * m m • m m —i« i » ■ ■	i ■ . „ , ,4

mander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Amalia Deželam Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar. 1173 E. 60 St., tel EN 4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. Genera) collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. Members belonging to the Sick Bneefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St., EN 4758 when becoming ill.
CARNIOLA TENT ŠT. 1288 THE MACCABEES
Častni preds. Thomas Mlinar; preds. Joseph Babnik; podpreds. Matt Kern; tajnik John Tavčar; blagajnik Louis Pike; zapis. Ivan Babnik; Chaplain Paul Praust; Master at Arms Joseph Drobnich; Sgt. at Arms Fr. Jazbec; FMG Ant. Debelak; AMG Fr. Smote; Sentinal Frank Meserko; Picket Jack Subel; Nadzorni odbor: Anton Zupan, Frank Jazbec in Paul Praust. Bolniški odbor: za Collinwood Thomas Mlinar, za Nottingham Matt Kem, za St. Clair okrožje John Gerbec. Zdravnik Dr. F J. Kem. Zastopnika za klub društev SND John Tavčar in Felix Str umbel j. Društvene seje se vrše vsako četrto nedeljo v dvorani št. 1 ob 9 dopoldne; društveni urad v starem poslopju SND, soba št. 5; uradne ure vsako sredo popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. U 6056; zapisnikarica Mary Strancaf. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar; predsednica Mrs. Jennie Krall; podpredsednica Mrs. Mary Milavec; tajnica Mrs. Frances Baraga, 1105 E. 71 St.- zapisnikarica Mrs. Mary Otoničar; rediteljica Mrs. Mary Pristov. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v šoli sv. Vida.
DRUŠTVO SV. REŠNJEGA TELESA FARE SV. LOVRENCA
Predsednica Anna Gliha, 7720 Issler Ct., tel. Dl 8540; podpredsednica Marv Hoge; tajnica Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St.; blagajničarka Mary Ke-nik; zapisnikarica Apolonia Kic. Nadzornice: Veronika Škufca, Louise Mis-mas in Josephine Mirtel. Duhovni vodja Rev. Julius Slapšak. Seje in molitvena ura je vsako prvo nedeljo v mesecu.
Lovska društva
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB
Predsednik John Marvar, podpredsednik Anton Baraga, tajnik in blagajnik John Evatz,, tel. IV 2050, zapisnikar Richard Lapuh, nadzorniki: John Dolenc, John Rožanc in John Wolf. Seje so pozimi vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave., poleti pa vsako prvo sredo v mesecu ob 3 popoldne na strelišču, Močilnikarjeva farma.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Max Želodec, podpredsednik Joe Zupančič, tajnik-blagajnik Frank Kosec Jr., zapisnikar Fred Hochevar, oskrbnik pušk Frank Beck; nadzorni odbor: Frank Hribar, Joe Zupančič, Louis Pike; trustiji: Joe Dovgan, Tony Baraga, John Urankar in John Pauli. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dopoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.; streljanje pa se vrši vsako tretjo nedeljo.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; za-
stopnik za klub SND ‘ John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Gaspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidarič. Sej se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SAMOSTOJNO KAT. PODPORNO DR. SV. ALOJZIJA
Predsednik Math Zupančič, podpredsednik Frank Papež, tajnik Joseph Fortuna Jr., 3541 E. 82 St., tel. MI 6327; zapisnikar Anton Zidar, blagajnik Joseph Lekan E. 81 St. Nadzorniki:	Ladislav Volčanšek, Frank
Zore in Joseph Fortuna st. Zastopnik za SND na 80. cesti Joseph Fortuna.— Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v meseci: ob 1 uri popoldne v SND na 80 St. Bolniški asesment 50c na mesec in $6 bolniške podpore na teden. Letos bo obhajalo 50 letnico obstanka. Rojaki v fari sv. Lovrenca pristopajte k prvemu in najstarejšemu društvu Newburghu,
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO
DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro)
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš: odbornica: Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Stanonik, Mary Pristov, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic: zastopnici za skupna društva mre sv. Vida: Mary Tekavec In Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Sianonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
KLUB “LJUBLJANA” EUCLID, OHIO
Predsednik George Nagode, podpredsednik Frank Derdich tajnik John Markovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438; blagajnik Louis Godec: zapisnikarica Alojzija Derdich; nadzorni odbor: John Ludwig Andy Ogrin, Mrs. Mollie Strgar; kuharica Angela Bar-kovich Zastopnika za delniško sejo SDD na Recher Ave.; Frank Segulin in Albina Vesel. Seje so vsak zadnji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Recher Ave.	____
GOSPODINJSKI KLUB DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednica Mary Medvešek, pod_ predsednica Frances Medved, tajnica in blagajničarka Mary Ster, zapisnikarica Frances Julylia. Nadzorni odbor: Anna Nagode, Frances Zajec in Mary Strukel. Publicijski odbor: Mary Virant, Mary Strukel in Frances Medved. Zastopnice za klub društev SDD Mary Strukel in Frances Zajec.
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinwood)
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Alojzij A. Rupar; ' predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave., tel PO 5673; podpredsednik John Verlič, taj-nik-zapisnikar Joseph Hochevar, 14416 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Frank Pirc in Sebastjan Trampuš; maršai Anton Rudman; nadzorniki:	John Lukane, Louis
Kožel in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV SDD NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič. 860 E. 236 St., Tel. RE 4488; blagajnik Louis Godec, zapisnikar Ciril Ozbič. Nadzorni odbor: preds. Mary Medvešek, Mary Segulin in Frances Zajec. Seje se vrše vsak prvi ponde-tjek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer.
DRUŠTVO WATERLOO GROVE 110 W. C.
Predsednica Uršula Branisel, podpredsednica Emma Janc, tajnica Ce_ lia Jacklitz, 1251 E. 173. St., tel. KE 2561, blagajničarka Mollie Tomarick, zapisnikarica Jennie Potočnik, duhov, na roditeljica Mana Benda, nadzornice: Pavline Bališ in Emma Janc. Seje so vsako 3. sredo v mesecu v SDD na Waterloo Rd.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride