729 2015 Po razstavah Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači Letos (2015) je minilo četrto leto od odprtja Mu- zeja slovenskih filmskih igralcev, ki je našel svoj dom na robu Krasa, v prenovljeni Škrateljnovi domačiji v Divači. Obnovitev celotne domačije in razširitev kul- turne ponudbe je bila dolgoletna želja Občine Diva- ča in Slovenske kinoteke iz Ljubljane, ki se je julija 2011 končno izpolnila. Muzejski kompleks je dislo- cirana enota Slovenske kinoteke, ki skupaj z Občino Divača oziroma z Razvojnim centrom Divača skrbi za izvajanje programskih vsebin. Občina je lastnik nepremičnine in z njo upravlja in jo vzdržuje, Slo- venska kinoteka pa je z gradivom iz svojih zbirk po- skrbela za postavitev obeh stalnih razstav in v muzeju izvaja predstavitve muzejskih vsebin javnosti. Muzej nima svojega kustosa, ampak sta za njegovo delova- nje pristojni kustosinji muzejskega oddelka Sloven- ske kinoteke, v Divači delo opravljajo študenti. Muzej je ena mlajših kulturnih ustanov v Slove- niji, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z dvema pov- sem različnima kulturnima dediščinama – slovensko filmsko dediščino in kraško arhitekturno dediščino. Škrateljnova domačija je kompleks stavb, ki s svo- jo zasnovo sega v konec 17. stoletja, v obdobje po velikem požaru, ki je leta 1687 uničil večino stare Divače, in se tako uvršča med najstarejše ohranjene kraške domačije. Domačija je stala ob pomembni tr- govski poti, ki je iz notranjosti dežele vodila v Trst. Do konca 19. stoletja je služila kot gostišče in pre- nočišče za furmane in njihovo utrujeno živino, ki se je, segreta po dolgi poti, morala odpočiti in posušiti, preden je nadaljevala pot po pokrajini, izpostavlje- ni mrzli burji. Domačijo so sestavljali trije objekti: stanovanjska hiša, štala s svinjskim hlevom in hram s skednjem. Stanovanjska hiša – Škrateljnova hiša, s tipičnimi kraškimi arhitekturnimi elementi, kot so spahnjenca (kuhinjski prizidek z odprtim ognjiščem) z značilnim dimnikom, monumentalna streha, krita s kamnitimi skrlami in zunanjim lesenim gankom s kamnitim stopniščem, predstavlja enkraten primer kraškega kmečkega stavbarstva in je bila leta 1992 razglašena za etnološki spomenik. Vse tri objekte po- vezuje veliko kraško dvorišče – borjač, na njegovem robu pa kraljuje velika štirna, v katero se je stekala voda s skrlaste strehe stanovanjske hiše. Ob vzpostavitvi južne železniške proge, ki je po- vezovala Dunaj s Trstom v sredini 19. stoletja, je fur- manski poklic počasi izumiral in s tem tudi furman- ska gostišča. Takšna usoda je doletela tudi furmansko gostišče na Škrateljnovi domačiji, ki je s svojim de- lovanjem prenehalo že pred začetkom prve svetovne vojne. Domačija je počasi propadala in bila do leta 1997 deležna le nekaterih nujnih gradbenih del in popravil. Prvi koraki k muzeju so bili storjeni leta 1996, ko smo v sveže ustanovljeni Slovenski kinoteki pričeli z raziskovanjem življenjske poti slovenske filmske igralke Ite Rine, ki se ji je konec dvajsetih let prej- šnjega stoletja uspelo uvrstiti med najbolj iskane evropske igralke tiste dobe. Pot nas je pripeljala v Divačo, kjer se je igralka 7. julija leta 1907 rodila kot Ida Kravanja. Idin oče je bil namreč uslužbenec na železnici, nameščen v tem takrat pomembnem kra- Škrateljnova domačija nekoč (foto: Jože Rehberger Ogrin) in danes kot muzej (foto: Jaka Babnik). 730 po raZstavah, 729–738 2015 škem železniškem središču. Pobuda Silvana Furlana, tedanjega direktorja Slovenske kinoteke, da bi v za- puščeni Škrateljnovi hiši uredili spominsko razstavo posvečeno igralki, je naletela na plodna tla. Tedanji župan občine Divača Rajko Vojtkovszky je bil nad idejo navdušen, saj so si v Divači že več let prizade- vali za ohranitev in obnovitev ene arhitekturno naj- pomembnejših hiš v kraju. V sodelovanju z območ- nim Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice je bila Škrateljnova hiša leta 1997 obnovljena in v prostorih v nadstropju je bila naslednje leto po- stavljena razstava, posvečena Iti Rini. Danes ta pred- stavlja eno od stalnih razstav, ki so na ogled v muzeju. Leta 2002, ko je bila organizirana arhitekturna delavnica za študente arhitekture pod mentorstvom profesorja Vojteha Ravnikarja, je bil narejen naslednji korak k uresničitvi ideje o muzeju, ki bi bil posve- čen slovenskim filmskim igralcem. Odločilni korak v razvoju projekta je bila prijava na razpis Kraljevine Norveške za sredstva Norveškega finančnega meha- nizma leta 2007 in njena odobritev naslednje leto. Julija 2008 je bila podpisana pogodba med Občino Divača kot nosilko projekta in Službo vlade RS za razvoj in evropske zadeve. Gradbena dela na domači- ji so se začela februarja 2009 in bila zaključena julija 2010, julija naslednje leto pa je bila dokončana nova, sodobno zastavljena stalna razstava, posvečena slo- venskim filmskim igralcem. Razstava Slovenski filmski igralci je postavljena v največji objekt muzejskega kompleksa, nekdanjo štalo. Razstavni prostor obsega 325 m2 površine in se razprostira čez pritličje in galerijo. Osrednji del muzejskega prostora predstavljajo portreti igralcev in igralk, ki so razporejeni čez celotno višino objekta in obkrožajo projekcijsko steno, na kateri se predvaja kolaž vlog igralk in igralcev iz slovenskih filmov od prvega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji iz leta 1948 do filmov, nastalih leta 2010. Obiskovalci ob ogledu razstave spoznajo sloven- sko filmsko dediščino in dobijo vpogled v proces na- stajanja filma. V pritličju se seznanijo s postopkom nastajanja filmskega lika. V vitrinah so razstavljeni predmeti, ki igralcem pomagajo vživljanje v filmski lik, ter eksponati, ki prikazujejo sodelovanje reži- serja in igralca. Proces oblikovanja filmskega lika je ilustriran s številnimi fotografijami ter s filmskim gradivom, ki se predvaja na manjših zaslonih v vi- trinah. V nekdanji ledenici, prostoru, kjer so v času gostišča shranjevali led za hlajenje hrane in pijače, je postavljena maketa filmskega prizorišča. Predstav lja celotno filmsko ekipo, ki sodeluje na snemanju. Na multimedijski interaktivni mizi se obiskovalci po- drobneje seznanijo z življenjem in opusom filmskih igralcev in si lahko ogledajo fotografije, posnetke s snemanj ter filmske napovednike. Miza ima štiri pro- jekcijska polja, tako da si zbrano gradivo lahko hkrati ogleduje več obiskovalcev. Razstavne vitrine na galeriji obiskovalcu predsta- vijo življenje in naloge igralca po končanem snema- nju – pri promociji filma, na festivalih in premierah. Posebej so izpostavljene nagrade, ki so jih slovenski igralci prejeli za svoje umetniške dosežke. Na drugi strani galerije so postavljeni zasloni, kjer obiskova- lec lahko prisluhne pripovedim igralcev in drugih filmskih ustvarjalcev o procesu oblikovanja filmskega lika, o spominih na snemanja ter kako so filmske vlo- ge vplivale na njihovo osebno življenje. Stalna razstava je nastala v partnerstvu s Slo- venskim filmskih centrom, z RTV Slovenija, z Viba filmom ter s Filmskim arhivom Republike Sloveni- je, ki so omogočili, da je bogato opremljena z avdio vizualnim gradivom od arhivskih posnetkov s sne- manj do odlomkov iz slovenskih filmov. Na pozi- tiven odziv smo naleteli tudi pri igralcih in njiho- vih sorodnikih, ki so nekatere predmete z veseljem podarili za postavitev stalne razstave. Milena Zu- pančič je npr. prispevala nagrado cesarica Teodora iz Festivala igralskih stvaritev – Filmska srečanja iz Niša, Radko Polič prvo mednarodno nagrado za slovenskega igralca, ki jo je za vlogo v filmu Idealist prejel v Moskvi, nagrado Arnolda Tovornika iz Niša nam je podarila družina Tovornik, Peter Musevski pa nagrado vesna, ki jo podeljujejo na Festivalu slo- venskega filma. Večnamenska dvorana in letni kino (foto: Jaka Babnik). 731 po raZstavah, 729–7382015 Za postavitev stalne razstave, posvečene sloven- skim filmskim igralcem, je kolektiv Slovenske kino- teke leta 2012 prejel Valvasorjevo nagrado. Nekdanji hram s skednjem je prenovljen v s so- dobno tehnologijo opremljeno večnamensko dvora- no, v kateri potekajo projekcije filmov, predavanja, srečanja, delavnice, koncerti … Dvorano, ki se raz- prostira na 69 m2 površine in ima prostora za pribli- žno 60 oseb, je mogoče tudi najeti. Pomembna pridobitev, ki jo je prinesla prenova kompleksa, je muzejska trgovinica v pritličju Škra- teljnove hiše, ki je hkrati tudi informacijska točka in pisarna zaposlenih. V trgovinici so naprodaj spomin- ki (broške, majice, plakati, …), strokovna literatura s področja filmske umetnosti, DVD-ji slovenskih fil- mov ter CD-ji s slovensko filmsko glasbo. Posebnost muzejskega kompleksa je prostor za letni kino, ki se razprostira na 300 m2 površine nekdanjega sadovnjaka, med dvorano in osrednjim muzejskim prostorom. V poletnih mesecih se tu ob petkih zvečer odvijajo filmske projekcije na prostem. Glavno poslanstvo muzeja je širjenje poznavanja slovenske filmske dediščine s poudarkom na igralski umetnosti. Obiskovalcem ob individualnem ali vode- nem ogledu ponujamo ogled dokumentarno-igrane- ga filma o življenju in delu Ite Rine Deklica s frniko- lami, lahko pa si ogledajo tudi enega od osemnajstih celovečernih filmov, ki jih imamo na voljo v muzeju. Šolske skupine lahko svoj ogled obogatijo z izpolnje- vanjem delovnih listov, s predavanjem o filmski igri ali z ustvarjalnimi delavnicami. Filmsko dediščino in filmsko umetnost skušamo z različnimi pedagoškimi in andragoškimi dejavnostmi približati čim širšemu krogu javnosti. Enkrat mesečno v muzeju potekajo otroške ustvarjalne delavnice, namenjene otrokom do šestega leta starosti, na katerih otroci izdelujejo upo- rabne predmete povezane s filmskim svetom. Obisk delavnic je bil na začetku zelo skromen, sedaj pa so jih starši in otroci, ki prihajajo večinoma iz lokalne- ga okolja, osvojili in se jih redno udeležujejo. Zelo uspešna in priljubljena je delavnica igranega filma, ki poteka med poletnimi počitnicami in traja pet dni, na kateri se udeleženci pod vodstvom mentorjev pre- izkusijo v različnih vlogah ustvarjalcev filma in sami izdelajo kratke filme. Že tradicionalno ob obletnici rojstva Ite Rine pri- rejamo prireditev Poklon, ki je vsako leto posvečena drugemu velikemu imenu slovenske igralske umet- nosti, v sodelovanju z lokalno skupnostjo prirejamo predavanja, povezana z lokalno naravno in kulturno dediščino, organiziramo srečanja in pogovore s film- skimi ustvarjalci, pri čemer se pogosto povezujemo s sorodnimi javnimi zavodi in društvi, delujočimi v širši primorski regiji. Muzej na leto obišče povprečno okoli 1700 obi- skovalcev, prevladujejo šolske skupine in skupine upokojencev. V zadnjem letu je opaziti porast obiska skupin, ki jih organizirajo turistične agencije, kar kaže na to, da muzej uspešno postaja prepoznavna kultur- no turistična destinacija v kraško-brkinski regiji. Špela Čižman Utrinek s stalne razstave (foto: Jaka Babnik).