Marjeta grom in strelo obeta. Murska Sobota, 13. julij 2006, leto LVill, št. 28, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Vreme Še bo sončno in vroče, le popofč ske nevitm bo^ nekoliko WtW g Poskus umora ob jezeru v Kobilju Najprej z avtom potem nožem str. 12 - Štefan Vučak o nakupu operacijskih miz »Če bi imeli pooblastilo tudi za nakup opreme, bi bila porodnišnica že zdavnaj opremljena« Z zadnjo izbiro ponudnika operacijskih miz »cirkusa« še ne bo konec Na pomurskih poljih Namesto rumenega ^o zlato? srn. 3 ^Povedujejo, da bo pšenica končala kot ener-^ka rastlina. Kot surovina za proizvodnjo bio-^°la ali morda celo za kurjavo... lovenskemu evru v Bruslju nazdravili vinom s Trnavskega brega str. 6 feano Ozadje zaprtja počitniškega doma v Lovrečiči So imeli inšpektorji res natančno napisana navodila, kako morajo napisati zapisnik, in so zato tretji dan s str. 17-Tudi novinarje tožijo Soboško okrajno sodišče napačno razsodilo Novinar Jože Graj in časopis Vestnik ravnala v skladu z novinarsko etiko str. 24 - Pravni nasvet Odpoved pogodbe o zaposlitvi Delodajalec mi zaradi domnevne finančne krize v podjetju grozi z odpovedjo, čeprav imam pogodbo za nedoločen čas... NAROČNIK AKTUALNO 13. julij 2006- VEflU Franc Vida pravilno izvoljen predsednik PMSNS Gybrgy Tomka izgubil tožbo O zadevi bo povedalo še upravno sodišče Deset članov Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti je sklicalo zadnje dni maja izredno sejo, na kateri so odstavili dotedanjega predsednika Gybrgya Tomko in podpredsednika Jozsefa Carja, na njuni mesti pa postavili Franca Vido in Ludvika Orbana, Sodišče je potem petindvajsetega maja vpisalo spremembe pooblaščenih oseb, Gyorgy Tomka pa se je na to pritožil. Okrožno sodišče v Murski Soboti je njegovo pritožbo zavrnilo. Gybrgy Tomka v svoji pritožbi navaja, da je bila seja nepravilno sklicana in nesklepčna, zaradi česar na njej niso mogli sprejeti veljavnega sklepa o razrešitvi vodstva. Listine, ki so jih predložili sodišču, naj bi bile tako falsifikati, sodišče pa bi pred vpisom moralo preveriti ne le formalne, ampak tudi vsebinske razloge za vpis novega zastopnika. Gyorgy Tomka: »Drugačne odloči* tve tega sodišča niti nisem pričakoval, zato tudi nisem presenečen, zame pomembnejša pa bo odločitev upravnega sodišča, kjer sem tudi vložil tožbo. Glede pritožbe na višje sodišče se še nisem odločil.« Prvostopenjsko sodišče je v razsodbi ugotovilo, da je bila seje sveta PMSNS sklepčna, saj je bilo na njej trinajst članov, to pa je z zapisnikom ugotovil tudi svet PMSNS, v njem pa je tudi navedeno, da je bila seja sklicana na pobudo desetih članov. Na seji je bil z enajstimi glasovi razrešen dotedanji predsednik PMSNS Gybrgy Tomka, z dvanajstimi pa imenovan Franc Vida. Vse to je po mnenju sodišča v skladu s samoupravnimi akti PMSNS, zato ni razlogov, da formalno in vsebinsko pravilnega predloga za vpis v sodni register ne bi upoštevalo, »...kakršnikoli drugi razlogi, ki jih navaja pritožnik, pa v registrskem postopku niso pomembni.« Pritožnik je namreč sodišču predlagal, da opravi poizvedbo pri Policijski upravi Murska Sobota o kazenskem postopku zoper Franca Vido zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja listin in žiga ter da preveri zapisnik majske izredne seje. Zoper sklep sodišča je dovoljena pritožba na višje sodišče v Mariboru. M. H. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Trideset šolarjev bo s svojini starši trepetalo do septembri Možnosti za peti oddelek še obstajajo Že marca so se mladi, ki končujejo osnovnošolski program, odločali, kje bodo nadaljevali šolanje. Na edino prleško srednjo šolo, Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, se je prijavilo 159 učencev, vendar je ministrstvo dovolilo vpis le 125 novih dijakov v štiri oddelke. Najprej je posredoval svet šole ljutomerske gimnazije, saj je tudi letos gimnazijo končala generacija s petimi oddelki, ker pa je bil njegov predlog na državni ravni zavrnjen, so se starši obrnili na pomurskega poslanca Jožefa Horvata. Ta je posredoval na Direktoratu za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Franc Vida: »Odločitev sodišča je bila pričakovana, svet PMSNS pa posebej o tem na zadnji seji ni razpravljal. Sprejeli smo proračun in pravilnike, ki so potrebni za normalno delo. S sklepčnostjo nimamo težav in zadeve tečejo. Pred dnevi so nam sicer iz Dobrovnika sporočili, da iz sveta umikajo štiri svoje Člane, iz drugih občin pa ostajajo. Šoli ne bodo povečali obsega vpisa Janez Mežan, direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, je v odgovoru, ki ga je na svoj naslov prejela ljutomerska gimnazija, med drugim zapisal: »Na dan 14. aprila 2006 je bilo v pomurski regiji razpisanih 424 mest za gimnazijske programe, prijavljenih pa je bilo 411 kandidatov. Edini presežek prijav je na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, kjer se je na 120 razpisanih mest prijavilo 160 kandidatov. Odločitev, da šoli ne bomo povečali obsega vpisa, je temeljila na naslednjih dejstvih: število prijavljenih kandidatov v celotni regiji je bilo manjše od števila razpisanih mest za programe gimnazij v regiji; na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer prijavljeni kandidati prihajajo iz Širšega okoliša, tudi iz Murske Sobote, kar pomeni, da Čas in stroški za prevoz niso tak problem, poleg tega je v bližini tudi Gim- IMMIWIHnillMIIISKHM^-Jf Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona: »Ustanovitev gimnazije v Gornji Radgoni je vizija razvojanh* Ji uspešnosti Ljutomerske Gimnazije veliko prispevajo tudi dijaki, ki prihajajo iz UE Gornja Radgona, Vemo, da 1 j. ustanoviti sredrfjo Šolo, nekje pa je vendarle treba začeti. Zato se nam dislocirani oddelek Gimnazije i Ljutomer v Gornji Radgoni zdi primeren. Pomemben razlog za ta oddelek pa je tudi bližina gimnazije Borg | stufenrealgimnasitim v Bad Radkersburgu), ki je mednarodno priznana gimnazija, tako kot ljutomerska- - , vidim nobenega razloga, zakaj se ljutomerska gimnazija ne bi strinjala z našim predlogom. Oddelek bi • store v nekdanji OŠ v bližini župnišča, a ne prej kot v dveh letih, ker ga je treba obnoviti> Zvonko Kustec, ravnatelj gimnazije v Ljutomeru: »Mnenje o predlogu občine Gornja Radgona bom lahko I tem, ko se bomo srečali s predlagatelji. Kdaj bo to, pa še ne morem reči. Predlog je treba proučiti, videti 89 in proti, stališče pa potem tudi ne bo odvisno le od mene. 0 tem je namreč veliko vprašanj.« naztja Ormož, na kateri so še prosta mesta, za potrebe pouka v trenutnem obsegu Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer najema Šolske prostore na osnovni Šoli, za katere letno plačujemo 1,592.226 tolarjev; s povečanjem obsega vpisa na tej šoli bi povzročili tehnološke presežke na drugih dveh šolah, ki izvajata gimnazijske programe.« Po Jožefu še Feri Horvat Starši se tudi po tej zavrnitvi niso vdali in za pomoč prosili Še predsednika Kluba pomurskih poslancev Ferija Horvata, ki se je s pismom obrnil na ministra za šolstvo Milana Zvera in ovrgel Mežanove argumente, da kandidati, ki niso bili sprejeti, prihajajo pretežno iz Murske Sobote in Ormoža, pač pa naj bi bili pretežno iz Ljutomera in Gornje Radgone. »Razveseljivo je, da je v Pomurju velik interes za šolanje na tej gimnaziji, ki je v zadnjihjetih izjemno uspešna. Še pdsebno razveseljivo je, da je vclikomla-dih z zelo dobrim šolskim uspehom, ki se tu želijo šolati. Bila bi nepopravljiva škoda za ožje in Širše območje, če nadarjenim mladim tega ne bi omogočili,« je v pismu Zveru zapisal Feri Horvat in šolskega ministra še enkrat pozval, da ponovno presodi svojo odločitev. Edino upanje, ki je, tako Mežan, daiMh'1’ / jo, da bodo odprte g,p' if 1 oddelke v Murski možu zapolnili druf1' ■ ,-i| tako bi jeseni lahko o,n oddelek v Ljutomeru Soboške novine z reklamami Kanček upanja Zver je zaradi tega na pogovor povabil predstavnike lokalnih skupnosti in starše, vendar se sam sestanka ni udeležil, pač pa jih je sprejel Mežan. Kljub dolgim pogovorom in razpravam niso našli skupne rešitve. Občinski posli s ponudbo »nekaj zraven« Politične stranke se ne smejo reklamirati Soboške novine ne bodo oglasnik političnih strank. To mi je zagotovil elan izdajateljskega odbora. Kljub dopolnjenemu občinskemu odloku o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila, ki sedaj' dopušča tudi objavo plačljivih reklam nih oglasov, politične stranke namreč v njem ne bodo smele oglaševati. Odločitev sicer strankarsko večbarvnega izdajateljskega odbora je razumljiva, saj kdo bi tvegal, da bi v predvolilnem času več možnosti za oglaševanje v javnem občinskem glasilu dobile stranke z debelejšo denarnico. Povsem prikrajšali pa svetniki strank le niso. V času volitev bodo lahko, tako kot je določal že stari odlok, predstavile svoje kandidate in kandidatne liste, in sicer na način, kot bo enakovredne pogoje objavljanja v javnih glasilih predpisoval Zakon o volilni kampanj«. A bolj kot streženje glasila političnim potrebam je zanimivo to, da mestni svet sploh ne ve, koliko prihodkov si z oglaševanjem lahko obeta in koliko višji bodo na drugi strani zaradi spremenjenega kon- cepta glasila ali morebitnega pogostejšega izhajanja izdajateljski stroški: Tega niso izmerili niti preko palca, čeprav so reklame dopustili prav z namenom, pridobiti dodatni denar. Iztržek naj bi ugotavljali šele po enem letu. Tudi o možnosti, da bi reklamne oglase za Soboške novine zbirala trženjska agencija, kakor ima to rešeno Ptujčan, ki ga je kot vzorčni primer na seji mestnega sveta omenjal župan Anton Šdhec, član izdajateljskega odbora ni vedel kaj povedati, čeprav v dopolnjenem odloku jasno piše, da bodo vsa opravila v zvezi z izdajanjem glasita lahko naročili pri zunan jem izvajal- cu in za posamezne skiope sklenili pogodbo. Zunanje sodelavce je dopuščal že prejšnji odlok, ki pa je tudi jasno povedal, da jih je treba iskati z razpisom. Sedanji odlok je takšno »malenkost* kar izpustil Bodo reklamne oglase za Soboške novine zbirali občinski uslužbenci? Lahko tudi, kakor si predstavljajo nekateri. Kot »nekaj zraven« k poslu, ki ga bodo sklepali za občino. Na primer, ob nakupu občinskega zemljišča ali prostorov bo imel pravni subjekt na voljo toliko in toliko (brez)plačnega oglaševalskega prostora v Soboških novinah. S povezanimi posli pa je vedno tako, da lahko zdrsnejo na spolzka da, še posebej, če gre za javni denar v poslih pridobitnega značaja. In še, kdo bo od po darjenega komercialnega oglasa državi plačal dvajsetodstotni davek? Za vprašanje cene ogla ševanja in popustov torej gre o katerem dopolnjen občinski odlok pravi samo to, da bo cene oglaševanja v Soboških novinah na predlog izdajateljskega odbora določil župan. Da je vstopanje v trženjski prostor s »posebno ugodno ponudbo« silno občutljiva zadeva, pa je, vsaj tako mislim, vsem zelo jasno. Majda Horvat VESTNIK Izdaja: Podjetje ra informiranje, d. d., M. Sobota Dislocirani v Gornji Rad#^ Za podporo Pe,£^ / ljutomerske ločila tudi občina W , J na, a z določenim '■ Ji pan Anton KamP1^1 8» smo šolskemu nu1"^.jc torju Direkiorata , višje Šolstvo ter .l'1' odraslih, predseduj j vlade in parlam^ > ^4 niku odbora za k11 ’ .. ,i‘ L in šport v državne' ravnatelju Glm11*' xu|lA in ljutomerskem11 ^4 občini Gornja podpiramo usta*10 . oddelka v šols^ . 2007 s tem, da za ustanovitev df- » delka Gimnazije",, šiča Ljutomer v ,r^, že v Šolskem 4»’ ma najkasneje v ' 2008/09,« O usodi petega oddelka tudi v parlamentu ■ J Ministrstvo za' odločilo, da delka Gimnazije šiča v Ljutomeru ’ a možnosti zanjh' .p:«"’, so pomurski p«5’1 da se o petem vlja tudi v parlament ZHAJA M ČETRTKIH, Uredništvo: Jrma Benko (direktorica). Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Mana Rituper Rodez, Andrej Bedek. Bernarda Balairc Peček, Jože Grajt Majda Horvat, Milan (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somec (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Našim nrednEtta In uprave Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 53817 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 53817 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3,900,00 sit (16,27 evra), tetin naročnina 15.600,00 sit (65,10 evra), letal naročnina u uročnU« v tugnl 37.5W'" _ 1 f , naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), cetntetru naročnini za Internetno izdajo 12.400,00 sit oz. 51.74 evra. Transakcijski račun za naročnine pric 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89,, računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15 000 izvodov. Elektronska pesta: Vestnik: vestnik^p inl si, Venera: veneta@p-jnf.si, naročniška služba: oglasi.vestnikSp-inf.si, ***'s * AKTUALNO Blaž Miklavčič, predsednik uprave Skupine Panvita, Woo ocenjuje letošnje poslovanje Komentar Bo na pomurskih poljih namesto rumenega raslo črno zlato? Ob novih možnostih trženja jim bo zmanjkovalo predelovalnih zmogljivosti ^čevanje zmogljivosti na račun novih investicij je neodgovorno, saj je v ^niji veliko neizkoriščenih zmogljivosti, zato bo potrebno povezovanje M- ' Panvita spada ,.|. ’■ iiajvftjih proizva-in>,ailr 1 Sloveniji, saj Slatni,^1 Prašičev 25-od-priproiz MeK?Be ^cdslutni, pri 1 Wsa in mesnih iz- Pr‘vmjl ^odstotni in pri %tn žit 14- delež. V letu >0 ra« u,tcn2*v'rala pro-n^r1*Vein P0^11 ** reali » pa ’c že us' SJ«™1 Pr°daj°Wk b ijard tolarjev. F^i j “ pred nedavnim s uprui r Sku- Shiirni Miki« 'L'rPdi o pošlo- Sk,, 1 dogajanja v k j n znjo nasjeza-L ’’ »Use takšni trendi K^^di letos. ^/'"'''I6 Skupina Pan vi- '.P^'dvno, rezultati in**Z le Kr,n prej SO bili C'^ne težnje se na-^■'•1,1 Poslujemo v an"m, gospodarska SZ ’"11le in podoben kot smo ^liid, J«3 «04 na 2005, ju J; 'eta 2005 na 2006. u«rarUa 17,6 ?''h|n n i/1'1 Prihodkov, že Ida 0 Pfih°dk0V tolarjev prihodi , ^0? j kakšen ^toŠHjem pr J P'posebeJome-J^jJ^ogodkov, med 'j -'ii, l ■'" 11 impozanten ' Polletja dokon-1 biopliuarno t:7S ?CS'» zavzela mesec bo-n . / da v sodelo-' 'kujejo oljno ogrščico, ki bo v poljedelski pridelavi lahko nadomestila sladkorno peso. Za organizacijo tovrstnega sodelovanja s kmeti smo se odločili iz povsem podjetniških razlogov. Izdelali smo študijo ekonomike te pridelave in ugotovili, da je lahko oljna ogrščica zelo atraktivna poljščina tako za Kmetijsko gospodarstvo Rakičan kot tudi za naše poslovne partnerje kmete. Ena od prednosti oziroma možnosti je tudi pridelava hrane na okolju prijazen način. Tovrstna pridelava na naših poljih že teče, s sonaravno pridelavo pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Pomembno mesto v tej pridelavi bo zavzemalo po-vrtninarstvo. Začeli smo z jagodami, razmišljamo o novih vrtninah, na manjši površini smo že poskusili z bučkami in v izdelavi so načrti za razširitev tega programa. V okviru Skupine Pan vita zavzema pomembno mesto živilskopredelovalna Industrija. Sami ste prepričani, daje na tem področju nesmiselno nadgrajevati predelovalne zmogljivosti, saj te ponekod v Sloveniji niso Izkoriščene. Imate pri tem v mislih možnosti povezovanja teh zmogljivosti? V letu 2005 smo zabeležiti v mesnopredelovalni industriji 27-odstotno rast, tudi v letošnjem prvem jiolletju se rast nadaljuje in se giblje okoli 25 odstotkov. Ocenjujemo, da se nam ponujajo pri trženju še nekatere možnosti, zman jkovalo pa nam bo proizvodnih zmogljivosti. Nesmiselno in celo neodgovorno bi bilo, da bi z novimi inve sticijami proizvodne zmogljivosti povečevali, saj so v Sloveniji obrati, ki niso zasedeni, in povezovanje bo prej ali slej nujno. Prepričan sem, da bomo pri tem povezovanju v prihodnjih letih igrali pomembno vlogo. . Načrtujete povezovanje v Mesninami dežele Kranjske? Pogovarjamo se z več partnerji, kakršnega koli dogovora o konkretnem povezovanju pa še ni. Za konec Še osebno vprašanje. Menda se poslavljate od sedanjega delovnega mesta, ne boste več na direktorski Rezultati poklicne mature na pomurskih srednjih šolah Sedemnajst zlatih maturantov Znani so rezultati spomladanskega roka poklicne mature, ki je potekala od konca maja do konca junija. Na pomurskih srednjih šolah je k spomladanskemu roku pristopilo več kot štiristo kandidatov, večina od njih je bilo uspešnih, nekateri pa tudi posebno uspešni. Tako so dijaki in dijakinje na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih maturo opravili z enaindevetdesetod-stotno uspešnostjo. Pri tem sta izstopala zlata maturanta Patricij Omar z vsemi možnimi točkami in Tina Jureš. Na Dvojezični srednji šoli v Lendavi letos pri poklicni maturi niso imeli zlatih maturan- funkciji v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ostajate pa v Intering holdingu? Pogodba o zaposlitvi na sedanjem delovnem mestu je bila sklenjena za dve leti in se izteče konec leta, z lastniki Intering holdinga pa se dogovarjam, da nadaljujemo sodelovanje. Intering holding je velika skupina tako v kmetijstvu in živilskopre-delovalni industriji kot v gradbeništvu in nepremičninskih projektih in je to zame in za vsakogar, ki z njo sodeluje, velik izziv. Seveda pa bom tudi na novem delovnem mestu ohranil sodelovanje s Skupino Panvita. Ludvik Kovač tov. En dijak je le za točko zgrešil ta uspeh. Skupno gledano so bili uspešni v enainosemdesetih odstotkih. Izjemen rezultat pri poklicni maturi pa so letos dosegli dijaki na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, kjer so poklicno maturo opravljali pri programu predšolske vzgoje. K njej je letos pristopilo osemindvajset kandidatk in vse so bile uspešne. Kar sedem od njih je postalo zlatih maturantk. To so: Anja Balažič, Martina Halas, Nina Miholič, Sandra Pal, Nina Črešnjevec, Urška Erdelji in Sonja Hanžekovič. Slednji dve sta dosegli vseh triindvajset možnih točk. Devetdesetodstoten uspeh pri poklicni maturi so imeli na Srednji zdravstveni šoli Murska Na pomurskih pšeničnih poljih so ob tem času običajno že brneli kombajni, pred odkupnimi mesti pa so se nabirale kolone traktorjev s polnimi prikolicami. Letos žetev zaradi vremena nekoliko zamuja, saj se je šele končalo spravilo ječmena, zamujajo pa tudi dogovori o odkupni ceni letošnjega pridelka. Pogajanja med pridelovalci in mlinarji potekajo sicer že nekaj časa, vendar brez pravih rezultatov. Pa to niti ne preseneča, saj je bilo tako vsa leta doslej in tako bo tudi letos. Zadnjo besedo bodo imeli tudi tokrat mlinarji, saj je pšenice na evropskem trgu dovolj. Kaže, da jih pri tem zanima le cena, za to, da je domače, slovensko, kar tako radi poudarjamo, jim ni mar. Tudi kakovost jih pri tem ne zanima preveč, saj poznavalci zatrjujejo, daje madžarska pšenica, kijo slovenski mlinarji kupujejo nedaleč od meje, slabše kakovosti. Kakovostna je tista iz osrčja, žitnice Madžarske, vendar tista ima svojo ceno, pa še stroški prevoza niso majhni. Poznavalci tudi napovedujejo, da bo cena pšenice čez čas porasla, a to je kaj slaba tolažba. Večina kmetov jo je prisiljena prodati zdaj, saj ne premorejo skladiščnih zmogljivosti. Le redke so zadruge, ki imajo svoje susilne in skladiščne zmogljivosti, in te so zdaj v prednosti. Zakaj jih nimajo tudi druge, lahko le ugibamo, je pa to gotovo posledica drugačnih razmer v preteklosti. Zdaj so se časi zelo spremenili. Dobro se spomnim, kakšne kampanje so se bile pred dvajsetimi in več leti ob setvi in žetvi. Pšenica je bila takrat resnično rumeno zlato, in če takrat ni smela končati niti v jaslih, bo njen konec že kmalu povsem drugačen. Napovedujejo, da bo pšenica končala kot energetska rastlina. Kot surovina za proizvodnjo bioetanola ali morda celo za kurjavo. Njena energetska vrednost je velika in bolj se jo bo splačalo pokuriti kot prodati. Poltretja tona pšenice naj bi imela menda enako energetsko vrednost kot tisoč litrov kurilnega olja. In če naredimo cenovno primerjavo, potem je vsak dvom odveč. Kakšen absurd! Kmetje so se nekoč veselili žetve. Če ni bilo kakšne naravne ujme, so pridelali za kruh za vse leto pa še za krmo za živino. Zdaj žetev pričakujejo z negotovostjo, saj ne vedo, kam s pridelkom, Kruha sicer ne bodo lačni, tega bodo peki še pekli, da ne bo domač, pa slednjim ni mar. Nekoč, po drugi vojni, so petišovska polja postala naftna polja, na katerih so črpali črno zlato. Se bo podobno zdaj zgodilo z vsemi pom urskimi polji? Na njih bosta še rasli pšenica in koruza, a ne bomo ju imenovali rumeno zlato. Postali bosta surovina za črno zlato. In kaj bodo postali pomurski kmetje? Morda šejki?! Sobota. Pri njih pa šo kot zlati maturantje izstopali: Uroš Raš-čan, Mirjana Flajšaker in Janja Brunec. Uspešni so bili tudi na Srednji kmetijski šoli Rakičan, kjer je bilo od sedemnajstih kandidatov, ki so pristopili k maturi, uspešnih Šestnajst. Tudi pri njih so dobili zlato maturantko, in sicer je to postala Sabina Mencigar. Z več kot triinosem-desetodstotno uspešnostjo pa so opravili maturo dijaki na Ekonomski šoli Murska Sobota. Pri njih so postali zlati maturantje: Tamara Karoli, Karla Madžarič in Helena Krajnc. Kar trinajstim kandidatom pa je zmanjkala le točka ali dve do tega »naslova«. Enega zlatega maturanta pa imajo tudi na Srednji poklicni in tehniški Šoli Murska Sobota, to Ludvik Kovač je Andrej Bokan. Pri njih je poklicno matura uspešno opravilo devetindvajset dijakov od tridesetih, ki so pristopili k njej Kandidati, ki tokrat niso bili uspešni ali zadovoljni z uspehom, lahko popravljajo ali izboljšujejo rezultate s spomladanskega roka poklicne mature v skladu z veljavnimi predpisi. Ti kandidati in tudi kandidatk ki želijo prvič opravljati poklicno maturo v jesenskem roku, so se morali prijaviti k maturi do 9. julija na svoji šoli. Pisni deli v jesenskem roku bodo potekali med 23. avgustom in 1 septembrom, ustni deli pa med 23. avgustom in 2. septembrom. Z uspehom bodo seznanjeni 6. septembra. C. K. LOKALNA SCENA 13. julij 2006- Predkupna pravica krajinskega parka Priporočajo, odsvetujejo ali predlagajo Z ustanovitvijo krajinskega parka bdi nad prometom z zemljišči na Goričkem Agencija RS za okolje, ki daje za vsak primer prodaje parku možnost, da uveljavi predkupno pravico Krajinski park podpira kabelsko izvedbo daljnovoda na Goričkem »Odpovedujemo se odškodnini!« In v kakšnem primeru bi se Javni zavod Krajinski park Goričko odločil, da ne dovoli prodaje nekega zemljišča tretji osebi, ampak uveljavi predkupno pravico? V primeru, da bi šlo za izjemno dragoceno zemljišče in bi le tako lahko obvarovali obstoječi ekosistem. Zaenkrat to (še) ni bilo potrebno, kajti celotni promet poteka v mejah dovoljenega in ga park ne ovira. • Res pa je, da je treba ob prodaji ali gradnji na območju parka Goričko pridobiti uradno mnenje Agencije RS za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, ta pa povpraša upravo zavoda, ali bodo uveljavili predkupno pravico in ali se strinjajo z načrtovanim. Vse to pa celotni postopek seveda zavleče in to mnoge moti. Ni pa resf da bi koga ovirali ali kaj zahtevali. Kristjan Malačič, nadzornik na zavarovanem območju, poudarja:»... nikjer ničesar ne zahtevamo, ampak le priporočamo, odsvetujemo ali predlagamo Mnenja niso obvezujoča, ampak le informativne in izobraževalne narave.« Seznanil nas je tudi z nekaj primeri takšnega svetovanja. Na primer ko se je prodajalo zemljišče (vlažni travnik) na zavarovanem območju v Križevcih, ki ima visoko ekosistemsko vrednost (4 od 5), so predlagali nadaljnjo ekstenzivno rabo tra vnika (brez izsuševanja in kopanja melioracijskih kanalov, zmerno dognojevanje, košnja 2-krat letno od sredine proti zunanjim robom), odsvetujejo pa preoravanje oz. kakršnokoli intenziviranje in gradbene posege. Drugi del parcele je belogabrov in hrastov gozdni otok, ki ima prav tako visoko (4) vrednost, saj gre za na Goričkem redko gozdno združbo, ki je bila v preteklosti značilna za to pokrajino. Predlagamo, da se na tem območju izogiba pretirani sečnji in večjim gradbenim posegom. Lastniki travniških visokodebelnih sadovnjakov na območju Goričkega (število dreves ni pomembno) so vabljeni, da se do konca julija oglasijo pri gospe Svetlani Luthar na Občini Puconci, da jih bodo vključili v projekt Ohranimo življenjski prostor ogroženim pticam (Interreg lil A Slovenija - Avstrija 2000-2006, ki ga vodi Goričko drujštvo za lepše vutro in se izvaja v vseh 11 goričkih občinah). Cilj tega projekta je, da se pomladijo in ohranijo stari travniški sadovnjaki ter da bi lastnike usposobili in izobrazili za pravilno vzdrževanje in rezanje. Drugi cilj je, da se ohrani življenjski prostor ogroženim vrstam ptic, predvsem velikemu skoviku in smrdokavri, ki gnezdita v duplih visokodebelnih sadnih dreves. Podoben je primer prodaje več parcel v Korovcih (verjetno vse spadajo k neki domačiji, ki se prodaja), med katerimi so tako stavbna zemljišča kot tudi njive, travniki, gozd in sadovnjak. Ker so prav taki senožetni sadovnjaki največja značilnost in vrednota Goričkega, saj so življenjski prostor za številne vrste ptic, je prav, da za vse prihodnje primere zapišemo, kako ravnati s takimi visokodebelnimi sadovnjaki:»... predlagamo ekstenzivno rabo sadovnjaka in ohranjanje visokodebelnega sadnega drevja, nič oziroma zmerno škropljenje in nič oz. zmerno dognojevanje. Odsvetujemo pa sekanje sadnega drevja, preoravanje, gradbene posege oziroma kakršnokoli drugo intenziviranje * Bernarda B. Peček Krajani zavrnili tudi tretjo varianto državnega lokacijskega načrta f ker še vedno načrtuje daljnovod nad zemljo - Jih bodo svetniki 20. julija podprli? V prihodnje naj bi se celotna infrastrukturna mreža na Goričkem gradila na okolju prijazen način. Konec junija so se vaščani vasi Vaneča, Moščanci in Dan-kovcl množično udeležili zborov občanov, na katerih so se seznanili z novim predlogom izgradnje 2 x 110 kV daljnovoda od Murske Sobote do Mač- kovec. Ker tudi ta predvideva zgolj nadzemeljsko izvedbo in ne podzemeljsko kabelsko, kakor zahtevajo vaščani, so se opredelili proti takšni gradnji. Prav tako so sprejeli sklep, da se odpovedujejo odškodnini oziroma jo namenjajo varovanju okolja in kabelske izvedbe daljnovoda, saj vidijo prihodnost Goričkega le v neokrnjeni naravi. Ker so vaščanom že prej grozili, da se v primeru, če bodo vztrajali pri kabelski izvedbi, W®1* ' da bodo ostali brez odskwhiil vaščani sprejeli odločitev^' । povedujejo vsem odškod^fl korist podzemeljskega Zanimivo, da u začetku * J tedna ni Še nihče odd** ve vedel, da bo v četrtek«”® na občini Puconci, šele kosR rajda izsilili informacijo®® datiranims3 julijem, so 1^1* li. Novinarji pa so bili pojasnilom, da bomo dob"1 izjavo po sestanku. Zakaj ie ■ treben ponovni sestanek, d Občina Puconci že imela z’ občnih zborov z odklonili* njem? Tokrat so poleg' ■ ’ ’ ., predstavnikov občine pr' . tor Elektra Maribor in dk j, ne enote v M,Soboti, pripr3 . načrta iz 2EU Murska pa je tudi Janko Halb kot JZ Krajinski park Goričko-■ • Puconec so prav tako podp belsko izvedbo, v primcnlj bi bila uresničljiva, pa bi v mesti te v trase. Predstav" vasi so vztrajali pri nov in napovedali, da p® bili vsa pravna sredstva, „ voljo. Veliko podporo PJ . prihodnje obljubil tudiJ direktor JZ Krajinski pa« ki je prepričan, da 11 ’ ,,. graditi za prihodnost, i® ■ izvedbe daljnovoda ni* to ne pomeni, da je * imeti na Goričkem in* primer dobre prakse-pozval, naj z vsem pristojno okoljsko minis1 pa bo napisal pismo s pt da se celotna infrastrukl Ža v krajinskem parku bo di tako, da bo narava a'1 manj škode. V petek o. j Vičar in Mladen Berg*11 stvu za okolje in prostor v že seznanila s pritnerotu dbe o parku Kolpa, s sevali podobne profile ^-r Bernard®- Spremljanje izgradnje avtoceste Celoten krak pomurske avtoceste v gradnji že leto5 Na zadnji seji odbora za sprotno spremljanje pomurskega kraka avtoceste, na kateri so se člani odbora seznanili z dinamiko gradnje pomurske avtoceste, realizacijo kratkoročnih ukrepov na cesti G1/3, obravnavali pa so tudi peticijo, ki sta jo poslala odbor in skupina pomurskih poslancev državnega zbora predsedniku vlade republike Slovenije Janezu Janši. Po besedah Gregorja Ficka z direktorata za ceste na ministrstvu V letošnjem maju je prevozilo mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi rekordnih W®* vernikov, lani vtem času 74.210, leto prej 51.873 in v leto 2003 samo 30.448- za promet naj bi bil, če ne bo resnejših zapletov pri pridobivanju dokumentacije in izvedbi predpisanih postopkov, do konca leta 2006 v gradnji celoten krak pomurske avtoceste, dolg sedemdeset kilometrov. .V juliju naj bi bilo končano odpiranje ponudb za oddajo del na najdaljšem odseku Beltinci-Lendava, ki je ključnega pomena za celotno traso. Ficko upa, da se ne bodo ponovile težave, ki so spremljale javni razpis za izvajalce del na odseku Lendava-Tince Tako kot zmeraj pa je poudaril, da s časom izgradnje ne gre hiteti, saj ne želijo, da bi se na vozišču Oddana skoraj vsa dela na avtocesti Vučja vas-Maribor Predor tudi na pomurski avtocesti Še letos bodo oddana dela za gradnjo prekmurskega dela avtoceste od Beltincev do Lendave Konec minulega tedna je DARS pri Sv. Juriju ob Ščavnici podpisal pogodbe z najugodnejšimi ponudniki gradnje pomurskega kraka, in sicer za zadnji 9,9 kilometra dolg odsek na 36 kilometrov dolgi trasi avtoceste med Vučjo vasjo in Mariborom. Ker so pogodbo v vrednosti 17,7 milijarde tolarjev tokrat podpisovali brez prisotnosti novinarjev, so na na se vprašanje, zakaj, v službi za poslovno komuniciranje do- govorili, da je tako pač naneslo, da ne vabijo novinarjev na prav vsak podpis, saj so to skorajda tedenski dogodki. Na prejšnjem podpisu je bila namreč zelo skromna udeležba. Kakorkoli, pogodba v vrednosti skoraj 18 milijard tolarjev je že dogodek, ki je vreden prisotnosti novinarjev in objave, še posebej, Če gre za gradnjo pomembne in težko pričakovane prometne povezave. Zadnji odsek bodo gradila podjetja SCT Ljubljana, Primorje Ajdovšči- na, CM Celje, SGP Pomgrad in SGP Novo mesto. Vendar pa na tej pomurski avtocesti, s katero bomo hitreje prispeli do Maribora in obratno - zdaj namreč do Maribora potrebujemo toliko ali več Časa kot iz Maribora do Ljubljane - manjka Še en detajl, za katerega bo razpis za izbor izvajalcev objavljen še ta mesec. Gre namreč za 230 metrov dolg pokrit vkop in 360 metrov dolg dvocevni predor Cenko-va. Že brez tega predora spadajo oddana dela med zelo zahtevna, še posebno pa bo z gradbenega vidika zahtevna gradnja 470 metrov dolgega avtocestnega priključka v Cerkvenjaku. Zanimivo je, da spadata v okvir tokratnih oddanih pogodbenih del tudi sanacija in izgradnja nasipov oh levem bregu reke Mure v skupni dolžini 6000 metrov, za kar bo Ministrstvo za okolje in prostor iz državnega proračuna zagotovilo 676,5 milijona tolarjev, s katerimi bodo sofinancirali gradnjo navedenih visokovodnih nasipov. Bernarda B. Peček ,i *^7 pojavljale polki**' * 'fifT zgodilo v Vučji vao- )v'' va zahteven logistični g--' velik finančni zalogi -1' dah predstavnikov gradnje avtoceste ne ' ogrožen in tako sc ' rok konec leta traso naj bi it«1^ 450 težkih tovornjak dbentb strojev in kaf „. kubičnih metrov ‘ ' Odbor za sprotno |(1/ gradnje avtoceste v murskih poslancev j; zboru sta že v začet' venski vladi in niku Janezu Janši? vendar odgovora,L predsednik oil!" 11 čine G Radgona še niso dobili ' P' l Cenkova - tako se bo imenoval tudi edini predor na pomurski avtocesti, ki bo on Maribora do Pinc skupno dolg 82,3 kilometra. Vu iLoy v* kratkoročnih ■ik#?'" j potrebni za zzgi-'1 ne prometne var*'"1' sanacijo ceste G1 hudi zimi, uredit^ sov ob križiščih s mi ter pločnika'' " j / poti. Ukrepi na/I*5 de tolarjev. -13. julij 2006 LOKALNA SCENA L fl' Is z* iiisf nov fd ^itve, avtocesta ak°nwnalni odlok Letošnjo esen )odo lokalne volitve Skupno Poletje v Moravskih Toplicah Zadovoljni turisti in prodajalci *tt^' šolani največ po ^tstt ^upn«rad«jiav-^in' da b° v »m. lol’*tl,n'letu v.vrtcu katerih ot-**t nj ju Jdvanajsti ^/-jubljajo.dabotreba vPdmeruodku-^^’^^""^^gta-H^^Mpokolrnc-rs ^»se G ’? dovanja s Stanisl.i le Poudaril žu-li pobudi ob U l'''ZZB Velika Pola-Omenili na lokalne vole ,. 7'm razrešili staro volt ^U.1'borili o volilnih »stopa-volivcem 110 P^l^isče, tem- *50 ^odločni za so pričakujejo \. '"^pločnikterkole-med Hotizo in ■ ml 301 °b Pa ,e b Spret./'1" ^^acijo m°-S^^ste Velika lice Tako bodo ce-""V| avtocesti, del S^l 'ttevala tudi država. Mih L ''',J| n°v odlok o ko ', k uvaias°r-r 1 Un m mtv'oT smeli X ,''.'Podvoz odpa-manjšo poso-■ L!; I^o-Stembira-^''XL^'^P^kov •i^ "menje predvideli »udi predlog za ^.7“''vendar iupan nejša Katja Kodba Tržnica s ponudbo izdelkov ročne obrti pod arkadami pred kopališčem popestrila poletno dogajanje TIC Moravske Toplice in Terme 3000 so končno prekinili tradicijo poletnega mrtvila v največjem prekmurskem turističnem središču. Če smo natančni: dogajalo se je, vendar so bile prireditve pred cerkvijo ali znotraj zdravilišča. Tokrat so vsi ponudniki združili moči (in sredstva) in pripravili prireditve Poletje v Moravskih Toplicah, ki se bodo dogajale ob koncu tedna prav zares vse poletje. Pravzaprav to ni bil prvi skupni nastop TlC-a in animacijske službe Term 3000. Na pobudo vodje hotelirstva Milana Karolija in vodje TlC-a Martine Vink Kranjec so začeli sodelovati že konec lanskega leta, ko so pripravili skupno adventno tržnico in novoletni sejem. Res pa je, da je to prva večja prireditev, pripravljena s skupnimi močmi vseh. Pred začetkom so pripravili tiskane publikacije, na katerih je napisano, kaj se bo dogajalo v petek in soboto in katere prireditve so v bližnji okolici. Prav tako so naštete možnosti samostojnih izletov in ogledov (npr. energetske točke v Bu-kovnid, Pokrajinski muzej Murska Sober ta, Šunkama Kodila Markišavci, Čebelji gradič Serdica, Zaton, Lončarstvo Boj-nec Filovci, Medičarstvo Celec Ratkovci, cerkve...). Prvi konec tedna se je povabilu za sodelovanje na tržnici ročne obrti in turistični tržnici odzvalo deset ponudnikov, lahko pa bi jih bilo Še več. Na po sebnem odru med picerijo in parkiriščem so v petek zvečer nastopili Folklorna skupina Bogojina, Pevci KUD Vučja Gomila, KTD Rozike Kuzma z veseloigro in pevci KUD Jožefa Kosiča Bogojina. V soboto zvečer so gostom ponudili plesno glasbo, domača pevca Maqan in Ta- deja pa bosta nastopala vse poletje. Del stroškov krije TIC (za petkove nastope foklornih skupin), del pa Terme 3000 (plesna glasba, oder). »Zadovoljni so tisti, ki so prodajali, in tudi gostje zdravilišča. Tržnica bo vsak petek in soboto vse poletje in vabljeni so prav vsi iz Pomurja, ki želijo sodelovati in imajo primerne izdelke. Ne plačajo nobenih prispevkov, le da mi izbiramo in postavljamo pogoje, kaj se lahko prodaja,« je povedala ga. Vink Kranjec. Izdelki domače obrti iz slame in ličja, ki so jih ponujali izdelovalci Marija Žižek iz Lipovec in članice Pomelaja iz Velike Polane, so vsekakor takšni, da si zaslužijo še dodatno predstavitev načina izdelovanja Gostje so tudi veseli, če lahko poskusijo sami narediti svoje izdelke iz slame ali ličja. Bernarda B. Peček Arkade pred kopališčem Term 3000 so kot nalašč za ponudbo izdelkov domače obrti. občine Beltinci Dol po Muri J$emprivezov na Muri M Črnci in Gibino %. X v turizmu s partnerji iz Madžarske 1 Ir' ' - s pr,vwrav na reki Muri, ki po X Xi kj ,'k k projekta z naslovom X/1 phaT,L ^^ancira evropska unija iz , 7^1 heza»ejno sodelovanje Slovenija S tem projektom se je lam prijavila občina Beltinci na razpis Agencije RS za regionalni razvoj oziroma Sklada za male projekte Programa Phare. Vrednost je 60.000 evrov, izvajajo pa ga od začetka lanskega do konca letošnjega avgusta. Devetdeset odstotkov denarja pri tem prispeva Evropska unija, deset odstotkov pa občina Beltinci. Celotni projekt vodi šestčlanska ekipa pod vodstvom beltinskega župana Milana Kermana. Cilj projekta je, spodbuditev plovnega turizma po reki Muri in tako obogatiti turistično ponudbo v pomurski regiji, obenem pa tudi okrepiti turistično sodelovanje z madžarsko Žalsko županijo. Poudarek je na reki Muri, ki jo želijo predstaviti kot turistični biser pomurske regije, zato v okviru projekta tudi izvajajo ureditev osmih privezov za čolne na relaciji med Črnci in Gibino. Ob ureditvi privezov projekt vključuje še izdelavo promocijskega materiala, nakup čolnov, predstavitev projekta javnosti in sodelovanje s partnerji iz sosednje Madžarske. Za ureditev osmih privezov pri krajih Črnci, Petanjci, Krog, Veržej, Ižakovci, Melinci, Srednja Bistrica in Gibi-na so se odločili, ker to postajajo vse bolj pomembne turistične točke ob reki Muri s turističnimi ponudbami vinskih kleti, broda, mlina, turističnih poti in podobno. Privez oziroma pomol je objekt, sestavljen iz lesenih elementov in iz dveh delov, in sicer stopnic, po katerih ljudje vstopajo in izstopajo, in podesta, ki je namenjen pristajanju plovil. Pretežno je postavljen na vodnem zemljišču, delno pa tudi na obrežju. Njegova skupna po- vršina ie dvanajst kvadratnih metrov. °zimma pomolov ob reki Muri na Petanjci h 1 Ga. POSKUSITE DRUGAČE Blaž Miklavčič, direktor KG Rakičan iz Skupine Panvita: »Podatek, da pri prodaji mesa in mesnih izdelkov že drugo leto zapored beležimo okoli 25-odstotno rast, pove, da nam potrošniki priznavajo kakovost, na drugi strani pa smo na letošnjem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v okviru Mednarodnega kme-tijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni prejeli medalje le za ozek krog izdelkov. Po našem mnenju bi kazalo spremeniti način ocenjevanja, komisija pa bi morala ocenjevati izdelke s trgovskih polic in ne tiste, ki jih izdelovalci sami pošljejo v ocenitev, saj je navsezadnje to ocenjevanje namenjeno potrošnikom. Zdi pa se mi, da je to ocenjevanje tudi nekoliko izgubilo veljavo, k čemur je svoje prispevala inflacija medalj, ki jih podeljujejo ocenjenim izdelkom.« Boris Sovič, direktor ARCONT IR »Mednarodna nagrada za najboljšo blagovno znamko je za nas vsekakor laskavo priznanje. Vse kaže, da smo bili zelo vpadljivi z reklamo na rokometni tekmi. Torej se včasih splača nekaj več tvegati za promocijo in v to tudi nekaj več vložiti. Ta novi znak - naša blagovna znamka, ki ponazarja tako kontejner kot okno - je učinkovit in pade v oči. To priznanje bomo poskušali prav . gotovo kje uporabiti, seveda tudi v reklamne namene. Navsezadnje je to spet ena od priložnosti, da ojxworimo nase.« Slavko Fartelj, direktor za kadre, organizacijo in pravne zadeve v Panonskih termah: »Na razpis prostih delovnih mest zaradi otvoritve novega hotela Livada Prestige* smo prejeli 1655 prošenj Po postopku izbi- re smo zelo zadovoljni, saj je zaposlitev v našem kompleksu, katerega osnovo predstavljajo hoteli s 4 in 5 zvezdicami, mnogim Pomurcem velik tako poslovni kot osebni izziv, nam pa nadaljnje jamstvo za trajno zagotavljanje ustreznega domačega gostinsko-turističnega kadra in kakovostnih storitev.« Geza Grabar, predsednik PGD Tešanovci: »Naši gasilci so že v preteklosti odigrali pomembno vlogo pri napredku kraja, saj je bil tudi na njihovo pobudo in ob njihovi pomoči že v 50 letih prejšnjega stoletja zgrajen vaš- ko-gasilski dom, kupljena je bila vsa potrebna oprema za gašenje in reševanje, ob tem se je opravilo nič koliko prostovoljnih delovnih ur, najsi gre za gradnjo vodovoda, elektrike, telefonije, modernizacijo krajevnih in občinskih cest in še bi lahko naštevali. Več kot 80-članska gasilska vrsta, ki se lahko pohvali z vso potrebno opremo za gašenje ter dvema moškima članskima in pionirsko desetino, je dovolj zgovoren podatek, da bo gasilstvo vTešanovcih živelo tudi v prihodnje. Menjali so se politični sistemi, menjali so se oblastniki, menjali jeziki poveljevanja. A ljudje - zavedni gasilci - so vTešanovcih ostali kot prostovoljna in humanitarna organizacija, katere člani za svoje delo ne poznajo plačila in pomagajo, ko je človek potreben pomoči...« Peter Fridau, solastnik in direktor na Hrvaškem registriranega podjetja Petrus: »Prepričan sem, da je nekomu v interesu, da moti poslovanje radgonskega doma. Zadnja leta se je okrog Lovrečiče zgradilo ogromno novih apartmajev, ki so prazni. Pri nas pa je bilo nabito polno in gostje so se radi vračali: mir, tišina, blizu morja, domača hrana ...Vse to so odlike, ki jih mnogi Še vedno cenijo, nekdo pa bi rad, da bi bili tudi ti gostje večji porabniki in gostje v njihovih lokalih « GOSPODARSTVO 13. julij 2006 - VEflU Na borznem parketu Se obnašamo racionalno? Pretekli teden je minil v izrazito razgibanem trgoval ne m razpoloženju. Začetek tedna je postregel z agresivnimi nakupi, kar je potisnilo osrednji borzni indeks SBI 20 v rekordne višave. Osrednji borzni indeks SBI 20 je dosegel vrednost 5.264 indeksnih točk in nato smo zasledili zastoj oziroma majhen negativni popravek. K omenjeni rasti je največ prispevalo dogajanje okrog družbe Petrol. Tudi delnice Petrola so dosegle v minulem tednu rekordno raven pri vrednosti okrog 107.000 tolarjev. Zaključni tedenski tečaj se je oblikoval na nivoju 102.642 tolarjev, kar pomeni 9 odstotkov pribitka. Osrednji borzni indeks SBI 20 pa se je v zadnjem tednu okrepil za 3,2 odstotka pri tekoči vrednosti 5.255 indeksnih točk. Torej borzni trg je zaradi zgodb okrog Petrola dobesedno zajela evforija in na trgu je vladal optimizem. Mnogokrat poskušamo analizirati, v kakšnem psihološkem stanju je borzni trg. Ugotoviti skušamo, ali so borzni udeleženci bolj nagnjeni k oddajanju nakupnih oziroma prodajnih naročil. Vendar vse prevečkrat lahko ugotovimo, da se borzni udeleženci na svetovnih kapitalsko-delniških trgih ne obnašajo racionalno. To pa pomeni, da nismo ravno najbolj uspešni pri svojih trgovalnih odločitvah. Mnogokrat, ko se pojavljajo zares lepe vstopne priložnosti na borzni trg, nas je enostavno strah - takrat so borzni tečaji na nizkih nivojih. Takrat dvomimo o nakupni priložnosti in zadeve niso mamljive, ker so prepoceni. V tem obdobju prevladuje na borznem trgu eno samo čustvo, ki se imenuje strah. Star pregovor pa pravi, da ima strah velike oči. To se potem pri borznem trgovanju skoraj vedno tudi potrdi. Po obdobju, ko so bili borzni tečaji zares na nizkih nivojih, pa prihaja obdobje, ko se borzni tečaji začnejo dvigovati oziroma vzpenjati na višje nivoje. Še vedno je večino udeležencev strah, počasi pa začnemo biti neodločni. Končno sc odločimo za nakup nekega vrednostnega papirja, vendar se vse prevečkrat rado zgodi, da je bilo to opravljeno že blizu nekemu lokalnemu vrhu. Sedaj pa pri borznih udeležencih največkrat prevlada čustvo, ki se imenuje pohlep, in vsi pričakujejo samo še višje tečaje. Dejansko pa nekateri že začnejo unovčevati dobičke in tečaji se začnejo počasi, a zanesljivo premikati v negativno smer. Sedaj sc lahko vprašamo, ali se pri svojih borznih odločitvah obnašamo racionalno Analize in statistične raziskave so pokazale, da si psihologija borznih udeležencev in racionalno odločanje nikoli ne podajata roki. Znani grški filozof Sokrat je že pred davnimi časi izrekel misel, ki se mi zdi pri borznem trgovanju zelo pomembna: Vem, da nič ne vem! Ta misel nam lahko zelo olajša naše borzno udejstvovanje. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen. Članek ne daje nakupnih in prodajnih priporočil Dodatne informacije po tel.: 040 424 817 oz. 041 "’98 466 ali po e-mailu: Stefan kercmar@svctzavarovanj.si, keco@siol.net. Štefan Kerčmar, strokovni svetovalec za kapitalske naložbe Pregledali 1655 prošenj za zaposlitev Poslovni in osebni izziv Pri izbiri zaposlenih v novem hotelu Livada Prestige 5* bo odločilno znanje nemškega, angleškega in italijanskega jezika Čeprav je Pomurje znano kot valilnica najboljših gostinskih kadrov, se bo poletje 2006 zapisalo v zgodovino po mrzličnem iskanju, pridobivanju, premeščanju in valjenju najboljših gostinskih in turističnih kadrov. Naenkrat je potrebnih skoraj 200 kuharjev, natakarjev, sobaric in drugih turističnih delavcev, saj bo poleg Term 3000 svoje zmogljivosti kar močno razširil tudi Sončni park Vivat. Slednji stavijo na družinsko povezavo zaposlenih, v Termah 3000 pa iščejo najboljše. V Termah 3000 morajo najti najboljše od najboljšega, kar trenutno obstaja v Pomurju in v okviru Panonskih term, da bodo lahko zagnali novi petzvezdični hotel z imenom Livada Prestige 5*. Po napovedih odgovornih naj bi tretjino kadrov dobili iz obstoječih objektov Panonskih term, tretjina usposobljena kadra bi prišla od drugod (iz drugih turističnih centrov), tretjina kadra pa bo zares novozaposlena. Ker potrebujejo letos 80 delavcev, na razpisana delovna mesta pa so prejeli kar 1655 vlog, bo selekcija zelo stroga. Res pa je, da so nekateri oddali vloge za več delovnih mest, zato ta številka iskalcev zaposlitve verjetno ni povsem realna. Slavko Fartclj, direktor za kadre, organizacijo in pravne zadeve v Panonskih termah, je pred približno dvema mesecema napovedal, da bodo z izborom končali konec maja, junija in junija pa bodo že zaposlili vodstveni kader z neko minimalno operative, ki bo pomagal zagnati hotel, konec avgusta pa naj bi zaposlili še preostali kader. Bernarda B. Peček Sloveniji zelena luč za prevzem evra Rojstvu slovenskega evra v Bruslju nazdravili z vinom sTrnavskega brega Prekmurski vinorodni okoliš je v Bruslju predstavljal Franc Puhan iz Bo^ Finančni ministri Evropske unije, med njimi slovenski minister Andrej Bajuk, so na torkovem zasedanju v Bruslju skladno z napovedmi sprejeli potrebne pravne podlage za uvedbo skupne evropske valute evro v Sloveniji s 1, januarjem 2007. S tem so na strani povezave opravljeni vsi potrebni postopki za prvo razširitev evroobmočja po uvedbi gotovine v evrih leta 2002. Slovenija bo vanj vstopila kot prva in za zdaj edina novinka ter postala njegova 13- članica. Ministri so določili tudi končno menjalno razmerje med slovenskim tolarjem in evrom, ki bo, enako kot dosedanji centralni tečaj, znašalo 239,640 tolarja za evro. Ta tečaj je enak dosedanjemu centralnemu tečaju, zato pri dvojnem označevanju cen ne bo prišlo do sprememb. Dogodek so v evropski prestolnici obeležili s primerno slovesnostjo, ki so jo povezali tudi s 15. obletnico slovenske državnosti. V preddverju evropske palače so ob tej priložnosti ob primernem kulturnem programu organizirali paradno razsta- Franc Puhanje na predstavitvi v Bruslju zastopal Prekmurski vinorodni okoliš. pinota in traminca so ugledni evropski politiki lahko poskusili še prekmursko giba ’ reče. Foto: Nataša Johnov vo slovenskih vin in kulinaričnih specialitet, zvečer pa je bilo nadaljevanje še v Slovenski hiši. Prekmurski vinorodni okoliš je na slovesnosti v Bruslju zasto- , v/ thf’ s di ponudil cblsko* num Franca leta 2004. ko so dali namenu, v nj * pa prihaja vedn° Slavko Fartelj: »Kot smo javnost že obvestili, smo prejeli na razpis prostih delovnih mest zaradi otvoritve novega hotela Livada Prestige* 1655 prošenj. Vse prošnje smo v skladu s standardi proučili, opravili ožji izbor, pogovore s kandidati in tudi preizkusili znanje nemškega, angleškega in italijanskega jezika, saj bo pri odločitvi glede izbire ključnih kadrov oziroma profilov odločalo predvsem zna- nje le-teh. Odločitev o izbranih kandidatih bo sprejeta v prvi polovici julija, ko bomo tudi začeli sklepati pogodbe o zaposlitvi in usposabljanju novih sodelavk in sodelavcev. Moramo poudariti, da smo po izvedenem postopku izbire zelo zadovoljni, saj zaposlitev v našem kompleksu, katerega osnovo predstavljajo hoteli s 4 in5 zvezdicami, mnogim Pomurcem predstavlja velik tako poslovni kot osebni izziv, nam pa nadaljnje jamstvo za trajno zagotavljanje ustreznega domačega gostinsko-turističnega kadra in kakovostnih storitev.« pal Franc Puhan iz Bogojine, na predstavitvi pa so naj višji evropski politiki lahko poskušali modri pinot in traminec iz njegovega Vinariuma. Modri pinot je že lani zadovoljil okuse priznanih mednarodnih enologov, ki so mu na mednarodnem ocenjevanju vin ob otvoritvi Krajinskega parka Goričko dodelili šampionski naslov, po kakovosti pa ne zaostaja tudi njegov traminec Franc Puhan je dokazal, da se z voljo in vztrajnostjo da veliko doseči, pa čeprav njegov osnovni poklic ni niti malo povezan z vinogradništvom in vinarstvom. V poklicni šoli se je izučil za zidarja, nadaljeval Šolanje v srednji gradbeni šoli, nato je petnajst delal v soboški komunali, vmes pa še izredno študirat. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je začel s samostojnim podjetništvom, v začetku kar z dvajsetimi zaposlenimi, to število je nato zmanjševal in pred tremi leti je po devetnajstih letih firmo dokončno zaprl Za vinogradništvo sc ni odločil po naključju, saj ga je delo med trtami vedno veselilo in zanimalo. Začel je skromno, s 350 trsi, nato je površine povečeval. V njegovem vinogradu zdaj raste devet tisoč trsov različnih sort, od laškega in renskega rizlinga in traminca do belega in modrega pinota, chardonnaya, sauvignona, kernerja in rizvan-ca. Od petnajst do dvajset tisoč litorv vina zori v njegovi kleti, to pa so že količine, ki jim je treba nameniti posebno skrb. Pred desetimi leti se je odločil, da bo več kot samo vinogradnik, in začel je graditi objekt, v katerem bo svoje vino lahko tu- Glas o dobri WJJ1" dobrotah se je obiskovalci zahaja zdaj tud. gostov. |d iil«( p Delu v vinotoču sc je » A« A mala vsa Francu Sta dom Starejši Dejan I' (_ poti in sc je vendar to n. nj . Jtlt se je posvetil vi1 Njegova dome' ‘ ,.31 /■ ske trte, oče P3^ ^2' ,,p sčasoma priF"’ •.. F .j) jenje Mlajši si" L, za kuharja m ,■ s hrano zadovoj ( ske i^ušnje P2 niti.Obna^'^^rfr doma, sajjeodP^čiflc: , kjer si kuharskj^ftt pri znanem ku ’ Jamieju 1 thve^1' Z BDIIK~ 13. julij 2006 GOSPODARSTVO ^murski sejem bo pokril dvorišče in gradil južno halo Zvon bo spreminjal barvo in sporočila Redna skupščina družbe Mura Letošnje poslovno leto brez izgube? objekt je zasnovan kot zvon, ki pokriva dogajanje in se lahko Obleče - Paviljon Pomurja nipovšeči prav vsem? Celotna lanska izguba Skupine Mura devetkrat manjša kot v letu 2002 k, ^’-objektom, ki ^bo uPfavn0 1 ki stoji na- sko kl f Prenie-nilo v regij središče, sprejemi *>11,. .,..ltve gospodarstva r'lT,*b hkrati pa v občin in V,**a Pomurskega *djj„ l ^Pfdarstva -, že Rt® ^^imo. Vsekakor '' tin V ,el 'meri, pa ’boje a ,C Vsen* ne- Dej-p°mnrski sejem dobil izsto-arhitekturo ’ft,, 1 ki bo imela objektv novi ^licr.-0 težav odse- 'u!lr , Sitostmi podobo ^Ift sejmov, razstav lob^ Ut 11'h dogodkov, ho o, s ^unslmentno Ki v. rzaporo, na Kuh. Projicirale različ Ej|| ' ^'dobr dogodkov. '"'J leti utopija, jeda-d lobnth materialom in *Li t'V' svetlobne ' ° 2e realnost,« je pre- Janez Eijavec, direktor Pomurskega sejma: »Spodnji del bo odprt, namenjen otvoritvam, zgornja etaža pa bo zelo visoka - kot cerkev. Osnovna ideja je bila, da čim bolj izrabimo naravne danosti - sončno energijo, notranji prostor pa daje čim bolj večnamenski, primeren za razstave, otvoritve, konference... Streha bo steklena, stene pa iz neke specialne folije ali nove tkanine, ki bo ob svetlobnih efektih spreminjala barvo. Ta projekt smo prijavili Norveškemu skladu z namenom, da bi bil pripravljen kot energetsko varčen in čim bolj ekološki, grajen z naravnimi materiali, z veliko lesa. Zgoraj bi bila stalna razstava pomurskih občin in pomurskega gospodarstva. Žal se niso vključile vse občine, nekatere so pač prepričane, da ne potrebujejo promocije v Gornji Radgoni, da je dovolj promocija zgolj v lastni občini. Toda, če pride k nam 150 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in Evrope, bi bilo to še kako smiselno. 1 i t:' v letu 2007 bodo torej praznovali zares velikopotezno - pod cerkvijo ali % * Ji center pa bo letos spodaj, kjer je bila tehnična pisarna (v osemdesetih letih °Vestnika). M > ^ProL?1-^ Kalamar bi dobilo K Post , Prva ha-1975. leta, .Su..□ ,^a '^80 leta, vsa Si le*aln . " vedno nekaj b ’'dnoje-pfr,;,, ’ ... ’-iiV . 'Prepoznavne- JIKadgoni dobilo v prihodnjih mesecih. Po končanem kmetijsko-živilskem sejmu bodo začeli graditi, dela pa naj bi bila končana do prvega sejma prihodnje leto. Vhodni objekt imenujejo kar pomurski paviljon, nov bo gostinski objekt, na južnem delu, kjer je danes še gostinski del, pa bo južna hala S tem se bo lahko sejemsko dogajanje v celoti pre- dion, Casino, pošta in parkirišče pa bodo ostali zunaj sejmišča. Nasploh bodo na levi strani objekti za zunajsejemSko dogajanje. Casino pa bi svoj objekt dodatno razširil in dopolnil z restavracijo. Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma: »To zemljišče je zaenkrat res še v celoti v lasti sejma, vendar bomo en del zamenjali z selilo na desno stran Ceste na sta- občino, ker bomo na južnem delu J^skosoboški svetniki ^plavljanju kanalizacije Km.. . ... i ''"Sli* „. "ht|v d. o- o., Murska Sobota kisH^^^osoboškim občinskim “ ponavljajoči se ^etnJu*^4 vode iz kanalizacijske-(kV,16 bi ua * 4 d l svoje kleti odrežejo od P°,opne črpalke, ker 4: 4 •J * ■ 8,l Viia' 1 kanalizacijskega omrežja ni ^tja v Letnem poročilu ' Ptobl Oglasno potrdili, ugotavlja, O2'r°ma težava poslovanja dejavnosti Tako se zmanjšuje količina odpadne vode«, lani pa je bila sanacija kanalizacije zaradi preperelosti na posameznih odsekih -grajena je pretežno iz betonskih cevi in zato porozna _ opravljena le na »najnujnejših odsekih«. Občinski svetniki so še komajda sklepčni odločali tudi o podelitvi plakete in zahvalnih listin. Plaketo bo prejel Štefan Barbarič za razvoj gasilstva znotraj sistema zaščite, reševanja in pomoči, zahvalno listino pa posthumno Borut Brumen za znanstvene in raziskovalne dosežke ter Anka Suhadolnik za delo v vzgoji in izobraževanju. M. H. potrebovali dodatne površine. Preostali del pa bi bil dolgoročno še namenjen za objekte za celoletno dejavnost, toda dokler ne bo ustreznih investitorjev, bo namenjen parkiranju. Kajti tudi za parkiranje potrebujemo vedno več prostora. Mi smo zeleh to zgodbo končati že v letošnjem letu, se preseliti, vendar nam ni uspelo, ker imamo še vedno toliko razstavljalcev, za katere nismo uspeli zagotoviti ustreznega razstavnega prostora. Z občino še nismo uspeli zamenjati zemljišč, nismo pa hoteli zmanjšati vzorčnega nasada.« Vsi provizorični objekti bodo odstranjeni, tudi zabojniki za prodajo vstopnic, kajti vse se bo dogajalo v paviljonu. Gradbeno dovoljenje že imajo. Vrednost objekta ob cesti je 850 tisoč evrov, hala na jugu sejmišča pa bo stala okrog 300 tisoč evrov. Če ne bodo uspeli pridobiti sredstev EU, se bodo poskušali prijaviti še na drugi program, kljub vsemu pa bodo objekt zgradili in sami investirali (s pomočjo posojil), vendar tehnično ne bo tako »bogat«. Bernarda B. Peček Na redni skupščini družbe Mura, d. d., so potem, ko so se seznanili z letnim poročilom uprave in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2005, skupaj z revizorskim mnenjem in poročilom nadzornega sveta pooblaščenci, ki so zastopali skoraj 55 odstotkov kapitala z glasovalnimi pravicami, podelili razrešnico nadzornemu svetu in upravi za leto 2005. Poslovni rezultati Mure v lanskem poslovnem letu niso primerljivi s podatki za leto 2004, saj je bila ob koncu lanskega prvega četrtletja ustanovljena družba Mura EHM, so pa zabeleženi določeni premiki. Mura, d. d., je lani ustvarila 15,6 milijarde tolarjev prihodkov, od tega 10,6 milijarde tolarjev s prodajo na tujih trgih in 5 milijarde tolarjev s prodajo na domačem trgu. Izguba iz poslovanja je bila lani za 354 milijonov tolarjev manjša kot leto poprej in je dosegla višino 685 milijonov tolarjev, celotna izguba, ki vključuje prihodke črpanja tretje četrtine državne pomoči in popravek naložb v Murini beograjski družbi za obdobje 2001’2005, pa je znašala 765 milijonov tolarjev. Celotna Skupina Mura, ki jo sestavljajo vse njene družbe doma in v tujini, je ustvarila v letu 2005 s prodajo 18,2 milijarde tolarjev čistih prihodkov, kar je za 10 milijonov tolarjev več kot leto prej in za milijardo tolarjev več kot pred dvema letoma. 14,7 milijarde tolarjev teh prihodkov je ustvarila Skupina Mura s prodajo na tujih trgih, na domačem trgu pa so znašali ti prihodki 5,5 milijarde tolarjev. V Muri nadaljujejo izvajanje programa prestrukturiranja, ki vključuje tudi zmanjševanje števila zaposlenih in temu primerni so stroški dela. Ti so bili v primerjavi z letom 2004 lani nižji za pol milijarde tolarjev in so znašali 10,9 milijarde tolarjev. Zmanjšuje se tudi celotna izguba Skupine Mura, ki je znašala v letu 2005 339 milijonov tolarjev, predlani 929 milijonov tolarjev, v letu 2003 1,44 milijarde tolarjev, v letu 2002 pa kar dobre tri milijarde tolarjev. Podatki za letošnje prvo polletje nakazujejo, da bi Mura poslovno leto 2006 lahko zaključila brez izgube. Ludvik Kovač Mednarodna nagrada in priznanje »Potrditev natančno zasnovane strategije podjetje « Mednarodna nagrada za najboljšo blagovno znamko podjetju ARCONT IP in posebno priznanje direktorju Soviču za uspešno menedžersko delo Mednarodno združenje Trade Leader s Club, v katerem je združenih 7000 članov iz 95 držav, je na osnovi opravljene raziskave in glasovanja vseh članov podelilo podjetju ARCONT EP mednarodno nagrado _ za najboljšo blagovno znamko v panogi In- \ CO NI ternational Award the Best Trade Name. < Direktor Boris Sovič pa je prejel posebno priznanje za uspešno menedžersko delo na mednarodnem področju - Global Quality Management Gornjeradgonsko podjetje ARCONT IP, d. o o., si je v letu 2006 zadalo naslednje cilje: prodati 65 tisoč oken, vrat, rolet in komamikov, prodati 12 tisoč vrat, garažnih vrat in podbojev Novoferm, razširiti in okrepiti prodajno mrežo po Sloveniji in povečati izvoz, reorganizirati podjetje v smeri procesnega vodenja, nadaljevati z investiranjem v tehnološko opremo ter vzpostaviti elektronsko arhiviranje. Podjetje, ki si deli novo celostno podobo z matično firmo ARCONT, d. d., je torej razglašeno za najboljšega ponudnika storitev stavbnega pohištva. Glavno merilo za podelitev nagrade, ki jo združenje podeljuje že od 1976. leta, je visoka kakovost izdelkov in storitev podjetja. Namen podeljevanja nagrade za najboljšo blagovno znamko je združevanje najboljših podjetij v posameznih panogah in zagotavljanje pretoka informacij in izkušenj, ki lahko prispevajo k še boljšim poslovnim rezultatom in inovativnosti. Boris Sovič je prepričan, da sta to nagradi za potrditev natančno zasnovane strategije razvoja podjetja in uresničevanje filozofije podjetja, ki se izraža v skrbi za kakovost izdelkov in storitev. Po arcont CONT RC Boris Sovič je prejel posebno priznanje Global Quality Managamentza uspešno menedžersko delo. prejetju priznanja je Sovič izjavil: »To je za nas vsekakor laskavo priznanje. Vse kaže, da smo bili zelo vpadljivi z reklamo na rokometni tekmi. Torej se včasih splača nekaj več tvegati za promocijo in včasih kaj več vložiti Ta novi znak - naša blagovna znamka, ki ponazarja tako kontejner kot okno - je torej zelo učinkovit in pade v oči. Mi bomo poskušali to priznanje prav gotovo kje uporabiti, seveda tudi v reklamne namene. Navsezadnje je to spet ena od priložnosti, da opozorimo nase.« Bernarda B. Peček 8 (IZ)BRANO 13. julij 2006- VEJ1U Barometer Ozadje zaprtja počitniškega doma v Lovrečiči Direktor Komunale, d. o. o., Murska Sobota Mirko Šabjan je murskosoboškim občinskim svetnikom, ki so opozarjali na ponavljajoči se problemu poplavljanja vode iz kanalizacijskega omrežja, svetoval, da svoje kleti odrežejo od kanalizacije in namestijo potopne črpalke, ker da je to po njegovem edina rešitev. Naš novinarski kolega Tomo Koles je bil med svetovnim nogometnim prvenstvom najboljši pomurski športni komentator, s svojimi jutranjimi nastopi na Murskem valu pa je prispeval k dvigu poslušanosti med nogometno navdušenim poslušalstvom. Janez Rihtarič, predsednik pogajalske skupine za odkupno ceno pšenice, ne more prepričati mlinarjev, da je madžarska pšenica nedaleč od slovenske meje cenejša zaradi slabše kakovosti. Pšenica iz madžarske žitnice ima višjo ceno, višji pa so tudi stroški prevoza. Čeprav se žetev pšenice začenja, letošnja odkupna cena ostaja tako še naprej nedorečena. Šolski minister dr. Milan Zver sistem srednjega šolstva rešuje na račun ljutomerske gimnazije in pomurskih dijakov. Radenskemu županu Jožetu Toplaku je uspelo Še pred koncem kopalne sezone odpreti kopališče v tem turističnem kraju. Dom so zapečatili ob tretjem obisku So imeli inšpektorji res natančno napisana navodila, kako morajo napisati zapisnik, in so zato tretji dan s sabo pripeljali tudi policijo in hrvaške novinarje? »Tega ne morem storiti, sem jim rekel prvi dan obiska, v ponedeljek, ko so mi dejali, da naj izpraznimo počitniški dom,« je povedal Peter Fridau, solastnik in direktor na Hrvaškem registriranega podjetja Petrus, ki upravlja priljubljeno letovišče v lasti Počitniške skupnosti Gornja Radgona. Spomnimo naj, da je minuli teden (v sredo, 5- julija) okrog sto turistoč kar na hitro moralo zapustiti dom, ker je inšpektor za delo zapečatil vse prostore. Razlog za takšen ukrep naj bi bila na črno zaposlena delavka iz Bosne brez hrvaškega državljanstva. Vse kaže, da je bila zadeva nastavljena - kajti sporna delavka, ki se je sama ponudila za pomoč, je pravzaprav prišla s skupino karateistov iz Slovenije (po rodu iz Bosne) in se je poznala z eno od inšpektoric... Ali bi moral imeti Peter Fridau tudi delovno dovoljenje ali ne? Sam trdi, da ne (tako so mu tudi zatrdili uradni organi ob registraciji podjetja Petrus 2001. leta, ki je v mešani lasti, lastnika sta on in počitniška skupnost), kajti bi! je prijavljen kot gost, za upravljanje doma pa je imel dve zaposleni delavki Drugo, kar nas je zanimalo: ali je res, da so inšpektorji prišli kar na hitro v sredo in vrgli no zabranjeno 'ob avtj an je dje-latnosti od 3- 7. do 2. 8., je zapisano tudi v uradnem zapisniku) Inšpektor je prišel tudi v torek in ga opozoril, da bo 5. julija ob 10. uri zapečatil prostore ...in nato je v sredo v spremstvu policije in hrvaških novinarjev to res storil. Tudi če se uradno pritožijo, se Peter Fridau, direktor Petrusa, d. 0. o: »Če piše zapisnik, poleg pa ima skripta, iz katerih pravvsera suje, dobiš občutek, da je bilo vse že vnaprej pnp|a 1 da ne moreš prav nič premakniti, ne levo in ne desno. * da nisem takoj prvi dan rekel gostom, da bodo mora1 nisem verjel, da je kaj takega mogoče. Norma11" dobiš opomin, plačaš kazen ... Zdaj pa niti mogli napisati, ker nimamo pisnega dokumenta, samo zapisnik. Vse sem predal slovenskemu in hrv^ odvetniku. Najprej bomo dali predlog za odpečatenje- i WIV5 tv teh je tudi poslo^^jj • sko pa so zaposli” ‘ )(r; delavci. Zakaj n . delovnega dovoljenja Fridau kot direktor registraciji so mi ?•’ imam svojega P0'*1” ni treba biti zaposli .j* tor samo nadzoruje*11 ; tudi mene spraševali’ poslen in ali imanl' voljenje. Prijavljen s , gost, eno leto pa * jen. Zakaj naj bi bi^ delavec? Ljudje Pr,hJ^‘ Rada Vukotič, Putra: »Mi slabih izkušenj s hrvaško do sedaj nismo imeli, je pa res, da jim polnimo hotele, zato so z nami prijazni, saj so odvisni od nas. S policijo in lokalnimi organi imamo same dobre izkušnje. Odnos Hrvatov do Slovencev je pač tak, kot je. Dejstvo pa je, da so kršili zakonodajo. Če so bili opozorjeni, bi to morali upoštevati. Toda, če je bilo to prvič, je bil tak ukrep le prehud.« Franci ka in Lojzek Korošec z Janževega vrha pri Gornji Radgoni sta bila med tistimi nesrečnimi gosti, ki so morali 5. julija popoldne jezni zapustiti Lovrečiče. Pa kljub temu trdita, da bi še šla, če bi jim kdo danes rekel, da lahko gresta nazaj. Zakaj? »Ni bilo daleč in bilo je vse domače, kot da bi prišel v Radgono. Fajn je bilo, odkar je bil Petrus, je bilo še boljše, veliko so obnovili. Dol sva prišla v nedeljo. Tistega dne sva midva še šla na plažo, se kopala... če bi vedela, da več ne bova v vodi, bi bila še dlje časa v njej. Potem pride v vodo še ena in nama pove, da so zgoraj nekaj zapečatili. Ko sva prišla iz vode, pa so že prihiteli povedat, da moramo takoj oditi. Vse smo zmetali skupaj, umazane in čiste cunje... kasneje smo izvedeli, da lahko ostanemo še na kosilu. Veliko ljudi je bilo tam, fotografirali in snemali so nas, pa nismo vedeli, za kaj gre. Čudno smo se počutili, ko sem videla tistega policista, kako mu oči švigajo sem ter tja, sem imela občutek, da je še vedno vojna. Zelo so bili neprijazni. Kot da bi čakali, da se bomo mi obnašali agresivno.« goste na cesto? Ne, inšpektorji so prvič prišli v ponedeljek in takrat jim je g Fridau že povedal, da ne more kar tako odsloviti vseh gostov zaradi tega, samo zato, ker za eno od pomočnic, ki je začela delati 1. julija, niso uspeli pridobiti delovnega dovoljenja, in zgolj na osnovi ustno izrečene kazni (da je bilo usmeno iješenjepovreme- bo kazen izvršila, so še zapisali v zapisnik. Zakaj g. Fridau o tem ni obvestil gostov? Ker ni verjel, da je mogoče zaradi take malenkosti in zgolj z zapisnikom to res storiti. In v sredo jim ni preostalo drugega, kot da so gostom sporočili, naj pospravijo svoje stvari - uspelo jim je le, da so lahko pojedli že skuha- no kosilo. Kaj bo z vsemi zalogami hrane, ki so še v hladilnikih in zamrzovalnikih? Čim prej bo treba prostore odpečatiti, je prepričan Fridau, drugače bo škoda še večja. Omladinski Hostel Radgona, katerega upravlja Petrus, d. o. o., Lovrečiča 27, ima redno zaposleni dve delavki (kuharici, ena od agencija Putokaz, s večletno pogodb«!' Bernarda^ , Jože Režonja, ši organizacijiile vaški obali več slovenskih gosW skim osebjem in organi smo i,Tie 1 dobre odnose. . kakšen problem, mo takoj, na v prid gostov. daje vse lega1,10 . / rentno. Zelo je vrgli ven goste, imajo svoje pmvl , rabiti popredpisl , Poletni klepet »Hvala bogu, Srečali smo se povsem po naključju pri ogledovanju gradu na Goričkem. Po krajšem klepetu je gospod, doma iz Vrhovcev pri Ljubljani, sicer pa Ribničan, pristal na krajši pogovor za naš tednik. Zanimalo nas je namreč, kako .vidijo Pomurje, Goričko in tukajšnje znamenitosti gostje, ki počitnikujejo v bližnjih turističnih središčih. Gospod Janez Prijatelj je o prvem vtisu o Prekmurju in Moravskih Toplicah, kjer spremlja prijatelja - poslovneža, povedal: »Tako je lepo, da si tega nikoli nisem niti predstavljal. Ko sva šla, sva sc izgubila in prišla do Sv. Jurija. Pa sem rekel: Hvala bogu, da sva se izgubila, da sem začutil to Goričko. Prav čutiš, kako je tu lepo, kaj so ti hribi...« Potem sta pa kar močno skrenila, če sta šla do Sv. Jurija in Rogašovec? »Ja, ampak takrat sva šla z avtom, drugače pa vsak dan veliko prekolesariva. Tukaj sva pa sploh prvič.« Kako pa ste izvedeli za ta grad? •Zanj sem slišal že prej, drugače pa iz prospektov v hotelu. Doma imam tudi knjigo o gradovih in sem o tem že veliko prebral. Cele gdre teh bukev imam doma, toda šele ko človek pride nekam, šele potem mu to ostane v glavi. Sicer pa veliko berem o gradovih, malo zbiram starine, rezbarim... Bi vi mogoče vzeli v najem apartma za bivanje v tem gradu, če bi bil na voljo? »To je meni prav na dušo pisano!« da sva se izgubila “ Pravtačas^''^^ bino za ah""' 'J morda je t° •M-*;/? kajti ne bo simpatizerje za nova bo požrl« * . ■> vno moj Pri’atC ’hO'''; < ga. da potrebuje delu smo brak , ričkern in tnot _|.j4 ravno zaradi teg-1 Veste, da , »V to p«n< J semzeliščan mogočim, PJ f Vsakposvojc^^^ ' Drugače je brati o gradu v knjigah, kot pa ga videti na svoje oči. Gospod Prijatelj je navdušen nad goričko pokrajino in gradom pri Gradu. visn WlIR-13. julij 2006 (IZ)BRANO D* s* ft fll X d d I* a if i '/ 1 * f t1 I ft 4 1 f ! nogometno prven- ** * Pogled strokovnjaka V ospredju je bila taktika tekmi sta . Prinesli veliko T^t.kotsmo u T^Ax^nw«76 ':na vrhun- tasitaza-^^prvi tekmi X ,^oin Italijo izredno tek- 'ta poka- ^izr- d 1 maksimalno pripravljeni in tak- jr Elektorja sta vse taktične zami-ne prejeti zadetka, nasprot-| ' se Nemci maksi-■’'i-i,, ■ J’Zato so tik pred koncem tekme še drv \htogo r: svoje mreže. 'h' 1 Francijo in Portugalsko je bila zelo ^a(.. hl prvega polčasa so bili podjetnejši alta kronali z zadetkom. Po-^'^Uni trenutek tekme, ko je dobil prostoru Portugalcev in bil % ’ ^tavljen. Sodnik je pokazal na belo jd' zadel Zidane. Od tega trenutka na-fe , celoti kontrolirali potek igre na ^^'S^dhpa ni bilo več posameznika, Zgovornost za igro in povezal linije r»togaJrf niso igrali kolektivno, ne niti z disciplino v igri, saj je bilo *4- j frr “u utu.jtnih neodgovornih potez Fram . ' . , 1 ktivno in organizirano igro uspeli \ h, h 'main, ■ rezultatsko prednost do konca uvrstili v'finale. '4mesto sta imela selektorja obeh A,, , * /r-*" nalogo, da igralce ponovno \ 1 "•'••n' tekmo, ki ima prav gotovo ' l Ar - Xo dobili novi igralci, saj sta . 'y.f ”,rv s Poškodbami. Portugalci so igrali, n tekmah doslej, samo z enim igral- I ^r^,, 'j' r,upuda (Pauleta), Nemci pa so imeli '•v^hen*^taviht igralcev na igrišču z dvema in Klose), igra v prvem 1 S " ''u Portugalci nikakor niso izko-L: n< Prednosti: žogo so sicer imeli 1^ L'1 Nemci, vendar na račun igre v h/?4 110 nevarni za gol, obenem je bil lo^nct °dsekan od igre in od svojih soigral-, 1' drugem polčasu dobesedno zasenčili t '" n , fnkrat se je pokazalo, kako dobra je Sq ji " 'r u ideja, da na levi strani igra igra-r"NPovedano, močnejšo desno % odi • izredni Schweinsteiger, ki je prak-\ botrin- tekmo ta Nemčiji priboril tretje ”IJ odločitev nemškega seleka........, irvega vratarja reprezen-na "odnji tekmi priložnost rezervi-najlepši možen načinpo-^usta^nce- ; ekipi, ki sta na svetovnem ? hi' le e ‘ Podoben sistem igre: v končnici na' i '^talec. Pri Italijanih je bil to Toni, ’’rJ' <,'r' Plitka je bila dokaj očitna: 1° K * počakal soigralce, da se mu 1 P" F takoj eksplozivno zaključeval ,Uhi 'Podori. Videlo se je, da so 1 ''‘r,^1 ri,'i Zgubili ogromno energije. Fran J -r , ‘V'ln^ j " ‘sveže in hitro zadeli. Italijanom '’tego ''' ^ultat uspelo izenačiti. Ratmo w t,»h Francozi slabši od < 1 J'1 f.'i.1 ' ^dnja linija je delovala nepre-' " * ta še nekaj nevarnih situa- JSr" ^paje bila prepričljitvjsa so si večidealnejšihpri-ikrr'^ S°Pa ime^ v rednem delu t'i. ‘ ' 'i' N poškodoval eden njihovih vPodaljšku smo najprej videli i Nenrya in nato še iz- H ' 'fu ''''^^'teancoskega igralca Zidana. Pri tnie^ Italijani. h,i “^tedali na prvenstvu zanimi-' Predvsem v ospredju taktične ■, "-ir ‘ taraza so prišle ekipe, ki so Poplavljene v vseh segmentih no-r^,., jUf' '^a seJe tlJdi. da dobre ekipe rj| '■ n,, dobre posameznike. k ’ n°gometni trener s PRO-licenco Hit poletja iz Radenske »Oaza je dokaz, da znamo in zmoremo!« Pri lansiranju nove blagovne znamke z novim okusom in v novi obleki ni bilo nič prepuščeno naključju... in zadeli so v polno. Celotna zgodba se je začela že lani. V Radenski spremljajo dogajanje na trgu ne le v Sloveniji, ampak tudi na svetovni ravni. Opazili so, da poskuša prodreti na evropski trg nova blagovna skupina pijač na osnovi Čajev, vode in sadnih okusov. Odločili so se, da jo bodo ustvarili sami, in to pred drugimi. Uspelo jim je, kajti prva tovrstna blagovna znamka Oaza je razvita v Sloveniji, na trgu pa se je pojavila pred poldrugim mesecem... in ga osvojila. Projekt je bil po besedah Slavka Ficka, vodje tržnega komuniciranja v Radenski, zelo kompleksen, kajti odločili so se, da ne bodo razvijali le nove skupine pijač, ampak tudi celostno podobo izdelka embalažo, nov način etiketiranja, novo blagovno znamko. Zato so bili v razvoj nove pijače v zadnjem letu vpeti skoraj vsi sektorji v podjetju in zunanji sodelavci. Za vsebino je poskrbela Irena Rautar, vodja razvoja, ki je pripravila 12 različnih vzorcev okusov, ki so jih testirali v dveh etapah Pri tem so sodelovale tudi raziskovalna, kreativna in medijska agenciji Zmagovalca sta okus jabolka in zelenega čaja ter okus rdečega grozdja. Dva nova okusa naj bi imela vsak svojo funkcijo: jabolko in zeleni čaj je za poživitev, rdeče grozdje pa za pomiritev. Prekmurci se šalijo, daje Radenski končno uspelo spraviti v vodo jurko, rdeče grozdje z brajd, ki v jesenskem času najbolj zadiši prav v tej pokrajini ob Muri, »To naj bi bila pijača, ki vzpostavlja nove trende, zato pa mora navduševati z vsebino, embalažo in celostno podobo Ničesar nismo hoteli prepustiti naključju. Naslednja faza je bila testiranje imi-dža pijače, kaj pričakujejo potrošniki, kakšno embalažo, ime. In ugotovili smo, da sta okusa sicer zelo različna, vendar ne izključujoča. Tudi nova oblika pla- Barometer »Oazo polnimo v Radenski, seveda, saj je to naš otrok, tudi celoten razvoj je potekal tukaj. To je tudi prva blagovna znamka, kije nastala v okviru celotne skupine podjetij Pivovarne Laško. Sicer pa je bila Radenska v preteklosti ves čas vodilna, na primer prvi smo začeli polniti gazirano brezalkoholno pijačo (deit, stil), nato negazirane pijače, ledene čaje, ACE-je pa vode z okusom. In tudi pri tem smo sedaj prvi med slovenskimi polnilci pijač. Vemo, da nas bodo prej ali slej poskušali kopirati, toda imamo dovolj znanja, da bomo obdržali vodstvo. Mene veseli predvsem to, da smo uspeli dokazali, da znamo spremljati potrebe potrošnikov In ustvarjati nove trende. Uspeh je v veliko zadovoljstvo tudi vseh zaposlenih v Radenski,« je povedal vodja tržnega komuniciranja v Radenski Slavko Ficko. stenk je bila posledica ugotovitve, da se zdi kupcem dosedanja embalaža preveč dolgočasna. Tudi s to novo obliko embalaže smo zadeli v polno, kajti zanimivo, da to vodo vsi nttjraje pijejo kar iz plastenke. Nato se je novim zahtevam moral prilagoditi tudi sektor proizvodnje,« je povedal Ficko. Tudi do novega imena niso prišli kar čez noč, kajti testirali so več kot 20 različnih imen. Osvežitev je namreč osnovna prepoznavnost te nove negazirane brezalkoholne pijače z nizko energijsko vrednostjo, toda ta pijača ne posega samo na trg vod z okusi, ampak tudi na trg negaziranih brezalkoholnih pijač s sadnim deležem in ledenih čajev. Zaradi te nove pijače ne pričakujejo zmanjšanja prodaje vode z okusom, ampak pridobitev novih kupcev, ljubiteljev močnih okusov in zdravih pijač. Kampanjo so začeli že v začetku maja s teaserji (napovedovalci novosti), ki so zbujali radovednost, nato pa so produkt na trgu spremljali močna oglaševalska kampanja, promocijski materiali in reklame v medijih. »Zadeva se je začela dokaj hitro. V začetku so bili trgovci skeptični in so naročili majhne količine, nato pa so dokaj hitro ugotovili, da bo to hit poletja, in so zelo povečali naročila. Zelo hitro je prišlo do tega obrata. Je pa to zares pozitivno presenečanje tako za trgovce kot tudi za nas, tudi po CEM-metodi sta prodaja in uveljavitev blagovne znamke zelo uspešni,« je povedal g. Ficko. V začetni fazi bodo oazo lahko kupovali le kupci na slovenskem trgu, v nadaljevanju pa tudi na sosednjih trgih, konec leta bodo začeli polniti tudi družinska pakiranja še naprej pa bodo iskali nove atraktivne okuse. Bernarda Balažič Peček Čigav otrok bo Fakulteta za turizem Ve se: fakulteta je več kot program Dekan EPFdr. Rasto Ovin ni pljunil v lastno skledo Dekan Ekonomsko - poslovne fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Rasto Ovin je dal na čevelj vse izjave, ki so nakazovale neusklajenost študijskega programa menedžment storitev v Radencih, ki je projekt njegove fakultete, z ustanavljanjem Fakultete za turizem. Za Vestnik je pometel z izjavo murskosoboškega svetnika dr. Mitje Slavinca, da kot dekan ni bil seznanjen z ustanavljanjem fakultete v Brežicah, in dodal, da sta »v delovni skupini za pripravo programa te fakultete (TK tudi dva učitelja z naše fakultete«. Zavrnil je rudi mnenje, da gre za konkurenčna študijska programa, čeprav je delno pritrdil Zlatku Erlihu, da bosta izvajalca računala na isto študijsko populacijo. »Seveda pa bi se z delovanjem oddelka te šole v Murski Soboti zanimanje za študij v Radencih nekoliko zmanjšalo, vendar po naših ocenah ne toliko, da bi ogrozilo izvajanje programa.« Spodrezal je tudi izjavo župana Antona Stihca, ki je mimo prižganih mikrofonov na tiskovni konferenci navrgel, da so v ozadju programa EPF v Radencih zasebni interesi. Dekan pravi, da mu to ni znano, »bi pa bili tega zelo veseli, saj menim, da je to prihodnost jx>slovnih in njim podobnih šol« Pometel je tudi z, njegovo izjavo, da program menedžment storitev nima soglasja niti na matični fakulteti. »Program, ki ga je EPF pripravila za Radence, je eden najbolj inovativnih in že doživlja posnemanji O njegovi akreditaciji odloča Svet za visoko šolstvo RS, o njegovem izvajanju pa posredno preko opredelitve vpisa in financiranja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,« je odgovoril na vprašanje o realnih možnostih za umestitev radenskega študijskega programa v visokošolsko mrežo dr. Rasto Ovin. Odgovori v spravljivem tonu so seveda razumljivi. Drugačni bi bili pljunek v lastno skledo, ker bi bili zoper Univerzo v Mariboru, ki je, tako dr Rasto Ovin, »sprejela povabilo za ustanovitev fakultete (s sedežem) v Brežicah«, in zoper interese drugih partnerjev pri ustanavljanju Fakultete za turizem. To pa so ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Brežičan mag. Andrej Vizjak, visokošolsko ministrstvo, ki bo odločilo tudi o usodi programa v Radencih, in Valvazorjev raziskovalni center Krško, ki je tudi pomemben partner Univerze Maribor pri ustanavljanju Fakultete za energetiko s sedežem v Krškem. Vrata bo odprla že prihodnjo jesen. V takšnem spletanju interesnih mrež in v želji, pridobiti čim več študijskih programov vseh treh univerz, je razložljivo tudi sodelovanje občine Koper, ki pri prvem podpisu pisma o nameri za ustanovitev fakultete - takrat še Fakultete za trgovino in turizem - v hotelu Čatež v Termah Čatež ob marčevskem vladnem obisku v Posavju še ni sodelovala Novinka pri projektu pa je tudi murskosoboška občina, od koprske s to razliko, da nima toplega sprejema za vse ponudbe. Nekaj pa je jasno, če torej jedru zgodbe o ustanavljanju Fakultete za turizem dodamo nove kroge, izjava Antona Stihca trdno stoji. Dejal je: »Če so prizadevanja Univerze Maribor, ponavljam, univerze in ne fakultete, s soglasjem dveh ministrstev, torej delno vlade in sedaj treh občin, kar pomeni, da je ta projekt postavljen na medregionalno raven, osebno menim, da bi bila to izgubljena priložnost, če k projektu ne bi pristopili.« Brez glasu proti so ga glede tega na zadnji seji podprli tudi občinski svetniki. Majda Horvat Predsednik lokalnega odbora LDS dr. Mitja Slavinec je sklical tiskovno konferenco o nastopu stranke na lokalnih volitvah, na kateri pa je povedal, da ne bo povedal imena kandidata za župana Mestne občine Murska Sobota. To pa zato, da ga obvaruje pred pritiski javnosti Lendavska srednja šola bo jeseni začela s programom višješolskega študija za komunalnega inženirja, Anton Bala-žek, lendavski župan, pa je že najavil, da bo občina deset izrednih študentov podprla.s štipendijo. Ljutomerska občinska uprava se je tudi to poletje odločila, da bo zaradi zaprtega mestnega kopališča plačala avtobusnega prevoznika, ki sedaj otroke in občane vsak dan vozi na kopanje v BIO Terme. Štefan Sobočan, direktor Va-risa, je prepričan, da je borza samo za velika podjetja. Na skupščini je zato uspel s predlogom o.umiku delnic z organiziranega trga, s pooblastilom družbi, da polni sklad lastnih delnic, pa se trgovanje začenja na domačem parketu. Posledica - koncentracija lastništva. Boštjan Zelko, igralec NK Odranci, je bil s 25 zadetki najboljši strelec v Pomurski nogometni ligi. 10 O TEM IN ONEM 13. julij 2006 VESlU Ob rob Soboškim dnevom Še kaj sodi v naše mesto V rokah imam zadnji program festivala Soboški dnevi. Seznam kaže na veliko število finančnih sponzorjev za to soboško kulturno veselico. To kaže na to, daje za tako prireditev potrebno veliko denarja. Vse prav in dobro/ Če pa pomislim na soboški mestni prostor in s tem na mestni park in Fazanerijo, kjer ležijo in trohnijo čudoviti hrastovi mogočni hlodi in sami kličejo po kiparski obdelavi, se mi milo stori. Mislim, da si zaradi tega nihče preveč ne beli glave. V Murski Soboti imamo polno primernih prostorov, ki bi se dali lepo urediti s skulpturami in cvetjem, a ni nikogar, ki bi to stvar realiziral. V Murski Soboti imamo že vrsto let bienale male plastike, zadnja leta je zdaj to trienale. Smo med redkimi s tako prireditvijo v Evropi. Smešenje izgovor, da ni denarja in ne ljudi, ki bi to organizirali, za soboški festival pa je potrebno veliko več ljudi in denarja, pa se vse najde in uredi. Smešen in skoraj nezaslišan izgovor Kaj nam pa ostane od te bučne prireditve? Nič, veliko smeti in pomendrana trava. Če bi organizirali tudi kiparsko kolonijo, bi dobili z malo denarja umetniške skulpture, ki bi jih lahko postavili na primernih mestih našega mesta - pomurske metropole. Veliko manjša mesta si to lahko privoščijo. Tudi našemu mestu, ki se zelo hitro razvija in širi, ne bi bilo tako početje v nobeno škodo, samo v trajno korist Mogoče kdo misli, da lesene skulpture ne sodijo v naše mesto. Tudi to je možno, saj vidi v središču našega mesta veliko »plbtov« iz kakovostne sijajne kovine. Škoda, da ta material in sredstva niso šli raje za lepo veliko sodobno umetniško skulpturo. Nekaj takega bi bilo vsekakor velika čast in ponos vsem, ki se trudijo z organizacijo trienala male plastike v Murski Soboti Taki stebri so lahko tudi cenejši, kot so v drugih ulicah mesta. Tudi novi trg pred soboško Galerijo kliče po kulturni obogatitvi in s tem tudi pravem vrednotenju in dostojno oblikovanem mestnem prostoru. Na tem mestu bi lahko že lep čas cvetele rože in s tem dale mestu novo in še lepšo podobo. Samo trava za ta prostor res ni dovolj primerna, vsaj zaenkrat ne. Vpam pa, da bo kmalu bolje, kar si vsi močno želimo. Lojze Veberič Začetek snemanja nadalje vanke po Roševem scenariju Na domačiji prijatelja umetnosti in ustvarjalnosti Tibija Kuharja v Kuštanovcih se je začelo snemanje mladinske nadaljevanke Kako sem videl svet izpod mize pisatelja Milivoja Mikija Roša. Roš bo pri nadaljevanki tudi sam scenarist in režiser, studio Černi iz Murske Sobote pa je bil na razpisu za zunanje producente mladinskega programa Televizije Slovenija izbran za realizacijo serije. Tudi Miki Roš sam je bil presenečen nad tem, kako hitro se je nacionalna televizija odločila za realizacijo; »Ne spomnim se, da bi televizija kdaj tako hitro dala pozitivni odgovor in privolila v snemanje.« Knjižna uspešnica Kako sem vi- Knjiga in zgoščenka Kako sem videl svet izpod mize bosta dobili svojo nadgradnjo v obliki televizijske mladinske serije. Foto: T. K. del svet izpod mize ni Kak san vido svejt spod govori o otroku, mladem^ budnežu, ki v porabski' * pod mizo posluša pogo^ raslih in si ob tem ustvarp' svet. Le-ta pa je pogosto-'■' čen od sveta odraslih, z-' " ’ haja večkrat do smešnih in konfliktov. Glavno ‘bi seriji bo igral Sandi W1* Murske Sobote, ki je se je prijavil zato, *e' temu spodbujali so* R-t in sorodniki. V seriji se b1 vilo se več epizodnih osti go staršev pa bosta odig^’ dvik Bagari in Lirska H1 ■1' bo za deset dvajsetnimu1'’ lov, serijo pa bodo sne^ e > y ti in jeseni. "Rad bi, dJ ** , sneje v seriji videle tmh 11 ske barve,« je poved*' h " meni, da bo stal i nekje od petnajst do lijonov tolarjev, OduS’^,. , tretjini financirala ‘, televizija Nadaljevati*'‘ bila na programu slov 'd' ( levizije že novembra-'' pravi, da tudi odrasli.J^ bodo razočarani, saj v'£ izdaji knjige - na v'esowr j nečenje - izkazalo,da*® zelo radi posegali tudi'1' bralci. ji V Dobrovniku obnavljajo hišo iz 19. stoletja Hišo bodo odprli septembra V središču Dobrovnika končujejo obnovo hiše iz 19. stoletja, ki so jo poimenovali entografska hiša in bo v prihodnje služila kulturno-turi-stičnim namenom. cej krajanov, še posebno mladih, da bi lahko hišo po načrtih 17. septembra predali namenu. Urejajo tudi precej prostorno dvorišče. Tla podstrešja urejajo po tehniki, ki so jo že pred stoletji uporabljali njihovi predniki, obenem pa želijo, da bi to tehniko spoznali tudi mladi, študentje in srednješolci iz občine, ki so pri tem zelo prizadevni. Vsi opravljajo to koristno delo prostovolj- Na dvorišču so ilovico, pomešano s plevami, mladi najprej dobro obdelali z nogami. Gre za večjo kmečko zgradbo, dobro ohranjeno, ki jo je pred štirimi leti odkupila Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Dobrovnik. Prizadevanje, da bi hiša čim bolj ohranila tako podobo, kot jo je imela pred stoletjem, potrjuje tudi dejstvo, da so ob našem obisku urejali tla podstrešnih prostorov tako, da so jih premazali z blatom oziroma ilovico. Predsednica Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik Ana Car je pove dala, da potekajo zaključna dela, v katera se je vključilo tudi pre- S to maso so potem premazali tla na podstrešju hiše. no. Mladi zunaj blatu oziroma ilovici dodajo pleve iz sena in slame in potem to z nogami obdelajo v maso, ki jo prinašajo na podstrešje. Na podstrešju to maso najprej namočijo v vodo, potem pa namažejo na da. Med tistimi, ki so urejali podstrešje, je tudi Valerija Car, ki jih usmerja pri delu, saj se Še sama zelo dobro spomni, kako so to počeli skorajda pri vsaki hiši. Pred žetvijo so počistili podstrešje, ga namazali z ilovico, potem pa na tla ali v zaboje shranili pšenico in druge pridelke. Na podstrešju bodo potem razstavili predmete, ki so jih zbrali na taborih Po sledeh naših prednikov v preteklih letih. K ureditvi zbirke bodo pritegnili tudi strokovnjake iz Madžarske, s katerimi že vrsto let dobro sodelujejo, in predstavnike Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Ena soba v hiši bo namenjena shranjevanju dokumentov, ki so jih zbrali. Želijo pa, da etnografska hiša ne bi bila le muzej starih predmetov, ampak bi dejansko živela in bi v njej potekalo čim več aktivnosti. Prijavili so se tudi za evropska sredstva za ureditev lončarske, tkalske in podobnih delavnic. Pa tudi izletniki, turisti in gosti pomurskih term si bodo lahko ogledali zbirko in predstavitev tradicionalnih dejavnosti v živo. Ob lončarstvu in tkalstvu so to, denimo, še česanje perja, lupljenje semena, peka perecevin podobno. Še posebno pa jih veseli, da so tudianladi začutili, da je v prihodnosti na tem področju veliko priložnosti, in se aktivno vključujejo v dejavnosti. Jože Gabor Pri Grebenjakovih kobilica skotila m111 Pri Grebenjakovih v Petišovcih se s konjerejo več kot petdeset let. Pred dobrim mesecetn p*' pravo presenečenje, ko je kobilica skotila mul°- Lastnik Siniša Grebenjak pravi, da so se konji, kobi * jjcU* gosto pasli skupaj na pašniku in tako so dobili mulo, ■' p med kobilico in oslom. To je edina mula daleč naokrog. ' v Sloveniji, saj niso zasledili, da bi bila še kje kaka. Pfe' ' in ad17 Dalmaciji, vendar običajno kot mešanica med konj' malo pa je primerov, da bi bila med kobilico in °s!o®fle jp p*b da bo mula, ki je Črne barve, zrasla nekaj nad meter vri . lahko zajahali tudi otroci. Znano je, da jc to zelo ^0 Siniša Grebenjak pravi, da je konje vzljubil že kot m imela že njegov dedek in oče. Dedek je družino pre21' ■ je bil prevoznik premoga in drugega blaga. Veseli P* tfelir| njegov sin Matej navdušuje nad konji. Zato jc tudi 7.0' dobil kobilico, za katero je vša ta leta skrbel, letos, 11 ■ let, pa tudi veliko kobilo. Pd'^ V Petišovcih so letos ustanovili tudi Konjeniško ki ima dvajset članov, lastnikov in ljubiteljev konj, ki setih konjev. Društvo organizira jahanje, srečanja. načrtuje tudi prvi konjeniški pohod po nasipu do tro in madžarsko. Pred nedavnem so se predstavilitu'111 jtt^ dionu v Petišovcih v odmoru med tekmovanjem-s" . <0 1 L trinajst konj, število pa so povečali pred petiim |U pn do takrat štiri ali pet. Sam je zaposlen v podjetju, o'1' ptf konji precej pomaga oče Krmo za konje pridelaj0 -ječmen in oves pa tudi seno. V prihodnosti v di svojo dejavnost še bolj povezali s turizmom, zato ' “ jahanje in vožnje s kočijo. V ta namen so obnovili^jr* katero so že tudi mladoporočence peljali na po ■ .(|( jr društvu pa načrtujejo nakup nove, kakovostnejše k V Grebenjakovem hlevu seje konjem, kobHa oslu pridružila še mula. ^IK'H julij 2006 KULTURA 11 > $ * id ji rt (i fl 1' 1» b is k *■ * f p a ji F |i F Razstava slik Katje Pal ,.J'^^cmska Slikarka Katja Pal se predsta-12^1^®’ Jcli' Pfostorih Hotela Elizabeta v 6alcrt' * del so skupaj organizirali k ^“dave in Terme Lendava. fefctn ' Franc Gerič, večer pa je popestrila še Charge iz Trsta. Slikarka Katja Pal je di-t"1. likovno umetnost v Ljubljani, Btju ।''' ^“dii slikarstva pri profesorju Gustavu Goa-1,^^ UhaJ je (g, razstavi del poudaril, da njene slike *,mts(j Up"r' v “kanju njej najbližje ikonografije, vsebi-raztnišljanja, ki bi ji odprla vrata v oblikovanje " 4traL nagovora. Zdi se, da ji je bližji asociati- , ran intimne narave, preoblikovane v osno-i, '° 1Zrazne moči barve in dinamično občutene ^Pakon’ 3 ^ena ustvarjena dela zaznamuje likov so'anjn> znotraj katerega hoče ustvariti la- ’^an1 najtežjih stopenj na dolgi poti htifr, n 1 ^rbnega prepoznavnega likovnega jezika, ve-^a.^n pogled in občutenje predmetnega. ali abstraktnega duhovnega sveta ■ J. Ga. Hologrami v len davski sinagogi i it r j '"i^Macuh Hrepenenje °staja izrazito ljubezenske, kar hudo Xi Poezije, v kateri avtor bodisi kot t* 7®$ ženski subjekt preigrava vse ' ir . ^n^vnskega življenja v dvoje. ,c zbirki napisal uvodno besedo, i ' na tisto davno platonsko zgo- dil . Polovicah, ki se nenehno iščeta, zdru-J|Jta ker je davno nekoč ljubosumni K«.Ck*' lc Ll • takrat eno, presekal na ■ -a m. iškega in žensko. Avtor sam pa pravi, da Pesmih moški in ženska v eni osebi. »Tako f t P J« * J i I S ' 1 Ustvarjam S polno hrepenenja. Po lju i^^VluJ ' 1 zadovoljstvu. Najdeno ali ne kreira j^'.vlivq J* Pušča sledi za prihodnost, uči in V in neprespane noči. Lju- , kar se nam dogaja. Vsem, se odločiš pobrskati po verzih fj, r 1, '1 ' k । izražajo vedno eno in isto ču- ' ' ena^m besediščem, dajejo občutek, •fo^'iho • P^ubne, da so premalo dodelane ali, P^Kne Mogoče bi lahko kakšna tudi n''tjše svojemu čustvu ne bi našel tudi izraza. " Pat, san,ozaložbi, za lepo zunanjost in ' Poskrbel Danilo Plohl. V okviru Obiskov v sinagogi so odprli v razstavnem prostoru lendavske sinagoge razstavo hologramov z naslovom Jewish Vienna: A holographic approach. Razstava, ki bo na ogled do 24. julija, je dobro obiskana, saj marsikomu spregovori v novem jeziku, v umetniški obliki, ki je manj znana Gre za tridimenzionalne slike, saj je podoba lasersko projicirana tako, da je od kota, s katerega gledamo, odvisno, kaj in na kak način to podobo vidimo. Organizatorji razstave so ob otvoritvi zapisali, da so hologrami »pleksi slike, odslikave, odsevi, halucinacije, spomini, grenka zgodovina, svetlobne relikvije, pogled nazaj in naprej«. Med njimi je tudi precej podob iz preteklosti, židovske zgodovine, predstavljenih v tej sodobni obliki ustvarjanja. Razstavo je pripravil Judovski muzej mesta Dunaja, omogočila pa sta jo Izraelska ambasada Dunaj in Občina Lendava. V Lendavi pa so jo pripravili v organizaciji Zveze kulturnih društev Lendava v sodelovanju z Sinagogo Maribor in lendavsko območno izpostavo Javnega sklada za kulturno dejavnost Razstava pomeni kontinuiteto sodelovanja in izmenjave preko Izraelske ambasade na Dunaju, s katero so lani pripravili tudi razstavo portretov Az Olmoga. J. Ga. Nespregledano - V sklopu 14. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2006 je bila v beltinskem gradu slikarska razstava Lučke Falk Avtorica je bila rojena v Mariboru, leta 1978 je diplomirala na likovnem oddelku Pedagoške akademije. Je članica ZDSLU in DLUM, živi in ustvarja pa na Korčuli in v Mariboru. - V lendavski knjižnici je bila predstavitev knjige Aforizmi za vsako noč... avtoqa Milana Fridauerja - Fredija. Hkrati se je s svojimi karikaturami predstavila tudi Aljana Primožič. Fri-dauer, ki izvira iz Haloz, je dobil leta 1998 za svoje aforizme prvo nagrado na drugem trienalu satire in humorja zlati aritas. Aljana Primožič, rojena v Ljubljani, je bila leta 2005 nominirana za Slovenko leta po izboru bralcev revije Jana. - V gasilskem domu v Moščancih je bila tradicionalna folklorna prireditev Peli in plesali so jih mati moja. Nastopile so folklorne skupine (in pri nekaterih tudi pevci) iz Destrnika, Bistrice, Razkrižja, Bučečovec, Šentanela in Moščanec. - Na 14. mednarodni likovni koloniji Izak Lipovci 2006 so sodelovali Igor Banfi (Ljubljana, M Sobota), Peter Vernik, Lučka Falk (oba Maribor), Goce Kalajdžiski (Šentjur), Dubravko Baumgartner, Cvetka Hojnik (oba Lendava), Polonica Petek (Starše), Milovan Valič (Miren), Metka Kavčič Takač (Limbuš), Dalibor Bori Zupančič (Celje) in Ferenc Masszi (SomboteD Umetniki so med drugim obiskali grob ustanovitelja kolonije Izaka Horvata in pripravili priložnostno razstavo v gozdičku za Lukovo domačijo v Lipovcih. - Glasbena šola Slavka Osterca iz Ljutomera je pripravila v dvorani šole koncert svojih učiteljev. Še pred tem je ljutomerski župan Jožef Špindler sprejel enajst učencev glasbene šole, ki so dosegli odlične rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih. - V Gornji Radgoni je bila prva slovenska uprizoritev monodrame Halka avtorice Norme Bale. Režiral je Matjaž Latin, zaigrala pa Jasmina Molnar Urbanič. Premiero Halke je izvedlo domače kulturno društvo Ars Paltera Pars. T. K. Spomin na slikarsko kolonijo V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je bila otvontev razstave likovnih del članov in članic likovne sekcije soboškega društva upokojencev. Na otvoritvi so se predstavile tudi Ljudske pevke iz Monoštra. Razstavljena dela so nastala na dvodnevni slikarski koloniji Szombathely/Sombotel. Na ogled bodo do 22. julija. -T. K., foto: J. Z. Pozdrav iz in vina sedmega avgusta boste v kinu Ljutomer vstopili v deželo filma, za nekaj dni boste obstali v svetu fantazije in iluzije, postali boste nekdo drug, nekdo iz filmskega sveta v katerega ste pravkar vstopili. Odvrnili bomo vaše vsakdanje Obljubljamo sprostitev i adrenal in. Grossmann poročanje testi va!. o pripravah Naj nanizam na že pred, med in pa •’ programu. fs do naslednjič ostar- skrivnost drobtinica: osta ’ i znano. Fi Imski dobi 1 del festivala je žlahtno podporo. skrbi . z ali a v o , povi san Ni komur vinsko cesto, promenado vin severovzhodne Slovenije. Na njej se bodo predstavili vi nogradniki okolice. Njihovo vino bodo ocenili priznani enologi s pomočjo obiskovalcev, ki so povabi jeni k sodelovanju. enjsk’ zagc ■ je to s vi, zah.-st prelikajo »e malomeščanskega. < podvrženega okusa ir vnaš. nov, zn !j noč; pa na prebite kr B. B. L. humorja drame Popestrili dopoldansko dogajanje. v orgamzi ramo bomo tud’ predfiImsko ta namen razii č n e dolgočasja, a brez skrbi, skozi sfere gora, brezkompromi snega nasilja in srce parajoče ljubezni. delavnice, ki služi jo zabavi in interesom vseh obiskovalcev. Zonglerstvo. strip 1 n grafiti, dopoldanske otroške delavnice, večer improlige ter manjše koncertno prizorišče za hitrejše vibracije, vse te aktivnosti bodo skrbele za kratkočasje U Mario Belovič odnosi z iavrostri 12 INTERVJU 13. julij 2006_-VESUlI" Stefan Vučak o nakupu operacijskih miz »Ce bi imeli pooblastilo tudi za nakup opreme, bi bila porodnišnici T nje Stai tali P« niči sej leži Tilu rim seti M ’G ze zdavnaj opremljena« Z zadnjo izbiro ponudnika operacijskih miz »cirkusa« še ne bo konec Z nakupom osemnajstih operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic se je ukvarjalo več strokovnih komisij ministrstva za zdravje, a nobena postopkov ni pripeljala do konca. V slednji, ki je bila deležna največje medijske in javne pozornosti, je sodeloval tudi Štefan Vučak, član uprave murskosoboške bolnišnice in v slovenskem merilu priznan ekonomist v zdravstvu. Ker se je državna revizijska komisija spet odločila v prid pritožnikom, je minister Andrej Bručan sestavil novo komisijo, stare člane pa s tem odvezal molčečnosti, h kateri so se zavezali s podpisom izjave. Štefan Vučak, ki pa je še vedno član komisije za nakup druge opreme za murskoso boško porodnišnico, je o delu komisije za nakup operacijskih miz povedal: »Pripravili smo najboljšo razpisno dokumentacijo, ki jo je bilo sploh mogoče pripraviti, in nanjo se je lahko prijavilo več ponudnikov, čeprav je zdravniški lobi terjal samo najboljše mize. To pa so mize Maquet. Iz preprostega razloga, ker ima večina slovenskih bolnišnic prav te mize. Tudi v naši bolnišnici že več kot trideset let brez problemov uporabljamo mize Maquet, kar je gotovo dokaz kakovosti.« - Koliko ste bili člani komisije tarča različnih interesov? Člani strokovne komisije neposredno nismo bili pod pritiskom, saj z nami nihče od ponudnikov ni smel imeti pogovorov, niti minister. V dvanajstčlanski komisiji smo sodelovali zdravniki, pravniki, ekonomisti in drugi, res pa je, da smo razpisno dokumentacijo pripravili tako, da bi dobili najkakovostnejše mize. Seveda se je razpis nanašal na mize Maquet, a,ni izključeval drugih ponudnikov. Prijavili so se lahko tudi drugi, vendar bi s svojo ponudbo morali dosegali zahtevano kakovost. ■ Je ministrstvo za zdravje pri tem podpiralo komisijo? Ministrstvu je bil odločilni kriterij za izbiro ponudnika najnižja cena, in to je slaba stvar. Zato ne preseneča, da so s ponudbo poskušala uspeti podjetja, ki imajo troje: direktorja, tajnico in fikus. Taki potem ponujajo mize »z brda in z dola«, ki so seveda poceni, vedoč, da je ministrstvu edino merilo cena. Naša komisija pa je želela, da bi slovenske bolnišnice dobile kakovostne operacijske mize, zato se je tudi odločila, da Soča Oprema ni primeren ponudnik, ker njena ponudba tehnično ni ustrezala tistemu, kar smo zahtevali. - Toda državna revizijska komisija je ugotovila, da tudi druge ponudbe niso ustrezale razpisu, minister pa je potem razpustil vašo komisijo in sestavil novo. To je storil predvsem zaradi pritiska javnosti, ki je menila, da stara komisija ni merodajna. V novi šestčlanski je ostal le predsednik prejšnje komisije, pravnik. Čeprav je državna revizijska komisija zavrnila vse ponudbe kot nepravilne, smo člani prejšnje strokovne komisije še vedno prepričani, da sta bili pravilni ponudbi Sanolaborja in Aico meda, s Doživeli smo zahtevek za revizijo ponudnika, ki operacijskih miz sploh še ni prodajal. Firma sije šele urejala dovoljenja za prodajo in z revizijo bi pridobila čas. Vsakdo, ki ima interes »obrniti« zadevo, pri tem uspeva. tem da smo zaradi nižje cene izbrali Sanolabor. Ponudbi Mollie-rja in Soče opreme samo zavrnili zaradi tehnične neustreznosti. - Zakaj tako različno presojanje ustreznosti ponudb? Državna revizijska komisija je pri bančni garanciji ugotovila, da je bil uporabnik, kateremu se je izdajala bančna garancija, naveden spodaj na listini in ne tam, kjer naj bi to pisalo. To je skregano z zdravo pametjo. A revizorji so nekaj morali narediti, saj je bil pritisk javnosti že prevelik. Revizijska komisija je torej za nepravilni spoznala ponudbi, ki ju je že prej izločila naša strokovna komisija, potem pa je zavrgla še drugi dve, s čimer se nikakor ne more mo strinjati - Paša komisija pa je bila s tem ob dober glas... Bistvo ni v delu komisije - V čem pa je ... Krivce je treba iskati v lobiju ponudnikov, ki naredi vse. da za nizko ceno proda blago slabe kakovosti, ob tem, kar Še enkrat po- udarjam, da je bil ministrstvu odločilni kriterij najnižja cena. In ponudniki so v tem, da izkoristijo priložnost, pravi mojstri, saj se povezujejo in dogovarjajo, čeprav v primeru, ko se prijavljajo na isti razpis, tega ne bi smeli početi. Močan je tudi zdravniški lobi, ki pritiska z zahtevo, da želi imeti le takšne in takšne mize, tretji krivec pa so predpisi. Niti ne toliko zakon o javnih naročilih kot izvedbeni predpisi, ki tolmačijo zakon Prav ta pojasnila ponudnikom odpirajo nešteto priložnosti, da lahko zahtevajo presojo na revizijski komisiji. Doživeli smo zahtevek za revizijo ponudnika, ki operacijskih miz sploh še ni prodajal. Firma si je šele urejala dovoljenja za prodajo in z revizijo bi pridobila čas. Vsakdo, ki ima interes »obrniti« zadevo, pri tem uspeva. Nelogično mi je tudi, a izvedbeni dokument to dopušča, da neizbrani ponudnik lahko natančno pregleda dokumentacijo izbranega ponudnika, s čimer se. mu razkrijejo tudi vse poslovne skrivnosti. Toda do tega ima pravico, čeprav zakon o javnih naročilih o tem nikjer ne govori. - Kako imajo to urejeno dru- । gje po Evropi? Ima še kdo tako zapleten sistem kupovanja medicinske opreme, i kot ga poznamo pri nas, ali i smo spet nekaj posebnega? i V skandinavskih državah o na- l kupih opreme in materialih ne i mo, da cene gradnje pediatrične klinike ali onkološkega inštituta kar rastejo. Zneski so iz dneva v dan višji od pogodbene cene. To je nemogoče, kaže pa na to, da so bile pogodbe in popisi slabo pripravljeni. Pa nikomur nič.Zato še vedno trdim, da Če bi mi imeli pooblastilo tudi za nakup opreme, bi bila porodnišnica že zdavnaj opremljena. Toda ne preostane nam drugega, kakor da se prilagajamo. Tudi za nakup druge opreme za porodnišnico imamo petčlansko komisijo, v njej pa sva dva člana iz bolnišnice in trije z ministrstva. Potem se ve, kakšne so lahko odločitve. Toda največji problem je v tem, da je ministrstvu edino merilo za izbiro ponudnika najnižja cena, in o nobenem drugem kriteriju nočejo niti slišati. Ne zanimajo jih ne kakovost, ne dobavni rok, ne plačilni roki. Kriterija ekonomsko najugodnejše cene, kot ga ima naša bolnišnica, ne priznavajo - Če sedaj ostane pri tem, da bo operacijske mize dobavila Soča Oprema, kakšne mize dobimo? Soča Oprema ponuja italijansko opremo znamke So rd in a. Tak šne mize imajo v bolnišnici Valdoltra. Njen direktor sicer pravi, da na njih operirajo, a bi si želeli drugih Do njih so namreč prišli - Kaj torej lahko Krivce je treba iskati v lobiju ponudnikov, ki naredi vse, da za nizko ceno proda blago slabe kakovosti, ob tem, kar še enkrat poudarjam, daje bil ministrstvu odločilni kriterij najnižja cena. In ponudniki so vtem, da izkoristijo priložnost, pravi mojstri, saj se povezujejo in dogovarjajo ... Močan je tudi zdravniški lobi, ki pritiska z zahtevo, da želi imeti le takšne in takšne mize, tretji krivec pa so predpisi. Niti ne toliko zakon o javnih naročilih kot izvedbeni predpisi, ki tolmačijo zakon. odločajo bolnišnice same, ampak se to izvaja na državni ravni. Se pravi, da obstaja javno skladišče materialov in opreme, kjer bolnišnice kupujejo z naročilnico, Gre za zelo centraliziran način nakupa materialov in opreme, pri nas pasmo izbrali nekaj vmes. - Toda izkušnja z nakupom operacijskih miz je pokazala, da ustvarjanje velikega posla s skupnim naročilom ni dobro in da so bile bolnišnice same pri iskanju dobaviteljev ali iz vedbi projektov uspešnejše. Naša bolnišnica je na primer imela pooblastilo Ministrstva za zdravje za vodenje postopkov gradnje porodnišnice, čeprav jo je financirala država. In projekt smo tudi uspešno izvedli. Porodnišnico smo zgradili do tolarja natančno, kot smo se v pogodbi dogovorili z izvajalcem, čeprav so nekateri potem poskušali doseči boljšo ceno. Na drugi strani pa vidi Naša bolnišnica je na primer imela pooblastilo Ministrstva za zdravje za vodenja postopkov gradnje porodnišnice, čeprav jo je financirala država. In projekt smo tudi uspešno izvedli. Porodnišnico smo zgradili do tolarja natančno, kot smo se v pogodbi dogovorili z izvajalcemt Čeprav so nekateri potem poskušali doseči boljšo ceno. Na drugi strani pa vidimo, da cene gradnje pediatrične klinike ali onkološkega inštituta kar rastejo. To je nemogoče, kaže pa na to, da so bile pogodbe in popisi slabo pripravljeni. Pa nikomur nič. še v Časih prejšnjih poslovnih ob mejnih navezav. Problem pa je Še drugje. Razen na onkološkem inštitutu druge bolnišnice, ki Čakajo na operacijske mize, že ima jo zgrajene dvorane, kjer so tla z instalacijo prilagojena podstavku mize Maquet Soča Oprema je seveda kot dobavitelj morala izjaviti, da bo to na svoje stroške popravila. Kakšna oprema je to’ Takšna, kot je. Sicer pa je doktor Dolenc že izjavljal,'da če bi bilo potrebno, bi operiral tudi na navadni mizi.Še enkrat poudarjam, da je bila naša komisija usmerjena k temu, da bi naših pet bolnišnic res dobilo kakovostne operacijske mize, kar mize, ki jih je ponudila Soča Oprema, niso bile. Nova komisija je sedaj na hitro izdala sklep o izbiri ponudnika, to je Soča Oprema, in cirkus se spet začenja. Preostali trije, ki niso bili izbrani, so zahtevali in opravili vpogled v Sočino ponudbo, in kot vem, so tam sedeli po cele dneve, sedaj pa so že postavili vprašanja. Postopek je takšen, da Če nisi izbran, lahko pri naročniku zahtevaš obrazložitev izbire, ta pa ima tri dni časa, da to stori. Ponudnik potem pove, ali je s pojasnilom zadovoljen ali bo zahteval revizijo Jutri (v torek) se izteče tridnevni rok in kolikor mi je znano, sedaj čakajo drug na drugega, kateri bo dal zahtevek za revizijo. Zelo dobro se zavedajo, da bo po tistem, ki bo spet grdi raček, planila javnost. Hi, mo? Mislim, da spet lahko jemo revizijo, kar bo ^7*^ ponovno potisnilo vjesen^J - To pa ne bo oviralo/*^ murskosoboške pm-M ;n!O? te ftu Mi smo se že zdavnaj ‘if n, da se selimo, ce op”'A kup druge opreme. - Katera oprema p_ cena in za kaj se if iM1* IM z dobavitelji? ■ ,a Pogodbe o nakup«' ;.j * “ •—-----■ njene za medicinske čunalniško opremo in «1'J J opremo, za kar tečejo. Mislim, da bo^J kljub določenemu pop' 'j ks *»0 'hi Ministrstvu je on v- r kriterij za izbiro naj nižja cena, in stvar. Zato ne prešel*"" so s ponudbo poslej peti podjetja, ki ima rektorja, tajnico in i^ potem ponujajo in z dola«, ki so se^ ceni, vedoč, daje stvu edino merilo c#1' J Hat naše strani, zelo IjPA 1 mo. Ostala sta še dva pa, s tem da bodo po-^if za tehnično opremo k,'J čani, zapleta pa se pn ^l Melj, Ce izbrani - -■zriiljM k brani ne bo otiS" 713 V r——c, lahko t*l' pek končamo julija P "^1 še trimesečni dobavni"' I upam, da bodo ti Jjb 1 ponudniki že v času p * .. I sijali, da je ta rok IzM . Tudi pri pcigal»”l|l| "'m varno za najnižjo ' f" h "j ugotovimo, kakšna p’ J nižjo ceno i je ponudbe, lahko ta ugotovimo, kaks« ponudnika ob pr,iJ ...,r ih ponuuntKa uu ■> . — . potem pa sledita d«*' ^4 vorov Vsakega P°a4^rj Šamo, za koliko je pf ^4 žati ceno, vendar d ni ki tega ite še enkrat poi:|'Tl" j beležimo v zapi^1^^'' potem samo ponudnik je bil ■ potem tudi izbran- - Parlament je 1 potrebujemo , Sam bi zakon evropskimi dim^1 J nostavil in nared’ tako da ne bi P vedbenih predp’^ pa so pisani tako, ■ ’(}j^ ni, potem paji’«1^^ ti množico razlag- ‘ mo tak zakon, k’ \?j Zame tudi ni d1'.,- v sedaj dovoljuje, da milijonski razp’s ki ima direktorja.'1 Sklepanje pogodb / r dnikom v praks’ P ' težav, saj v težav^ pričakujemo / tjega. Mi se lahk0 toliko izjavami, ’^j gladko, da bo LpJjf rja tolikšen in . to le na papirju-* y potem vse drugaL i Majdah A hr 2006 KMETIJSTVO 13 n» letoš-Stafir ’ Prfl!E,'ilul žetve na valiž 'f M> Ra poimeno- aiAn, * °b SCav-sp j. ,°n Slana. Prireditev ce,a z zbiranjem ude- Žetev pšenice na Stari Gori po starem Minlk-u- '» P°d Sla' oh gasilskem do-Kt,tm' r’ ^or’' <>d lam so Podali obiskovalci •, .i, 1 ^ižnjo Domajnko-. . "H', Aier sr, .. ____ Hvala vam, da ohranjate tradicijo, ki gre v pozabo Cene sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah KZ Kmetovalec Ljutomer, Mr... &jtl S0 se v tekmo nji« podale žanjice, za hi» k°scl s pobiralka- 2uPan ' Fdikii , liij. | n sta pode-čh tn Poznanja župan 'Miki Predsednica J P'3, "d' P(' Zu-^prr^dah’Vsi 2ma8°vaj’ ' ' u w P**dehli poki- t j' ' ji Hita ' preJeli priznanja in 1 najbolje Majerič, Dru-■ ^kMari0 “’'-'“rtinci sledili ] J ’^Juršinci, IPUh h 1 ^onkuren-’'Ci/pr^P^žanjičcDG . beta Majerič, Ma-3 ^’"Katika Petrovič). J " zmagala ekipa i ^rtl) Ščavnici III s j* ^inn. _Vr°m Šijancem ter * ^ikotec'"1" Ža’dela in j it-1 r1 j ■ j ■ Tudi ženske znamo kositi. Zapela je kosa... Besedilo In foto: cija2006 Postavljanje »jakecov« Po opravljenem delu teknejo tudi kvasenice L Wija 2006 w išče, ta najde doma. V’>^. kptj.. odpravili v Poiskali in is-Kar trikrat ' sPet izgubili in na koncu pripeljali na dvorišče k sosedovim, ki so nas nato prijazno pospremili do Horvatovih. Tam smo se pogovarjali z gospo Marijo, občudovali velik travniški sadovnjak, ki ga imajo za hišo, se okrepčali z domačim jabolčnikom m nato odpravili dalje, v Središče, k Voroševim V Središču nas je prijazno sprejel gospod Tibor in z veseljem o skupina tem in onem z nami poklepetal v senci na dvorišču. Izvedeli smo, da so Voroševi zelo aktivni in da na njihovi domačiji še stoji skoraj dvesto let stara preša. Tako, našemu seznamu, na katerem so bile zapisane prijavljene domačije, smo prišli do konca. Že v naslednji številki vam bomo predstavili tiste domačije, ki so po mnenju komisije najboljše. In takrat boste spet imeli priložnost vi, ki boste s pomočjo glasovnic izbirali naj... domačijo po izboru Ve-stnikovih bralcev. Vanja Poljanec, foto: V. P. 1 ■ ■ kičan Tovarna močnih krmil Lipovci d.o.o. T Lipovci 251 9231 Beltinci 'el.; 02 542 21 00, faks.: 02 542 21 20 tmk@panvita.si, www.panvita.si Ponudba za odkup Venice in drugih žit Otti Tov P^elovalce obveščamo, da bomo v ^»ovaii^g' bočnih krmil v Lipovcih tudi letos Plenico in druga žita po ugodnih pogojih. iC^o. 00 koncu tedna bomo začeli odkupovati *b0Lpa P°teka odkup ječmena in oljne ogrščice. ^f'^lov fr*0 oakuP°va(i krmni grah, oves, rž in tritikalo. r bre?etri izmena in krmne pšenice zagotavljamo Pri s J ' »nih odbitkov za stroške analiz in kala ' "dn' v|a9' H 4 'in primeseh (2 %). , n' Pridelovalci bodo posebej stimuliram M n r" n ,n krmno pšenico zagotavljamo ** hitra izplačila, in sicer: r °d 1 • 7 do 15. 7. bo Izplačilo 1.8. 2006. S " .J'1 7 do 31.7. bo izplačilo 16. 8. 2006, " 1 • 8. do 15. 8. bo izplačilo 1.9. 2006. /^.^'nirt, k sklepanju pogodb za pridelavo žit v i-?*’ 11 Žih| boste lahko storili v trgovini Zrno-vit v ■% reD. Hkrati vam ponujamo ob nakupu semen in ' -i takQ0" akcijskega materiala ugodno financiranje, s kompenzacijo pri nakupu krmnih mešanic v breta'.,0Valcern se zahvaljujemo za zaupanje ^^jboj-'n se zavezujemo, da bomo ' ' Partner pri odkupu žit tudi letos a°datn ■ n® informacije pokličite po telefonu, številka je 02/54 22 100. Poroča se Skupina Panvita. Priznanja najboljšim rejcem krav molznic Nagradili količino in kakovost Na eni strani se število prekmurskih rejcev, ki še oddajajo mleko Pomurskim mlekar nam, zmanjšuje, na drugi strani pa se reja koncentrira in povečuje še število rejcev z večjim številom krav. Od 1.236 prekmurskih rejcev, ki so konec lanskega leta oddajali mleko, jih je bilo 11,5 ods- totka z več kot 20 kravami. V Pomurskih mlekarnah vsako leto najboljše rejce tudi nagradijo, priznanje za največ oddanega surovega mleka v letu 2005 pa je dobila rejka Dragica Gjerkeš iz Lipe Za GjerkeŠevo, ki je oddala 390.535 litrov mleka, se je uvrstil Izidor Baša iz Kamovec z 246.865 litrov, priznanje za tretje mesto pa je dobil Franc Grah iz Kruplivnika z 244.784 litrov oddanega mleka. Nagradili so tudi rejce, ki so oddajali najkakovostnejše mleko, priznanja pa so prejeli Drago Dšu-ban.iz Sodišinec, Darko Gomboc iz Gerlinec, Štefan Vohar iz Dok-ležovja, Marija Ivanič iz Filovec in Jožef Mencigar iz Fikšinec. Foto: Ludvik Kovač oskrbovalni center ftm&crdi 1 ’akirate'e Cenj kf3ft Cena rert Z vrtom je delo in brez moževe opore ne bi šlo.« dan sproti pobirati'!^ cvetove, da jo lahko dan razveselijo nori. Tih" trajnica in vsak cvet cveti* en dan. Veliko ima ur ’ menic in hortenzij. Od'® spremenila v skalnjak, po ■' terega ima tudi ribnik^ ribicami, saj »vrt brez -pravi vrt«. Na njenem ■ pretežno trajnice, eno*® stline pa za popestrita* tudi sama. Zelenjavni W J di rož malo manjši, m Al so le najnujnejše stvari SO pa najraje posadi kar’ Pred nekaj leti so pri V Ijevali tulipani, doklerF ■ čaral voluhar, zaradi ka*J je čebulnicam rajeodpo** Priznanja za rože Na vrt so pnmom: o’ so poslale nekaj tudi reviji Jana, kije utp^ akcijo iskanja najlep#1 Na teh tekmovanjih P 1 prvo, drugo in četrto o* ' ta 1994 je prejela priz*** ristične zveze najlepši izbor trajnic'1 * vanj nima preveč ra s> vrt bolj zase. »Zelo če pride kdo k meni m ’ moj vrt. Z veseljemJ -i kakšno sadiko, f imeti vseh rož za roljubci1,ki tinePr'p i> že.« Majda svojih rož01 * p vazo, zelo rada pa W pek ali samo cvet.* r goji tudi v hiši po okni^ m Katja v ok ’Sli lot Pril mm Rtt Sij mm fiki kkt; “e® bot lita 10 Gostovanje v okviru parlamentarnega prijateljstva med Slovenijo in Poljsko Do izmenjave gostovanja slovenskih in poljskih kulturnih skupin med Slovenijo in Poljsko je prišlo na pobudo obeh predsednikov skupin parlamentarnega prijateljstva, mag. Janeza Krambergerja in Jerzvja Pieniažka. Med nastopi v Sloveniji je bil tudi nastop poljske folklorne skupine Sieradzanie v Cerkvenjaku in Lenartu Lani so Slovenijo na Poljskem zastopali Slovenskogoriški pihalni orkester od Lenarta in Folklorna skupina Kulturnega društva Jožeta Lacka iz Cerkvenjaka. Letos so Poljaki iz mesta Sieratz vrnili obisk. Na mejnem prehodu Šentilj so poljske folkloriste in goste ob prihodu v Slovenijo sprejeli predstavniki KD MOL od Lenarta, KD Jožeta Lacka iz Cerkvenjaka in poslanec državnega zbora’Slovenije mag. Janez Kramberger. Poljske folkloriste so slovenskogoriški gostitelji popeljali na dvodnevno potepanje po slovenski obali, kjer so imeli kulturni nastop v Portorožu in Izoli. Nastopili so tudi na festivalu Lent v Mariboru, v Cerkvenjaku konec minulega tedna v sklopu prireditve Antonova noč in na dnevu folklore pri Lenartu, prireditev pa je bila hkrati posvečena 15. obletnici samostojne slovenske države. Poleg Poljskih folkloristov skupine Sieradzanie sta pri Lenartu zaplesali še folklorni skupini iz Cerkvenjaka in Sv Trojice, nastopili pa so še slovenskogoriški godbeniki in lenarške mažoretke. V soboto popoldne so si poljski gostje ogledali še najstarejše slovensko mesto Ptuj. Zvečer pa so se s svojimi gostitelji srečali na družabnem in prijateljskem druženju v Lovskem domu pri Nostalgija »ciglarstva« na Melincih še vednof Pred leti so pridni člani Turističnega društva Brod Melinci uredili naselje, kjer se me liški »Ciglarji« vsako leto srečujejo na svojih dnevih ob obujanju spominov na nek- danjc ročno izdelovanje opeke. Nekoč je bilo izdelovanje opeke težaško delo, danes pa gre le za ohranjanje etnoloških običajev. Turistično društvo Brod Melin- ci je pod vodstvom predsednika Štefana Petka in ob pomoči vseh društev v vasi organiziralo že štirinajste ciglarske dneve. Prireditev je bila povezana z mašo za umrle in žive »Ciglarje«. Pripravili so pe- ster kulturni pregrd • mešanega pevskegt^^^ । torjev in folkloristov j | kojencev Melinci. J n 1 prikaz ročnega izdeW1Jl I ' pnpomuLhi. fonem šeni nož in »iocec« wf ” ’ ! mača obmorskaJ' Svoje »ciglarske« ve0 * zale ekipe dru^"ul „> športnega, kulturnegaF I gi dnrirv.i m Turnih »r^,1 Brod Melinci. Ob tri I"1 I so sezidali peč tn so nekoč žgali opeko P^ I spodinje so za to pr I le in naogled nih vrst brezmesnih p- j so lahko poskusili v K® pečen rženi kruh ir I pke na zeljnem listu-^jir I nekdanji iciglarii^' 75- letnega Martina | se živo spomini'’ težkega /NhenP ’ijn opeka je bila nekut' tr I se je prodajala P" ‘ , -— n^muriu in ' • 'J nem Pomurju Hrvaškem Franc Bratkovič Lenartu. S A Šesto srečanje gasilskih veteranov Gasilske zveze Lendava vv>Rolani V nedeljo, 2. junija, je potekalo pri gasilskem domu v Veliki Polani šesto veteransko tekmovanje veteranskih desetin Gasilske zveze Lendava. Namen tovrstnih gasilskih druženj je srečanje prijateljev in ohranjanje gasilske zgodovine za poznejše mlajše rodove. Vsako leto se vse več desetin odloča za tekmovanje. Danes gasilci uporabljajo moderno gasilsko opremo, pn čemer so pred njimi novi in večji izzivi, kajti učenje in izobraževanje je tista vrlina, s katero se spoprijemajo predvsem mlajših gasilci. Gasilski veterani so svoje gasilske veščine pokazali v gasilskih disciplinah med drugim tudi s staro ročno brizgalno iz teta 1889. Skupni zmagovalec vseh šestih športnogasilskih disciplin je bila gasilska enota veteranov iz prostovoljnega gasilskega društva Lendava. Jože Žerdin Murska Sobota Mestna gasilska zveza Murska Sobota je pripravila v soboto, 1. julija, ob sodelovanju prostovoljnega gasilskega društva Krog občinsko gasilsko tekmovanje, kjer se je pomerilo 27 gasilskih desetin. Gasilci so tekmovalci v različnih veščinah -navdušili sta mokra vaja in vezanje vozlov. Pri pionirjih so zmagali mladi gasilci iz gasilskega društva Krog, kjer imajo tudi najboljše mladince, pri pionirkah so zmagale gasilke gasilskega društva KupŠinci, pri članih A so slavili gasilci iz gasilskega društvi Rakičan, pri članih B gasilci iz Markišavcev, pri članicah A gasilke iz gasilskega društva Polana, pri članicah B pa gasilke iz Černelav-cev J. Ž. °ktet P°ie s srcem in CanskioSSega vod Preložnik m i a n™ 'n °aniel BlaSoveč, bas pa poješ-11 n pi’ eon Rošker. Naštudiranih imajo 25 pest™ra2 1» USTNIK-13. julij 2006 IZ NAŠIH KRAJEV Mši časi za najzvestejše prijatelje? Društvo za zaščito živali znova aktivno ozaveščenosti na Goričkem, izjema Kobilje hotc,a /vv' »k- potekal leti Ju' j1 vseh krajev Po-ttn„ V '°drn«v» po no Društvo za 'Carstvo živali Po- ■ ,| '' društvu so za- 'edno »a Ulici arhi-''-»bn"11 MurskiSobo- inJ,”1 fc“foFdj bi vkra »,tl 1 ustreznejše. Na obč-^stvo p ,udl novo ^^bora ‘:$etlnica upravne-h. r Postala Breda Ha-^t2’.Wa Gabriella Gaal za bo med drugim ”ela,anja predseduj Ut>r Jamnik, med ’’•Cga odbora pa je tudi znani veterinarski inženir Marko Nabergoj. Društvo si najbolj želi, da bi lahko v Čim krajšem času dobilo zavetišče za zavržene in zapuščene živali. Obljub s strani različnih županov je bilo že kar nekaj, ampak doslej se je na tem področju premaknilo zelo malo ali skoraj nič. Potrebno bi bilo tudi ozaveščati ljudi glede boljšega odnosa do živali. Smilja Nabergoj je ponudila konkretne primere: »Ko sem imela predavanja na to temo po Goričkem, se jih je udeleževalo zelo malo ljudi, včasih le po dva ali trije. Ker je v tamkajšnjih krajih nekatere ljudi še vedno sram, če pred drugimi pokažejo čustva ali skrb do svojih živali. Kot izjemo glede obiska pa moram omeniti Kobilje, kjer imajo ljudje tudi drugače zelo dober odnos do živali.« ‘;d3i brez krivde pogledali v njihove oči? • Snovali “Grahame *e minilo, ml Mi 1 osnovno šolo pri nh je prišlo 21 iz ' lU^Pajihjeobis-žili so se do sed-’’'ufi-K' 1 ^nem praz-’bfahame. Foto; Juhnov Smik Juhnov Člani pomurskega društva za zaščito živali se bodo sestajali vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Člani so opozorili na več oblik mučenja živali: »Mučenje živali je lahko tudi to, če ima nekdo velikega psa v bloku, pa ga vsak dan pelje samo na hitro za pet minut na sprehod. Ali pa tudi to, če so krave neprenehoma v hlevu, kjer se samo hranijo, nihče pa jih nikoli ne spusti ven na pašo.« Mučenje živali je kaznivo po več členih kazenske zakonodaje, zakona o zdravstvenem varstvu živali in zakona o veterinarstvu. Poleg denarnih kazni se kršitelju lahko predpiše tudi odvzem živali. Po besedah ene od najbolj aktivnih članic društva, Lidije Turk Klemenčič, pa ustrezni organi dobro vršijo svojo dolžnost: »Sama sem naj- /-• J- * • '■ • "C — । manj dvajsetkrat opozorila na neprimerno ravnanje z živalmi in v vseh primerih so - največkrat - policisti takoj ukrepali.« Sama spada med tiste člane, katerih ljubezen do živali presega običajne predstave. »Ne boste mi verjeli ali pa se mi boste sme-■ jali, ampak jaz vsak dan igram Športne stave samo zato, da lahko kupim hrano za večje število muc in psičkov.« Kljub vedno večjemu številu takšnih ljudi, ki nesebično razdajajo svoj čas in denar za tiste, ki si sami ne morejo pomagati, pa še vedno ostaja mnogo primerov mučenja živali. Javna skrivnost v Pomurju je, kako se ponekod dela z nezaželenimi mačjimi mladiči: ali se jih vrže v potok ali pa se jih žive zakoplje. In ravno to, da bodo ljudje večkrat pomislili na strokovno sterilizacijo in kastracijo mačk in da se takšna nehumana dejanja ne bodo več dogajala, bo tudi ena od prednostnih nalog pomurskega društva za zaščito živali. Tomo Kološ, foto; T. K. Šest priznanj Civilne zaščite RS Glede na to, da seje na območju nekdanje skupne občine Gornja Radgona pred petnajstimi leti dogajalo marsikaj pomembnega za osamosvojitev, niti ni presenečanje, da so tamkajšnji ljudje, predvsem aktivisti na raznih področjih, deležni številnih priznanj. In ob letošnji 15. obletnici osamosvojitve so med številnimi nagrajenci za požrtvovalnost priznanja pripadla tudi mnogim »civilistom«. Tako je prejelo na posebni slovesnosti, kije potekala na Igu, priznanja štaba Civilne zaščite republike Slovenije iz rok obrambnega ministra Karla Erjavca in poveljnika Civilne zaščite RS Mirana Bogataja šest aktivistov z radgonskega območja, ki so delovali med osamosvojitveno vojno v Civilni zaščiti, gasilskih enotah, Rdečemu križu idr. Priznanja so prejeli: Viktor Kovačič, Valter Horvat, Franc Mulec, Štefan Fartek, Sandi Šaruga In Andrej Fišinger. 0. B. Spodnji Ivanjci Prostovoljno gasilsko društvo Spodnji Ivanjci iz občine Gornja Radgona deluje od leta 1936. Zadnjo nedeljo v juniju so na slovesen način proslavili svojo 704etnico. Slovesnost se je začela z mašo in se nadaljevala s praznovanjem, na katerem so se predstavili številni gasilci s sodobno tehniko. Na slovesnosti so predstavili zgodovino društva in podelili različna priznanja. Sicer pa se PGD Spodnji Ivanjci ponaša s številnimi naraščajniki. Njihovi desetini pionirjev in pionirk sta se letos uvrstili na državno prvenstvo, kar je največji uspeh med obstojem društva. F. KI. Marklšavcl Gasilsko društvo Markišavci je kupilo od PGD Kebelj pri Oplotnici na Pohorju novo motorno brizgalno Ziegler, ki jo je to društvo dobilo za prvo mesto na gasilskem tekmovanju v Mariboru. Uradni prevzem nove motorne brizgalne v Markišavcih je bil 17. junija. Ob tej priložnosti so se Še bolj okrepile vezi z gasilskim društvom Kebelj pri Oplotnici na Pohorju, predvsem na tekmovalnem področju. Poslej bodo gasilci iz Markisavcev novo gasilsko pridobitev uporabljali za gasilske vaje, tekmovanja in ob morebitnih požarih... J. Ž. Marias Srečanje ekonomistov ob 50-letnici mature letnica W ^«<1 v MurskiSoboti dijaki in dijakinje, ki so pred štiridesetimi leti končali Srednjo zdrav-po boljši prihodnosti so nekateri nadaljevali izobraževanje in zasedli tudi pomembna »b n *’*’ ustanovah, nekateri pa so odšli v tujino. Sedaj so vsi, razen dveh »mladih fantov«, že upo-k kovanju 40. obletnice mature je bilo prisrčno, živahno in veselo. L. M. Generacija maturantov nekdanje Ekonomske srednje šole v Murski Soboti iz leta 1956, ko Je bil ravnatelj Boris Goljevšček, seje srečala ob 50. obletnici zrelostnega izpita. Opravilo gaje 17 dijakov, od katerihje danes živih še 13. Radi omenjajo, da je bila pred pol stoletja zaradi premajhnega števila dijakov aktualna ukinitev te šole, vendar se to na srečo ni zgodilo. Na tokratnem srečanju v restavraciji Zvezda se jih je zbralo devet, in sicer Vladimir Kerec, Franc Pucko, Olga Cinč (dekliško Sever), Karel Trplan, Ivan Korošec, Štefan Benko, Alfred Matiš, Zoltan Sever in Alojz Drvarič. Manjkali so Štefan Hajdinjak, Zoltan Zrim, Elizabeta SapaČ in Nena Mikolič. Večinoma prihajajo Iz Murske Sobote in njene okolice, le dva sta iz ljubljane in Maribora. Kot so povedali, se dobivajo večkrat, redno pa vsakih pet let Na tokratnem srečanju, ki je minilo v zares prijetnem razpoloženju, so se dogovorili, da se bodo odslej dobivali vsak zadnji petekvjuniju. MJ. 16 REPORTAŽA 13. julij 2006-VtlN Na vzpetinah so bila prazgodovinska naselja Arheološko najdišče Popava pri Lipovcih V preteklih letih so prinesla zaščitna izkopavanja na trasi avtoceste skozi Prekmurje arheologom veliko odkritij o davni preteklosti, shranjevanje izkopanin oziroma različnih najdb pa je postalo že pravi problem, saj v soboškem muzeju zanje ni več prostora Tako je potekal vsak delovni dan na najdišču Popava pri Lipovcih. Veliko pozneje je bil ta prostor znova poseljen, in sicer z našimi predniki starimi Slovani, ki so preko Moravske in Češke Ijankah, našli so ostanke ognjišč in zelo dobro ohranjeno peč (na fotografiji). Opaziti pa je, da so bili objekti na dveh vzpetinah in 40 cm, in ko se plast, je treba biti | ■ spremembe v barvi. N f zemlji vidne tesane) Ndši predniki, stari Slovani, so za peči najprej izkopali jamo, nad njo pa so postavili kaloto-z zemljo premazano in zlepljeno šibje, da je bilo ognjišče varno pred vetrom. Tudi v letošnjem poletju je pri Lipovcih, kjer vodi izkopavanja Irena Šavel, prišlo na dan marsikaj, kar potrjuje, kako zanimivo je Prekmurje v arheološkem pogledu. Izkopavanja, ki jih bodo končali v tem tednu, so se začela 4. maja. Dela potekajo na strogo zamejeni površini trase, ki obsega v tem delu 18.000 m2. Dela opravljajo štirje arheologi, več študentov arheologije, tehnikov, geodetov, risarjev in »kopačev«. Kot nam je pojasnila Irena Savel, so na tem območju odkrili dvoje poselitev Najstarejši ostanki so iz bakrene dobe, 3800 let pred Kristusom, in pripadajo tako imenovani lasinski kulturi, ki je bila v tem panonskem predelu zelo razširjena - tudi v Avstriji, na Madžarskem in na Hr- št H Irena Šavel s kosom zanimive najdbe - del ostenja velikega lonca Skrivnostna prazgodovinska jama vaškem trajala pa je nekaj stoletij. Odkrili so različne sledi bivališč: polzemljanke in nadzemne objekte, večje in manjše jame, peči, ognjišča, zelo globok zbiralnik za vodo in precej dokaj dobro ohranjene keramike. V bivalnih objektih so našli kamnito orodje in ostanke žrmelj. Očitno so bili prvotni prebivalci teh krajev poljedelci, redili pa so ovce, koze in govedo. prihajali v Slovenijo oziroma Prekmurje od druge polovice šestega stoletja naprej in se tu ustalili. V Popavi so odkrili sledi močne poselitve iz osmega stoletja. Na to kažejo keramične posode, pekači in dve posebno lepi najdbi: avarski pasni okov, kakršnega so našli tudi v Mikulj-čicah na Slovaškem, in bronasta pasna zaponka. Naši predniki so bivali v zemljankah in polzem- ob robu nekdanjega potoka, ki ga danes ni več. Pogled na delovišče je za nepoučenega opazovalca kot ved no presunljiv, čeprav mu mogoče jame in jamice v tleh ne povedo kaj posebnega - brez dodatne razlage arheologov, ki pojasnjujejo, kako tečejo izkopa vanja. Najprej je treba odstraniti vrhnjo plast zemlje, približno 30 ali treba začeti čistiti počasi postrgati, . ko imenovani ne*J' to fotografirajo ih rajo, saj bo površino • p treba pokriti- Dru?1 (jj d pa je temeljito ' razvrstiti vse, kar zemlji - od najveQ manjšega koščka dja ali nakita. , Iz beograjskega vsakdanjika Ovce na avtocesti V Srbiji je nogomet najpomembnejša stvar % s Ni dolgo od tega, kar me je pot zanesla v Beograd. Vsekakor to ni bil še en petek, katerega ljudje preživljajo, čakajoč na konec delovnega časa, da se sprostijo po delo vnih napetostih. Vsepovsod, kamor si prišel, se je čutila napetost, ki se je stopnjevala bolj, kot se je približeval konec delovnega časa. Beograd je kraj, kjer se združujejo pravoslavna, istanbulska in av-stro-ogrska mentaliteta in prav koktajl vseh treh daje ljudem, ki tam živijo, neponovljiv značaj. Še bolj je celotna stvar čudna nam, ki se tam zadržujemo občasno, in ko misliš, da te nič več ne more presenetiti, vedno potegnejo iz rokava še enega jokerja ... Tako kot v filmu Ko to tamo peva, ko kmet na oslu pri jaha povedat, da bo avtobus zamudil. Kmet na oslu je v tem prostoru lahko tudi hitrejši od avtobusa in to je mnogokrat realno stanje. Že na avtocesti me preseneti podoben dogodek. Ko letim po ravnici za mejo in nažigam Klemarje, skoraj snamem sredi avtoceste pastirja z ovcami, čeprav sem že ob prestopu v Srbijo sklenil, da se ne smem pustiti presenetiti, a česa takega res ne moreš pričakovati. Paša ovac ob avtocesti je sicer normalni pojav, to sicer ugotovim po nekaj nadaljnjih kilometrih, ko srečam še nekaj pastirjev, vendar so konkretnemu živali ušle na avtocesto. Takšnega primera nam na vozniškem izpitu niti omenili niso. Avtocesta pač nima ograje, drugo je enako kot pri nas, samo na njihov način. Ob vstopu v mesto me pričaka slovenski pozdrav. Na stolpnicah ob avtocesti vidimo reklame za Mercator, Merkur, Gorenje in za Kolpa-san. Človek začuti, da je prišel na znano lokacijo. Vožnja po mestu ima svoj čar, saj igra pravilo večjega, močnejšega in hitrejšega. Na vseh uradih, ki sem jih obiskal, pa sem naletel na enak odgovor, če niso znait pomagati: »Kolega, ki pokriva to področje, je pravkar odšel ven, ker je ob treh nogometna tekma.« Od desetih dopoldan dalje je bil izgovor enak. Nogometna tekma Srbija in Črne gore proti Argentini je bila tema dneva. Vsi so jo pričakovali, čeprav O Argentini niso govorili v presežkih, ampak kot zgolj o navadni reprezentanci, s katero sc spopadajo, in ki jo je treba premagati, kot so tolikokrat že storili v vseh svojih vojnah' Pa sc je končno zgodila čudežna ura tri. Kot bi se film ustavil. V vseh gostilnah televizijski sprejemniki in posebna ponudba med tekmo, na velikih ekranih v mestu pa gneča, da se komaj prebijaš. Tudi tisti redki vozniki, ki se vozijo po mestu, se na križiščih ustavljajo, čeprav na semaforju sveti zelena luč. Ulice brez televizijskih sprejemnikov prazne. V naipumcrnhinTU I pomembnejša p Kolektivna d'r, ob vsaki teknit,1 ■ ^3 združi vse, tudi trs-so dan prej v ''' ^d11 lokalnem derbiju -kinitev košarkar*'- . ..i- Med nogometn> je postala 't' •'' i.h1'j ljudi zbiranje * nogometa'1 । lahko pred Iffi^ i^i'»'■ je med tekmo P'' , , Potem pa «= lf hujšega. Z lil zO:6.CelotmP" rJv^ »D mozavest, ki Ju P gradanih« mk' ’1, splahnela ob vem žvižgu. ■ li zavedati, daj* konec, in zaceli r ^ji p tarji v stilu. / najboljšo tu in vor, kar ga N b (fl poraz izkazalo, so A* v sobni spremen t£ človek Ob te®" tiste ovce na 3'^’ / srečal "h ^LjcUl^,. sme pustiti kat M j v % s ’h KRONIKA J Tudi novinarje tožijo Soboško okrajno sodišče napačno razsodilo Jože Graj in časopis Vestnik ravnala v skladu z novinarsko etiko ■'‘rum, mmIW« v Murski Soboti 2004 v pravdni zadevi -“ulb’r h Bakovec je tožila Ittlt m informiranje in novi-TAjpSeia Graja - razsodilo, da rj*taioteni stranki Bugarjevl iltMli ivlarjrv in pol od-sodišče v Mariboru spremenilo-, toženi stranki ravnali. O 'inur tiovin ji Jože Graj je 22. ja-' T članku Prizadeti imajo dokaze povzel anonimno pi-E fcaku su M rakičanski bit Nogomet: prijateljska tekma Nafte Odločil Pavlovič Igrišče v Novem Selu Roku, gledalcev: 500, sodniki: Božidar Kolarič, Darko Filipovič in Ivica Horvat, vsi iz Čakovca, strelec: Pavlovič v 25- minuti. Medžimurje Tomič, Balaškovič, Cesar, Lima, Celiščak, Vitas, Krei-singer, Piškor, Darmopil, Pletikosič. Igrali so Še: Banovič, Zurak, Vra-neševič, Kovačevič, Težački, Habuš in Bratkovič. Tr.: Stanko Mršič. Nafta: Kuzma, Zemljič, Matjašec, Bukovec, Caban, Čavnik, B. Gerenčer, Kulčar, Dominko, Pavlovič, Ristič. Igrali so še: Prša, Ozim, Zore, Repina. Bunc, Doma, Halas, Šoštarič in P. Gerenčer. Tr: Bojan Malačič. Igralci lendavske prvoligaške ekipe NK Nafta so odigrali že tretjo pripravljalno tekmo proti izredno močni ekipi hrvaške prve lige -Medžimurju. Začetek tekme je pripadel gostiteljem, ki so si ustvarili dve izjemni priložnosti, vendar se vratar Kuzma ni dal presenetiti. Lendavčani so zagrozili v 10. in 11. minuti, ko je obakrat odlično streljal B. Gerenčer. Vratar domačih je bil na svojem mestu. Visoki Kraisinger je bil pri gostiteljih najnevarnejši napadalec in je imel priložnost v 14. minuti, vendar je vratar Kuzma njegov strel obranil. Edini zadetek na srečanju je dosegel Pavlovič z izjemnim strelom iz prostega streia s kakih 25-tih metrov z leve strani preko živega zidu. V drugem delu je bilo le malo priložnosti za obe moštvi. Gostitelji so jo imeli v 68. minuti, ko je lepo streljal napadalec domačih Kreisin-ger, žoga pa je zletela tik mimo desne vratnice. Najlepšo priložnost za povišanje izida so imeli gostje v 72. minuti, ko je Šoštaričev prosti strel Banovič izbil v stranski avt. V nadaljevanju odlična Naftina obramba z Zemljičem in Cabanom na čelu ni dovolila zadetka in izid je ostal tako vse do konca nespremenjen. Naslednjo pripravljalno srečanje bodo igrali Lendavčani v sredo ob 18. uri v Kaposvaru z istoimensko prvoligaško ekipo. F. H. M. Novinec v vrstah Mure Miran Bencik seje izkazal z angažirano igro Foto: J. Z. Kerna zmagala v Sebeborcih Nogomet - Veterani Črenšovec prvi Nogometni klub veteranov iz Kobilja je organiziral turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva Prvo mesto so si priigrali veterani Črenšovec, ki so ugnali vse nasprotnike, razen Polane, s katero so igrali neodločeno. Izidi: Kobilje II - Črenšovci 1 : 3, Kobilje I - Kobilje II10 : 4, Polana - Črenšovci 2:2, Črenšovci - Kobilje 15:2, Kobilje] - Polana 5 : 4, Polana - Kobilje II 5 : 2. Končni vrstni red: 1. Črenšovci, 2. Kobilje I, 3- Polana, 4. Kobilje II. F. H. M. Klub malega nogometa Sebc-borci je organiziral tradicionalni turnir v malem nogometu: memorial Simona Forjana. Na turnirju je sodelovalo 16 ekip. V finale sta se uvrstili moštvi Kerne in Ba-kardi-bara. Po neodločenem rezultatu 1 : 1 so zmagovalca odločile devetmetrovke. Pri tem so bili spretnejši oziroma so imeli nekaj več sreče igralci Kerne in tako prvič zasedli na turnirju prvo mesto. Tretje mesto pa je zasedla čarda, ki je premagala ekipo B-bara. R. M. Triindvajsetletni Mi”’ rec - nekdanji ignk1 ■ , Mure, zdaj graškega je odlično začel s ■" P na novo nogomet”*1 * saj se , prvem moštvu ■ voligaškega kluba-1* devetdeset minute^. prijateljskih srečanji"T obnu in Crveni zvez t [ igralci Sturma dob* druga tekma se je kf dločeno (1 : D lani kapetan sloven*1 _ ske reprezentance, la v dodatnih dvoboj zemsko za odhod na ,j prvenstvo. Na reprezentanci se c torjev poziv zaradi fambnih vrstah nebi’^ no presenečenje- Nogomet - PN1". Beltinča’’ gredo k Card1 V hotelu 1 je bilo žrebanje P3 mursko i "F ’L zoni 2006/2007 7%^° gu 12. in 13- pomerili: Grad - Ižakovci pir' Turnišče-Zvezda Carda - Beltinci Panonija - Hotiza Tromejnik Blisk - - Roma - Renkov« . Kerna Puconci ■r" nje M H ’it hj mo M 1 ’ti. M 'iti % fto I h S Odbojka Pucončankam ne manjka optimizma ŽOK Puconci te dni praznuje deseto obletnico obstoja. V ta namen so pripravili krajšo slovesnost, na kateri so se spomnili začetkov. »V teh letih smo od porodnih krčev, prve menjave generacij, vzponov in padcev preživeli še marsikaj drugega. Dosegli smo nekaj vidnih uvrstitev. Starejše deklice in kadetinje so se uvrstile v A-ligo, članska ekipa pa se kljub delitvi prvega mesta v 3 - državni ligi ni uspela uvrstiti v 2. državno ligo. Dogajali so se tudi pritiski, da bi klub preselili v Mursko Soboto, vendar na to nismo pr 1st ah. Zavedali smo se odgovornosti do deklet, ki tu trenirajo, in sponzorjev, občine in krajevne skupnosti, ki vlagajo denar v ta klub,« je dejal predsednik ŽOK Puconci Jaka Zorkovič. Zagotovil je, da se bodo v klubu še naprej trudili, da bi dekletom omogočili čim boljše možnosti za delo. Ni pozabil omeniti tudi trenerjev in njihovega strokovnega dela. »Če se zazremo v prihodnost, z velikim upanjem in. nestrpnostjo čakamo na naslednjo sezono, saj generacija igralk, zdaj starih 14 in 15 let, iz meseca v mesec napreduje. Menim, da se bomo velikokrat veselili zmag s to generacijo igralk,« je še dodal. V prijateljski tekmi so igralke Puconec, ki so zasedle v minuli sezoni v 3 DOL vzhod sedmo mesto, z 2 : 1 premagale čakovskega Zrinskega. M. J. Nogomet V Žitkovcih proslavili jubilej V Žitkovcih so proslavili 30. obletnico nogometnega kluba. Na slovesnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim za dolgoletno delo v NK Žitkovci. Priznanja so prejeli: Tibor Vegi, Albert Šlebič, Ladislav Bači, Janez Varga in Zoltan Horvat, posebno zahvalo pa Franc Bači kot ustanovitelj, Janez Felšo in Jože Gazdag ml. Priznanja za sodelovanje pa so prejeli MNZ Lendava, Občina Dobrovnik, KS Žitkovci in Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Dobrovnik Gostje so bili madžarski nogometaši, s katerimi Žitkovčani že vrsto let sodelujejo. Odigrali so dve mednarodni srečanji. V prvi tekmi vetera- nov obeh klubov je NK Žitkovci s 5 :3 premagal madžarski Petrikere-sztur. Za domačine so bili uspešni Zver 2, Šlebič, Zadravec in L Bači. V osrednji tekmi članskih ekip je član 2. MNL Lendava NK Žitkovci s 4:3 premagal Petrikeresztur. Strel ci zadetkov: Bobovec 2, Kianec in J. Varga. F. B. Mednarodni šport Zadovoljni z opravljenim V kulturnem centru Banfy v Lendavi so se sešle delegacije športnih zvez Varaždina, Zalaegerszega in Lendave. Analizirali so opravljeno delo v minulih šestih mesecih in obenem pripravili program dela za jesenski del v okviru podpisanega dogovora o športnem sodelovanju. Delegacije so bile zadovoljne z doseženim na dveh izjemnih prire- ditvah, katerih organizator je bila Športna zveza Varaždina Gre za otroško olimpijado, na kateri je sodelovalo 27 otroških vrtcev iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, in za atletsko tekmovanje v Varaždinu Delegacije so se tudi dogovorile za jesenski del tekmovanja srednješolske mladine v nogometu, košarki, odbojki in rokometu, ki naj bi se točkovalo za skupnega zmagovalca. Tekmovanja v nogometu in odbojki bo organizirala ŠZ Lendava, v rokometu in košarki pa Za-laegerszeg. Skupnega zmagovalca naj bi razglasili 12. septembra v Varaždinu. ŠZ Žalske županije so predstavljali predsednik Andras Tbrok ter člana Zsolt Szabo in Ti-borne Svastits, varaždinsko županijo tajnik Drago Posavec, lendavsko pa podpredsednik Milan Cofek ter predsednik in član mednarodne komisije Franc Horvat Mc-štrovič in Štefan Utroša. F. H. M. Nogomet , Prosla«! Črenš°v f Za člani lrl rejeni n Pfl p^iZ1^ tur nar|n *0 "T n? J1 nogometni tm je nastopilo^ veteranih so b pred NK Trnje pred 'H ložnostnipr^M^ nostna ko tn Plakete delovanje v k^vcll1^ nogometav^t / jeli: Daniel * Horvat in biJejujeVO^,^ prejelo Črenšovci m ' I. *1. ^0 L, 'iti Ih % ink-13. julij 2006 SPORT 21 k 9 t i burski Soboti mednarodno srečanje v aikidu Aikido ni šport, ampak borilna veščina, zavezana bušidu ... 2 ne mofe postati oster ,lfusa- $a hi postali Mtmlng'.i rendoaiki rit m "J1” ksP°štovanju partne-Mli' ' 1 ',cJiw^alcr V;isciljmo-torte lahko aikido v ^^|marSikater0 drug° boite * ° trenirali tudi, ko Ta ^mkc soprene-\.’lh neodgo-»ikidA-,^' ustanov'tf1i rcndo u-, " :'w'u>uz’.i iu 16 med-letm-*1" 5re^anju v aikidu, ka... 711 tretji n J je potekala ti. "1 I v Murski Sobo-Sl^. udeležencev iz %. , in Japonske je bliže t '!l Pr'ložnost, po- TP'H Shimiza in terizP<>-'^ike k uorambne borbene Shimizu e mojster Vian*^04 ‘bn Bi' ie2a’ "ojstraM PrilJublje n učenec ^itelia Ueshibe, usta- trenirajo v Mur-'■’Vil ' leto, njegova •»Utaj?'1 P°časi in zaneslji-^okril;3 *v trenira ' ** ItnuJ" *lk 'lJl' sekcije v ok-JZ? $P°rtn() rekrea-^#0 n °"ota- Ker sekcija ni % OM'' tendo Slih c 1,1 zaPored ena naj- %. AH vadbe borilmhve-. . murju. Rastoča popu-25ca'' tudi v čedalje . ’ Au treningov, kivse- i . - '0 trikrat na teden v v 'acu5- Prihod ustanovi- I ----------------------------------- ° kolesarstvo - Samo Rauter [Mesarjenje za vse življenje ; . ,r aeni^dlrk 'kau’er 24’ »t j_ za šport S, J t*1*! mladosti v s košarko. S>i^ea«v kotiral nSk' k0’ ? kot orska v '* Pova-AtikHtiv ni ugajal sistem X ^e.,!, dlsc,Plina Jtf ‘^arja že sed-'^'O^toGT m svoji tek- 0 Pohvali Z ne- telja omenjene aikido veje v Mursko Soboto pa je samo potrdil prizadevnost članov, ki so se redno udeleževali seminarjev o tendo aikidu v Berlinu in Miinchnu. Visoki strokovni nivo, ki so si ga člani zadali za cilj, je bil na omenjenem srečanju kronan s podelitvijo črnih pasov dvema članoma sekcije. Tu je treba takoj omeniti, da je napredovanje v tendo veji aikida izjemno počasno. Povprečno mora preteči najmanj deset let, mnogokrat več, da aikidoka doseže črni pas. Ključnega pomena pri napredovanju je namreč tudi osebnostni razvoj. Takšno počasno napredovanje pa po drugi strani zagotavlja kakovosten aikido. Aikido ni šport, ampak borilna veščina, zavezana bušidu, vojaškemu etičnemu kodeksu, po katerem so živeli in umirali samuraji ter pravzaprav vsi vojaki, ki so svoj način bojevanja prepletli z visokimi moralnimi in humanističnimi načeli. S tega vidika aikido ni samo splet izredno učinkovitih obrambnih tehnik, ki uniči nasprotnika, ampak sistem, ki uči ter ustvarja harmonijo in prijatelje. Ustanovitelj aikida Morihei Ueshiba je trdil, da če na nasprotnikovo silo odgovoriš z enako ali večjo silo, nisi naredil nič drugega kot ustvaril enega sovražnika več. Bušido je izredno lahko vple-,sti tudi v razne nivoje družbenega življenja, kjer prevzame svojo vlogo katalizatorja pri izboljšanju okolja, v katerem živimo in katerimi odličnimi dosežki. Na kakšni večji dirki sicer ni zmagal, je pa petkratni zmagovalec tekmovanj v članski kategoriji in pe-touvrščeni v absolutni razvrstitvi državnega točkovanja za pokal Za največji uspeh šteje 2. mesto pred dvema letoma na državnem prvenstvu v starostni kategoriji do 23 let. »Prav gotovo gre za posebno športno zvrst,« pravi Samo Rauter. Dirke potekajo po krožnem sistemu na brezpotjih, z mnogimi vzponi in spusti ter trajajo približno dve uri. Pri nas so znane tekmovalne steze v okolici Ljubljane, Kamnika in Hrastnika ter seveda na Gorenjskem in pred leti odlično pripravljena steza v Prlekiji, nasproti Bioterm pri Mali Nedelji. Na njej bo 16. julija -a , mnim sokom, M učinkovito belilo 1^^ ste opazili že P° ' jj ' cih. Limonin sok? f#’ deloval tudi na no tedensko iz “V toliko soka, da bo« konicami prstov , Nohte utirajte pet j", jih sperite z vud"' šite ter na roki in site vlažilno kred10, do sijoči, zdravi in1 Vsak dan sveže Znanstveniki 1 ■ da je dan najbo lj zarcem sveže l tako iz telesa nečistoče in Šk Najprimernejše bi bilo do dva decilitra tj de. Sladkorja nič, če ste nek*, snednejšl, pa z"7 „1^ se vam bo, zarad> * ,,l» ki ga vsebuje ''{j,,,;"' . lo počutje, zen zmanjšala ’ bi tev celulita- Moje rože Vonj citrusov spominja na počitnice Vonj citrusov spominja na počitnice, na palme, modro nebo in sonce. Vonj deluje na ljudi vedro in poživljajoče. Kdo ne zazna, da Igra vonj limon in pomaranč v parfumih in v vseh prostorskih vonjavah posebno vlogo? Citrusi ustvarjajo svežo, prijetno atmosfero. Delujejo pomirjevalno. Ohranjajo nas aktivne ter nas napolnjujejo s kreativnostjo in vitalnostjo. Zakaj si ne bi tudi mi prinesli v svojo bližino košček tega veselja in uživali? Poznanih je okrog 60 vrst citrusov (agrumov), ki spadajo v družino Rutovk (Putaceae). Med njimi so najbolj znane: citrona ali limona (Citrus limon), oranža ali pomaranča (Citrus sinensis), mandarina (Citrus reticulana) ter grenivka (Citrus paradisi). Citrusi zrastejo v lepa, majhna do srednje velika drevesa. Njihovi beli cvetovi močno dišijo. Vendar drevje, ki zraste iz semen, redkeje cveti. Rodijo praviloma le rastline, ki smo jih vzgojili iz potaknjencev ali s cepljenjem. Pri nas je najbolj razširjen limonovec ali citrona (Citrus limon), ki je manjše drevo (3 do 7 m) s trni. Le-ti so gladki, ravni in kratki. Pri nas jo gojimo kot posodovko. Poleti potrebujejo citrusi veliko sonca in svetlobe. Najbolje je, da jih imamo v tem času v zavetju na vrtu ali balkonu. Če ostane rastlina v sobi, jo postavimo na južno okno, v opoldanskih urah pa jo moramo senčiti. Čez zimo rastlino citrusa prenesemo v notranje prostore s temperaturo okoli 7 °C, ker zunaj ne prezimi. Citrusi uspevajo v ilovnati humozni, rahlo kisli zemlji (pH 4,5 do 5,5). Mlade rastline potrebujejo ci Vi le m Še di Pr 6 Pi pi »jf tl ra »t ’n i 'S ■ h M tli ht tv hi rF Pt; hi 'ti ..^■iiill' pf vsako drugo do tretje leto svez' ■ liko večji lonec. Starejše raSt vsakih pet let. Če nočemo, da ' jih moramo začeti pravočasni razvejijo in rastejo bolj košato, nele vejice, debele kot svinčnik. P mo za nove potaknjence. a j . Voda za zalivanje naj bo ..d, ka. Med vegetacijo gnojim0 1 ■ pri hladnem rastišču, pa gnojimo le na šest do osem te' letih gnojimo citruse z uravnov । ki ima veliko dušika in nekaj ^'^ni fij'11 Ne pozabimo, da so citrusi m dH1^-minov in s številnimi aroma^^ti''^ plodovi so uporabni tudi v . tako v kulinariki kot tudi flort ' ‘t h 'I vejtnik-13. julij 2006 DOBRO JE VEDETI 25 I* ^fuženje potrošnikov ^urja svetuje Naročilo Oljenega avtomobila Skrito globoko v duši ft nik"11 n'' ponudb® odlo-v^l " ,'*0 ^hljcnega avtomobila. Avto je te^ • u a*> dogovorjen pa je bil tudi tri-'lobavni rok. Pravi, da je sedaj sttM A sed®m mesecev, avtomobila pa .^»UdobU. «i|jn|J?C.w D* mogoče načine izgovarja in prej^1’ i JV*° dobavili. Zanima ga 1 ^a^° °d prodajalca zahteva in Pisno a Svetujemo mu, da od podjetja tak°jšnjo izročitev avta, če pa ( °™0 storili, pa naj zahteva vračilo kup-^'hijj nnl?,ni zamudnimi obrestmi, ker se ni držaI dogovora iz pogodbe. Če riy^. ' ?' " ne bi ugodili, bo moral o prime-^irusu1-!!rtn' inšpektorat, ki bo ukrepal v sttj^ (j1^ Pristojnosti. Obratovalni čas pi-cetrt^ ' svetovanje v torek, sredo, ^ovar^ Priefc od 11, do 13. ure in osebno ^(C2s*V Sredo in ^etrtek od 11. do 13, ure. 93 90‘ : <02) 53^ 93 91, Trg ’ P P 207,9ioi Murska Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP «i o. ir r J f it V . i c*Oyek mora popiti za normalno de-^"HUma od 2 do 3 litre vode na dan, ^esnll" P**odvisna 0(1 lirične aktivno-^Vsty ' lt*r> klimatskih razmer, kulture, 'i stan)a in starosti posameznika. ie^čia k °r moramo P’1*, saj je izguba vode, ■‘Urino / 11 odstotkov telesne teže, lahko Ptad.1'*'^04 brez vode ne moremo žive-Dr-,, telesno temperaturo, hladi br^v ' 1 Prenaša kisik do vseh delov in ,tutt naše vez' *n sklepe, v b^Padk UT* 'm' v'°8° lepila, odnaša stru-L 4'ti|r C ll( ielesa. redči kri in je nujna za s , "r,noiiov ki nastajajo v možganih. *1 kap, 1' Zmanjšuje tveganje srčnih napa-stfc' anksioznost in de.,' POnia*0^ ^Prtje, manjša posledice sta-'^l'1 rio' ^renia8°vati utrujenost, povrne " sPanja in še bi lahko naštevali. V teh dneh se veliko govori o Martinu Kojcu in njegovem Učbeniku življenja. Sama sem knjigo brala pred več kot petnajstimi leti, potem ko sem jo »po naključju« zagledala v škatli pod mizo v knjižnici, tedaj še v prostorih soboškega gradu. V njej avtor pravi: »Vse v našem življenju ima svoj smisel in smoter, tudi to, da smo se spoznali, torej ni bilo naključje Ko je učenec pripravljen, pride učitelj« Pred kratkim sem to izjemno avtorjevo duhovno potovanje še enkrat prebrala. To so od mene zahtevale nove življenjske preizkušnje in želja po nadaljnji duhovni preobrazbi. Zdaj so mi mnoge stvari že veliko jasnejše. Čutim, da sem napredovala. Avtorjeve misli in napotke sem namreč pridno uporabljala v svojem vsakdanjem življenju Treba bo prevetriti le še nekatere napačne misli in predstave. O čem torej govori ta učbenik in zakaj tudi predsednik Drnovšek pristaja na njega? Učbenik govori o duhovnih zakonih, po katerih lahko oblikujemo svojo usodo po lastnih željah. Te zakone, dodaja avtor, je mogoče uporabljati v vsakem poljubnem življenjskem položaju v svoj prid. In kaj storiti, ko smo zboleli na duši ali telesu, ko smo zboleli za rakom? »Kako in kdaj ste po kakršnih kolih okoliščinah - bodisi iz knjig, prek prijateljev, pripovedi o boleznih, po napačni presoji očitnih dejstev - prišli do prepričanja, da boste zboleli, je docela vseeno. Glavno je, da ste do tega prepričanja prišli,« pravi avtor. Danes vem, tudi jaz sem se preveč trudila, da bi bilo vse popolno in predvsem všeč drugim, a sem pri tem pozabila nase in na svojo dušo. Prepričana sem bila, da je tako prav in da bom samo tako lahko srečna in zadovoljna. Bolezni sem se tudi baJa, iz kakršnega koli vzroka že. Verjetno mi še ni bilo povsem jasno, da se proti bolezni ne moremo boriti samo s športom in zdravo prehrano, da je za zdravje in srečno življenje potrebno še nekaj veliko pomembnejšega. S svojimi zavestnimi silami sem se borila proti bolezni in, kot pravi avtor, je to ustvarilo ravno nasprotno od tega, kar sem želela. Če bi življenju pustila prosto pot, naj me vodi po svojih naravnih, duhovnih zakonih; in poslušala svoj notranji glas, verjetno ne bi zbolela. Vsi imamo namreč preddi-spozicije, da zbolimo Tisti, ki smo napačno živeli, smo tudi zboleli. In kakor sem zbolela, sem tudi ozdravela. Le drugačno duhovno držo sem zavzela V moji notranjosti je namreč zraslo prepričanje, da bom ozdravela. In vsak, ki je zbolel za rakom, lahko ozdravi, le spoznati mora, kako delujejo duhovni zakoni. Pridobiti si morate vedenje, da je vse v življenju že vnaprej določeno in da na nič ne moremo vplivati, le slediti moramo svojemu notranjemu glasu, svoji intuiciji in se prepustiti prašili, kot pravi avtor, ali Bogu, ki nas bo vodil po svojih že vnaprej določenih zakonih, mi pa mu moramo le zaupati in slediti. Na nič namreč ne moremo vplivati ali spreminjati, Če to m v skladu z že vnaprej določenimi predvidevanji nečesa ali nekoga, kar je večje in močnejše od nas. In tako je z vsemi stvarmi v našem življenju. Bolj se trudimo za nekaj (bolj sem si nagledala kakega zanimivega moškega in se trudila, bolj se mi je izmikal, in obratno, manj sem si želela ljubezni, več sem je dobila, tako enostavno delujejo duhovni zakoni), bolj se nam izmika. Bolj delamo vse v smeri, da bi ozdraveli in skačemo od enega zdravnika ali zdravitelja k drugemu, in se bojimo, večja je možnost, da ponovno zbolimo. In če smo se zoper kaj borili, se je tudi zgodilo. Bolezen se je res ponovila. Če pa se enostavno prepustimo in se prepričamo, da smo ozdraveli (po operaciji in terapiji), in se ne trudimo preveč, ozdravimo. Tako preprosto je to. In kako naj človek pride do prepričanja, da bo ozdravel ali da se mu bodo uresničile vse želje? Tega recepta, trajnega miru in zadovoljstva vam ne more dati nih- če, niti jaz, ki sem do tega spoznanja in prepričanja prišla po več kot dvajsetletnem učenju in delu na sebi in po katerem se ravnam v vseh življenjskih okoliščinah. Vsak od nas je namreč individuum, posameznik z lastno usodo in življenjem Do tega prepričanja morate enostavno priti. Vsak dan nas življenje na novo uči in vodi po poti duhovne ozdravitve. V sebi morate le prebuditi svojega zaspanega duha, si sprostiti dušo in se brez strahu odpreti Bogu, Stvarstvu, predvsem pa morate biti pozitivno naravnani. Šele potem se bo v vas začel proces zdravljenja. Pri raku je predvsem ranjena naša duša in njo moramo najprej pozdraviti. Ne smemo se več duhovno slepi in zanemarjeni sprehajati po tem svetu in se spraševati, zakaj se nam dogajajo bolezni, nesreče, žalost in trpljenje. Življenje natn namreč ponuja neizmerno veliko možnosti in veselja, da bi duhovno rasli. Ko sem to tudi sama spoznala, sem se naenkrat nehala truditi in prišlo je k meni kot najlepši dar, kot sreča, zdravje, zadovoljstvo s samo sabo ali kot izpolnitev želja. Nikoli nisem podvomila o svoji ozdravitvi. Močno sem se zavedala, da moram spremeniti svoj dotedanji način življenja in razmišljanja. Trpljenje, bolezen, ločitev ali sprememba službe so bili nujni, da sem rasla v duhu, se spreminjala kot človek, ženska in osebnost V sebi sem morala začutiti Božjo bit in v duši odkriti svojo pravo identiteto, tisto pristno Jasenko iz srednje šole, ki ima rada življenje in vse okoli sebe in je hvaležna Bogu za Še eno priložnost, ki jo želi deliti z drugimi ljudmi. On namreč ne bi nikoli dovolil, da bi odšla, preden ne bi uspešno izpolnila vsega, kar mi je naložil v svojem božjem načrtu in zaradi česar sem se sploh rodila. Vse je že vnaprej določeno in na nič ne moremo vplivati s svojo lastno voljo, le ozavestiti moramo vsa svoja početja in vse, kar sem nam v življenju dogaja. Ko se boste podali na to pot, vas nič več ne bo moglo ustaviti. Nasmejan obraz bo govoril namesto vas. V branje vam toplo priporočam knjigo Martina Kojca Učbenik življenja. Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že s tem, da smo bili vsaj kdaj komu tudi vir veselja. In to ni težko. (A. Trstenjak) Jasenka Hrebak O besede mode Profil M/ razprodanega p Večje novodobne vročice, kot je razprodaja, skoraj ni občutiti. Kje, kdaj, koliko - so vprašanja, ki se spletajo vse bolj tudi na poslovnem mestu. Ne gre prezreti hlač, ki so na nekom drugem samo zato, ker je prišel prej v trgovino. Zgodba ni ena, milijon jih je. In prav vse so zanimive. Samo spomnimo se, da smo tudi mi kdaj povedali: »To majico sem si kupila enkrat na razprodaji, ko sem slučajno...«Res je, da ta stavek moški težje izrečejo, čeprav so tudi oni dobre stranke na razprodajah. Pripravljeni, pozor, zdaj... Na razprodaje se vedno bolj pripravljamo. Pozanimamo se za čas razprodaj in predhodno pomerimo več stvari, ki jih načrtujemo kupiti. Priznati je treba, da so razprodaje dobro pripravljene in ponujajo pestro blago. Počasi prihajajo razpro- daje tudi na spletna mesta trgovin in dajejo možnost nakupa tudi na daljavo. Pametno je, da pre- vetrimo svoje omare, Smiselno je najti povezavo med obstoječo garderobo in že videnim v pravih ali spletnih trgovinah. Pametno... Pomemben korak naprej je ugotovitev, ki nam jo prinašata obstoječa garderoba m znanje o tem, kaj nam manjka za posamezno priložnost. Razprodaja je lahko priložnost edinstvenega nakupa. Kosi oblačil, kot so Črna moška obleka, majhna črna obleki- ca, črna torba ali klasične hlače iz džinsa so kosi, na katere je pametno pomisliti. Če nam manjkajo in presodimo, da jih potrebujemo, nikar,ne omahujmo. Zastavimo si cilj in znesek, ki smo ga še pripravljeni plačati. Več podatkov lahko nakupu samo koristi in zadovoljstvo je lahko dolgotrajno. Razigrano... Kdo pa pravi, da smo vsi veseli razprodaj. Včasih je to prava muka. Srečevati množico ljudi, ki te prehiteva po levi in desni, ni razvedrilno. In nazadnje ti pred nosom izgine želeni kos blaga. Če nam razprodaje ne ležijo in se na njih znajdemo zgolj po naključju, je vse lahko kot igra. Izberimo najbolj nori kos, ki se ga bomo še dolgo spominjali, bodisi da gre za modno zapestnico z bingljajočimi obeski bodisi prstan. Presenečenja so tista, ki v življenju zares štejejo. Tatjana Kalamar Morales .%: S«,-" S ”-a- 'k 1 1 m>| ‘ stroki česna, 5 cl oljč- bnpcr, rožmarin, po želji malo ' ra7-ličnih vrst, poljubna deko S < Vložene zelenjave, re-^žih zelišč) ' ^'ftrL" narežemo na lističe. Česen '' t?! ^čh11°^nem °'iu prepražimo pri: ,h ' d°darno česen in začimbe. Pra-^i^'1 \a '’*1 s paličnim mešalnikom ^hj,' az Plavimo na hladno vsaj za inn’ rezine, ki jih namažemo s ■ ^mazom, in kruhke poljubno ^tkC|l škampovih repkov, 120 g V C'r paradižniki, 120 cl ju- - tnJavne ali kokošje), 100 g ? ’ ^Pek koriandrovega zelenja, Olupljene škampe operemo v vodi, nato jih narežemo na kose in posolimo. Paradižnike narežemo na krhlje. Vrelo jušno osnovo začinimo s poprom in soljo, dodamo škampe, paradižnikove krhlje, oprane in odcejene sojine kalčke ter dušen riž. Ko juha zavre, jo odstavimo in vlijemo v jušnik ali jušne skodelice. Posujemo z drobno narezanim koriandrovim zelenjem in vročo postrežemo. Topla predjed: rižota z gobami 3 cl rastlinskega olja, 120 g Čebule, 80 g sveže rdeče paprike, strok česna, 300 g riža, 300 g svežih mešanih gob, sol, poper, lovor, timijan, 100 cl jušne osnove, 20 cl belega vina. 60 g naribanega parmezana, šopek svežega peteršiljevega zelenja Gobe očistimo in na cedilu splahnemo pod tekočo vodo, nato jih narežemo na lističe. Čebulo, papriko in česen očistimo ter sesekljamo. Na segretem olju prepražimo sesekljano čebulo in papriko, dodamo riž, kmalu zatem pa še narezane gobe in česen. Začinimo ter zalijemo z jušno osnovo in vinom. Na majhnem ognju rižoto dušimo do mehkega. Pred serviranjem po potrebi še začinimo ter rižoto potresemo s parmezanom in sesekljanim peteršiljem. Glavna jed: zeliščna piščančja bedra na žaru 4 piščančja bedra, 5 cl rastlinskega olja, 8 cl belega vina, za čajno žličko drobno narezane bazilike, timijana in origana, 1 strok česna, 1 čajna žlička gorčice in paradižnikovega kečapa, sol, poper Iz začimb, olja, vina in preostalih sestavin pripravimo marinado. Z njo premažemo oprana in v čisti kuhinjski krpi osušena piščančja bedra. Vsaj za nekaj ur postavimo v hladilnik, da se prepojijo z aromami. Tako pripravljena bedra lahko spečemo na zmerno vročem žaru na vrtu ali zavita v aluminijasto folijo in postavljena na mrežo v srednje ogreti pečici (pri tem proti koncu peke folijo odvijemo, da se bedra lepo zapečejo). Zeliščna piščančja bedra na žaru ponudimo s krompirjevimi polpeti in stročjim fižolom s paradižnikom, lahko pa izberemo tudi drugo prilogo. Priloga I: krompirjevi polpeti 400 g krompirja, 2 jajci, 2-3 jušne žlice moke, 4 cl rastlinskega olja, 100 g čebule, sol, poper, muškatni orešček, šopek drobnjaka, olje za popekanje Krompir operemo in z lupino skuhamo v slanem kropu. Ko je do 3/4 kuhan, ga olupimo in nekoliko ohlajenega grobo naribamo. Čebulo očistimo in narežemo na lističe ter jo na olju zlato rumeno prepražimo. Jajca razžvrkljamo, dodamo moko in začimbe ter drobno narezan drobnjak. Dobro premešamo, dodamo prepraženo čebulo in nariban kuhan krompir in zopet narahlo premešamo. S pomočjo žlice in lopatice oblikujemo iz pripravljene mase polpete, ki jih na vroči maščobi z obeh strani hrustljavo zapečemo. Priloga II: stročji fižol s paradižnikom 400 g mladega zelenega stročjega fižola, 400 g paradižnika, 3 stroki česna, sol, poper, timijan, 8 cl oljčnega olja, 30 g masla, 2 jušni žlici belih drobtin Stročji fižol očistimo in prerežemo na pol. V slanem kropu ga skuhamo do mehkega, vendar pazimo, da ga ne prekuhamo. Paradižnike operemo in narežemo na krhlje. Na segretem oljčnem olju krhlje paradižnika na hitro popečemo. Dodamo na lističe narezane stroke česna in začinimo. Med praženjem dodamo dobro odcejen stročji fižol in vse skupaj še nekaj minut pražimo. Na koncu jed potresemo z na maslu prepraženimi drobtinami, rahlo premešamo in vroče ponudimo. Sladica: višnjeve rezine 5 jajc, 300 g sladkorja, 125 g masla, 280 g moke, 3 jušne žlice mleka, 1 vanilin, 1 pecilni prašek, 500 g svežih zrelih višenj Za dekoracijo: sladkor v prahu, cimet v prahu, sveži melisini listi Beljake ločimo od rumenjakov in shranimo na hladnem. Rumenjakom dodamo polovico sladkorja, mleko in zmehčano maslo ter vse penasto umešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg, ki mu vmešamo preostali sladkor in vanilin. Pecilni prašek razmešamo z moko. Penasti rumenjakovi masi med mešanjem postopoma dodajamo moko, vse skupaj pa zrahljamo s snegom. Pekač namažemo z margarino, pomokamo in vanj vlijemo pripravljeno maso. Po vrhu enakomerno nadevamo oprane in dobro odcejene izkoščičene višnje. Pekač postavimo v ogreto pečico (okrog 180 ’C) in pečemo približno 20 minut. Nekoliko ohlajene višnjeve rezine narežemo in pred serviranjem dekoriramo. O TEM IN ONEM 13. julij 2006 - VESTS? ■ 26 Odbor za pripravo slovesne ustanovitve Škofije Murska Sobota in ustoličenja murskosoboškega škofa dr. Marjana Turnška, Gregorčičeva ulica 4,9000 Murska Sobota ZAHVALA vsem donatorjem, ki ste dobronamerno in velikodušno darovali za Škofijo Murska Sobota II DONATORJI - FIZIČNE OSEBE: Herman Klement, Grad 172; Jožef Kocmut, Brezje 2; Marija Kočar, Bogojina 66; Viljem Kovač, Petrova ulica 15, Hotiza; Terezija Kozar; Martin Krauthaker, Gančani 27; Neža Kuhar, Sebeborci 102; Anton Kuzma, Gančani 21; Marjeta Ma-djar, Sv, Jurij 27, Rogašovci; Ivan Manč, Mladinska ulica 31, Odranci; Aleš Maroša, Melinci 81; Andrej Maroša, Melinci 81; Otilija Matjašec, Velika Polana 167; Elizabeta Matko, Panonska ulica 48, Odranci; Ma rija Maruš Budinci 56, Stanislav Maučec, Murska Sobota; Katica Mesarič, Bratonci 64; Stanko Mesarič, Partizanska ulica 29, Bakovci; Ladislav Mihelič, Martjanci 18; Margareta Mišja, Plitvica 31; Bernarda Nedeljko, Ižakovci 124, Frančiška Nedeljko, Ižakovci 174, Ivanka Nemec, Murska Sobota; Mira Novak; Jožef Perdigal, Ižakovci 120, Ana Petkovič, Velika Polana 48; Marija Pernek, Tešanovci 95, Franc Perto-ci, Križna 27, Tropovci; Ivan Pirling, Slovenska 46, Murska Sobota; Jožef Puhan Bogojina 67; Martin Puhan, Bogojina 10; Anton Recek, Franc Sabotin, Strehovci 71; Alojz Serec; Marija Smej, Ravenska 75, Beltinci; Majda Solar, Šercerjevo naselje 16, Murska Sobota; Antonija Šafarič, C lica Staneta Rozmana 1, Murska Sobota; Geza Šeruga, Vidonci 145; Jožef Ščap, Murska Sobota; Stanislava Škafar, Melinci 174; Jože Škalič, Gregorčičeva 35, Murska Sobota; Rozalija Šumak, Bogojina 76; Franc Taljan, Partizanska ulica 62, Bakovci; Ivan Vinčec, Renkovci 67: Pavla Vogrinčič, Domajinci 29; Jožef Voros, Kolesarska 2, Tropovci; Andrej Zadravec, Melinci 66; Alojz Zorko, Ižakovci 14; Ivan Zver, Pc-linska 24, Hotiza; Ivan Žerdin, Krnci 23; Janez Žižek, Gančani 167; Silva Žnidarič, Lukavci 72; Boštjan Bobovec, Beltinci; Jože Dravec, Tur mšče: družina Fajhlinger, Liliča Štefana Kovača 5, Murska Sobota; Zvonko Kuhar, Šercerjevo naselje 15, Murska Sobota; Jože Mesarič, Mali Bakovci 85; Jožef Nemec, Korovci 39; Štefan Panker, Noršinci 36; Cecilija Šoštarič, Mojstrska 2, Murska Sobota; Emilija Vučko, Gramozna ulica 3, Dokležovje; Ivan Žižek, Gančani 111: Regina Andrejek, Tičkova 76; Ema Bagari, Kolesarska ulica 73, Tropovci; Ema Behek, Kolesarska ulica 4, Tropovci; Katarina Casar, Gorica 381; Miran Cer-gulj, Panonska ulica 9, Turnišče; družina Draškovič, Turnišče; družina Friedreich. Razlagova ulica 18, Murska Sobota; družina Ivanič, Bogojina 37; družina Šabjan, Bogojina 144; Terezija Fartelj, Mlajtinci 48; Firman, Kranjčeva ulica 34, Lendava; Ivanka Glavač, Bogojina 72; Matej Gomboši, Beltinci; Rozalija Gregorec Bogojina 143; Marta Gruško-vnjak, Trstenjakova ulica 45, Murska Sobota; Gustav Hari, Martjanci 16: Marjan HiršI, Cankarjeva 84, Murska Sobota, Janez Horvat, Bogojina; Vinci Horvat, Velika Polana 38; Štefan Hozjan. Mala Polana 60; Franc Jakob, Lipovci 117; Kristina Kelenc, Velika Polana 74; Avgust Kuzmič, Otovci 25; Ladislav Štefko, Bogojina 9; Ivan Marič, Noršinci; Anica Matjašec, Gomilica 94; Veronika Matjašec, Gomilica 114; Neža Maučec, Ulica Juša Kramarja 8, Črenšovci; Dragica Merica, lendavska ulica 19, Murska Sobota; Vida Mužinič, Črešnjevci; Jože Omar, Pe tanjci 78; Marija Pintarič, Noršinci 31; Jožefa Potočnik, Apače 25; Alojz Rous, Panonska ulica c>8, Beltinci; Janez Rons, Panonska ulica 68, Beltinci; Vekoslava Senčar; Albina Strnad, Kamenska ulica 4, Hotiza, Darinka Vogrin, Bogojina 51; Gabrijela Vratarič, Cvetkova ulica 23, Murska Sobota; Alojz Žerdin, Lipa 160; Kristina Bagari, Tomšičeva ulica 58, Murska Sobota; Emberšič - Škaper, Trdkova; Ermin Novak, Mladinska ulica 24, Beltinci; Ivan Raj, Gornja Bistrica 165; Olga in Jožef Ratnik, Šercerjevo naselje 18, Murska Sobota; Elizabeta Tibaut, Velika Polana 30; Anton Ajlec, Videm 30; Marija Balažič, Glavna 42, Dokle žovje; Rozina Balažič, Velika Polana 174; Silva Baler, Ribiška 30, Bako vci; Mirko Banfi, Črešnjevci 100; Rozina Bašič, Ulica Staneta Rozmana 4, Murska Sobota; Štefanija Brus; Karel Donosa, Sv Jurij 71, Rogašovci; družina Gomboc. Sv. Jurij 16, Rogašovci; Štefka Forjan, Melinci 74; Kristina Fujs, Vidonci 14; Otilija Fujs, Radovci 44; Marjeta Gerič, Sp. Konjišče 6, Apače; Jožef Gjerkeš, Nedelica 133; Mateja Graj, Panonska ulica 90, Beltinci; Gizela Horvat, Vidonci 40; Frida Horvat, Gorica 37, AJojz Jerebic, Velika Polana 74; Marija Kolar, Vrtna 6, Murska Sobota; Janez Kolbl: Ivan Krampač, Trnje 25: Tončka Kržanko, Vučja Gomila; Marija Matjašec, Velika Polana 203; Justina Mencigar, Mikloša Kuzmiča 36, Murska Sobota; Marija Mikola, Kolesarska ulica 22, Tropovci; Marija Petek, Velika Polana 47; Jožef Pozderec, Štefana Kovača 148, Turnišče; Marta Pucko, Velika Polana 76; Štefka Pučko, Štefana Raja 6, Turnišče; Ivan Recek, Grad; Karel Recek, Grad; Ana Režonja, Velika Polana; Marjeta Ružič, Gančani 80; Jožef Sep, Moravske Gorice 85: Kristina Širovnik, K MokoŠu 4, Tropovci; Dragan Škandali, Lendavska 23. Murska Sobota; Anica Sraka, Lendavska 10, Murska Sobota; Karmen Škafar, Ižakovci 44; Iva Škrjanc, Ulica Mirka Jurce 10, Ljubljana Polje, Štefanija Brus; Ana Ternar, Velika Polana 72; Štefan Tkalec, Lipa 117; Marija Varga, Dobelska ulica 9, Krog; Veronika Virag, Gasilska 8, Odranci; Viktorija Vogrinčič, Martjanci 20; Terezija Vrbn jak, Bolehnečici 26; Štefan Vučko, Lipovci 137; Kristina Zver, Ob Črncu 5, Odranci; Barbara Horvat, Brezovica 64; Janez Kovač, Gomilica 71; Jožef Benko, Cankova; Gašper Blažič, Valburga 41, Smlednik; Marija Čeh, Velika Polana 203; Elizabeta Fartelj, Puconci 343; Marija Gabor, Fokovci 85; družina Gašpar, Bogojina 142; Evfemija Hozjan, Kocljevo naselje 14, Beltinci; Ivanjakšič, Gornja Bistrica 77; Dragica Kovač. Grad 62, Štefan Krampač, Velika Polana 141, Robert Kuhar, Trdkova 52; Peter Podgorelec, Srednja Bistrica 53; Marija Rous, Kocljevo naselje 13. Beltinci; Marija Skalar, Ižakovci 123; Karel Tanacek, Gorička 26; Kristina Žerdin, Velika Polana 2, Franc Žižek, Ižakovci 5; Katarina Horvat, Bogojina 3; Klara Šaruga, Gomilica; družina Bojnec, Gomilica; družina Kocet, Turnišče; Irena Šumak, Turnišče; Olga Ropoša, Gomilica; družina Marije Horvat, Turnišče; družina Pucko, Turnišče: družina Matjašec - NoviČ, Turnišče; družina Nemec, Turnišče; družina N. N., Turnišče; romarji v Lurd; 5 roža ŽRV, Dokležovje; Ladislav VoroŠ, Ledavsko naselje 11, Murska Sobota, Darinka Klepec, Tomšičeva 12, Murska Sobota; Erna in Franc Škraban, Kroška 51, Murska Sobota: Vera Rantaša, Ulica Staneta Rozmana, Murska Sobota; družina Rudija Horvata in Olga Letonja, Ulica Matije Gubca, Murska Sobota Predsednik pripravljalnega odbora dr. Karel Bedernjak Donacijska objava Stilska preobrazba Katrin Vidic Katrin sem spoznala na enem od mojih osnovnih tečajev ličenja. Prišla je z namenom, da se nauči ličiti Med tečajniki je bilo kar nekaj mladih deklet, ki so se želele naučiti, tako kot Katrin, pravilno poudariti na svojem obrazu tisto, kar je lepo, ter po možnosti čim bolj prekriti napake. Po štiriurnem tečaju so dekleta odšla zelo navdušena in polna novih idej za ličenje. Čez nekaj časa me je Katrin ponovno obiskala, tokrat z namenom, da spremenim in prilagodim njeno podobo za posebno priložnost. Katrin je mlado dekle, ki ima zelo lepe linije obraza, ampak jih - kot večina žensk -ne zna pravilno poudariti. Za stilsko preobrazbo se je odločila, preden je šla na zabavo, na kateri je želela biti še posebno lepa. Povedala mi je, da ima rada žive barve, zato smo se odločili za nekoliko drznejšo in izzivalno večerno podobo, s katero je Katrin zares zablestela. Analize: Pri uspešni preobrazbi moramo upoštevati nekaj pravil. Preden začnemo z ličenjem, moramo najprej narediti analizo. Ugotovitve o obliki oči, ustnic in obrvi ter celotnega obraza nam pomagajo pri obliko- Stilska preobrazba Večerno ličenje V prejšnji številki smo predstavili prvi tečaj profesio nalnega ličenja, ki ga je organizirala Hiša lepote iz Lju bljane v Murski Soboti. Tokrat pa predstavljamo tudi enega od primerov stilske preobrazbe, in sicer maturantke Katrin Vidic. Obenem smo bralke tudi povabili, da izpolnijo prijavnico, če želijo, da tudi njih vizažistka stilsko preobrazi, in tokrat tudi objavljamo imena štirih izžre- bank, katerih stilsko preobrazbo bomo v prihodnjih tednih predstavili v reportaži. To bodo: Ivanka Rac, Filovci 42, Bogojina Majda Kohek, Trg Ljudske pravice 13, Lendava Sanja Jovanič, Lendavska ul. 23, Čemela vci, M. Sobota Tadeja Ratnek, Šlebingerjev breg6, G. Radgona. vanju s senčili kot tudi pri izbiri najustreznejših odtenkov. Pri izbiri odtenkov za dnevni make up nam zelo pomaga, če določimo barvni tip in upoštevamo zakonitosti, ki so značilne za posamezni barvni tip. Pri večernem ličenju obraza pa igrajo pomembno vlogo barve in materiali oblačil, ki nam dajejo neštete možnosti za ustvarjanje. Pri tej preobrazbi sem upoštevala, da je Katrin temni barvni tip z zelo ženstvenim obrazom ter da nosi oblačila v ciklama in črni barvi. Ličenje vek: Ličenje vedno prilagodimo obrazu, še posebno moramo biti pozorni na to, kakšen očesni make up bomo izbrali. Katrin ima dolge in nizke veke, zato sem se odločila za nekoliko Širše senčenje v obliki »ribe«. S to obliko in s temnimi ličili (črno, sivo, rjavo) sem uspela povečati in poudariti njene oči tako, da so postale prav očarljive. Za še glamuroznej-ši učinek sem njene t repalnice uvila s kleščami, jih močno namazala s črno maškaro ter na koncu dodala še nekaj čopov umetnih trepalnic. Ličenje ustnic: Oblikovanje ustnic je najzahtevnejši del ličenja. Vsak izkušen vi-zažist ve, da so potrebna leta in leta za pridobivanje prakse v oblikovanju ustnic. Ka- Preobrazba: HIŠA LEPOTE, ww.hisa-lepote.be, tel.: 041742 021 Make up: Emeše BaČkai (vizažistka) Model: Katrin Vidic (maturantka) Če imate vprašanja, nam jih pošljite po navadni ali elektronski pošti. Svetovalka vam bo z veseljem odgovorila na vaša vprašanja o ličenju, pričeski, skratka o oblikovanju zunanje podobe, negi obraza ali kozmetičnih izdelkih. trm je bila zame pravi izziv. Res ne ustnice polnejše, ampak so tu' metrične (leva polovica je krajša i' 'desne), poleg tega so robovi zrloj zato sem najprej s korektorjem za ‘ prekrila naravne robove, da sem tem sama narisala s črtalom simeto' JB jasnejše robove Za oblikovanje ; brala črtalo v bordo rdeči barv I i ščeč gloss v istem odtenku. Z nk‘ sem dosegla pravo ravnovesje žarečimi očmi in polnimi ustnih3 1 Pričeska: Preobrazbo vedno r mo značaju, To pomeni, da lahko spremenimo samo tolik0’ ji1 pripravljenaspf. na koncu bo svoji novi p°d* X od tega, moral njej! V naspro1""!.-. izžarevala notran< bo delovala ne nekakšna lutka- K..m.ur na, kar smo P Ščeno in vato v' 4S[iA crmbarvizr^.-X meni. Svojo no^ < ,/ff sprejela zelo 'll,ar^3F več kot je navdušenje kazala tudi po j nju. Dober deh, mate pet minut časa? . Že četrto leto zapored n* • rX|* poteka poletna turistična L,? fc'r ji> Dober den, mate pet minut c1 j o. ‘ J teka v sodelovanju z Avtocito1^ NLB-leasingom. V primerla'1 Jeti Boštjan kraje po svoje suje z avtomobilom Citron * - \,j',t Akcija, v kateri sodelujejo PoS vala tako, da ugibajo, kje vse se , (| y tem pa so deležni tudi nagrad -ugane imena vsaj treh krajev to f cijo, se ob koncu tedna lahko aap.jif Vzporedno poteka Še ena akL . drevo. Na svoji poti namreč b " r|II bije tri nove Vestnike, samo poklicati na Murski val in p 9• naslov v Vestniku, za kar PrL evre in majico Vestnika. Veter v • , za odprto različico avtomobila)1 i(l tO in nagrajence vse do konca avgu‘ trtek - po drugi poti seveda SP, val, pa boste vedeli, kje se poti1-1 1 OUVER TWIST ŠTEFAN HAJDINJAK “ESTOHA Udiranj, smm ODER, VZVIŠEN PROSTOR ČLOVEKOVA NARAVA, ČUD ‘ DRGETANJE HRVAŠKI IGRALEC (ZVONIMIR) RAZPRŠENA SNOW RAZTOPINI ZNAMENJE ZODIAKA KIPARSKO DELO ADAM BOHORIČ AMERIŠKA IGRALKA GISH . GALU S*’ TEKMEC KOSITER t 1 > < li K il VO ZVEZA ANTONI BE0T1JEC GENERALNI SEKRETAR OZN IKOFI) OCENA KOROŠKEM 30, ČRKA RUSKE AZBUKE FRANCOSKI PISATELJ (DORIS) KRILO RIMSKE KONJENICE PREDMET ZA OTROŠKO ZABAVO PASNA RA3TUNA LEVI PRITOK PADA LANTAN LUDOLFOVO ŠTEVILO ^kreacija in voda '*' tv-J' ''cbh° radi uživamo nekje ob vodi, pa naj bo ' i' r'?"'■ I^rk1 ah morski obali. Nemalokrat se aktivnosti, ob tem pa pozabimo ^'"irt se boste izpostavljali sončnim žarkom, ^^ren zaščitni faktor,'glavo si zaščitite s #d ’'' osvežitev pa si privoščite skok v vodo, a ne ^1 ta^na zabava lahko tudi nevarna. Obvezno tj. '^Ost " vse telo in preverite globino vode, ^tih 'lc krt nikoli odveč! Sicer pa je plavanje ■ so pridni do hrbtenice. Telo v vodi babica r morski vodi) pravzaprav lebdi, zato f siCer '"'"ucuiemi teže zgornje polovice telesa, ki t nositi v stoječem položaju. Nagrajenci Vestnikove križanke št. 26 Nagrade za izžrebane reševalce M CM Rešitev: V SENCI, KOKTEJL, TOBOGAN 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič Tina Koren, Komenskega ulica 44,1000 Ljubljana 2. nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar Ljudmila Škalič, Selo 31 a, 9207 Prosenjakovci 3. -7. nagrada majica Alenka Bunderla, Nadbišec 22, 2232 Voličina Sabina Bračič, Apače 154, 9253 Apače Luka Koblar, Cafova 5, 2000 Maribor Edvard Papič, Ivanocijeva ulica 6,9000 Murska Sobota Nada Huber, Pertoča 52, 9262 Rogašovci >W '?4J O) to o ra .o ® kN N -S <0 c 8 o § $ § 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Bougžegnjaj, Branko Časar, in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 21. julija 2006. Rešfttn Ime In priimek: NastoK •: °NA: Čeprav vsem iz vaše družbe ne bo všeč, morate zadevo izpeljati do konca, dru Bače boste p reveč izgubili. Predvsem W’We.da nihče ni povsem brez napak. '° m in kar precej. ON: Življenje ^bi ,>^’1 taka da ni nobene Potrebe> -r ;|n^''ranr delali. Raje začnite uživati vsado-ijih HJ"1 n--ravno malo Nekateri - s° Prav slastni, zato se jih splača okusiti. h^A: Poslovni uspehi so vam odprli rnnoga vrata, o katerih ste nekoč mislili, •Ute Se J13 bodo ostala za vedno zaprta. Potru-3:1 trenu,nl življenjski ritem, saj se Md k015103 prav zanlrnfvih doživetij. Darilo! Trisij, 4 'dr’ na noben način ne gre iz vaših lekjj ' skrbite: tudi v njegovi glavi se dogaja ^7' Podobnega. Treba bo le najti skupno feča "ln'1, bodi to v ljubezni ali kako dru- °NA: Prijatelji bodo na vsak način po-U | ' hsali izkoristiti vašo trenutno ranlji-'beja popustite - kdor se zadnji ' Mlajšo smeje. To se bo potrdilo tudi l1 Pkm Jadnj'boste Pravvb 0N: Vaši Proble‘ 'ns Ore^ranega dela, še posebno tistega, ’’Ml pusu i'lM da b'bil' v'deb P°memb" r^' strani in se posvetite prljet-Plitev*1' Je včasih potrebna tudi j - PbkflMiB se bo priložnost, vendar * boste vsega skupaj lotili na najbolj ^l.^ d'način. Vseeno vam bo uspelo /0,k,61/0 tako, da boste imeli maksimalen a ^UsPe'| C'InJ neka vrste kompromis, ne pa vz-sv°jih trditvah. ONA: Vaša zamisel se že obrestuje in se vam bo še naprej obrestovala. Ne smete izgubiti zaupanja vase, ker boste le tako premagali težave. Partner vam bo stal ob strani, kar pa sploh ne bo slabo. ON: Partnerki lahko povsem zaupate, saj je v vas zaljubljena prav do ušes. Torej se brez skrbi prepustite prijetnemu ljubimkanju, delo pa pustite raje malo ob strani. Kar brez skrbi - nič vam ne bo pobegnilo. ONA: Odgovor na vprašanje, ki se vam zadnje čase stalno ponavlja, morate iskati predvsem v svojem srcu, saj ga drugje ne morete najti. Premislili boste o svojem življenju in naredili kar nekaj odločitev, kako naprej. ON: Neprijetno presenečenje se lahko spreobrne v prav koristno zadevo, zato nikar ne reagirajte prehitro. Dobro premislite, preden boste naredili naslednji korak, in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam zdi. ONA: Nekdo vas bo precej kritiziral, vendar boste v njegovi kritiki našli tudi kanček resnice, kar vam bo pomagalo odpraviti nekatere pomanjkljivosti. Na koncu bosta postala celo prijatelja. ON: Vaša prizadevanja se bodo sicer uresničila, a se boste uspeha kaj kmalu naveličali. Poglejte malo okoli sebe In ugotovili boste, da vas uspeh ni povsem osrečil. Posvetite se raje svoji partnerki. ONA: Prijetna zabava vam bo popestrila siv vsakdanjik, spoznali pa boste tudi kopico zanimivih ljudi. Toda nikar ne pretiravajte. Vse ob svojem času in na pravem mestu. Le tako boste na koncu pobrali tisto, kar je v resnici najboljše! ON: Nikar ne iščite dlake v jajcu, saj tudi vi niste v svojih odločitvah popolnoma nezmotljivi. Poskusite se raje pogovoriti in rešitev se bo pokazala kar sama od sebe. Pazite na presenečenje, ki se vam pripravlja... • ONA: Na potepanju po trgovinah boste spoznali prijetnega neznanca, ki vas bo povsem očara I s svojim izvirnim pristopom. Nikar ne skrivajte svojega zanimanja, saj vam lahko pretirana sramežljivost Kar orecej škodi. ON: Povabili vas bodo v družbo, kjer boste srečali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil, vsaj ka r se ti če Ij u beze n ski h zad ev. N ika r se ne obirajte, ampak naredite prvi korak, fi ni ONA: Nikar se preveč ne izpostavljajte, ** j saj ste v tem trenutku izredno ranljivi. In nekateri samo čakajo na vašo napako. Nikar si ne dopustite, da bi vas prehiteli tisti, ki vam ne sežejo niti do koten. ON: Glede ljubezni boste sprejeli pomembno odločitev, vendar bo sedaj treba tudi zbrati pogum in to povedati svoji partnerki, za katero pa niste povsem prepričani, da se bo s tem strinjala. ONA: čeprav je vse okoli vas mirno, še vedno ni prišel čas, ko boste lahko popolnoma prepričani, da se vam je nalož- ba obrestovala. Zato se nikar ne obremenjujte, raje se sprostite, ukvarjajte se s športnimi aktivnostmi in si dobro odpočijte. ON: Marsikaj se bo obrnilo drugače, kot ste načrtovali, vendar ne obupujte, saj je vsaka stvar za nekaj dobra. Nenadna sprememba včasih prav dobro dene, še posebno, če vas preseneti nekdo, ki vam že dalj časa buri domišljijo! ONA: Vaša domišljija Je res neizmerna, vendar se skušajte spustiti na trdna tla. Partner vam bo pripravil precej neprijet- no presenečenje, ki pa ga boste kaj hitro spremenili vše neprijetnejši prepir. ON: Pogrešali boste toplino in bližino človeka, ki vam pomeni veliko več, kot pa ste pripravljeni pokazati. Toda kaj hitro si boste našli dokaj dobro »nadomestilo«. Pazite, da ne bo nezaželenih posledic... Brat Džouži Slovensko] mladini je pred počitnicami naprej prneše-na komanda odraslih, ka se več nesmijo sami gijbati kesno večer, ge bi se ščeli. Touje do 16. leta starosti. Kak pa prijde dejte prejk te starostne granice, te pa lejko dela, kak njemi je vola. Pred lejtije ešče valala hora legalis. St era vlada je tou razpistila, se genau ne vej. Liki žmetno je razpuščeni svejt nazaj na capaš spraviti, je pravo moj pajdaš Bela, pa si je spopejvo: Je šolski zvonec zazvonil, otroke na prostost spustil, oznanil je svobode čas, zato se slišal je naglas. A vendar je svoboda ta narahlo le popoprana, je dano v premislek to, se s Šestnajstimi leti spat bo šlo. Da s šestnajstimi leti mladi rod zvečer bo zgodaj moral not, ker zunaj je nevarna pot, tam mnogi skačejo čez plot. Je notri varen internet, v njem seksa je za poln sekret, tu mladi rod naj se uči, za ven si znanje pr idobi. Ko let pa mine teh šestnajst, raztrešči se v sedemnajst, vse, kar je zvezano bilo, kot kak balon bo počilo. 28 13. julij 2006 VESI« * motoma vozila APN 6. Tel.: 557 14 10. m25897 RENAULT TWIN G O, letnik 2005, garancija do 31.5.2007, kompletno dodatno opremljen, prodam. Tel.: 041 817 337. m25853 VW POLO 1.0,1998, garažiran, 45,000 km, 1. lastnica, servisna knjiga, naprodaj. Tel.: 031 295 341. m25864 MAZDO 323 F, letnik 1997, s klimo, rdeče barve, dobro ohranjeno, prodam. Tel: 041 785 981. m25867 PASATT. 1,8, letnik 1996/97, PASATTKARA-VAN. 1,9 TDI. letnik 2002, ugodno prodam. Tel.: 041 355014. KUPIM RABLJEN in dobro ohranjen MOPED živali NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodam za 600 SIT. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m25870 Društvo vinogradnikov Goričko išče najemnika za gostinski del Vinogradniškega centra Goričko v Ivanovcih. Vse podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 031 703 607 TRAKTOR FORD 8370,150 konjskih moči, letnik 1990, in traktorski viličar ter enoosno večjo prekucne prikolica prodam. Tei.: 041 328 353. m25862 PUJSKE prodamo. Trnje 151 a. m25900 ENOSOBNO IN DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti damo v najem. Tel.: 041 717 049. m25866 KUPUO TRAKTOR IN VSO DRUGO KMETUSKO MEHANIZACUO.Tel: 031 416 412. m25895 razno posesti STANOVANJE, dvosobno, v Radencih, damo v najem. Tel.: 041 373 354. m25880 V NAJEM DAJO garsonjero v centru Murske Sobote. Tel.: 041 942 224. m25857 HIŠO V CENTRU LENDAVE ugodno prodam. Tel.: 041 713436. m25877 kmet, mehanizacija MLADI KROMPIR po 100 SIT/KG in bučnip. olje za 2300 sr/L prodam. Panker, Noršinci 36. m25868 4 Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena, saj, kogar imaš rad, ta nikoli ne umre, le daleč, daleč je... V SPOMIN 14. julija minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama in babica SAMONAKLADALKO, 19 m3, novejši tip, in jermenicoza Ferguson prodam. Tel.: 040 645 470. m25840 TRAKTOR, OBRAČALNIKE, CISTERNE, TROSIL-CE HLEVSKEGA GNOJA, BOČNE KOSE in drugo kmetijsko mehanizacijo kupim. Dobro plačilo.Tel.: 041 679937. m25754 ŠMARNICO, 900 litrov, po 100 srt/1. prodam. Tel.: 041 357 524. (7125891 delo KUHARJA ali pripravnika zaposlimo. Tel: 041 728 061. PIK - ASSO, d. o. o., Bratstva in enotnosti 21,9241 Veržej, m25872 DROBILEC STORŽEV in zrnja na vaktorski pogon scevmi in ciklonom prodam. Tel.. 041 803 594. m25845 Terezija Cipot iz Stogovec 21 Hvala vsem, , ki se je spominjate in se s prižgano svečko ustavljal ob njenem grobu. GEO-VRTINA, P. O. O., atewefaW, Wfenkojoboto, W 530 8670, GSM: 041741 809 Izdelavo vrtin in vadiiiuksi zo zajem podzemnih vod, ptezomehKnib in ponikwcinth vrtin, geomehanika, irwenje winder DROBILEC LESA ALI VEJEVJA na traktorski pogon, cisterni za gnojevke, 3500 in 20001, mulčar, kladivar, širine 160 cm, pajek, dvo-vretenski, in 6 mladih ovac prodajo. Tel.: 041 969553. m25858 PLUG REGENT, obračalni, 14-colni, pajek, dvovretenski, Vogelnot, prodam. Tel.: 051 211 826, možnost klica v soboto in nedeljo. 0125859 GOTOVINSKA POSOJIIA IN ODKUPI POSO1II 5 DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV TRIBRAZDNi PLUG REGENT, obračalni, SEJALNICO IMT, 2 m širine, in rotacijsko koso Roto, čelno, možnost na zadnji priklop, pro-dam.Tel.: 041816269. m25860 o PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL: 02 521 30 00 VSE VRSTE TRAKTORJEV kupim, Najboljše plačilo.Tel.: 041 357334. m25861 Bonafin. d. o. o.x Slovenska 27, 1000 Ljubyana TRAKTOR TD 90 ADRIAT1K, 4-redni okopalnik koruze in trosilnik umetnega gnojila Vrčon prodam. Tel.: 041 772 442. m25869 ZAPOSLIMO DELAVCA NA KMETIJI z izpitom za traktor in vzdrževalca kmetijske mehanizacije. Štefan Cigut, s. p., Noršinci 62,9221 Martjanci, Tel.: 041 429 081. m25894 ZAPOSLIMO MONTERJA CENTRALNE KURJAVE z zna njem varjenja za nedoločen čas. Delo v Ljubljani z okolico. Za stanovanje poskrbljeno Plača od 200.000 do 250.000 sit. Prošnje pošljite na Prelec, d. o. o., Dolenjska cesta 329,1291 Škofljica, tel.: 040 885 818. m25896 IŠČEM DEKLE S PRAKSO za strežbo v okrepčevalnici »Grajska kavama« v Ločah. Možnost stanovanja ali sobe. Plačilo po dogovoru. Tel.: 040164 526, Grajska kavarna, d. o. o„ Slomškova ulica 10,3215 Loče m25901 čestitka SUMOMONTAtNA CBADNJA SISTEMI KNAUF. RKIPS, ARMSTRONG ADAPTACIJA MANSARD SPUŠČENI STROPOVI ZASTOPSTVO ZAARCONT PRODAJA IM MONTAŽA UGODEN ZIMSKI POPUST PVC OKNA - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA Robert Kozar,». p. Mladinska n 9250 Gornje Radgona teL/taks: 02 561 11 12 GSM: 041 539 204 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA TEHNOSTROJ, 1.1996, s 4 pokončnimi valji, 41, ter dvoosno prekucne prikolicoTehnostroj, letnik 1996, 5-tonsko. prodam. Tel.: 040 847 839. m25875 Raiffeisen Meine Bank Roikomn 0oA $ieiermo4 GmbK. HaupfpJofi 2D, 85JO Deubchfandibe/j OBRAČALNIK. ŽIVINSKO PRIKOLICO, dve nakladalki, drobilnik zrnja, 20 stojišč za govejo živino, prodam, gospodarsko poslopje dam v najemJel.: 56817 74,040 462 345, m25888 40. rojstni dan je praznovala draga Zdenka Žilavec iz Černe-lavec, ki živi vSolingenu. Vse najboljše ter še veliko zdravih, srečnih in veselih let v krogu družine, sorodnikov r n prijateljev ti želimo vsi tvoji, ki te imamo radi. m25874 Urejamo ugodna bančna posojilo iz Avstrije na podlagi hipoteke in vlaganja v naše ter druge rastoče sklade Informacije po tol.: 051 38 50 70, Ludvik Lutar, ludvik.lutarsi@siol.net OBRAČALNIK PAJEK na 4 vretena in drobilec zrnja, D 51, prodam. Tel.: 041 520 191. m25893 srečanja SEJALNICO PANONIJA, 2,50, z diski, po drahljalnik tip MR in krožno brano prodam. Tel.: 542 10 13. m25889 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CEHE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 Kimvo. PREVOZ JMik B«>n,«. p., G. BMrt» 51 MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana NAKLADALEC znamke Volvo, 422 L, prodam. Tel.: 041 543 684. m25883 EKOLOŠKO KURILNO OLJE UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031797 715. 031589448 POSREDNIŠTVO KLIRILKO Tel.: 54 5» 280 POREDOŠ, s. p.. Brezovci 69a, 9205 Puconci ENOOSNO ŠKROPILNICO, 120 I, Z visokotlačno črpalko, kot priključek na nekatere motokultivatorje prodam. Tel: 523 15 53, 040479469. m25898 Vstopite v svet neskončne m Sate lite A1OO-232: Intel* Ceioron™ procesor 380 - 1.B GHz. ptodnameJčen Microsoft* Windows* xP Home, i pkovnica odporna proti polHju a tekočino. ATI Radeon* Xpress 200M, 512 MB DDR2 RAM (do 2048 MB). 60 GB 5.400 obratov SATA trdi disk. dvoplastna Super Mult/ drive optična enota. 15.4’ TFT TruBnte barvni zaslon 1280 x ODO. WH brezžični LAN 302.11 b/g. 12 meSecov mednarodne garancije Akcijska cena: 174.916 *wu.|r>w.9 itoshi bB O' _____________ (209.800 SIT z DDV, 87S.M EUR) poiditrte; 01/513 81 28,513 81 15 INEA d o-P , Stegno 11, i(XX) Ljubljana TOSHIBA BETONARNA PETELIN d o <, Vaneca 81 A, Puconci, tel. 02 545 95 90, 229 B5 70, 040 64S 002 BETONARNA JE RAČUNALNIŠKO VODENA in ima certifikat kontrolo proizvodnje. - beton in transport betona po zelo ugodnih cenah - betonski izdelki; škarpniki, kanalete, vrtne poti * popust ob gotovinskem oz. avansnem plačilu PONUDBA ZA OGLAŠEVANJE V VESTNIKU V RUBRIK! STORITVE ŠT. OBJAV VELIKOST CENA V SIT CENA V EUR 1-krat 1 kolona (43 mm) x 3 cm 3.600 15,02 4-krat 1 kolona x 3 cm 13.400 55,92 ŠT. OBJAV VELIKOST CENA V SIT CENA V EUR 1-krat 2 koloni (90 mm) x 3 cm 7.200 30,05 4-krat 2 koloni x 3 cm 26.400 110,17 Informacije na venera@p-inf.si in tel. številki 530 17 10. Vsž njeni Le kako pozabili bi gomdo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN h 1^ 10. julija je minilo deset žalost od takrat, ko nas je mnogo I*1 zapustil naš najdražji Viljem Curman iz Sotine Spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki °1 Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob tiHr* grobu, mu prižgete svečo in poklonite cvetje Njegovi najdražji Dobro situiran moški išče partnerico ža skupno življenje ali gospodinjstvo, staro do 60 let. Drugo po dogovora. Ponudbe na upravo lista po šifro, LEPO POLETJE. m25842 NAJUSPEŠNEJŠI PRI POSREDOVANJU STIKOV za resno zvezo ali občasna srečanja, samo za nevezane in resne iz vse Slovenije. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«, Majda Šiftar, s. p., Gederovska ul. 14 Čemelavci. M. Sobota, tel.: 02 521 14 28,041285615. m25899 storitve NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole in prevajam. Tel.: 031 718972.541 14 56, prof. Tanja Huber, s. p, Kardoševa 4, M. Sobota, m25887 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KOMUNAM Javno podjetje. d. d. o , Kopališka ul. 2. Murska Sotala D. E. POGREBNIŠTVO Mn: 02 52 U7 00 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE; I 4 UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZElENfC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJEZELENIC - MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL.: 02/523 17 01 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 71. leto nas je zapustil dragi oče in dedek Valter MonscheM iz Doliča 153 1936-2006 Hvala vsem, ki ste se zbrali ob njegovem poslednjetn -Posebej hvala Mileni in Jožetu, sorodnikom, sos prijateljem za darovane sveče in svete L p* *1« Žalujoči hčerki Marta in Brigita z Pse življenje boriti si se ■ tudi bolezni in trpljenj11 se dolgo nisi vdala. Utrujena in izmučena za vedno si zaspala. ZAHVALA I '4? V 92 letu starosti nas je za vedno zapustila naša ♦ • tašča, babica in prababica Helena Barabi iz Markovec 101 V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem “1fl ipč sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste n* 5*^ । trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, dgr> • za svete maše in obnovo župnijske cerkve ter 1° številu pospremili na njeno zadnjo Posebej hvala g župniku Dejanu Horvatu za ?'"■ pevcem za odpete žalostinke, govorniku Hola’--1 članicam Sedme rože in upokojenskem11 ■ Najlepše pa se zahvaljujemo Diani Črnko in za veliko pomoč pri negi na do®11- Hvala tudi pogrebništvu Ban® Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli r**• KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, . VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELEN* BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI .p. TEL.: 41 i) M MOL W 42 W I । ' USTNIK r 13. Julij 2006 29 Kje so tisti lepi dnevi, ko skupaj srečni smo bili, a le zakaj ti dnevi dani tako kratki so bili. V SPOMIN fcdoi' • 1 le minilo šest žalostnih let od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče in stari oče Branko Laci iz Kobilja Hvala vsem, ki se ga še spomnite. Njegovi najdražji ZAHVALA 2. julija 2006 smo se poslovili od našega dragega Ivana Toplaka z Ivanec 11. 5.1923-30. 6. 2006 j*1 Vsem- ki ste ga pospremili k večnemu počitku. 8 l | i kurim Raus, sorodnikom, sodelavcem SCT TKO, dr pevcem, g. Magdiču in vsem, ki ste nam 1 v težkih trenutkih Hvala vam za darovane sv. maše, Vence, sveče in vežico ter za izrečena sožalja. Tvoji najdražji Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V SPOMIN Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, tvoj večni dom zdaj rožice krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Te dni mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi Ludvik Podlesek iz Vanče vasi Vsem, ki obiskujete njegov grob, iskrena hvala! Vsi njegovi Tisti, ki ga imaš resnično rad, nikoli ne umre, le daleč je! ZAHVALA V 68. letu je za večno zaspal naš dragi Mihael Kolmanko Iz Motovilec Ob izgubi izrekamo besede iskrene zahvale vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebej Še družini Frumen za vso pomoč. Zahvala velja vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, ter vsem, ki ste ga pospremili k počitku. Hvala za izraze sožalja in besede tolažbe. Prav tako hvala osebju ZD Grad za lajšanje bolečin. Hvala vsem sodelavcem Mlinopeka ter Zvonkovim delavcem, prijateljem in poslovnim partnerjem. Hvala g. župniku, pevcem in vsem, ki ste sodelovali pri obredu slovesa. Žalujoči vsi njegovi najdražji Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA V 80. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, tašča, teta, sestrična, sorodnica in soseda Prijateljici Cvetki Žerdin v slovo Erna in Karina Ko ti odide najdražje bitje - mama in nenadoma ostaneš sama, smeš žalovati in jokati, a tudi pogumno vstati. To bi iskreno želela tvoja mati. (Karolina Kolmanič) ZAHVALA Ob boleči izgubi najdražje mame Cvetke Žerdin se iz srca zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in predvsem sodelavcem Ekonomske šole Murska Sobota, ki ste mojo mamo tako številno pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje, svete maše, ustna in pisna sožalja ter ponujeno pomoč. Hvala duhovnikoma in govornikoma ter pevskemu zboru za odpete pesmi. Zahvaljujem se vsem z željo, da spomin nanjo ne bi nikoli zbledel. Danijela ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 84. letu zapustila nam vsem draga Irena Koltaj iz Prešernove ulice 34 v Murski Soboti Žal oste n je spomin ' bujski večer, ko nas je pred desetimi leti zapustil dragi mož, oče in stari oče Rudolf Vukan iz Puževec Hvala vsem, 1 se ga spominjate s cvetjem, Sv«čko ali postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Terezija Mihalič roj. Sukič iz Serdice 127 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene. Hvala gospodu naddekanu Martinu Vdrošu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Stara mama - hvala za vse’ Pogrešal te bom - vnuk Andrej Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter prispevke v dobrodelne namene in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju Splošne bolnišnice v M. Soboti in celotnemu osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu, ki ste s svojo nesebično pomočjo v najtežjih trenutkih lajšali njeno bolečino. Iskrena zahvala velja g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem ter pogrebništvoma Banfi in Komunala. Žalujoči vsi njeni doma in r tujini Tam ob cesti hišica sameva, otožna, prazna, tiha se nam zdi, ko tebe, draga mama, v njej več ni. Ostali so še spomini in sledovi tvojih pridnih rok, zato pot nas vodi tja, kjer rožice ti grob krasijo in sveče ti gorijo. Oh, kako boli, ko vidiš, kako od bolezni usihajo življenjske moči, to veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo vse trpeče dni. Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega dragega ZAHVALA in V 80- ^etu ie zapustila ma> babica, prababica, sestra in sorodnica ^a Antolin iz Trnja ^dnjc Zahvaljujemo se '• r jo °' b°tnni’ sosedom, prijateljem in znancem, ^atova|;^Ptcmili na zadnji poti, izrekli sožalje ^'^»vrčc. za sv maše in druge namene. J v’emu zdravstvenemu osebju, u' Pevcem, govornici in pogrebništvu. Žalujoči vsi njeni Štefana Šavla -Pištija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, v dobrodelne namene, nam ponudili pomoč in sočustvovali z nami. Hvala g. duhovniku Leonu Novaku in Obrtni zbornici Murska Sobota za lep pogrebni obred. Hvala kolektivu Mizarstva Šavel, Jernejevim sodelavkam in sodelavcem CSD M. Sobota, Hanini razredničarki, sošolkam in sošolcem 9/9 b-razr. OŠ I. Zahvaljujemo se Pogrebništvu Banfi, še posebej družini Banfi za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki z nami delite žalost ter s tem izražate spoštovanje in ljubezen do Pištija. Es/ njegovi Kako je dom naš tih in prazen, odkar več v njem tebe ni, odšla si k večnemu počitku, zaprla za vedno si oči. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja. > bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra Helena Žido iz Čepinec 79 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki so pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence in sveče ter darovali za svete maše in obnovo cerkve. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji 30 OGLASI/PREJELI SMO 13. julij 2006- vbih Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 69/03) in 26. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Uradni list RS št, 14/04 s spremembo) Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja JAVNI POZIV za zbiranje ponudb za oddajo stanovanj v najem za določen čas za prosto oblikovano najemnino. Kanalizacija »popravlja« Mursko Soboto, dm# Predmet javnega razpisa je oddaja v najem 9 stanovanj, in sicer - Stara ulica 9 (dvosobno in tnsobno stanovanje), ■ Razlagova ulica (dvoinpolsobno stanovanje). - Lendavska ulica (enosobno in dvosobno stanovanje). Najemnina je določena v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merili in postopkom za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS št, 131/ 03 in 142/04). Stanovanje bomo oddali v najem državljanom Republike Slovenije za določen čas. Prednost pri dodelitvi stanovanj v najem imajo prosilci: - ki imajo prijavljeno stalno bivališče v Mestni občini M. Sobota, - katenh skupni dohodki, preračunani na družinskega člana, bodo višji, ■ ki imajo zagotovljen stalen vir dohodka, - ki imajo večje število družinskih članov, ■ ki so invalidi ali ki imajo člane družine, ki so invalidi. Na razpisu ne morejo sodelovati osebe, ki nimajo poravnanih obveznosti do razpisnika, in osebe, ki so lastniki primernega stanovanja. Obrazec za ponudbo lahko dvignete na sedežu Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota. II. nadstropje, soba 15 ali 16. ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 15.30 in petek od 7.30 do 13.30). Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota ali jih osebno oddajo v vložišču Mestne občine Murska Sobota do vključno 28. 07. 2006. KEMA Oplemenitimo gradnjo Kaj je višji in produktivni cilj tega pisma ? Po eni strani z zadovoljstvom sporočam vsemu sosedstvu in vesoljni zainteresirani ja vnosti, da bom rešila našo hišo nadaljnjih vsakoletnih poplav kanalizacije, ki nas redno doleti ob malo močnejšem dežju. Namestila bom nepovratno loputo in odtoke meteorne vode speljala na travnik in ven, na cesto. Dovolila pa si bom tudi to zadoščenje, da zapišem, kakšne misli mi ob tem rojijo po glavi in kakšni občutki me prevevajo Že pred leti sem v Vestniku pisala o problemu, da ob vsakem malo večjem nalivu poplavlja kanalizacijsko omrežje v mestu Murska Sobota - zaradi preobremenjenosti. To je bilo v Času, ko je občina nameravala asfaltirati zemljišče ob avtobusni postaji, ki se uporablja kot parkirišče. Seveda bi meteorne vode speljali v kanalizacijo in tako še bolj obremenili omrežje. No, parkirišča res niso asfaltirali, se je pa do danes v mestu zgradilo veliko novih objektov in se je uredilo veliko novih parkirišč, s katerih so tako kanalizacijsko kot meteorno vodo speljali v isti kanalizacijski sistem. Sicer ljudje na občini pravijo, da so za razbremenitev zgradili južni kolek-tor, a več kot polovica mesta je še naprej ob nalivih poplavljena. Spomladi sem po telefonu poklicala direktorico soboške čistilne naprave, gospo Gašpar, in se pozanimala, kdaj načrtujejo čiščenje meteornih jaškov oz. pe-skolovov na cestah. V njih se čez zimo nabere veliko umazanije in drobnega kamenja od zimskega posipanja cest. Če so jaški očiščeni, je odtekanje vode učinkovitejše in hitrejše. Odgovorila kupaMca "Meditera/T .AKCIJA V MESECU JULIJU - NAGRADNO ŽREBANJE mi je, da jaške čistijo vsako leto. Ugo varjala sem in ji rekla, da na našem območju tega niso počeli že kar nekaj let (takrat, ko pa so, poplav neko obdobje ni bilo in lahko upravičeno sklepam, da so k temu pripomogli tudi očiščeni jaški). Vztrajala je pri trditvi, da jih čistijo vsako leto. Imela sem občutek, kot da govorim gluhemu. Ona je z menoj govorila s pozicije moči,, ko si lahko dovoli prav vse. Ni govorila resnice. To si lahko dovoli, ker se takšen način komuniciranja v moji deželi preverjeno dobro obnese in tudi splača. Potem, ko sem jo opozorila, da bom pozorno pazila, da ne spregledam, kdaj bodo čistili jaške, sem razočarana odložila slušalko. S kanalizacijo je kot z zdravjem. Dokler deluje brezhibno, se je sploh ne zavedamo. Jo samodejno uporabljamo in o njej ne razmišljamo. Tudi ko smo zdravi, ne razmišljamo o svojem zdravju, ampak delujemo. Povsem normalno se nam zdi, da telo funkcionira samo po sebi in nas po nepotrebnem ne opozarja na to, da obstaja, da dela. Šele ko zbolimo, se zavemo, da pravzaprav imamo telo. Daje z nekim delom fizičnega telesa nekaj narobe. Če smo pošteni do sebe, si moramo priznati, daje bolečina nastopila zato, ker nismo kakovostno vzdrževali našega telesa. Kajti če bi ga, zdaj ne bi bolelo. Da ne bo pomote - sama vem, da se napaka lahko zgodi vsakemu, ki dela. Napake so dovoljene, le da jih je treba odpravljati. Takoj. Čimprej. Zato, da ne prerastejo v še večje, težko obvladljive, nujne - in drage. Vsa leta plačujemo kanalščino, ki naj bi bila namenjena vzdrževanju in obnavljanju. Pred več kot desetimi leti seje že razpravljalo o slabostih obstoječega mešanega sistema in o ne- varnostih, ki izhajajo iz tega. Pred več kot desetimi leti. Kar je bilo narejeno (južni kolektor), očitno ni bilo pravo, vsekakor pa ni bilo dovolj in ne dobro premišljeno, saj se kljub njemu ali pa ne glede nanj vsa ta leta velik del mesta in primestnih naselij srečuje z letnimi poplavami iz kanalizacije. Vsem, ki jim ogorčeno, razočarano, žalostno govorim o naši poplavi, me tolažijo, da mi nismo nič posebnega, saj so ob poplavah pod vodo številne kleti v Murski Soboti in zraven še pol Černelavec. Torej, ne se sekirati... Ampak, to dejstvo očitno ne da misliti in ukrepati niti Komunali kot upravljavcu sistema niti občini kot njenemu lastniku. Ali je mogoče, da se ne zavedajo pomembnosti in nujnosti rešitve tega problema, ali jim je vseeno? Ali se zanašajo na vsega hudega vajeno in že povsem apatično ljudstvo, ki na nič več ne reagira, ker se itak ne da nič spremeniti?! Očitno tisti, ki imajo moč odločanja, menijo, da dobro urejena kanalizacija ni dovolj atraktivna tema, da bi se z njo hvalili pred drugimi Vsak pameten se h vali z dosežki, ki širokim ljudskim množicam najmanj razvitega območja države dajo varljivi občutek, da imajo enake možnosti kot tisti v Ljubljani in na Primorskem. Omenja se številne velikanske trgovske centre in prestižneposlovno-stanovanj-ske objekte, obrtne cone. Pa s čudovito novico, da so Soboški dnevi prerasli v festival. To je tisto, ki ljudem nekaj pomeni. Daj jim kruha in iger in imel boš mir. »Kruha« je vsaj za gledati v izobilju v trgovinah, »igre« so na Soboških dnevih in v Fazaneriji. (Mimogrede, gimnazija je že, ekonomsko šolo pa podobno nameravajo postaviti na skrajno periferijo, saj tam mladina, ki jo bo obiskovala v svojih najbolj norih pubertetniških klik ■ J nemoteno nori in nebo^j mur v napoto in srarndo j mesto da bi mladim najkvalitetnejši prostor f' n fEl 08J ki ga premoremo, in pokazali, kako pomen^11^ nas. jih rinemo na rob. •AJ govor pravi: Daleč od od ' od srca. A to je že druj^n ba.) Neizobraženemu r-d 7i najlaže vladati. ne deluje. Če bomo cim povali in se »igrah? J imeli časa razmišljati nas vodijo za nos, da za norca In ob tem hi** *" ■ - s« mi । > Ki »tu 'o L'.! • V MESECU JULIJU VSI KUPCI KOPALNICE “MEDITERAN” ALI KOPALNICE “ROŽA' SODELUJEJO V NAGRADNEM ŽREBANJU. IZŽREBANEMU KUPCU POVRNEMO ZNESEK ZA KUPLJENO KERAMIKO V VREDNOSTI DO 200.000,00 SIT (Z DDV) (834.58€) • DODATNI 5% POPUST ZA ITALIJANSKO KERAMIKO NOVABELL • DODATNI 3% POPUST NA KOPALNIŠKI PROGRAM KOLPA • ODPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV Uspešen in dinamičen kolektiv družbe FLA-M IN MS, d. o. o,, Išče novega sodelavca. Smo del družine Flamin Holding. Če ste ambiciozni, komunikativni, samoiniciativni in samostojni vas vabimo, da se nam pridružite kot vodja poslovalnice Od vas pričakujemo: • V. stopnja izobrazbe ali več, - 2 leti delavnih izkušenj pri vodenju in organiziranji, - zaželena poznavanje avtomobilizma, predvsem prodaje, - poznavanje računalniških orodij Microsoft, - pogovorno znanje nemškega ali angleškega jezika, ■ natančnost, fleksibilnost, komunikativnost. Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom treh mesecev. Pisne prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: FLAMIN MS, d. o. o., Industrijska 1 a, 9000 Murska Sobota. SAUBERMACHER PUCONCI, Podjetje za zbiranje, sortiranje in predelavo odpadkov, d. o. o., PllCOnCI Puconci 80. 9201 Puconci, tet. 02 530 38 50 zaposli VODJO PROJEKTA I, ODGOVORNEGA VODJO DEL (m/ž) dvakrat za reči, dan preprosta pamet ■ ■l' - 1 , ta ženska pravzap”1 Njej je všeč ta lažniva - , ji mala oči in ji daje11 gre dobro... Kakšna miselnost v v. sto? Zakaj se mina t* hoče zapisati rek: oblast in spoznal111 t značaj. In če mene kdaj in kako botnz>f smo postali resnično bo takrat, ko želeli pomembnim . nikompokazati tudi . Triglavske” nemu parku, /n. in poleg nepori^f na kanalizaciji t>0 _ obeh odtočnih ceveh la narediti loputo. ^P r vih voda namesto nalizacijo tekla ■ krat bom mogoče ročno zaprla ne povozijo cevi. , jj* reči, da bodo mo/ začeli predpisoval ječim objektom k: < no delovanje ■ ■ lotili gradnje nove aa J Sliši se, da nam tUF4 četi »kazensko« * tudi kanalščino streh, ki obremenjdr^j cijo...Kajvsera»A^ Za konec še vabil0-ki ste bilipoi>liit^-kličete po telefo^ ., in sporočite, ah । enak problem n* koliko nas je- '|1y.^'j sto. In bomo ud'i" J nam pripada, za1- |fkr vsak mesec vsa ta1 narfe juditay ''nai SOI Ufi hrt Us ■ds *1, Pitj M *01 'fD Uri N N % s ''1 h hi Salon keramike in kopalnic Murska Sobota Štefana Kovača 23, 9000 Murska Sobota, t:02/5213 600 -20% dekorativna svetila Vedno v trendu! Spoznajte trende tega poletja! V raznolikosti svetil odkrijte nove barve, nove linije in nove vzorce. Osvetlite in poživite vsak prostor vašega doma. Bodite modni ob vsaki priložnosti ObiSčite Merkurjeve oddelke s svetili in se prepričajte o pestri ponudbi. Ne zamudite! Pri nakupu notranjih in zunanjih dekorativnih svetil priznanih blagovnih znamk Alpcom, Eglo, E sto Lighting, Ferotehna, Kal j, log. Sijaj, Steklarna Lominos in Uko Kropa vam priznamo 20 % popust Akcija velja od 3. do 29. julija 2006 oz. do prodaje zalog. Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. Vedno modni, vedno v trendu. MERKUR 1896 Pogoji: • univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ali univerzitetni diplomirani inženir tehnične stroke • petletne delovne izkušnje • aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika • osnovno računalniško znanje: urejevalnik besedil, osnovno delo s preglednicami • organizacijske sposobnosti, komunikativnost, sposobnost vodenja manjših skupin • izpolnjevanje pogojev za odgovornega vodjo del po ZGO- • vozniški izpit B-kat Zaposlitev je za nedoločen čas, poln delovni čas, poskusno delo traja šest mesecev. Delo je enoizmensko. Nastop delaje mogoč takoj. Prijave z dokazili pošljite do 21.7. 2006 na naš naslov. Kontaktna oseba: g. Rudolf Horvat. S O ■> prostovoljne er 02496- POMURSKO pflUSTV° Zakaj vaš avto ne bi bil malo I^S "Avtomobil kredit Za nove, stare, v^1 niA Poteg kredita p- ' J dodamo 20 *,,1:^ Tudi za nekomitente! tfI( v Poslovalnicah in n?spe << ii 13. julij 2006 NAPOVEDNIK 31 -Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz r J IB* iJ1' ■ M * ^i-OO-OO SNOP-05.00 Dobro jutro, Si-18,15 p~i. n Mariborsko pismo, Asja Matjaž - Poročila - 09.10 TV As. Relax -b. ip 1,1 ‘Pon ob kuncu tedna - 10.00 Poročili 1 Dn l38b>l 11 00 Poročda - 11.15 Zamu-13k ročtla - 12.05 Obvestila - 13.00 Po-'lI» 0d 5 1 oseba e<*nine - 13 20 Predstavljamo (Um, r: Pctk* - H |>|> Poročila - 14.05 .. . _____________ - . i* '’ahi! ' Romskih60minut- 15.30Dogodki -..........................— 1* f >-2h.nn 1$ ^aP0V£d sporeda -17.00 Osrednja °Sl®si - 17.30 Murski val na-^•15 Ml , ^'i5^ knjižni sejem (Nevenka Emri) ' kJ*1' 8*asba 2a mlade, vaša razmišljanja m dve mladi voditeljici Nika in ^■Rčiii । 2adn’a Poročila - 20.05 Ugasni televi-- 'wlcn' Bojan Peček - 24.00 SNOP ošu114'1' 05 00 Dobfo i11®01 -0830 Mali w , ,u"l- 05.00 Dobro jutro! - 08.30 Mali «1 5 Biba buba baja, ponovitev -10.00 Po- P ”•113 - 10.30 Potepanje - 11.00 ^5(j^ 1 ,r"'cpa|tr se z nami -12.00 Poročila - Sleden* v 12 EvroPski magazin - 12 45 Na-.1... sponzorja - 13.00 Poročila - 13.15 '^'Oddv' ' " Poročila - 14.05 Obvestila - Borut Meh, Mura - 15.00 Literar-^tda. Dogodki in odmevi • 16.15 Napoved ^luje -17 OsredniJ poročila - 17.30 Murski val 1 ’i„|, 11 Mil) oglasi - 18.00 Pesem našega ^Bavna lestvica -19 00 Poročila -19 15 ' 't- o Zborovskem petju in nato Najle-' ■ 20- In,‘pozdravi - 20.00 Zadnja pokop 'lovenija, od kdaj lepote tvoje... - 24.00 i* i’ i ^t|| Ur., yiu"11’ * 05 00 Dobro i0110'07 00 Dmga “ 0730 Panonski odmevi, oddaja o S* i, ®lva Eory) _ 08 80 Misel in čas, t 1'09 On ?OmursR'h duhovnikov - 08.30 Zamu-vaj M,'"T Pcsmi tedna - 09.30 Srečanje na ‘1 r,l() '' 1(1 Vi Nedeljska kuhinja: Primož ^/‘"»nogometaš- 12.30Poročila - 12.35 । Minute 2a kmetovalce (Silva Eory) -17.00 Na narodni farmi - 19 00 X ' L * d 1 Pevca in violinista skupine Poso-A J,n:1 Budne ■ 24.00 SNOP r J: । j W/ urski val- 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz - Ans. Roberta Marzela 1 /Wa j, an{l roli - Navihanke 1 jezuite1"?-Rubin ' Tapravi faloti ' Storžič *11 greh - Golte ‘ "B**1*6 GLASBE Ratashy X'lc|»>« Langa Qarina glasbene založbe Man’ It m ' .h1-6110 prejme Lidija Kos ' ’’Lij, naselja v Radencih. " t v M do ponedeljka. 17. Julija Ulica arhitekta Novaka b " *a glasbene lestvice. glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Da, Brett Ratner je režiral tudi serijo filmov Ful gas. Našo nagrado dobi Jan Ko-cet, Bogojina 14,9222 Bogojina. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Ali gre pri filmu Omen 666 za predelavo filmske grozljivke izleta 1976? Da ali ne? PONEDEIJEK, 17. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! Boštjan, Irma - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 08 15 Porodnišnica, šport... - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) -11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zluftoI -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13,00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine- 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda • 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.J0 Murski val nagrajuje - 17.40 Til ali oglasi -18.00 MVDUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 To sem jaz, mladinska - 24.00 SNOP TOREK, 18. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila -09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Poletna -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila ■ 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa. Bojan Rajk) -18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks ■ 24.00 SNOP SREDA, 19- julij - 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.45 Džoužijevo pismo - 09-15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Župan Lendave Anton Balažek -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 20. julij - 05:00 Dobro jutro, Nataša m . Dejan - 06.45 Zadnjih 24 - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 09.15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila -10.15 Dober den, mate pet minut časa? Boštjan in Vestnik potujeta, poslušalci ju iščejo - 11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 O EU -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 1915 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20 05 Geza se zeza, zabava, glasba, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 13. Julija: ob 20.00 ameriška srhljivka Omen 666 (Liev Schreiber, Julia Stiles, r,: John Moore) Petek, 14. julija: ob 18.00 Omen 666, ob 20.00 koprodukcijska erotična drama Muhasti oblak (Lee Kang-sheng, Chen Shiang-chyi, r.: Ming-liang Tsal) Sobota, 15. julija: ob 18.00 ameriška sinhronizirana risanka Divjina (r.: Steve »Spaz« Williams), ob 20.00 Omen 666 Nedelja, 16. julija: ob 18.00 Divjina, ob 20.00 Omen 666 Ljutomer « Sobota, 15. julija: ob 20.00 ameriška avanturistična družinska komedija Očka, ne ga srat (Robin Williams, Jeff Daniels, r.: Barry Sonnenfeld) Nedelja, 16. julija: ob 20.00 ameriški družinski animirani film Očka,'ne ga srat Gornja Radgona Julija in avgusta ne bo filmskih predstav! Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Družina Vidonja, Gančani 200, namesto cvetja za pok. Ano Novak - 5.000; Joža Meolic, Murska 119, Krog, namesto cvetja za pok. Jenija Novaka iz Čer-nelavec - 3 000; Ernest Bedek z družino iz Šulinec namesto cvetja za pok. Majdo Pucko iz G. Petrovec - 5.000; družina Gergjek, Tišina 5 a, namesto cvetja za pok. Jožeta Filipčiča iz Murske Sobote - 5 000; dr. Ludvik Norčič z družino namesto cvetja za pok. Marijo Voroš iz Murske Sobote - 10.000; sodelavci iz Mure, d. d., FRS, namesto cvetja za pok. mamo sodelavke Milene Majcen - 20.000; maturanti Srednje zdravstvene šole Rakičan prostovoljni prispevek -18.000; družina Kaučič nairiesto cvetja za pok. Imreja Gomboca iz Bodonec - 5.000; družina Potočnik, Stara ulica 28. Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Ludvika Meolica - 5.000 sit; Helena in Ludvik Cipot iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Štefana Perša iz Tešanovec - 10.000; družina Martina Hajdinjaka, Rudarska-33, Lendava, namesto cvetja za pok. Anico Šiftar - 5.000; družina Kuzma - Kuhar iz Lemerja namesto cvetja za pok. Anico Šiftar -8.000; družina Rudija Šiftarja iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Anico Šiftar - 8.000; Irma Šiftar z družino iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Anico Šiftar - 12.000; družina Maček iz Rakičana namesto cvetja za pok. Anico Šiftar - 8.000; družina Stefana Franka iz MarkiŠavec namesto cvetja za pok. Anico Šiftar - 8.000; Marta in Rudi Kuplen, Šerce-rjevo naselje. Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Marijo Steiner - 10.000; družina Kozar, Martinje 14, namesto cvetja za pok. Elo Kolman - 8.000; Danica Spirič, Zadružna ulica, Cernelavci, namesto cvetja za pok. Franca Šiftarja - 5.000; Alojz Šiftar, Tišina 49, namesto cvetja za pok. Branka Verbana - 5.000: Štefan Železen, Gorička 30, Cernelavci, namesto cvetja za pok. Anico Šiftar - 6.000; Turistično društvo Gančani namesto cvetja za pok. Eriko Mesarič -Bohar - 10.000; družina Ozvatlč, Aškerčeva 3, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Anico Šiftar -3 000; družina Moreč, Aškerčeva 3 a, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Anico Šiftar - 5.000; Branka Zorko z družino namesto cvetja za pok. Antona Rantašo iz Bunčan - 10.000; Marica Rauter z družino namesto cvetja za pok. Antona Rantašo iz Bunčan - 10.000; Tinea Težak, Trstenjakova ulica, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Elo Kolman - 5.000; družina Bojana Bagarija iz Rakičana namesto cvetja za pok. Elo Kolman - 10.000; družina Peterka Glavač iz Beltinec namesto cvetja za pok. Marijo Šteiner iz Beltinec - 5.000, družina Pelcar iz Doline namesto cvetja za pok. Elo Kolman - 10.000; družina Vidak namesto cvetja za pok. Jožeta Alta -,10.000; sodelavci Vrtca Lendava namesto cvetja za pok. očeta Lidije Alt - 25.000; Nela Maučec iz Beltinec namesto cvetja za pok. Elo Bakan iz Ljubljane -5.000, DURS Davčni urad Murska Sobota namesto cvetja za pok. Antona Rantašo - 19.700; Jolanka Ribaš, Murski Črnci 28 e, namesto cvetja za pok. ženo Kolomana Šiftarja iz Murske Sobote - 5.000; družina Aladarja Prelca iz Šalovec namesto cvetja za pok. Ano Gašpar - 5.000; družina Prelec, Šalovci 183, namesto cvetja za pok. Eriko Bohar - 5.000; odvetnik Jože Korpič namesto cvetja za pok. Marijo Weindorfer iz Kroga - 10.000; odvetnik Danilo Hari namesto cvetja za pok. Marijo Weindorfer iz Kroga - 10.000; Srednja poklicna in tehnična šola Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta Marjane Koren - Ban iz Černelavec - 15.000; stanovalci iz Gregorčičeve ulice 55 v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Zoro Serec - 15.000; Sindikat Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota namesto venca za pok. očeta sodelavca Simona Ivankoviča - 20.000; družina Bunderla - Sarka, Šulinci 2 b, namesto cvetja za pok. Ano Gašpar iz Šulinec - 5.000; odvetnik Zvonko Brenčič namesto cvetja za pok. Marijo Wein-dorfet - 10.000; družina Škodnik ■ Lapoši, Slovenska 41, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Istvana Varge - 6.000; sodelavci podjetja Komunala Murska Sobota namesto cvetja za pok. Marijo Weindorfer, mamo sodelavca Milana - 43.000; družina Zakoč iz Šulinec 74 namesto cvetja za pok. Sidonijo Zakoč iz Lucove - 5.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282, Splošna bolnišnica Murska Sobota Kupon št 27 - Odgovore pošljite do torka, 18. julija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-mf.si Napoved prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V četrtek, 13- julija, ob 19. uri bo v klubskem prostoru MIKK-a otvoritev potujoče fotografske razstave Romska kultura. Razstava je del projekta Regio Art -Sinergije regijskih mladinskih kulturnih identitet. Razstava bo na ogled do 28. julija. V petek, 14. julija, ob 19. uri bo v Galeriji otvoritev samostojne razstave slik in grafik Viktorja Schecka. Razstava je posvečena 25. obletnici sodelovanja Murske Sobote in Ingolstadta na likovno-galerijskem področju, Razstava bo na ogled do 6. avgusta LJUBLJANA V četrtek, 13. julija, ob 19- uri bo v Moderni galeriji otvoritev razstave članov Kluba Art Direktorjev Bosne in Hercegovine. Vabi Fundacija Brumen. KONCERT GORNJA RADGONA V petek, 14. julija, ob 21. uri bo v klubskih prostorih MD Grom (stari vrtecJ koncert skupine Open nightmare (elektro ragga dub, MontpellierTrancija), DOGODEK BEZNOVCI V soboto, 15. julija, ob 20. uri bodo na nogometnem igrišču pri gasilskem domu tradicionalne nočne igre. Prijave po tel št.: 549 10 64 ali 031 208 553-SPODNJA ŠČAVNICA V nedeljo, 16. julija, ob 10. uri bosta pri vaškem domu tradicionalni prireditvi Dan žetve in I. kmečke ženske igre. KROG V nedeljo, 16. julija, popoldne bo pri brodu tradicionalna prireditev Vlečenje vrvi med Prleki in Prekmurci. LENDAVA V nedeljo, 16. julija, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Katarine dobrodelna kulturna prireditev otrok iz sirotišnice v Devi (Transilvanija). MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 17. julija, se bodo v MIKK-u (v gradu) začele računalniške delavnice za začetnike. Prijave po tel. Št. 534 98 90, po elektronski pošti ali direktno v MIKK-u. PREDAVANJE LENDAVA V četrtek, 13- julija, ob 15. uri bo v ClD-u začetni tečaj kitare, ki ga vodi Usama Al-Hiasat. FILM BELTINCI V petek, 14. julija, ob 21.30 bo na grajskem dvorišču kino na prostem, kjer bodo vrteli srbsko črno komedijo iz leta 1980 Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva) režiserja Slobodana Šijana. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V predprostoru Stalne razstave Pokrajinskega muzeja je do 30. julija na ogled gostujoča fotografska razstava Sodobni nomadi (Življenje Tuaregov, kot ga vidi Tuareg iz Nigra) avtorja Souleymana Mohameda Razstava je posvečena etnologu in antropologu dr Borutu Brumnu. V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca septembra na ogled fotografska razstava Pomurske impresije, ki jo je pripravil Foto klub Murska Sobota. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss. V Pokrajinskem muzeju je na ogled Stalna muzejska razstava. LENDAVA V sinagogi je na ogled razstava Hologrami - Jewish Vienna; A holographic approach, ki jo je med drugimi omogočila tudi Izraelska ambasada Dunaj. Na gradu je do 27. julija na ogled mednarodna likovna razstava Woman and Migration. V CID-u je na ogled razstava slik mladih slikarskih umetnic. Razstavljajo Katja Pal, Irena Pamic, Timea Vida in Fortuna Lazar. V hotelu Elizabeta je na ogled likovna razstava akademske slikarke Katje Pal. BELTINCI V gradu si lahko do 16. julija ogledate slikarsko razstavo Lučke Falk iz Maribora. RAZKRITJE V novi knjižnici in čitalnici je na ogled razstava osamosvojitvene vojne na območju Prlekije. LAAEELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24. septembra na ogled razstava »At second sight« - Contemporary Art from Montenegro, kjer razstavlja osem umetnikov, in razstava Odtisi samote avtorja Jožefa Muhoviča. KORMEND V Mestnem razstavišču (Batthyanyjev grad) je na ogled razstava Od Mure do morja umetniškega fotografa Jožeta Kološe - Kološa (1920-1998). Razstavo je pripravil avtor, umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Janez Balažič. 32 ZADNJA STRAN 13. julij 2006-|Ml VESTNIKOV KOLEDAR 13. Julij, četrtek EVGEN 14. julij, petek FRANC 15. julij, sobota VLADIMIR 16. julij- nedelja MARUA 17. Julij, ponedeljek ALEŠ 18. julij, torek MIROSLAV 19. Julij, sreda VINCENC 16. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 26 minut, zašlo pa ob 20. uri in 49 minut. Dan bo tako dolg 15 urin 23 minut. 17. julija ob 21. uri in 14 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Poskus umora ob jezeru v Kobilju Najprej z avtom, potem z nožem Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 12. julija 2006 država mn, val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,9020 239,6209 240,3398 Hrvaška HRK 191 1 32,9656 33,0648 33,1640 Madž. HUF 348 1 0,8649 0,8675 o.stoi Švica CHF 756 1 152,48’5 152,9463 153,4051 V. Brit. GBP 826 1 344,8853 345,9231 346,9609 ZDA USD 840 1 187,5507 188,1150 188,6793 Med begom napadalec poskušal povoziti tudi policista WN3IUVICI Darili Hrvatica in Srbkinja se pogovarjata. kaj sta dobili za 25. obletnico poroke. Hrvatica se hvali: »Dobila sam zlatni prsten, zlat ni sat i zlatne naušnice. Sve zlato.« Srbkinja ma sam dobila k..c!« •Joj, kak prost narod, a tak kra-san poklonit Zadnji sedež Otrok na zadnjem sedežu avtomobila lahko povzroči nesrečo. Nesreča na zadnjem sedežu avtomobila lahko po vzroči otroka. Klic na 113 »Dober dan, nujno je, tašča se je obesila!« »Ste prerezali vrv?« zanima policista. »Ne, še diha!« Zaplet Janez se vrne domov in najde ženo v postelji z ljubimcem. Prestrašena žena reče ljubimcu: »Zdaj pa mu pokaži, da si pravi moški!« Ljubimec: »Kaaaaaj, a njemu tudi?« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali. pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsakteden bomo objavljeno šalo nagradili. V ponedeljek se je zgodil ob kobiljanski gramoznici poskus umora. Ribiškega čuvaja Atilo Horvata iz Motvar-jevec je Vili Vogrin iz Kobilja najprej želel povoziti z avtom, nato ga je napadel z nožem. Horvat se mu je uspel izmakniti, Vogrina pa so policisti uspeli obvladati Sele s prisilnimi sredstvi. Policija ga je prestregla, ko se jc po napadu peljal domov. Med posredovanjem je poskušal povoziti policista, po približno kilometru bega pa je z avtom nasedel na poljski cesti. Takrat so Vilija Vogrina prijeli in odpeljali v prostore za pridržanje. Preiskava dogodka še ni končana izvedeli smo, da je bil Vogrin med dejanjem vinjen in da je vozil neregistriran avtomobil. Umor je poskušal storiti s približno deset centimetrov dolgim nožem. V torek jc bil izpuščen na prostost. Neuradno je bil že večkrat zapisan v policijske beležnice. »Ko sem dobil obvestilo o krivolovu. sem se odpravil proti gramoznici v Kobilju. Izstopil sem iz avta, za menoj se je naenkrat pripeljal Vogrin,« pripoveduje Atila Horvat. Vogrin je nadaljeval vožnjo, Horvat pa je šel na nasip. Čez nekaj časa se je prvi vrnil: čuvaja je najprej poskušal povoziti z avtom, nato se ga je lotil z nožem. Ker ni odnehal z grožnjami. je Horvat poklical policijo: »Vogrin je član ribiške dru- Atila Horvat: »Stal sem na nasipu, ko seje Vogrin pripeljal nazaj. Najprej je z avtom želel na nasip, vendar mu to ni uspelo. Iz žepa je potegnil nož in se peš napotil proti meni. Kričal je: »Ubil te bomb« Zamahnil je, stopil sem nekaj korakov nazaj. Potem sem poklical policijo.« zine Lendava, tako da se poznamo. Kar nekajkrat nam je čuvajem grozil z besedami, naj s seboj prinesemo venec, če ga bomo naslednjič kontrolirali pri ribolovu.« Sicer pa je bil ponedeljek za policijske preiskovalce zelo naporen Poleg poskusa umora so obravnavali še 10 drugih kazni- vih dejanj: v Gaberju so odkrili divje odlagališče odpadkov -med drugim je šlo za dobra dva kilograma škropiva, primer so prevzele pristojne okoljevarstvene službe - iti državnemu tožilcu ovadili zensko, ki je na sodišču i Lendavi žalila in celo s stolom napadla sodnika. Andrej Redek Saško Cener 6. avgusta prost Pred velikim senatom sodnika Milana Forstneriča na soboškem okrožnem sodišču seje začelo ponovno sojenje dvaintridesetletnemu Saško Cene rja. Ponovimo: sodnik Forštna-rič je Cenerja 21. julija 2005 obsodil na 15 let zapora zaradi umora Milana Baranja in poskusa umora Bojana Horvata v pretepu in streljanju med Romi maja 2004 v Kranjčevi ulici v Černelavcih. Višje mariborsko sodišče je prvo razsodbo lani decembra razveljavilo: pritrdilo je zagovorniku Jožetu Šafariču, kije trdil, daje Cener dejanja storil v silobranu. Sojenje se bo nadaljevalo 23. avgusta. Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Ker bodo združili obtožnice proti vpletenim v pretepanje in streljanje, bodo na zatožno klop sedli še Bojan Horvat, Slavko in Vesna Pestner, Zdenka in Dejan Baranja ter Mirko Maček. Mimogrede; Sašku Ceneiju se 6. avgusta izteče pripor, tako da bo spuščen na prostost. Grožnje in spori med vpletenimi pa se menda nadaljujejo. - A. B., foto: N. J. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: številka: pošta: Naročnino Želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK cj po položnici - trimesečno Vsi, ki boste 6., 13., 20., 27. julija ter 3., 10. in 17. avgusta zbirali sličice (skupaj 7) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika -SAMO do 24. avgusta. Zanjo boste prejeli kupon, ki ga boste pri blagajnah Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni zamenjali za brezplačno vstopnico. Potem ko sosed ZoranJ*"^ šel primerne 3^ danstvu, seje ‘ kandidiral za ske prestolnice. ^edužeSle^^ sija o Županova") Ski prestolnici- * * ' N' Skorajda zanesj^j^-.„nauski stolčeka Ski h lokalnih panvelikoP^j# StefanPrSa z vodilnimi v^aV ski stranki- ***. V goričkih habit^^. so izvalile vse P **LpZ Nekdanji^-ske madžarske pl|( ne narodnos ^ Gyorgy bo še ohranil pri zadnjic^-* * ' . M Hodoš se na še noben vlak- * * ' pomurski bodoI tegpili nasP^gerif reko Muro, ostal na svoj * * Trava num in " h^'1,. jJ pokošena-5 >1(1* jj Kmetje ki so vk^ Pridelavo^ šinped4^ novtxwni > sevanje me vpliva na odSa^^^J' selilo ^'^llM*^ m dra^u ega ŠkegameS^<# ja mu maše® , j, ■r - I r I A'H11' n vedno veiP- kesedM Igrajte se s sestavljanko in si zagotovite brezplačen ogled največjega kmetijskega sejma pri nas.