Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli. in velja po posli /a celo leto 3 gld.. za pol Icia 1 gld. 60 kr.. v t.Vkarnici sprejemana na leto i gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide l>anira dan poprej Tečaj XVI. V Ljubljani 20. maliga serpana 1863. 21. Sh. Hertnagor in Fortunat. Dans kristjanje serca povzdignite. Se obhaja dan in praznik svet; Dal je Bog očetam nauke skrite. Žc je tega osemnajst sto let: Jih učila sta ss. Mohor. Fortunat. Oznanvala biser vere zlat*. V srečni Oglej, mesto starodavno . Prišel sam sv. Marka evangelist. Kazal je 6tezo v nebesa ratno. In učil Gospodov nauk čist'. Verin kmalo bil je keršenik Tud sv. Mohor, zvest' nas pomočnik. Sam sv. Peter Mohorja posvetil. Ogleju ga v pervo škofa dal; Tukaj si je večno krono splete), Jezusu ovčic velik' nabral. V>ra *»ila per.i mu zaklad. Za njo ječo. smert terpel je rad. Grozno trinogi so ga ječili. Tepli. tergali. ga žgali v stran; Al svetnik, če je v britkejši sili. Bolj časti Boga in vero bran'. Zanj terpeti njemu je sladkost. Zanj umreti rajeka učenust. Bil ca v martri Bog je poveličal, Ječa se žari ko svitli raj; Mohor je učil in vero pričal. K njemu vse germi na svitli kraj; Čudeži nezmerno se množe , Za sv. Kerst Slovcnci sc glase. Sveti Mohor ve. de mu je umreti. Za-se Fortunata sporoči; Al Sebast če vero vso zatreti; Fortunata v ječo djai' veli; Ljudstva se boječ — povelje da, V mraku ob glavo rabelj dene oba. Sveta Mohor, Fortunat, svetnika! Za naš narod sta prelila kri; Bodta tud nam zvesta pomočnika. De slovenski ljud sveto živi. In na vajno prošnjo srečno kdaj Zberemo se k Bogu v sveti raj. Švitoslav. Obhafanje ««. Mohor a in Fortunata. Premislili za ta dan. Po njih sadu jih bote spoznali. Mat ?. Nesrečni so bili pred davnini časam naši spredniki in očaki, ker praviga Boga poznali niso. Pa zgodej je pri-svetila luč sv. vere tudi slovenskim uarodam; že precej v začetku kmali je bil med drugimi tudi nekdanjim Slovenam, več ali manj sv. evangelij oznanovan. Dc nas je Bog ljubil. je pokazal s tem, de je celo apostcljnc pošiljal do naših očetov. Na i/hodnjih straneh je bil prišel sv. apostelj Pavel celo do Soluna ali Tesalonikc. kodar jc bilo žc zgodej veliko Slovenov. je tamkaj sv. evangelij oznanoval in Solin-čauam celo liste pisal. Gotovo pa je bilo to seme keršan-stva vzrok, de sta čez kaj stoletij pozneje od tod izhajala velika slovenska aposteljna Ciril in Metod, ki sta nar veči tlel Slovenov nekaj v veri poterdila. narveč pa pridobila. Na severni strani pa je nekaj po 40. letu po Kristusovim rojstvu sv. evangelist Marka, učenec sv. Petra, pripridigal gori do Ogleja (Akvileje). To mesto je bilo tačas ua večeru pervo mesto za Rimam, bi djal. ob oglu jadranskiga ali teržaškiga morja. Bil jc pa imenitni Oglej I. 452 od kralja llunov Atila razdert. in dandanašnji je le še terg v goriškim okrogu s kacitni 1700 prebivavci. veči del ribči. Tuk tj se je obudil veliki apostelj sv. llermagora ali Mohor, ki vse tako kaže. de je bil sam sioveuskiga rodu. Ukrog Ogleja je prebivalo veliko Slovencov. zlasti na sever, in uarpred de tudi v mestu. Pa temu bodi žc kar jc. toliko je gotovo, de sv. Mohor sliši nauke sv. Marka, je njih lepote globoko ginjen, se da kerstiti, je tega evangelista nar zvestejši učeuec. ga spremi v veliko mesto Rim. in tamkej satu sv. Peter Mohorja posveti škofa za Oglej in vse okrajne oglejske. Tedaj je že sv. Peter, pervi poglavar sv. Cerkve, oskerbel slovenskim okrajiuam perviga škofa. Z veliko gorečnostjo je Hermagora ali Mohor učil in veliko Oglejcov pokristjanil. Iz Ogleja se je keršanstvo razširilo po Primorskim. Kranjskim. Koroškim. Stajarskitn — tje doli v Hervaško in Ogersko. Tovarš sv. Mohorja pa je bil njegov diakon sv. Fortunat. — Vidite tedaj, de naša dežela ta velika svetnika po pravici časti za svoja posebna varha iu pomočnika, de je tudi prav spodobno, de se njuni podobi tukaj na altarji znajdete iu častite, — pa tudi de se njima letaš še posebno zahvalimo za njun tru*l za naše očake, ker od ss. Mohorja in Fortunata smerti sc sme šteti že 1800 let. Toliko časa žc saj nekteri našiga naroda praviga Boga poznajo. V čast iu hvalo današnjiga dne se torej ozrimo nekoliko male na to. kaj sta delala in t e r p e I a s s. IVI o h o r in Fortunat za uas; in pa zakaj sta se za nas trudila. I. Sv. Mohor, posvečen škof od sv. aposteljna Petra, je delal v vinogradu Gospodovim blizo dvajset let. Kako lepo že je cvetla sv. vera, kako deleč na okrog sc jc bila v tolikim času razširila, to si jc lahko misliti. Prav zvesti služabniki Božji pa malokrat gredo skoz življenje brez brit-kost iu preganjanja, kakor dandanašnji, tako nekdaj. Gro-zovitni trinog Neron je živel in cesaril v Rimu ob tistim času (od I. 54 — 68). Štelo se je. de je bil prijatel umetnost, pevec in pesnik, kazališnik itd. Pa ravno ua pol učeni so dostikrat nar veči pastirji svojiga liudiga poželenja, zlasti ako imajo še premoženje, dc so ztniraj siti in iiapojcni. Ravno taki je bil \eron, in k temu pa kervi žejin kakor volk in ris. Umoril je, večidel /e pred 32. letam svojiga življenja, svojiga popolbrata Britanika, svojo mater Agripino. popolsestro in ženo Oktavijo, svojiga učenika Seneka. svojo drugo ženo Popeo in veliko starašmov rimskiga mesta. Ta pošastni nevernik je čez vse to (I. tU) i/, prešernosti rimsko mesto zažgal, potem kristjane te hudobije obdolžil in njih nezmerno število neasmiljeuo pomoril. Ravno tako je storil mnogim bogatim iu imenitnim Rimljanam. ker jim ui zaupal, ali pa de je njih pre-možeme poropal. Tako se je godilo in se po svetu še godi ljudem pod neverskimi poglavarji. Ravno ta neusmiljeni cesar je l»il razpregel veliko preganjanje kristjanov tudi po vsem cesarstvu. V Rimu je dal sv. Petra križati, sv. Pavla ob glavo djati. kristjane s smolo oblivati, jih na pro-to postavljati iu zažigati, »le so mu po noči kakor sve-lilnice svetili. Pri taki svitlobi med smertnim pojeinanjcin gorečih so se sprehajali samopašni Rimljanje po Neronovih vertih' Veliko jih je bilo krizanih, ali pa v zverske koze pošitih. na ktere so pse huskali. dc so reveže raztergali. iu se na veliko druzih načinov so bili terpinčeni. Taka strahovitosi tudi Ogleju, ondoluim kristjanam in zla-ti s-. Mohoiju iu Kortunatii ni odšla; tode kri marter-nikov je bila seme novih kristjanov. Poglavar v Ogleju je bil takiat Scba-t. hudobne/. AaK«i Neioii, ktciiga se jc bolj bal kakor Boga in se mu i-kal s tem prikupiti, dc jc kristjane in Jezusov nauk zatiral. Bil je med drugimi sestre in device Kv lomijo. Rotijo, Teklo in Krazmo /.rotil njih lastuiiuu očetu, terdovratnimu malikovavcu Valenciju, kleri jim je oo mnogoterim terpiučenji z lastno roko glave posekal iu tih \ vodo Natis«' pometal. Zato je pa prccej po tem ne-zdusirim djanji strela ubila očeta iu njegove rabeljue. la-stitljiva martra :n smert tih devic, ki je bila z velikimi čudeži zedinjena. se je deleč razglasila. ljudstvo je ster-melo iu kcršausivo naglo rastlo; tretjina Oglejauov se je pokristjanila. Scba-t zve. de jc v-emu temu vzrok Mohor in se silno razstrdi Ud nialikovavcov podpihovati ga da zapreti, iu ker pred ii|ioi neprestrašeno pove. dc že nad dvajset let Kristusu služi, ga ukaze dolgo dolgo kervavo pretepati, "»v. Mohor pa Kristusa za tcrpljenje hvali iu zasmehuje po-gliivaiicvo to^nto. Toiej veleva, ga na klado raztegniti iu z giebeni terjati, z goiečimi baklami ga vžigali, k konju privezanima po mestu vlačiti. Živa vera llermagorova pa ie bila močnejši meni vsili tih neusmiljenost, ker ee je bulj terpel. bolj sladko je od Jezusa govoril iu ga hvalil. Za\ol| tolike ostuduosti Scbastovc je vse mesto po koucu in .-e trinogu grozi. kteri se ustraši iu škofa zopet e na prostim bil. Bii je med temi Gregorij, imeuiinik i/. Ogleja, kterimu jc bil Mohor sina ozdravil; gospa Alcksuiidiija. kteri je bil pogled izprosil. Ker so pa licverniki /vedili. de menijo kristjani po Mohorjevi smerti Korlunatu diakona naslednika izvoliti, in ker jc bil Fortuuat Aleksandrijo. od Mohorja podučeuo, potlej kerstil. je dal Seba-t tudi Kortunata v ravno tisto ječo vreči. Čudeži pa so sc šc Ic bolj množili iu tolike množice so k vojskovav-cama Gospodovima vrele, dc se je poglavar zmiraj bolj ljudi bal; poslal je torej rabeljna v ječo. ki je spričevavcama Božjima glavi odsekal, iu jima tako vrata nebeške odpcrl. Poucijau trupli skrivaj vzame iu kri zbere, pobožna Alcksau-«1 r ija s pomočjo Gregorija pa ju mazili iu na svoji njivi častitljivo pokoplje. Tako sta šla v nebeško čast preslavua patrona naša ss. Itermagor in Kortunal, ki iiua uaša dežela veliko češenje do nju in jc njima na čast toliko cerkev zidanih, toliko altarjev in podob postavljenih. — meti njimi tudi novi podobi na tem altarji Matere Božje. (K. nasl.) Popotni spominki. Romanje k sv. Kervi v zgornjem Goiotano. V č a s t i 1 n i spomin š t i r i s t o I e t n i c e slavne ljubljanske škofije popisuje Jož. Lcvičnik. (Dalje.) Zad pustivši šent. I.orenc postaja dolina sirja; in pokaže sc kmali gori konce taiste pod golim „Reiskofel-om" farna vas Višprijanska (Weissbriach). Obdajajo sicer imenovano vas, ki ima katoliško cerkcv iu evangeljsk lempcl, rodovitne polja; vender pa sc sledi v naravi žc značaj planinskih krajev. Spomina vredno je še, tla od Sentmohora do Višprijan (2 uri daljave) nahaja se na stermih gričih ob desni strani doline sled dveh starih razvalin, od kterih ljudski glas pripoveduje, tla stale sle še pred Kristusovim rojstvom. Zduj sc ne vidi razun gladkega prostora verli gričev nič, kar bi starinoslovcu dajalo razjastijetije tu stoječih nekdanjih stavb; - zob tolikanj stoletij spremenil jc vse v prah in pepel ter pokril z odejo zelene rušuje. — Po kratki pomudbi in mali juzini v Višprijanah zapustil sem. šc vedno od svojega blagega gostoljuba spreuiljcvaii, imenovani kraj. Stala mi jc zdaj naprej pot čez 3.388 čevljev v isoko Križno goro < Krcutzberg j. na kteri sc nek šc nahajajo sledi turških obkopov, in kjer so bili tudi boji leta 1^13 s Kraucozi. Cesta sc spusti koj za vasjo navkreber iii pelje skoz taiuue smrečja in zopet meni planinskih senožet. V eni uri dospe sc na verh, kjer slabo ziiaiiiujičc | od tistihdob nek zc popravljeno) vabi popotnika k češčenjti. — Cesta gre ztlaj navzdol. Pervo kar je žalostno - znamenitega viditi, so na desno ob poti razvaline stare katoliške cerkve. Kdo bi se bil tudi pečal tii na taki samoti za popravo njeno, ker prebivavslvo okolice večji del vklanja se lutroviiu zmotam. — Od razvaline dalje pelje pot skozi dolgi sincrekovi drevored, ki jc skor gotovo postavljen zastran zimskih neviht, da nazuanuje popotnikom sle t ceste. Vedno polagoma navzdol gredočemu pokazala se je kmal na desno od ccstc mala steza in poleg nje stoječi kazavcc z nemškim napisom ..Pot k Kratic-Jožefov i višini." Potrudi se. dragi bravec, Ic cnc korake z inaiioj proti majhnemu gričku, kamor naji steza pelja, in vgledal boš tu gotovo nikakor nc pričakovano panoramo. — Med ozko podolgasto sotesko, obdano od visocih gora, ti jc tu mati narava od zapada proti jutru razlila (2H31 čevljev čez višino morja in loti sežnjev nad reko llravo j jezero, kake pol tire široko, cele 3 ure pa dolgo, ki spira s svojimi višnjevimi valovi samotne bregove. Imenuje se: Belo jezero. Sicer obdaja sprednjo (zapadnjo) stran njegovo petero vasi s svojimi rodovitnimi polji, — dalje doli proti izhodu pa ga nc vidiš človeškega stanovanja. Sterrne pečine štcrle tam doli tik ob obrežju navpik enako straliovituim stražnikom; mogočne jelke in mccesni segajo s svojimi vejami daljec tje nad zerkalo jezera ler se ogledujejo v globocih valovih njegovih kakor v čarobnem ogledalu. Sinert na tihota vlada v onem samotnem kotu. Ke rib bogate brezna privabijo libčevi čolnič kjekdaj tje doli, pa gorje mu, ako sc nebo hipoma prevlece in taiuue megle jezero zakrijejo; takrat cas je urno iskati varnega zavetja, zakaj valovi tega v lepi uri tako mirnega vodnega zerkala razserdijo se o vremenskih nevihtah strahovito, iu pogoltnili so žc marsi-kterega v mokri grob svojih tamtiih globočin. — 8. sept. 1856 jc bil tukaj postavljen mični pavilon, raz kterega sta inemo potujoča svilla cesar in cesarica pregledovala vpričo silne množice ljudi berhko okolico. — Naprej je šlo popotvanje po tihi samoti skoz gojzd io mem senožet; večjidel navzdol. Prihajalo mi je čezdalje bolj dolgočasno, zlasti ker sem se mogel tudi s svojim milim prijatlom posloviti. Moj mili gostoljub in spremlje-vavec me je pri samotni gostilnici zapustil ter se proti domu verni I. meni pa je kazalo čisto samemu dalje iti, in to mi je z otožnostjo navdajalo serce. Da bi se nama obema žalni trenutek prikrajšal, se hitro ločiva s kratkimi besedemi in tiho greva vsaki na svoj pot. — Dravska dolina se mi sčasoma odpera vedno bolj in bolj, pokaže se mi kmali gori pod goro unkraj doline prijazni terg Greifenburg; al še sem tolkel in tolkel, preden sem prišel do ravnine, kjer se mi je pokazal velik oddelek zgornjo-dravske doline. Na desno doli bilo je viditi proti Sachsenburg-u, na levo gori pa so se mi že kazale tirolske gore. Cesta pelje zdaj tik pod levim hribini doline v farno vas Jesanec (Weisach), prestopi naprej gor derečo Dravo in pelje napošev čez dolino ravno tje v Greilenburg. Ta terg je ob veliki cesti, ki derži od Celovca v Tirole in je v njem poštna postaja. Ker sem hotel še danes do l.ienca v Tirolah (dve pošti dalječ odtod) priti, mi je kazalo tu po kakem vozu se ozirati, kterega sem tudi kmali dobil. Po južini pogledal sem hitro nekoliko po tergu, kjer pa razun gradu iu cerkve ni nič posebnega vidili. Grad stoji stermo zadej za tergom, kakor da bi ga mogočno iiadvladal. Cerkev je zlo lepa, ne toliko zavolj stavbe ali zloga, ker je bolj nizka, kolikor zavolj posebne snažnosti. Altarji so bili še le pred malo časom prenovljeni; lepo barvane zagriujala ob oknih pa so dajale cerkvi in njeni opravi nekako resnobno iu sveto taiiinolo. — Kar Greifenburg drugač zadene, ima glede povodinj tudi on svojega silnega sovražnika. Stermi, 8.">34 čevljev visioki ..Kieutzck" v severni strani terga zbira v svojem podnožju ua videz sicer pohlevni Knopni potok ; al kadar nalivi strugo njegovo napolnijo, takrat razširja on strah iu trepet. Zlasti noč od 1. do 2. listopada lbal. leta ostala ho Greifcuburčanom še dolgo v strahovitem spominu. Hude plohe prejšnjega dne prizadevale so stanovnikoni britke -kerbi; marljivo so delali in culi ob nasipih in jezovih, ki -o bili gor za tergom za obrambo napravljeni. Al druga huda ploha v tamni noči hipoma pridervi strašni hudournik, ki jezove nad tergom predere in se s strašnim šumenjem po ulicah razlije. Žalostno kliče plat-zvona preplašene pre-bivavce iz spanja ter opominjal jih k begu; al le v visoko stoječem gradu najti je bilo zavetje. Zamolkli glasovi zvonov, vpitje in tarnjanje prcbivavcev, tuljenje živine, strašni grom in blisk, brušenje valov — vse to je misli obudovalo, da približuje se konec sveta. Akoravno je bila noč strašna do konca, je vender še le nastajoči dan pokazal stanovnikoni pravo gnju-obo razdjanja. Se zmiraj je divjal potok, v strašno reko narašen, skozi ulice terga, dervivši saboj drevesa s koreninami vred, pečine, sipo, gleno in pesek ter razlival gosto šaro celo skozi okna per-vega nadstropja v hiše, izmed kterih so se ene že od strašne nevihte podirale. Pa ne le tu, — tudi doli po ter-zanskem lepem polju tje do ne manj razserdene Drave razsajal je potok strahovito, kjer je ali puščal na sežnjc visoko sipe, ali pa je kopal globoke rove in odnašal rodovitno perst. Cez nekaj dni, ko se je potok zopet utekcl, prederli so si stauovniki pri oknih pervega nadstropja duri v svoje poslopja iu vlačili vodeno šaro ven. Koliko škode, koliko dela je prizadjalo vse to ubogim ljudem, ui izreči. Saui svitli cesar poslali so svojega lastnega pobočuika tadjutanta) v te kraje, da delil je od Njih blage roke poslane bogate denarne dari. Tudi so visoki vladar ukazali, da naj se tu kakor tudi dalje gori po dravski dolini na krajih, kteri so hudournikom naj bolj izpostavljeni ^napravijo visoki in varni jezovi, kar se je tudi zgouilo. Čudi se nevedni, o lepem vremenu tukaj mem gredoči popotnik, čemu za take male studenčike (po nekaterem komaj da vo- dica šumlja) tako močni jezovi : al o povodnjah hvali on modro napravo skerbne vlade. (Dalje nasled.) Sloresnosl sr. Alojzija, šolskiga pairona. 1. Sv. Alojzija god pridiga in peta sv. maša z blago-slovama; in pesmijo tega svetnika. 2. Potem (boljši pa kak drugi dan popoldan, pridejo vsi učenci v šolo. Mladenči imajo šop cvetlic na per-sih; deklice v dekliških šolah pa venec od leve rame proti desni podpazhi (guirlande). Ako ima vsaki paličico s šop-kam cvetlic, ktero v procesiji v roci derži. jc kaj lepo viditi. 3. Potem gre procesija na odmenjeni kraj: vsak raz-delik skupej zasvojim bauderam, ako ga nimajo, naj kako drugo venčano znamnje razrede loči. 4. Kadar na odinenjeui kraj pride, sc razdelijo po šolskih razdelkih, si odpočijejo, tudi kaj vžijejo. 5. Zdaj se začne očitna poskušnja iz glave: iz ker-šanskega nauka, številstva itd.; tudi kaki govori, pripovedke, zgodbe. Kateri nar boljši odgovorijo, dobe sve-tinjice na persi. ti. Potem se poj« svete in tudi druge poštene pesmi. 7. Zdaj dobijo kaj jesti in vina z vodo mešaniga. 8. Za tem se začnejo hoje I marširanjc). igrače iu druge veselice, p. terden most, s j epa miš. pisker na kolu z zavezanimi očmi ubijati. . .. 1». K koncu še ostanke povžijejo. in gredo zopet v proccsii ua oznanjeni kraj do šole ali kamor zc. in potlej domu. Opomba. Vlani smo imeli domačo muziko seboj. Ne veste, kaj take iu etiake veselice pri mladosti /.dajo: le poskusite. Zanikerni šolarji nc smejo zraven biti Zato so peli škof Slomšek: O blažene lela nedolžnih o:r«>k. Ve imate veselje brez tezkdi nadlog; Oh kako va> serčno nazaj požel m . Al ve sle minule, zastonj -c solzim! J \ irk Mtesuieen pogovor nekega otroka z /uflotn. Ni davno, kar jc jud prišel v kersansko hišo p» opravilih. Šestletno dete prebira male molitvene bukviee. in ko jud v hišo pride, mu reče da nikogar douia ni: mati. da ktualo pridejo, očeta pa do noči nc ho. Jud se vsede in vpraša z milim glasom otroka, kaj gleda. Otrok mu nese bukviee pokazat, jih odpre in začne mu »'a-cijoue razlagati: Vidite, kako je mogel naš Itogcc bulo terpeti za naše grehe; oh, poglejte no. kako ga ta gerdi jud bije (poljubi kriz). Zakaj pa to? Jud. E, ne včm. O. Slišite! vi pa nc bodetc v nebesa prišli, ker vas angel ne bo hotel vzeti v nebesa. J. (smeje). Zakaj pa nc? O. Mama so pravili, da judje Boga preklinjajo in nikdar k spovedi ue grejo, da je celo en jud Jezusa prebodcl Oh, kaj ne. Vi bi tega žc ne hotli storiti? J. (kakor bi se zamislil, gleda skoz okno in vpraša): Kaj pa so mama rekli, kdaj pridejo ? O. Rekli so. da ko na tergu vse opravijo in ko bo sveta maša minula, pa pridejo. Slišite! Vi pa ne hodite k maši? J. Kdo ti je pa to povedal? Sej ui res! O. (mu požuga): O ne. o ue. ne hodite ne, žc veiu; ne rečem, kdo je povedal. Oh, to vas bo pekel ogenj v •) Zlasti, ako ee ta dar. tudi sv. Obhajilo naprav«, kar je mende nar pripravnisi. ^ peklu: bole že vi.lili, kako je Bog hud ua Vas, ker ste ga umorili! (Prebiraje bukvice najde lepo podobico Matere Božje. ktero koj poljubi in potem judu ponudi, rekoč): Nato, kušnite Mamko Božjo! J. (se brani ter glavo na stran vleče, rekoč): Le ti imej to podobico, vidiš, jez sem umazan, vteguil bi ti jo umazati. U. Sej ni res; vi nečete, ker ste j u d. Slišite! pa zakaj ho tudje Jezu-a umorili, ker je bil tako lep in Ijubeznjiv ? J. Da. da lep (se nasloni in zamisli^. O Ali ste ze vidili našo novo podobo .Jezusa Kristusa, ktero so a>a na zadnjem soiunji kupili? Kaj? J. Ne. O. (vstane, vzame stol in sname podobo, ter jo nese k j udu i: Ob. poglejte no, kako je Jezus mil! Pa ne vel a veliko taka podoba. Kaj ne, de je lepa? Ali jo imate Vi? ,lo bodete kupili? Vam hočem pokazati, kje se dobiva. Pti teh besedah mati pridejo ter otroka prav resno vprašajo, zakaj podobe viseli nc pusti. Jud reče, da mu je žc vso vero razlagala mala deklica. Mati pa strašijo pred judom deklico, da tudi nje ne bo angelj v ntbesa vzeti hotel, ker ne vboga. Jud otroka draži, reko«.: Vidiš, da bom piišcl v nebesa, al vidiš? O. Ne l.ote ne. ker ste j u <1 (pa ven steče). L. V i ii i č ki. 004/fe d po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Osemnajststolctnico ss. Ilermagora iu l''Kimata, o/.nanovaveev sv. vere iu patronov nase škofije, •e 11. in 1'2. t. iii. oznaiiovalo sem ler Ije slovesniši zvonilo. cerkveno petje itd. V Tcriiovem ste na stranskem altani Matere liozje podobi teh častitljivih naših apostelj-ii«v. m. biie la dau opravila pri tem altarji. Iz Ljubljane. Btalje Hervatjc znajo prelepo slaviti svoje imenitne iu zasluzene moze, pa »tem spoznavati tudi svojo lastno dostojnost. K imenitni slovesnosti ss. Cirila iu Metoda, k: so jo une dni obhajali, so dali na svitlo zalo spominico ..Tisuč niča slovjcuskih apostola h s h. Cirila i Metoda" z mnogoterimi spisi l latinskimi, ci-lilskimi. slagolitiskimi čerkami v pesmih in prostem govoru. Iltirtve v čelertini obsegajo 11 pol. — K temu so dali k»vati tudi svetinjo, ki ima na eni strani častitljivi podom »| iv. aposteljnov z letnico s«»3, na drugi pa napis: .C s p o m e n a na t i s u č g o d i š n j u s 1 a v u s v. Cirila i \| e t o d i i a slav. a pusto lah. Zagreb 1S(»!1." — N k t i/lic j;orc " mal. serp. li a v n «> p r a v n o s t v e r. V ii. seji hiše poslancov 27. rožnika t. I. je poslanec gosp. Sindler se vzdignil zoper pastirski list kuezoškofa Triden-tinskiga. 'Ia li-t. pravi on. ne zadeva samo zoper ravno-piavno-t. ampak tudi zoper pravico. Poslanec g. Sindler se piito/i. de list imenuje novoveistvo eno nar liujili skušiuj, kiti o je Bog svujo cerkev na zemlji obiskal, de jc v listu Martin l.utcr ohdolzeu. kakor bi bil Ic svoji strasti »iregel in puntarsko baudcro zoper cerkev Jezusa Kristusa v/.dignil. de -o se okoli njega naj bolj zaverženi ljudje Hv rope zbrali, dc li«( popisuje politiko tistih mogočnih knezov. ki s.» --e ud prostosti zapcliani k novi veri oberuili, dalje, de list grajo Kiivo učenost, s ktero so novoverci velik kos Nemčije in Galije v pogubo spravili, verh tega celo . de la hudobna goretost šc zdaj plameni; misli torej govornik g. >indlcr. al niso icčeiic reči lake, ktere sc motajo po avstrijanskih kazenskih postavali strabovati? /al.bog dc jc i«.I Sindler kervavi sodnik \ Kriminal-richter*. kakor sam pravi, več let. toicj jurist. in ue ve. de p.» nauku ccrkvciiili pravic les zamore vladar nekatoli-čaiiani rav nopraviiosi v der/.av Ijan-kih pravicah dodeliti, (ode ..salvi, tutibus et pt.vilcgiM Keligiotiis et Kcclesia* catho- lic» propriis,'* ino ena naj pervih pravic ino celo dolžnost katoliške vere ino cerkve je, de sme iu mora katoliški škof svojim vernim govoriti ino pisati od resnice ino lepote sv. katoliške vere, pa tudi sme ino mora govoriti ino pisati od laži ino škodljivosti nekatoliških ver. To pravico ino dolžnost ima tudi vsak mašnik katoliški v svojim poklicu, pa bi je škof ne imeli? Še več, tudi katoliškimu cerkvenimu listu se ne sme jemati ali pa kratiti pravica, nekatoliške vere z bičem gorečosti ino resnice strahovati. Mi katoličani ne preganjamo uekatoličauov ino jih ue sovražimo, celo ljubimo jih, ker so zmoteni in milovanja vredni; njih vero pa sovražimo, preganjamo, studimo, zaveržemo; kdo nam more to po pameti zameriti? al smo v stanu laž imenovati resnico, krivico pravico, uecistost čistost ? Mi katoličaui se podveržetno vsim deržavnim postavam, tudi ravnopravnosti ver, tode le „salvis juribus et privilegiis Kcligionis et Ec-clesia1 calholicic propiiis." Vselej so škofje in mašniki resnico pisali iu ozuauovali, zmoto pa razodevali, svarili in zavračali. Ako bi g. Sindler ali kdo drugi to brauil ali celo z ječo in železjem žugal, bi sc mu moglo odgovoriti z apostoljskiini besedami: ,,Bogu moramo bolj pokorni biti, kot ljudem." Martin. Na visokim faoreuskim 12. mal. serp. Zopet žalosten dokaz nezmerne žganjopije kaže naslednja žalostna dogodba. Peljal jc žitni tergovc, oče peterih otrok in še le 54 let star, žito z Jesenic v II— ua svoj dom z dvema konjema, in ker je bil revež nesrečni žganjopiji podveržen, se ga je med potjo navlekel. Ko iz pivnice odrine, se vsede na voz na žaklje, iu omahovaje se zverue v nekim klan-čičku, ko jc konje huje zagnalo, z voza pod kolesa, de mu jc vso nogo sterlo, tako de so kosti skoz kožo prcderle. V zgornjim životu mu je oblačilo stcrgalo iu ga tako po-maudralo, de bi bil gotovo mertev obležal, ako bi ue bila dva pastirja konj ustavila. Cez sedem dni je revež v strašnih mukah, s sv. popotnico previden, dušo izdihnil in že ga krije hladna zemlja. Bog bodi duši milostljiv! O de bi nesrečni žganjopivci takosne žalostne zglede premišljevali iu prevdarili, kako žalostne nasledke nesrečna žganjopija napravi. Ali Bogu bodi milo, pijanec ostane pri vsih tih žalostnih dogodbah pijanec iu se nar raji še le preoberue, ko se v jamo zverue, ako ga prav posebna milost Božja lic obiše. — Letina nam jc, hvala Bogu! dosti ugodna, dež nam prav po naši volji /.a potrebo polja namaka, perve |iice sc bo dosti nakosilo, in nadjamo se še dosti dobre letine; Bog nam daj Ic šc toplo jesen brez slane, de bi debeljača nam dozorela, ki jc veliko nasajene in tiam pod-zeinljicc (krompir) bolezni obvaruj! Samo denareov nam zdaj manjka zlo, ko nam je hcutani lukainatija vozuino čez Koren ua Beljak vzel iu jo je proti Celjovcu zasukal. De bi Gospod Bog Ic nas in naše zivinčeta bolezni obvaroval, in pogubljive vojske deleč od nas odganjal; drugo se že prebavi. Z Bogam! Gorenec. Ss. Ciril- Metod- Moliorovo oiiliajanje v Gornjem gradu na Stajarskem. 14. mal. serp. Dan ss. Mohora in Fortuuata jc bil letos zelo imeniten za vso gor-njosav insko dolino. zlasti pa za stari Gornji grad, kjer tota svetnika častijo kakor farna patrona. Primerilo se je, da sc jc obhajal slavni god totih slovenskih učenikov ravno 12. mal. serpana, ko smo imeli končati tisočletni spomin ss. Cirila in Metoda. Združili smo tedaj obe slovesnosti iu obhajali toliko bolj častno iu slavno. Bil jc to imeniten dan ue samo v ccrkveuem, auipak tudi v narodnem oziru. Lehko rečem, da kar se jc v veliki podobi godilo šesto pobin-koštuo nedeljo na Velchradu na Moravskeni, obhajalo se je bolj v mali podobi 7. nedeljo v Gornjem gradu ua Stajarskem. Spodobi se tedaj, da se zapise z zlatimi pisiuen-kami v spominske bukve slavne gorujogradske dekanije. Po vsih farali prostrane lavantiuske školijc bil je o dnevih Ciril-Metodove pobožnosti blag čas duhovnega življenja. pa tudi posebne milosti Božje. Duhovni pastirji so ka» je bilo moč vse storili, da bi toljko vrednejši iu dostoj-niši obhajali za vse Slovence tako imenitno svetkovauje. Govorili so navdušeno o ss. Cirilu in Metodu. Živo so popisali življenje, terpljenje pa tudi častitljivo smert slovanskih apostolov. Povzdigovali so veliko ljubezin in skerb, ki sta jo imela sveta brata do slovenskih naših predstaršev, ktere sta s smertne sence nejevere in nevednosti pripeljala k pravi luči sv. vere in keršanske modrosti. Povedali so, koliko hvalo so dolžni ss. Cirilu in Metodu, ki sta po slovanskih deželah oznanovala sv. zveličansko vero, ktero je ohranil usmiljeni Bog skozi dolgih tisoč let čisto in nepokvarjeno. Naj sc za to veliko milost zahvalijo, pa tudi z Bogom spravijo ter njega ponižno prosijo, da bi tudi v prihodnje čase sveto vero zvesto in čisto ohranili. V sloveu-skih govorih — z veselim sercem moram povedati iu posebno povzdigniti — pogosto se je čulo predrago, nepo-zabljivo ime rajnega škofa Antona Martina. Nekteri govorniki imenovali so jih drugega Cirila, ki so sloveusko zanemarjeno besedo zopet obudili, al drugega Metoda, ki so po dolgih dolgih letih kakor vikši pastir pervi sv. evangelij slovensko oznanovali svojim dragim ovčicam. Dobre ovčice so pa rade poslušale glas svojih skerbuih dušnih pastirjev; in verni Slovenci so se obilno vdeleževali sv. oilpustikov. Veliko je bilo v totih sv. dnevih spoveda-n i h, obhajanih iu z Bogom spravljenih. Mnogo se jih je dalo zapisati v ss. Cirila iu Metoda bratovšino, ktera jim jc bila posebno priporočena, kajti tota bratovšina je list naše goie, je cvctlica, ki je zrastla ua domači slovenski zemlji iu s svojim prijetnim duhom k sebi vabi ludi sosednje iu daljne dežele. Celo neka priprosta Kranjica (pri-romalo jih je več k nam iz Kranjskega vdeležit se sv. dopustikov) prišla je k duhovnemu pastirju neke naše du-hovnijc. rekoč: Jaz sem tudi Slovenka, prosim, naj me zapišejo v bratovšino ss. Cirila iu Metoda. Za ves telesni trud v tem svetem času — če se more trud imenovali — smo pa imeli obilno plačilo duhovnega veselja, zlasti pri sklepu slovesnosti v Gornjem gradu. Na prijazno povabilo v. č. gosp. dekana J. Florjančiča sošle so se vse fare — razun naj daljnih sulcbahske iu šiniheiske — velike dekanije k tej imenitni svečanosti v Gornji grad. Pred tergom pri križi smo sc zbrali in potem o poli desetih se podali v procesii proti lepi velikanski cerkvi ss. Mohora iu Fortunata. Lepo je bilo gledati brezštevilne množice pobožnih Slovencev, ki so na glas molili iu prepevali; veselo jc bilo gledati raznih cerkev prelepe ban-dera. ki so visoko in mogočno vihrale ter oznanovale zmago sv. vere; radostno je bilo poslušati lepe pesmi od Matere Božje iu ss. Cirila iu Metoda, ki so se dalječ okrog glasile in razlegale. Veselja nam je serce igralo, ko smo vidili veliko cerkev polno poslušavcev, kar je posebno oinctia vredno; ker cerkev je tako prostorna in velika, da že stari ljudje nc pomnijo, da bi bila kedaj polna. Slovesni govor so imeli gosp. V. Orožen, šinarski fajmošter, znani govornik in pevec. Ne morem popisati vse pridige, naj le uekoliko omenim. Za predgovor so si odbrali besede slavnega tudi nam Slovencem dragega še živega škofa: „Vsc za vero in domov ino." ltekli so, živa vera nam je pred vsem potrebna, posebno v sedanjih časih. Brez vere ne moremo Bogu do-pasti iu zveličati se. Sv. vera je nam luč, temelj večnega zveličanja. Naj veči grešnik ne bo pogubljen, ako ne zamudi pripomočkov s v. vere ter se poboljša in spokori; — ali človek brez vere jc žc obsojen. Naj veči reveži med vsimi Božjimi stvarmi bi mi bili, da nimamo sv. vere. Vse tedaj za vero iu pa za domovino. Pa ne za toto našo ubogo, obickvano, zaničevano slovensko domovino, — ampak vse za našo pravo nebeško domovino. Mi Slovenci — so ickli — če ravno na tem svetu zaničevani iu ubogi, smo vender srečni, ker nas Bog rad ima, da nam jc ohranil prtvo vero. kakor nobenemu drugemu narodu, in nas pelje po potu časnih nadlog v srečnejšo nebeško domovino. Tako tolmačenje besed slavnega vladika se je posebno dobro prileglo in zelo dopalo. Sklenili so s priserčno zahvalo ss. Mohoru, Cirilu in Metodu, ki so Slovencem luč sv. vere prižgali ter pokazali pravi pot proti uebeškej domovini. Po pridigi je bi slovesen obhod s sv. Rešnjim telesom in potem velika sv. maša, pri kterej je bilo 11 duhovuov pričujočih. Po svetem opravili so nas v. č. gosp. dekan prav prijazno sprejeli ter s prav slovensko gostoljubnostjo podvorili. Veselje je bilo veliko, toljko večje, ker se je vsa slovesnost godila v lepem redu, brez vsega naj manjšega nepokoja. Bog daj, ljuba Devica Marija, ss. Mohor, Ciril in Metod pa prosite, da bi bila redka slovesnost v časno iu večno srečo milemu slovenskemu uarodu. J. M. Marblirg 14. mai. serp. Viši blagoslovi sc bojo tukaj delili 21., 23. in 25. t. m. 8 bogoslovcem cctcrtega iu 3 bogoslovcem tretjega leta. — Kavno smo dobili v Pragi lepo tiskano iu od tukajšnjega gorečega rodoljuba giuiua-zialskega učitelja g. Maje iger a v slovensko prav lepo prestavljeno knjigo: ..Zgodovina ss. apostolov slovanskih Cirila iu Metoda," ktero kiučajo lepe iu pobožne podobe, iu ki je posvečena ..pobožnemu narodu slovenskemu," iu obsega 13 pol v četerlini. Zeliuio. da bi jo čital narod, kteremu jc posvečena, pazljivo, pobožno iu obilno, ter se navzemal iz nje tiste uadušcuc ljubezni do cerkve iri naroda, s ktero je pisana. — Tisučletnica v spomin ss. bratov Cirila iu Metoda jc bila po vsi naši skolii, kolikor do zdaj vemo, prav navdušeno obhajana, posebno slovesno pa na Ponikvi in v Konjicah. — Tudi politisko dovoljenje za slovstveno svečanost tc tisučletuicc je že prejela naša čitavnica. Misli jo obhajati 3. avgusta iu sicer prav častilo in slovesno. Priprave se delajo velike, deležnikov se oglašuje od blizo in daljcc mnogo. Bog daj izid vesel in srečen! Iz Maribora smo ravnokar prejeli popi« življenja in djanja ranjcega škofa Slomšek-a z naslovom: ..Anton Martin Slomšek. F ii r s t - B is c h o f von L a vati t. d ar gest elit i u se i nem Leben und \Virken voli F r a u z Košar. f. b. C o u s i s t o r i a I r a t h u. S p i r i t u a I i in P riester- Seminar zu Marburg 1M»3." Ilukve v vel. osmerki, z razločnim natisom na lepem papirji imajo živo podobo ranjcega kneza škofa Slomšek-a na cclu in obsegajo 21 pol. — Kolikor smo mogli v naglici pregledati, je to delo od konca do kraja jederuato, tehtno iu iz-verstno, — sej tudi iz peresa znanega g pisavca nihče kaj drugačnega pričakoval ne bo. V 17 z rimskimi številkami razločeuilt oddelkih je živo iu vse skozi mično iu podučljivo z iieštcviliiimi citati popisano raujcega skota: rojstvo in mlade leta. študiratijc, Slomšek bogoslovec in učenik slovcušine, pomočnik, špiritval, iu njegovo djanje. narodno-slovstvena delavnost, popotvanja o šolskih praznikih, dopisovanja: SI. dekan iu fajm. iu njegovo djame. razmera do kaplanov, cerkveni in hišni red itd.; SI. koiai iu vikši šolski ogleda, — njegovo slovstvo iu pastirsko djanje, „Drobtinice" itd.: SI. inful. prošt. - škof izvoljen, past. list do duhov siva; njegove zasluge za škofijo, vredba škofije itd. Convcntio Salisburgcnsis; — zasedcujc skof. sedeža v Marburgu....; njegova gorečnost v senienišu -e v Celovcu, v Sentandreji; vstanova semenisa v Maiburgii. poslopje, cerkev sv. Alojzija itd.; njegovo vdcle/evaiiiv pri duhovnih iu učenostuih vajah: poskusiijc kou-idciac.j : tiiladcuško semeniše: Mavimiliaiiuin-Victorinum; SI. zasluge za iiadaljuo oliko duhovstva; bogoslovske naloge: pa«nt-ki pogovori (konferencije); duhovajske zadeve; osebni in pastirski listi; vaje za duhovne; Slomškove zasluge za dusiio pastirstvo v št. Andreju, Marburgu. po vsi škofii...: posebna skerb za šolsko mladino; bratovšine, misijoni; vslaiiovitcv l.azaristov. boljši red pri Božji službi; zatiranje vraž: go-lecnost za cerkveno lepoto in zidanje novih eerkev : sK-j- fovske obiskovanja; naprave spominskih bukev pri duhovnijah. SI. zasluge za slovensko slovstvo; prenaredba ljuških šol. Slomšek pisatelj, meceuat in svetnik drugim pisavcem. 1'ojasnjenje natolcevanega domorodstva. Zasluge za katol. Cerkev sploh; bratovšina ss. Cirila in Metoda itd.; popotvanje v Kim. Spodbudim domače življenje. Blažena smert. Pripis. — Mislimo, da ta kratki posnetek, koliko obilno prelepe tvarine bukve obsegajo, je njih nar boljše priporočilo. Želimo, da bi se delo prav inoeno razširilo in bralo. Kteri so se pri vred. ..Zgod. Dan." naročili na te bukve naj blagovolijo po nje poslati, ker smo jih ledni dobili. Oseiimajststoletiiicu pri sv. Mohorji na Jlo-ravskein. lep popis, smo prepozno dobili, in pride na verst«« piihodnjič. Knako s Pivke. V (ioriei 1">. julija. — Slava slavnemu dnevu, ki ga nam je goriška čitavuiea napravila 12. julija 1M>3 slovanskim aposteljnam ss. Mohorju. Cirilu in Metodu na čast, nam vsem pa v nedolžno razveseljevanje! Vsak rodoljub, ki -e je eele te slovesnosti udeležil, bi si pae imel ta dan z zlatimi eerkami zapisati v svoj dnevnik v vedili spomin -vojega uadaljnega življenja. Razdelim slovesnost v jutranjo in večerno. Zaeela se je jutranja s službo Božjo ob 10 na prijaznem homcu Kostanjevici v lepi cerkvici čč. oo. frančiškanov. Imeli so peto mašo iu so tudi pridigali o slo->an«kih apostolih v. č. gosp. J. Bodal, kanonik iu vodja semenski. Pri orglah so pa peli gg. bogoslo\ci Miklošičevo vloveii-ko mašo. pesem od sv. Mohorja, ss. Cirila in Metoda. V-e in iuko serčno in izverstno prepevali, da so priču-jotioi pobožnim globoko v serce segali. Slovence kot ne-slo\«nec je resno poterdil: To pač je petje cerkveno, petje, ki človeka v nebeške širjave zamakne! desnica je, tla dobro nbiano pel ie tlo človeškega serca posebno moč ima. joibožucga v pobožnosti uterduje. mlačnega spodbada. greš-nega na pravo pot vleče. V figuralnem petju bi imeli po--ebno duhovniki dobro izurjeni biti. ker Ic po tem takem s e do zu lepo cci kveno pelje v svoji cerkvi potcgova'i ti nikdar jim nc bo vse eno, ako orgauist s svojim |ictjem orgljanjem pobožnost kristjanov ubira ali pa podira. Slava t »rej najini gg. bogoslovccm. ki se v domačem cerkvcnem petju > proste volje tako čversto urijo: kakor dušni pastirji bodo s petjem v ceikvi ča-t Božjo zamogli obilno pospeševati. — (Konec nasled.) Razgtett po tieršanslsem svetu. Trieut. (Konec.) Zbrani škofje so iz Trienta sv. očetu po^laii pismo sii.ovske ljubezni, ncomahljivc vdanosti, zvestobo iu pokoršiue. V tem pismu terdijo pred ravno tistim križem, kakor pred 300 leti njih očetje, ravno tisto sveto vero. ter obnavljajo dolžno spoznanje in češenje do vsih dolotil. ki so jih očetje po uavdajanji sv. Duha sklenili zastran ceikvcne discipline in vladarja sv. Cerkve, in zastran časnih pravic sv. Sedeža. Slovesno naznatiujejo. da bodo z vsimi dopušenimi pomočki odbijali božjeropno roko. ktera bi sC po cerkvcnem posestvu stegnila. — Pričujoči -o bili pii tristoletnici: Kardinali. Ileisach (papežev poslane« ». Svareenberg iu Trevisauato iz llenedk; vikših škofov 7. med njimi Tai n-ezv iz Solnograda. Saivastida iz Meiike; -kolov |K med njimi .lirsik iz Budejevic. Ilavnald iz Setl-mograškega. Vieri iz Celovca. Stepišnik iz Maribora, Fessler i. p.; 1!» prelatov. opatov, milostnikov (monsignori) in veliko duhovnov. ..Armonia" oincnuje. kako ste tc tristoletja delale politika in krivoverstvo. da bi človeštvo obnovile ali reformirale, reformirale vero, modroslovstvo. učenosti, vse. Pa kaj sle dosegle? Protestanštvo. hotevši reformirati vero, jc prircformovalo do Strauss-a in Rčnana. nar večih ne-vernikov poslednjih časov. Škofje v Trientu zbrani se čver-sio poganjajo za svobodo, pa ne kakor oznanovavci rovar-*kc svobode, ki hočejo svobodo za zmoto, za greh. v teiu pa resnico v železje devajo. čednost pregaujajo, imajo svobodo za ogrinjalo hudobije (1. Pet. 2.J; dovolijo svobodo razbojnikom, zavdajavcem, zavezolomcem..., v ječo pa devajo duhovne, škofe, kardinale.... V Trientu govore škofje kakor v Rimu, ali kakor bi govorili v Parizu, v Londonu, v Petrogradu, v Pekingi, ako bi se ondi zbrali. Rov arji (zoper Cerkev) pa so v Torinu vstavni, v Parizu samo-deržni, v Rimu republikam, menjajo misli po zraku, to jc, po svoji samopridnosti. — Med slavoklici ali aklamacijami v god ss. Petra in Pavla sta nasledvala za Bogom troj-edinem, Marijo in Svetniki tudi do Pija IX in do svitlega cesarja Frančiška Jožefa I. Društvo ..serhskc slovesnosti*' jc odmenilo izdelati enciklopedijo naukov. Skoda, da sc ni katoliško slo-vanstvo enacega dela lotilo, ker bati se je, da tako imenovani ..pravoslavni" bi utegnili svojo znano ,.pravoslavnost" tudi v enciklopedij v kvar katoličanstvu odveč razodevati, kakor delajo slaboverni nemški učeni v svojih enciklopedijah, ki so potem za katoličane slaborabne. Ako društvo želi, da bi bilo delo zares Slovanom sploh koristno ter bi ne dražilo bratov zoper brate, naj bi zložilo vredništvo tudi bo-goslovsko olikanih mož obeli verskih spoznav, kteri bi vedili tako pot najti, da bi se v učenem delu nobena vera ne žalila. Nc smele bi pa tudi neverske enciklopedije služiti v podlago. Poljsko. Ko jc rusovska sodnija v Varšavi mniha Konarkiga tako goropadno v smert izdala, je vikši škof Felinski 12. rožn. zoper tako uasilstvo slovesen upor izročil. Protest pravi: Dans med 5. in 6. uro zjutraj je bil mnih Agripino Konarski. kapucinar, po obsodbi vojaške oblasti, pred terdujavo obešen. Njegovo truplo je tri ure viselo, potem jc bilo ua tla spušeno iu pokopano, brez kakega verskega obreda, na neznan kraj. V obsodbi, ki se je brala ninihu Konarskimu, so tc-le besede: ,,L. lbC3 jc zapustil kraljestvo s tujim potnim listom, in ni zopet prišel razun na povelje srcdišiijega odbora, da je na bojišu upornikov verske obrede opravljal, zlasti spo-vedoval tiste, ki so bili v smeitni nevarnosti.'* V očitanji zoper inniha Konarskiga jest nič ne vidim, kar bi bilo vredno tako terde sodbe; ker duhoven brez ozira nanj, kdor ga kliče, jc po svojem poklicu zavezan versko pomoč skazovati vsim umirajočim brez odgovora zastran ujih politiške ali občinske zadeve. To načelo je vse sploh spoznano, in strašna deržav-Ijanska vojska v severni Ameriki daje nov dokaz, kako obe vojskovavni strani spoštujete nasproti svoje duhovne; iu vender ena nju dveh ima drugo kakor rovarsko! Nadalje pravi pismo, kako da je vlada sama v začetku razglasila po časnikih, da duhovni in zdravniki nc bodo nadlegam, ko ranjenim pomoč skazujejo. Potem dokazuje, kako da je ta obsodba nasproti cerkvenim postavam, po kterih med drugim duhoven ne sme v smert izdan biti, dokler ui degradiran, kar sc zgodi zavolj spoštovanja do vere. ki je podstavni kamen občinskega reda. Ako se ta postava prelomi, zadene veliko izobčenje začetnike in deležnike tega preloma iu nasledva cerkveno žalovanje v določeni obširnosti tistega kraja, kjer sc je to dogodilo. V pričujočem primerljeji pa so cerkvene postave, ki so se siccr v enacih dogodbah vselej spolnovale, popolnoma žaljene. Ne le da obsodbne pisma niso bile škofu izročene, temveč še hudodelstva mu niso naznanili, kterega so maš-niku podtikali. Ta okolišina, pravi vikši pastir, je tolikanj težji, ker je cerkvena čast sramoti izpostavljena, in obe-šenje duhovna velja za nar bolj sramotljivo smert itd. K sklepu vikši pastir pristavlja še besede zakonila cerkvenega zbora Piotrkovskega 1761, po kterih mora vsa Božja služba po vsi okrajini nehati in razun sv. kersta in sv. po-sled. olja se ne smejo nobeni sakramenti deliti, ako kak kralj, knez ali druga oseba vikšega škofa ali škofa tiste okrajine da zapreti, ali ga zažene v pregnanstvo. Ako se duhoven visi stopnje umori, žaluje vsa nadskofija, za duhovna srednje stopnje dekanija, za duhovna nižji stopnje pa se kraj in duhovnija v prepoved dene, kjer se je hudobija dogodila. — Take cerkvene postave je sicer tudi raz-kolniska vlada spoštovala; zdaj pa ko jih ji naj vikši pastir v spomin kliče, je barbarstvo njega samega cedi ugrabilo, in ga v pregnanstvo gnalo. Zanesljivo pa je, da ta krivica bo Rusa vse drugač tepla in mu prigrevala, kakor pa poljsko rovarstvo samo na sebi. Rusovska vlada, kolikor koli taji po daljnopisih in svojih časnikih napredovanje poljskega vpora, vender ne stoji ua tel dnem. Zakaj pomočki, po kterih sega, da bi rovarstvo zaterla, kažejo da vojna ni kos temu opravilu. Pri bežala jc sedaj k čudnemu in brezbožnemu pomočku, namreč k temu. da huska kmete zoper posestnike; ob kratkem: pribežala je k socializmu! Tako modruje Armonia" in pravi, da priča tega je razglas Muravievov do poglavarjev okrajin Vilne. Kovna, Grodna, Minska, Mohileva iu Vitebska, kterega je obelodanil ,.Journal des Debats." Po imenovanem razglasu bi se mogle posestva iu poslopja malega plemstva in druzih. ki se med vporuiki vojskujejo ali kakor si bodi upor podpirajo, zročili deržavuini kmetom ali sploh tem. ki za deržavo delajo. V ravno tem razglasu je kmetom dana oblast loviti in v ječo tirati brez vsacega ozira vse zadolžene, ali pa ki mislijo, da so z vporuiki v zvezi. Ako se pa tudi kak kmet vpora vkriviči, naj srenja cuako z njim stori, po tem razglasu. — Kakošnim gujusobam je s tem razglasom t če je resničen) pot odperta, slehern lahko previdi. Francozje so vsi po konci novega veselja, da so na Mexikanskem ludi glavno mesto Mexiko dobili. Vojska »e dokončana; zdaj se začenja pripenjanje ali prisvojevanje taneksija), pravi .,Armenija." kajti Napoleon, kakor se čuti. meni ondi narediti drugo Algerijo. Ze namreč gredo tje merjcvci iu višji vradne osebe, da bodo deželo po francoskem kusu vravnali. — K temu se pa tudi bere, da jc Francosko poslalo bark v varstvo francoskim rojakom ua /rogovi'jenem Madagaskaru. — Med tem pa raste angleški v pij i v na Greškem. iu na Japonskem se je že 11. majnika odlog iztekel, ki ga je Anglija na francosko posredovanje dala japonski vladi, da zadosti krivicam, ki so oudi storjene angleškemu poslanstvu. Na Angleškem jc I. 1SG2 vstala bratovšina, ki sc njeni družuiki imenujejo zedinovavci iu njih naravni iu očitni namen je skup u o zedinjenje anglikanske iu greške cerkve z rimsko - katoliško. Ta bratovšina ima CO00 druž-nikov iu iše svoj namen z molitvijo doseči. (To jc prava pot!) Pa nc Ic da molijo, temuč podučujejo tudi ljudstvo v vsili katoliških resnicah in prizadevajo si, soznauiti angli-kanstvo z nekdanjimi iu sedanjimi katoliškimi vredbaini. Njih katekizem ima nektere zmote, toda njih gorečnost pripravlja množice k sprejetji sv. vere v celoti. Katoličani sc nc vdeležujejo te bratovšine razuu z molitvami; to je tedaj samolastno gibanje in sad milosti. Car in zedinjeiii igreki. Rusovski vradni časniki popisujejo, kolike povoduje dobrot so sc zlile nad Poljsko, odkar jo Alcksaudar II tron zasedel. Med temi dobrotami je vravnava greško-zedinjenega semeniša v Chelmu, ktere namen — češ — je, d o b i t i i ii obdelati vrednih duhovnov in zmožnih profesorjev za greško katoliško semenišč. S to dobroto moškovitarja in njegove lisičnosti pa je taka-le: Chclmska škofija je bila edina, ki je po posebnem varstvu Božje previdnosti ubežala dopoluemu raz-djanju. Miklavž je dolgo premišljeval, kako bi obdelal s to škofijo, v kteri se jc bil katoliški življej ohranil veči kot v vsih drugih taistega obreda, in ktere stan v sercu Poljskega ni tako lahko dopustil, da bi se zveršile zatiranja in preganjanja, ki so sc tolikanj trinoško zverševale po Litvanii in Rutenii. Aleksander II, pustivši knuto in tiranje v Sibirijo. se je prijel skritega in potuhnjenega kovarstva, ua-djajoč se, da tako bode varniše razdjal greško zediujeno cerkev, ter ue bo uoben zdihljej dal katoliškemu svetu spo- znati, kdaj je odmeria poslednja mladika katoliške Cerkve na jutru. Prevdarjal jc tedaj moškovitar in sklenil vravnati chelmsko semenišč, prestrigcl je v ti škofii vsak pomoček. da bi se kleriki nc mogli dati izučiti v kako latinsko semenišč. podvergel je sciueuiše pod oblast nekemu moškovi-tarju, iu odtegnil je semenišnega vodja škofovi oblasti, ter ga podjarmil oblasti derzavnega odbora ali komisije. Tako dobroto je skazal car z vravuavo chelinskega semeniša (Arm.) — Rusovska vlada ima v svoji »dsteiiii. katoličati-stvo treti, iu od tega ne bo odjenjala. dokler bo mogla z mezincem migati. Iii tukaj zamore Ic sama molitev pomagati: diplomacija nekaj dela. ali storila bo blezo tnalo: na terdo skalo gre terdo kladvo; Rus bo precej obljubil, kakor je že dostikrat, spoluil pa nič. Bratovšina ss. Cirila iu Metoda bo razkolniškemu zmaju glavo stcrla. Wje#Hiiii, jabelka in tehnika. ljubljanskega ,,plaudercrja" je zaskerbelo. da bi nemško pevajoči in cigansko cigu-digu-joči ,,pemski" muzikauti utegnili pri uas propagando za ..korono češko" delati, ko bi bilo mogoče. — Ne dosti, da llunaj umazanih časnikov pošilja v Ljubljano. jc jel pošiljati še tudi svoje ne lcp-c umite ..volkssiuigerjc", ki ljubljanski ..plauderer" pravi, da Duuajčanom. kteri sc vesele klafauj iu kvant, vicgncjo biti ..pravi vesoljni potop sladkost." — Gospod Margoiii. ki je bil zastran naznanil v ,,Armonio" popoi\al v Trictu k tristoletnici, pravi, da so mu po poti dobri ljudje kai rado\ol|iio zepe napolnovali z darovi za sv. Očeta: muhi lir je dobil, dasitudi le za vinar ni poprosil. K temo pristavlja: Med otroci papeževimi iu otroci prckucijskimi je vselej ta veliki razloček: pervi dajejo, drugi jeiiiljej«; uni skazujejo svojo ljubezen Piju l\, ker mu z denaimi pojnoc skazujejo, ti sc štulijo za prisercuc prijatle Italiji*, da bi bili italijansko obdarovani in dehcljcui. Kavur te Lil Mfdnika ..Gazette del Popolo" poslal v Neapelj in sirdi«« pa mu je poprej s pel sto tavžent lirami žepe uapoln. . da naj jih med rova rje trosi. V ravno tem spisu jc i»-ccii»: Rovarstvo ie pokazalo, da jc čutilo moč tridenškega oh-hajanja. ker izbruhalo se je v Parizu, na lluna;u. v Milanu. v Torinu. — Kakor ua laškem, tako tudi na Portugalskem dela protestanštvo silno propagando. Po ulicah, pri vodnjakih, po šolah trosijo knjizuricc . s kterimi ka'"-liško vero gerdijo. Bo mar to protestauštvu pot odperl«» ' Verski vnemarnosti pač. Sv. Uče so uni dan v tem oziru nekemu duhovnu rekli: ..Vsaktcro hudo utegne v Portugalsko priti, le protestanštvo ne." -- Po-lanec Siudici b rad trienškega škofa Rikabona v pravdo spravil, kn t« nekdanjega l.utra iu luteranstvo nekaj pograjat; uaj I*t m«»/ poslušal, kaj Luter celo sam od sebe piše, morebiti hi »t kaj umiril. Pravi med mnogim drugim: ..Ne moreni velevati. kar učim. drugi pa menijo, da sim do čistega prepričan. Ako bi bil mlajši, celo pridigati hi nc hotel, drug« opravilo hi si izvolil. Ako bi bil prcvidil. da bo moje p -celje (reformacija ali novoverstvo) tako deleč slo, gotovo bi bil jezik za zobmi deržal I das Maul gehallcn)! Koliki« ljudi — zdiliujcm — si s svojim naukom zapeljal! V-ega tega rogoviljenja si li kriv!.... V teh brilkostih sim -t prav velikrat do pekla potopil itd." ( Alte Abcndmahllehi« Zvveibiuckcu. 1827. str. 304.) Kdor hoče pa veliko tacega slišati, naj bere „Wien. Ztg." št. 2S, 1H13; oudi je i/, bukev učenega protestanta iz Ziirich-a dosti povedanega — Ker so Rusi Poljakom škofa Felinskiga odpeljali, se ,e po vsih cerkvah vpor ali protest bral zoper lo na-il-tv«. Rzevuski, namestnik Felinskiga, se je prostovoljno li < a-ii odpovedal. Zapovedano je cerkveno žalovanje za vse kraljestvo; zvonjenje je obmolknilo. Ponoči nato so Rusi zopet duhovne zapirali. — Kakor v god sam, tako jc bilo tudi skoz osmino silo ljudstva ua Velehradu, akoravno so hudo-voljni jeziki žvekali od zuicčkanih ljudi, razgnanih «vet. narodnih demonstracij. V sredo je Lilo do 30.000 romarjev in 70 duhovnov, bernski škof je pontificiral; v četertek pa budejeviski mil. g. .Jirsik, kteri je romarje iz Serbije, Bolgarije in Lužice prijazno pozdravljal. Ked je bil vse skoz tako lep, da je vlada vse obrezovanja prepovedala; zakaj bile so ondi slovanske ovčice. — V Palermi je po ječah 2000 ljudi pod pravdo in obsojenih, in ker ui ječ za toliko ljudstva, se lahko ve. kako so natlačeni. Sploh imajo biti vlade v blagor ljudstev, sedanja sardinska je viditi zato, da ljudstva terpinči. Ti ubogo laško ljudstvo! Zavolj nesramnih freimavrarjev, nejevernikov, italianissimov — mora toliko škofov, duhovnov, druzih ljudi po ječah stokati!! — Spominek za K avu rja in Kavurjevce. ,,Armonia" piše. da narisov za Kavurjcv otlmenjcni spominek je že sto in šestnajst, torej tudi ona noče poslednja biti in svetuje še stosedemnajstega tako-Ie: Bode naj Janova podoba tlveličnica na podnožji, ktero naj v štirih izbuknjeninah kaže; N i c o francosko. N a p o I i t u ii s k o prerojeno, Cerkev prosto. Italijo edino, \apis pa bi utegnil taki-le biti: A t amillo Benso di Cavour 4'lericale manicipale italianissimo < oninierviante a IMoinbičre Cortigiano a 1'arigi Kaccendiere in Torino Coragioso contro I' inerme Pontefice Distrusee il 1'iemonte Incateno la Chieca e I' Italia In nome della liberta K vult-udu andare a Borna Sbagljo la strada lna*pcttamente trovandosi Ncll avito sepolero di Santena. Po slovensko bi sc kje tako-Ie glasilo: ..Kamilu Bcnsu pl. Ka\ urju — Lah o n ti vsih iahonov v rečeh, ki so mu mar iu ki mu nič mar niso — prezavcu v Plombieru — gospodiču v Parizu — štefnjaču v Torinu — Goliju zoper neoroženega papeža — ki je razdjal Picmout — v okove spravil Cerkev in Italijo — v imenu svobode — in hote iti v Kim — je pot zgrešil — ker zdajci se je iztiajde! — v grobu svojih dedov v Saiitcni.'* — Cc ni komu po godi, naj skuša pa bolje posloveniti. — Ako bi pa ta napis kje ne bil všeč, svetuje ..Armonia" latinskega, kteri bi ne mara učenim in tujcem bolje vslrcgel, namreč: Caniillo Benso a Caburro lluicum farna et Patria In sepulero quiescunt. To je : k.tmilu Berisatu kavuru, S kterim Domovina. Slava V merzlem grobu epava. JMajnikove zvezdice* v. Z mnogoterimi britkostmi, ki jih Bog pošilja svojim «>trokain ua zemlji, ima on svoje svete namene, kakor ste žc dostikrat slišali. Kolikor boljši pa je pri človeku volja, toliko hitreje je namen britkosti ali kazui. nesreče itd. dosežen, iu toliko hitreje jc usmiljeni Bog pripravljen, tudi nadlogo odvernili. Svoje poboljšanje ali sploh strinjanje svoje volje z Božjo voljo človek ravno s tem pokaže, de v težavah iu nesrečah ni nevšečiu. nejevolji«, jeziti, ne goderuja iu nc toži čez Božjo previdnost; temuč ponižno pomoči prosi, lloga. Marijo in svetnike klice, tle bi bil iz zaderge rešen. In Bog. tako nezmerno usmiljeni Oče. na prošnjo svojih svetnikov prošnjo svojih otrok dostikat kar naglo iu neule-gama usliši. Kakor je Bog na Horebu z Mozesam govoril, na Sinaju svojo postavo dal, in kakor se je Zveličar apo-steljnam v Galileji prikazal; tako se tudi zdaj dostikrat na posebnih krajih posebno milostniga skazujc, zlasti na priprošnje Marije Device in svetnikov. Kakor sle slišali zadnjič od Žalostne gore, tako so popisane tudi od Dobrove marsiktere dobrote, ki so jih verni kristjanje dosegli na prošnjo Marije Device. Nočemo jih nikomur za čudeže vsi-lovati, ker nikjer ni zapisano, de bi jih bila sv. Cerkev za take poterdila ali tudi le preiskovala, ampak pove se vam v čast Božjo in hvalo Marije Device le samo to, kar so pošteni verniki sami skusili in čč. gg. duhovnim pastirjem ua Dobrovi pripovedovali, ti pa so v posebne bukve zapisovali, iz kterih bomo v tih Smarnicah večkrat kaj posneli. Bukvam (rokopisu) se pravi v našim jeziku: »Studenec žive vode,u to je, Marija neizsušljivi studenec, v do-brovski cerkvi prav obilno tekoči, iz kteriga pobožni romarji zajemajo blagor od Gospoda itd. Spisal M. Jernej Zupane, vikarij tega kraja IV. 1756. (Takrat namreč so začele dogodbe zapisovati. — Posodili so nam te bukve v. č. dobrov-ski gosp. fajmošter Jan. Vidmar mesca maliga travna 1803.) Ker imamo danes premišljevanje, kako naj vode poveličujejo**) Gospoda, bomo iz prigodbe vidili, kako naj tudi vode Marijo Devico hvalijo. V ravno imevovauim ,,Studencu žive vode" (št. 10) se to-le bere: „Leta 1745. Človek v nevarnosti na vodi rešen. Andrej Hrovat, Mengeški farman iz soseske sv. Pavla, vinski kupec, se je 11. majnika (1745) sam brez brodarja čez Savo peljal. Na sredi vode mu reka čoln odnese iu na skalo zažene, kjer obtiči in je v toliki nevarnosti, de revež nima več upanja se oteti, ker vse moči so ga že zapustile. V tih britkostih se spomni, de je zapisan v bratovšino pre-svete Marije Device na Dobrovi, torej se ji brez pomude priporoči in se s sv. mašo tje obljubi. Na to se ladija sama lepo s skale sname in srečno k bregu priplava. V zahvalo je precej 16. dau ravno tistiga mesca svojo obljubo za ohranje-nje življenja preblaženi Marii Devici na Dobrovi spoluil." Ne k nar manjšim vodenim nadlogam ubogih Evinih otrok se šteje tudi vodenica. Tudi v tej britkosti se je Marija Devica Dobrovska skazala sladko iu milo ,,Tolažnico žalostnih" iu „Zdravje bolnikov." Pod št. 79 v imenovanih bukvah je to-le pisano: „Leta 1775. Vodenica s pomočjo blažene Marije Device zgine, iu zdravje se poverne. Marjeta Klemenčič s spodnje Šiške, fare šentviške nad Ljubljano, je to cerkev obiskala v praznik vnebovzetja blažene Marije Device, in je povedala, de je bila 15 tednov bolna za vodenico; ker pa natorni pomočki niso nič izdali, se je na svet sosedov z nekim tiaram ua Dobrovo obljubila, in dva dni potem je čutila, de je vodenica odjenjala, in ozdravila se jc popolnama. Zavoljo tega je ob imenovanim dnevu svojo zahvalo opravila in obljubo rešila, in prosila, de naj se zadobljeua milost romarjem oznani.u Po pravici tedaj sinemo tudi mi klicati: Hvalite vse vode, ki ste nad nebain. Marijo. Hvalite Marijo vse moči, ker ona je „Zdravje bolnikov." „Tolažnica žalostnih" in ..naša usmiljena Mati." — O Marija, prosi tudi za uas v vsih naših težavah na vodi in na suhim! MMuhorshe spremembe, V lavantiiiski školii. Prestavljena sta gg. kaplana: And. Lorcnčič v Središče, — Jak. Holz pa k Mali nedelji. Cmeri je č. g. Jak. Bošnjak, farmešter v Šmart-nu ua Pohorji. Pogovori z gg* fiopisovavci. % Št.: Se bo ze porabilo; vendar bolj izvirno, rabniši je. — t; J. Sm. v Opačs.: Odgovorili smo Vam 12. t. m. po6t. rest. Gor. — U. M. K.: Dalje ne smemo — brez prida na eni.^ brez škode na drugi strani. — Gg. d. H., — F. v G. in J. V. v K.: Škoda, da so nam verli spi6i za zdaj prepozno v roke prišli; tedaj prihodnjič. — G. M. v G. g.: Lepa hvala! — G. Fr. K.: Hvaležno prejeli; več v pismu. — G. — n—: Dobra misel; upamo, da se bode dalo osnovati. — *) Laudate acjuae omnes, quae super coelos sunt. Domino Cant trium Puerorum. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar iu založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.