G L A 3 IL G SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 2-40 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 34 (440) LETO IX. NOVO MESTO, 28. AVGUSTA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenib rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje -Slovensk poročevalec* v Ljubljani Solze sreče Vsi nasmejani m srečni so pričakali goste brigadirji v Kronovem. Le majhno deklet-Ce se joče itn pokriva lica z rokami. Okoli nje je gruča prijateljic, ki jo mirijo. »Hočem k Titu!« Vsi poznajo njeno zgodbo. Starše so ji pobili jašvsti. »Zdaj imam samo njega... Pustite me k njemu...« Brigadirjem je nerodno. H gruči pristopi tovariš Rankovič, prime dekletce za roko i/n jo tolaži. Potem jo odpelje k Titu, Vsa srečna je. Na že nasmejanih licih še drse drobne kapljice •.. »Vse bo dobro, vse bo dobro ...« jo tolaži Tito. »Pozdravi pionirje tvojega odreda!« Tovariš Tito, tovariš Aleksander Rankovič in tovariš Miha Marinko v spremstvu komandanta Glavnega štaba Miče Novkovića ter komandanta naselja »Frane Rozman - Stane« med špalirjem navdušenih brigadirjev Pri Drnovem na Krškem polju so maršala Tita pričakali tudi prebivalci občine Videm-Krško, .Na veliko presenečenje vseh se je avto maršala in njegovega spremstva ustavil. Ob vzklikih in pozdravljanju je tovariš Tito v spremstvu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankovd-ča, predsednika LRS Mihe Marinka in drugih izstopil iz avtomobila. Takoj ga je obdalo okrog 1.500 navdušenih državljanov. V imenu občinskega ljudske- TITO med nami Bil je in ostal bo nepozaben dan. Za tisoče naših ljudi, ki so se v mračnem petkovem jutru žalostno ozirali v sivo, mokro nebo, iz katerega je pljuskalo, lilo in grmelo, a so hkrati še vedno upali: morda pa le pride... In za tisoče in tisoče mladih, zagorelih brigadirjev, ki so v dolgih vrstah stali ob novi cesti in čakali, da bo prišel med nje njihov najboljši prijatelj in učitelj. Dež, nalivi in grom ga niso zadržali. Od Ivančne gorice do Mokric ga je pozdravljalo na desettisoče rok, toplih, iskrenih src in nasmejanih, vedrih pogledov. Že v Ivančni gorici je tovariš Tito po sprejemu raporta komandanta Glavnega štaba MDB Miče Nov-koviča nasmejan dejal: *Niste krivi ne vi in ne jaz, da pada dež. Navzlic slabemu vremenu hočem videti čimveč .. Sprejem vzdolž ceste je bil kljub nevihti nadvse prisrčen. V Trebnjem je stal maršal Tito v odprtem avtomobilu in sredi naliva nasmejan odzdravljal domačinom in zbranim brigadirjem. Pravtako v Novem mestu, kjer se je pred križiščem Industrije obutve zbralo več sto ljudi v najhujšem dežju. Takoj, ko so avtomobili zavili proti Ločni, je med ljudmi završalo: »Popoldne pride nazaj! Ob štirih na Glavnem trgu!« Maršal si je medtem ogledal Otočec in vse prostore Glavnega štaba MDB. Vreme se je nato le z vedrilo: visoki gostje so obiskali brigade v naseljih Zg. Kronovo, Draga, Grmovlje in Gmajna. Sredi Krškega polja so jih prisrčno pozdravili prebivalci Krškega, malo niže še Brežičani. Potem, ko so si ogledali delo »Gradisovega« finiserja, ki je zadnje dni dosegel rekord v betoniranju nove ceste — 380 metrov na dan —, je kolona avtomobilov krenila proti Mokricam in vozila mimo naselij v Prilipah in Ribnici. Sem so prišli tudi mladinci iz brigad v Bobovici, Dom asi ovc i h in Kak i tj u. Bila je nepozabna slika: maršal Tito med mladimi graditelji, katerim so nezadržano vreli iz prsi nešteti pozdravi, vzkliki in pesmi. Po kosilu na Otočcu je kolona avtomobilov spet zavila v Novo mesto. Na slavnostno okrašenem Glavnem trgu. kjer ftt je zbralo menda vse, kar je moglo z doma, je predsednik republike prvikrat stopil na tla dolenjske metropole. Spet pozdravi, cvetje, ploskanje in veselo vzklikanje. Vsakdo je hotel ljubljenega maršala videti od hl>zu; v hipu je bil obkrožen od veselih Novo-meščanov in pionirjev. Gostje so iz Novega mesta spet zavili k avto cesti proti Karteljcvcmu in prek Šentjurja In Lukovka do Trebnja. Ganljivi srečanja mladine z maršalom so se spet por- "•». Tovariš Tito je na (1 koraku videl ogromne uspehe dosedanjega dela arčeval s pohvalami brigadam, ki so v teh nekaj kratkih mesecih skupaj z delavci dale novi cesti veličastno podobo. Skoraj od Koleni tki do Ivančne gorice pa se je predsednik republike s spremstvom že peljal devet kilometrov po novi asfaltni cesti. Po cesti, o kateri je januarja letos prvič govoril mladi generaciji naše države, po cesti — ki je bila zgrajena v slabih štirih mesecih požrtvovalnega dela. Bil je in ostal bo nepozaben dan. Petek, 22. avgust 1958. Dan, ko je za nalivi in nevihto spet posijalo sonce in pokazalo predsedniku republike dolenjsko zemljo in na njej mladino vseh naših dežel v skupnem prizadevanju in ustvarjalnem delu za našo srečno bodočnost. Pese u ceste bratstva in enotnosti, za katero je dal tovariš Tltb pobudo in vso pomoč mlademu rodu naših narodov, je zdaj. po maršalovem obisku, z vsemi svojimi brigadami, delavci, inženirji, tehniki, podjetji in Investitorji še mogočnejša, Se lepša, še bogatejša. TovariS Tito in sekretar OK ZKS Jože Borštnar zapuščata kavarno na novomeškem Glavnem trgu Pozdrav Brežicanov V petek se je okrog 11. ure ztralo ob cesti na Čatež pri Brežicah več sto Brežicanov, ki so prihiteli iz uradov, trgovin, podjetij in s polj, ko so slišali, da ee bo maršafl Tito peljal po avto cesti proti Zagrebu. Prihiteli so Titovi pionirji in cicibani s šopki in zastavicami, da pozdravijo svojega maršala. Njim so se pridružili brigadir ji iz mladinskega naselja v Prilepah. Ura je šla že proti poldnevu, nestrpnost pri zbrani množici, kdaj se bodo izza ovinka prikazali avtomobili, je vedno bolj naraščala. Nekaj minut po dvanajsti je prispel prvi avtomobil tri javi'l: »V tretjem avtomobilu bo on!« Cez nekaj minut je v počasn.i vožnji pripeljalo več avtomobilov, maršala pa so že od daleč vsi spoznali. Dvignil se je vihar navdušenja, brigadirji so mu glasno skandirali in ploskali, pionirji in. cicibani bo g* pozdravljali z rožami in, zastavicami. Nasmejan je odzdravljal tovariš Tito gosti vrsti ob obeh straneh cesae. Počasi je vozil njegov avtomobil, a vendar se je zdelo, da jim le prehitro izginja izpred oči, saj 90 se mnogi, posebno najmlajši, pionirji in, brigadirji, prvič srečali z maršalom Titom. Cvetje za ljubljenega, najdražjega gosta! Novomeški pionirji ln pionirke so toplo pozdravili maršala Tita in mu izrekli na tleh dolenjske metropole prisrčno dobrodošlico. Tovariš maršal jim je naroČil, naj pozdravijo ves mladi dolenjski rod. ga odbora Videm - Krško je maršala pozdravil predsednik ObLO Stane Nunčič. Nato je stisnil roko tovarišu Titu in mu podaril šopek rož predstavnik Pionirskega odreda »maršala Tita« iz Leskovca, nakar mu je tov. Tito naroČil: »Pozdravi pionirje tvojega odreda!« Nato je maršal s spremstvom obšel navdušeno množico in se odpeljal proti Brežicam. M. »Rukovao sam se sa drugom Titom!« Bilo je v naselju »Borisa Kidriča* v Zg. Kronovem v petek dopoldne. V skupini brigadirjev, J« jo je pravkar obšel predsednik Tito, je bil posebno glasen srednjevisok fant, ki je molel desnico tnso-ko v zrak in dopovedoval tovarišem: »Ne gurajte me, drugovi, ja sam se rukovao sa drugom Titom!!* Prisrčno, ganljivo: stik z maršalovo desnico je hotel brigadir ohraniti zase kar najdlje ... Ne bo ga pozabil. PREDSEDNIK TITO NA PRIMORSKEM Po obisku pri graditeljih avto ceste Ljubljena — Zagreb je predsednik republike maršal Tito v spremstvu soproge Jovan-ke, Mihe Marinka, generala Milana Zežlja in drugih v soboto obiskal Tolmin in Novo Gorico. Po vsej Soški dolini, kamor je tovariš Tito prispel čez Vršič, so ga navzlic dežju pozdravljali tisoči domačinov. Predsednik republike si je ogledal tovarno pohištva v Novi Gorici, nato pa je skozi Vipavsko dolino nadaljeval pot na Brione. Mladino vzgalamo z ustvarjalnim Predsednik okr sdravlja predsednika Dragi tovariši! Danes sem prišel na ta veliki objekt, ki ga gradi socialistična mladina Jugoslavije. Zal mi Je, da nisem mogel tega že prej storiti. Niso mi dovoljevali posli. Danes, ko sem tu, sem se prepričal, kako prav je bilo, da smo sklenili, naj naša mladina ponovno prevzame določen del odgovornosti za izgradnjo naše socialistične dežele. Na mladinskem kongresu v Beogradu sem v imenu naše Partije in Centralnega komiteja govoril o tej nalogi, ki jo je tedaj mladina z velikim navdušenjem sprejela. Nihče od nas, niti jaz, niti moji tovariši, ostali Mani komiteja, nismo dvomili v to, da bo obljuba, ki so jo dali vaši vodilni tovariši tedaj na kongresu, izvršena. Danes, ko sem šel vzdolž enega dela trase In videl mladince, videl izvršeno delo, sem bil srečen, ker sem lahko ugotovil, da je obljuba ne samo izpolnjena, temveč da je v nekem smislu celo presežena. Zato ni nobenega dvoma — če ne bo kakšnih elementarnih nezgod — da bo to delo ne samo pravočasno, ampak celo predčasno izvršeno. Ko smo prenehali z našimi mladinskimi akcijami, smo razmišljali, ali nismo morda pogrešili, ker amo demobilizirali velik del naše mladine, ki ni mogla, ne zaradi svoje volje, temveč pod silo okolnosti, sodelovati v izgradnji naše dežele v tolikšni meri, kolikor b! lahko. Nekateri so govorili, da je naša mladina apolitična, da naša mladina plava v razne tuje vode, oziroma da je pod tujimi vplivi Itd. Da to ni točno, vidim danes, ko gledam naše mladince. Njihovo navdušenje, ta njihova pripravljenost, njihovo delo, vse to govori o tem, da imamo prekrasno mladino. Ce so kje kakšne pomanjkljivosti, je to naša krivda, ne pa krivda mladine. Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije si bo v hodoče, še bolj prizadeval skrbeti >a to, kako se vzgaja naša mladina, v kolikšni meri sodeluje pri naporih naših narodov za izgradnjo naše dežele. To je dolžnost vseh komunistov. To je bila naša dolžnost že pred vojno, fko smo delali pod najtežjimi ilegalnimi okoliščinami. Tudi tedaj smo se komunisti trudili, da bi čimveč mladine zbrali okoli sebe. Tudi danes vidi mladina v nas, v komunistih, svoj vzor, hoče, da Ji dajemo tudi naloge, da ji kažemo pot, po kateri naj se razvija. Kot so govorili nekateri naši ekonomisti, bo ta cesta morda nekoliko dražja. Toda mi v Centralnem komiteju mislimo, da moralno-političnega činitelja, ki si ga pridobiva naša mladina in ki je ogromne vatnostl za naio skupnost, ni mogoče nadoknaditi z nobenimi sredstvi in plačati. Nobena druga šola ali tečaj ne more dati naši mladini toliko, kolikor lahko pridobi na takih delovnih akcijah. Pa tudi če bi bil učinek še manjši, čeprav ne morem govoriti o manjšem učinku, kot ga lahko dajo redni delavci, kajti mladina lahko z elanom nadoknadi tisto, česar včasih z znanjem ne more dati. Ogromne važnosti je, tovariši, da vzgajamo našo mladino z ustvarjalnim delom. Zaradi samega gospodarskega računa ne moremo pri vzgoji naše mladine zanemariti najvažnejšega činitelja. V Jugoslaviji bomo imeli še vrsto takšnih akcij. Četudi je delo na sedanjem objektu mnogo bolj organizirano in je mladina bolj preskrbljena in organizirana, kakor je bila na prejšnjih delovnih akcijah, vendar smatram, da bomo morali prihodnja leta take akcije še bolje pripraviti. To zim0 je treba predvideti vse kar bi bilo potrebno, da bo naša mladina zadovoljna, da bo lahko čimbolje opravljala svoje delo in se okoristila z vsemi pravicami. Zeli si obogatiti znanje. Pri vas je ogromna težnja kmečke mladine, da se nauči tehnike. Kaj smo Ji dali? Nekaj traktorjev, za katere ste se sami borili in za druge take stroje. Prihodnje leto mora biti to organizirano, da ne bodo skrbeli za to samo voditelji, ki so odgovorni za delo z mladino, ampak bo to naša skrb. Postaviti moramo organ, ki bo skrbel za vse, kar je potrebno. Ob zaključku se je predsednik Tito z nekaj besedami zadržal tudi pri današnjem mednarodnem političnem položaju. Dejal je, da je danes Jugoslavija zopet pred problemom, kakršen je n. pr. klevetanje, podtikanje, psovanje, negiranje njene pozitivne vloge na mednarodnem področju itd. Poudaril je, da je posebno v tem položaju važno, da je jugoslovanska mladina sama celota, da bo neomajno nadaljevala tisto, za kar smo se starejši borili. Ne čaka naj na čas, ko nas ne bo, ampak naj že danes dela skupno z nami, naj nam lajSa delo, da bo mora! no-politično vzgojena in oborožena z zadostnim znanjem, ki je potrebno za vsakodnevno življenje. Moralno-politična enotnost naših narodov, o tem sem globoko prepričan, — je dejal maršal Tito, — se bo popolnoma uresničila z našim mladim naraščajem. — Iz govora predsednika republike maršala Tita na kosilu v Glavnem štabu MDB na Otočcu (22. avgusta 1956} — Stoan S »DOLENJSKI LIST« gtev. 34 (440) Stanovanjska skupnost (Nadaljevanje) Servisi stanovanjskih skupnosti V dosedanjih osnutkih so tn vrste servisov, ki bi jih lahko uvedla večina stanovanjskih skupnosti pri nas. To so: gospodarski servis, preskrbovalni servis in obrtni servis. Gospodarski servis bi opravljal sledeče naloge: čiščenje, pranje, krpanje, popravljanje in likanje perila in oblek. Imel bi tudi primerno število sodobnih gospodinjskih strojev ter bi jih s priučeno strokovno delovno silo posojal na dom. Oddelek tega servisa bi po naročilih gospodinjstev opravljal večja čiščenja stanovanj in nudil tudi delno pomoč gospodinjam pri delu. V okviru gospodarskega servisa bi bil tudi prehranbeni oddelek, ki bi po naročilu posredoval gospodinjam tudi na dom očiščena surova živila, sočivje in zelenjavo: solato, stročnice, krompir, razno zelenjavo, gomolje in meso; pol-kuhana živila: fižol, meso, drobovino in podobno ter že gotova jedila: enolončnice, popolna kosila (menije). Razen tega bi lahko člani skupnosti uživali hrano tudi v obratu takšnega servisa. Kolikor bi bilo potrebno, bi v. okviru gospodarskega servisa delal oddelek za varstvo predšolskih in šolskih otrok. Varstvo bi bilo organizirano v posebnih domovih, kjer ti že obstajajo, v posebnih sobah večstanovanjskih blokov ali v skupnem prostoru za več manjših stanovanjskih hiš. Oddelek bi nudil šolskim otrokom pomoč pri učenju, jih nadzoroval, skrbel za ureditev skupnih igrišč, pripravljal skupne izlete otrok, sprehode in podobno. Posredoval bi zamenjavo učil in učnih pripomočkov, jih posojal; razen tega bi posojal igrače, športne* rekvizite, posebne vrste obleke ter razno opremo. Kadar dobijo gospodinje obisk, težko zmorejo domača dela in postrežbo gostov. V takem primeru bi zaprosile za pomoč servis ter dobile izuče-no kuharico in gospodinjsko pomočnico. Kadar pripravljamo drva za zimo, urejamo vrt in podobno, včasih ne vemo, »kje se nas drži glava«. Tudi tu bj nam pomagal servis. Posredoval bi občasno delovno silo za sekanje in spravljanje drv, obrezovanje sadnega drevja ter dela na vrtu. Preskrbovalni servis je drugi, ki smo ga omenili. Posredoval bi nakup in dostavo raznih vrst živil na dom: špecerijskega blaga, delikatesnega blaga, kruha, mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, sadja in zelenjave, raznega galanterijskega blaga in tobačnih izdelkov. Razen tega bi člane stanovanjske skupnosti občasno oskrboval z ozimnico: s sadjem, krompirjem, kurivom in z ostalimi potrošnim i predmeti, ki jih potrebujemo v večjih količinah za zimske zaloge. Obrtni servis bi nudil prebivalcem s pomočjo raznih svojih delavnic cenena manj- ša popravila stanovanjske in gospodinjske opreme, prostorov, zgradb, naprav in napeljav. Naštete vrste servisnih služb bi lahko stanovanjska skupnost pri nas pričela takoj uvajati, seveda le tam, kjer bi bile potrebne. Začetna sredstva bomo dobili iz raznih virov. Prvi in najvažnejši vir je samopomoč državljanov, ki stanovanjsko skupnost ustanovijo. Samopomoč je zamišljena tako, da državljani prispevajo v obliki materiala ali denarja. Pomagale bodo gotovo tudi gospodarske organizacije in kmetijske zadruge ter občine. Nekatere gospodarske organizacije v Novem mestu so že do sedaj kazale mnogo zanimanja za razne dejavnosti., ki jih bo v bodoče urejevala stanovanjska skupnost. Posamezna večja podjetja so v takšne namene ponujala že lepe zneske. O sredstvih, pogojih In še marsičem, kar bo potrebno, da bj, stanovanjska skupnost laže -zadihala«, pa se bomo pomenili v prihodnji številki. Ne nasedajte! I. C rojen 19G9. leta. iz Beroa-za pri Splitu, se je 20 >unija v Ljubljani v skladiScu Tobačne tovarne Sarajevo s ponarejenimi dokumenti predstavil kot »komandant s-trufene brigade« z avto ceste in dvignil cigaret v vrednosti 140.900 din. Cigarete je nato prodajal in zamenjaval za pijačo ob trasi bodoče avtn ceste. Z veči-no plena je bil prijet od varnostnih organov. Kot padalski instruktor se je predstavljal 19-letni V. K. iz Maribora in zatrjeval, da je nastavljen od LZS. Od brigadirjev je pobiral denar za članarino Letalske zveze in Izkaznice Bil je obsojen na mesec dni zapora. Ko J* 20. 7. kazen prestal, je takoj odšel v naselje Karteljevo in se tam izdaj al za zastopnika Rdečega križa ter pobiral Članarino, obljubljal brigadirjem značke Rdečega križa in trenirke. Bi.1 je takoj ponovno prijet- Da Je poslan od Zveznega Izvršnega sveta Iz Beograda je zatrjeval S. A., znan delomrznež in potepuh iz Beograda S to krtlatl- N A 8 OBISK co je obiskoval mladinska naselja in skušal zastonj živeti, sodnik za prekrške ga je obsodU na 35 dni zapora. V naselju Bela cerkev se je T D. iz Novega Pazarja, star 26 let. predstavljali kot novinar Saša Markovic, ki dela pri časopisu »Mladost na avto putu«. Zanimal se je za brigadirje, kako so zadovoljni, skrbela ga Je ureditev taborišč in slično. Zaradi takih lum perij Je bil že kazinovan. Sodnik za prekrške tnu je prisodil zdal 15 dni zapora V Vihrah izbruhnila dva požara 22. avgusta popoldne Je Iznenada izbruhnil požar v Vihrah na Krškem polju, pri posestniku Šolarju. Na pomoč so prihiteli razen vaščanov tudi gasilci iz gar-nizije Cerklje, Viđem-Krškega in bližnja gasilska društva. Ko so se vsi posvetili reševanju imetja -In preprečevanju ognja, Je nenadoma zagorelo na drugI strani vasi, pri občinskem odborniku Račiču. Ker je bilo vreme vetrovno, so težko preprečevali širjenje ognja. Škodo, ki je nastala, cenijo nad 3 milijone dinarjev. Pri tov, Račiču je razen gospodarskega poslopja zgorelo tudi 12 prašičkov, slamoreznlca in sena za 4 glave živine. Imenovani Je pred kratkim znižal zavarovalno vsoto od dveh milijonov na polovico, kar se mu bo občutno poznalo pri izplačilu zavarovalnine. Domnevajo, da Je bil polar, zlasti pri tov. Račiču, podtaknjen. Vzroke požara še raziskujejo. Bil je žgoč, soparen avgu- veselje jih je gledati, te naše \ stovski dan, ko je »motore« fante in dekleta! Vsi so polni \ soplhal iz Novega mesto proti mladostnih. moči, na pragu i Ljubljani. Odkar pravi mo- življenja; veste, zares delajo j torni vlak nadomešča lokomo- tako kot beremo o njih v ča- \ tiva z enim ali dvema pul- sopisih in čujemo v radiu. Za- j manoma, se na udobnem se- to pravim, da so bngade do* \ dežu zadovoljno pretegneš in bra stvar. Mladi ljudje spo- j iz vseh strani puhteča sopari- znavajo delo, naučili so se oa i ca te kar nehote ovije v te- ceniti. Videla sva z ženo, da j žak dremavec. je fant zdaj čisto drugačen. \ Zbudilo me je govorjenje na Tudi v odnosih, do naju je bolj \ hodv.iku. kjer sta se rokovala prijazen in pozoren. Zares. \ znanca, brigada je zanj dobra šola. i »Odkod? Z ženo sva obiska- Ves dan so' na svežem zraku, l hrana je močna, zdravje kar ■ , .\v™ .j™"« rese Uw» am). kipi iz njih. Moram vam reči, \ Ust/,„aJbs,a_,(3?[®$> slezenov-da jih je veselje pogledati. In \ če bi nič drugega ne naredili \ v brigadah z njimi kot to, da j bo mladina spoštovala fizično j delo, bi samo to odtehtalo »t« la fanta!« »Kaj je sinko kje na počitnicah-?« je povpraševal glas V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet jesenske rese (100 din). človeka, ki je vstopil na eni izmed »tramvajskih« dolenjskih postajne. »Ne! V brigadi je!« »A tako, potem je pa res že (180 din), hribske rese (500 din,), gozdne jagode (100 din), melise (140 dan), Rastlino ptičjega dresna — muravka (30 din), črnobino (70 napor in vse stroške nove ce- l a'm), gladismka (36 din), hrib-ste!« I ske rese (250 din), jebičnika (10S Ponos je sijal očetu z obra- l d'n), vodne kreše (140 din), koza, ko sta se z znancem raz- l Pitnika s korenino — virh vnela v pogovoru. Nisem ga \ <65 din>. rozge (45 din). poznal. Toda pohvala, ki jo jr \ izrekel brigadam, je bila to- \ pla, prisrčna. Zdelo se mi j* kot da jo je povedal v imenu sin in ne več sinko. Kako pa vseh staršev, ki so poslali no živijo v brigadi?« avto cesto, to veliko solo brot- i Delajo, to moram reči, stva in enotnosti mladega tO-presneto delajo! Bil sem v du. svoje otroke, kamnolomu, kjer pripravljajo Njemu, »neznanemu« brinu- brlgade kamen za avto cesto. Delovodja mi je rekel: bri-gadir zaleže tudi za tri delavce, tako požrtvovalen je. In dirju. ki ga je oče pohvalil naj velja zato tudi naš današnji obisk. -k Korenine beladone (140 din), gozdnega korena (100 din), bal-drijaina (260 din,), habata — smrdljivi bezeg (36 din). Plodove: Sipek celi (50 din>, s,pek luščine (180 din), črnega trna — oparnice (30 din), gloga -- belega trna (33 din), bezga (90 din), Česmina (100 dnin). OBVESTILO — Nabiralci, po hitite z nabiranjem cveta Jesenske rese! Ko bo cvetje porjavelo, bo odkop prenehal. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Vsi sii 3*1 .luUilimli!. uciluiu.ill SKUpSClUM je na izrednem zasedanju soglasna sprejela arabsko resolucijo o Srednjem vzhodu, ki je zahtevala umik ameriških in britanskih čet iz Libanona in Jordanije, pozvala države v tem delu sveta, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve svojih sosed in naložila generalnemu sekretarju Združenih narodov, da odpotuje na Srednji vzhod. Javnost seveda še ni bila navdušena, ampak se je ljudem kamen odvalil od srca, kakor pravimo. In čeprav so Američani po sprejetju arabske resolucije trdili, da v bistvu zagovarja njihovo stališče, Rusi pa njihovo, se za to ni nihče zmenil. Glavno je bilo, da je bila resolu cija sprejeta, kar pa še ne pomeni, da je uresničena. Glavni pogoj za pomiritev je seveda umik tujih čet s Srednjega vzhoda. Triindvajsetega septembra poteče mandat dosedanjemu predsedniku Libanona Cha-mounu in funkcije predsednika republike bo prevzel general Sehab. Ce prej ne, bo takrat vlada zahtevala umik ameriških čet iz Libanona in Američani so že večkrat izjavili, da se bodo umaknili, če bo to zahtevala od njih zakonita libanonska vlada. Mnogo bolj zapleten je položaj britanskih vojakov v Jordaniji. Po mnenju nepristranskih opazovalcev objektivno samo navzočnost kakih dva tisoč britanskih vojakov drži pokoncu kralja Huseina in njegov režim. Največja težava je v tem, da mladi Husein s slabšanjem položaja kaže vedno večjo krvoločnost in nepopustljivost, ker ve, da je britanska vlada v Škripcih. Britanski vojaki, ki so bili ... ikuUćiij^.. . *iak, da bi rešili krono in Nuri es Saida, so obtičali do vratu v jordanskem pesku, ker so jih v Iraku prehiteli. Kako naj Macmillan zdaj »častno« umakne vojake iz Jordanije? — Pred kratkim si jc kralj Husein privošči? »proces« proti štirim osebam, ki so bile vse obtožene za veleizdajo. Toda obtožba ni važna. Važno je, da so vsi štirje obtoženci nosili na sebi jasne sledove nečlove ške^a mučenja, kar se lahko ugotovili ce lo britanski gledalci televizije. Koliko nasprotnikov pa je Husein podavi) in po-streiil po svojih skrivnih kleteh? Raje j: hotel Husein *avno obesiti skupino »izda v katerih pozivajo sovjetsko vlado, naj obnovi priprave — na ravni veleposlanikov — za sklicanje konference na najvišji ravni. Prav tako, če že ne še bolj spodbudna je bila novica, ki je prišla iz Ženeve. Atomski strokovnjaki z vzhoda in zahoda so se sporazumeli o več metodah za ugotavljanje jedrskih eksplozij in tudi o načinu, kako bi bilo mogoče nadzorovati morebitno izvajanje sporazuma o ustavitvi jedrskih poskusov. To zdaj pomeni, da je odpadel izgovor, da noskusov ni mogoče zaslediti in nadzorovati. Zaključki ženevske konference strokovnjakov bodo v veliko oporo politikom in državnikom Le zmeren optimizem jalcev« na glavnem trgu v Amanu. V zadnjem hipu ga je pregovoril britanski veleposlanik, naj tega ne stori. Navsezadnje bi bil takle prizor za britanske vojake le malo prehud. Kolikor se že ne sprašujejo, kaj delajo v Jordaniji, bi se spraše vali, kakšen režim branijo s «vojo navzočnostjo. Na mednarodni ravni je takoj p končanem izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN prišlo do pomembnih predlogov. To pot je pobuda v rokah Zahoda. ZDA so sporočile, da so se voljne takoj začeti pogajati o .sklenitvi sporazuma o ustavitvi jedrskih poskusov za eno leto, hkrati pa so zahodni veleposlaniki v Moskvi izročili sovjetskemu ministrstvu za zunanje zadeve Istovetne note. In upati je, da bo vprašanje razorožitve prišlo z mrtve točke na prihodnjem rednem zasedanju Generalne skupščine OZN jeseni. Priznati je treba, da že dolgo nI bilo toliko ugodnih znamenj za ublažitev mednarodne napetosti. Toda zavedati ae je treba, da so to samo lastovke in ne še pomlad. Samo polagoma, s skrajno obzirnim utrjevanjem medsebojnega zaupanja, s čim manj propagande in čim več resnih naporov za normalizacijo razmer bo mogoče doseći korak, naprej. Pot je še dolga in trnova, toda utešno je že to, če vlada prepričanje, da skušajo na obeh straneh poiskati pravo pot. Trenutno bi dejali, da je zmeren optimizem upravičen. Toda samo to in nič več. atnssu t Sevnici raspisuje STIPENDIJO NA TEH* NIČNI SREDNJI ŠOLI -lesni odsek. Prednost imajo kvalificirani delavci podjetja, ki imajo že nekaj prakse, dalje otroci padlih borcev ter dijaki iz območja ObLO Sevnica. Prošnje }«■ treba vložiti do 30. VIII. 1958 na Kopitarno Sevnica. Letos se nam qbeta dobra sadna letina. Ze nekaj let nazaj smo imeli zaradi vremenskih nesreč slabe letine, tako da je letos sadje zelo bogato rodilo. Prav bo, če takoj povemo, da vzrokov za zadnje slabe letine ne smemo Iskati samo v vremenskih razmerah. Rodovitnost je odvisna predvsem od pre-hi\. .nbenega stanja sadnega drevja. Sadno drevje nam lahko vsako leto obrodi, če ga tudi vsako leto redno oskrbujemo: se pravi, da ga redno gnojimo, pravilno obrezujemo in škropimo. Tako imamo več sadja, predvsem pa več kvalitetnega blagat Kmetijske zadruge bodo morale zato posvetiti pri bodočih nakupih sadja predvsem vso skrb kvaliteti eadja. Proizvajalec bo dobil za dobro, sortno sadje več dohodkov, zadovoljen bo pa tudi potrošnik, ko bo dobil za svoj denar zares dobro blago. Pri odkupu bomo torej upoštevali vrednostne skupin* 11. in 12. številka URADNEGA VESTNIKA 31. m 25. julija sta izšli 11. in 12. številka Uradnega vestnlka OLO Nov0 mesto. V prvi je objavljeno priporočilo OLO Novo mesto o reformi šolstva v vseh 11 občinah prejšnjega okraja, odredbe ObLO Črnomelj, Kostanjevica - Podbočje, Metlika. Mirna. Mokronog, Nov0 mesto, Straža-Topllce, Šentjernej in Žužemberk, o plačevanju pavšalne skočnine, odloka ObLO Novo mesto o razpisu nadomestnih volitev in odredba Obu-O Straža Toplice o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Objavljenih Je tudi nekaj objav volitev in imenovani ter bilance Industrije obutve Novo mesto. Industrije čevljev Bor Dolenjske Toplice in .Keramike« Novo mesto za leto 1967. VREME ZA CAS OD 29.8. DO 7.9. Prevladovalo bo lepo vreme. Krajevne ali kratkotrajne padavine pričakujemo okoli 31. avgusta ter 3. ali 4. septembra. Močne padavine z ohladitvijo okoli 7. septembra. V. M. Notranjepolitični tedenski pregled Tarifni sporazumi Nedavno tega smo zapisali, kako pomembni so ukrepi, ki bodo uredili tarifno politiko pri nas. Mimogrede smo omenili tudi tarifne sporazume. Se pravi sporazume, ki naj hi jih v imenu gospodarskih organizacij posameznih panog pripravila združenja, S tarifnimi sporazumi bi morali zagotoviti enotna načela nagrajevanja v posameznih zvrsteh Industrije, obrti, kmetijstva, trgovine, gostinstva itd. Skupne komisije posameznih panog sedaj podrobno proučujejo, kaj vse naj bi tarifni sporazumi vsebovali. Nekatera združenja so že poslala osnutke tarifnih sporazumov posameznim podjetjem, da bi o njih razpravljali zato, da bi komisije pozneje upoštevale umestne pripombe. Ce hočemo doseči, da bodo novi tarifni pravilniki pripravljeni do 1. Januarja, bi bilo nadvse potrebno, da bi bili tarifni sporazumi sprejeti vsaj do I. ttktohr a. Iz izkušenj vemo, da so potrebni najmanj »rije meseci za to, da podjetja sestavijo dobre tarifne pravilnike in pred sprejemom o njih tudi razpravljajo. Tarifni sporazumi bodo vsekakor osnova za uveljavljanje enotnih načel pri nagrajevanju, Dosedanje razprave so pokazale in tako meni tudi večina komisij, da bi biti tarifni sporazumi slabi, če hi sklepali za celotne panoge. V tem primeru namreč * ne bi mogle priti do veljave posebnosti posameznih podjetij oziroma skupin. Zate menijo, da bi bilo orav, če bj podjetja razvrstili v tri skupine: mala, srednja in večja ter za vsako skupino posebej pripravili tarifni sporazum. Pri tem b| upoštevali predvsem gospodarski pomen podjetja, velikost, dalje kraj, v katerem je podjetje, vrednotit proizvodnje itd. Na osnovi takih ocen verjetno ne bi bilo težko ločiti podjetja po pomembnosti, kajti razumljivo je, da b| bilo napak, če bi izenačevali dohodke v vseh podjetjih. Komisije predlagajo, da bi bilo treba ta nekatere gospodarske panoge uveljaviti tudi nekakšne »dopolnilne kriterije«. S takimi dopolnilnimi kriteriji bi zvišali tarifne postavke delavcem, ki delajo v posebnih pogojih. Ze sedaj pa sc kaže, da nekatera podjetja navajajo vrsto stvari samo zato, da bi nu osnovi dopolnilnih kriterijev dosegli čim višje tarifne postavke. Tak lov za višjimi postavkami vsekakor ni smotrn In smo povsem prepričani, da bodo nekatera porljet.ia, ki bodo sicer vztrajala pri tem, kmalu spoznala, da ob sedanji proizvodnji tako povečevanje tarifnih postavk sploh ni možno. Mnogo razpravljajo tudi o tem, kakšna naj bi bila razmerja med tarifnimi postavkami v samih podjetjih in med podjetji. Tudi tu je zaenkrat precej različnih mnenj. Gradbinci na primer predvidevajo, da naj bi bile razlike med najnižjo In najvišjo tarifno postavko v gradbenih podjetjih ln projektantskih organizacijah 1:7, v gradbenem obrtništvu 1:8.5 In v gradbenih montažnih podjetjih 1:6.4. Predvidevajo tudi tarifne postavke s precejšnim razponom. Menimo, da je napak, da bl v tarifnih sporazumih navajali tudi določene (v dinarjih) tarifne postavke, kajti to mora ostati pravica vsakega posameznega kolektiva. V tarifnih sporazumih se bodo zainteresirana podjetja posameznih gospodarskih panog dogovorila tudi o osnovah drugih oblik nagrajevanja, to je nagrajevanju po učinku dela. po normah, akordu, o premijah Itd. Sporazumeli se bodo tudi o načelih, ki hi morata veljati pri delitvi 'Istega dohodka. Tudi na tem področju še mnogokaj nI jasnega ln nekateri kolektivi žele, da hI predpisovali v sporazumih preveč podrobnosti. Pri premijah na primer predlagajo, naj bl v tarifnih sporazumih pisalo, kdo lahko dobi ln kdo ne more dobiti premije. Medtem ko nekateri predlagajo, naj hi bile osnove za Izračunavanje premije predvsem proizvodni oziroma finančni učinek, kar je edino pravilno, pa žele drugi, naj bl v tarifnih sporazumih predvideli tudi nekakšni* splošne ~in posredne premije. Te premije bi delili vsem članom kolektiva in sicer na osnovi tarifnih postavk. Tako pač ne bi mogli uveljaviti načelo, da se dele premije le za dokazljive gospodarske uspehe. Taka načela v tarifne sporazume pač ne smelo priti, Rok za dokončno izdelavo tarifnih sporazumov Je bil enkrat že prestavljen ln sicer od IS. septembra na 1, oktober. Naloge so nadvse resne In odgovorne, zato Je celo važno, ali bodo tarifne komisije po podjetjih začele takoj proučevati razmerja med delovnimi mesti, način nagrajevanja po normah, premijah itd. Časa ni velike! V 12. številki je objavljen statut občine Žužemberk, odiok ObLO Črnomelj o podeljevanju socialnih podpor, odlok o predpisu občinskega prometnega davka od prometa na drobno v občini Kosta-njevica-Podbočje, odlok o oprostitvi ln olaj-^avah samoplačnikov za zdravstvene storitve v občini Metlika, odlok o tarifi prometnega davka na promet na drobno v občini Mirna, odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva in od samostojnih poklicev v občini Mirna, odlok o tarifi občinskega prometnega davka na drobno v Mokronogu, odlok o določitvi stopnje občinske doklade na dohodke iz kmetijstva za leto 1958 za občino Novo mesto, odredbo o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev v občini Semič, Šentjernej In Trebnje, odredbo q plačevanju oavšal-ne skočnine in stroškov osemenjevanja v občini Trebnje in odločbo o ustanovitvi osemenjevalne postaje v Črnomlju. Skoda, da ni prostor v okrajnem Uradnem vestnlku bolj racionalno izkoriščen: namesto 3 In pol praznih strani v 11. številki bi na tem prostoru verjetno lahko tiskali del gradiva iz 12 številke Ne «re le za estetsko plat glasila, temveč tudi za boljšo izrabo časopisnega papirja Več kot 2 prazni strani ima tudi 12. številka Uradnega vestnlka. O tem smo pred meseci že pisali, a ni zaleglo. Na novomeškem živilskem trgu in sejmišču Lepo vreme ln obilna letina znižujeta cene pridelkom Iz tedna v teden. V ponedeljek, 25. avgusta, so mnoge gospodinje z veseljem opazile, da se Je zalenjava in sadje zelo pocenilo, 1a]ca pa -o priskočila k.'ir z« 2 dinarja. Zanje so zahtevali 16 din, za slive }Q dtn, za jabolka 40 din, za breskve BO din, za hruške 30 din. z« grozdje od 60—100 din kg. za /Hle 15 din, za kumare od 10—15 din, za papriko 43 din, za paradižnike 30—40 din kg, za liter mleka 32 din, za liter slivovke 400 din, za meter drv 2000 do 2200 din. Hližajoča se Jesen Je privabila na trg mnogo prodalajcev volnenih izdelkov ln platna. Na novomslkem sejmišču je bil tokrat zaradi scima v Šentjerneju promet nekoliko slabši. Od 771 naprodaj pripeljanih praftlčrv so |ih okoli 60 pokupili dalmatinski kupci, nekaj čez 600 pa domači kmetovalci. Cena ae Je pihala ori 2.800 do 21.000 din. po sortah in razredih ter njihovo kakovost za trg. Izvoznega sadja Dolenjska danes še nima Lahko pa ga doseže v bodoče, če bomo pri oskrbovanju sadja upoštevali vsa navodila strokovnjakov. Sadjarstvo bo treba ravnati tako, kot zahteva to svetovni trg. Uvesti bo treba proizvodnjo takih sadnih vrst in sort, ki jih tržišče išče in s katerimi dosežemo večje dohodke. Kaj pa zdaj, ko imamo samo industrijsko sadje? Tako se bo verjetno marsikdo vprašal. Potrošnja na domačem trgu je trenutno majhna. Kmetijske zadruge so za odkup sadja marsikje nepripravljene Sadje pa je delovnemu človeku potrebno, zlasti še otrokom, mladini sploh, starim ljudem in bolnikom. Na "trgu mora bitt vedno dovolj sadja. To bomo dosegli pa le, če proizvajalci pri letošnji bogati letini ne bodo postavljali previsokih cen. Višek proizvodnje pa je treba shranitj v primernih, dobrih sadnih skladiščih. KMETIJSKE ZADRUGE, ODBORI ZA SADJARSTVO! Uredite si primerna skladiSča za sadje, ki naj bodo dovolj suha, svetla in zračna! Organizirajte predelavo sad-nfh sokov za dom in prodajo! Pripravite sadne sušilnice z«* sušenje sadja! Ponekod so se predelave sad-la v sokove že lotile žene-za- družnice, ponekod tudi dobre kmetijske zadruge Nabavili so si pasterizatorje z vsemi pripomočki, za mala gospodinjstva pa pripravne sokovnike (dobite jih pri Agrotehniki v Ljubljani). Važno je, da bomo letos predelali čimveč sadja v sokole, predvsem jesenskih in zimskih kislih jabolk, ki jih sicer ne moremo predelati. Za to porabimo tudi domače kisle sorte. * Sušite sadje! Vse premalo pri nas tudi sušimo >adje. Naj ne bo sadne sušilnice, ki ne bi zdaj delala noč in dan! Posušeno sadje laže hranimo, poleti in pomladi pa nam v kompotu lepo nadomešča sadje, ko je človekovemu organizmu najbolj potrebno. Sadne krhlje mladina tudi sicer rada žveči tn si čisti zobe. Zalo zre-žrrho sadje, ki ga sicer ne" moremo shraniti ali ki ni obstojno, in ga sušimo, shranjujmo pa v zračnih, suhih prostorih v vrečicah ajj drugih primernih posodah. Bogato sadno letino izkoristimo tako, da nam bo dala kar "a j večjo korist. Peter Kapi Premalo inženirjev Po podatkih iz vseh dežel primanjkuje na svetu okoli 5 mi-ijonov tehničnih strokovnjakov. Amerika jih nujno potrebuje vsaj 30.000. Nemčija 45.000, v manj razvitih deželah pa je pomanjkanje Inženirjev rgjmh strok še večje. ZABELE T ENO 10% -10.000.000 Občinski ljudski odbor Novo mesto je pred dvema mesecema predložil obema zboroma v odobritev odlok o 10-odstotnem posebnem proračunskem prispevku. Zbor proizvajalcev ga je zavrnil 7. utemeljitvijo, da se mora prej posvetovati z g >-spodarskimi organizacijami, kor nimajo vse enakih pogojev. Sklenili so, da bi uvedli dve stopnji: 5 in 10 odstotkov. Gospodarske organizacije so bile pred komisijo, ki je vprašanje reševala, mišljenja, da naj plačujejo prispevek tudi delavci in uslužbenci zavodov in ustanov, Svoje mišljenje so podkrepili 7, dvojnim: delavci gospodarskih organizacij v okraju Novo mesto so v merilu LRS najslabše plačani, del^vcj iz zavodov in ustanov pa imajo na vsem območju LRS emike prejemk*-[11 drugič: prispevek se steka v proračun komune, k: ivjU in vrača v enaki meri tako enim kot drugim Za- hteva je verjetno edinstven primer v LRS in FLRJ. Medtem je izšlo navodilu da leče plačevanje prispevka od 1. naslednjega meseca, ko ie občina sprejela odlok. Sedem mesecev j« nwuw. z.a plačevanje Jih je twej ostalo le še 5, Dve tretjin. . laniranega zneska sta propadli. ObLO je na skupni seji .>beh zborov sprejel odlok, da odstopa od p.nčeva n.ja prispcvkia. Vprašanje smo pričeij reševati preveč administ:at;v-no. Lahko bi prispevek upi. rabili kot instrument. Gospodarske organizacij;, k so delile plače iz dobčk.. naj bi plačevale 10-odst>tn prispevek, ostale mor'a b< odstotnega. To bl bil b:ct: bolj moralni Instrument vcmlni r, prav moralno na!-brf precej učinkoval. Z' 10 milijonov, ki so bili pla nlrani kot dohodek od 10-odstotnega po.sebnega proračunskega prispevke. Betoniranje nove avtomobilske ceste pod Belo cerkvijo b« skoraj dnkonč.ino 35U •tev. 34 (440) •DOLENJSKI LIST« atran 3 Od petka do nedelje bo v Novem mestu 3. REPUBLIŠKI FESTIVAL v kmetijskem strojništvu LRS Vabimo vas na 3. republiški festival v kmetijskem strojništvu ljudske republike Slovenije, ki bo v okviru prireditev za graditelje avtomobilske ceste bratstva in enotnosti Ljubljana— Zagreb V NOVEM MESTU 29., 30. in 21. AVGUSTA 1958. Pokrovitelji festivala so: GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE, GLAVNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE SLOVENIJE, OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO, OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA NOVO MESTO. Spored: Petek, 29. avgusta: ob 17. uri otvoritev 3. republiškega festivala in konferenca t: -toristov ter kmetijskih strojnikov Slovenije v prostorih Doma ljudske prosvete; ob 20. uri žrebanje startnih številk. Sobota, 30. avgusta: ob 8. uri začetek tekmovanja z* traktoriste v oranju, v spret-nostni vožnji in v teoriji na posestvu Kmetijske šole *Grm; ob 16. uri začetek tekmovanja mladih zadružnikov v oranju in spretnostni vožnji; ob 20. uri družabna prireditev za udeležence v hotelu Kandija. Nedelja, 31, avgusta: ob 8, uri začetek medrepubliškega tekmovanja mladih zadružnikov; ob 11. uri povorka s kmetijskimi stroji; ob 15. uri razglasitev uspehov in razdelitev nagrad. N0V0MEŠČANH DOLENJCI! Obtičite prireditve 3. republiškega festivala v kmetijskem strojništvu! Videli boste najboljše traktoriste iz vseh slovenskih okrajev pri praktičnem delu, spretnostnih vožnjah in teoretičnem obvladovanju strojništva! Prebivalci občin v nedeljo vsi na volitve! Predvolilna dejavnost v 113 volilni enoti, ki obsega volilni okraj Metlika-Semič, je. z zadnjim zborovanjem v Metliki in Semiču zaključena. V nedeljo bodo volivci teh dveh občin izvolili svojega novega poslanca za republiški zbor Ljudske skupščine LR Slovenije. Volivci občin Metlika in Semič! Potrdite tudi tokrat z enotnt udeležbo na volitvah svojo politično zavest! Udeležite se volitev polnoštevilno in tudi zdaj pokažite, da z delom in z novimi uspehi nadaljujete pot, na katero ste stopili v letih NOB! Volilni rezultati nedeljskih volitev naj bodo ponoven korak naprej v graditvi socialistične države! 0&M LET JI V soboto poteče osem let, odkar so tudi v N0V0TEKSU delavci prevzel upravljanf3 tn nso$n *witit« v svofe rov© Z obiska slovenskih izseljencev 16. avgusta pri mladinskih brigadah LJUBLJANA Konec avgusta slavi delovni kolektiv Novoteksa osmo obletnice, kar se je uresničil:, parola: Tovarne delavcem v upravljanje. V tem kratkem obdobju je podjetje doseglo vidne uspehe na vseh področjih, ki so v glavnem plod smotrnega gospodarjenja in upravljanja- Ca samo pogledamo, koliko se je Novoteks razširil, vidimo, da je bilo storjenega precej dela in vloženo precej truda, ki se bo sčasoma bogato obrestoval. Med najvidnejše uspehe lahko štejemo dograditev nove kamgarn predilnice Novoteks II v Metlika. To bo za kolektiv velika pridobitev, še večja pa za našo skupnost, ko bo pričel obrat normalno obratovati. Razen tega so zrastli še drugi objekti, ki so namenjeni industrijski razširitvi in skrbi za našega delovnega človeka. Želimo, da bi se Novoteks razvijal s takšnim tempom ter še povečal svojo proizvodnjo, kar bo koristilo našemu delovnemu človeku in družbi. Ob polletni bilanci je bilo veliko govora, da Novoteks ni izpolnil polletnega plana. Ce bi to trdili, bi celotnemu delovnemu kolektivu delali krivico. Novoteks-obrat I, ki dela v Novem mestu, je tudi le. tos dosegel svoj plan, ni pa ga dosegel v celoti, ker je že bila uračunana proizvodnja novega obrata, ki bi moral steči že julija, stekel pa bo koncu septembra. Vzrok zastoja je prepozna dobava strojev iz nezemstva. Tako je nastala večmesečna zamuda in predhodno planirani plan ne more biti dosežen. Ce se povrnemo na Novoteks I, vidimo, da so tudi letos kakor druga leta bili doseženi lepi uspehi, saj je plan celo presežen: finančni plan 49,741.286 din doseženo 549.663 201 (111.4%). plan tekočih metrov 191,751 metrov, doseženo 193-861,40 m (101,3), plan tekočih mikanih tkanin 174.066 m, doseženo 159.899 metrov (97,6%), Jagode portugalke se vsak dan bolj črnijo. Konec avgusta ali vsaj prve dni septembra bodo že zrele za bratev in prvi curki sladkega mošta bodo stekli v sode. Velika vinska klet pod Ko-mendskim hribom je že opremljena z novimi sodi in kadmi. Prejšnji teden so iz stare kleti na Bregu revolucije prepeljali v novo klet tudi ve« tamkajšnji inventar s stiskalnico, ki stoji pripravljena, da prične stiskati letošnje grozdje. , Grozdje in mošt bodo letos od vinogradnikov po novi zvezni Ulet najboljših kapljic... Gkoli IV. mednarodne vinske razstave v Ljubljani in njenem mednarodnem pomenu — Kako ocenjujejo najboljši strokovnjaki žlahtni sok trtja — Tudi za dolenjskega vinogradnika je taka razstava zelo poučna — Zanimanja za lahka rdeča vina in črnino je med tujimi kupci iz leta v leto več, le da imamo takih vin žal še vedno premalo — Kakšna je cvičkova bodočnost? Jutri, 29. avgusta, se bodo v Ljubljani odprla vrata IV mednarodne vinske razstave. O teh razstavah je že mnogo pisalo tako naše strokovno kakor tudi dnevno časopisje. Izredno veliko je število laskavih priznanj, pa tudi kritike niso izostale, kot na primer zakaj niso te raizstave v Zagrebu, v Beogradu ali Skoplju ald še kje drugje, zakaj ne bi bila ena tu, druga tam i. t. d. Tudi glede ocen razstavljenih vin je bilo nekaj nezadovoljstva kot n. pr. to, da so od jugoslovanskih vin odnesla skoraj vse zlate medalje vina iz Slovenije, da so bila srbska in druga jugoslovanska vina preslabo ocenjena, ali da so bila z rlalimi medaljami nagrajena »amo sladka vina... Pa poglejmo Se malo čez mejo! Vse države — sosede Jugo-eilavd(je — so zelo pomembne vinogradniške države, med drugimi evTopskiani pa se nahajajo največji vinski producenta sveta (Francija). In ko se je leta 1955 začelo pisati; »V jeseni bo v Ljubljani I, internacionalna vinska razstava«, takrat redka, kratka poročila tujega tiska niso polagala nikake važnosti tej razstavi. Minila je prva razstava, bila je uspešna; leta 1956 je bila druga. Uspeh je bil velik, zelo velik. Poročila v tujem tisku so se zelo pomnožila, tako po številu kot po vsebini Ta poročila so — rada ali nerada — začela priznavati velik razvoj naših vinskih razstav; priznali so da spadajo med do sedaj največje na svetu. V jeseni 1957 |e minila tudi III, vinska razstava v Ljubljani, nakar so odpadle v tujem tisku vse spon^. :n članki, ki so bili objavljeni v časopisih in revijiih vseh petih delov sveta, so si bili edini v tem, da je Jugoslaviji uspelo dvigniti mednarodne razstave- Ljubljani do višine in po-rn©mbnr>sti, kot ie do sedaj ni dosegla še nobena d roga država na svetu Pripomnil bi te da ni slo •amo od sebe Potrebno je bilo mnogo Hlavegn drla in or-Karvznlorsfc* sposobnosti, premagovati v W!fl treba Miti te ovire, k' s<> ** W»r»1»l{ Vfcdno znovii In »nova Na*'1 ljudska ol.l-' i ie '"1 ' ' :* '" *etkn u vid»'l» dR oorrw»f1o razstave veliko korist za naše vinogradništvo, da odpirajo našim vinom vrata na tuja tržišča, da dvigajo ugled naše domovine v tujini 1.1, d. Zato je dajala prirediteljem vso potrebno pomoč in podporo. Gospodarsko razstavišče in naši strokovnjaki so napenjali vse sile, dvigniti te razstave do najvišje možne višine. Danes, pred otvoritvijo IV. mednarodne vinske razstave v Ljubljani, smo na dosežene uspehe lahko upravičeno ponosni. Prijave vzorcev — domačih, posebno pa še tujih — se množijo iz dneva v dan; njih število je do danes naraslo na preko 580 in bo do otvoritve preseglo številko 600, kar je mnogo več kot svetovni rekord. Tekmovalo bo razen Jugoslavije že dosedaj prijavljenih 16 tujih držav. To je uspeh, ki ga ni moč prezreti nikjer na svetu! Ocenjevanje razstavljenih vin , Vsa razstavljena vina hodo pred otvoritvijo razstave ocenjena tn p0 ■vedi kakovosti ter po doseženih boCfcall nagrajena z bronasto, s srebrno ali z jslatn medaljo. Nena-Erajena ostanejo ona vina, ki ne hI dosegla 7.1 nagrado predpisanih fnck. Tin bl ocenjevanje lahka pravilno izvedli, hodo vsa vina razdeljena v grupe: v konzumna, kvalitetna (sortna), Desertna, peneča in v extra grupo. Znotraj vsake grupe bodo razdeljena še v suha, polsuha, polsladka in sladka ter bo ocenjevanje pote* kilo po tem vrstnem redu. Vina v konzumnt. kvalitetni In extra grupi lalvko dosežejo do 2(1 t nek riesertna ln penefa do 5 tofk Način ocenjevanja Kakor Je predpisano po mednarodnih uzamali, prinašajo v dvorano, kjer se ocenjuje, prikrite w.»rcc, ki Jih odpirajo Sele pred degiiKtaclJska komisijo. Izkiileatelj napove cicenjev.ileern. zaporedno (flcKiislarilsko) številko v/on-.a mi' tisto, ki jo ti vsako razstavljeno vino n.iifiete v katalogu!), |*apo, In pcnkl (državo) N pr.: stev. 487. kvalitetno vino. ISSr. fallfor-nl|a. Pri letošnjem, ocenjevanju bu napoved porekli tzoatali m se ho plašila nanoved (Izkllcevan 1 <■> n. pr. tako: stev. 42«. konzumim vino, IHIM To bo vse kar no po-vedano orenjevalnt komisiji! Prloravliailnl odbor se le LtiM odloči pri napovedovanju Izpuliti poreklo (d-žavoi z namenom da h' r-r1 orenlovm.in odpadli vsi morebitni ino«ni predsodki /nam Je da sedi vsak neenje valcc s;un zase lojeno pri svoji ml/.! v/Mine triu tofijo Iz zavite • lekieii're 7. a vsak kozarec vpl i sievl'ko m Oe«M na nov, ti l hi lur.....i .i i: i podplit, šakal listke takoj sproti pobirajo In od ntSnJo v rarun-kl eddelek T.m> I ra'nnaln pi prefek vseh ocen /i Isti vzorec posebej, kontrolor preveri pravilnost izračunanja, vpiše doseženo nagrado, nakar takoj lirično pisati diplome. Opomba: Vzorci v konzumni, kvalitetni in extra grupi, ki dosežejo 15-16 točk dobijo bronasto, od 16,01-18 točk dobijo srebrno od 18.01 pa do 20 točk pa zlato medaljo; pri desertnih vinih in pc-nusclh nagradijo vzorce, ki dosežejo 2—2.90 tofk z bronasto, od 2.91—1.40 s srebrno in od 4.41 do 5 to*ik z zlato medaljo. Vzorci, ki ne dosežejo 11 točk bm, lahko iskreno čestitamo z željo, da bi lepemu vzgledu sledili tudi ostiali. Na Bizeljskem gradijo Na Bizeljskem so začel; uresničevati dolgoletno željo tamkajšnjih prebivalcev: gradijo zdravstveni dom, ki bo prihodnje leto gotov. Kmetje so prispevali za r.ovi dom precej lesa, BizeljČani pa so tudi sicer obljubili, da bodo pomagali pri gradnji tega potrebnega doma. Bizeljski gasilci, ki so pred kratkim zelo slovesno počastili 65-letnico svojega društva, bodo i dobičkom velike tombole dogradili svoj gasilski, dom. 8046 DOLENJSKI LIST Stev. M (440) »prehodi po novomeških e likovnih razstavah Štirje stoletni jubileji Popularizacija lAkovne umetnosti, stare pa tudi sodobne, Zaenkrat še vedno sodi v de-til&no področje muzejske ustanove, četudi bi morda po tej &i drugi smeri tako razstavo lažje in učinkoviteje pripravili. Poglavitna je pač iniciativa. In Dolenjski muzej jo je pokazal z razstavo de\ slovenskih likovnih umetnikov. Pravilneje bi morali reči, da je pripravil prikaz umetniških del slovenskih živečih in že umrlih slikarjev in kiparjev, ki jih v Novem mestu hranijo privatniki ali ustanove (ali pa so še v lasti umetnikov). Dela so nastala pred prvo vojno, med obema vojnama, med zadnjo vojno in po njej. Velik razpon petdesetih let! Vendar z deli ni niti najmanj prikazana razvojna podoba naše umetnosti. Na razstavi srečamo Borčiča, Čarga, Der-žaja, Germa, Jožeta Gorjupa, Goršeta, Jakca, A, G. Kosa, Lamuta, Miheliča, Moleta, Perka, Pirnata, Sirka, Stvp-lovška in Vavpotiča. Znana in manj znana imena, pomembna in nepomembna. Vendar vsa že poznana Novomešča-nom. S slikami so napolnjene tri učilnice. Poleg na stene obešenih so na posebnih mizah razstavljene v prvi sobi grafike. Vlado Lamut v tretji sobi po svoji stari navadi razen tega, kar je razstavil po di, Ajda, OtoČec in Kostanjevica). Predan svoji maniri in mehkobi dolenjske pokrajine poje v živahnih, včasih morda kar preživahnih, tonih o žgoči sončni pripeki, sinjem nebu, opečnatih strehah in se le tu pa tam umakne v zamolkle sence ali pa se razneži v jutranji vedrini. Ne išče razburjenj, ne- filozofira. Na njegovih slikah samo zadovoljno teče Krka krog mesta in beli oblaček tu pa tam zmoti globoko modrino. Bogata je lestvica njegovih barvnih tonov, včasih pa tudi umirjena kot v sliki Trške gore ali Ob Krki in malce sladka na rožnat ali vijole\ten ton uglašena v Ajdi. Večji iskalec je v grafiki. Tudi izbor je tu bogatejši: predvojna, partizanska in povojna grafika: Martinarna, Breg, Novo mesto, partizanski portreti in še njegov avtoportret z Bregom. Sami klasični prefinjeni Usti, domala zgodovina slovenske grafike. Z eno sliko sta zastopana G. A. Kos (Rože 1937) in te dni umrli Ivan ČARGO (Deseti brat, rdeča kreda). Niko PIRNAT in France MIHELlC imata partizansko grafik". Od J. GERMA so razstavili njegovo Savico. To pot v lažjem in zato bolj primern&m okviru, od I. VAVPOTIČA pa portret žene in Novo mesto ob sončnem zahodu. -Soba napra- Motivom ob Krki in s Pericami, PERKO pa z obveznimi motivi s Cerkniškega jezera. M. M ALEŠ ima eno krajino. Menda iz žužemberškega konca, subjektivno predelano, vendar prizadeto naslikano. Potem je še DERZAJ s Tihožitjem in pokojni SIRK z odličnim tušem Na obali. In šele sedaj se lahko posebej ustavimo pri treh: pokojnem Joži Gorjupu, Franju Stiplovšku in B. Borčiču. Od Jože G( )RJUPA% prerano umrlega koManj^viškega rojuka, so razstavili eno samo njegovo jedkanico Deseti brat. Ust, kljub umetnikovim mladim letom in nedvomnim vpli-ram italijanskih slikarskih akademij, kaže veliko umetniško, vendar še ne povsem dozorelo potenco in hkrati opozarja, da moramo čimprej zbrati njegov, morda danes v celoti niti ne več dosegljiv slikarski, grafični in kiparski opus. Talentirani umetnik je umrl v svojem petintridesetem letu. Franjo STIPLOV-SEK danes redko razstavlja in menda tudi manj slika. Danes ga bolj poznamo kot ravnatelja brežiškega muzeja. Dozorel je pred dobrimi dvajsetimi leti, v prejšnjih tridesetih letih. Predstavnik slikarske smeri izhajajoče iz stvarnosti, ki je iskala likou-nt izraz predvsem v predmetu, stvarni risbi in barvi. Njegove slike se bodo gotovo vključile v domači liicormi razvoj kot primer nove stuar-nosti v našem slikarstvu in na naši razstavi razstavljeno Znamenje ga tudi, poleg razstavljenega portr&ta, dobro karakterizira. Prvi učitelj na Bučki je bil 17-letni učiteljski pripravnik iz Idrije Danijel Fajgelj. ki je bil na to svoje prvo službeno mesto dekretiran 7. decembra 1857, a s poukom je pričel šele januarja naslednjega leta. Plača mu je bila določena v denarju iz cerkvenega :"tmo-ženja s pravico do prostovoljne žitne in vinske bere. Fajgelj je bil zelo dober organist, šolo pa je od časa do časa zanemarjal. Dobro se je počutil v veseli družbi in pri vinu. Na Bučki je ostal le do novembra 1862, ko je bil premeščen na Trato v Poljanski dolini, pozneje pa še v druge kraje. Na vseh svojih službenih mestih se je veliko bavil z glasbo. Skomponiral je na stotine skladb, ki jih je priobčeval v gl&sbenih revijah in v posebnih zvezkih, velik del pa je še ostal v kaligrafsko pisanih rokopisih. Uglasbil je tudi zbirko rudarskih pesmi z naslovom »Jamski odmevi«. Večino neobjavljenih skladb je leta 1907 prodal bivši c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. Umrl je v Gorici 9. oktobra 1908 v 68. letu starosti. Za Fajgljem je prišel na Bučko kot provizorni učitelj Anton Lokar iz Kranja in ostal na šoli le do jeseni 1866, ko je bil premeščen v Borovec. Nasledil ga je domačin Fabjančič Franc, ki je v svojem rojstnem kraju služboval 36 let do svoje upokojitve leta 1902. Rodil se je na Bučki 14. novembra 1841 ter dovršil glavno šolo in preparandni (učiteljski) kurz v Idriji. Pred nastopom službe v rojstnem kraju je služboval od leta 1861 do 1863 v Mengšu in nato v Nevljah, kjer je bil po učiteljskem izpitu nameščen kot stalni učitelj 27. decembra 1865. Na Bučki je bil do 1376 provizorni učitelj, nato do leta 1896 stalni učitelj in odtlej do upokojitve nadučitelj. Kot upokojenec se je preselil na Brezovico pri Ljubljani in umrl v ljubljanski bolnišnici 16. aprila 1922. Z mnogoletnim učenjem v rojstnem kraju si je pridobil zasluge v širjenrT prosvete, dosegel je razširitev šole v dvorazrednico in oosta- terati in ustanovil 21. oktobra 1906 vzgojno društvo »Nada«. V šolskem letu 1905/06 je ustanovil skupaj z juristom Jakličem in kmečkim fantom Francem Selakom z Bučke potujočo knjižnico »Prosvejto«. Nastanjena je bila v šoli in jo je vodil Selak. Po odhodu Ivana Štruklja je kmalu zaspala. Po zaslugi istega nadučitelj a je šola dobila leta 1907 šolski Slovencev v Nemčijo novembra leta 1941 so se naselili na Bučki in njeni okolici Koče-varji. V partizanskih borbah za Bučko je bilo razen nekaj hiš 13. oktobra 1943 porušeno župnišče, ki je bilo nemška trdnjava. Šolsko poslopje je ostalo celo, a uničen je bil inventar, arhiv ter šolarska in učiteljska knjižnica. Po osvoboditvi se je vrnila na svoje domove skupaj s starši vsa nasilno preseljena šolska mladina. Za popravilo šolskega poslopja in obnovo pouka je poskrbel šolski upravitelj Viktor Porenta, ki je sprva poučeval sam. Število Šolarjev, ki je znašalo v začetku šolske-ga leta 1940/41 214 učencev, se je po osvoboditvi znatno zmanjšalo ter je štelo v začetku šolskega leta 1956/57 na r :toddelčni šoli le 140 učencev. Šolsko poslopje je premajhno in več ne ustreza sedanjim potrebam pouka. Ivan Simonič Bogdan B o r c i c : RIBE vil lepo šolsko poslopje, ki stoji še danes. Od njegovih naslednikov je bil zelo pomemben kulturno-prosvetni delavec nadučitelj Ivan Štrukelj, poznejši banski šolski nadzornik, pedagoški pisatelj, urednik »Slovenskega učitelja«. Čeprav je služboval na Bučki Ie od leta 1905—1908 ;e veliko storil za gospodarski in kulturno-prosvetni napredek v vsem šolskem okolišu. Da i šolo trdno povezal z vasjo in roditelji, je prirejal roditeljske sestanke z vzgojnimi re- vrt in za šolo nekaj vinograda. Za vrt sta pozneje'zelo skrbela tudi nadučitelj Mihael Kosec (1912—1919) in šolski upravitelj Ivan Resman, ki je deloval na šoli 6 let in dosegel, da se_ je razširila iz dvo- in trorazrednice v štiri razred-nico. Učni jezik je bil vseskozi slovenski. Na šoli se je vodila zlata knjiga, ki je bila pred drugo svetovno vojno še ohranjena. Med NOB na Učki ni bilo pouka. Po nasilni preselitvi Bogdan B o r 6 i č : CIRKUŠKO TIHOŽITJE stenah in mizah, zaupa obiskovalcu še dober kup svojih grafik, da jih gledalec po mili volji obrača ali gleda.-------.- V prvi sobi srečamo predvsem JAKCA, njegove pastele in grafike. Večina paste-lov je nastala v prejšnjem letu. V poznanem Jakčevem zanesljivem načinu so nasliJca-ni predvsem motivi iz Novega mesta in novomeške okolice (Ob Krki, Oblački, Trška gora, Novo mesto. Ob Težki vo-* vi enoten vtis. Edino Kos, Čargo in morda še kipar GORSE z ženskim aktom v lesu izpadajo iz več ali manj realističnega okvira. Druga soba (dohod iz hodnika), je manj enotna, četudi je tudi tu postavljen realistični naglas z Moletouimt in Perkovimi krajinami. Edino plastiko razstavlja Stoviček (Jutro, kamen). Izidor MOLE, lirično nastrojen, je iz dobre novomeške dobe zastopan z Uredništvu »Dolenjskega lista«, Novo mesto Pred kratkim ste v Vašem uglednem listu posvetili pozornost zobnemu zdravstvu v novomeškem okraju. Ugotovili ste veliko pomanjkamje zobnih terapevtov ter čisto pravilno poudarili žalostno stanje zobozdravništva. Glede Kostanjevice ste omenili, da tam dela zobozdravnik iz Zagreba po dva dni v tednu. To nef povsem točno- informacijo je prinesla tudi »Ljudska pravica« dne 31. julija 1.1. Dovolite mi, da popravim netočnost navedbe v toliko, da delam v Kostanjevici že TRI leta po 30 ur tedensko, in sicer vsako sredo popoldne, ob četrtkih, petkih in sobotah po ves dan, ob nedeljah pa dopoldne. Prosim Vas, da izvolite Vašo pomanjkljivo informacijo ob primerni priložnosti popraviti in mii dovoMte, da obrnem pczornoat naše javnosti na naijbolj perečo stran zobne nege, t. j. na nego zob pri otrocih. Jfetf dovolj, da. pregledujemo in zdravimo zobe le šoloobveznim otrokom, marveč bi morali glede tega kontrolirati vso mladino od 4. do 18. leta. Statistika kaže obupno stanje zobovja naše mladine in ako hočemo to stanje zboljšaiti, moramo urediti sistematično kontrolo zobovja pni mladem naraščaju. iENA IN DOM tr SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM Ar SODOBNO GOSPODINJSTVO PREHRANA odraz družinskega proračuna Zadnja leta Je bilo že veliko govora o neskladnosti in nepravilni prehrani ljudi v mestih, posebno pa ie na deželi. Zdravniki In higieniki, ki so po eni strani zadovoljni s kalorično vrednostjo hrane pri nas (Jugoslavija zavzema v tem pogledu visoko mesto v Evropi in celo v svetu), pa se ne strinjajo i njeno sestavo. Znana je ugotovitev, da v prehrani mestnega, še bolj pa kmečkega prebivalstva prevladuje živež rastlinskega izvora, posebno žitarice. Kruh in drugi mlevski izdelki so sestavljali 1956. leta 50 odstotkov skupne kalorične vrednosti v prehrani povprečne delavske družine. Na vasi je bil ta odstotek blizu '(O, v Makedoniji pa celo 82 odstotkov. Pravilna prehrana — več jajc, me*a in mleka, več sadja la zelenjave ima to siabo stran, da več stane. Analiza elastičnosti potrošnje pri posameznih življenjskih stroških, posebno pri stroških za prehrano je pokazala, da «e delavske in usluž-benske družin« v mestih odločijo za bolj pestro prehrano, brž ko se povečajo njihovi dohodki. Vzporedno s . tem ae amenjša potrošnja kruha in to ne le relativno, to je po deležu v sestavi prehrane, ampak tudi količinsko. Težnja po pravilni prehrani J« bila v takih primerih tolikanj izražena, da se je pri družinah z visokimi dohodki skoraj ujemala 2 idealno prehrano, kakršno dane« svetujejo zdravniki. Tole pokaže tabela, ki so jo sestavili pri raziskovanju povezave med gibanjem dohodkov in načinom prehrane v nagih mestih: prehrana delavske družino a nizkimi dohodki jo sestavljena takole; 52 odst. odpade na moko l opozarjamo Zflasti vse kmetijske zadruge in pridelovalce sortnega semena in blaga. Knjigo za čebelarje Čebelarji, ki jih med našimi gospodarji ni malo, bodo veseli knjižnega daru. ki ga Jim je založila »Kmečka knjiga«, izdan pa Odbor za čebelarstvo pri Glavni zadružni zvezi LRS v Ljubljani. Knjigo je napisal Leopold Detoeve in ji dal prikupen nasilov ČEBELARJEV O LETO. Kako je taka knjiga bila potrebna, ni treba posebej poudarjati. Posebno mladi čebelarji so pogre-gait strokovni priročnik, ki bl jim sproti svetoval, kdaj ie treba pri •čebelah kako stvar opraviti, kaj naj v posameznem primeru ukrenejo ln kako nai to store. Prvi del »Cebelarjevega leta« obsega poglavitne stvari iz življenja čebel, obravnava panje, čebelarsko orodje in druge tehnične plati čebelarjenja, drugI del (od str 35 do 141) pa pod naslovom Cebelarjevo leto obsega vsa naj-potrebneSja dela v čebelnjaku med letom, razdeljena po mesecih, kar je velika odlika tega čebelarskega priročnika posebno za nove in Še manj izkušene čebelarje Cebelarjevo leto topio priporočamo slehernemu čebelarju. Naročite ga pri svojih KZ aH pri >.KmeC-ki knjigi« v Ljubljani, pa tudi v knjigarnah. Tri Številke o premogu Gospodarski razvoj sveta terja čedalje več pogonske energije. O tem pove tudi proizvodnja premoga. Leta 1860 je znašala svetovna proizvodnja premoga 140 milijonov ton, leta 1913 je dosegla 1200 milijonov to, leta 1954 pa že 1500 milijonov totn. Brigadirli: tehnika Z nedeljskih tekmovanj MDB v panogah ljudske tehnike najprej na vratu, kjer postane koža mlohava. Poznamo sicer Ženske, ki so izredno trdnega zdravja in jim kajenje ne pušča slabih posledic. Lahko pa trdimo, da so to le priložnostne kadilke. (Is Nase žen«) Mladi brigadirji avto ceste bratstva in enotnosti si razen dela na cesti pridobivajo tudi drugo znanje. V vsaki izmeni se vključi več sto mladincev in mladink v razne panoge Ljudske tehnike. Slevilni tečaji, predavanja, filmi in tudi Izpiti so rezultat te velike mladinske sole, iz katere odhaja mladina polna novega znanja za življenje. Da pokažemo vsaj del teh svojih uspehov, so se ob festivalu 23. in 24. avgusta v Novem mestu pomerili najboljši Iz vseh naselij v kulturno-prosvetni dejavnosti', športu ln tehničnem znanju. Ljudski tehniki Je bilo posvečeno nedeljsko dopoidne. Ves pro-Kram se je odvijal od 8. do 13. ure nepretrgoma na travniku kmetijske lole na Grmu. Ze pred 8. uro smo opazili brlgadlrje-trak-torlste, ki so si ogledovali tekmovalno stezo ln so Jim njihovi Inštruktorji dajali zadnja navodila. Na »tartu se je komlsiU predstavilo 15 brigadirjev iz treh centrov, ki to nato v razmaku po 10 minut povprečno prevozili i traktorjem In prikolico 21 vratlc. markiran most, jarek ter razne etVOje-r vso stezo, ki je bila precej težka. Rezultati io bili na splošno zadovoljivi. Med vsemi so bili najboljši Nenad Dlklć iz pri-ledorske brigade (naselje Mačko-vec) i 310 točkami, Slavko Ska-ko lz Vlnkovcev s llo točkami a slabšim časom, Dragoljub Trip-kirn iz Užlčke brigade s 97 točkami. V tem jc zaropotalo nad nami v zraku ln Iz Prečne Je pripeljal Pilot Jože Krumpak »Blkerja« ter * njim Izvedel nekaj akrobacij. Sledil Je nalet dveh letal z letalcema Ing. Kraljem ter Krlžnar-)em, ki sta v nizkem poletu Izvedla vrsto zavojev. Zanimiv In arsen Je bil tudi polet znanega državnega rekorderja Franca Mordelja, ki se je z brezmotor-n'm letalom Ollmplja z nad IM m všln* spustil s zavoji ln loptngi na bližnjo njivo. Končno je lepo pristal tudi padalec v veliko veselje vseh navzočih, zlasti p« otrok. Presenetili so novomeški modelarji ln brigadirji z motornimi modeli in brezmotornikl, ki «o dosegli lepo visino ln čas. Med tem Časom pa ao Ce prl-brneli po oesti iz Gotne vasi motoristi, ki to prispeli s trase avto ceite. Začetek propagandne vožnja motoristov brigadirjev ter članov AMD lz Novega mesta le bila Knrenltka, kjer je startalo olioll 00 vosaflev. TI ao prevozili 104 km do Grmovlja ln zaključili tekmovanje na cilju pod Grmom. Brigadirji po naseljih in prebivalstvo ob trasi ceste so navdušeno pozdravljali mlade motoriste, ki so se naučili voziti šele v brigadi. Zatem pa so se pomerili Se v sprelnostni vožnji, kjer so morali pokazati s svojim vozilom na težkem travnatem terenu razne zavoje, osmico, »slalom« ln druge ovire. Največ točk je »požrla« v začetku osmica, nato prenos steklenice s stola na stol in podvoz pod loncem z vodo, ki je marsikaterega nespretnega vozača osvežil s krepko mero vode ... Vendar so mladi motoristi pokazali veliko spretnosti, volje In tudi znanja. Komisija Jih je ocenila lakole: V skupini Tomosov ln Puhov kjer Je vozilo 10 brigadirjev, so doseitfli I./II. mesto Peter Keni iz Grmovelj ln Srečko Nograv-Sek iz Glavnega *taba MDB, Tir. pa je bil Franc Smole lz naselja Korenttka. v skupim mopedistov so bili med 14 vozači najboljši: Rado Suštarič lz naselja Sent-Jurje, Lazar Jenčln iz Gmajne, Dušan TrampuS lz Novomeške brigade. Končno Je bilo zanimivo gledati tudi kolesarsko tekmo v polžji vožnji, katere se je udeležilo 17 brigadirjev iz 11 naselij. Prvo mesto je dosegel Rado Suštaršlč lz Šentjurja, drugo Nenad Kun-stek lz Grmovelj, tretje Emil Kocjančli iz Kronovoga. Ob zaključku so prejeli vsi tekmovalci diplome, zmagovalci pa »e praktična darila. Prireditev so obiskali razen brlaadlrjev tudi pionirji in drugi NovomeSčanl. Navzoč je bil predsednik Ljudske tohnike LRS tovariš Goršič, pod-ni-fdsednlk OLO Novo mesto Viktor Zupančič, zastopniki LT Iz LJubljane, Beograda ln Novega mesta.. Vodstvo tekmovanja so prevzeli organizatorji iz Glavnega štaba MDB, ki so dobro in z veliko veščino izvedli obširna tekmovanja. -tl- TUDI NA DOLENJSKO RADIJSKI ODDAJNIK Vse večja mreža radijskih oddajnikov v naši državi, jn tiu-di v Slovenija nas »ili, da »pregovor i mo nekaj besed tudi o potrebi oddajnika na Doleno-skem. Ko jrmo te dnL brali, da bo v kratkem zaceL delovarti oddajnik v Mu reki Soboti, ki bo tako zajel ves aevernovzhodni del Slovenije, se nehote sprašujemo, kako to, da »e ne more premakniti t mrtve točke vprašanje oddajnika na Dolenjskem ki bl lahko mnogo pripomogel do boljšega »prejema centralnega oddajnika v večernih urah. razen tega pa bi v dnevnih urah razbremenil ljubljanskega in ga izpopolnil z 1 aatntm programom. Tako bi tudi odpadel občutek, da Radio Ljubljana premalo prinaia v svojem programu li dela in življenja nase razvijajoče ae Dolenjske. Mislimo, da bi z nekaj dobre vodje le priail tudi v Novem meeitu do relejne rarfijake po- staje, saj najnovej&a meja novomeškega okraja zavzema skoro vse ozemlje Dolenjske, zato pokrajina nujno potrebuje tudi svoj oddajnik. Radio klub v Novem mestu Je o tem vprašanju že pred letom dni razpravljal in oklenil, da prične grad'iti lokalni oddajnik. Zal je ostalo le prt obljubah. Tudi nam Je znano, da je delal nekaj časa pred leti mali oddajnik v Črnomlju, pa je prekmalu prenehal in leži aparatura v Črnomlju brez hask«. Mnenja smo, da ob podpori oblasti ter požrtovalnoetl ljudi v Radio klubih v Novem mestu ln Črnomlju lahko poživimo staro zamisel dolenjskega radijskega oddajnika ln z njčnik L. Ofeivldno Je hotel Mežnar letos 14. avgusta ponoči izvršiti hud zločin .Okoli druge are ponoči je prišel do domačije svoje bivše žene, oborožen s pištolo ln kolom. DobTih 16 metrov od hiše si je sezul čevlje ln se bos približal stavbi. Z okna shrambe Je odstranil žično mrežo ln skozi okno zlezel v notranjost. Zaradi bolezni štiriletne punčke je bila Horvatičeva budna. Prišla je v vežo, a že naslednji trenutek Je dobila udarec s kolom po glavi (pištolo 7.65 s tremi naboji je napadalec očivldno hranil za nujno silo). Na njeno vpijtje je pritekel na pomoč L. Z napadalcem sta se zgrabila in začela metati. Strel iz pištole, namenjen L., je »grešil svoj cilj. Horvatičeva Je segla po mesarici in z njo izbila iz rok Mež-narja pištolo, nato pa ga je med rvanjem nekajkrat z ostrim delom mesarice udarila po glavi. To je nadaljevala toliko časa. da je Mežnar obmiroval, in to za vedno. Krvavo dramo svojih roditeljev je ves čas gledala štiriletna punčka, obupno jokajoč na postelji. Verjetno ne bo nikoli pojasnjeno, kaj je njej namenil njen »oče«. Priprave na dejanje ln trije naboji nam dajejo slutnjo o skrajni zločinski nameri Mežnar ja. Po dejanju sta Hrovattčeva In L. odšla z otrokom k sorodnikom in poklicala organe Tajništva za notranje zadeve. Ti so kmalu prišli skupno z zdravnikom in s sodnim izvedencem, ugotovili so, kako se je dejanje Izvršilo. Našli so napadalcev« čevflje na vrtu, v hiši razmetano ln vso krvavljeno sobo, okrvavljeno pištolo z dvema polnima nabojima, sled strela v postelji ln izstrelek, ki h je odbil od zidu. Tako je končal eden od zakoncev zakona, ki oč Ivi dno nI bil sklenjen Iz osebnih simpatij dveh oseb, pač mu je bila osnovna želja po gruntu In osebne koristi, tem pa se je pridružil Se vpliv alkohola. Kakšen bi bil zaključek krvave tragedije, če bi Mežnar prišel v spalnico nezapažen, lahko samo predvidevamo. V Gotni vasi so razgibali strelstvo ŽOK Ljubljana — pokalni prvak LRS Preteklo soboto in nedeljo je bil v Novem mestu v okviru festivala graditeljev avto ceste odbojkarski turnir /.a pokalno prvenstvo Slovenije za leto 1958. Tokrat se je prijavilo samo pet ekip, zato so vse ekipe tekmovale v eni skupini. V sobotnem delu tekmovanja jc največje presenečenje pripravila ekipa Jesenic, ki je premagala favorita tekmovanja jn lanskega zmagovalca — Fužlnarja z Raven z rezultatom 3:0. Fužinar navzlic nekoliko oslabljeni postavi ni imel večjih tf.Jav z novomeškim Partizanom, ki je nastopil z zelo oslabljeno postavo, saj so lz prvega moštva igrali le Ing. Bergnnt, Medic In Goleš. Premagal jih je gladko s 3:0. Nedeljski del tekmovanja se je pričel s prepričljivo zmago Ljubljane nad novomeškim Partizanom - :>:() V odločilni tekmi, ki je bila tudi najlepša na turnirju, so Ljubljančani zasluženo premagali Fužinarjas 3:1 in si tako zagotovili prvo mesto, ker so v soboto že odpravili Jeseničane s 3:0. Ekipa 20K Ljubljane Je zasluženo postala novi pokalni prvaflc LRS, ker je v celoti pokazala najboljšo igro. Jeseničani so se uvrstili na 2. mesto, tretji so bili lanski prvaki FužinarJi z Raven. No-vomeščani so se po zmagi nad Vrhniko, ki Je kvalitetno precej zaostajala za ostalimi, uvrstili na 4. mesto, kar pomeni precejšen neuspeh. Veliko bolje so Novomeščanl zaigrali v nedeljo popoldne, ko «o nastopili proti reprezentanci mladinskih delovnih brigad. Tu so se res potrudili, toda slabo sojenje je krivo, da so bili poraženi z rezultatom 2:3. 2e dalj časa z veseljem zasledujemo razgibano življenje strelcev mlade »trelske družine »Lojze Dragan« v Gotni vasi Zadnje mesece Jih lahko prištevamo med najbolj delavne v našem okraju, zato Je prav, da vas z njimi malo seznanimo. Strelcev ln ljubiteljev tega športa Je bilo vedno dovolj, manjkalo pa Je ljudi, ki bi mladino organizirali. V zadnjem času so se usposobili naši Člani Cujnik. Cr-talič starejši in mlajši; uspelo Jim Je požlvetl delo v strelskem društvu. Uredili so zasilno strelišče, kjer vsako nedeljo prirejajo tekmovanja, Udeležujejo se jih domači strelci in strelci izpod Gorjancev. Vsako nedeljo je zanimanje za šport večje, saj marsikoga, ki le iz radovednosti preizkuša svoje sposobnosti, zamika streljanje in 6topl v kirog organiziranih tekmovalcev. Zadnjo nedeljo so tekmovali v streljanju z vojaško ln malokaU-brsko puško in s pištolo. Z obema puškama so dosegli lepe rezultate, za tekmovanje s pi.Štol,n pa Jim manjka treninga Vsak strelec, ki Je dosegel s puško določen n -.ultat, Je prejel spominsko značko. V kolikor bodo dopuščane vremenske razmere, se bodo podobna tekmovanja ob nedeljah nadaljevala in upamo, da bo tudi kmečka mladina našla na njih obilo zabave Taki mladim ln požrtvovalnim strelskim družinam bi morali nuditi vso pomoč, da se bo njihovo delo še uspešneje razvijalo. Trdno upamo, da bomo o delu strelske družine iz Gotne vasi lahko poročali še marsikaj razveseljivega. S.D. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Četrtek 28 avgusta - Avguštin Petek 29. avgusta — J anez Sobota 31. avgusta — Masa Nedelja 31. avgusta — RajK*j Ponedeljek l. septembra —Mladen Torek 2. septembra — Štefan Sreda 3. septembra — Dora LUNA: 27 septembra ob 22.43 jolna luna. Etlm »Onstran gozda«. 29. in 30. 8 ruski barvni film »Malva«, 31. 9. in 1. 9. italijanski barvni film »Senso«. Črnomelj: 29. in 31. 8. ameriški barvni film »Modra tančica«. 2. in 3. 9. ameriški film »Privatna tajnica« Kostanjevica: 31. 8. ameriški flim »Trobente opoldne«. Metlika: 30. in 31. 8. ameriški barvni film »Daijnja obzorja«. Mokronog: 30. in 31. 8. francoski film »Lukrecija Borgia«. Novo mesto »Krka«: 29. 8. do 1. 9. francoski film »Očka, mama. moja žena in jaz«. Od 2, do 4. 9. angleški barvni film »Pustolovščine Pere Detliča«. Semič: 31. 8. mehiški film »Mehika v pesmi«. Sevnica: 30. Ln 31. 8 Italijanski film »Umberto D«. Dol. Toplice: 29. 8. ameriški barvni film »Trije novčiči v vodnjaku«. 30. 8 ameriški barvni film »Vera Cruz«. 31. 8. italijanski film »Slepo dekle iz Sorenta«. Trebnje: 30. in 31. 8, švedski film »Samo mati«. Predstava v nedeljo ob 16 url. Žužemberk: 31. «. madžarski film »Liliomfi«. iNcidiOv v upravi lista. (490-o8) šPLOŠNO MIZARSTVO Dvor pri Žužemberku sprejme takoj 2 vajenca za mizarsko obrt. SPREJMEMO SKLADIŠČNIKA s prakso za notranja in zunanja skladišča. Posli: skladišča, nabava materila, odprema izdelkov. Pogoj: večletna praksa in dokončana nižja gimnazija. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na Novomeško opekarno Zalog. HOTEL KANDIJA sprejme začasno pomožno moč v knjigovodstvu. SPREJMEMO internatsko kuharico. Nastop službe 15. septembra. Kmetijska šola Sevnica. DAM STAVBNO PARCELO z načelnim dovoljenjem, odobren načrt stanovanjske hiše in še nekaj stotisoč gotovine, material od gospodarskega poslopja, strešno opeko in 4 kubične metre desk tistemu, ki mi zgradi ' enosobno stanovanje s kabinetom z vsemi pritiklinami. Lepa sončna lega v Novem mestu. Zaželeno je letos podkletiti. Ponudbe na upravo lista pod »Upokojenka«. Javno kopališče v Domu ljudske prosvete v Novem mestu bo zaradi preureditve prostorov do nadaljnjega zaprto. Uprava. Pričetek začetniškega knjigovodskega tečaja je 2. septembra 1953 ob 15. uri v dvorani tovarne NOVOLES (bivša tovarna igrač). Novo mesto. Pohitite s prijavami! Društvo knjigovodij Novo mesto Upraviteljstvo otroškega vrtca v Novem mestu obvešča vse starše, ki so prijavili otroke v vrtec, da je vpis 28., 29. in 30. avgusta Dopoldne od 3- do 6. ure. Odločb ne bo. Uprava. Pod ugodnimi pogoji dajemo ▼ rejo teleta od treh in šest mesecev. Priskrbimo močna krmila, — Kmetijska zadruga 2užemberk. RAZPIS za sprejem vajencev (vajenk) v podjetju Ljubljanske mlekarne, Vodovodna cesta 94, za naslednjs stroke: mlekarsko, trgovinsko, splošno ključavničarsko. Pogoji: kandidati morajo imeti končano osemletko ali 4 razrede gimnazije in morajo biti telesno in duševno zdravi. Pravočasno Javljenim in sprejetim kandidatom, ki nimajo stanovanja v Ljubljani, bo podjetje priskrbelo oskrbo v vajenskih domovih. Ponudbe pošljite na gornji n?elov najkasneje do 1. seotembra 1958. RAZPIS Komisija za razpis službenih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje naslednja službena mesta: 2 mesti s srednjo ekonomsko šolo, 2 mest! s popolno srednješolsko izobrazbo ali njej enako Šolsko izobrazbo, mesto s 5-letno prakso v knjigovodstvu in finančni stroki, mesto blagajnika z najmanj 2-1 etno prakso, mesto iz upravne stroke. Zate-lena je praksa v socialno-zdravstveni stroki, finančnega revizorja. Ponudbe s kratkim življenjepisom ter navedbo dosedanjega službovanja pošljite Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje V Novem mestu do 15. septembra. Plača po uredbi, položajna plača po odloku. Nastop službe 1. seotembra ali po dogovoru na OZSZ v Novem mestu, podružnici v Brežicah ln Črnomlju. UGODNO PRODAM majhno posestvo s hišo in vinogradom na Tolstem vrhu pri Šentjerneju na Dolenjskem. Hiša vseljiva po dogovoru. Poizvedbe na licu mesta ali v upravi lista. (496-58) PRODAM dvonadstropno stanovanjsko hišo (vseljivo stanovanje takoj) v Puščavi pri Mokronogu ob glavni cesti. Naslov v upravi lista. (494-58) MOTOR »Puch roller« prodam. — Naslov v upravi lista (493-58). POSESTVO (5 ha) z gospodarskim poslopjem, stanovanjsko hišo, sadnim vrtom in po dogovoru letošnji pridelek, ugodno prodam, skupno ali posamezno. Naslov v upravi lista (491-58). PRODAM KOTEL za žganjekuho — 80 litrov. Avsec, Gotna vas. OSTER PES ČUVAJ, lepe postave in močnega glasu, ovčarske pasme, dve leti star. naprodaj. Naslov v upravi lista. (462-58) KRAVO S TELETOM prodam. — Gunde, Orehovec pri Kostanjevici. UGODNO PRODAM polovico dvo-stanovanjske hiše v Salki vasi 9 pn Kočevju ali zamenjam za podobno v Novem mestu. Ignac Mestnik. ODDAM PSA, zelo dobrega čuvaja. Naslov v upravi Usta. (489-58) ZAKONCA BREZ OTROK, srednjih let, iščeta enosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (492-58). 20. AVGUSTA sem našem v gozdu pri Žabji vasi ovna. Naslov v upravi lista. (495-58) 12. AVGUSTA sem v avtomobilu (avto-stop Trebča vas—Dvor) pozabila Jopico. Poštenega vozača lepo prosim naj jo odda na postaji LM ali ml jo proti povrnitvi stroškov vrne: Jerše Ivanka. Trebča vas 21 p. Dvor. OD BRŠLJINA DO PREČNE sem izgubil suknjič. Poštenega najditelja prosim naj ga vrne v upravo lista. (488-58) MLINARSKEGA VAJENCA, vestnega in poštenega z 8.. razredi osnovne Šole ali 4. razredi gimnazije, sprejme mlin Kovačič. Novo mesto. .V A HRANO IN STANOVANJE sprejmem dijakinjo. Naslov v upravi lista. (497) SPREJMEM V UK PEKOVSKEGA vajenca z 2. razredi gimnazije ali 6. razredi osemletke in kmečko dekle za pomoč v gospodinjstvu. Za oba osKrba v hiši. NOVO MESTO V času od 16. do 23. 8. Je bilo rojenih 10 dečkov in 11 deklic. Poročili so se: Danijel Zupančič, knjigovodja iz Smihela, in Slavka Colarič, učiteljica z Dola, Franc Oblak, varilec iz Kanade, in Karolina Klobučar, delavka iz Tržiča. Jože Pate, delavec, in Alojzija Murgelj, poljedelka. oba iz Gor .Kamene. Umrli: Alojz Muc, kmetovalec, 33 let iz Ravnac. Marija Novak, upokojenka iz Novega mesta, 78 let Erika Lenarčič, učiteljica lz Pirana, 44 let. Izidor Kovaljev. sin delavca iz Sentrupeita, 3 leta. GOTNA VAS Umrli so: Helena Medved, hči kmetovalca s Krke, otrok. Marija Kastelic, užitkarica z Vrha, 72 let, Marija Kovačič, posestnica lz Malega Orehka. 62 let Franc Mežnar, , delavec iz Jugorja, 34 let Ana Medved, užitkarica s Krke, 67 let. Marija Bartolj, gospodinja iz Vel. Orehka. 75 let. — dečka, Ana Maj han iz Jurov-skega broda — dečka, Karolina Mirtič iz Dol. Mraševega — dečka. Martina Bele s Potovrha — deklico, Marija AntonČič iz 2abje vasi — dečka. Angela GOltez iz Malene - deklico. Antonija Zu-panič iz Črnomlja - dečka, Ida Mohorič iz Novega mesta 2 deklici. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Sutar iz Canja — dečka. Katica Harbut iz Letovčana — deklico. Marija Sovec iz Dolskega — deklico, Marija Pungarčič iz Prilip — dečka, Anica Cešnovar iz Creteža — deklico, Terezija Kirar iz Loga — deklico, Stefica Granatir iz Sv, Križa — dečka. Tončka Krapež iz Orehovca — dečka, Josipa Zuraj z Bratovskega vrha — deklico. Terezija Radej iz Kladja — deklico, Marija C vet kovic iz Globokega — dečka, Marija Smit iz Prigorja — deklico, Zdenka Koželj iz Bre*-zine — dečka, Jožefa Omerza lz Brestanice — dečka. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Mo. hoi čič iz Vidošičev — deklico, Marija Puhek iz Dragatuša — dečka, Majda Rata j iz Male Loke — deklico, Slavka Vojnovič iz Rakovnika — dečka. -Pepca Staniša s . (Konca deklico, Justina Pire z Gor. Mraševega — dečka. Angela Puhek iz Gor. Suhorja — dečka, Brigita Radešič iz Sv. Brige — deklico, Draga Hiti s Sel — deklico, Julijana Lavrič iz Salke vasi — dečka, Anica Košmrlj iz Novega mesta — deklico, Justina Golob iz Volčjih njiv — deklico. Danica Starič iz Vel. Loke — deklico, Zofija Flajs iz Dravinja — dečka, Marija Stamfelj iz Cešče vasi — deklico. Justina Gole iz Dobravice — deklico, Anica Kovač iz Pribišja - dečka. Dragica Lukič iz Novega mesta — deklico, Marija Skarja iz Gor. Jesenic — dečka, Ida Hočevar iz Po-gancev — dečka. Marija Gorišek Iz Male Cikave — dečka, Kristina Saje s Sei — deklico. Manja Cindrič iz Kočevja — deklico, Marija Mohor s Krke — dečka. Ani ca Lukšič iz Jurne vasi — dekli, co. Ema Puhan iz Novega raesia Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Božidar Piškuric, sin delavca iz Jankovičev je padel v vodnjak in si poškoodval glavo. Marijo Gorišek, mater posestnika iz Šentjerneja, ja podrl kolesar in ji poškodoval nogo. Ivana Krašovca, sina posestnika s Lopate, je pičila kača. Franc Henigman, zidar iz Breznika, si le ob sesutju barake poškodoval križ. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili tn Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožeta Smoleta iz Rešta- nja so napadli neznanci in mu poškodovali glavo. Milan Lubšina iz Nove Rese Je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Maks Ko-zole z Dobrave je bil v pretepu teže poškodovan z nožem. Jožefa Vranetič iz Bojsne Je padla z motorja jn si poškodovala nogo Terezija RaPič iz Viher je pri požaru dobila hudi5 opekline oo ro-kuh In nogah. ATLETI ZA Tako Športno razgibana nedelje kot je bila pretekla, 2e dolgo nismo imeli v Novem mestu. V okviru festivala mladinskih delovnih brigad Je bilo toliko kvalitetnih športnih prireditev, da smo se le težko odločili, katerim bi dali prednost, da bi si jih ogledali. NajpomembnejŠi je bil vsekakor elitni atletski miting, seveda pa ne smemo pozabiti tudi kvalitetnih srečanj v odbojki, malem rokometu in nogometu. Hudefo a in Kofnikoira • državni prvakinji Na juniorskom državnem prvenstvu v atletiki v Novem Sadu je jila Hudetova prva V teku na 600 m, Kotnikova pa je zmagala v troboju — Potrč je v skoku v viSino osvojil 2. mesto, Zurc pa v skoku v daljino 3. mesto — V nedeljo pričakujemo na prvenstvu LRS Se bogatejšo žetev prvih mest Na pomembno atletsko tekmovanje v Novi Sad (tu so se delili naslovi državnih prvakov za Ju-nlorje) so šil novomeški atleti Precej optimistično razpoloženi, toda navzlic temu ni nihče pričakoval tako velikega uspeha. Na dolgo in naporno pot v Novi Sad Je odšla petorica atletov ln vsi •o se vrnili s po.ivunbnlml uspehi. Začnimo pri najboljših: Hudetova in GorSmova sta bili v teku J)8 «00 m med favoriti, loda kon-"^'enca je bila tako močna (skup-fjo Je nastopilo in tekmovalk!), da "t bil vsak plasman do 5. ali 8. Jhesta uspeh. Hudetova Je zelo ftobro startala in takoj Je bila Mied prvimi, medtem ko Je Gor-■'■nova na startu nekoliko zaostala jj* Je zato kasneje zaradi velike oheče te?ko prehitevala sotekmo-Val'k«\ Okoli 200 in pred Hijeni Je •"JMletova z ostrim sprintom predelu \ n,| .i ., „ iM ,i„ c|||a |mvi'f il;< jaskok na ve F km ., metrov. Njetl "Jaden čas Je i:iz,2 (izenačen do-IJjMkl rekord GorSInove), toda ggothnii moi imo, di '■<■ bila tu »otovo rtoi len i napaka, ker so Stoparlce ostalih, samo glavnega sodnika ne, pokazale veliko boljši čas — 1:4»,5. Tudi GorSinova je dobro tekla, toda Imela Je enake težave kot Gašparutova iz Celja, ki so Jo Itell že za bodočo prvakinjo. Težko sta se Izmotali lz gneče, zato sta »e morali zadovoljiti g 4. oziroma S. mestom. Drugi velik uspeh novomeško atletike je prvo meato Kotnlkove v iroboju. Čeprav zadnje čase ni redno trenirala. Je v Novem Sadu dosegla zelo dobre rezultate. V skoku v višino Je preskočila 140 centimetrov, v metu krogle Je dosegla rezultat M ,74 m, 100 m pa Je pretekla v času 14,4. Ce bl tudi v teku na 100 m dosegla svoje standardne re/.ultate (navadno teče pod 14 sekundami), bl bil to nov državni mladinski rekord. Potrf je v skoka v vUlno zasedel arugo mesto, loda z malo več sreče bl lahko bil tud' prvak Zmagal Je Beograjčan Harovic Z rezultatom 180 cm, medtem ko J« Potrč preskočil 175 cm. Ker so imeli enak rezultat tudi Pucelj lz Kočevja m Peograjčan Majtan. s-> nato skakali 177 cm. Tu Je bil najboljši Marjan Potrč, ki Je tako osvojil 2. mesto, Pucelj pa Je bil tretji. Prav lep uspeh Je s tretjim mestom v skoku v daljino dosegel /.ure, čeprav Je precej zaostal za svojimi najboljšimi rezultati. Tokrat je skočil v daljino le 6,12 m. Zmagovalec Je postal Ledlć lz Splita z rezultatom 6,71 m. V celoti so mladi novomeSkl atleti dosegli v Novem Sadu prav lepe uspehe, še več prvih mest m dobrih uvrstitev pa pričakujemo na bližnjem mladinskem prvenstvu Slovenije, ki 'bo v nedeljo, 11, avgusta v Ljubljani. Tu budi rasen H omenjenih nastopili tudi drugi tekmovalci (Bavdek, špllar. Ma/.nlk, Zaletel. Gabrijelčlč, Oan-teijevu. Polenškova Itd.), k| imajo prav tnko veliko upanja na najvišja mesta. Hudetova In Potrč sta si z doseženimi uspehi zagotovila nastop v državni mladinski reprezentanci, ki se bo 7. septembra v Bukarešti pomerila a re-proaeauU&zn Romunije. F. M- Atletski miting smo Imeli elitni zato. ker Je na nJem razen domačih atletov in najboljših brigadirjev nastopila atletska elita Jugoslavije — vse kar v tem športu premoremo, razen onih 23 repre-zenlantov, ki so nastopili na evropskem prvenstvu v Stockholmu. Prireditelju je uspelo, da Je za nastop pridobil naše najboljše atlet« in atletinje, ki se v Mariboru pripravljajo za bližnje Balkanske igre. Tekmovanje je privabilo veliko gledalcev — brigadirji so Talil seveda v večini — ln ELAN : BELA KRAJINA 3:0 Kaže, da je novomeški £lan le prebrodil krizo, v katero je zašel v letošnjem pomladanskem delu prvenstva. Fantje so se resneje oprijeli treningov ln prvi uapehi so že tu. V okviru priprav za prvenstveno teikinovanje, ki se prične že v nedeljo. 31. avgusta, so igrali več tekem. Pred štirinajstimi dnevi so gontovali v Črnomlju, kjer so Igrali z domačo Belo krajino neodločeno — l:i, čeprav so bili stalno v premoči. Zadnjo nedeljo so igrali na domačem Igrišču povratno tekmo s Crno-niaijci. Tudi tokrat so bili občutno boljše moštvo in ko zasluženo Rmagall z rezultatom 3:0. Objavljamo še razpored tekmovanja v II. razredu NPL v Jesenskem delu sezone l»&8-i»5i) Elan, k| bo tokrat v ligi sodeloval z dvema ekipama (A ln B). bo Imel sledeče nasprotnike (igra se na 1*1 sčlh nrvolmenovanih): si, av-i?u«ta — Elan A : Elan B, 7. septembra — Elan A : Škofljica, Elan B : Grosuplje. 14. septembra — Škofljica : Elan B, Partizan (Kočevje) : Elan A, 21. septembra — Elan B ; Rudar (Kočevje), Elan A : Borac (Ribnica). 28. septembra — Kočevje : Elan B. Gro-aupljB : Elan A. S. oktobra — Elan B • Rudar (Kočevje) B, Elan A : Ruaar Aj 12. oktobra — Borac : Elan B. Rudar B : Elan A- reči moramo, da smo bili vsi zadovoljni. Doseženih je bilo več zelo dobrih rezultatov, med njimi celo nov makedonski rekord v teku na 3000 metrov. V teku na 100 m Je presenetil MtlutinoviC iz ljubljanskega Odreda, ki Je z zelo dobrim rezultatom (10,8)) pustil za seboj repre-zentante Petroviča, Savica in Osi a kovica Dober rezultat »ta dosegla tudi oba zmagovalca na 800 ln 3000 metrov. Tokrat smo v Novem mestu tudi lahko prvič videli skok preko 190 cm v višino In preko 7 m v daljino. Tudi pri ženskah so bile nekatere repre-zentantke pa tudi domače atletinje zelo uspešne. Omenimo naj dober čas Simlćeve (Crvena zvezda) v teku na lOOm, dalje rezultat Skerjančeve (Odred) v skoku v daljino, kjer Je dosegla svoj osebni rekord itd. Tudi domače tekmovalke so se dgbro odrezale. Huclt'ova Je v soboto v Novem Sadu osvojila državno prvenstvo, dan kasneje pa je po naporni vožnji tudi v* Novem mestu zmagala z zelo dobrim rezultatom. TEHNIČNI REZULTATI: MOŠKI — 100 m: Mihitinovič (Odred) 10,8, Savič in Petrovi* (oba Crvena zvezda) 10,9. 800 m: Šarlč (Part. Bgd) 1:55,0, Tratnik (Odred) 1:57,8, Ingolič (Odred) 2:00,0. 3000 m: Trbojevlč (Rabotnlčkl Škoplje) 8:33,G, nov makedonsiki rekord), Jovannvić (Crvena zvezda) 8:54,2, Stojanović (Crvena zvezda) 9:05,3. Skok v višino: Boškovič (Partizan Bgd) 190 cm, Dlmitrljevlč (Partizan Bgd) 185 cm, Potrč, Zga-lln (O) in Bavdek 175 cm. Skok v daljino: Pokorn (Odred) 705 cm, Savič (Crvena zvezda) 117(1 cm, špllar (N. m.) 632 cm. Met krogle: Vrafar (Budučnost, Tltograd) 14,11 m, Bolič (Partizan P>gd) 13,35, DŽangOla (MDB) 13,05 ŽENSKE: Tek na 100 m: Simič (Crvena evezda) 12,5. FSkič (Sarajevo) 13,0. Ostrovftka (Branik) 13,2. 800 m: Hude (N. m.) 2:24,9, La-pović (MDB) i: 41,1 Skok v višino: Panić (Crvena zvezda) 144 cm, Gantar (N. m.) 141. Skok v daljino: Škerjanc (Odred) 538 cm, Eškič (Sarajevo) 499 cm, Bajželj (Odred) 491 cm. Met krogle: Hudobivnlk (Odred) 12,42 m, Celesnik (Klad.) 12,06 m, Borovec (Sloboda Varažd.) 11,51 m. Za zaključek naj še omenimo, da je reprezentanca MDB v malem rokometu (ženske) premagala ekipo črnomaljskega Partizana z 8:5, o odbojkarski tekmi med reprezentanco MDB in novomeškim Partizanom pa poročamo posebej. Fr. Mikec Motoristi speedway dirk na Startu modernega stadiona v Krškemu Osem tisoč ljudi jih je spremljalo >u vsakem metru hitre vožnje 1 nestrpno napetostjo Staran 6 •DOfcBNJSKl LIST- Stev. 34 (440) Cvetje z dolenjskih vrtov za Iju bljenega, dragega tovuriSa Tita! — tak je bil pozdrav sredi Krškega polja, ko je predsednik republike obiskal brigade in ljudstvo našega okraja pretekli petek I! Spoznavaj sv©t in damo vino i11 Centralni kometa LMS v dogovoru z Uredništvom Radio Ljubljana že dalj ča«sa prireja zanimive mladinske radijske oddaje pod naslovom »Spoznavaj svet in domovino«. Pred dnevi je Okrajni mladinski komite v Novem mestu obvestil mladino, da bi sodelovala v tej zanimivi oddaji, toda zaželenega odziva ni bilo. Zato naj še posebej omenimo pomen in način sodelovanja v oddaji. Namen oddaje je zlasti ta, da si mladina širi svoje znanje posebno , na področjih, do katerih čuti največje veselje, n. pr. šport, literatura, tehnika. Vsak. si bo izbral temo. do katere čuti največ nagne-nja. Ko prijavljenec izpolni prijavnico, navede področje, v katerem želi sodelovati. Kmalu kandidata povabijo v uredništvo Radia Ljubljana in mu predlagajo snov, ki naj bi jo predelal, ker bodo iz nje končna vprašanja. Ko prijavljenec preštudira snov in se čuta sposobnega za odgovarjanje, javi svojo pripravljenost. Radio mu potem sporoči datum nastopa. Stroške nastopanja nosi uredništvo Radio Ljubljana. Upamo, da bomo z začetkom novega šolskega leta čuh" pri radijskih sprejemnikih tudi odgovore dolenjskih mladincev. Vsi mladinci, ki žele sodelovati v mladinski oddaji, lahko dobijo še podrobnejša navodila na Okrajnem mladinskem komiteju, kjer se lahko tudi takoj prijavijo za sodelovanje. S. D. V naselju Kronovo so predsednika Tita. pričakovali na vhodu. Med brigadirji je vre. lo kot v čebelnjaku ... Dolgo je že tega, kar jim je tovariš Tito obljubil, da bo prišel — danes pa je tu, sredi njih. Naselje je slavnostno okrašeno; ob vhodu visok obelisk. Pozdravi, dobrodošlica ... V kuhinji je vse urejeno i/n čisto. No, navzlic temu kuharji niso pričakovali visokega obiska v svojem »laboratoriju*:. Slede vprašanja o hrani. Kuharji so se pohvalili, pritrjujejo jim tudi bripadirji. V ambulanti je fant iz neke srbske brigade. Ni mogel k vhodu, da bi pozdravil goste. Zdaj pa je ves presrečen, ko stoji maršal Tito v ambulanti. »Kmalu mi bo bolje!!« ves vzhičen zatrjuje Titu ganjeni fant. Igra in srečanje Dež, dež v curkih in škafih. Neprenehoma lije iz temnega, jeklenega jutranjega neba. Potem avtomobili. Eden, dva, deset... Nekje ob novi cesti se dogaja prvo, tretje ali že deseto dejanje. Osebe? FfirrJšer, velik, masten črn. Avtomobili po cesti vn kolona mladih, nasmejanih in malce mokrih mladih lic s cvetjem v rokah. Vzkliki, klici. Na cesti nasmejani obrazi v avtomobilih. Kolona avtomobilov se pomika naprej. Zapušča prizorišče nekega dejanja. Igra poteka hitro, da ji komaj slediš. In njeni junaki? Beton, pesek, pesek, povsod pa mlada, nasmejana, radostna lica. In v jeseni bo konec te čudovite igre, pri kateri se zavese ne bodo zaprle ... »Kako sie, fantje?« Prvi avtomobili na novi cesti nekje med naseljem Kar-teljevo in Šentjurjem. Bn. gadirji vzdolž trase navdušeni pozdravljajo ljubljsnc? predsednika. V manjšem useku so na de lu minerji, v svetlih čeladah z vrtalnimi stroja v rokah. »Kako ste, fantje?« jim za. kliče Tito. »Hvala, dobro!« Spet naselje. Ob ozki poti vse polno mladih, razigranih ljudi. Brigadir iz koprske brigade skoči iz vrste in stisne tovarišu Titu reko ... Prijazen in dobrohoten nasmeh. »Pridite še, ko bo cesta gotova!!« je slišati iz radostnih, nemirnih vrst. Podobni prizori se vrste vse do konca tra*e. »Druže Tito, jeii se sećaš Splita?« »V katero* naselje bo prišel tovariš Tito?« »Bo prišel k nam?« vprašujejo v Dragi, v Gmajni, Gr-movlju, Kronovem ... Povsod vzdolž trase ista vprašanja. Potem obisk v skoraj vseh naseljih na tem odseku. Brigadir v Lukovku je zatr. jeval prijateljem, da ga bo maršal Tito gotovo prepoznal, saj mu je pred leti v imenu pionirjev v Splitu stisnil roko in mu podaril šopek. Ko pripeljejo avtomobili do njegove skupine, zakliče brigadir: »Druže Tito, jeli se sečaš Splita?« Pri tem mu pomaha z roko. Tito »e mu nasmeje in mu z roko veselo vrne pozdrav. Slovo v Novem mestu Dr. Marijan Brecelj in Zoran Polič na avto cesti V torek, 19. avgusta, sta obiskala mlade graditelje avto ceste tudi član zveznega izvršnega sveta dr, Marijan Brecelj in drž podsekretar za finance Zoran Polič. V Ivančni gorici ju ie sprejel sekretar komiteja ZKJ graditeljev avto ceste Niko Be-lopavlovic, s katerim sta si go-tta ogledala že asfaltirano ces'o do Medvedjeka, tam pa asfalter-jc pri delu. Od tam so se podali oh trasi do Pluske, kjer posebno hite z veiikim usekom, medtem ko so si pri Ponikvah ogledal', veliki viadukt nove ceste, ki ga ie zgradilo SGP PIONIR. Gostje so se pedali nato po trasi nove ceste do Karteljeve-ga. Med potjo so se ustavili pn ruški jn koprski brigadi, ogledali pa so si tudi naselje »Smješka* Tudi naprej jih je vodila pot po trasi vse do Mačkovca, odkoder 5o šli peš do mostu čez Lešnico r. naprej do Otočca. Na Lešnici sta se gosta pogovarjala tudi z glavnim inženirjem Cirilom Mravljo m njegovimi tovariš-., ki so bili rw ogledu ceste. Po ogledu Glavega štabi, sta se gosta iz Beograda srečala s predstavniki novomeškega okraja: Jožetom Borštnarjem, Viktorjem Zupančičem, Maksom Va-Ittom in drugimi. Z njimi sta razpravljala o problemih dolenjskega turizma, proti večeru pa sta se vrnila v Ljubljano. Lidija šentjurc obiskala brigadirje V soboto, 23 avgusta, je obiskala graditelje avto ceste Ljubljena—Zagreb tudi članica zveznega izvršnega sveta, tovarišica Lidija Šentjurc. V spremstvu sekretarja partijskega komiteja graditeljev avto peste Nika Be-lupavloviča s, je ogledala već gradbišč, mladinsko naselje »Stevan Filipovič« v Šentjurju ■n glavni štab v gradu Otočec na Krki. Visoki gost vstopa v svoj avtomobil na Glavnem trgu MarSat Tito i gosti pred odhodom z Glavnega trga Plošča na vrhu Triglava V soboto so v »Aljaževem stolpu«, ki so ga postavili na vrhu Triglava leta 1885, slovesno odkrili spominsko ploščo, posvečeno 180-1 etnici prvega vzpona na najvišji jugoslovanski vrh. 26. avgusta 1778 so se namreč povzpeli na Triglav lovec Štefan Božič, bohinjska rudarja Luka Korošec in Matevž Kos ter zdravnik Lovrenc \Villonitzer. V ponedeljek, 18. avgusta, je okoli pete ure popoldan po Kositanjevici nenadoma za-krožila vest o visokem obisku. Po Kostanjevici sicer večkrat kaj kroži, toda ta je bila resnična, zakaj podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta je obiskal kostanjeviški grad. Vinarsko zadrugo in šolo. Tovariš Rankovič, ki je prišel v spremstvu sekretarja okrajnega komiteja ZKS tov-JOŽETA BORSTNARJA in sekretarja Glavnega štaba MDB tov. NIKA BELOPAV. LOVICA, si je najprej ogledal prizorišče lanskega festivala, na katerem je ljubljanska Opera izvajala »Prodano nevesto«, letos pa bo zagrebška Gotovčevega »Era z onega sveta«. Ogledal si je nadalje gotiko in arkadna stopnišča v kostanjev iškem gradu, nato pa ga je osebje Vinarske zadruge sprejelo v svojem podjetju. Gostje so si ogledali prostore in naprave tega podjetja, nakar so šli v šolo. V šoli so si ogledali najprej umetniško galerijo, potem vr- tec, delavnico, ambulanto ter ostale šolske prostore. Tovariš Rankovič se je zanimal za nekatere podrobnosti s področja prosvetp in kulture Ravnatelj menjen dolenjskemu ljudstvu, da pa ga letos izvajajo najvišje kulturne institucije Slovenije in Hrvatske. Posebej je tekel pogovor tudi o stikih z se*«' Z dragimi gosti v šolskem parku Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici na Hrhl V dneh od 6. srp;-, r ra do 5. oktobra bo v Kostanjevici na Krki III. Doie?xjski kulturni festival z naslednjim sporedom: 1. Ivan Cankar: »Hlapci*, v Izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. 2. Razstava slovensko-hrua-škega kmečkega upora iz leta 1573; pr-ireja Posavska muzej iz Brežic. 3. P reži hov Voranc: »Per-njakovi«, v izvedbi Prosvetnega društva Lojze Košak iz Kostanjevice. 4. Promenadni koncert godbe na pihala iz Metlike. 5. Jakov Gotovac: »Ero z onega sveta«, gostuje Opera Hrvatskega narodnega kaea-ldšta ie Zagreba. V glavnih Vlogah prvakinja Beograjske Opere Valerija Heybalova in član dunajske Opere Jože Go-gtiič; dirigira avtor. 6. Mira Puc - Miheličeva: »Svet brez sovraštva«, v izvedbi Prosvetnega društva Lojze Košak iz Kostanjevice. 7. Brigadni večer graditeljev ceste bratstva in enotnosti. 8. Marin Držič: »Dundo Ma-roje«. Premiera Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. 9. Večer vodilnih slavenskih književnikov (mlada generacija): Janez Menart, Cirlil Zlobe«, Tone Pavček, Kajetan Kovic, Beno Zupančič in Sala Vuga. 10. Razstava vodilnih *lo-ttemskih slikarjev* 11. Večer belokranjskih padskih p!fjo-> v izvedb: Prosvetnega društva »Engelbert Oengl« iz Metlike. 12. Peter Iljič Cajfcovskl: »Labodje jezero« v izvedb: baleta Opere SNG iz Ljubij'ane 18. Vokalni koncert pevskega zbora »Dušan Jereb« iz Novega mesta. Ijem ceste bratstva in enotnosti. Njegov namen je omogočiti preprostim ljudem, ki nimajo možnosti, da bi obiskali prireditve v naših kulturnih središčih, kvalitetne predsta- 14. Premiera jugoslovanskega flma »Svojega telesa go- re, razstave, koncerte in dru-iabne večere. Letošnje prire. s%>odar« ob udekžbi pisatelja, ditve so v .znamenju bratstva režiserja in izvajalcev, 15. Večfr jugoslovanskih ljudskih plesov. Izvaja akademska folklorna skupina — »France Marolt« iz Ljubljane 16. Večer domačih pesmi in napevov v Izvedbi bratov Av-senilcov s sodelovanjem igralcev radijskega Veselega večera. Letošnji Dolenjski kulturni festival je posvečen gradite- jugoslovayiskih narodov, saj hodo med izvajalci in poslušalci zastopane vse republike naše države. Osrednje točke programa hočejo prikazati našemu prebivalstvu boj za obstanek in napredek *kozi stoletja. Zato smo vključili v program razstavo kmrč!i"ga upora, katerega krvava trgedija se je odvijala prav na tem ozemlju. Z istim namenom smo vreli v spored Cankarjeve »Hlapce«, Prežihove »Peumjakove«, »Mi-heličeve »Svet brez sovraštva« itd. Občinstvo opozarjamo, da bo v dneh fe*Livala imela kosta-njeviška poŠta poseben postni pečat po načrtih ing. arh. MILANA ARNEŽA, posebne fe- i stivalstke kuvert*, ki jih bo za to priložnost iadalo Filate-listtčno društvo Slovenije, kakor rudi posebne znamke, ki jih bo pošta imela v prometu samo v fe&Uvaiskih dneh im so posvećene Marinu Držiču, katerefla 450-le*n*c© rojstva bomo prav tako slavili v naših prireditvah. Za vse ob{skoixxlce bo na dan vsake prirediti* dovolj razvedrila v irnprovizirrani restavraciji na prostem, kjer bo igral »Kvintet N« iz Brežic. Po motnosti bomo ogamizira-U v tem času tudi javne televizijske predstave, tako da se naše občinstvo seznani tudi t to vejo sodobne kulture in tehnike. Ob tej pHložnosti bo izšel tudi običajni festivalski zbornik. Prireditve bodo po večini na prostem, v primeru, -•'ahrga vremena pa v Domu i. »11 ure. 7'ako bosta »Labodje jezero« in »Večer jugoslovanskih ljudskih plesov« na polotoku ob izlivu Studene v Krko, »Ero z onega sveta« bo v a-kodnem dt>orisču nekdanjega samostana, »Dundo Maro-je« pa na arkadnem dvorišču gradu na kostanjeviskem ote-ku. Morebitne spremembe iv dopolnila bomo pravoča^n. <}hjavili v tisku in radiu Pripeervbftakrti odbor šole je dragim gostom povedal, da je bilo v galeriji samo v zadnjih dveh mesecih več kot sto tujcev iz raznih evropskih držav, kar je tudi razvidno iz Knjige vtisov. Zanje so pripravili poseben ciklostdrari prospekt, v katerem tujce seznanja jo s podatki šole in njene galerije, kakor tudi z našo kulturno in prosvetno politiko sploh. Visoki gost se le nato zanimal za spored III. Dolenjskega kulturnega festivala, katerega mu je predsednik Pripravljalnega odbora obrazložil. Povedad mu je, da je na- V Makedoniji 25.000 ha italijanske plenico Iz Makedonije poročajo, da bodo letos tam zasejali z italijanskimi sortami pšenice okrog 25.000 hektarov. Prihodnje leto računajo s povprečnim pridelkom 4000 kg žita na hektar. Pri jesenski setvi bodo uporabili tudi 228 novih traktorjev in ISO kombiniranih sejalnlc. mladinskimi brigadama. Ti so zelo dobri, saj brigade znajo poiskati vezi z našimi ljudmi. Letošnji festival je posvečen tudi mladinskim brigadam, ki nam delajo dragoceno vez z ostalim svetom, od katerega ne bomo poslej več tako odtrgani kot v preteklosti. Potem je sledi ogled šolskih parkov, na kar so gostje sedli na belo brezovo garnituro. Ker smo imeli v družbi tudi arhiitekta, je tovarišica Ran-Kovičeva zaprosila, naj bi do-rj&a načrt teh klopi, ker bi tudi sama rada na svojem vrij prav take Potem je dada beseda besedo in v prisrčnem razgovoru, '