210 V gozdu. Radost je prišla naglo in — prepozno! Pritok prevelike sreče je navalil nd-njo ter se jej nad glavo zgrnil, „Ž iv an a!'‘ tako je zavpil Ž irk o , „prišel se m , poglej m e , sestrica! — O Gvozdan, G vozdan", reče bratu. „m eni je, k ak o r bi je j srce uže ne tolklo 1 “ — Ustavilo se je r e s ; nje srce je p6čilo. Nekaj dni j Ž irk a ni bilo na izpregled. D aleč v šumo je bil šel. Vrnivši se poišče Desine. Z a ran a je še bilo ter na pol skrita je sedela mej rosnim i dragoljubci. ,,D esin k a!“ veli Žirko, ,,/iv a n a veš da je um rla. K tebi sem prišel, k e r te je lju b ila !“ „ 0 Žirko, da bi te jaz m ogla po to lažiti!“ ,,Moreš me, D esinka, jed in a ti, nihče drug, samo da bi hotela p o skusiti!“ Desina je poskusila. „Slavo“ slavi med slovanskim i rodovi samo srbski. Tudi drugod praznujejo krsno ime, a le krsno ime posam eznega gospo­ darja, ne pa vse rodbine. N avada izvira iz poganstva, ukorenin­ jena je bila tako, da je k rščanska vera ni mogla spodriniti, pre- m enila je le pojem kolikor ga je mogla. A narodu srbskem u uko reninil se je zakon pravoslavni tudi ta k o , da nanaša vse svoje svetkovine na versko podlago. Zato se vojuje še dandanes za krst častni kakor pred pet sto leti. Na to versko prepričanje opira se tudi ,,slava ‘ srbska. V saka hiša im a svojega patrona, k aterega slavi na gotov dan, kateri im enujejo krsno ime, sveti, sveto ali blag dan. Patroni so navadno sv. Nikola, sv. Ju rij (čestit danak Gjur- gjev), sv. S tepan, sv. Iv a n , Spasov dan, sv. D im itrij, sv. Mihail, sv. A ndrej i. dr. Celo svetniki v nebesih slavijo ,,slavo“ : * ) G l. V u k S t. K arad jič rječn ik s. v. slava in krsno im e. S . L ju b ič narodni ob iča ji kod M orlakah, str. 3 5 . — P rof. dr. N ik o la P etro ­ v ič v G lobno. X X X št 1 4 , 1 5 . Običaji slovanski. S p isu je F r. H ubad. Slava pri*) Srbih. B o g a m oli K ra ljev iču M arko Od g o d in e o p et do g o d in e, D a p ro sla v i krsno im e k rasn o, K rsno im e, sv e to g lo tn o g G jurgja. Spisuje Fr. Hubad. 2 1 1 „Slavu diže Svctitelj Nikola, I napija u slavu Ristovu . . “ (V uk, s. n. p. II. 22, 10— 11). „Slava‘* pom onja zatorej rodbinskega patrona, ostaja dakle za hišo ista, dokler ostaja v njej ista rodovina. V kotu izbe vis6 podobe svetnikov patronov, vsako soboto in nedeljo gori svetilnica viseča pred njimi. Vsi oni, ki slavijo isto „slavo“ ali krsno ime, sm atrajo se brate, v rodu so si, k er slavijo istega svetnika. Pošto- vanje „slave“ je toliko, da prisegajo celo pri nji. N avadni so izrek i: »slave m i!“ ah „tako mi slava pom ogla!“ ,,Slava" prehaja z očeta na sina. D ekleta pa, pravijo,v nim ajo svoje slave, k er m ora slaviti žena „slavo“ svojega moža. Ce moža ni doma, m ora skrbeti žena, da slavi „slavo“ o pravem času in opravlja navadne običaje. S rbska ndrodna pesem „ko krsno ime služi, onom i pom aže" (V uk s. n. p. II. 21) kaže prav lepo, kako opravlja žena običaje za svojega moža. Zena Todorova, k ateri jo v temnici, slavi „slavo‘* in moli: „Pom oz’ Bože i sveti G jorgjije! K rsno ime gospodara moga! O prosti ga tainnice preklete! D onesi ga dvoru gospodskom e." In Bog jo usliši. T a navada spom inja skoraj pravila Rousseauvega, k ateri za­ hteva , naj bode vsaka hči vere svoje m atere in vsaka žena vere svojega moža. Kavno slavljenje „slave“ kaže, kako tesno je združeno družinsko živenje srbsko z vero. P riprav za slovesnost je m nogo; že več dni prej kupujeta domačin in domačiea potrebnega, česar nimajo doma. Prva skrb gospodarjeva j e , da nabavi potrebnega vina in rakije. ženske pa delajo pridno in marl jivo po hiši in po kuhinji. Vse mora biti snažno in pom eteno, da slavijo spodobno svojega ,sveča' in da pogoste ,vredno4 goste. „IJ oči“ (t. j. zvečer pred „slavo)“ „slave'* ali krsnega im ena po­ kličejo odlični in bogati m nogokrat popa, da jim čita molitvo in poškropi hišo in prebivalce z blagoslovljeno vodo in blagoslovi vse, kar bo trebalo, lcedar bodo „ustajali u slavu**. K jer pa popa ni blizu, gre popoldne pred slavo možak iz hiše v cerkev k službi božji, katero opravljajo med 3. in 4. uro popoldne v pripravo svečanosti. Seboj nese olja, katero daruje za »vetilnico svetnika, katerega slavijo. Tudi dve sveči ima pri sebi; eno prižge pred oltarjem za zdvavje in dobro vse rodovine, drugo pa na tleh za spasenje umrlih. Komaj se začne m račiti, prižgo svetilnico pred podobo (ikono) svetnikovo. T ri dni ne sme ugasniti luč pred njim. Proti večeru gre eden iz hiše (navadno najm lajši sin ali brat) vabit sosedov in sorodnikov, m nogokrat pa tudi drugih seljakov. Ko pride pred hišo onega, katerega f e vabiti, odkrije se in govori navadno: , .Božja kuča i vaša! pozdravio je otac (ali brat) da dog- 14* 2 1 2 Običaji slovanski. je te doveče na času r a k ije ; da se razgovorim o i da malo noči potkratim o; Sto bude sveti Nikola (ali kakor je ime svetniku) donio, no čemo s a k r iti; dogjite, nemojte da ne d o g jete!“ Povabljeni reče samo ,hvala1! in naznanja s tem, da pride. Ali te navade ni povsod, po nekaterih k rajih ne vabijo, am pak sosedje in sorodniki prihajajo brez vabila, saj vedo, da jih bodo sprejeli veseli, k er je znana gostoljubnost srbska. Srbin neče se veseliti sa m ; kedar je vesel, hoče, da se vesele ž njim tudi drugi. To navado nahajam o pri vseh narodih slovanskih. Žene imele so med tem obilo o p ra v k a ; hiša jo očiščena, pe­ rilo belo je pripravljeno. D arove za svetnika še pripravljajo. Na mizo prinesč veliko pogačo, na kateri je znam enje „poskurau (t. j. obrednega k ru h a , k ak o r pri nas hostija), skledo kuhane pšenice, m ešane z orehi in m andeljni, katero im enujejo „koljivo“, nekoliko vina in dve sveči; večo p rižigajo, kadar „ustajajo u slavu“ in m anja bode gorela v koljivu. V tem se zmrači. H iša svečarova (svečari so oni, ki praznu­ jejo ,,slavo" ali „sveto“) je pripravljena. Povabljeni začno prihajati. P rijatelji iz daleka in sosedje iz bližine stopajo v hišo. V sak po­ zdravlja d o m ačin a: „D obar veče i čestito ti sv eto ! slavio ga mnogo ljeta i godina u zdravlju i v e se lju !“ N ekateri prinašajo tudi k ak mal dar, jabelko, limono, in ga dajo gospodarju. Gostje sedejo okolo ognja in sc pom enkujejo o stvareh, k a ­ tere ravno zanim ajo km eta. Rakije in vina ne sme m anjkati, č a š a hodi iz roke v ro k o , k er pijč na km etih vsi iz ene čaše. T ako čakajo večerje in gostov, kateri so se kaj zamudili. Nekoli- k o k rat prirom a čaša v kolobaru okolo, predno je gotova večerja. O nda sedejo za mizo (trpezo ali sovro). Večerja ni ravno bogata. Ako je post, kakor pred sv. Nikolom, jed č postne jedi, lizol i. dr. k večem kako rib o ; zato pa pijo toliko več. Ko so zbrani vsi, molijo vsak zase tiho, k ak starec pa, ki zna naštevati vse svetnike, moli glasno. Po večerji počnejo napitnice; molče ne morejo piti; vsak nazdravlja v daljem ali krajem govoru. N ajstarejem u ponuja dom ačin prvem u čašo, ali ta se je brani navadno in pravi: ,,C aša je v dobri roki, nazdravi nam ti!1 1 Domačin ne obotavlja se dolgo, nazdravlja pa kratko, ker pravi Srbin, da mora biti človek v lastni hiši najpohle vniji. N avadro pravi zatorej: Pomoz’ B og! in želi, naj bode srečen početek in konec slave. S to zdravico počenja celo kolo zdravic; nekateri govore lepo in dolgo, m nogokrat pripovedu­ jejo celo zgodovino rodovine, kateri napijajo. Pa tudi guslara ne pogrešajo med seboj, gotovo kdo vzeme guslo v roke in zapoje, kako je šlo Turkom , ko so prišli k M arku na slavo, ali kako je rešil Bog vojvodo T odora, ki celo v je č i ni pozabil slaviti slave. Tedaj poslušajo vsi verno, nikdo ne zine besede, le glasove povzdi- gajo m nogokrat, da pevajo z guslarom . č a š a pa kroži dalje. T ako pijo, pevajo, razgovarjajo se „do neko doba noči.1 * (Na km etih še ne poznajo u r, zato delč dan v razne dele, kateri pa niso odmenjeni gotovo. Neko doba noči = skoro do polnoči; pol Spiauje Fr. Hubad. 2 1 3 noč im enujejo „gluho doba.*') Bližnji sosedje odidejo onda; pri odhodu jih pa vabi domačin zopet; ,D ogjite i sjutra na času ra- kije!‘ Gostje, kateri so pa prišli iz d a le k a , ostajajo čez noč pri svečarjih. D rugo ju tro na vse zgodaj so že vsi na nogah. Pokanje pušk in sam okresov naznanja okolici veseli praznik. Pridno pri­ pravlja se vsak za svečanost, najlepše odelo obleče, da slavi vredno krsuo ime. Zgodaj že pošlje oče sina, ali če nim a sina, brata v cerkev. Tega poslanca im enujejo „cerk v arja.“ T a nese seboj koljivo, po­ gačo, malo svečo in vina. Koljivo postavi na tla pred oltar, vtakne sveča med pšenico in jo prižge; pogačo in vino pa postavi v kot. Po „ le tu rg jiji‘ (službi božji) bere pop posebno molitev sv et­ niku, katerega slavijo. Na to se zbero vsi cerlcvarji v kotu, pop obrne pogače narobe in je razreže na štiri dele, pa tako, da nož ne prereže pogače popolnoma i i se drže kosovi še vkup. Na križ, kjer se križajo vreze, polije nekoliko rudečega vina. Pop in cerkvar obrneta potem ko lač, prvi moli še dve molitvici in onda razlom ita pogačo, da oatane vsakem u polovica. Po nekaterih krajih pa dobiva pop le četrtino. Pop poljubi trik ra t svojo polo- vino in pravi e rk v a rju : ,Jsu s bodi med n a m a ’ / C erkvar pa odgo v arja: ,Na veke, am in!‘ O nda poljubi še vsak svoj del in drugega na roko. T a obred im enujejo „lom lenje kolača." Na to polij o še koljivo s rudečim vinom in običaj je končan. Posebno odlični pa povabijo popa na dom, da jim blagoslovi in lomi kolač in slavi „slavo“ ž njim i. C erkvar ide domu. Komaj pride, pozdravi domače in goste m prižge svečo. V tem se je napolnila hiša gostov. Ženske so delale pridno, miza je pripravljena, gostov ne m anjka nobenega več. S cerkvar - jem si čestitajo vsi po redu. Z a obed je pripravljenih mnogo in raznih jedi. Cela ovca ali celo prase je pečeno. Praznovanje „slave“ je tolike važnosti, da delajo^ mnogi celo dolgove, da pogoste svoje goste vredno. Že ob devetih zjutraj sedajo navadno za mizo. D om ačin in dotnačica pa ne sedata z gosti. O ba ostaneta na nogah in strežeta gostom. Celo carji srbski in drugi ju n ak i služili so svojim gostom na „ slavi'1: ,,Marko služi vino svestenikom 1 ubavoj (lepi) gospodi riščanskoj, M ajka služi niste i uboge, A Jelica nosi gjakonije . . . .“ (V uk, s. n. p. II. 72. 12— 15.) „A car Stepan ladno vino služi, Groapodarom redom čašu daje, K ako carski volja i trebuje Poslužiti krsno ime svoje.“ (Vuk, s. n. p. II. 20. 9 — 12.) 2 1 4 Običaji slovanski. Ista pesem ,,kako se krsno ime služi“ pripoveduje dalje, da je rekla gospoda rišcanska carju Stepatiu : ,,C ar čestiti, ogrejano sunce! To je nam a zagor i sram ota, D a ti nam a ladno vino služiš, Nego sedi s nam a za trpezu, Slugam ’ podaj, neka vino služc.*' C ar Stepati prevari se, sede za mizo in ukaže slugam naj služijo gostom. Ali bil je med povabljenim i tudi starec k alugjer. T a je videl, da A rangjel (archangolus), katerega jo slavil car, je miloval carja s krilom , dokler je stregel sam ; ko se pa vsede car, udari ga angelj s krilom po obrazu iti odide iz carjevega dvora. K alugjer postane žalosten radi tega in po\c z a k a j, ko ga vpraša Stepau. ,,O nda care na noge ustade, I podiže trista sveštenika, I dvanaest veliki vladika, 1 četiri stara proigum na; T e vzeše knjige carostavne, T e čatiše velike molitve I držaŠe velika bdenija Z a tri dana i tri noči ta v n e ; Mole s' Bogu i svet’ A rangjelu, T e se na to jed v a srailovao Smilovao sveti A rangjele, Te je caru greke oprostio Sto je care seo za trpezu, A još nije ni slave napio, A zaista ni m etanisao,“ (moliti na kolenih). Tudi o carju L azarju pripoveduje ndrodna pesem, da je stre ­ gel sam svojim gostom na slavi. Le oča, kateri je že silno star in ima sina, da m ore opravljati službo njegovo, sme sesti. Ko so jeli nekoliko ,,ustanejo u slavu.“ Prižgano svečo po­ stavijo na mizo, užgo kadila, napolnijo čaše, odkrijejo se in usta- nejo. Domačin prinese koljivo in pogačo (krsni kolač). Č etrtino kolača dobiva dom ačica, drugo pojedo svečari. Pokušajo tudi koljiva in si napivajo: ,,Za slave nebeške, koja može da nam po- niože"! Na prvo zdravico in na vse druge odgovarjajo vsi: „D ao B og!" O nda pojeta po dva in dva pesen od slave: ,,Ko pije vino za slave Božje, Pomoz’ mu Bože i slavo Božja! A šta je lepše od slave Božje, I od večere s pravdom stečene ?“ N a to pijo iz čaš, k jer pa m anjka kupic, iz buč. U stajanje ,,u slavu“ je glavni del vse svečanosti, s tem časte svetnika najbolje. Zato poje p esen , da je prišel angelj božji rešit vojvodo Tu do ra iz tam nice, k er je ustal i v ječi njem u u slavu. (V uk, s. n. p. II. 21.) Spisuje Ffi Hubad. 215 Na „slavi< < Čaše ne smejo biti prazne, po vsaki zdravici jih na- polnujejo koj. Med jedjo vrsti se zdravica za zdravico ; vsak si šteje za dolžnost, da pregovori vsaj par besed. Govori so razni, m nogokrat k ratk i, m nogokrat pa tudi dolgi. M arsikdo govori iz ­ vrstno, k er je ljudem prirojeno dar govorništva. Obed traja do večera t. j. stari sede za m izo, jed6 in pijo in razgovarjajo se o tem in onem , m ladina se pa veseli v sobi ali pred hišo, če je vrem e ugodno. M ladenči igrajo razne igre, skačejo, mečejo k am en je, streljajo na ta rč o , deklice pa pojo in se razgovarjajo. Km alu se pa združijo momci in devojke in p le ­ šejo narodne plesove, Kolo, M ačvanko, Vlahinjo, S rbijanko. P le­ šejo po vsi ali pa n ik d o ; saj pravi star pregovor, da m ora želeti mladeneč vedno plesa, devojka pa petja. Kdo bi pripovedoval o čem se razgovarjajo stari. Spomin na preteklost, razgovor o sedanjosti in upanje o prihodnosti krati jim ure, gradiva jim ne zm anjka. Le k ed ar zadoni gusla, utihne razgovor in celo m ladež priteče hitro, da sluša. T ako se približa večer, žene opominjajo svoje inožč, da treba iti domu. Počasi se odpravljajo bližnji, pred odhodom napivajo še »na sretan pu t( < in dom ačin jih vabi vse še za drugi dan. Ostali pa se zabavajo do trde noči. D rugi dan slavijo ravno ta k o , le cerkvarju ni treba več hodit v cerkvo in ne ustajajo več ,u slavu*. T a dan im enujejo »pojutarje“, ,,patarice‘‘ ali ,,okrilje.“ T retji in zadnji dan im enu­ jejo „gostinski dan“ ali „ ustavci." Sosedje ne prihajajo več, gostje iz dalje se pa odpravljajo domu. Po H ercegovini gostje sede po nekaterih krajih, dokler ima do­ mačin pitja. K adar pa prinese zadnje vino na mizo, prinese pa tudi prazne m ebove, v katerih shranjujejo vino. Ko vidijo to gostje, popijo, k a r je na mizi, vzemo vsak svojo puško in odidejo. Bolgari okoli Tim oka slavijo Nikoljdan. Poleg krsnega ko­ lača, kateri dele k ak o r na Srbskem , mesijo pa še velik hleb pše­ ničnega kruha, v katerega zapeko celega karpa. K edar pride pop, da ga prekadi (blagoslovi), prereže tudi hleb na polovici. Eno po- lovino vzam e zase, druga ostaja domačinu. Pop pa skuša dobiti polo­ vico, v k ateri je karp, zato mesijo žene hleb tako, da se ne pozna, na kateri strani je karp in so vrlo ponosne, alco prekanijo popa. Po nekaterih krajih praznujejo tudi ,m ateriee‘. T a praznik je prav za prav žensko krsno ime. Slavijo drugo ganedeljo pred boži­ čem. Z večer pred tem dnevom ali pa zjutraj tega dne vežejo vse žene, katere so se nazvale m atere. Po nekaterih krajih vežejo jim res noge, drugod pa donašajo le vrvico in jim jo polagajo pred noge. Žene že v e d o , kaj pom enja to in se odkupujejo z malimi darovi ali z večerjo ali s kosilom. M orda je enakega pom ena tudi na Slovenskem praznovanje godu gospodarjevega. Gostijo o ti priliki imenujejo „vezi>ngo“ in hodijo „vez’vat.“ 2 1 6 Običaji slovanski. Gjurgjev dan *) pri Srbih. Jugoslovani praznujejo sv. J u r ja veliko boljo nego drugi, njega opevajo narodno pesm i, k er donaša v d ar „proljetnje evi- jeee“. Ma ,,čestit datiak G jurgje 23. aprila po koledarju pravo­ slavnem (po katoliškem 5. maja) počenjajo posebno poljska dela. O tem času vzbuja se narava iz zim skega spanja, odeva se zopet v zeleno obleko, vse oživi, ker ogreva solnce zopet zemljo s svo­ jimi žarki. Velikega pomena je zatorej ta čas posebno za km eta in p astirja, zato se )e obranilo o tem dnevu mnogo vraž in drugih običajev, da je vredno seznaniti se ž njimi, saj ne spozna nikdo posebnosti narodovih, ako se ne briga tudi za živenje km etovo. Ljudstvo na km etih ohranilo je nam reč povsod še bolje ali m anje vse posebnosti, katere so imeli naši pradedi, pri njem opazujemo zatorej še lehko, kako krepko in trdno se drži starega, kako počasi opušča navade svojih prednikov. Navade in običaji o G jurgjevem dnevu so stare vse, spom injajo nas poganstva ali početka kristijan- stva. Učitelji vere krščanske prizadevali so si mnogo, da bi izru­ vali vraže in prazno vero pogansko, katere celo m ladi k ristjani niso opuščali radi. A to je bilo težko, še sila m nogokrat ni mogla dospeti do cilja, zato se pustili raje m arsikak običaj, le pomen so mu dali nov, k e r so postavili na mesto starih m alikov pravega lioga ali pa kakega svetnika Živina in polje je bogastvo km etovo; naravno skuša varovati zatorej svoje imenje že tedaj, kedar se pričenja razvijati po zim skem sp»nju. Zato moli o tem času in opravlja razne obrede, da si va ruje živino, polje, travnike, hišo in ljudi vsega zlega, katero preti m nogokrat po ietu. Ze pred G jurgjevim dnevom naredi srbski km et vozel v ve­ rigo, k atera visi v hiši od stiešnje, da obeša kotel nad ognjiščem. To varuje živino coprnic in škodljive zverine. T a navada ohranila se je nekoliko tudi še pri km etih slovenskih, kateri menijo po n e­ katerih krajih, da im a vozel na vrvi, s katero je privezana živina v hlevu, čudno varovalno moč. Ravno iz istega vzroka zavijajo fantiči, ki so izgubili kaj, travo in pravijo, da zavijajo hudiču rep, da lože dobd zgubljeno. V hišo, v hlev, na polje, v vinograde polagajo male leskove križe. K jer leži tak k riž , ne more pobiti toča, pa da bi jo nare- *) V uk S te fa n o v ič K ara g jič s. v . ; M iličevič M ilan, ž iv o t Srba selja k a , v glasn ik u srb sk o g u ču o g društva, vez. X X I I , 1 8 6 7 in X X V I I 1 8 7 3 , S . L ju b ič, narodni ob ičaji kod V lah ah u D a lm a cii. H ratja M ilad in ovci, b o l­ garsk e narodni p esn i. str. 5'23, 5 2 2 . prof. dr. N ik o la P etrovič v K ra­ gu jev cu , G lobus X X X str. 6 . 1 8 7 0 . Spisuje Fr. Hubad. 217 jalo še toliko coprnic. Tudi to navado nahajam o na Slovenskem . Km etje up letajo blagoslovljene leskove šibe v kozolec in postavljajo nuil križec med nje, da ne bode trpelo žito škode. A še drugače znajo varovati svoje živine. V ogel brisavnice zavežejo nekoliko soli, jo potegnejo trik ra t skozi ,badanj‘ *) (leseno korito, po k a ­ terem teče voda na m alinsko kolo) in jo dajo na G jurgjev dan ž i­ vini. Tudi to pomore zoper coprnijo. Soli prištevajo razni narodi veliko moč zoper čarovnice. Nemci v T uringiji n. pr. sipajo zvečer, predno ženejo živino spo­ mladi p rv ik rat na pašo, trik ra t toliko soli med rogove, kolikor je morejo prijeti s trem i p rsti; na to grejo s hrbtom naprej iz hleva. To pomaga, da živini ne škoduje coprnija. Posebno važen je pa ta dan za dekleta, tedaj zvedo lehko, kclo bo njihov ljubček, ali se bodo inožile km alu, kdo jih bo sn u ­ bil; d a, če gori srce k ateri na tihom a za kakega m om ka, ima prilike, da ga očara, da teka k ak o r nor zanjo. N evaren je zatorej ta dan za mladenče, le dobro je, da devojke tudi na Srbskem niso tako neusmiljene, da bi očarale koga, za katerega ne m arajo. V zahodnjem delu srbskem zveže si vsaka devojka nekoliko šopkov; vsakem u nadene ime kakega m ladenča in položi jih o polnoči na k ak visok k raj, navadno na streho. Z jutraj zgodaj teče gledat, na katerem šopku je največ rose. Oni momak, katerega ime jo nadela tem n šopku, bo njen ljubček. A za to čaranje ne sme zvedeti nikdo, če vidi ali sliši kedo kaj o tem, ne velja nič. Po­ redni m ladenči preže po m nogokrat, da zvedo, kje ležč šopki in jo pobero in odneso ž njimi, kakor mislijo dekleta, tudi srečo do­ točnim revicam. Navadno nesreča tudi ni tolika, saj v6 vsaka, za koga ji bije srce. D rugod delajo isto s šopki omana (A tant, inula Helenium L.) Deklice govore om anu: „O m ane, rogjeni mi brate, daj, da teka ^tepan (ali k ak o r je že ime ljubem u) kak o r nor za m a n o !“ Te navade opominjajo nas enacih na Češkem, katere je opi­ sala Božena Nem čeva tako lepo v ,babici'. Pri večerji pred G jurgjevim dnevom hranijo devojke prvi in zadnji griži jej. Predno ležejo spat, dihnejo na nju in ju položepod zglavje s trsko in z ogledalom. Ce se jim sanja po noči o kakem mladenČu, mislijo, da jih pride gotovo km alu snubit. T rska, k a ­ tero devajo pod zglavje, pomeni čoln, da bi se mogle prepeljati čez vodo, ako bi stanoval ženin morda unkraj vode; ogledalo jim a bi pa služilo, da se m oreta ogledavati in snažiti. G rižljejev pa dekle ne sme zavreči; shrani ju skrbno. Ko se snide z momkom, o katerem je sanjala, da mu enega, drugega pa sne sama. * ) T o d i v o k o lici P tu jsk i pom enja bedenj a ) votlo drevo, b ) n išk e ali m ali čeb er (W a n n e ), e ) korito iz v otlih dreves. 2 1 8 Običaji slovanski. Zvečer pred praznikom nabira mladež ,,om aje“ t. j. vode, katera prši z m&Iinskega kolesa, posebno po ltašičarah. *) V omajo nam očijo raznih rastlin , posebno selena (L iebstockel, ligusticum levistioum L.) in zelenih vejic. P red G jurgjevim dnevom ne smejo trgati ali duhati selena, na ta dan utrga si pa vsak svoj šopek. V jutro praznika se pa um iva m ladež v omaji, da bi pršela um a­ zanost celo leto ž njih, k ak o r om aja s kolesa in bi bili varni vsega zla. T a voda ima tako moč, da dela kožo belo za vse leto in da pospešuje rast las. T udi na Nemškem rabijo m atere om ajo, da kopljejo male otroke zoper rudečioo po licu. V T uringiji si pa umivajo tudi od­ rasli glavo z njo, da jih ne boli. M arjetice nabrane pred sv. Ju rjem in posušene so posebno dober lek zoper nahod. Kolikor dni pred teni dnevom grm i p rv ik ra t, toliko p ar bo veljala oka m oke na trgu. Po nekaterih k rajih se pa valja detca o takej priliki po zemlji, da bi jih ledja ne bolela. Tudi ta navada se je ohranila saj nekoliko še na Slovenskem . V okolici p tujski valjajo se otroci po tleh, k ed ar grm i, da bi našli mnogo gob. Na Bolgarskem pa tek a detca, k ad ar grm i p rv ik rat in dežuje, golo­ glava okolo in poje: ,,Rosi, rosi rosica! da mi rastit’ kosica, kolku edna lozica“. Na G jurgjev dan, že pred solnčnim vzhodom , teče m ladež k vodi, da se koplje, če pa ni blizu vasi tekoče vode, um iva se vsak na v rtu , da opere vso nečistost s telesa in ostane čist vse leto. D ekleta postavljajo posodo z omajo rade pod rožin grm , da dobijo lica nežno rožnato barvo. Predno poskačejo m ladenči v vodo, opasujejo si po nekaterih krajih vrbinih m ladik okolo ledij. Po kopelji pa nalomijo šopkov vrbinih m ladik in jih neso domu, da varujejo snažnost telesno vse leto. Celo prav mali otroci se m orajo kopati ta dan, ker mislijo roditelji, da rii boljega za zdravje. Pred tem dnevom ne sme se pa kopati nikdo, akoravno pripušča vrem e m orda že cele tedne prej. T ako kopanje spom ladi je bilo običajno skoraj pri vsih n&- ro d ih , k er je bilo povsod že pri poganih navadno, to so prazno­ vali tudi ljudje o vzbujenji narave s čiščenjem svojega telesa. Ko so pa prejeli mlrodi vero krščansko, prem aknili so m nogokrat n a­ vade od praznovanja pom ladnega prihoda n. pr. na sv. Ivana. T a k običaj opisuje tudi Francesco P etrarca (de rebus fam iliaribus epistolae, lib. I. ep. IV .): „Ravno bil je večer pred sv. Ivanom K rsnikom , pravi, ko pridem v Kolonijo (Kiiln). Solnce je že za hajalo; prijatli me peljejo k reki, češ, da bodem videl nenavaden prizor. In res, ves breg je bil poln ženskih. Na nekoliko vzviše­ *) Kašičara je majhen m41in (vodenica) z enim samim kolesom, katero ima mataroge v podobi kašike (žlice). Taki majhni malini stoje navadno na samem v gozdu ali gaju, kar je posebno pripravno za nabiranje vode, ker je najbolje, ako se zgodi skrivaje. Splsuje Fr. Hubad. 2 1 9 nem prostoru postojim , da pregledam vse. O pasane z dišečimi rastlinam i, s ro k av i, zavihanim i čez kom olec, stale so v vodi in so se um ivale bele roke in ram ena. Ko vprašam enega izm ed p ri­ jateljev, kaj pomeni to, mi odgovori: „ T a je prastara navada, ljudje m posebno ženske menijo, da se opere in od-, erne vse zlo, katero preti med letom, po tej kopelji v reki*'. T udi na Francoskem je taka navada (M emoires des antiquai- 1 ( 3 8 v 239). Blizo Nogent-le-Rotrou je studenec znan po zdravilni moči, katero im a vso noč pred sv. Ivanom . Tedaj prihajajo možki in zenske v celili trum ah, da se umivajo, pa vendar no zgodi se no­ bena neprilienost pri tem obredu. Ravno tamo m enijo, da ozdravi rosa, nabrana v noči pred sv. Ivanom , garje in da ozdravi prvo vedro vode, zajete ravno o polnoči, mrzlico. Drugod- na Nemškem razširjena je še sedaj prazna vera, da varuje voda, zajeta pred solnčnim vzhodom prvega velikonočnega dne, raznih bolezni in da ima tudi kopanje o tem času čudno zdravilno moč. Tudi Bolgari se začenjajo kopati ta dan: narodna pesem poje: Jan a vK orstila mi še na den G jurgjev den.i! T udi pri drugih narodih nahajam o še raznih o b ičajev , k a ­ teri nam kažejo ja sn o , koliko upliva so prisojali nekdaj prvem u pom ladanskem u cvetju. Pa saj smo prepričani tudi m i, da nam •nore le koristiti vzbujena narava. K dor le mor«, hiti še dan da­ nes iz m esta na km ete, da praznuje prihod pom ladin in ojači ude, otrpnele po zimi. Zato plezajo tudi na Srbskem ta dan mnogi na drin in se gugljejo sem ter tjo , da bi jim postalo telo zdravo in krepko ko drinov les. D rugi valjajo se po mladem žitu iz istega namena. Že pred solnčnim vzhodom streljajo pastirji nad čredam i v zrak. Cim trje poči, tem m očneja in zdravejša bode živina celo leto. Možaki po starem Vlahu (jugo-zahodni del kneževine srbske) sedajo na leseno os, ked ar obuvajo črevlje, da jih celo leto ne bi bolele noge. To pa velja le, ako se zgodi pred solnčnim vzhodom, ker zgublja vsaka coprnija svojo m oč, kedar siplje solnce svoje 3arkevna zemljo. Zenske, katere opravljajo živino, slečejo se navadno o pol­ noči p sebi. Potem tllje živine, da namolzejo nekoliko m leka od nje. Ko pridejo domu, vzemo vrv iz tujega m ieka in jo denejo v mleko domačih krav. Po vrvi, pravijo, prihaja onda mleko iz tuje živine v domačo. M arsikaj tacega misli tudi na Slovenskem reven km etič, k a ­ terem u krave ne dajo mnogo m leka radi slabe paše. Na Nem škem bila je razširjena tudi taka vraža. Coprnica, menijo, vtakne nož v hrastov brun, priveže vrv zanj in mleko teče iz vrvi, ali pa zabije sekiro v podboj (Thiirpfoste) pri vratih in mleko teče iz sekirnega ed (jrjurgjevim dnevom do nazega ali pa puste le srajco na V golido namolzejo nekoliko m leka od domače živine, polože v drugo srolido kos vrvi in skušaio nrikrasti se do 220 Običaji slovanski. ušesa. Ta vraža je sila stara, k er je om enja že B urchard von W orm s ( t 1024) v svoji knjigi „Sam m lung der D ecrete" natisneni prvič v Koloniji 1 . 1548. N ekateri lazijo ta dan pred solnčnim vzhodom pod bodečo grozdiče (Stachelbeerstraueh, ribes grossularia), da se varu jejo bole­ čin v hrbtu. Mnogi pripravljajo si grozdiče nalašč; vrh pripognejo in ga vkopljejo v zemljo, da se vraste. T ako puščajo laziti tudi na Nemškem babjoverne m atere svoje o tro k e, ako se ne nauče kmalo hoditi, tri petke zaporedom a pod m alincem , k ateri je za­ raščen z vrhom v zemljo. Ali otrok m ora molčati v tem, če ne, rie pom aga nič. K m etje (seljaci) srbski rede mnogo ovac. Meseca m arca imajo te že jagnjeta, a vendar jih ne kolje nikdo pred G jurgjevim dnevom. Celč poturčenci, po krajinah nekdaj srbskih, drže se te navade. T udi prodajati jih n ečejo , akoravno bi bila draga. Na G jurgjev dan pa zakoljejo v vsaki hiši jagnje, katero im enujejo „G jurgjevi!o“. Okolo Tim oka prižene pred ta dan vsak gospodar možko jag n je pred eerkvo. Na rožičke prilepi mu voščeno sve­ čico. Po obredu stopi pop iz cerkve in blagoslovi jag n jeta, da se smejo klati. Z a plačilo pa dobiva drug dan kožo njegovo. G jurgjevilo spečejo celo na ražnu. V sakdo iz hiše dobi svoj k os; kosti pa ne smejo lomiti, da si ovce na paši ne lomijo nog. Kože pa prodajajo, k je r jih ne dajo popu, prvem u kupcu za toliko, kolikor ponuja sam in darujejo denar cerkvi. To množi in ohra- nujejo srečo pri kupčiji. Tudi bučel ne zabijo. O d zob m alinskega kolesa odrežejo male koščke, zavijejo jih v robec in jih denejo v panj, da ga varujejo tujih bučel. Šise kravje in ovčje mažejo ženske z ru jo , rum enjakom in solijo, da jih tuji ljudje ne bi mogli mlesti. V obče je mnogo vražjih običajev, da bi varovali živino p o ­ sebno „zlih oči“ in zlih ljudi. Se le kasno, ko je izšlo solnce že dolgo izza gor, gonijo pastirji črede na pašo. Ves dan jih varujejo pastirji in drugi dom ači, vsako stopinjo, katero stori živina, opa­ zujejo skrbno in ne puščajo blizo nobenega tujca. K ak m ladenič dene srebru denar v opanke in jih obuje tako, da leži denar ravno pod peto ter gre trik ra t okolo črede in govori: Ce pride čarovnica v srebrnih opankah, onda naj očara našo živino. S tem , meni, zapre vsaki coprnice pot do živine, ker mislijo km etje srbski k a ­ kor drugod, da morejo škodovati coprnice mnogo, da naklonijo lehko drugem u človeku bogastva, da si pa sme zase ne morejo pridobiti zakladov; k ak o r trdijo na Nemškem babjeverci, da si more pomnožiti čarovnica svoje prem oženje vsako leto le za en vinar. L judje mislijo, da se nasitijo konji le na G jurgjev d a n , da jih pa boli trebuh tudi le na ta praznik. K ot uzrok tem u pripo­ vedujejo sledeče: Ko je rodila m ati božja .Isusa in ga je položila v jasli, stala sta v hlevu konj in vol. Vol ni hotel jesti, svojim gobcem suval jo seno tako, da je pokrival vedno dete; konj je pa ! Spisuje Fr. Hubad. 2 2 1 jel vedno in je razodeval otroka. Zato se razljuti m ajka božja nad požrešnim konjem in ga zakolne, naj se nasiti le 'n a G jurgjev dan, a naj ga zato tudi trebuh boli. Srbi v obče konjem niso prijatelji, raji imajo vole; pregovor celo pravi: „ B rata in vola prosi, ženo in konja pa tepi.‘ Zem lja ravno konjem ni ugodna, prim erna je le govedi in ov cam , z.ito rede konje le redko po Mačvi in Posavini. Da bi varovali polje toče, nosijo pišče, zvaljeno pred blago- vesti (25. m artom pravoslavnega koledarja) po polju okolo vasi. K jer končajo pot, zakoljejo jagnje, ga spečejo in snedo. Če se pa bliža kasneje toča vendar ie , streljajo proti oblaku ali po sta­ vijo polno skledo s žlicami pred liišo ali pa prevrnejo stol na sredi dvorišča. Na enak način darujejo km etje na gornjem Štajerskem vetrovom , k er postavljajo na kak kol pred liišo skledo m oke, da jo veter raznese. Ves G jurgjev dan ostajajo radi pod milim nebom, na vrt zno­ sijo pod sadno drevje mize in stole in pi jo in jedo veselo. Ce pade kak cvet v vino, se vesele in pravijo : Letos nam ni treba skrbeti za sadje, imeli ga bomo obilo. Naravno, k er je sadno drevje varno mraza, če cvete tako pozno. K lobuke si kinčajo s koprivam i, da se varujejo m uh; B olgari-jih pa obešajo tudi na vrata. V Boki zbirajo se ta dan po tri devojke, katere so že za udajo. Z a rana idejo k vodi. P rva nosi v roci p rosa, druga im a gabrovo vejico v nedru. E n a izmed prvih dveh praša tedaj tre tje : K uda češ? T retja odgovarja: Idem na vodu, da vode (vodijo kot nevesto = snubijo) i mene i tebe i tu što gleda pro tebe. Na to vpraša tretja p rv e: Što ti je u ruciV T a je j odgovarja: Proso, da prose (p ro ­ sijo) i mene i tebe i tu što gleda pro tebe. Potem vpraša še druge, katera ima gabrovo vejico v nedru, kaj im a; ta ji pa odgovori: Grab (gaber), da grabe i mene i tebe i tu što gleda pro tebe. Onega, kateri spi ta dan pod milim nebom , boli glava vse leto, če je pa kedo vendar le spal, pomore si leliko s tem, da od- spi na istem m estu na M arkov dan (25. aprila). G jurgjev dan je zatorej velikega pomena za n;lrod srbski, osta­ nek je nekdanjega poganskega praznika, o kateiem so slavili p ri­ hod pomladi, zato se je obranilo toliko običajev do današnjega dne. O tem času počenjajo poljska dela, zato najem ajo delavcev od te dobe in jo stavijo za obrok za plačila in druge dolžnosti. Kdor pa ne more plačati na ta obrok, tolaži sebe in upnika s p re ­ govorom : „K o je v prolječe leden, ogrije ga jesen ." O tem času začenjali so nekdaj tudi hajduki svoje četovanje, prislovica p ra v i: „G jurgjev danak, liajdučki sastanak, K ad sa gore opane kitina A na bukvi procveta listina I okopni snijeg po p la n in i, . . 2 2 2 Običaji slovanski. K ad prispije jag n je za pečenje, Po planini za m iriš cviječe." Iste navade veljajo za ta dan tudi o B olgarih, kateri pevajo ta čas tudi posebne pesmi, k atere nahajam o v bolgarskih narodnih pesm ah bratov M iladinovcev str. 503. Na Slovenskem se niso ohranile posebne navade o sv. Ju rji, le na K oroškem v rožni dolini hodijo otroci od hiše do hiše, zvone z zvoncem in p ev ajo : ,,Sveti Šent Ju ri, potrka na duri, Ma eno hlačo zeleno, drugo rdečo; J e še le prišel v deželo, G a je že vse veselo, Tičice v grm ovji, K ukovca v bukov j i ; Rumene rožice lep6 cveto, Se sveta Šent J u r ja veselo.,, (Janežič „Slov. glasnik", 1. 1858, str. 168.) Izironadno poznanstvo z imenitnim možem. S p isa l J . Navratil. Neko nedeljo pod jesen 1 . 1851, ob oni dnevni dobi ko h re­ peni človek bolj po telesni nego po dušni paši, sedel sem že v sloveči gostilnici Dunajski „pri sv. D uhu" v stari hiši, (ki se je morala, ni davno teg a, um akniti novemu lepšemu poslopju in novi ulici), ter si krepčal želodec v „posebrii jedilnici." Ondi je obedovalo tudi več veselih D unajčanov okoli razpostavljenih miz ; pa ni bilo videti še polnega omizja. K ar se odpr6 vrata na ste ž a j, in pri tej priči vnidejo tri je tujci v krasni n&rodni noši, p o v s e jednaki: vsak s pripasano svetlo „tursko sabljo", a opasan se širokim, zagorelo pisanim , tk a ­ nini pasom, izza katerega moli nekoliko vsakem u spodnji, rdeči in usnjeui p a s („silav“ ali „k o lan "), iz tega pa strči draga l e ­ denica" t. j. se srebrom okovana „m ala puška" (sam okres) z veli­ kim ,.nožem " vred. D olga, zmčrom razpeta b e la suknja („gunj“ ali „bjclača“), modro obrobljena, p o vrhu k atere jtta pripasana sč sabljo vred oba pasa. — sega jim do kolena. Široke turske hlače (,,gače"), skrojene iz m o d re g a , tankega suknja („svita“ m u pravi jo), m ahajo jim ohlapno do pod kolčn, k je r so podvezane z zlato presitim i „podvezam i" (ali „podkoljenicam i.“)