raziskave in razvoj strokovni članek (Professional Paper) Lunski les, drugič avtor Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2,1000 Ljubljana Pred leti sem že pisal o lunskem lesu (Les 54 (l-2):19-20), vendar zanimanje za bledo "lažnjivko" (lat. luna mendax) nikakor ne jenjuje. Lunski ali lunarni les (nem.Mondholz, Mondphasenhol, mondgeschlägertes Holz, mondgeschlagenes Holz, angl. moontimber) je les, posekan ob "pravem času", t.j. v času, kot ga narekujejo lunine mene in zodiakalna znamenja ali pa kar fiksni datumi. Če sledimo Zapis« neugotovljive starosti o sekanju in redčenju gozda, kot ga je napisal tirolski kolar Michael Ober in 1.1912 prepisal Josef Schmutzer (iz Paungger in Poppe, 1991), potem velja: 1. Primerni dnevi za redčenje so 3. aprila, 30. julija in na dan sv. Ahacija, še posebej, če so pri pojemajoči luni ali na dan naše Gospe. 2. Les za orodja in pohištvo naj bi sekali v prvih osmih dnevih po decembrskem mlaju v Vodnarju ali Ribah. Tedaj naj bi les ostal "zaliman" oz. "skupaj zlepljen", tj. ostal naj bi jeder, dimenzijsko stabilen in se ne vežil. Ugodni termin naj bi bil tudi čas, ko sovpadata mlaj in Škorpijon (predvsem v novembru). Pravi čas za posek "ta pravega ali delavnega lesa" naj bi bil tudi 26. februarja pri pojemajoči luni, še posebej, če je luna v znamenju Raka. 3. Les ne bo trohnel niti gnil, če ga bomo posekali v zadnjih dveh dnevih marca, če luna pojema ali v znamenju Rib. Položaj se ne ponovi vsako leto. Primerni termini naj bi bili tudi 7., 25. in 31. januar ter 1. in 2. februar. Les, posekan na dan novega leta in v obdobju od 31. januarja do 2. februarja, bo s starostjo vse trši. Na takšnem lesu naj bi stale Benetke! Uporabljali naj bi ga tudi za obnovo načetih temeljev. Za vodne gradnje naj bi bil primeren tudi les, posekan v toplih dneh ob rastoči luni. Tedaj naj bi bil prepojen s sokovi in primeren z takojšnjo vgradnjo. 4. Lunski les naj ne bi gorel, še posebej, če je bil posekan 1. marca po sončnem zahodu! Odporen proti ognju naj bi bil bojda tudi les, posekan ob mlaju in v znamenju Tehtnice ali pa ob decembrskem mlaju in dva dneva pred marčnim mlajem. 5. Les, posekan na dan sv. Tomaža (21.12.) med 11. in 12. uro, naj se ne bi krčil! Tudi sicer je to najboljši dan za posek. Po tem dnevu naj bi -z nekaj izjemami- v zimskem času sekali les le še v času pojemajoče lune. Druga možnost za sekanje lesa, ki se ne krči, naj bi bili februarski večeri ob pojemajoči luni, 27. september, trije dnevi po mlaju in Marijini dnevi (15. avgust in 8 september), če sovpadajo z Rakom. Krčil naj se ne bi tudi les, posekan ob mlaju v znamenju Tehtnice. Les, posekan v februarju po sončnem zahodu, bo s starostjo vse trši. 6. Najboljša drva bomo pripravili v oktobru v času od mlaja do prvega krajca. Po drugem viru bi se moral les za kurjavo sekati po zimskem sončnem obratu (zimski solsticij, 21. december) pri pojemajoči luni. 7. Žagan les bo najboljši, če ga bomo sekali v času rastoče lune v Ribah. ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj Tedaj mu škodljivci ne pridejo do živega. Ribe so v rastoči luni le od septembra do marca. 8. Les za mostove, ladje, čolne in les, ki se plavi, naj se seka pri pojemajoči luni v enem od znamenj vode (Ribe, Rak). Tedaj posekani les ne gnije in ne trohni inje varen. Najprimernejši čas za sekanje lesa za mostove je mlaj v Raku. 9. Les za pode in orodje naj se seka v Škorpijonu, kije skoraj vedno pred polno luno. 10. Les, posekan pred novembrskim mlajem, ne bo "deloval" in ne bo pokal. Pokal naj ne bi tudi les, posekan 25. marca, 29. junija in 31 decembra. Pri tem je treba paziti, da drevo pade po bregu navzdol. Če sekamo na ravnem terenu, krošnje ne odstranimo, da odtečejo sokovi proti vrhu. Če moramo les vgraditi brez predhodnega sušenja, ga moramo posekati 24. junija med 11. in 12. uro dopoldne (v poletnem času med 12. in 13. uro!). To je bil nekoč poseben čas: drvarji so množično odhajali v gozd, podirali eno uro in prenehali ob opoldanskem zvonjenju. Če je tedaj luna v znamenj Raka, potem je to tudi najboljši čas za izdelavo lesa za mostove. 11. In še presenetljiv podatek: jelke, kijih posekamo tri dni pred enajstim ščipom v letu (pretežno v novembru), zelo dolgo zadržijo iglice. Včasih so takšna drevesca označili z "luninim žigom"). Če že ne morete posekati svojega drevesca na ta dan, potem ga vsekakor posekajte v času rastoče lune. Sečne termine "starih kmetskih pravil" (alte Bauernregeln) lahko razvrstimo v tri skupine: (1) v lunske termine, ki upoštevajo lunine mene, (2) termine, ki upoštevajo poleg lunacije še zodia-kalna znamenja in (3) v koledarske termine, ki ne upoštevajo luninih men niti zodiakalnih znamenj. Vpliv lune na življenje naj bi bil kompleksen. Luna ima sedem stanj (položajev in oblik) z domnevnimi ustreznimi "impulzi", ki vplivajo na živa bitja: (1) mlaj, (2) rastoča luna, (3) ščip, (4) pojemajoča luna, (5) položaj v zodiaku, (6)"dviganje" in (7) "padanje" lune. Oglejmo splošno naravo vpliva posameznih luninih impulzov: 1. Mlaj pomeni začetek novega, začetek rasti in začetek izpolnjevanja davnih načrtov. Zdaj začeto uresničevanje zamisli obeta uspeh. 2. Rastoča luna podpira razvoj, rast, načrtovanje in spremembo. Čas je primeren za intenzivne aktivnosti, ni pa primeren za načrtovanje in razmišljanje. Za kar ste se odločili ali začeli ob mlaju, se zdaj razvija in počasi dozoreva. To je krepčil-no obdobje, ki nas napravlja odporne. Končamo lahko nesoglasja in spore. Bolni lahko upajo na ozdravitev. 3. Poj emajočajuna pomeni ločitev, slovo, preteklost, oddaljevanje, zapuščanje, zato se je v tem času dobro lotiti takšnih tem. Čas je ugoden za preverjanje stvari, ni pa preveč primeren za intenzivne dejavnosti. Spraktičnega vidika je obdobje pojemajoče lune primerno tudi za odstranjevanje madežev (!) in za "urejevanje" lastne duše, kar bi lahko pomenilo opuščanje utvar. Velja tudi kot primeren čas za opuščanje razvad, npr. kajenja! 4. Ščip pomeni zaključeno rast, torej zrelost in uresničenje. Kar v nas že dlje časa dozoreva in kipi, zdaj izbruhne na dan. Pri tem ne gre vselej za plemenita čustva. V tem času j e moč opaziti veliko agresivnega vedenj a, kulminira pa tudi spolno hrepenenje. Čas je primeren za končanje stvari in ne za njihovo začenjanje. 5. Z zodiakalnimi znamenji postane stvar še bolj zamotana. Za razliko od sonca, kije -gledano z zemlje -po en mesec v enem od zodiakalnih ozvezdij (vsakdo ve, v katerem znamenju je bil rojen), je luna v vsakem znamenju le približno dva dneva in pol! Po karakterju jih ločimo v ognjena, zemeljska, zračna in vodna znamenja. Naj opišem le vpliv znamenj, kijih omenjaZap«. Rak (lat. cancer) je vodno znamenje. Luna v Raku predstavlja še prav posebej vlažno in plodno obdobje. Rak je nasploh najbolj plodno znamenje živalskega kroga. Obdobje Raka je najboljši čas za sajenje, namakanje, cepljenja in presajevanja. Škorpijon (lat. Scorpio) je vodno znamenje in ugodno za rast ali za sajenje vsakršnih rastlin, še posebej trte. Tretji in četrti kvartal lunacije velja za ugodno obdobje za obvejevanje in zalivanje z namenom upočasnjevanja rasti in pospeševanja fruktifikacije. Ribi (lat. Pisces) sta tudi vodno znamenje. Kot čas Raka in Škorpijona je tudi obdobje Rib vlažno in plodno. Drugo najboljše znamenje za sajenje in presaje-vanje. 6., 7. Luna v dviganju in padanju nista lunini fazi, temveč nakazujeta položaj v zodiaku. Vsa zodiakalna znamenja, skozi katera potuje sonce od zimskega solsticija (21. dec.) do poletnega solsticija (21. junij), t.j. od Strelca do Dvojčkov, imajo v sebi silo dviganja. Luna ima tedaj obliko čaše. Za znamenja od Dvojčkov do Strelca je ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj značilna padanja (luna narobe obrnjena čaša!). Sile dviganja so sile zime in pomladi, ki napovedujejo počasen prirastek, razširjanje, rast in cvetenje, medtem ko so sile padanja sile poletja in jeseni in naznanjajo zrelost, žetev, propadanje in počitek. Če že priznamo luni in morda tudi zo-diakalnim znamenjem določen vpliv na življenje, potem so fiksni datumi, npr. famozni 1. marec, povsem brez osnove. Samo spomnimo se prehoda iz julijanskega na gregorijanski koledar! Izvršili so ga 1582. Tedaj so katoliške dežele v noči s 4. na 5. oktober premaknile "uro" za celih 10 dni naprej! Protestanti so sledili spremembi šele 1699 s premaknitvijo datuma z 18. februarja na 1. marec 1700. Nihče ne ve, katera "pravila" so nastala pred gregorijansko koledarsko reformo ali po njej, in katera so bila morebiti kronološko popravljena. Domnevno gre pri 1. marcu za zelo star datum, najverjetneje za rimsko novo leto. Na prvo navedbo v nemški literaturi naletimo 1680 (Jochannes Colerus). Težave s koledarjem so izvirale od tod, ker niti sinodski mesec niti tropsko leto ne trajata celo število dni. Od tod številne reforme (Julijanski in zdajšnji Gregorij anski koledar!). Lunine faze se še pred nastankom visokih kultur določale življenjski ritem človeka. Dokaz sta sinonimna izraza za luno/mesec in mesec kot časovni interval enakega času polnega obhoda lune okrog zemlje: sinodski alilunski mesec - čas med dvema zaporednima enakima fazama lune (lunacija); traja približno 29,5 dni (siderski alizvezdni mesec je časovni interval, v katerem napravi luna poln obhod okoli zemlje glede na zvezde). V prejšnjih koledarjih je bil mesec vselej sinodski mesec. Spomnimo se, daje stari rimski koledar lunarni koledar, sprva iz desetih mesecev in kasneje iz dvanajstih. Leto je imelo 29,53 x 12 = 354,4 dni, pri čemer se je vsak mesec začel z mlajem. Ta koledar se je za 11 dni razlikoval od sončevega leta (365,25 dni), zato so morali vsako drugo leto med 23. in 24. februarjem vstaviti dodatni, "dobičkonosen", mesec Mercedonius (lat. merces "plača" iz.mereo "zaslužiti"), kije imel izmenoma 22 ali 23 dni. Beseda "koledar" prihaja iz lat. calendarium "spisek dolžnikov posojilodajalcev". Calendae so bile prvi dan v mesecu, ko se plačevale obresti. Posojilodajalci so tedaj beležili imena svojih dolžnikov. Varro poroča, da izraz izvira iz običaja, koje pontifeks vsakega prvega v mesecu sklical (lat. "calare "klicati") ljudstvo in ga obvestil o času mlaja, dnevih non (nones) in praznikih. Kaj pravi znanost o domnevno izstopajočih lastnosti lunskega lesa? Resnici na ljubo povejmo, da profesor Zürcher in so delavci verj amej o v vpliv "luninih faz kot sinodnega ritma" (Zürcher & Cantiani 1998, Zürcher 2000, Zürcher & Mandallaz 2001). Vplival naj bi na drevesno biologijo kot npr. na kalitev, inicialno rast in reverzibilne cirkadijske fluktuacije drevesnega premera in bioelektričnih potencialov. Menijo, da se delež kapilarne vode v lumnih in v celični steni vezane vode, ritmično spreminja in z njim lesne lastnosti. Voda naj bi prehajala iz simplasta (t.j. iz protoplastov) v apoplast (v celične stene in prostore) in obratno! (Hopla, kaj pa, če je vse to res!?) Nekaj pa le drži. Prepričan sem, daje lunski les boljši od "navadnega", saj gre za najlepša debla (npr. Thoma 1996). Praviloma gre za skrbno izbrane, do 400 let stare "resonančne" visokogorske smreke s počasno enakomerno rastjo z izrazito ozkimi branikami (nem. Geigenbäume ""violinska drevesa"), z malo notranjimi napetostmi, zaradi počasne rasti v mladosti, z zelo malo motečega juvenilnega lesa, z uravnovešenimi tankovejnatimi krošnjami D Preglednica 1. Znanost o lunskem lesu _ Lastnost Avtor študije Rezultat Gorljivost Herz 1998 Triebel 1998 Seeling 1998 Niemz & Kučera 2000 Teischinger & Fellner 2000 Ni nikakršnih razlik med lunskim in "navadnim" lesom. O negorljivosti ni govora! Odpornost Triebel 1998 Hirmke 1999 Teischinger & Fellner 2000 Lunski les ni bolj odporen!. Krčenje Herz 1998 Seeling 1998 Triebel 1998 Rösch 1999 Bariska & Rösch 2000 Niemz & Kučera 2000 Seeling 2000 Teischinger & Fellner 2000 Ni razlik v krčenju med lunskim in "navadnim" lesom! Trdota Seeling 1998 Nikakršnih razlik me lunskim in "navadnim Niemz & Kučera 2000 lesom! Seeling 2000 Neumann 2003 Lesna vlažnost Seeling 2000 Morebitne razlike v vlažnosti so v območju Torno 2003 normalnih variacij. ijaLeS 57(2005) 1-2 raziskave in razvoj brez kompresijskega lesa. Lunska drevesa sekajo decembra in januarja na suš. Skrivnost visoke kvalitete lunskega lesa očitno ni v luninih "impulzih", temveč v skrbnem izboru, pazljivem ravnanju, predelavi in obdelavi in "konstruk-cijiski" zaščiti. Naj vam zaupam še priporočene termine za sekanje lunskega lesa v naslednjih letih (Thoma 1999 str. 210-211): v 1. 2005: 1. dec. (mlaj), 30. dec, in 31. dec. (mlaj); v 1. 2006: 27. jan. in 28. jan. (mlaj) in 20. dec. (mlaj) in v 1.2007: 17. -19. jan. (mlaj), 29.-31. dec. (pojemajoča luna). Mlaj in pojemajoča luna ter zimska meseca sta tudi najpogostejša "prava" termina, ki ju omenja literatura oz. izročilo. Resnici na ljubo povejmo, da pogosto naletimo na kon-troverzne podatke. Naj končam nekoliko šaljivo s slavno italijansko frazo: Si non e vero e ben trovato ("Če že ni res, je pa vsaj dobro iznajdeno"). D literatura 1. Bariska,M. Rösch, P. 2000. Fällzeit und Schwindverhalten von Fichtenholz. Schweiz. Z. Forstwes.151 (11): 439-443. 2. Colerus, J. 1680. OeconomiaRuralis et Domestica. Johann Baptista Schönwetter Sel. Erben, Frankfurt am AAayn,732 str. 3. Herz, A. 1998. Einfluß des Fällzeitpunkt auf das Schwindverhalten und die Feuchte des Holzes von Fichte, Literaturübersicht und Pilotstudie. Institut für Forstbenutzung und Forstliche Arbeitswissenschaft, Universität Freiburg. 4. Hirmke, M. 1999. Einfluß des Schlägerungszeitpunktes auf die natürliche Dauerhaftigkeit von Fichte {Picea abies KarsO. Diplomska naloga, BOKU Dunaj. 5. Neumann, N. 2003. Wer vor Neumond ernt, erhält hartes und haltbares Holz. Niedersächsische Landesforsten, Waldinformation 2:20-21. 6. Niemz, P., Kučera, L.J. 2000. Zum Einfluss des Fällzeitpunktes auf wesentliche Eigenschaften von Fichtenholz- Eine Überprüfung publizierten Thesen. Schweiz. Z. Forstwes.151 f11):444-450. 7 Paungger, J., Poppe, T. 1991. Vom richtigen Zeitpunkt- Die Anwendung des Mondkalenders im täglichen Leben. Heinrich Hugendubel Verlag, München. Slovenski prevod: Vse ob pravem času - Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju. Prevod A. Furlan. Mavrica, Celje 1995. 8. Rösch, P. 1999. Untersuchungen über den Einfluß des Fällzeites bezüglich Mondphasen aus dasTrocknungs- und Schwindverhalten von Fichtenholz {Picea abies KarsO Diplomarbeit ETH, Zürich. 9. Seeling, U. 1998. "Mondholz" schwindet und brennt nicht? AFZ/Der Wald 26:1599-1601. 10. Seeling, U. 2000. Ausgewählte Eigenschaften des Holzes der Fichte {Picea abies /L/ KarsO in Abhängigkeit vom Zeitpunkt der Fällung. Schweiz. Z. Forstwes. 151 (11 ):451-458. 11. Teischinger, A., Fellner, J. 2000. Alte Regeln neu interpretiert - Praxisversuche mit termingeschlägertem Holz. Schweiz.Z. Forstwes.151 (11): 425-431. 12. Thoma, E. 1996. ...dich sah ich wachsen. Über das uralte und das neue leben mit Holz, Wald und Mod. 4. izd. Edition Grüne Erde, Scharnstein (izšla že 4. izdj 13. Thoma, E. 1999. ...und du begleitest mich - Wie Bäume und Hölzer dem Menschen nützen. Verlag Thoma, St. Johann/Pongau. 14. Triebet, J. 1998. Monphasenabhängiger Holzeinschlag. Diplomska naloga TU Dresden/Tharandt. 15. Torelli, N. 2002. Lunarni les ali les posekan ob "pravem" času. Les 54(1/2):19-20. 16. Torno, S. 2003. Holzeinschlag in unterschiedlichen Mondphasen - Eine Überprüfung an ausgewählten Eigenschaften des Fichtenholzes {Picea abies Karst.). Diplomska naloga TU Dresden/Tharandt. 17 Zürcher, E., Cantiani. M.-G. 1998. Tree stem diameters fluctuate with tide. Nature 392, (16. april):665. 18. Zürcher, E. 2000. Mond bezogene Traditionen in der Forstwirtschaft und Phänomene in der Baum biologie. Schweiz. Z. Forstwes. 151 (11): 417-434. 19. Zürcher, E.,Mandallaz,D. 2001. Lunar synodic rhytm and wood properties: traditions and reality- experimental results on Norway spruce {Picea abies Karst) 4th International Symposium on Tree. Montreal, Bot. Garden 20.-25 avg. 2000 Monteral, Proc:244-250. in memonam Janez Uršič 1933-2005 Sončen, duhovit, iskren kolega in prijatelj! Takšni ne umrejo, le odidejo... O smrt, kako trpek je tvoj spomin! Kako hiter je tvoj prihod! Kako nedoumljive so tvoje poti! Kako nestalen je tvoj čas! Kako vesoljno je tvoje gospodovanjel Luis de Granada, Meditaciones ijaLeS 57(2005) 1-2