Katoll&k cerkven list«
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gl«l. 20 kr., za oetert leta 1 gld. 15kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXII.
V7 Ljubljani 8. vinotoka 1869.
List 41.
KatolVan sem, in to ostanem , KatolSki cerkvi zvest, ndan! S stališča tega se ne ganem , Da bo življenja tek končan.
KatolSka vera le je prava, Ljubezni Stvarnikove dar, Le v nji je sreča, mir — in slava, Resnice večni jasni žar.
„Le kdor veruje in je keršen,4* Učencem je Zveličar djal, — ,,Le tem, ko tek bo njih doveršen, ZveliČanje bom večno dal."
„Kdor ne veruje pa" — nasproti, Nevcrnikom On zagrozi, „Ta v večni bival bo temoti, Kjer jok, Škripanje bo z zobmi!"
Katolčan sem! — zato spoštujem Olavarja cerkve, papeža, — Ga hvalim rad in poviSnjem, Namestnik on je Kristusa.
„Oblast imel ti vso bos mojo," Je Petru djal, „ti Skala si!" Na te bom zidal cerkev svojo, Vsa moč peklenska kos ji ni!"
Glavar tedaj je Peter pravi, — Ne Luter, tudi ne Kalvin,
•) Pripravna za deklamovanje.
Katoličan sem!*)
Ne Focij hrepeneč po slavi, — Ne v zmoti drug ,,zgubljeni sin."
Le v cerkvi Petrovi nahaja Se Božji Duh — resnice vir , On vodi jo; — pri nji ostaja Najviši — Jezus — nje Pastir. -
Resnice vir, — moj žarek*mili! Kak vabiS kviško vse želj£;
V	težavah, v naj britkejši sili Tolažba sladka za serce!
Mi kažeš gori rajske brate,
V	nebeški slavi venčane, Pri Jezusu predrage svate Na vekomaj osreČene!
Da! verski žar resnice čiste — Mi kažeS večno-srečni kraj, Pripravljen prostor le za tiste , Ki zvesti so Gospodu zdaj.
O kje je vera, ki prižgala Bi sercu taki upa kres? K atol Sk a le je ter dna skala , Je lestva varna do neb6s.
O bratje ločeni, v zmotnjavi, Vernite vender se nazaj! H katolško-rimski cerkvi pravi: I* Rima pot je r sveti raj. —
Katol*čan s<-m! ker sladko umreti Je vernemu katol'čanu, Mu cerkev ve nebo odpreti — In ga pripelje k Jezusu.
Naj zasmehuje njene iege Berlavi svet, — pekleni duh Bori se z nj<*>; — na vse pretege : „Pogini!u vpije svoboduh.
Al cerkev, vajena napadov, Le mirno moli in terpi; — Prederzni krič togotnih gadov, Pa tudi strup je ne umori.
Brezbožnikov derhal zdajavno Bo večni ogenj strašno žgal, Ko cerkve znamnje vselej slavno. — Presveti Križ častit bo stal!
O kolika sreča toraj za-me,
Da rojen sem katoličan, Ud svete cerkve, s ktere same Resnica sije v večni dan! —
Zato katoFčan sem, — ostanem KatolSki cerkvi, zvest, udan! S staliSča tega se ne ganem, Da bo življenja tek končan.
R a d o s l a ▼.
Vr.
Oserčba.
Rukni čolni ček v morski naris Rukni ga berzo med v&le penečč, Pusti kermilo, ker boja je čas, Zmago doseči nad v&le serdeČe! Dan naj gromi, naj verSi tudi noč, Sredi viharjev ti Bog^deli moč!
Jadro pretergano; kerma ker m i Šibki čolniček nad val pred potopom,
V	persih mornarju pogum oživi, Hrabro branit' se pred morskim pokopom; Zunaj krog njega buči naj vihar,
V	sercu je miren nesrečni mornar!
Jadraj čolniček v morski naris, Jadraj le berzo med v&le peneče! Kermo odkermim, ker boja je Čas, Zmago doseči nad v&le serdeče; Dan naj gromi, naj verSi tudi noč Sredi viharjev mi Bog deli moč!
H rab r oilav Perne.
Čredo zaretfe krisifana r seda*%fih časih. *)
(Msgr. Dr. Gaume.)
(Dalje.)
Kaj zgodovina govori o naši djanski dogodbi ?
1. Kdaj in kako se je veršila prečudna prikazen, ktero opazujemo ?
Ta prikazen ima svoj začetek pred tisač osem sto leti. Tisučkrat od jutra do večera jo oznanuje sedanji svet Stoletja, leta sklepanja miru, vojne zveze, deržav-ljanske in kupčijske pogodbe, vse djanja javnega in domačega življenja — vse se pri nas po tej dogodbi šteje. Ne bilo bi bolj bedasto o poldne terditi, da ni solnca, kakor tajiti in o vračati to nar znamenitniii djan-sko dogodbo.
O kakem času pa se je veršila ta dogodba? O času,
') To znamenito obravnavo je poslovenil nepozabljivi preizverstni ranjki bogoslovec Jož. Hostnik (do VI, 5 incLj, in ko jo tuk^j nadaljujemo, se nadjamo, da nam pride med tem konec spod druge roke.	Vr.
ko je celi svet, razun judov na tisuče bogov molil. Tudi t<> jo djanska, zgodovinska resnica, ktere ni moč tajiti, kakor perve ne.
2.	V kaki zvezi ste zdaj te dve dogodbi? Ce je hotlo keršanstvo vmestiti se na zemlji, bilo je treba vse tisuče malikov spraviti ob veljavo, jih pometati s prestolov in mesto njih Križanega ljudem v česen je vriniti, bilo je treba judovsko in pogansko verstvo v prah vtep-tati, ali z drugimi besedami: tu ni bilo drugač, kakor vojsko napovedati vsem ljudstvom, segati v to, kar je človeku naj dražega, v versko čutilo. Pri nekdanjih poganih je pa versko čutilo neznano moč imelo, kajti ž njim so bili zračeni vražni in človeku priljubljeni predsodki, na verskem čutilu slonel je narodni ponos, ž njim so bile v nar tesnejši zvezi vse politične naprave.
3.	Zgodovina nas uči o judili, daje bilo ljudstvo vedno srečno, če je bilo zvesto Jehovu, nesrečno pa in tepeno, kadar se je v nezvestobi nehvaležno proti njemu vzdigovalo.
Koma, ki je bila slepo vdana vražnim vedeževav-stvom, ona, ki je celemu svetu zapovedovala, bila je zmeraj terdne misli, da je v češenji domačih božanstev vir vseh vspehov in poroštvo večne stalnosti njenega vladarstva.
Kako toraj, da svet Križanega iz Judeje moli? T<> djansko resnico je kaj težavno razlagati ali celo nemogoče po naravni (natorni) poti, od ktere strani jo že opazujemo. — Bomo videli!
IV. Pervi težavni razlog.
Kako, da se je pred keršanstvom judovsko verstvo upognilo?
i. Preden je poslopje keršansko svet napolnilo, bilo je treba razdirati in sostavljati, v prah zdrobiti in uničiti je bilo treba malike in verstvo vseh ljudstev in postaviti novo verstvo na razvalinah starega priljubljenstva. Ud teh dveh strani moramo opazovati velikanski prevrat.
Primeroma proti drugim ljudstvom bilo je judov se ve da malo, toda navezanost njihova na svoje verstvo bila je močno uterjena, popolnoma opravičena in zelo samopridna, kakor se bo vidilo iz sledečega.
'2. Judom je verstvo, češenje edinega Boga na serce priraslo. Preteklo je že več stoletij, od kar so popolnoma v sebi zamorili nagnjenje do malikovanja. Rajši so ter-peli, da jim je sirski kralj razdeval mesta in polja, jih oropal, spravil v sramoto in škodo, nego da bi se bili odpovedali postavi Mojzesovi. Za brambo verske postave svoje bili so tako vneti, da jih je zanjo veliko število svojo kri prelilo na bojiši pod vodstvom Matatija in njegovih sinov. Drugi, n. pr. Kleazar in bratje Makabejci so se velikoserčno pred trinogi k postavi spoznavali in se rajši dali v grozovitih mukah umoriti, kakor da bi se postavi odrekli.
.'i. Navezanost njihova na postavo bila je popolnoma opravičena. Judovsko verstvo je bilo edino pravo na celem svetu pred Kristusom. Bog sam je bil njegov začetnik, razlagali in učili so ga očaki in preroki, ponos naroda. Jerusalem bil je v pravem pomenu sveto mesto, tempelj jeruzalemski bil je edino svetiše, kjer je pravi Rog sprejemal molitve ljudi in je razsvitljeval preroke. Kadar so bili zvesti izraelski otroci tej nebeški postavi, spremljal jih je poseben blagoslov, rosilo jim je nebo neštevilne dobrote, še celo ošabni zmagovavci bili so jim vdani.
4. Navezani so bili pa tudi na postavo iz sarao-pridnih ozirov. Lažnjiva in slepa farizejska razlaga postave gladila je tako naroden ponos, da je bila kmalo podlaga vseh njihovih nad in pričakovanj. S tako prenapeto terdovratnostjo, da je ni enake najti v zgodovini, pričakovali so j udje zgolj mogočnega zmagovavnega me-
sija, ki jih bo rešil stuanega jarma poganov, jim zadobil vladarstvo čez celi svet in jim še v lepšem svitu po-vernil krasne dni Salomonovega vladarstva.
5. Zdaj je bilo treba prepričati jude, da se farizejska razlaga prerokb naslanja na zmoto, da so pri-čakovanjale zmagovalnega mesija le prazne sanje, da je njihovo verstvo le senca, ki se bo zdaj umaknila resničnosti , da je bilo ime „ljudstvo Božje" pač dozdaj lastnina samih judov, da se bo pa odslej treba deliti z vsenn ljudstvi.
Ce se je hotlo keršanstvo vkoreniniti med judi, bilo jim je treba dokazati, da je sovraštvo in zaničevanje judom že prirojeno, kazni vredno in pogubno, da bo take čutila morala zdaj spodriniti brezmejna, vdana ljubezen. V keršanstvo stopiti bilo je za juda: zapustiti naredbe Mojzesove postave, ktera mu je zabranila vse verstveno občevanje s pogani. Keršanstvo je judom pod kaznijo večnega pogubljenja velevalo s pogani, ktere so tako nagnjusno čertili, živeti v eni veri ž njimi , v enem svetiši moliti Ga, kterega so obsodili kot prederz-nega hudodelnika in ga sramotno umorili, Njega toraj kot edinega Boga nebes in zemlje častiti.
Glas škofa mognnskega o nastopnem cerkvenem zboru.
Pisanje tega imenitnega škofa o koncilu je morebiti nekaj naj posebnišega, kar se je še pisarilo dosedaj o ti važni dogodbi sedanjega časa; čast daje pisatelju samemu, ki je tudi s tem izdelkom pokazal svetu, da je učen mož, ki pozna svoj čas: slavi pa tudi ves nemški narod, ki slovi zaradi globocega mišljenja in natančnosti. Pisanje to dokazuje pomen vesoljnega zbora za sedanji čas. Pa kakor zidarski mojster, kteri hoče zidati na rahli pa močvirni zemlji, postavi pred vsem prav terdno pa krepko podlago, ravno tako si je postavil naš veliki pisatelj iz poglavitnih resnic duha keršanskega prav zanesljivo podlago, na to podstavo se vstopi sam, in začne razlagati pomen vesoljnih zborov sploh, pa nastopnega zbora posebej.
Pomen tega zbora se pa prav posebno razvidi v veliki nalogi, ktero ima rešiti, in čem natančneje spre-vidimo to nalogo, tem imenitniši bo nam vesoljni zbor, tem gorečniše bomo tudi molili, da blagoslovi Bog dela njegove, ter jih pripelje k srečnemu koncu.
Poglavitna naloga vesoljnim zborom bila je od nekdaj ta, da so branili razodeto resnico zoper prikazajo-čim se verske zmote in zmote odbijati. To nalogo rešiti ima tudi nastopni zbor.
Ktera pa je zmota, ki jo je treba sedanji čas zmagati? Ne le da bi bila kakor prejšni čas, zmota v veri, da bi krivili ali pačili razodete resnice, temuč taji se prav naravnost vsako Čcznatorno razodenje, vsaka čez-natorna zveličavna naprava, taji se sploh vse keršanstvo, kratko rečeno, nič se ne veruje , kar se ne vidi in z umom ne zapopade (naturalizem, racijonalizem). — Ali sedanji čas ne le da taji čcznatorno razodenje, ne, temuč taje se natorne resnice pameti, zlasti one velike tri resnice, na ktere je zastavljena vrednost človekova, pa obstoj človeške družbe; nočejo namreč poznati osebnega Boga, ne duhovnega sveta, prostosti in nevmerljivosti človeške duše, ne postave nravne, ki je vender vsta-novljena v svetosti in v pravici Božji, ki je nespremenljiva, ki ni navezana na nikakoršno svojevoljnost človeško. Zato mora cerkev današnji dan ne le razodenje Božje, ampak tudi pamet samo braniti zoper napade krivoverske, in tako se spolnuje , kar je že pred leti govoril nemški modroslovec Leibnitz, ,,da bodo prišli časi, ko bo braniti cerkvi ne le vero, ampak tudi pamet zoper napade neverstva." Prišel je ta čas v resnici.
Ako pa hoče cerkev zverševati svojo nalogo, ako hoče zavarovati razodenje in pamet zoper naturalističnega duha časovega, ne more to zadostovati, da samo resnico le izreče očitno nasproti zmoti, temuč napasti mora zmoto ondi, kjer se je v človeškem življenji tako rekoč vtelesila: t. j., v učenosti in v šoli, v družini in v zakonu, vderžavi in v družbinstvu. Nato nam pisavec stavi pred oči velikansko zmešnjavo današnjega svetd, in strahovito pertenje, da bi po napačni rabi prostosti pregnal iz vede in vseh razmer življenja Boga in vero, resnico in pravico, in človeštvo izdal v sužnost vsakoršnih strasti, svojevoljnosti in sebičnosti, to se pravi, da bi ga v pogubo stermoglavil.
Kaj pa bo storila cerkev nasproti temu nezmožnemu početju hudobije in zaslepljenosti? Rekla bo vedi: Ukloniti se moraš pred Bogom, on je naj višji resnica. Soli bo rekla: Ne smeš se ločiti od učenika vseh ljudi, od Kristusa Gospoda. Deržavi poreče: Ti se ne smeš usesti na Božje mesto. Ti si le služabnica Božja, da zveršuješ pravico. Dolžnost tvoja je, spoštovati vero svojega keršanskega ljudstva in cerkev braniti. Ako so tvoje postave nasprotne keršanstvu in cerkvi, je vsakega kristjana dolžnost Boga bolj poslušati, kakor pa ljudi. — Bogatim v človeškem družbinstvu bo govorila cerkev Kristova: Dolžnost vaša je ljubiti svoje ubožne brate, jim privošiti primeren zaslužek ter jim po zmožnosti pomagati. Reveže pa bo tolažila: Bodite zadovoljni s svojim stanom, ne delajte nikakoršne krivice in ne godernjajte zoper Boga in njegovo previdnost.
Pa cerkev ne bo le samo napadov brezbožnežev odvračevala, temuč pribojevala si bo tudi svobodo, ktera ji je potrebna, da spolnuje svoje božje poslanje. Tirjala bo svobodo, da si izreja svoje otroke prav svobodno za keršanstvo, in svoje mašnike zamašništvo; svobodo, da si prosto voli škofe; svobodo, da napeljuje svoje sinove in hčere do evangeljske popolnosti; svobodo, da spolnuje vse dela keršanskega usmiljenja. In pred vsem se bo prizadevala cerkev, da posvečuje svoje ude, posebno služabnike in duhovne svoje, ter jih povzdiguje do popolnosti.
To so naloge vesoljnemu zboru. Zares velike, težavne naloge! Molimo, kakor nas opominja slavni pisatelj ; posledojič, molimo, da jih vse reši zbor in otme Človeštvo iz spačenosti, v ktero se je pogreznilo. Veliko smemo upati; zakaj kjer govori učenost, modrost in skušnja tacih m6ž, kakor je Vilhelm Emanvel, veliki škof mogunški, ondi se dosežejo velike reči, tega smemo biti prepričani, še ako bi ne vedili, da jih vlada in vodi sv. Duh. (Balt. Volksztg.)
Tri mesce na Jutrorem.
XLII1.
(Popotvanje skoz Fenicijo. Poljedelstvo in raznoteri kraji. Nahar-el-Avle ali „Bostrenns.'' Sidon. Zgodovinske čerte; slava in zatem-njenje; zavid s Tirom; razdjanje; Kristus in sv. evangelij ondi. — Sedanje mesto — Sajda: lega; ostanki; bombardovanje leU 1840; morije 1. 1860; nov razcvet po kat. redovih in duhovstvu; izkopavanja iz fenittkih pokopalia ter sestre sv. Jožefa in avstr. konzul; rakev feniske kraljice in fen. princa. Francosko iskanje in odvaž« spom-nikov. Zaboj zlatov od Aleksandra Velikega. Svinčenke z denarji znotraj. Mozaiki.}
Pervega majnika proti sedmčm smo odjahali iz Deir-el Kamara čez hribce, kotle, ravnine in doline proti Sajdi ali Sidon-u. Gorice so obsajene z mladimi murvami, smokvami, oljkami, in obsejane z žitom , ki je odrašalo in ni še šlo v klasje. Viditi je bilo veliko leče, kakor po vsi Palestini, in tudi bob se ni pogrešal, ki se ga menda smert boji, posebno če ga „zdrav človek s kruhom je." Proti osmem smo šli mera vasf Baaklil
na hribu, in imeli smo ob desni ne deleč srednje morje, ob levi pa libanske gore, ki so bile proti severo-vzhodu tudi snežne. Ob tem hribu rodi tudi vinska terta in v Deir-el-Kamaru smo pili kaj prijetno libansko vino. Po X smo šli mem Aambeta med obdelanim poljem, oljkami, murvami itd.; ljudje so bili kaj prijazni, mislim, katoličani , ker srečali smo bili maroniškega duhovna, in kmet je prašal: ,,Xasara u muslem" (so li kristjani ali raobaraedani?). Ob 9 smo vidili z nekolike višave na vse strani skalovito hribovje — pravi kras — in polno kotlov je med okroglimi griči. Nadalje popotovaje smo imeli precej deleč ob levici beli Liban ali Libanon (Dežebel-es-Seldž ali hrib snega, to je snežnik.i O 1 smo pri vasi Masbud u na polji predkosilo imeli. Kraj je silo lepo obdelan; na vertu sem vidil tudi mlade hru-šice s sadom, kar je po unih krajili bolj redka sreča. Poljodelstvo je bilo viditi v prav lepem cvetu. Dva kmetiča iz Baje, serčno dobra možaka, sta mi pravila, da v vasi je 75 hiš in kacih 30 — 50 kristjanov. Potrebščine za kmetijo pa so dosti drage, ako sem ju prav razumel; velblud ali kamela se plača z20.0<lO pijastri, plug ali drevo (aud) s 100 pij astri itd. (Pijaster je blizo nase nove šestice.) Možiček l)erzi je imel na herbtu <»0 let, pa bil je že ves moter in dognan viditi.
Proti eni popoldne gremo dalje in imamo kmali ob levi vas Baašir pod homcem, na homcu pa Deir Omhales. Kmali zavijemo proti morju, skor na vsakem hribcu čepi kako ozidje ali pa podertina, — menda so terdnjave.
Proti dvem smo naleteli na pustih pašnikih na veliko ljudi, ki so bili po pustoti sem ter tje raztreseni — z vejami, prekljami in enakim orodjem v rokah. Že me je silil sum, da nas utegnejo napasti, kar spazira, da kobilice tirajo v pustinjo z zelenih vertov, v ktere smo precej dospeli; z ognjem so požigali, z vejami jih podili ter preganjali kakor koli so mogli.
O 2'j smo prišli k reki Nahar-el-Avle blizo morja, menda prijetni ,,Bostrenus", zraven kterega stari pesnik Dionizij Periegetes stavi „cvetoči Sidon." Mnoge prekope ali kanali, izpeljane iz te reke, namakajo prezale verte, ki obdajajo Sidon. Kaj pa čem povedati o tem starodavnem preimenitnem mestu, v ktero smo dospeli ob 3 popoldne ?
Sidon ob srednjem morji, ne deleč od gore Libana, je ne mara naj starejše mesto v Fenicii ter ima ime od Sidona, pervorojenega sina Kanaanovega. Mozes govori o tem mestu kakor severnem krajniku kanaanskc dežele (Gen. 10, 15. 19.) Kmali je mesto doseglo gospostvo nad srednjem morjem ter postalo slavno v bogastvu, v umetnosti in učenosti, ali pozneje ga je mesto Tir ali Tirus prekosilo, od tod nasprotna zavidnost. Oboje mesto je bilo prišteto rodu Ašerjevemu, kteri ga pa nikoli v posest ni vzel. Homer pravi, da ,,Sidonci so bili spretni v vsih rečeh." Pa ravno njih slovesnost in bogastvo jim je bila zadrega in spotika k nečistemu ma-likovanju in drugim pregreham, torej so se spolnile mnogotere žuganja prerokov nad pregrešnimi prebivavci. Iz zavidnosti do svojih rojakov Tircev so Asirca Sal-raanasarja podpirali s 00 barkami in 800 veslarji zoper Tir, prišli so pa s tem sami v sirsko in pozneje babilonsko, perško sužnost; na vse zadnje jim je Artakserks Ochus mesto razdjal (350 pr. Kr.), in ni se nikoli več povzdignilo k poprejšnji slavi. Sv. Evangelij pripoveduje, da je tudi Kristus bil prišel v te kraje ter je bil ravno v Sidonu ozdravil Kananejkino hčer. V nekem vertu ob jutrovih vratih je še zdaj v ta spomin kapela „Kananea", to dobo turška raošeja, ki jo mohemedani imenujejo „ZuIuza," češ, daje uni Kananejki bilo tako ime. Tudi sv. apostelj Pavel je šel tod v Rim. V cerkveni zgodovini je imenovanih več sidonskih škofov. Križarji so ga bili 1. 1111 Turkom vzeli. Po mnogoterih osodah in
poniževanjih je prišel Sidon naj pozneje zopet v turško oblast, pod ktero je še zmiraj. Tako napuh in pregreha, pa nevošljivost in razpor med domačini naj lepši in naj slavniši mesta in njih narode lahko za vselej vničdenejo.
Sedanje mesto se imenuje S ajda in stoji bolj proti jugu od nekdanjega; kjer so namreč zdaj verti ob severni strani, tam se je nekdanje mesto še le pričelo. Sloni pa Sidon ob severno-zahodnjem berdu predgorja, ki sega proti jugozahodu v morje. Na višavi tega predgorja je grad, ki se imenuje sv. Ludovika. Kakor žalostne priče nekdanje slave mole še čversto pa silo otožno z morja zidovi nekdanjega imenitnega pristana ali bar-kostaje. Število prebivavcev se raznotero naznanuje; nam so rekli, da jih utegne biti kacih 11.000, drugi jih na 8000 in še manj stavijo. Po vojski Mehemed-Ali-a Egipčana zoper Porto je 1. 1840 angleško-avstrijansko brodovje tudi Sidon bombardovalo in vzelo. Število kristijanov se je zmanjšalo v Sidonu, zlasti odkar so jih Druži s turško potuhnjenostjo in pomočjo kacih 1200 ali še več poklali, postrelili in pomorili. Toda kri mu-čencev je tudi dandanašnji seme kristjanov, in da se razcveta zopet ondi keršanstvo, kažejo nekteri redovi v tem mestu, kteri skerbe, da se keršanska in evro-pejska olika med nerodovitnim mohametanizmom ne zatre. Očetje frančiškani, maroniški duhovni, jezuiti in sestre sv. Jožefa oskerbujejo zdaj malo število latinskih katoličanov; greških katoličanov je nekaj več in imajo ondi tudi svojega škofa.
Sultan podpira tudi žensko redovništvo, ker taisto žensko mladino pridno uči, olikuje. Dal je sestram sv. Jožefa velik kos prav lepe zemlje blizo mesta, namreč na severni strani. Ker je to polje na prostoru nekdanjega mesta, torej se ondi nahajajo kaj imenitne starine. Avstrijanski ces. konzul se je zavoljo tega pogodil s sestrami, da ondi koplje in starodavnih znamenitost iše. Od tega kar najde, po dogovoru da polovico sestram in polovico za se ohrani. Že so dobili znamenitih šta-tev, sarkofagov (mertvaških rakev) itd. velike vrednosti. Našli so n. pr. truplo nekdanje feniške kraljice s pomenljivim napisom:
„Pustite me v miru; tukaj ne najdete starin, ne de-nara..., ampak truplo revnega človeka: če pa me motite v miru, naj pridejo nad vas te in te prekletstva.."
Od nekega teniškega princa napis pravi, da je vino ljubil itd. Tako so nam pripovedovali, vender porok ne morem za vse biti. — Tudi na pokrovih sarkofagov se vidijo razne podobe, n. pr. mož, žena.
Feničani so svoje mertvašnice kopali globoko globoko — pogosto naravnost doli v zemljo; tedaj sploh ne tako kakor judje, kteri so jih bolj vprek v pečin-ske hribe sekali. Vender pa se nahajajo mertvohrami tudi vprek, ter judovskim bolj podobni. Naj pervo je čvetero-ogelnik pod zemljo, od tam tje doli naprej so hrambe ali kamre, v kterih so biie potaknjene rakve ali mertvaške truge. Prostor tistih rak, ki smo jih mi vidili, je tolik kakor kake velike cerkve.
Drugi kos zemlje so Francozi kupili in vsega pre-Kopali in pregrebli. Ne vem, kaj so vse našli in izkopali, pravili pa so nam, da so celi parobrod obložili s tacimi znamenitostmi in so jih odpeljali v Pariz.
Včasi jo kdo, ki grebe in berska po starinah, prav dobro zadene. Neki felah ali kmet je našel poln zaboj samih zlatih penezov, ki so bili od Aleksandra Velikega. Drugi pozneje je bil naletel svinčenih krogel, ki pa niso bile ravno svinčene cene, kajti razbivši jih so našli v njih denarjev, vender ne vem kakošnih ? To je bilo pred 4 leti (t. j. G-7 let od zdaj). Pa tudi pozneje so marsikaj dobivali. Nekdanje bogastvo in lišp razodevajo tudi obilni lepi mozaiki, ki kar po cesti ob morji leže.
Propaganda cc. oo. jezuitov r &aziru na Libanu• *)
Oče de Damas iz družbe Jezusove sledeče pripoveduje: Bila je sabota zjutraj 28. maja 1859. Rumeno solnce je vzhajalo in krasno svitlobo razlivalo čez mesto Bejrut in njegovo okolico. Stirnajst obsedlanih konj čakalo je pred vratmi prenočišča v Levantin Zebdani-u in za njimi mnogo mul otovorenih z raznimi rečmi, s šotori, hrano itd. Tako imenovani mukkerji s pisanimi turbani v širokih pisanih oblekah bili so konjem varuhi. To vse je čakalo na nas, da nas popeljejo v francoski vstav, kterega so misijonarji iz družbe Jezusove v vasi z imenom Gazir za kristjane iz Jutrovega vstanovili.
Od 50 popotnikov, ki smo se v Marseillu na barko
{»odali, slojih je po srečno dokončanem popotovanji to-iko domu, da nas je le 14 ostalo. Ali tudi mi, ki smo v Bejrutu ostali, imeli smo različne misli, nekteri so hoteli hitro po kratki poti krog Libana v Pariz se napotiti , kakor vojvoda Lorgenski na čelu devet druzih popotnikov. Moj sklep, tako pripoveduje zgoraj omenjeni popotnik, je bil pa ta-le: V družbi treh prijaznih tovaršev hotel sem ogledati razvaline Palmirske in ne se poprej domu na Francosko vračati, da vidim Alepo, Antijohijo, Rodus, Smirno, Carigrad , Atene in Mesino. Akoravno smo družniki te karavane imeli različne namene, vender se nam je posrečilo, da smo pervi dan skup ostali. Ob 8 odrinemo in dolgo časa hodimo ob bregu srednjega morja. Pri iztoku Pasje reke smo se nekaj malega ustavili in ob 3 popoldne dospemo do hriba, na kterem je vas Gazir. Že so nas čakali. Lepo zvonenje, ktero se je daleč odmevalo, bilo nam je znam-nje prijaznega sprejema. S trudom smo koračili po skalnatih stermih tleh, pa smo srečni do vasi dospeli. Tu so nas učenci vstava čakali in sprejeli. Tisučkrat je odmevalo pozdravljanje: Bog živi vojvoda Lorgen-skega , Bog živi popotnike! V versti pred nami korakajoči pripeljali so nas skoz vas do vrat vstava. Ti dečki bili so različnih obredov, Greki, Armenci, Maroniti in Arabci, vsi pa združeni v enem čutji: v ljubezni za tiste, ktere so evropejske namestnike imenovali.
Pripravili so nam malo južinjo v bolj priprosti sobani. Miza bila je revna, pa čedna. Postregli so nam z merzlino, kavo, limonino vodo in s pomarančami ter z drugimi arabskimi in našimi sladkarijami. Strežniki so nam hiteli biti profesorji in celo prednik semi-šča. Ko smo eno uro v nam odkazanih sobicah si odpočili, klical nas je zvonec k večerji. V sobani bilo je mnogo miz nastavljenih. Mize učencev bile so z lima-nim platnom pregernjene, naše pa z belimi perti, železne žlice, vilice in noži nadomestovali so sreberne. Zidovje so bili ozaljšali z zelenim perjem in venci, in pri mizah se je vnel živahen razgovor. Precej po pervi jedi vstal je deček, Grek po rodu, in napil je napitnico Evropi, pri kteri priložnosti je napitnici primerno pesmico v svojem jeziku pel. Za. njim je vstal Turk, za Turkom Armenec, za njim Arabec, in na posled Francoz naredi lepo napitnico. Vsak je pri napitnici pel romanco v svojem jeziku, voščil srečo Evropi, nam in vstavu. Mi pa smo jim z veseljem ploskali. Po večerji 3e je vojvoda Lorgenski v imenu vsih predstojniku zahvalil. Prednik vstava nas je potem prosil, naj prostor na-
•) Bral sem ravno v umazanem liberalnem" listu neke neznansko neslane in prazne čenče, in potem precej sostavek o začetku slavnega jezuitovskega vstava, ki so ga očetje jezuiti napravili na Libanu, akoravno je bil hrib pust kakor uni sostavek, in mislil sem si, o kolik je vender razloček med tako rodovitno delavnostjo teh redovnikov in med »upljevo in puhlo oliko, ki jo liberalulii razširjajo! V doka«, kaj dela katoličanstvo ▼ rokah jezuitov za mladino, naj podamo zgoraj imenovani spis o jezuitovskem vstavu na Libanu.	Vr.
redimo. Razveseliti ao nas hotli s francosko saloigro. Ker je pa hiša preozka in ne more dveh soban imeti, morala se je obednica v to porabiti. V eni uri so za igro „Skopuh iz Moliere-a" vse pripravili, in francoski jezik se je igrajočim dečkom prav dobro podal. To je terpelo do 10. ure.
Drugi dan bila je nedelja. Pri maši, pri kteri so bili nazoči učenci vstava, mnogo ljudstv a iz vasi, in kar nas je bilo popotnikov, so na koru učenci v francoskem jeziku peli svete pesmi, vverstili so se tudi nekteri arabski napevi in sklep je bil storjen s „Tantuui ergo" v latinskem jeziku, v znamnje edinosti in zveze s katoliško cerkvijo.
Gostoljubni možje v vstavu radi bi nas bili še dalje prideržali. Po šaljivi glediščini predstavi sledila je aka-demična vaja. Nar boljši učenci so se potrudili naloge napraviti,„ kterim je bil obsežek zgodovina njihovega vstava. Skoda, da je moral vojvod Lorgenski s svojo drušnjo zarad natančnosti na barki nas zapustiti in se proti domu odpeljati. Naloge učencev bile so vse spisane, toraj sem jih za se dobil in tu podajam posnetek teh nekoliko obširnih obravnav, da prijatli tega vstava zvedč, kaka je z njim.
Na koncu rcfektorija sedelo je dvanajst akademi-karjev, pred njimi očetje vstava in drugi učenci. Pervi zmed njih, Grek Konštantin Faddal, se zahvaluje popotnikom za obiskanje in tako beseduje : „Sprejmite, moji gospodje, izraz naše hvaležnosti. Naš mladi arabski duh je, to Vam zagotovim, za prijazno sočutje in ska-zano čast ravno tako hvaležen , kakor zamore j o biti evropejska serca. Vaša nazočnost nas osrečuje, in to nam zamorete na naših obrazih brati." Nadaljeval je mlad človek o namenu te skupščine tako-le: ,,Ker smo Vas, gospodje, pričakovali, skerbeli smo, s čim bi Vam postregli. Mislili smo si, Vam, ker ste učeni možje, bo gotovo všeč zvediti zgodovino našega vstava in njegov namen. Zarad tega smo poiskali po naših shrambah, smo stare je izmed nas za svet prašali in svoj lastni spomin pobistrili in tako smo doveršili to, kar imamo zdaj čast Vam predlagati. Sprejmite to blagovoljno in z mla dimi Arabci poterpljenje imejte."
Objavljeni predmet razdelili so v dva dela, pervi obravnava namen vstava, drugi pa nagibe njegovega vtemeljenja v Gazir-u. Pervi govornik bil je Rafael Bajah, Armenec. Dokazal je v svojem govoru, kako potrebno je dobre duhovne izroditi, da jutrove dežele podučujejo. „Vstav v Gazir-u", pravi „vstanovljen je bil, da se mladi jutrovski kristjanje, ki se za duhovski stan pripravljajo, podučujejo. Sprejmejo se učenci vsih obredov in vsih narodov. Temeljni namen bil je našim voditeljem in našim očetom ta, naj se izredijo domači duhovni za obširne pokrajine jutrovske dežele. Važnost tega početja je tedaj jasna. Priznano je, da je izobraženost duhovstva glavna reč za čisto vero in nravno življenje v vsaki deželi." Rekel je dalje: ,,Za posebni dokaz zavračam na blagi maroniški narod, med kterim je naša mladost pribežališče našla. Ta narod ostal je vkljub vsemu preganjanju pobožen in čist, in njegovi patrijarhi, škotje in duhovni nikdar niso dopustili, da bi se vera kalila. Dalje, ko je papež Gregor XIII v Rimu slavni vstav za razširjanje vere (de propaganda fide) vstanovil, in pripravnike za duhovski stan iz vsih krajev sveta poklical, ali ni bilo to očitno odobrenje našega namena, kterega zagovarjamo? Ako pa ta namen velja za druge dežele, velja toliko bolj za naše. Od gorečnosti jutrovskih duhovnov je veliko upati, kajti jutrovci spoštujejo duhovne in so ubogljivi in dobro-voljni. Ni se torej čuditi, da so jezuiti, ko so bili leta 1832 sem poklicani, da v Gospodovem vinogradu delajo, naj pred na to mislili naš vstav vstanoviti. Na ugovor,
da bi propaganda v Rimu zadostovala, jaz odgovorim : Ne, ne bi zadostovala.
Rim sam, kakor je lahko ponosen na avoj vstav „Propagando," dal je priliko mnogim vstavom. Rim je vstanovil vstav za Angleže, nemški vstav, vstav za Ameriko in še mnogo druzih, kajti Rim ima dušo, veliko, kakor celi svet. Rim spoznd svoj blagi namen ter govori svojim vernim, kakor veliki apostelj: Bodite moji nasledniki, kakor jaz Jezusa Kristusa nasledvam."
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi*
fs LJubljane. Prestave naj lepših himen svete cerkve gosp. Jan. Bilc-a so zdaj dogotovljene, v buk-vice zbrane, in dobivajo se (pri Gerberji) po 15 kraje. Ce so ktere pesmi lepe in ginljive, so lepe in ginljive cerkvene, in če so ktere zapetjevcerkvi, pa tudi doma primerne, so primerne te, ki jih je cerkev nalaš za svete godove in za cerkvene prilike odmenila. Večkrat se dvomi, če je ta ali ta pesem pripravna za petje v cerkvi; pri teh pa ni nič dvoma, zakaj vse ao cerkvene, pa tudi še prestava je od preč. škotijstva poterjena. Napeve za latinske pesmi že ima Cerkev, in ravno ti napevi so enako pripravni za ravno tiste pesmi v slovenskem jeziku, ker prestavljene so pesmi v tisti meri (metrum-u), kakor je v latinskem jeziku. Želimo torej v občni prid, da bi se te pesmi prav močno razširile in med drugimi naj bolj pele po cerkvah. Ne dvomimo, da bi mem druzih več sadu rodile , če tudi je veliko veliko druzih prelepih in hvale vrednih, ker v teh pesmih in napevih veje pravi in čisti duh sv. Cerkve. Natisnjenih je sicer za zdaj samo 600, toda berž. ako bomo vidili, da se razširjajo, jih bomo dali v drugo in več natisniti. Je pa na treh polah podučin v vod in potlej blizo 60 raznoterih naj lepših in naj ginljiviših himen. Pokažimo Slovenci, da tudi v cerkvenem petji uapre-dujemo.
Slomšekove Drobtinice, XX letnik, vrcdil Fr. Košar, dekan v Kozjem, natisnjene v Ljubljani pri J. Blazniku. (Cena 1 gold. 20 kr.) — Tedaj tudi ta po vsem Slovenskem tolikanj priljubljena knjiga je na avit-lem v svojem nadaljevanji. Vemo, da je bodo vsi veseli, zlasti ako omenimo, da še zmiraj ima veliko lepega blaga od samega Slomšeka, akoravno je že precej dolgo, kar so umerli, namreč v pervem oddelku: „Pa-stirska hrana"; — pa tudi precej pervi spis „Kerščan-ski zakon po nauku katol. cerkve", od sedanjega mil. lavant. škofa, je kaj tehten in potreben. Koga pa ne bo mikal predal B. „Ogledalo pobožnega življenja", ko najde v njem popisano življenje ranjc. prošta Pikeljna, prefekta El. Rebič a, fužinarja Luka Levičnika? V pre-dalku C je kaj znameniti spis: „Zlata maša sv. Očeta Pija IX", vreden, da naj ga vsak Slovenec večkrat prebere in prevdarja. ,,Zlatih resnic v srebernih posodah" je lep šopek, in „Ogledalo za šolo" ima prav tehtne tvarine. ,,Slovenska gerlica" z zmiraj glajšimi spevi vidno napreduje. Sploh, ako bi tudi ne bili knjige pregledali, kakor smo jo, nam bi bilo že ime gospoda vrednika porok, da je delo vseskozi tehtno, podučljivo, mično in na vse strani koristno ter zmožno poviševati vsestransko oliko slovenskega naroda. Naj še opomnimo, da načelu je prav vkusna podoba „Sv. Trojice na Go-ričkem". Natis na lepem papirji je prav razločen in prijazen. Popotovajte tedaj „Drobtinice" v svojem 2U. letniku na vse strani med Slovence in obrodite stoteren sad! —
Čigava je taka kultura ? „Laibacherica" je prinesla v pridevku povabilo na roman „Barbara Lbrik," ki že naznanilo kaže, da je delo vredno zopernikov
cerkve in resnice, zakletih preganjavcev katoliških redov. Naznanjeni so napisi, kakor so jih več ali manj v spisih zoper kloštre imeli že „Tagblatti", judovski in mav-tarski listi, n. pr.: „Gesehichte des Mannes ohne Kopf. — Drei Gerippe. — Was der unterirdische Gang alles ^rzahlt. — Ein Kapitel der Enthaltsamkeit. — Eine Ehe im Kloster. — Der Traum der Nonne" itd. — In kaj pravi priporočilo? „Endlich luftet sich der Schleier! Jahrhunderte der Finsterniss und der heimlichen Un-thaten treten in ihrer nackten Wahrheit an das Licht. Schauder ergreift selbst das Herz des Hartesten unter den Menschen, — doch die Herzen des zarten Geschlech-tes, die Herzen derjenigen, die sich „Braute Gottes" nannten, blieben ungeriihrt. Der Ruf nach Rache dringt vor die Schranken der irdischen Justiz . . ., elender behandelt als die Scblechteste aus dem Volke, schmach-tend hinter Schloss und Riegel... dem VVahnsinne und seinen umdusternden Furien nahe,... gebrochen durch Kerkerstrafe, \vird 3ie muthig an die Schranken des Gerichtshotes treten" itd. To se pravi, da zdaj še le na dan prihajajo skrivne ostudne djanja, ki so se skoz stoletja godile po kloštrih. Strahota pretresa naj terši serca, le serca tistih, ki se imenujejo „neveste Kristusove," so ostale merzle. Maše vanje kliče pred sodnije... Gerše se je z njo delalo, kakor z naj zanikarniši izmed ljudstva, zdihovala je pod ključavnico in pahom, brez obleke, brez živeža, blizu zmešanosti in njenih tork, skorej onemogla z zaporom v ječi. — Take hudodelstva natveza lažnjivi roman redovnicam, ki so že omenjeni zmešani B. Ubrikovi v vsem stregle in storile, kar se inore storiti norcu, ki v zmešanosti vse potare, vse sterga in razdene, neusmiljeno kriči, kolne, nespodobno govori in blede. Sodnija je izpustila redovnici, ki ste bili v preiskavi, vsi pušteni časniki so že pojasnovali, da je nora imela vso postrežbo; pa pri vsem tem tudi pri nas Kleinmayr in F. Bamberg s tacimi ostudnimi lažmi in obrekovanjem zoper katoliške redove hočeta občinstvo pitati! In koliko poštenja dela „Laibachericau orlu, ki ga na čelu nosi, s tem, da takim nesnagam pod roko sega, to naj sama premišljuje.
Misijonar Veninger je zopet dal na beli dan knjigo, ki ima po pravici prostor med drugimi njegovimi slovstvenimi deli, ktera je do čistega času primerna in čversto rešuje vprašanje sedanje dobe, namreč: »Nezmotljivost papeža ko učenika sv. Cerkve, ter pojasnovanje razmere njegove do vesoljnega zbora." Dokazuje svoje terjenje na pervem mestu iz pameti; potlej iz božjega razodenja spri-čuje, kako je že pervi papež prejel prednost nezmotljivosti iz ust Kristusovih, gotovo ne samo zase, temuč za cerkev vseh časov in krajev zoper vrata peklenske. Slednjič pelje bralca skozi stoletja med apostoljsko, patri-stično in školastično dobo, in ga pripelje do okrožnice Pija IX 1864. Priče nezmotljivosti papeževe so mu potem knezi in narodje ; celo poganski cesarji pripoznajo izreke rimskega škofa za najviše sodnijstvo. Dobro dč človeku, ko vidi, kako se še celo cerkvi sovražni knezi milotni oblasti papeževi uklanjajo. Ko so se bralcu pred očmi razsnovale priče iz vseh stanov, rodov, krajev, mora mu vsakter dvom zginiti, ko vidi še rešene vse mogoče ugovore, ki se stavijo zoper nezmotljivost papeževo. (Volksztg.)
Iz Slov. bistriške okolice. — Leto 1868/69 smč se z nekoliko debelšimi čerkami v kroniko Slov. bistre-iko zapisati; kajti tega leta jela se je slov. Bistrica iz dol-zega zimskega spanja izbujati. — Jela izbujati — kajti poteči mora še veliko Bistrice skozi Bistrico, prejda vsa vstane iz svojega ležišča verske malomarnosti, — j a tudi narodne zaspanosti.
Eden v malem še, pa neprestrašenem kardelcu mar-
ljivih buditeljev slovenobistriškega zaspanca bili ste Vi, vse častivredni gospod Anton Kavčič, prejšni naš zdaj Vranski kaplan.
Koliko da ste se kot marljivi ud našega društva trudili, vnemati v nas ljubezen, spoštovanje do terpeče mile matere sv. cerkve, okrepčati v nas katoliško zavest in odločnost. Koliko da ste kratki čas svojega bivanja med nami v ta blagi namen žertovali, tega po versti naštevali ne bodemo, pa v slavo Vam za vse to, častiti gospod, v imenu društva preserčno zahvalo izrekamo.
V	hvaležnem spominu Vas vedno ohranili bomo mi in naši otroci, kteri se še pozna leta spominjali bodo, kako ste njihovim očetom v Novo ves hodili raznotere podučne reči razlagat, kako ste jih katoliško politično omikovali. To je zahvala v besedi, v djanju pa Vam bomo vedno hvaležni s tem, da se hočemo povsod in vsakemu odločno skazovati vernih katoliških Slovencev. Bog Vam poverni, Bog Vas ohrani!
V	Novi vesi 27. kim. 1869.
Za Novoveško kat. polit, društvo Gregor Donikl. r., pervomostnik.
Janez Soher 1. r., zapisovavec.
V	Celovcu, kakor piše „K. BI.", so naredili osnovo za realko, ktera osnova je kaj dobra za posvetno učenost, dosti slaba pa za vero in narodnost. Za tri spodnje razrede ste odmenjeni po 2, za 3 zgornje razrede le po 1 ura na teden kersanskemu nauku; o poskušnji in volitvi verskega učenika molči osnova, o cerkvenih po-močkih za čednost, keršansko odrejo vse tiho. Kdor ne misli človeku za večnost dobro poskerbeti, mu s skerbjo za časnost le prav slabo postreže. Mu bo kali časna sreča večno nadomestila? — Na Koroškem je 118.000 Slovencev, v osnovi ni ne besedice o drugem deželnem jeziku, akoravno se bode obilno ur na teden učila nemščina, laščina, francoščina, angleščina. Za V3 prebivavstva osnova še 1 minute nima. Je to ne mara „velikoserčnost" nemškega liberalizma? . . Kdor dandanašnji narode ignorira ali pa zatira, taki samega sebe pred svetom zaničljivega stori. — Osnova ima priti v deželni zbor. Se bo vidilo, kaj ta poreče? —
Iz Švaca na Tirolskem, 30. kim. Br. M. K. — Ljuba Danica! V 39. listu si naznanila, da je več gg. bogoslovcev na Kranjskem v vojašino poterjenih. Tudi pri nas frančiškanih se ne godi bolje; poterjenih je že 7 klerikov — med temi dva Slovenca, namreč: bb. Metod Kadunec in Elekt Strah, bogoslovca. Poterjena sta k kranjskim brambovcem in kot bogoslovca sta dobila odpust, da smeta dalje študirati, in tudi posvečena biti, v času vojske pa kot vojaška kaplana služiti.
Bog daj bolje čase. Blagovolite br. El. Straha zapisati v bratovšino ss. Ciril-Metoda.
Serčen pozdrav vsem Slovencem.
Pelinovec.
Mavtarji so antikristi. „Unitk" naznanuje oklic, s kterira frajmavrarji vabijo svoje pajdaše in uboge sužnje na shod zoper vesoljni cerkveni zbor, ki se prične 8. grudna. Zato se hočejo sniti tudi oni ravno 8. grudna. Tedaj naravnost kljubu dela sv. Duha, zoper cerkev Božjo! Tako so tedaj ti ljudje naravnost zoper Kristusa, to je „antikristi." — Kaj neki ti revni mežlji mislijo doseči?!... Gospod jih bode poderl „s sapo svojih ust." —
Satan zapeljuje v podobi angelovi. V pervih časih se je satan plazil kakor rjoveč lev in iskal, koga bi požerl. Zdaj so drugi časi, in nastopil je tudi on drugo politiko; zdaj se vriva kakor angel svitlobe.
Svoboda, luč, 1 j ubežnica, veselice, napredovanje itd. so suknjiče, kapice, plajški, v ktere se skriva vsužnjevanje, tema, sovražljivost, naj ostudniši nesramnost, rakova pot, ki derži iz keršanstva nazaj v paganstvo, v malikovavstvo, v draženje narodov med seboj, v pogubo.
Oče od svojega lastnega otroka spreobernjen. Misijonar piše iz Kitajskega, da je neki kristjan , ali zavoljo svojih hudobij, ali da bi preganjanju ušel, ker-Šansko vero zatajil. Vsak si lahko misli, kako žalostna je bila vsa družina. Večkrat so mu pred oči stavili nesrečni stan njegove duše, ali vselej zastonj , ker ni hotel nič tega slišati. Imel je pa sinčeka, gorečega kri-stijana, ki je vsak dan k Materi Mariji molil, naj mu svojega varstva nikdar ne odtegne. Ta otrok je bil zavoljo lepega obnašanja med tein k pervemu svetemu obhajilu puščen.
Ker je pa otrok pri tej priložnosti serčno želel dobiti svetinjo Marije Device, mu pravi misijonar (P. Vil-lion): ,,Tukaj imaš eno, moj otrok, pa s tem pogojem, da svojega očeta spreoberneš." Otrok obljubi, gre k očetu, ter ga pohlevno svari zavoljo odpada.
Nesrečni oče ga okrega, ali otrok je zmiraj zaupal na Marijo Devico, k kteri je vselej pribeževal in zopet popisuje očetu njegov žalostni dušni stan. Oče razjezen otroka od sebe sune. Pa otrok ne obupa, se zopet oberne k Bogu in Mariji in prosi očeta, naj ga posluša. Zdaj pa se divjak ves besen zažene v otroka, ga iiudo otepe in hoče tako prisiliti, da naj molči. Ali sinček, prečudno oserčen, zopet začne očetu s solzami oblit dopovedovati strašno terpljenje, ki ga čaka na unem svetu. Oče oterpne, obledi, premagan je. Objame sina, ga poljubi, pritisne na persi in združuje svoje spokorne solze s solzami nedolžnega otroka; potem hiti v dušni britkosti k gosp. misijonarju, se apove svojih grehov, in bil je zopet goreč kristjan. (Mis. sporoč. 1853.)
Latinščina v šolali. Kakor sploh vč cerkev naj bolje zadeti tisto razmerje, koliko naj se za to in uno vedo skerbi, tako je zlasti tudi z latinščino in druzimi klasiškimi jeziki. Prusko protestanštvo sc je jelo pred nekaj časom za gerščioo tako poganjati, da latinščina škodo terpi, ki je vender v primeri dobro desetkrat toliko potrebna kakor gerščina, dasiravno naj tudi ta svoje mesto ima. Latinščina je zvezni jezik za vse učene vesoljnega sveta; z nobenim drugim jezikom na svetu se to ne bo domestilo. Učeni zdravniki pred nekimi mesci, ki so bili iz raznoterih okrajin Evrope v Floreticii zbrani, so govorili latinsko, ker nobenega druzega jezika niso vsi znali. Cerkev s svojo latinščino se med seboj razumeva po vesoljnem svetu ; tudi v jeziku — smemo reči — sc kaže, da le ona je vesoljna ali katoliška. Pri vsem tem se sliši, kako se latinščina suje iz novih naprav, ktere hoče sedanja era za kako čudo olike napraviti in čislati. Ravno nemštvo tam, kjer katol. duh ne premaguje, ima še močno to napako, da hoče vse le bolj „deutsch" narediti, in v treh rečeh dela svoji lastni modrosti in kulturi veliko skazo, ker 1. odriva vero, 2. odriva deželam njih lastni (domorodni) jezik in hoče ga z nemščino nadomestiti; 3. odrivati hoče sem ter tje celo latinščino, brez ktere se pač nihče ne more ponašati s posebno učenostjo, ker ona je hram in ključ višji izobraze.
Protestanška terpnost. Spreobernjenja na Angleškem so postale skoraj vsakdanje. Spreobernjencem je pa včasi veliko prestati, ne od postave ali od očitnega mnenja, temveč od lastne družine. Ni davno kar je sklenil protestanški duhovnik, ki ima na Irskem bogato pohištvo, da hoče katoliško vero sprejeti. Tudi žena •njegova in petero otrok je storilo po njegovem zgledu. Precej pa so se jeli vsem sklepom njegovim raznoteri
zaderžki staviti od družinske strani, tako da bi bili morali kmali oče, mati in otroci lakote poginiti. Po takem poti je mislila protestanška družina novega katoličana zopet nazaj zaverniti v anglikanstvo. Ponujalo se mu je bogato posestvo , pa preganjanec se je terdno zoper-stavil zapeljevanju. Sovražniki se razserde: zavoljo ne-kterih dolgov se mu je vzelo vse hišno orodje in se razprodalo, tako daje ostal brez strehe, brez orodja, brez obleke, brez živeža, prisiljen vbogajme prositi, da preživi sebe in svoje. Več škofov in dobrih katoličanov mu je nekaj pomoglo v taki stiski. Poslednjič zapusti Irsko in beži v okolico Londonsko , in živi oudi z od-gojevanjem nekterih mladenčev, žena njegova pa se peča z dekliško šolo. Toliko terpi za resnico, kdor ima spoznanje , koliko je rcsnica vredna , pa koliko je vredna duša lastna, duša žene, duša otrok, ktere vse )«• deržinski oče zmožen ali vekomaj srečne, ali pa vekomaj nesrečne storiti. —
Ha zgled po sveta.
V (iradcu je undan predsednik pri katoliškem shodu naznanil, da naloga tega shoda je: katoliške družb«« po vsi deželi razširjati, in vojskovati se zoper zanikamo časništvo s tem, da se podpira katoliška družba za tisk (časništvo). Kaj dobro je mlgsp. škof v svojem govoru tako imenovanim ,,lučnjakom (lichtfreundom/' povedal, da tudi „luciferu ima ime od luči ter pomeni razsvitlo-vavca, pa vender temo razširja. (S tem ,Tliehtlreundov skim" naukom v zvezi je brezglavna teorija o enaki prostosti za vse, za dela Božje kakor za grehe, za resnico kakor za zmoto! Pa sej prav za prav tudi to ni tako, temuč oni imajo svobodo le sami zase v štantu in pa za svoje lažnjive nauke; za to, kar je dobro, katoliško, imajo le sekiro, vervi, meč, železje, silo.) Kai primerno je tudi zavračevanje škofovo na Zveličarjevo opominjanje: „ne bojte se," ker ravno iz boječnosti izvira naša slabost, prederznost pa nasprotnikov. (Une dni ravno je pripovedovala dunajska bogata pa nepre-trašena katoličanka , kako boječi so ravno tisti judovski časnikarji, ki papeža in duhovstvo zasramujejo, ako jih katoličan rezno zaverne. Izpostavili so bili zopet neki dan podobo na ogled, ki je zasramovala katoliško reč. (Jospa se vstopi pred prodajalnico in jim reče nekako tako-le: „Mi katoličani vaše rabinarje pri miru pusti mo ... ; kaj imate pa vi vedno z našimi duhovni opra viti? Čakajte ; perve hruške, ki bodo zrele, bote vi dobili! — Da si ravno se na resno maševanje gotovo ni mislilo in ne sme, je vender prederzne zasramovavc«* to tako ostrašilo, da so kar prodajalnico zaperli, — češ. zdaj zdaj bodo nad nas prišli.) Baron Blome je hebrejski ,,presi" razlagal njen pomislik: „zakaj vender s-.' diplomati tako obilno katoliških družb vdeležujejo?'* Diplomat je namreč poklican zgodovino študirati in jo v celoti in velikosti pregledovati; iz tega se pa uči, da ne slepo naključje, ampak Bog svet vlada. Posamezni človek pogosto ne najde povračila na tem svetu, osode narodov pa se na tem svetu spolnujejo, —kar se namreč celi narod pregreši, za to prej ali poznej vesoljni narod terpi. Med sprejetimi sklepi ali resolucijami tega dne so bile tehtniše: Vstanovljanje katoliških družb je vse sploh potrebno; zmaga cerkvenih sovražnikov je nevarnost za kraljestvo in dinastijo; le tista vstava je poterditve vredna, ktera napravi stanovitno in pravičn » spravo med avstrijanskimi narodi. (Ali slišite, liberaluhi? Tako govore Nemci!)
Razne novice. V baltimorskem ljuskem časniku popisuje nekdo novo mašo č. g. Petra Bromšenkels a v Dubuque-u in pravi med drugim: „Pri sv. obhajilu je mladi mašnik svojim staršem podal Telo Gospodovo. V serce pretresljivo je bilo to djanje; marsiktero solzo
je napravil pričujočim! Celo katoliški odpadniki se niso mogli joka zderžati." — V cerkvi sv. Martina na Bal-timorskem so bili undan keršeni dva sina in hči gosp. {'osnell-a, ki je presbiterjanec, želi pa, da b? bili vsi njegovi otroci po katoliško odrejeni. Kako osramotuje ta mož marsiktere katoliške starše! — Češki škofje so dali pastirski list dr staršev, s kterim jih poduču-jejo , da so dolžni otroke le v katoliške šole dajati, se določno poganjati zoper brezverske šole, ter posebno na to gledati, da se le katoliški učitelji postavljajo , drugoverski ali brezverni in nemarni pa od šol odvračajo. — Bosansko djakovski škof mlgsp. Stros-majer je imel od 28. avg. do 4. sept. s svojim duhov-stvom vsakoletne duhovske vaje v ondotnem semenišču. Vodil je vaje Č. o. Vaccari, iz Jezusove družbe. Drugo polovico vinotoka se poda mil. škof v Rim na cerkveni zbor. — ,,Tir. Stm." pišejo: V oziru na notranjo politiko vse stranke žele temelito spremeno sedanje ziste-me; v čim pa naj bo ta spremena, zastran tega je velika nezložnost. Vender pa je to dobo prepir v prašanji: Ali naj se področje deželnih zborov ali dcržavnega zbora razširi? Za razširjenje področja deželnih zborov so fe-deralisti in avtonomisti (Tirolci, Slovani id.), za razšir področja deržavnega zbora pa centralisti, to je nemško-liberalna stranka, ktera se poprijema v ta namen direktnih volitev v derž. zbor kakor vuda ali podajalnika, „liberalnih reform" (prenaredb) pa kakor vabe, da bi si z deržavopravno centralizacijo ohranila narodno hegemonijo (nemško-liberalno gospostvo čez druge narode).
—	Španjsko rogovilstvo je bilo kai priliznjeno hvali-sano in hvalosano od naših laži-liberalcev, kterim je vse prav in dobro, samo da je zoper cerkev in resnico. Sad se je kazal in se kaže. Po več krajih se razodevajo morije in republikanske vzdigovanja; v Taragoni je republikanska derhal umorila poglavarja in je truplo po ulicah vlekla. Ali ne bojo „fortiritlerji" in „maulfrei-heitlerji" tudi teh ostudnost na kacega mniha iz Bur-gosa obesili ? Ti časnikarski junaki ne bodo gasili in grajali mavtarskega ognja, dokler ne bode njih samih »pekel, kakor se godi poslednjič pri vsakem rovarstvu.
—	Skriti garibalduhi v Rimu so zopet hotli sebi drago gostijo napraviti, ker pod kasarno blizo Marije Snežnice, k jer je francosko kardelo, so se našli sodci s smodnikom, s kterim so ti tolovaji mislili uboge vojake mesariti. —
It IJubJjane. Postavilo. Železniški srenji na Go-renskem je došla redka čast, in to po njenem verlem županu, učeniku in posestniku gosp. Jožefu Levič-niku. Znano je, da lične pesmi in napeve, ki jih je gosp. Levičnik pred nekimi mesci sa šolsko mladino na svitlo dal, je verli učitelj in prijatel mladine posvetil v spomin zlate maše svetemu Očetu Piju IX, toraj je namestniku Kristusovemu po presvitlem poročniku na Dunaja poslal tudi krasno vezan iztis omenjenih spevov. Sv. Oče so se gospodu Levičniku v odpisu za dar bla-goserčno zahvalili in apostoljski blagoslov podelili njemu, njegovi šolski mladini, njegovi srenji in njegovi hiši. Tako le se glasi odgovor:
Svitli gospod! Zbirka pobožnih pesem v domačem slovenskem jezika, ki si jih z napevi vred na svitlo dal, je prišla v resnici s Tvojim pismom vred 6. avgusta do sv. Očeta. Sv. Oče so to darilo z veliko blagovoljnostjo sprejeli in [v njem spoznali dokaz Tvoje posebne vdanosti in spoštovanja, ker si ga blagovolil posvetiti v spomin Njih zlate maše. Še prav posebno pa so čislali namen Tvojih del, ki meri na to, aa se mladina k dobremu badi.
Ker pa žele Tebi preserčno sahvalo naznaniti, so
meni naložili, naj Ti za Njim posvečeno darilo hvaležnost izrečem, ob enem pa napovem apostoljski blagoslov , ki ga z naj veči ljubeznijo podelč Tebi, Tvoji šolski mladini, srenji, ki Ti je izročena, in celi Tvoji hiši.
To Ti s posebnim veseljem naznanim in vse dobro iz serca vošim. Bivam Tvojemu gospostvu popolnoma vdani sluga	J. Antonelli 1. r.
V	Rimu, 13. kim. 18b9.
Nace Toman, dobro znani kamnarski umetnik v Kravji dolini, je po dolgem bolebanji umeri 2. t. m. Altar v Sentrupertu, prižnica pri sv. Jakopu v Ljubljani, mnogi spominki pri sv. Krištofu in drugod pričajo njegovo umetno znanje. On je bil mož, ki je veliko premišljeval in študiral, preden je kako tehtniše delo pričel, in naročeval si je drage dela, ki so v njegovo umetnost segale. Preden je jel delati včliki altar za Šentrupert, se je celo zimo učil in prevdarjal gotiški zlog ter si ga je bil čisto prilastil. Tako postanejo pravi umetniki. Bil je zraven tega ponižen mož in upamo, da dober kristjan. Bog mu daj keršanskih naslednikov za umetnost v domovini, njemu samemu pa večni mir in pokoj!
Is Pašna, 15. kim. *) Tihi in od drugega sveta oddaljeni tukajšnji samostau čč. oo. frančiškanov je videl prešlega 13. dne t. m. redko veselico. V mirnem domačem krogu — kakoršnega svet ne pozna — razveseljevali so se čč. oo. Serafin Pramberger, Er-nest Centazzo, Alojzi Sofnar, kteri so vsi v der-žini našega samostana, da so pred dvajset in petimi leti, t. j. 1. 1844, mesca sept., dosegli po milosti Božji sera-finsko obleko. Preč. o. definitor Kerubin Horvatič, pri-šedši od kongregacije v Gorici, počestili so svoje nekdanje sonovake v samostanskem življenji ter pomnožili veselje. Gospod in Bog jih čuvaj na mnogo let! —
Pogrešat se je samo en sonovak, č. o. Atanazij K raj ni k, kooperator v Ljubljani, kteremu vsi zakli-čejo: Ad multos annos in vinea Domini! —
Priobčujem tudi novico, da namesto vedno marljivih, za vse sposobnih oo. frančiškanov, bodi si za lečo, za spovednico, za šolo itd., so 6. sept. razpisane službe na tukajšnji normalki za civilne učitelje, kar je tudi „0s8er-vatore triestino" naznanil. Bog blagoslovi!
Duhovske spremembe.
V	ljubljanski školii. Č. g. Jan. Projič, duh. pom. v Prema, je za administratorja v št. Ožbalt de-aretiran.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Marija Fr. 1 gld. Prosi blagoslova za srečno pot.
Za podobo brez madežnega spočetja pri sv. Jakopu. G. fajm. Ant. Čeme 1 gld.
Pogovori z gg• itopisovavci•
G. J. S—c v Ž.: V slovenskem in herv. jezika jih nimamo, tudi fotogr. sv. O. ne. — O. Fr. P-—n v Z.: V nekterih dneh Vam poSljemo. — -)* Prejeli s serčno hvaležnostjo, in bode se »polnilo. — G. O. R. v M- L.: Danica se od tod v reda poiilja, zaderžek mora drugej biti. Omenjeni popis bo dobro-došel; prosimo ! — G. V. G. v M.: Nekoliko se bode že dobilo primernih in v kratkem jih Vam poSljemo. V oziru kat. druž.: Prav tako. Drago opravljeno in naročeno. — Š e s t i n p e t d e s e ter i m: Protest zoper nespodobno vversteoje Kristusa „med Sokrata in Havlička" v S. M. prejeli.
*) Spis se je po neljubem naključji zakasnil.	Vr.
Popravek. V 39. listu, str. 210, na 2. stopu od zgorej 1. versta v 1. prestavku naj se bere: „Evronej-ska diplomacija je sicer ubogim Maronitom (ne: Druzom) rane celila" itd.
Odgovorni tiednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.