Poštnina plačana v gotovini. L^to XX. V Ljubljani, dne 7* januarja 1937* P0'f aezna Štev. Din I.—« Štev. t, m Upravnlštvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo .Domovine", Knaflove ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak ietrtek Naretalaa n razeiasttoi (etrtletat ceiactv. raieo imertkei četrtletno »»triki leta* l dol«. — Riti! poŠta« t Dia, polletno II DU, ceioletao ti Oiat n M> II Dla, polletno 24 Din, teloletao « MBi Stal kranflalo. poUrnlnlet »ljabljaai, It H.tll. Plačilo prvega obroka kmečkih dolgov Kaikor je znano, jei Privilegiraina agrairna bemika zaradii težjega. izvajanja uredbe o kmečlki razdolžitvi ustanovila v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu svoje podružnice. Zdaj je s posebno cforožnico predpisala delovno območja teh podružnic. V pristojnost ljubljanske podružnic« spada vse ozemlje dravske banovine. Kmetje dosedanji dolžniki denarnih zavodov, se morajo odslej v primeru potrebe obračati na podružnico in tudi pri podružnici plačati letni obrok. Za pristojnost k posamezni podružnici je odločilen kraj dolžnikovega stanovanja. Kmečki dolžniki, ki stanujejo v Sloveniji, plačajo torej obroke ljubljanski podružnici. V tej zvezi pozivia Privilegirana agrarna banka vse kmečke dolžnike, ki so že prejeli poziv na plačilo prvega obroka, da takoj plačajo ta obrok. Vrhu tega poziva one kmečke dolžnike, ki obračuna niso prejeli in imajo pri denarnih zavodih manj kakor 25.000 Din daliga, da plačajo eno desetino doflga, zmanjšanega na polovico, če pa Skupni dolg pri denarnih zavodih presega 25.000 Din, eno desetino celotnega dolga. Obrok morajo plačati dolžni kmetje preko Poštne hranilnice, in sicer na ozemlju dravske banovine na čekovni račun Privilegirane agrarne banke pri Poštni hranilnici v Ljubljani (to je čekovni račun štev. 10.250). Na hrbtu položnice mora dolžni kmet naznačiti svoje ime in priimek, kraj stanovanja s hišno številko, srez kakor tudi naziv in sedež denarnega zavoda, ki mu je kmet doslej dolgoval. Potrdila je treba dobro shraniti kot dokaz o izvršenem vplačilu. Znesek je treba zaokrožiti na cele dinarje. Poziv Privilegirane agrarne banke, da kmetje plačajo eno desetino na polovico zmanjšanega, odnosno celotnega dolga, po uredbi in pravilniku ni utemeljen, ker ni nič določeno za primer, da kmetje ne dobe obračuna denarnega zavoda. Kmet je dolžan plačati prvi letni obrok šele tedaj, ko prejme poziv in obračun od denarnega zavoda. Če bo Privilegirana agrarna banka tako svojevoljno postopala, se bo zmeda okrog kmečke razdolžitve še povečala. Od dolžnega kmeta ne moremo pričakovati, da bi sd sam izračunal letni obrok, kar je pravilno upošteval pravilnik, ki je predpisal, da mora kmet plačati ta prvi obrok tedaj, ko dobi od denarnega zavoda. Pa tudi od onih kme-dolžan, natančen obračun in poziv za plačilo. Preden kmet poziva in obračuna ne dobi, je odvezam vsake dolžnosti. Privilegirana agrarna banka na j se natančno drži uredbe in pravilnika, da ne bo toliko zmešnjav. Zlasti odločno je ugovarjati načinu, kako izkuša banka plašiti dolžne kmete. Opozarja namreč v svoji okrožnici, da ima po členu 48. uredbe pravico, zahtevati plačilo celotne terjatve elcsekuitivno preko davčnih uprav, če dolžniki ne bodo postopali po njenih navodilih. Najprej je treba pripomniti, da Privilegirana agrarna banka po uredbi in pravilniku ne more napraviti nikakih eksakuoijskih ukrepov proti kmetom, ki ne bi plačalli prvega obroka, predan ne dobe poziva in obračuna od denarnega zavoda.. Pa tudi od onih kmetov, ki so že prejdli pozive z obračuni od denarnih zavodov, pa obroka niso plačalli, sme z dksekucijo izterjati le prvi obrok, a celotni ddlg šele tedaj, če bi bila izvršba na premičnine neuspešna in se mora razširiti izvršilno postopanje na nepremičnine. Privilegirana agrarna banka je že pred tedni poslala denarnim zavodom navodila za izvedbo kmečke razdolžitve, ki so bila polna pogrešk in jih je morala razveljaviti Ker so bilia ta navodila tiskana v ogromni nakladi, je imela zaradi tega občutno škodo. Tudi najnovejša Okrožnica se ne sklada z uredbo in pravilnikom, kar smo pravlkar pokazali. Dolžnost banike je torej, da tudi to okrožnico razveljavi. Sadimo, da bi bilo treba v tem pogledu odločno napraviti red. Mnogi kmečki dolžniki zaradi teh zmešnjav ne vedo, kam bi se dedi, kar je za preprostega človeka razumljivo. Za izvoz lesa se obetajo boljši časi Po časopisnih vesteh kaže, da se bo po neugodnem lanskem letu položaj na evropskem lesnem trgu znatno izboljšal. 2e v drugi polovici lanskega leta se je povečalo povpraševanje po lesu, zlasti iz Anglije, kjer je bila izredno živahna gradbena delavnost. Zato so se tudi cene lesu dvignile. K boljšim cenam je dalje pripomogla evropska les predelujoča industrija, ki je kazala večjo zaposljenost. Nadaljnji činitelj za boljše cene lesu je spoznanje Rusije, da nima pomena izvažati les po tako nizkih cenah, po kakršnih ga je do nedavnega izvažala. Ze lani je Rusija štirikrat povišala cene za svoj les. Večja potreba po lesu v Angliji je vplivala najprej na severne države. Ker pa so začele tam cene naglo rasti, se je začela Anglija ozirati po Evropi, kjer bi dobila cenejši les. Dobila ga je v Poljski in Rumu-niji in nazadnje v Jugoslaviji. Tej okolno-sti je pripisati, da se je izvoz našega lesa v Anglijo lani v primeri s prejšnjimi leti zelo povečal, saj se je kar potrojil. Seveda gre kljub potrojenju še za majhne množine. Naša vloga na Angleškem lesnem trgu je še neznatna, a s spretno gospodarsko politiko bi pač lahko dosegli znatnejši izvoz. Cene za mehki les so lani na angleškem trgu zrasle za okroglo 25 odstotkov, kar pritiska tudi na druge lesne trge, da počasi dvigajo cene. Za nas je neugodno, da Italija v zadnjem času uvaža prav malo lesa. Italija umetno ovira uvoz, a ko bodo njene zaloge čisto izčrpane, bo spet primorana povečati uvoz. Upati je, da bo tedaj spet Slovenija prišla na svoj račun, dasi moramo vedno računati z močno konkurenco Avstrije, ki ima v Italiji posebne uvozne ugodnosti. Važen činitelj na evropskem lesnem trgu je tudi Nemčija, ki je povečala uvoz lesa in je v zadnjih mesecih začela v večji meri uvažati tudi les iz Jugoslavije. Omeniti je še, da je na evropskem trgu poleg mehkega lesa zanimanje tudi za hra-stovino in orehovino. Cene za ves ta les so se popravile, med tem ko so za bukov les še zelo slabe. Ker je Jugoslavija razmerno izdatna pridelovalka lesa, od katerega je odvisen blagor velikega dela prebivalstva, je potrebno, da sta zasebna pobuda in dr-žava stalno na straži. Storiti je treba vse, da ne zamudimo nobene priložnosti za okrepitev našega lesnega izvoza. Za gorenjske brezposelne bi bilo lahko dovolj dela Jesenice, januarja. Pred leti je Sava odnesla na Javorniku velik lesen most. Silno narasla reka je takrat odnesla tudi tri skoro nove hiše ubogim tovarniškim delavcem in je razkopala strugo, da je zdaj dvakrat širša, kakor je bila prej. V teku dolgih let je bilo na tem mestu že neštevilo komisij, ki so ugibale, kako bi utesnili Savo in zgradili most preko nje. Toda ostalo je le pri komisijah, ki so stale morda več kakor bi stala regulacija Save in most sam. Zaradi nerazumevanja nekaterih činiteljev za gospodarska in tujskoprometna vprašanja pa imamo po dolgih letih še vedno ozko, zasilno brv. To so delavci, ki hodijo na delo iz Gorij na Javornik, že večkrat obnovili iz lastnih sredstev. Če hoče kmet z vozom s Koroške Bele v Gorje, mora voziti čez jeseniški most, ki je edini uporaben za težka vozila med Lescami in Mojstrano. Pri tem izgubi poldrugo uro časa. Nevarnost je, da bo Sava, če ne bo kmalu regulirana, še naprej rušila bregove, odnašala plodno zemljo in izpodkopala temelje novim hišam, ki so jih delavci v zadnjem času postavili na desnem bregu Save. Pa tudi v pogledu gradnje cest ni nič boljše. Pred dvema letoma so začeli graditi cesto iz Bohinjske doline na Koprivnik, Gorjuše in na Goreljek. Zaradi pomanjkanja denarja pa so gradnjo te prepotrebne planinske ceste kmalu ustalili. Začeto delo razjeda tok časa, čeprav je na razpolago na stotine pridnih ljudi, ki zaman iščejo dela. Lani so začeli graditi z Bleda preko širokega blejskega močvirja ccsto v Podhom in v Vintgar. Tudi ta cesta je le za prvo silo urejena do Podhoma, za nadaljevanje v Vintgar pa ni denarja. V Mojstrani so že lani začeli graditi cesto »"postaje v vas, toda tudi to delo počiva. Množice brezposelnih dclavcev čedalje močneje pritiskajo na vrata siromašnih delavskih domov in propadajo telesno in duševno, namesto da bi bili zaposljeni pri poštenem delu, ki ga zahtevajo nujne potrebe. Politični pregled Te dini so se konča&a posvetovanja za sklenitev prijateljske pogodbe med našo državo in Bolgarijo. Eeir so Češkoslovaška, Rumuinija, Grčija in Turčija odobrila pogajanja, bo pogodba že V kratkem podpisana. Bolgari ponujajo sklenitev prijateljske pogodbe tudi Grčiji in Ru-mumiji. Po nekih vesteh pride ob koncu meseca v Beograd saim predsednik bolgarske Vlade Kjuseivanov in bo pogodbo podpisal. Tuji tisk naglaša, da bo pomenila ta pogodba krepek prispevek za zavarovanje miru v južnovzhodmi Evropi. Po paiiškili vesteh je nastal hud spor med Španijo in Nemčijo, ki je že podoben vojnemu stanju med obema državama. Spor izvira od časa, ko so vojne ladje madridske vlade zaplenile nemški pairnik »Palos«, ker je tihotapil orožje Fran-covi vojski. Na nemško zahtevo »o španska oblastva pairnik sicer izpustila, a pridržala bo orožje in municijo in enega potnika, ki je španski d!rža#jan in agent generala Franca. Zaradi tega je nemška križarka »Konigsberg« zaplenila, odmosno zajela nekaj madridskih pamikov in jih menda spravila v Francova pristainišča. Razen tega je nemška križarka napadla in obstreljevala tudi več angleških, francoskih in ruskih parnikov. Zaradi napada nemških vojnih ladij je nastalo v Španiji veliko ogorčenje. Zunanji minister madridske vlade Del Vajo je na protestnem shodu v Valenciji izjavil, da se bo madridska vlada odločno uprla nemškemu postopanju, ki pomeni več kakor samo vmešavanje v španske notranje zadeve. Rekel je, d)a je to, kar počenja Nemčija, vojna brez vojne napovedih Španija je zvesta članica Društva narodov in tudi zdaj trdno verjame v njegovo pravičnost. Zato da ne dvomi, da bo Društvo narodov obsodilo postopanje Nemčije in dalo španski zakoniti vladi in vsemu španskemu narodu vsaj moralno zadoščenje. Španska vlada pa se ne bo omejila samo na proteste, marveč bo postopala po načelu »zob za zob.« Španski ministrski predsednik Caballero je sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo o položaju v Španiji. Dejal je, da bo državljanska vojna trajala gotovo še nekaj časa. Na vprašanje, kakšen režim bi mogel nastati v Španiji po zaključku državljanske vojne, je izrazil mnenje, da v novi Španiji ne bodo mogli zavladati niti komunisti, niti anarhisti. Španija mora dobiti demokratično vladavino, kar je tudi najvišji smoter njegove vlade. Iz Španije poročajo, da je Francova vojska ponovno napadla Madrid, in sicer s treh strani. Napad je bil izredno silen, vendar so ga čete madridske vlade odbile, kakor je sklepati iz madridskih poročil. Nedvomno pa je Framco pri tej ofenzivi na Madrid vendarile nekoliko napredoval, zlasti pri E1 Escoria^u. Iz Londona poročajo, da je bila te dini podpisana sprava med Anglijo in Italijo Besedilo sprave gre za nespremenjenim stanjem in ohranitvijo miru na Sredozemskem morju. Poleg tega iizjavlja Italija v posebni noitd, da njena politika ne zasleduje kakršnih mejnih izprememb v Španiji. Državni svet v Nankingu je pomilosti] maršala Čangsuelianga in mu vrnil ne le čin, temveč tudi poveljstvo armadnega zbora v Sianfuju. Tako se je torej spor končal brez zlih posledic. Po Sloveniji gre glas: »Domovina* je za nas! Gospodarstvo Tedenski tržni pregled HMELJ. Pred prazniki je bilo še precej zanimanja za pičle zaloge v Savinjski d o i i n i. Cene se ne izpreminjajo.—V Ž a t-cu v Češkoslovaški se gibljejo cene med 18 in 36 Din za Mlogram.—• V Ameriki je bilo razpoloženje bolj čvrsto. Zacariinjeni tuji hmelj je bil po 52 do 69 Din za kilogram, domači pa po 40 do 47 Din. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 23.77 do 23.91 Din; 1 nemško marko za 17.44 do 17.58 Din; 1 funt šterling za 212.66 do 114.72 Din; 100 francoskih frankov za 202.54 do 203.98 Din; 100 češkoslovaških kron za 151.93 do 153.04 Din; 100 italijanskih lir za 227.70 do 230.78 Din. Vojna škoda se je trgovala po 375 Din, investicijsko posojilo pa po 84 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.23 Din in nemški klirinški čeki po 12.95 Din. Sejmi 11. januarja: Nova cerkev, Krka-Videm, Že-rovnica pri Cerknici, Šmarje pri Jelšah, Planina pri Sevnici; 12. januarja: Metlika; 14. januarja: Laško, Verače. DOPISI HRAST J K PRI LJUBLJANI. (Smrtna kosa). Na novega leta dan je umrl tukaj Ludvik Dolničar, gostilničar in posestnik, star šele 38 let. Pokojnik je bil vnet napiedn;'a."c, kakor vsa Dolničarjeva družina. Bit je v svojem domačem kraju zelo priljubljen in spoštovan. Pri predzadnjih volitvah je b'il izvoljen za občinskega odbornika na listi JNS pri Devici Mariji v Polju. Bil je ustanovitelj i IONE BRDAR: 23 Velika ljubezen ROMAN IZ PRETEKLIH 0{il Detektiva je zato zelo mikalo, da bi si prisvojil ploščo. A bal se je, da se mu to ne bi posrečilo. Plošča je bila vendar iz tankega stekla. Ta misel ga je prisilila, da je ostal na svojem mestu. Hkratu ga je potolažilo to, da »Luga nikakor ni hotel plošče uničiti. Hotel jo je ohraniti kot orožje proti Hugonu in je tako podpiraJl Smitov namen. Za služabnikovimi besedami pa se je skrivalo še nekaj drugega. Filip Šmit je bil zelo radoveden in je napenjal ušesa da to izve. »Povej vendar, kaj misliš!« je ostro ukazal Hugo. »Kaj naj naredim s ploščo, da bo pričala v mojo korist? Tega ne razumem!« »To je prav preprosto, gospod grof,« je odgovoril Jože in držal ploščo proti luči. »Poglejte sem! Tu stojite pred starim gospodom iin to je vaš dokaz,kaj ne?« »Seveda!« je zagodrnjal Hugo in grdo zaklel. »To je jasno, — in kaj potem?« »Ko bi Ml tu namestu vašega obraza obraz vašega brata? Kaj mislite k temu?« »Obraz mojega brata,« je ponovil Hugo, ki še zmerom ni razumel. »Tega ni tu. Kaj hočeš sploh s- svojim nespametnim klepetanjem« ? »To se da vendar narediti,« je odgovoril Jože in nejevoljno stresel z glavo, ker ga go- spodar ni takoj razumel. »Slike gospoda Stanka imate. Mislim, da na eni ni njegov obraz nič večji kakor vaš na tej. Pa bom postavil ta obraz sem!« »Ha,« se je zganil Hugo, ki je naposled razumel. »To je lepa misel. Če bi se to dalo...« »To naredim jaz,« ga je hitro potolažil Jože. »Ti? — Ali se kaj razumeš na to delo?« je začuden vprašal grof Hugo. »Dovolj, da ga lahko naredim,« je samozavestno odgovoril Jože. »Saj sem skoraj zmerom pomagal staremu gospodu grofu in sem razvijal njegove plošče. Ali zdaj vidite, da je treba to stvar dobro shraniti.« »Da tvoj nasvet je dober, Jože!« je pritrdil Hugo. »Če boš tako naredil, da se goljufija ne bo nič poznala, bom sliko izročil sodišču. Potem pa detektiv lahko nastopi proti meni.« »To bo zanesljivo storil,« je resno pripomnil Jože. Zato, ker ta človek ne bo hotel molčati, morate imeti v rokah kakšno stvar, da mu zamašite usta.« »Res je, izvrstna misel ti je padla v glavo, Jože!« ga je pohvalil Hugo. »Če bo prišel detektiv na sodnijo,« je nadaljeval Jože, »in pravil o sliki, na kateri ste naslikani vi, potem prinesite s'iko, ki jo bom jaz naredil, in Boste dokazali, da niste vi,...« »Ampeik, da je oni,« se je satansko nasmejal Hugo. »Jože, ti si prebrisana g'ava in detektiv nima niti polovice tvojih možganov. Tega nikoli ne pozabim. Zmerom ti bom hvaležen.« Jože je previdno zavil ploščo v papir in jo spet položil v kaseto. Pri tem se je nekam čudno smehljal. Ko je hotel stisniti kaseto pod suknjič, ga je prijel Hugo za roko in mu rekel: »Pusti mi jo! Jutri se jo bom še natančneje ogledal pri dnevni svetlobi.« Jože sicer ni prav rad prepustil kasete, a je moral ubogati. Hugo je zaklenil kaseto v pisalno mizo, legel na divan, si prižgal cigareto in dejal: »Dokler še hodi ta vohun tod okoli, je nevarno. Upam, da pride naposled prava priložnost. Posvetil mu bom!« »Da, ta detektiv je zelo nevaren,« mu je pritrdil Jože. »Le dobro pazite na kaseto, gospod! Ne pustite je v pisalni mizi, če vas ne bo v sobi.« »Oho, ali misliš, da je lopov spet tu?« je vzkliknil Hugo, skočil pokoncu in se ozrl na vse strani Toda prostor, kjer je bil stal Filip Smit, je bil prazen. Hugo je šel še v spalnico, kjer je prižgal kič. Ves nemiren je postal. Ta detektiv je bil zanj res pravo strašilo. Nikjer ni imel miru pred njian. Smit ni bil odšel iz spalnice, ker ni bilo nobenih drugih vrat. A Hugo ga ni videl, ker ni niti mislail na to, da bi se detektiv res tu v bližini skril. Hotel je pomiriti le svojo domišljijo. Ko se je vrnil, je pripomnil Jožetu: »Mislim, da se bo varoval, sicer pa, Jože, — opraviti imam tudi s PavSo. Grozi mi, da me izdia in baronici je že marsikaj izk'epetala.« »Kaj pa more Pavla takega izdati? Saj sama nič ne ve,« je mirno dejal Jože. »Dovolj ve!« je zagodrnjal Hugo. »Tako?« se je začuddl Jože in ostro pogledal gospodarja od strani. »Kaj pa ve?« in padnačelnik gasilnega društva v Šmairtnem ob Savi in član Društva kmečkih fanta/ in deklet, strelske družine, pevskega društva »Škrjančka« in Sokola. Zlasti so ga vsi cenili zaradi njegovega kremenitega značaja in njegove družabnosti. Blag mu spomin! LJUTOMER. Običajna božičnica Kola jugoslovenskih sester za ubožne otroke narodne šole v Ljutomeru je tudi to leto dobro uspela, saj je prejelo okoli 100 otrok obutev, perilo in obleko. Sredstva za to bo žičnico so se nabrala pri dobrih ljudeh, del no pa jih bodo krili z nameravano prireditvijo. — Na meščanski šoli v Ljutomeru pa je podmladek RK. obdaroval 24 učencev s perilom. KRIŽEVC1 PRI LJUTOMERU Ker se ob svojem odhodu iz, Križevcev pri Ljuto meru nisem utegnil posloviti od svojih prijateljev, sodelavcev, znancev in naročnikov »Domovine«, jim kličem na tem mestu Zdravo! Belec Janko. Domače novosti * Predsednik vlade v tujini. V ponedeljek je skozi Ljubljano z brzim vlakom potoval predsednik Vlade in minister zunanjih zadev g. dr. Milan Stojadinovič v spremstvu s šefom kabineta g. dr. Draganom Protičem. Šel je v tujino zaradi odmora za časa pravoslavnih božičnih praznikov. Za časa njegove odsotnosti bo predsednika vlade in ministra zunanjih zadev zastopal minister notranjih zadev g. dr. Anton Korošec. * Papeževa bolezen se je poslabšala. Iz uradnega poročila, ki je bilo v soboto izdano o bolezni, je sklepati da je vsako upanje na ozdravljenje izginilo. Morda se bo sveti ože še nekaj časa boril z boleznijo, a dolgo to ne more trajati. * Ugankarjem. V prihodnji številki bomo objavili imena onih, ld so uganke pravilno rešili. * 140letnica prvega slovenskega časopisa je potekla 4. t. m. Dne 4. januarja 1. 1937. so namreč zagledale beli dan Vodnikove »Ljubljanske Novice« (po takratni pisavi »Lublanske Novize«), Izhajale so dvakrat na teden, a sredi leta 1798. so se morale skrčiti na tednik. Valentin Vodnik je uredil prve | Ne da bi se zmenil za to vprašanje, je Hu-go zamahnil z roko in dejal: »Izkratka: prisiliti jo je treba, da bo molčala. Čas je drag. Takoj jutri zjutraj moraš iti k njej in ji naročiti, naj pride na kakšen kraj, kjer bom lahko nemoteno govoril z njo.« »Ali je ni bilo nocoj tu?« »Seveda je bila Imela je v parku pogovor z baronico in mi je potem zapretila, da me bo izdalla!« je v skrbeh odgovoril grof Hugo. »Hm, hm! Potem je pa stvar res sumljiva!« je menil Jože. »Dekle je zvito in potuhnjeno kakor mačka. Res vam lahko postane nevarna.« »Vrag naj jo vzame!« se je jezil Hugo. Če noče biti pametna, naj — — —«. Z značilno kretnjo je pokazal, kakšen je njegov namen. Jože je pc kimal. »Ali veste, milostljivi gospod, da se je baronica pred dobro uiro odpeljala na postajo?« »Kaj? Kam pa misli še danes potovati?« je osuplo vprašal Hugo. »Ne vem. Zdi se mi, da je njen odhod v zvezi s Pavlo. Ali niste slišali, kaj je povedala baronici?« je vprašal Jože. »Ne, nobene besde. Prepozno sem prišel. Ampak mislim si,« je dejali Hugo in se stresel od strahu. »Baronica hoče to, kar je izvedela od Pavle, povedati na pravem mestu. Takoj moram za njo, takoj!« »O, ne, gospod, danes ne pelje noben vlak več!« ga je skušail pomiriti Jože. »Baronica danes tudi ne more ničesar ukreniti, če sploh kaj namerava.« Hugo je sklenil glavo in začeli premišljevati. Jasno mu je bilo, da danes ni mogel več prehiteti Elvire. Spomnil se je na velik vpliv, tri letnike, četrti letnik pa je uredil Janez Sašniik. Potem so »Ljubljanske Novice« zaspale in je šele Bleivveis začel 1. 1843. izdajati »Kmetijske in rokodelske Novice«. * Smrl vrlega naprednega moža. V Črnomlju je preminil po vsej Beli krajini znani večkratni črnomeljski župan trgovec g. Karel Miiller. Štel je 60 let. Pokojnik je bil zmerom zvest naprednjak in na gospodarskem področju za Črnomelj kakor za ostalo Belo krajino zaslužen mož. Bil je soustanovitelj črnomeljske Posojilnice in je mnogo deloval za povzdigo vinogradništva Marljiv sodelavec je bil tudi pri nacionalnih društvih. Bodi mu časten spomin! * Volitve v dveh občinah brežiškega sre-za Banska uprava je za občini Dobovo in Kapele v brežiškem srezu vnovič razpisala občinske volitve, zdaj za nedeljo 21 febru arja. Za cbe občini, ki sta volili že 25 oktobra. so bile z utemeljitvijo izvršene preko-masacije razpisane ponovne volitve za nedeljo 17 januarja, tik pred bažičem pa so bile volitve spet odgodene. Dne 25 oktobra je v Kapelah zmagala opozicijska lista, v Do bovi pa z 19 glasovi večine lista" JRZ Med tem so bile volitve v Dobovi na pritožbo no silca opozicijske liste od upravnega sodišča v Celju razveljavljene zaradi nepravilnega postopanja volilnega odbora Nove volitve bi se morale vršiti v teku meseca dni, in si cer na osnovi prvotnih kandidatnih list Zaradi izvedene prekomasacije pa volitve niso razpisane na osnovi izreka upravnega sodišča, marveč z utemeljitvijo prekomasacije Zato bo treba obnoviti ves volilni postopek in tudi na novo vložiti kandidatne liste * Zavrnena pritožba proti volitvam na Jesenicah. »Delavska politika« poroča z Jesenic: »Upravno sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo, ki je bila vložena proti zadnjim občinskim volitvam Sodišče sicer smatra, da je večinska lista dobila šest glasov preveč, odnosno da jih ni pravilno dobila, tako da znaša po tej ugotovitvi razlika med listo JRZ in ono slovenskega delovnega ljudstva samo 12 glasov.« Jesenice so imele volitve 25. oktobra. Vložene so bile tri liste, ki so dobile: lista JRZ 636 glasov, lista delovnega ljudstva z nosilcem dr. Stanovnikom 618 in nacionalna lista z nosilcem dr Rekarjem 479 glasov Pritožba je bila očitno vložena od ka-kegi predstavnika dr Stanovnikove liste ki ga je imel na njeno mater, in se je potolažili. Jutri na vse zgodaj se odpelje z baronico v mesto, in če Elvira do takrat ne bo še ničesar storila, sploh ne bo storila nobenega koraka. Toda Pavla? Trdno se je odločil, da ji onemogoči izdajstvo. Poslal je Jožeta po steklenico vina. Jože pa je stopil samo v sosedno sobo, pozvonil in došlemu lakaju velel, naj prinese vina. Ko se je lakaj vrnil, je hkratu z vinom izročil tudi posetnico, s katero ze nekdo naznanil svoj prihod. Jože je hitro prebral ime in ga sporočil gospodu: »Gospod Rochefort je tu!« Hugo je osupel planil pokonci, med tem pa je Rochefort že stopil v sosedni salon. »Za božjo voljo! Kako to, da prideš sem? Ali se je kaj posebnega zgodillo?« je vprašal Hugo. Govoril je francosko in Rochefort je seveda odgovarjal v istem jeziku. »Da, drugače pač ne bi bil prišel tako pozno!« »Ali je ušla?« je šepnil Hugo napeto pričakujoč.« Ali je morda — umrla?« »Ne, ne!« je odvrnil Rochefort, ki je takoj razumel, da misli Hugo jetnico. »Toda govoriti moram s teboj. Odločiti se morava!« Hugo se je takoj pomiril. Povabil je Ro-cheforta v svojo sobo, mu pokazal stol in vprašal: »Ali ti lahko kaj ponudim?« »Hvail a! Sem že jed-efl,« je rekel Rochefort. »Kozarca vina sa pa ne bi bnainil.« Jože je natočill dva kozarca in pripravil ci- * Obvezno zavarovanje vseh poštnih uslužbencev. Te dni je bila v Zagrebu konferenca poštnega uslužbenstva. šlo je za zaivarovanje za primer bolezni in nesreče. V ta namen naj bi se osnoval poseben sklad. Po želji poštnega ministrstva naj bi bilo zavarovanje obvezno, in sicer za poštno, brzojavno in telefonsko osebje vse države. Osnutek uredbe naj bi bil izdelan do 15. t. m. in potem bi o njem razpravljala ministrska konferenca, ki bi končnoveljavno sklepala. Organizacija bolniškega zavarovanja za poštne uslužbence je zasnovana tako, da bi dobila vsaka poštna direkcija svoje samoupravno zavarovalno telo. Zavarovanje bi bilo obvezno za vse aktivne uslužbence, za upokojence pa ne. Osnutek določa, da bi vse osebje plačevalo v sklad en odstotek svojih kosmatih dohodkov. V skladu bi billo zavarovanih okrog 8000 poročenih članov (skupaj z rodbinskimi člani okrog 24.000) in neoženjenih 3000. Vseh skupaj bi bilo torej 27.000. * Najstarejša župnija na nekdanjem Kranjskem je dobila novega župnika. Slavina pri Postojni, ki je najstarejša župnija na bivšem Kranjskem, je s smrtjo župnika Luke Smolnikarja ostala brez duhovniškega vodje. Že takoj po Smolnikarjevi smrti je goriški nadškof poveril vodstvo župnijskih poslov dosedanjemu štivanskemu župniku Martinu Goršetu, bratu našega znanega kiparja. To imenovanje pomeni lepo odlikovanje za uglednega duhovnega gospoda. Župnik g. Martin Gorše je po rodu iz Zamostca pri Sodražici na Dolenjskem, kjer se je rodil 1. 1892. * Fiat hoče zgraditi tvornico avtomobilov v Jugoslaviji. V Italiji ima to podjetje 28 tvornic, v Rusiji je pa zgradilo dve. Podjetje pristaja skoro na vse pogoje z naše strani. Na odločilnih mestih proučujejo zdaj ta predlog. Te dni se je mudil v Beogradu direktor Fiatovih tvornic v Rusiji inž. Piccin, da bi poizvedel, kako je bila sprejeta ta ponudba. Po vesteh italijanskih listov bo zgradba najbrž dovoljena. * Novi župniki na Goriškem. Goriški nadškof je imenoval za župnike naslednje duhovnike: Ivana Draščka v Kobji glavi, Martina K0driča v Levpi, Lojza Martelica v šmartnem pri Koj-skem in Ivana Premrla pri Sv. Luciji. * Nove aretacije v Julijski krajini. V Pod-lanišču nad Tolminom so obmejni miličniki aretirali tri mladeniče, ki so pred dobrim letom garete, potem pa se je na migljaj grofa Hu-gona odstranil iz sobe. Ko so se vrata zaprla, je Rochefort pogledal za njim in tiho dejal: »Ali je to tisti sluga, o katerem si mi že pravil, da se lahko nanj zaneseš?« »Da!« je pritrdil Hugo. »Zvest mi je in je svojo zvestobo že pokazal.« »Jaz mu ne bi zaupal, ker ima tako hinavsko potuhnjen obraz!« je podvomili Rochefort. »Ali si prepričan, da ne prisluškuje najinemu pogovoru?« »To bi mu malo pomagalo,« je odgovoril Hugo in skomignil z ramo. »Saj ne razume dovolj francoskega jezika.« Rochefort si je prižgal cigareto in potem sta trčila. Pazno je gledal grofa Huigona in je opazit njegovo razburjenost. »Ali se je tu kaj zgodilo?« je vprašal. »Nič posebnega,« je odvrnil grof. »Zdaj pa pripoveduj, prijatelj. Komaj že čakam, da mi poveš svoje novice.« Hugo si je vdrugič natočil vina in je kozarec v trenutku izpraznil. Zdaj se je spet prikazal iz teme detektiv in se neslišno splazil k vratom. Ostali je sikriit, vendar je lahko opazoval oba prijatelja. »Moj stric je zelo bolan,« je dejal Rochefort in vzdignil kupico rekoč: »Res, dobro vino! Mislim, da starec ne bo več dolgo živel!« »To je zate zelo razveseljivo,« je odvrnil Hugo. »In kako je drugače z najino stvarjo?« »Slabo. Cvetka Malinškova nama vse kvari. Mojemu stricu se je priljubila in hoče menda zdaj dedovati za njim.« »Kaj? Tega vendar ne boš mirno trpel!« se je začuden oglasil grof Hugo. dni zbežali čez mejo, da bi si drugje našli dela in zaslužka. Zdaj so se vrnili v mnenju, da se jim razen morebitne krajše zaporne kazni ne bo nič hujšega pripetilo. »Popolo di Trieste« piše med drugim, da se bo moral eden izmed aretirancev zagovarjati tudi zaradi tega, ker ni izpolnil svojih vojaških obveznosti. Aretiran ci so 241etni Angel Samec iz Milj pri Trstu, 261etni Emilij Reja iz Krkavcev v slovenski Istri in 261etni Bogomir Klavžar iz Grahovega na Goriškem. Zaradi bega čez mejo je bila istočasno aretirana tudi 261etna Marija Cvenk iz Grahovega. V Podbrdu pa so karabinerji pred dnevi dognali, da je zbežal te dni čez mejo 241etni Josip Hlede. Tudi njega so prijavili sodišču. * Kolo časa. V »Domoljubu« se je razpisal ritki popotindlk, dia je izgubljeni sin slovenske matere,'ki so ga valovii in vrtinci življenja vrgli na cesto. »Domoljub« romair razmišlja o najrazličnejših rečeh in prihaja do zaključkov, da je v današnjih časih mnogo ljudi M imajo vero samo na jezilku, in da se prav taki po imenu katoličani radi vsiljujejo na vodilna mesta. Popotnik daje modire nasvete tudi činitaljem JRZ, posebno novo, izvoljenim občinskim odbornikom, ki jih roti, naj upravljajo občine v znamenju krščanske ljubezni in pomirjanja Resno jih opominja: »Ne dvi gajte previsoko svojih glav, češ, kdo nam pa kaj more: zdaj je oblast v naših rokah! Kolo časa se vedno vrti, to si zapomnite.« * Vodnikova družba je naša največja prosvetna ustanova. Biti njen član mora biti ponos in čast vsakega Slovenca! Novo leto 1937. naj podvoji število Vodnik ovce v Naše knjige morajo v sleherno, družino prinesti zabave, naukov in tople domačnosti! Posamezniki, poverjeniki, društva, narodni pro-fivetitelji, na delo! . * V Zagrebu je hripa zelo razširjena, kakor pišejo lasti. Gotovo bo prišla še k nam, ker se ta bolezen rada prenaša. Pravijo, da letos sicer ni nevarna. * Vesele, pomembne dni, priborjene uspehe, srečne dogodke, osebne in družinske, boš najtrajneje zabeležil v Vodnikovo pratiko, ki je tudi, ko bo lato 1937. poteklo, ne boš za-, vrgel, kar njena vsebina nima samo enoletne veljave in minljivega mika. S pratiko pa dobiš za 20 Din še tri izvrstne, zanimive, lepo opremljene knjige! »Vražje dekle je to!« je godrnjal Rochefort. »Ne morem ji blizu. Sicer pa je moja stara znanka!« »Znanka? Kako?« je začuden vprašal Hugo. »2e prvi trenutek se mi je dozdevalo, da mi ni čisto tuja,« je dejal Rochefort. »Zdaj pa se je izkazalo, da je hči tistega stotnika, plemenitega Malinška — saj ti je znana njegova Zgodba ?« »Tistega stotnika, ki si mu ti vzel vojaške dokumente — načrte trdnjav in take podobne reči? Kaj? On je njen oče?« »Da, prav tisti! Dekle je vso zadevo povedalo stricu, mu pokazalo listine in me tako očrnilo. Starec se je potegnil zanjo in mi za-pretil, da mi ničesar ne zapusti!« »Hudič!« je jezno zaklel Hugo. »Zakaj nisi zavil tej kači vratu?« Rochefort se je nasmehnil in dejal: »Zasnubil sem jo.« Hugo ga je debelo pogledal, kakor bi dvomil, ali je pri zdravi pameti, in vzkliknil: »Ali si znorel ? Tako osebo — tovarniško delavko — ljubico mojega brata, hahaha — to hočeš vzeti? Ti, Klemen, grof Rochefort?« »Pomiri se! Lepa Cvetka ni sprejela moje ponudbe. Da prav natanko povem, niti odgovora mi ni dala. Skoraj gotovo je opazila, da je to samo zvijača, moja past;« »A, tako. Razumem. Na ta način si jo hotel ujeti! Škoda, da je past opazila!« »Da. Mislil sem si, da je najpametnejše, če si dekle pridobim zase. Morda se mi to še posreči. Upanja seveda nimam mnogo. Odlašati ne smeva, ker stari lahko že jutri naredi oporoko. Razen tega lahko vsak trenutek izve za najino skrivnost. In kaj potem?« * Vsa vojaška pojasniia v katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo pri Paru Francu, kapetanu v pokoju, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 Din. * »Angorski kunec« se imenuje knjižica, ki jo je izdalo Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani. Spisal jo je Kuntara Vilko. Svojemu namenu ustreza v polni meri. Ker stane samo 6 Din, bodo zanimanci gotovo segali po njej. * »Astrološki koledar« je nedavno izšel v založbi družbe »Radiol«. Koledar podaja napovedi za vsiaik posamezni dan lata 1937. kakor tudli napor,edi za vaš rojstni dan in po vaši rojstni letnici. Kol edar obsega okoli 100 strani in stane samo 10 Din. Dobite ga v vseh knjigarnah kakor tudi po trafikah in pri založbi »Radiol«, Ljubljana, Krekov trg 10. * Smrtna nesreča na Krasu. Blizu Štanjela na Krasu je delavec Milan Valaš našel staro granato. Izkušal jo je razdejati, a mu je eksplodirala in ga hudo poškodovala. Nemudno so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je umrl * Velik požar v Tacnu. V Tacnu pod Šmarno goro je nastal na novega leta zjutraj v gospodarskem poslopju znanega Tršanovega mlina uasproti Seumgove tvornice ogenj Požar se je širil z veliko naglico in je bilo naenkrat v pla menih vse poslopje. Domači gasilci so prišli kmalu na pomoč. Za njimi so prispeli tudi njihovi tovariši i? Vižmarii, Pirnič, Šmartnega in Gamelj Ljudje so skušali v prvi vrsti rešiti živimo. Pri tem je pomagal tudi na dopustu se mudeči podnarednik Ivan Skalar iz Mednega. Živina v hlevu je bila vse preplašena in je eden izmed konj udaril Skalarja s kopitom v glavo ter mu prebil lobanjo, obenem pa mu zdrobil, tudi spodnjo čeljust Poškodovanca so prenesli na prosto in ga brž prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ogenj je poleg zgradbe uničil vse seno, mlatilnico, mnogo poljskega orodja več voz in sani Kako ie ogenj nastal, ni znano. Najbrže pa je bil podtaknjen. * Oče je ustreliš sinka in sebe. V Hrastju, občina Slatina Radenci, se je v nedel jo odigrala pretresljiva žaloiera zaradi živčne razrva-nosti Višji poštni kontrolor Mirko Vavpotič je ustrelil s samokresom svojega 11-let.ne-ga sina, ka je obiskoval prvi razred ptujske srimnaziie. nato na še sebe. Vavpotičevn so »Najprej moraš to dekle spraviti s pota! Ne razumem, zakaj se obotavljaš?« »Prijatelj, na posledice mislim,« je dejal Rochefort. »Malenkost bi bila dekle odstraniti. A potem? Posledice?« »Vraga! Tu se ne smeš obotavljati!« ga je burno prekinil Hugo »Nihče se ne bo zmenil zanjo Zaenkrat jo zapri v rotundo.« »Hm — je že prav Toda dekle ni tako zapuščeno. kakor si misliš Ima prijatelja, ki ji je zelo zvest. Predsnočim je bil pri njej. Videli so ga Prišel je čez vrtni zid.« »To ne more biti nihče drug kakor Kolarjev Jurij,« je osupel zagodrnjal Hugo. »Zakaj si ga pustil uiti? To je zelo nevaren človek.« »Prepozno sem izvedel,« je odgovoril grof Rochefort »Ce se ta lopov vmešava v najino stvar, morava takoj kaj ukreniti,« je dejal Hugo, ki je bil zelo razburjen. »Cvetka mu je gotovo že izdala tajnost.« »Svetuj mi vendar kaj! Kaj naj storim? Midva nisva pri njej ničesar dosegla. Pisma, ki ga morava imeti, da dobiva njeno premoženje, nama noče dati!« Rochefort je govoril o jetnici in Hugo mu je zamišljeno pritrjeval. »Ne verjamem, da bi se nama vdala,« je menil Hugo. »Gotovp bi rajši umrla, kakor da bi nama izpolnila željo. Tako trdovratna je.* »Ker ve, da tudi potem ne bi ostala svobodna,« je dodal Rochefort. »Mislil sem že, da bi jo spravila stran.« »Kam?« »V blaznico,« je šepnil Rochefort. A Hugo mu je osupel začel prigovarjati: proga je odšl.a zjutraj v Kapelo k maši. Ko se je vrnila domov, je našla v sinovi sobi mrtvega moža in umirajočega sina. Mati je dala sinka takoj prepeljati v bolnišnico v Murski Soboti, kjer pa so ga zavrnili. Umrl je na povratni poti v H rastje. Vavpotič je izvršil umor in samomor očitno v trenutku duševne zmedenosti, saj je že da'je časa kazal znake živčne ra^rvanosti. * Podgane so ga usmrtile. Te dni so v Zagrebu napadle podgane dveletnega B3zidarja Grašiča, ki je za ranami umiri. Zdravniki so pregledali trapelce, na katerem je bilo nad 100 ran. 20 vgrizov je imel nesrečni oirtik na čefu, 30 na bradi, 20 na licih, druge pa na rokah. * Zaključena preiskava o umoru Filipa Peč-nika. Zagrebška policija je končala svojo preiskavo umora upokojenega plinarniškega delavca Filipa Pečnika, ki je bil na zverinski način ubit in oropan po naročilu žene Ane in njenega ljubimca Franca Mlakarja v nekem gozdu v zagrebški okolici. Najeti morilec Peter Krekič je vse priznal in so zaradi tega vsi izgovori umorjenčeve žene in Mlakarja ovrženi. Policija je najprej morilca Krekiča, nato pa še Ano Pečnikovo in Franca Mlakarja izročila sodišču * Pobeglega vlomilca so prijeli. Iz ljubljanskih policijskih zaporov se je posrečilo pobegniti 231etnemu vlonljlcu Matu Radoševiču iz Sinja Njegov beg so takoj opazili, vendar jim je odnesel pete. Po dobrem tednu popoldne pa so šentviški orožniki zaupno doznali, da se skrivata v Petačevi gostilni v Vižmarjih dva sumljiva neznanca. Komandir postaje je takoj šel z orožnikom v gostilno. Orožnika sta zastražila oba izhoda in stopila v lokal. Pri mizi sta opazila dva mlada človeka, ki sta ob pogledu na orožnika planila pokoncu. V trenutku sta se obrnila proti drugemu izhodu, kjer pa sta naletela na nastavljen bajonet. Videč, da sta v zagati, sta se kmalu vdala. Orožniki so ju ukle-nili in legitimirali Prvi aretiranec je pobegli Mate Radoševič, drugi pa njegov vlomilski tovariš, 301etni Ivan Bučar iz Trobana pri Reki. Pri obeh so našli nekaj novih vitrihov * Svojega prijatelja je ustrelil. Na Jarčevem vrhu pri Bučki so ljudje 25 oktobra našli pred hišo Krašovčeve Ane ustreljenega mladega po-sestnikovega sina Goloba Jožeta iz Močvirja. Kmalu je sum padel na 361etnega Žnidaršiča »Tega pa ne! To bi bila največja neumnost. Tam bi kmalu spoznali, kdo je m da ni nora.« »Kaj pa naj potem storiva?« je vprašal Rochefort, ki si ni znal pomagati »Jaz ne vem nič več.« »Čakaj,« je živahno vzkliknil Hugo. »Mislim, da bo šlo takole: Od nje potrebujeva samo pisanje z njenim podpisom.« »Seveda,« je pritrdil Rochefort. »Ali imaš kakšno pisanje od nje? Pismo ali kaj podobnega?« je vprašal Hugo. »Jaz nimam ničesar, pač pa moraš imeti ti še kakšno njeno pismo!« je menil Rochefort. »Mogoče, da bo še kaj. Pogledal bom,« je odgovoril Hugo. »Sicer pa lahko kaj takega preskrbim,« je dejal Rochefort, kj se je nečesa domislil. »Moj stric ima šel pisma od nje. Zadnje pismo iz Anglije, kjer ga je prosila odpuščanja, je najbrž dobro shranil.« »Torej mi ga priskrbi!« »Cemu pa ti bo?« »Sama si bova naredila pismo, ki nama ga ona noče dati,« mU je pojasnjeval Hugo. »Zato pa potrebujeva njeno pisavo. Poznam nekoga, ki bo to naredil Zelo spreten človek je. Tako dobro bo'ponaredil listino, da nihče ne bo mogel spozfiati, ali je njena pisava ali ne.« »Kako nabo tO mogoče? Kdo je ta mož? Ali mu je mogoče zaupati t« je v dvomih vprašal Rochefort. >Lahjb se zaneseva nanj, ker: ga imam v oblasti,« je rekel Hugo. »2e prej je nekoč nekaj podobnega naredil irf sicer s popolnim uspehom. Jutri bova govorila z njim. Saj ostaneš čez noč tu?« (DaJje.) Martina, posestnika in trgovca v Jarčem vrhu. Pri zasliševanju je Žnidaršič trdovratno zanikal, da bi bil on kriv Golobove smrti. Kasneje pa se je vendarle vdal in zločin priznal. Zagovarjal se je, da sta usodnega dne zvečer bila pri njem v vasi ustreljeni Golob in Markeljc Pavel. Pili so hruškovec in tako ostali v prijateljskem pogovoru skupaj precej pozno v noč. Potem pa sta njegova gosta odšla. Sam ju je spremil na cesto, nato pa se je vrnil v hišo in legel k počitku. Naenkrat ga je zbudilo besno lajanje njegovega psa. Žnidaršič je skočil po-koncu, segel po revolverju ifjf skočil iz hiše, da bi videl, kaj se okrog hiše dogaja. Na cesti je opazil neznanega moškega, ki ga je začel naganjati, naj se spravi spat, nato pa je stopil proti njemu in zamahnil z odprtim nožem. Zaradi tega neznančevega koraka in ker je bil Žnidaršič razburjen, je pomeril s samokresom proti neznancu in ustrelil. Šele tedaj ga je spoznal, da je to Golob Jože, ki ga pa po glasu prej ni mogel spoznati, ker je bil omoten od spanja in pijače. Takoj po strelu je Golobu dejal: »Boš vedel pred mene skakati«, nato pa mu je Golob odvrnil: »Dobro, dobro, Martin«. Po teh besedah sta se ločila. Ranjeni Golob je šel proti Bučki, Žnidaršič pa spat. V svojem zagovoru je Žnidaršič navajal, da je pokojni Golob, ki ga je drugi dan videl mrtvega, še vedno krčevito držal odprti nož v roki. Izpovedal je tudi, da sta bila prijatelja od mladih nog in da med njima ni bilo nobenega osebnega sovraštva. Da je temu res tako, dokazuje dejstvo, da ga je Golob še isti večer obiskal in sta se ob tej priliki tudi domenila, da pride pokojni Golob k njemu napravljat steljo. Priče so izpovedale, da so videle, odnosno slišale usodnega večera Žnidaršiča in Goloba, da sta se prepirala na cesti. Zaradi tega žalostnega dogodka se je moral Žnidaršič zagovarjati pred novomeškim sodiščem, senatom trojice, in je bil obsojen na 18 mesecev zapora. * Zločinski pobijalec živali nastopa z Zagorju in okolici. V zadnjih nočeh je pobil že sedem koz in ovc in nazadnje še eno svinjo, in sicer pri posestniku Kuikwvici. Eni ga opisujejo za bollij majhno osebo, diruigi pa trdijo, da je velik. Baje so ga videli z večjim psom. Neznanec je hoteli že pred dnevi v ranih juitrnjih urah vlomiti v hlev posestnika Kukovice, a je bil pravočasno pregnan. Ku-kovica je potem napeljal do hleva električno žico in jo pritrdil na zapah, če bi zločinec I Po Harmstorfu J. M. Žrtev razsipne žene2 Volavšek je ves očairan poljubil svojo ženo in oba sta se igrala kakor dva mlada novoporočenca. Majda, ki se je večerje komaj dotaknila, je prosila za dovoljenje, da sme v svojo sobo, češ, da bi rada napisala še nekaj pisem. Irana je njeni prošnji zelo prijazno ustregla. Tudi gospodar ji je proti svoji navadi privoščil prisrčno besedo, ko ju je zapustila. Gospodar je nato vstal, da bi si iz omarice za likerje prinesel čašico konjaka. Irma pa, ki je bila danes silino ustrežljiva, je uganila njegovo namero in rekla: »Nikar se ne trudi, najdiražji. Kozarček pijače ti ne bo nič manj teknil, če ti ga jaz prinesem.« Hitro je skočila v dirugo sobo po okrepči-ilo. Steklenice pa menda ni takoj našla, zakaj precej časa je preteklo, preden se je vrnila s podnim kozarcem, ki ga je bila lepo postavila na steklen krožniček. Njen mož jo je šaljivo pozval, naj mu napije, tcda Irma se je samo z ustnicami dotaknila ko-zarčevega roba. »Ne, zahtevaj od mene, kar hočeš, a piti ne morem.« Volavšek je naglo izpraznil kozarec, kakor je bila njegova navada, nato pa je nenadno spačil obraz. »Za vraga, kakšno tekočino pa mi je daS trgovec z likerji! Ali si odprta novo steklenico, Irma?« prišel, ne da bi za past vedel, bi slaibo opravil. To past pa je moral neznanec opaziti podnevi in je z njo enega zadnjih večerov ubil svinjo. Kukovica je istega večera javil dogodek orožnikom, ki so začeli zločinca takoj zasledovati. Prebivalstvo opozarjamo, naj javi orožništvu vsako sumljivo podrobnost, na podlagi katere bi se morda dalo priti neznancu na sled. Gasilec ni samo mož, ki požar trasi. „ G a s i I e c " ie tudi strokovni list slovenskih gasilcev« Za 20'— Din dob'fe v etu "1937 vsak mesec okoli 15. .Gasilca" na 24 straneh Letos bo „Gasllec" prinašal strokovne članke, ki bodo i&n mivi za vsakega: stavoarsivo, oskrba vode za požarne nezgode na vasi itd. Na ročite „GasilCb" pr upravi % Mar.boru Koroška cesta 5 - Še danes pišite dopisnico POPOTNIKOVA TORBA Pismo iz Poljanske doline Gorenja vas, januarja Prazniki so bili prav lepi ni solnčni. Naš Sokol, je kakor običajno vsako leto imel na Štefanovo lepo prireditev. Igrala se je igra »Na poljani«, ki ji je sledila prosta zabava. Ta prireditev kakor tudi Silvesfcrovo v So-kolskem domu sta bila prav zadovoljivo obiskana. Po praznikih je umrl bivši cerkovnik sv. Volbenka Janez Peternel v 77. letu starosti. Bil je razumen in priljubljen mož. Znano je bilo o njem, da je bil v mladosti zelo zal fant. Kot vojak je služil pri lovcih in je bil podoficir. Pokojnik je bil naprednega mišljenja in je pri volitvah volil napredno. Bodi mu lahka domača zemlja! Umrljivost v naši domovini je razmerno majhna, kajti število rojstev prekaša umrljivost približno za tretjino. Naše podnebje je torej ugodno za človeško zdravje. I »Da! Morda sem se zmotila in sem ti prinesla kakšno grenčico. Ne, to ni mogoče, saj je bilo na steklenici zapisano, da je v njej konjak.« »Konjak bo že to, a zdi se mi, da mi je trgovec dal slab izdelek. Takoj jutri mu vrnem vse skupaj.« Izpi! je hitro še kozarec vode in vzel časopis, da bi malo pregledal novice. Irma je še nekaj minut ostala v sobi. nato pa jo je zapustila. Majda je kmalu zatem hoc^la še enkrat v kuhinjo, pa je naletela na gospodinjo. Videla je, kako se je njena gospodarica, ki je prihajala od vhodnih stanovanjskih vrat, prizadevala skriti pred njo majhen predmet. Čeprav je postopala pri tem naglo, so dru-žabničine dobre oči vendarle opazile, da so bile tisti predmet klešče. Majdia se je skrivaj čudila, kaj so pač nežne roke gospe Ir-me počele s tem orodjem. Da bi se od moža poslovila, je Irma še enkrat odprta vrata jedilnice, tedaj pa se je pri pogledu, ki se ji je nudil, ve3elo za-smejaila. Hinko Volavšek je spal na stolu; časopis je bili zdrknil iz njegovih rok. »Zelo truden si, dragi možek!« je prešerno vzkliknila Irma. Kaj pa si bral, da te je tako zmučiilo ? Pojdi, ti bom pomagala priti . v posteljo.« Z muko je vstal trgovec s stola. »Ne vem, kaj je to,« je komaj mogel iz-pregovoriti. »Še nikdar nisem bil v tem času tako zaspan, čudno je to.« Mlada žena ga je vzela pod roko in ga pojedla v njegovo spalnih® Dolgo že upajo vlagatelji, da se bodo njih s težavo prisluženi prihranki, naloženi v hranilnicah vendar pričeli izplačevati. Pa je vse čakanje zastonj. Marsikdo je prišel zaradi tega že v največje težave in stiske. Posebno v obmejnih krajih, kakor je zdaj Poljanska d enima, bi bilo treba to upoštevati zaradi zunanjega sveta. Tik pred prazniki se je pripetila v Poljanah huda nesreča hlapcu Janezu Izdi pri nakladanju ilovice za opeko. Med tem ko je metal ilovico na voz, se je utrgala plast nadi njim in mu zasula noge. Kljub takojšnji rešitvi in hitri zdravniški pomoči so ga morali prepeljati v bolnišnico v Ljubljano, kjer so mu odrezali desno nogo pod kolenom. Prekmurci so imeli pri občinskih volitvah pred očmi le blagor občin. Narodni poslanec g. Josip Benko je napisal v novoletni štveč let in že dolgo sta se pripravljala na beg. Te dni pa so dohiili Evičini starši iz Benetk dopisnico, na kateri mlada zaljubljenca sporočata, da sta srečno prispela v Benetke. Polaikova sta takoj sedla na vlak itn se odipeljala v Benetke vsa srečna, da je hčerka živa in zdrava. Zgodba se bo najbrž končala pred oltarjem. Mlado življenje žrtev preživahnega silvestrovanja. V Veli Polani so obhaja'i v neki tamkajšnji gostilni Siilvestrovo. Med gosti je bil tudi 28-tetni posestnikov sin Jožef Gjer-Ikeš. Ves večer je po tok d v redu, proti jutru pa so se pričeili fantje prerekati in naposled slo se zaiMelkali noži. V mlaki krvi s prerezano žilo odvodnico je obležal Jožef Gjerkeš in nekaj časa za tem izdihnil. Orožniki so aretira® krivce in jih zaprli. NAŠI NA TUJEM Novice iz kolonij ameriških rojakov C1 e v e 1 a n d, decembra V Clevelandu so našli nedavno mrtvega Rudolfa Mraka. Obesil se je doma v kleti. Bil je že delj časa brez dela, iz obupa je začel popivati, da ga je žena s hčerkico zapustila in se preselila k sosedom. Doma je bil pokojnik iz Gornjih Brd na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1910. Štel je šele 35 let. Vlak je v Clevelandu do smrti povozil Andreja Režka. Pokojni je štel 64 let. Po poklicu je bil čevljar. Bil je gluh in na železniškem križišču ni slišal vlaka. V Libaryju je umrla zaradi hudih opeklin Frančiška Ritonjeva, stara 42 let, doma iz Dol-ža pri Stopičah. Kot dekle se je pisala Brulčeva. V Ameriki zapušča moža, dva otroka in sestro, v starem kraju pa dve sestri in dva brata. V Clevelandu je postal žrtev brezvestnega voznika Štefan Likovič, star 44 let, doma iz Doblic pri Črnomlju. Doma je zapustil mater in več sester, dve njegovi sestri pa živita v Ameriki. V Ironwoodu je v rudniku podsulo rudarja »Toda kako je dognal besedo, na katero je ključavnica postavljena? Ta beseda je bila vendar skrivnost naju obeh, saj je menda niste nikomur zaupali?« »Ne, tega nisem storil, gospod Volavšek Zanesljivo vem, da nisem te besede nikomur povedal.« »Vidite torej, da brez te besede tudi zelo dobro ponarejeni ključ ne bi pomagal Ali ste natančno .pogledali skrinjico? Morda leži denar v skrinjici tako, da ga v razburjenju niste opazili? Skoro ne verjamem v tatvino, dokler se sam ne prepričam « Volavšek je pustil zajtrk na mizi in hitel v pisarno, ki je bila v prvem nadstropju hiše Pisarniški uslužbenci in trgovski pomočniki, ki o tatvini še niso ničesar izvedeli, so se zelo čudili, ko je njih šef tako silno razburjen pritekel v malo sobo, kjer je delal prvi knjigovodja Dušan Gornik in kjer je bila velika železna denarna skrinjica Mladi mož je bil poprej, preden je šel obvestit svojega gospodarja vratca blagajne spet skrbno zaklenil in jih je zdaj brez velikih težkoč odprl, ker je mehanizem deloval čisto v redu »Če bi tatovi odpirali blagajne tudi s pomočjo najboljših vlomilskih priprav,« je menil Volavšek. ki je gledal odpiranje blagajne. »tako čisto brez sledu bi se to ne moglo zgoditi. Če je denar res '.zginil, o čemer še zmerom dvomim, ga gotovo niso vlomilci ukradli.« Medtem ko so bile v soodnjem delu omarice shranjene poslovne knjige, je bil v gornjem delu s posebnimi debelimi jeklenimi ploščami zavarovan predelek, v katerem so shranjevali vrednostne papirje in gotovino. Janeza Lukasa. Ko so ga odkopali, je bil že mrtev. Pokojni je štel 70 let. Pijani avtomobilisti so zavozili v Clevelandu neke noči v hišico Matevža Petka. Mož je sedel sam v obednici in se je silno prestrašil, ko se mu je hišica stresla, kakor bi udarila v njo strela. Avtomobil se je zaletel v njo s tako silo, da jo je dvignil za štiri palce in tudi nekoliko pomaknil nazaj. V Clevelandu je skočil z železniškega mostu in se ubil Janez Bok, samec, rojen v Brezah pri Ribnici. Štel je 41 let. V Clevelandu sta umrla slovenski pionir Anton Zakrajšek, po domače Tekavc, star 64 let, doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti, in Lojze Novinc, Star 64 let, doma iz Velikega Lipovca pri Ajdovcu, odkoder je prišel v Ameriko leta 3898. V Milwaukeeju sta umrla Jože Suban, star 45 let, doma iz Kostanjevice na Dolenjskem, in Valentin Razbornik, star 33 let, doma iz Ljub-nega v Savinjski dolini. V Boveyju je umrla Juriju šuštariču žena, stara 60 let. V Chisholmu je umrla v Ameriki rojena Elza Funtkova, stara 30 let. V Pittsburgu je nenadno umrla bičerka znane slovenske družine Lojzeta KompaVeta Lojzka. Zvečer je bila še na veselici, zjutraj so jo pa našli v kuhinji mrtvo. V Burleyju je umrla Marija Keržišnikova, rojena Rajnarjeva, stara 62 let. V Venetiji je umrla Marija Tomšičeva, rojena Malešičeva, stara 64 let, doma iz Vinice, odkoder je prišla v Ameriko 1. 1891. Mož ji je umrl že pred 22 leti. Zapustila je 7 sinov, dve hčeri, dva brata in sestro. V Luzerni je umrl Lojze Grošelj,, po domače Ravnarjev Lojze, doma iz okolice Tuhinja. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otročičke. V Johnstownu je preminil Jože Miklavčič, doma iz Drage na Dolenjskem. V istem kraju so umrli Anton Kosmatin, star 29 let, njegova mati, stara 70 let, njegov starejši brat Jože Hreščak, star 33 let, in Anton Dimic. Tako je izgubila naselbina v enem mesecu šest rojakov ; razen Miklavčiča je vse pobrala pljučnica. Srčna kap je zadela v Clevelandu 53-letne-ga Lojzeta Piškurja iz Stične na Dolenjskem, v Sheyboganu pa Frančiško Resnikovo, staro 53 let. ko je Gornik s posebnim ključem odprl tudi ta predelek, je bilo v njem vse v redu. Kakor nedotaknjene so ležale v njem razne listine in tudi nekaj denarja. »V to usnjeno torbico sem bil položil oba zavojčka bankovcev,« je pojasnil Gornik, ki je spričo silnega razburjenja komaj mogel govoriti, »in ker je bila torbica prazna, ko sem bil poprej odprl omarico, ne morem misliti na kaj drugega kakor na tatvino ali pa na čarovnijo.« »Preiščiva še enkrat!« je vztrajal Volavšek. »Hkratu pa dobro premislite, ali niste denarja morda shranili drugje.« Brez premišljanja je Gornik odločno odkimal. Čisto izključeno. Mirno lahko prisežem, da sem vsoto, ki sem jo prejel iz vaših rok, shranil v to torbico, v kateri ni bilo zdaj, ko sem jo spet odpel, niti koščka papirja več.« . »Čudno zagonetna reč je to,« je menil trgovec in začel še enkrat brskati po omari. »Vzenvmo. da je bila ta tatvina sploh mogoča Vendar pa je čudno, zakaj je tat vzel samo onih 40.000 dinarjev, ves drug denar pa ie pustil. Najbrž drugega denarja ni videl, kar je pa tudi malo verjetno.« Gornik na pripombe svojega šefa ni mogel ničesar drugega odgovoriti kakor da je tudi njemu ta vlom nerazumljiva uganka. Po ponovnem preiskanju vse skrinjice je moral Volavšek naposled priznati. da v njej ni pogrešanega denarja. Razburjen je začel do sobi sem in tja korakati. »Kako naj rešiva to uganko?« je vprašal. »Ali koga sumite? Ali morda samo domnevate, kako bi se moglo to zgoditi?« V mescu Eilvju je nenadno umrl Janez Remec, s car 62 let. V Chisholmu js umrl v Ameriki rojeni Stanko Ncsan, star 21 let. V Braddocku je umiri a Katarina Germova stara 73 let, doma iz Gorenje ga Logatca. V Miilwaukeeju je umrl Ferdinand Koren, star 43 let, doma iz Drežnice nad Kobaridom. V Coneeutu je umrl Matevž Drašler, star 70 let, d c ima iz Borovnice. V Akronu je umiri Lojze Suber, star 50 let, doma iz Kumpol na Dolenjskem. V Manvilleju je umrl Matija Mihelič. V Wi.lardu se je z vrelo vodo do smrti po-parila hčerka slovenskega farmarja Jožeta Slemca. Pestovala je svojega štiri mesece stane ga bratca in padla z njim vred v škaf vrele vode. Eden izmed najstarejših rojakov, Jožef Zalar, je umrla v starosti 93 let. Doma je bil iz Dola pri Borovnici. V Ameriki je žive! 45 let; v zadnjem času je bival v Clevelandu. Zapušča dva sinova in dve hčeri in okoli 70 vnukov in pravnukov. Dalje so umrli: Franc Podlipec, star 69 let, doma iz Male Ligojne pri Vrhniki (v Ameriki je živel 30 let); Marija Skubetova, rojena Lovšinova, stara 60 let, doma iz Ribnice na Dolenjskem; Matevž Drašler, star 70 let, doma iz Borovnice; Franc Bertoncelj, star 75 let, doma iz Gorenje vasi pri škofji Loki; Matevž Milavec, star 69 let, doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah; Ignac Omahne, star 71 let; živel je v Pittsburgu. V Calomettu se je smrtno ponesrečil Albert Jenič, star 16 let. S 14-letnim bratcem sta se igrala in med igro ga je bratec ustrelil. Pokojni je bil sin Lojzeta Jeniča iz Ra-ymboultowna. V Clevelandu sta umrla Matevž Milavec, star 69 let, doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah, in Jože Zalar, star 96 let, eden izmed prvih slovenskih priseljencev. Iz Waubacha (Nizozemska) nam pišejo: Podpisani se najlepše zahvaljujem Jugoslovanskemu društvu sv. Barbare v Neuwenhag-nu, ki mi tako radodarno pomaga z denarnimi sredstvi, ker sem bolan in nesposoben za deto. Anton Žagar, rudar. »Nikogar ne sumim, gospod šef, saj si ne morem predstavljati, kako je tat vdrl v blagajno Mislim, da bi vsekakor bilo treba o vlomu obvestiti policijo.« »Gotovo!« je živahno pritrdil trgovec. »Sam bom to storil kar po telefonu. Izmed uslužbencev ne sme zaenkrat nobeden zapustiti hiše. Ne sumim sicer nikogar, toda spričo tega skoraj nemogočega vloma je vendarle potrebno, da se preiskava izvrši čim temeljiteje. Vi ste odgovorni, gospod Gornik, da se ne bo nihče odstranil iz hiše.« Ko je Volavšek hotel zapustiti sobo, da bi telefoniral policiji, je začutil na svoji roki nekaj hladnega. Bila je velika doga, ki je prilezla izpod Gornikove pisalne mize in se začela dobrikati gospodarju »Na psa nisem bil niti mislil « je rekel. »Kako pa se je ponašala žival davi, ko ste stopili v pisarno?« »Nero je ležal kakor zmerom na svoji preprogi pred denarno omarico in mi je veselo skočil nasproti, ker je bil menda zadovoljen, da je njegova nočna straža minila.« »In kljub temu verjamete, da se je ponoči kak tuiec prikradel v sobo in vlomil v omarico? Ne. dragi prijatelj. Če bi se to zgodilo, bi bil eden izmed obeh mrtev, tat ali pa pes n če bi bil tat tudi oseba, ki jo pes pozna, bi Nero prav tako storil svojo dolžnost ...« Ko je Gornik nato obvestil o tatvini trgovske pomočnike in knjigovodje, ie nastalo med njimi veliko razburjenje. Vse križem so začeli ugibati, kako bi se to moglo zgoditi, in izražali so naičudnejše domneve. Vsak posameznik je kazal neugoden 11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačala na naše čekovne ra5une: Belgija: št. 3064-64, Bruxel-les; Francija: št. 1117-94, Pariš: Holandija štev. 1458-66. Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967. Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIK Pranje Sinih čipk Sirovo mleko postavi v kozi na ognjišče, da se segreje (zavreti ne sme) in v mlačnem mleku operi čipke. Čq so čipke zelo fine, jih zavij na kako steklenico in s stekl nico vred peri v mieku, in to tako, da z roko nalahko drgneš po čipkah, obračaje pri tem steklenico. Potem jih speri v mlačni vodi. Zadnji vodi pa dodaj ma'o sladkorja, ker sladkor po_ škrobi čipke. Čipke zavij nato v suho krpo in še vlažna z ne prevročim likalnikom zlikaj^ Črne čipke ali čipkasjo blago istotako operi. le da lih poškrobiš z želatno n črno kavo. Mlačno črno kavo precedi skozi krpo, raztopi v kavi košček želatine. pomoči v njei otisnje-ne čioke, snet otisn' ir zavij v suho kroo, nato še vlažna zlikaj. Čipke pa likaj vedno po krivi strani (narobe). Tudi črne volnene obleke, če si jih opra'a, poškrobi z že lati no in črno kavo, ker vsako blago, tudi volneno, jei malo poškrobi'eno, pri pranju pa izgubi škrob in postane nekaSo cunj a s'lio. Da pa barvo obleke poživiš, dodaj zadni vodi, v kateri obleko izpiraš, nekaj žlic kisa. Volneno blago, če ga opereš, ne ožemi, temveč samo malo otisni, nato zavij v krpe in še vlažno na nepravi strani zlikaj, in to počasi, da se b'ago pod likalnikom posuši. Za kuhinjo Pomarančna solata. Drobno zreži skodelico pomarančnih olupkov. V skledo deni tri četrti skodelice pomarančnega soka, eno skodelico drobno narezanih jabolk, pol sko^ delice zrezanih dateljnov, dve žličici limono« vega scika, dve žlici sladiko'rja in »rezane pomarančne olupke. Vse sikupaj dob.ro zime-šar in postavi za eno uto na hladno, nato daj na mizo. Puding s suh'm mesom. Mišaj, da naraste: 4 rum.njake in šest dek sirovega masla. Potem primešaj 6 v mleku namočen h in ©tisti enih žemelj, 20 dek kuhane sesekljan ; gnja-ti in malo soli. Vse skupai dobro zmešaj in nato previdno primešaj še sneg štirih beljakov. Posodo za puding^doSro pomaži s sirovim maslom, pesuj z drobtinami, stresi noter pripravljeno zmes, razravnai in posodo zapri. Posodo postavi v krop in nai vre tri četrt ure. Kuhani puding zvrni na tope] krožnik in dai z. gobovo omako na mizo. Obloženi kruhki. Štruco belega kruha zreži na tanke kose in ga v peč ci opeci, da zarumeni Jajca skuhal v trdo. jih olupi, rumenjake in kos sirovega ma.-ia dobro zmešaj, dodal še žličico gorčice in drobno s?sjkVane beljake in mešaj da'.ie, da postane gosto in da narase. S tem pomaž' opečene in hladne kruhke, do vrhu pa obloži s tanko narezanimi paradižtrki. Daš s č i eni na mizo. Žlični»i iz smetane. V skledo stresi 15 dek moke. dva rumen aka, malo soli in mešaje prilivaj č-trt litra sladke smetane. Testo dobro stepal in sicer tako do'go. da se de-!a:o mehurji. Iz testa reži z žličico drobne žličnike, ki j'h zakuhaj v slan krop Vro naj pokrito približno 10 minut. Kuhane oced, in pollj z mrzlo vodo. V kozi razbeli s'rovo maslo in zarumeni ma'o drobtin Na drobtine stresi ocejene žličnike, a ne meša-1. temveč kozo samo potresi, da se ž'ičn ki povaljajo v drobtinah. Daš z jabolčno čežano na mizo. Kdor hoče. na: jih potrese še s sladkorjem. Dušeno goveje meso. Kos govejega mesa potolči in osoli. V kozo položi tenko narezane slanine, eno čebulo, peteršilja, korenčka, timjana, malo dišave in malo popra. (Vso zeenavo drobno zrezano.) Na vse to položi pripravljeno meso, priMj ša nekaj žlic juhe in pokrito duši. Med dušeniem meso večkrat obrni in duši tako dolgo, da se ves sok po-kuha in osJane samo mast in se je m^so kakor zelenjava lepo porumemla. Sedaj deni meso na topel krožnik in pokrito postavi na toplo. Na mast in zelenjavo pa pcitresi dve žlici moke in mešaj, da, moka porumeni, nato zalij z mrzlo juho, in ko prevre. prilij še čišo belega vina in sok pol limone. Ko je omaka malo povrela. jo pretlači skozi sito, zlij nazaj v kozo in zloži noter meso. ki si ga med tem razrez ala. Ko'je vse skupaj še molo povrelo, daj na mizo. Zraven daš kruhove cmoke in do volji še solato. Zmlela nadevana pečenka. Zmelii na »trojčku 25 dkg goveega, 25 dkg svinjskega itn 25 dek teleč.ega mesa. Zmleto meso osoli, malo popopraj, dodaj eno drobno zrezano čebulo in zmešaj. Oblikuj meso (z roko) v podolgovat tanek zrezek. Po zrezku potresi narezano slan no, malo kuhane sesekljane gnja-ti, žl"Co sesekljanih kaper in eno sardelo. Zrezek zvij in poveži v obliki klobase, položi na vročo mast in peci kot navadno pečenko. Med pečenjem pr dno polivai. po potrebi dodai žlico ali dve vode. Ko je meso že skoro pečeno, žvrkliai v loncu četrt litra kisle smetane in malo moke, polij po mesu in peci dalje, da lepo zarumeni. Po potrebi prilij še malo vode, če se je sok preveč zgostil. Pečeno zreži na tenke kose, zloži na podolgovato skledo in precedi sok po mesu. Zraven daš valjance, dušen riž in sliono; lahko tudi solato Kuhana te'eč.ia glava. Telečjo glavo dobro očisti, operi in obriši. Nato odrgni s soljo. Skozi gobec nad jezikom porini kuhalnico skoz in skoz, da ostane gobec odprt in da se glava ^tudi znotraj dobro skuha. Nato za-viij glavo v orsto krpo. porini skozi veliko kuhalnico ter obesi glavo tako v velik lonec, da bo glava visela v loncu. Nato nalii toliko mrzle vode, da je g'ava vsa v vodi. šele nato jo pristavi k ogn:u. Vre naj 2—3 ure. Ko je glava mehko kuhana, io dvigni, dodaj še vso zeleniavo kakor korenček, peteršilj. zeleno, čebulo, malo poora in lavorjev list. Ko j,d glava mehko kuhana, jo dvigni iz lonca in obeli takoj jerik. Glavo nareži in zloži v toplo sk'edo. Zelenjavo pa ocedi in jo naloži naokoli Daš s hrenom na mizo. • Praktični nasveti Če je koža obraza zelo suha, tedaj si namazi obraz zjutraj in zvečer s kako mastno kremo. Obraz si najprej dobro umij z mlačno vodo, nato dobro obriši in namazi, odnos-no vdrgni kremo v kožo. Če je koža razkava, bo lanolinova krema najhitreje pomagala. Puder suhi koži zelo škoduje, ker postane koža še bolj suha. Za umivanje obraza rabi občutek v strahu, da morda njega sumijo tatvine. Komaj pol ure potem, ko je Volavšek javil vlom policiji, sta prišla v pisarno dva resna gospoda, izmed katerih se je eden predstavil za kriminalnega komisarja Živi-ča, med tem ko je njegov spremljevalec, ki se je držal bolj v ozadju, bil videti podrejen uradnik. Molče je komisar poslušal Gornikovo pripovedovanje. Ko je Gornik končal pripovedovanje, še tudi ni bil deležen nobenega vprašanja. Komisar Živič je zelo pazljivo pregledal omarico od vseh strani in si dal od Volavška pojasniti vso napravo in način odpiranja,-potem pa se je obrnil na okra-denega z vljudnim vprašanjem: »Ali vas smem prositi, da mi med štirimi očmi to in ono pojasnite?« Takoj je trgovec stopil v stransko sobico, v katero mu je sledil tudi Živič. »Težavna reč, gospod komisar,« je menil Volavšek, ki je bil videti zelo potrt »Naj so lopovi dandanes še tako pretkani, vendar naposled tako premeteni ne morejo biti, da bi se napravljali nevidni in lahko skozi ključavniške luknje lazili v bla*gajne.« »Ne! Prav zaradi tega mislim, da v tem primeru ne gre za tuje vlomilce. Odgovorite mi, prosim vas, na nekaj vprašanj Kdo shranjuje pri vas ključ?« »Če ne zapustim jaz zvečer zadnji pisarne, kat se sicer navadno zgodi, pripade ta dolžnost mojemu prvemu knjigovodji Gorniku, ki tudi podnevi pazi na blagajno. On mi potem izroči ključ v mojem stanovanju in ga drugo jutro spet dobi od mene.« »Ali je bilo tako tudi včeraj in danes?« »Da!« »Je to tisti sveženj ključev, ki sem ga bil prej držal v rokah?« »Da! Dvojnih ključev zaradi večje varnosti sploh nimam.« »Komu je gospod Gornik v vašem stanovanju izročil ključe?« • »Meni samemu, gospod komisar!« »In kje ste imeli ključe shranjene do davi?« »Po stari navadi sem jih najprej vtaknil v žep in jih položil pozneje, ko sem se sle-kel in šel spat, pod blazino v postelji.« »Na tisto mesto torej, kjer ste jih dobili davi. kajne?« »Gotovo. Možnosti, da bi mi jih kdo vzel, sploh ni.« »Ali veste to čisto zanesljivo?-Ali ni mogel morda kateri izmed vaših domačih priti v spalnico?« »Ne Sinoči sem za seboj zaklenil vrata in sem spet odrinil zapah šele davi, ko je prispel Gornik, da prevzame ključe.« »Ali ima spalnica samo en vhod?« »Da! Sicer pa je že iz različnil drugih vzrokov čisto brezpredmetno, v to smer zasledovati zadevo. Nihče ne more vzeti izpod blazine ključev, ne da bi me pri tem ne zbudil. Imam tako lahko spanje, da se zbudim že, če se mi kakšen človek samo približa Tudi moja žena ne spi zelo trdno. Misel, da bi kdo dvakrat neopaženo stopil v moio spalnico in imel opravka ob moji postelji, je čisto nemogoča, ziasti ker sem bil tudi z lastno roko zapahnil vrata.« »In vendar se da nočni vlom pojasniti samo na ta način. Nedvomno je denarno oma- rico odprl samo domač človek s pravim ključem in s potrebno odpiralno besedo« »Tako mislim tudi jaz, in prav to je zagonetno pri vsej zadevi. Ponavljam vam, gospod komisar: razen moje žene in mene ni nobena druga živa duša stopila ponoči v mojo spalnico.« »Koliko oseb šteje vaša družina?« »Imamo dve služkinji in družabnico.« »Razen vas torej same ženske. Ali katero izmed njih sumite?« »Prej bi smatral za mogoče, da sem sam v spanju vstal in izvršil tatvino, kakor da bi osumil katero izmed teh oseb. Vzroki, ki tako domnevo izključujejo, so različni, kakor sem vam bil že povedal. Pri vhodu v moje stanovanje je aparat, ki je zvezan po žicah z budilno napravo ob mojem vzgla-vju. Če je električni tok v napravi, ne ino-re nihče skozi vrata neopaženo, ker začne budilna naprava močno zvoniti Druge poti ni do pisarne Zato morate razumeti, gospod komisar, da bo po vsem tem treba iskati drugod sled.« Živič je nekaj trenutkov razmišljal, potem pa je hitro vprašal: »Kako dolgo je prvi knjigovodja Gormk že uslužben pri vas?« »Sest let.« »In niste imeli v tem času nikdar povoda, za dvom v njegovo poštenje?« »Gotovo ne, ker bi mu sicer ne bil izročil tako zaupnih poslov.« »To je vsekako umljivo Nalašč preisku-sili pa njegove poštenosti pač niste še nikdar?« (Dalje.) STKAN 8 f—1mMftM pri suhi koži mastno milo ali milo za dojenčke. V takem milu ni nič sode, napravi kožo voljno in je ne izsuši. Kako očistiš prašno obleko. Obleko najprej dobro stresi ootem še steni 7. iztepačem ali s šibo (pazi Dri tem na gumbe, da jih ne zbiješ!). šelt nato obleko s^rtaZi Moške hlače obrni :n skrtači prati tuJ; ob šivih Ke^ tam se oaiveč na Dere oraf'u l'" Wtto 00 je glavno da jo dobro streseš >a.ri'> s kr tačenjem ne odstraniš prahu, a preveč krta" čenja tud< škodi« obleki ker krtača ootrga dlačice na blagu Če ti roke1 pokajo, jih vsak večer kopaj v ovsenem zdrobu. Ovseni zdrob popari in ko se toliko shladi, da lahko v njem držiš roke, jih drži v kopeli vsaj četrt ure. Nato izplahni roke v mlačni vodi. dobro obriši in namaži z glicerinom Zelo dobro je, če zmešaš polovico glicerina in polovico medu in si s tem mazilom namažeš roke. Da pa posteljnine ne zamažeš, si natakni kake stare rokavice ali pa zavij roke v krpe.— Če te srbi koža, jo nadrgni z limonovo lupino, ki kožo naredi mehko. Trde nohte na nogah, ki režejo v meso, je treba vsak dan trikrat namazati s taninom, pomešanim z vodo. Po nekaj tednih dobijo nohti pravo obliko in ne režejo1 več. Madeže od firneža, smole. ©Inate barve ali kolomaza takoj očisti, da se madež ne zaje v blago, in to s terpentinovim cvetom. Da pa bo terpentin močnejši, postavi steklenic" ko s terpentinom v vodo in nato postavi na ognjišče, da se terpentin segreje. Segret ter-| pentin vse hitreje izčisti madež. Ce je pa madež debelo namazan, ga. preden pričneš čistiti. previdno z nožem postrgaj z blaga, potem namaži s sirovim maslom in šele nato čisti š toplim terpentinovim cvetom. če se ti roke pote, si jih vsak večer umij v mlačni vodi, kateri dodaš nekaj kapljic benzoetinkture (dobiš v drogeriji). Roke si dobro umij obenem tudi z milom. Zjutraj pa, ko se umiješ, si roke namaži s formalinovim špiritom in ko se špirit na rokah posuši, si jih namaži z mešanico špirita in limonovega soka. Zmešaj v stekleničko vsakega pol. Pred uporabo stekleničko dobro stresi, da se tekočina dobro zmeša. Zobna voda. V stekleničioo si daj v droge" rijii zmešati teile tekočne In imela boš najboljšo ustno vodo: 3 grame janeževega olja, 5 gramov metnega olja. 50 gramov 3% vodiko" vega dvokisa in 340 gramov alkohola. Najprej se zmešajo olja in alkchol, nato prilije še vodikov dvokis. Ce hočeš, da bo ustna voda rdeča, naj priliie v drogeriji še malo košenif?')eVe tinkture. Uporabljaj tako. da de-neš v kozarec za požirek vode. kaneš noter nekaj kapljic te tinkture in izpiraš usta. PRED SODNIKI. Sodnik: »Vi ste izvršili vlom na skrajno nesramen način.« Tat: »Seveda, veste, s sramežljivostjo bi si pri vlomu ne pomagal mnogo. . . « Na otoku Sumatri so možje sužnji žen Čudne so razmere pri divjem plemenu Menangkabau na otoku Sumatri. Tam res dobesedno vladajo ženske, med tem ko imajo moški podrejeno vlogo sužnjev Življenje v hiši, kjer stanuje družina iz tega plemena, nam je prav zanimivo opisal Nemec Hiller, ki se je mudil med temi divjaki. Hil-ler piše med drugim: »Menda ni lepše pokrajine, kakor je ta na Sumatri, kjer se razprostira visoka planota Menangkabau, po kateri se imenuje tudi ondotno pleme. Na njej je krasno jezero, okoli katerega so vasice, ki jih obdaja vse naokoli z gozdom poraslo slikovito gorovje. Domačini nimajo prav nobenega stika z ostalim svetom.« »Ko sem se bližal,« tako pripoveduje Hiller, »s svojimi štirimi Malajci veliki vasi, niso bili domačini prav nič prestrašeni, pač pa neznansko začudeni. Iz njihovega vedenja se je moglo razbrati, da so bili pripravljeni, izkazati vso čast tujcu, ki jih je obiskal. Ko me je moj vodnik predstavil predstojnici vasi, lepi 26 letni ženi Dagumau, me je ta povabila v svoio hišo. Bila ie to najlepša hiša v vasi. Odkazala mi je snažno sobo. katere okno je gledalo proti jezeru. Takoj so pristopili moški in mi začeli ponujati najrazličneiša iedila. Dva moška sta mi celo pomagala, da sem odložil obleko in se šel najprej kopat v jezero, kamor sta me tudi spremila. Če bi ne bil moški, ampak belokožna ženska, bi mi bili tanvošnii domačini v onih tednih, ko sem bival kot gost med niimi, izkazovali prav gobovo še večje časti, kakor so mi jih sicer. Toda bil sem le moški in so me zato smatrali za nekakega podrejenega belega bofa. 7ato se tudi že po nekaj dneh polegla njihova radovednost in kmalu n>sem deležen kake posebne pozornosti več. Tn na je imelo drugo dobro stran: mogel sem čisto v miru opazovati razmere, ki vladajo na tem daljnem otoku Kakor hitro doseže deček tega plemena zrelostno dobo. nastopi zanj doba suženjstva. Njegove sestre mu takoj dodele drugo stanovanje v sosedni hiši, same pa ostanejo z materjo skupaj v glavni hiši. V tem posebnem stanovanju ostane toliko časa. dokler ne vrže nanj očesa kako lepo ali tudi ne posebno lepo dekle in si ga izbere za moža, ne da bi on sam imel pri vsem tem kaj besede. Ko pa postane zakonski mož, nima nikdar glavne besede v hiši, ničesar ne odločuje in mora storiti to, kar mu ženske zapovedo. Ker možje nimajo na ta način nikakega svojega premoženja, s katerim bi lahko razpolagali, in poleg tega njihova beseda prav nič ne zaleže, tudi nimajo nikakc pravice, da bi postali dediči premoženja v hiši. Dedujejo samo ženske. Hiše, posestva in živina so last le žensk. Deček dobi ime po svoji materi. Če se oženi, dobi ime svoje žene. Če ga žena spodi, kar se ne zgodi tako redko, tedaj se mož vrne k svoji materi, hkra-tu na snet prevzame materino ime. K hiši, v kateri stanuje žena, pripadajo dve. tri ali štiri hišice, v katerih stanujejo moški. Največ *vasi je takih, ki imajo le kakih 50 do 60 družin. Tem družinam stoji na •čelu tako imenovana ibu. Več teh žen sestavlja nekak višji svet plemena. Pri teh ljudeh ni prišlo v navado, da bi jim vladala kakšna kraljica ali sploh ena sama vladarica. Za najvažnejše reči ie izvoljenih deset žena. ki predstavljajo nekak vrhovni zako-nodaini svet plemena Menangkabaua Zakonskih mož tudi ne smatrajo za družinske člane, amnak bolj kakor nekake, goste. ki jih ženske zmerom lahko izženeio. Tako se zelo pogosto zgodi, da žene menia-vaio svoje može, kakor se jim zliubi, in jih tudi med seboi zamen java;o. Celo to ni nreveč redko, da žena posodi svoiega moža drugi za neka i tednov. Zato na drugi strani tudi ni čudno, če se ženske včasih kar malo stepo za kakega boljšega in lepšega moža in da ima v takem primeru kakšen lepotec tudi po več žen. včasih samo zato, da ni prepira Da le ne bi bilo preveč nespo-razumljenja in morda kakšnih srditih ženskih pretepov zaradi mož. si ženske znajo pomagati z nekakimi "ogodbami, ki jih tudi precej sveto drže. Celo mož same vaške predstojnice nima nikake večje besede. Dru žabno je na dosti nižji stormji kakor naj-siromašnejša žena iz vasi. Če se mlad fant poroči, zapusti hišo. v kateri stanuje njegova mati, se preseli v hišo svoje žene in postane tam podložnik ne samo pred svojo ženo, temveč tudi pred vsemi ženskami, celo pred tujimi, ki stanujejo v tej hiši. Hrano iru sme dajati samo njegova lastna žena. V teh treh tednih, ko sem bival v hiši žene Dagumau, sem imel nekoč priliko, da sem videl, kako se ti Sumatranci možijo in ženijo. Najmlajša sosedova sestra si je izbrala za moža nekega mladeniča iz sosedne vasi. Ko so določili dan poroke, so se kmalu začele svatbene slovesnosti. Navzočne so bile vse predstojnice vasi, od moških pa je smel prisostvovati samo bodoči mož. Meni so izjemno dovolili dostop zaradi spoštovanja do tujcev, ki jih smatrajo za nekaj več. Nevesti je bilo ime Upik, ženinu pa Bezar. Najvišja zastopnica vasi je pristopila k ženinu in rekla: »Poročim te s to žensko. Dobiš petdeset zlatnikov.« Ženin je nato odgovoril: »Da, vzamem jo za ženo in sem zadovoljen z doto!« To je vsa ceremonija poroke. Ženin gre lahko nato domov, ženske na ostaneio na svatbi kakih osem dni. Mladi mož nride 'ahko k svoji ženi le ta-kr^t- kadar ga pokliče. Ded tem ko praznujejo ženske svatbo, prihajajo na obiske mnogoštevilne ženske iz sosednih vasi. Tem seveda zelo gostoljubno postrežejo z jedrni in pijačo. Z domačini vred se vesele cele dni, pojo, si pripovedujejo pravljice, se smejejo, da se razlega daleč naokrog, ali pa prav po žensko neprestano klepetajo o tem in onem Dostop imajo seveda samo ženske. Mož ne puste sploh k nobenim slavnostim, ker morajo doma opravljati najrazličnejša dela. Nevesta si po poroki nadene vsa mogoča olepševalna sredstva, hodi ponosno po vasi, se razgovarja z domačimi, poje, pleše in se smeje od same sreče. Ženske se seveda same maste i vsemi dobrotami, ki so bile pripravljene za svatbo. Moški se smejo dotakniti le tega, kar ostane, in tudi to šele pozneje, ko so vse slovesnosti pri kraju in če jim žene dovolijo. Na šesti dan slavno-sti obišče mlada žena moževo mater. Tu proslave tudi zadnji dan svatbe med ženskimi sorodnicami in gosti. Jedila za ta dan pa mora mlada žena prinesti s seboj. Na večer tega dne šele vzame žena moža s seboj, s tem pa mož končno zapusti domačo hišo. Zakonska sreča Upike in Bezarja pa ni trajala dolgo. Že čez kakih 14 dni je izrazila neka druga ženska željo, da bi rada imela za moža Bezarja. Ker tudi Upik ni imela ničesar proti temu, je bila kaj kmalu nova poroka. Bezar je imel tako naenkrat kar dve ženi. Ženi sta sklenili pogodbo, da ima vsaka pravico do tega moža za teden dni menjaje se. Kljub temu, da se mi je čudno zdelo, kako je moglo priti do tega, vendar nisem niti enkrat opazil, da bi prišlo med obema ženama do kakšnega ljubosumja ali celo do kakšnega ravsanja. Če sta se dve ženi domenili, da bosta imeli menjaje se vsaka nekaj časa enega in istega moža, sta obe strogo pazili, da se ne bi pogodba od katerekoli strani kršila. Ko je Bezar po prvem tednu ostal le en dan preveč pri svoji drugi ženi, je že prišla Upik, njegova prva žena, v spremstvu matere in sorodnic v hišo druge žene in tam napravila precej hrupa. Najslabše je v tem sporu doletelo .seveda moža Bezarja. kajti prva žena ga je, pošteno obdelala s pestmi, ga ozmerjala, nato pa napodila k sebi domov. Tam so ga čakala za kazen najraznovrst-nejša dela. Kaznovala ga je tudi na ta način, da mu prvi dan ni dala nobene hrane. Kadar pa kakšna žena le prehudo nastopi proti svojemu možu, sme ta samo reči: »Zapuščam te« in se vrniti na dom svoie matere. Le na ta način je bila izvršena ločitev po tamošniih zakonih. Tudi žena sme isto storiti, toda v tem primeru mora skrbeti za svoje otroke. Ko sem čez dva meseca zapustil te dobre ljudi, so me naravnost obmetali z darili. Iz bližnjih in dalinjih vasi so hiteli možje, žene in otroci, da mi dado roko v slovo. To modo podajanja roke ob slovesu sem uvedel jaz med temi ljudmi. Vse ie kazalo, da jim je bila ta novost zelo všeč. Več kakor tisoč ljudi ,se je nabralo, ki so me spremljali iz vasi, ko sem odhajal. Na stotine se jih je kar trgalo, kdo bo bil tisti srečnež, ki bi mi smel nesti mojo prtljago. Vseh vrst jedil in najlepših sadežev so mi nanesli sku- i/red časom je na neki farmi v angleški j zahodni Afriki nenadno umrl črni nadzornik j zamorskih delavcev. Njegovo truplo so raztelesili, vendar ni bilo prav nobenega znaka, da bi bila moževo smrt povzročila zločinska roka. Toda tudi za naravno smrt ni bilo znakov, ki bi jo bili opravičevali. Moža so pokopali in reč je bila kmalu pozabljena. Pozabil pa je ni neki uradnik,- ki se je zanjo zanimal bolj s stališča znanosti. Počasi je poizvedoval in nazadnje vendar le dognal, da so rajnega nadzornika vsi zamorci hudo črtili, češ da je izdal skrivnosti Svojega zamorskega rodu belim priseljencem. Zato se je uradniku kmalu zdelo precej verjetno, da je črni nadzornik padel kot žrtev maščevanja svojih črnih rojakov. . Ta sum se je zgostil na osebo nekega zamorskega delavca, ki so ga takoj zaslišali. Toda mož je odločno "Zavračal vsak sum. Nato so preiskali njegovo kočo. Toda v njej niso našli ničesar sumljivega. Samo na podstrešju njegove koče so dobili košarico, v kateri je bilo nekaj suhih jagod. Nekatere izmed teh jagod so bile velike kakor češnje in so bile rumenkaste barve. Druge jagode pa so bile mnogo manjše. Dasi so bile suhe, so imele še rdečkast soj. Ko so zamorca vprašali, zakaj hrani te suhe jagode, je odgovoril nekaj čisto nedolžnega, tako da je bilo vse res verjetno. Ko pa so le izrazili svoj sum, da so morda te jagode strupene, se je ponudil, da .bo vse jagode vpričo vseh snedel, Če to žele Tedaj pa je omenjeni uradnik velel vpričo zamorca vse suhe jagode zmešati in jih stolči v prah. Ta prah je potem ponudil zamorcu, naj ga poje. Zdaj pa se je zamorec ustrašil. Nikakor ga niso mogli pripraviti do tega, da bi bil pojedel tisti prah. Zd^j paj v toliki meri, da bi kar lahko začel s trgovino. Moja gostiteljica pa mi je izkazala šc prav posebno čast. Dala mi je poljub, in sicer prav posebne vrste, kakor ga poznajo samo na Sumatri: z nosom ob nos. I so ga huje prijeli, in priznal j«;, da suhe j jagode same še niso strupene, da pa zmlete v prah in skupaj pomešane pomenijo hud strup. S tem je bila belim spet izdana skrbno hranjena skrivnost zamorskih rodov. Ta strup je tak, da bi ga v truplu zastrupljenega človeka ne mogla najti še tako skrbna preiskava. Afriški zamorci imajo mnogo takih plemenskih skrivnosti O lastnosti svojega rastlinstva Dobro znajo delati razne strupe. Zamorci v francoski Gvineji poznajo tako rastlino, ki je njen sok nenavadno hud in zahrbten. Če sok te rastline pomešajo z in-digovim modrifom, š katerim zamorci barvajo svoje predpasnike, je tak predpasnik za dotičnega človeka brezpogojno smrten. Strun, ki je v barvilu nomešan. zaide v kožne luknjice, da človek naenkrat ohromi in v nekaj urah potem v strašnih mukah umrje. Čeprav pa zamorci znajo dobro pripravljati strup iz rastlin, se vendar le redko dogaja, da bi svoje znanje zlorabili za umore. Silno redki so primeri, da bi kak zamorec zastrupil svojega rojaka zaradi osebnega sovraštva. Kadar zamorci koga umore s strupom, je to samo izvršitev obsodbe, katero je izreklo nad njim skrivno sodišče zaradi izdajstva Verskih ali plemenskih skrivnosti. Pa še v takem primeru navadno ne izvrše smrtne obsodbe, ampak obsojenca napravijo neškodljivega na drug način, ki pa je seveda tudi krut. Da bi klepetaču preprečili, da bi ne mogel več klepetati, mu zastrupijo glavnik. Ostre zobe lesenega glavnika močno namažejo z nekim rastlinskim sokom, ki potem, ko se človek z glavnikom češe po glavi, zaide v kožo, nato pa nastopi nekako otrpnjenje. Tak človek ostane vse življenje bebast Sizranja neposredno ob Volgi in dalje«, v Ukrajini blizu mesta Romna odkritih veliko število ležišč. X V Franciji so za 24 ur podaljšali staro leto. Vlada je želela, da bi poslanska zbornica in senat še pred 1. januarjem sprejela proračun in zakon o davčni preosnovi, da bi oba zakona s 1. januarjem že stopila v veljavo. Ker pa so se razprave v obeh zbornicah zelo zavlekle, so malo pred polnočjo na Silvestrovo vse ure ustavili. Posvetovanja in razprave pa so trajale preko vsega 1. januarja do 23.45, ko sta bila oba zakona v obeh zbornicah sprejeta. Šele takrat so ure spet pognali in si nato čestitali novo leto. Tako je bilo staro leto podaljšano za celih 24 ur. X Nemška vojna napoved Franciji ukradena. Pri pregledu arhiva francoskega zunanjega ministrstva so te dni ugotovili, da je med drugimi listinami izginila tudi ona, s katero je leta 1914. Nemčija napovedala Franciji vojno. Uvedena je najstrpžja preiskava. X Povratek Abd E1 Krima iz pregnanstva. Francoska vlada je sklenila dovoliti voditelju rifskih Kabilov Abd E1 Krimu, ki je bil pred leti pregnan na otok Reunion, povratek v Francijo. Abd E1 Krim prejema pokojnino, ki znaša znaša 100.000 frankov na leto in ki mu bo zdaj povišana. Ne bodo mu pa dovolili, dia bi se vrnil v svojo severno-afriško pokrajino. X Smrt Friderika Habsburškega Pred dnevi je umrl v bližini Budimpešte bivši avstrijski nadvojvoda in vrhovni poveljnik avstrijske vojske ob začetku svetovne vojne Friderik Habsburški. Pokopali so ga na njegovem posestvu v Magyarvaryju. Pogreb se je vršil z najvišjimi vojaškimi častmi. Tudi avstrijska vojska je odposlala na pogreb posebno odposlanstvo z ministrom za vojsko na čelu. !i X Železnice bodo na Nizozemskem kmalu izginile. Nekatere proge že ne obratujejo več. Tem važnejši postaja promet z avtobusi. V severnem delu Nizozemske • je postal avtobus že najvažnejši prometni pripomoček za široke plasti. O širjenju železniškega omrežja v tej državi ni seveda nobenega govora več. X Otok, ki se potaplja in dviga. Avstralski listi poročajo o zanimivem pojavu, ki se opaža na Viktorijskem jezeru v Avstraliji že nekaj časa. V tem jezeru leži majhen otok, ki je začel v zadnjem času nekako nihati. Naenkrat se potopi pod jezersko gladino in čisto izgine, nato pa se spet dvigne do prejšnje višine. To se je v zadnjih letih zgodilo že večkrat. Prvič se je ta otok pojavil nad jezersko gladino leta 1928. Od takrat pa do danes se je ponovno dvignil , nad jezersko višino že tretjič. Ta pojav je čp-den, ker. v vsej Avstraliji ni zemlje, ki bi doslej kazala kakšne ognjeniške znake. Ljudje, ki tam žive, tudi ne pomnijo, da bi bil v teh krajih kdaj kakšen potres. Toda, pojav, kakršen je ta, je vendar treba tudi na kak način razložiti. Učenjaki so si o tem zamislili,;neko razlago. Domnevajo, da dviganje in pogrezanje otoka nastane zaradi pritiska, ki prihaja od petro-i lejskega plina. Toda tudi ta razlaga morda le jii zanesljiva, kajti do danes se še nikomur ni posrečilo, da bi na tem kraju odkril kakšne petrolejske vrelce.. X Nevesta mu je pobegnila izpred oltarja. V Chalonsu suir Manne na Francoskem bi se mrtržtla na poročnem uteidu poročiti 22-letna 'hči nekega visokega državnega uradnika s 35-letnim inženirjem. Nevesto in ženina so spremljk.il starši in mnogi prijatelji. Ko pa je uradnik zastavil nevesti odločilno vprašanje, ali hoče imeti svojega zaročenca za r moža, je lepo dekle odgovorilo z odločnim ffasom »Ne!« Nato-je strgalo pajčolati, zagnalo poročni venec na tla, ga pohodilo in zbežalo iz dvorani. Nastala je velika ameda. Vse je mislilo, da je nevesta znorela. Toda temu ni bilo tako, kajti zunaj na cesti je . čakal mlado damo mlad mož v avtomobilu. Nevesta je skočila k njemu v vozilo in sta jo odkuirila s polno brzino. ad Prekmurje Petrolej največje bogastvo Rusije Rus^a je neobičajno bogata na petroleju. Ze nbštevilna petrolejska polja, ki so jih odkrili letos, dokazujejo' to V Aserbejdža-nu, stedišču ruske petrolejske industrije, so odikriH lani; dokazujejo to. V Aserbejdža-večja pa v aljaškem okrožju, ki je prav blizu tega središča in v območju močno razvite železniške mreže. Prav blizu je iudi morje Z uspehi so bila kronana vrtanja v okolišu Kizil-Tepe. Curek petroleja, ki je na tem polju privrel na dan, je dal v 24 urah 8000 ton petroleja. Še večjo pomembnost pa (Jdhiva to novo odkritje ob dejstvu, Ja je ta petrofej neverjetno dobre kakovosti in se zraven tega dobiva prav nizko. Na ta način bo črpanje na tem odseki mnogo cenejše in lažje. S podobnimi uspehi so se končala poskusna vrtanja v okraju Grozniju. Tam so zvrtali vrelec,. ki bo Sam .dajal, preko 40°/o produkcije, ki so jo premogli dosedanji vrel ci v vsej tamošnji okolici. Tudi v T verskih gorah uspehi niso izostali. Npvi vrelci kažejo, da so tam v zemeljskih plasteh ogromna ležišča, ki bodo £e mnogo let preskrbovala rusko ;industrijo, obenem pa dala Rusiji možnost, da se na svetovnem trgu uveljavlja z večjimi množinami* in začne rosno ogrožati aineriški monopol na tem po- prišču. V Dagestanu je glavni petroiejski rajon južno od Mahač-Kala, kjer so aprila letos naleteli na ležišča in je en sam izvirek dal na 24 ur 600 ton petroleja. L. 1935 so bila' odkritij mnoga ležiščaj pe-; trolejska polja, v majkovskem okraju, v n»- ; posredni bližini Kutaiša, kjer pa je povrh; 'tega še teren .naokoli tako ugoden, M0tj nalašč za novb rafinerije in črpalke 'Prav zaradi tega nameravajo tod osnovati oi.ra,l-; njo petrolejsko bazo. V srednje.azijskih te-' publikah, kjer pred letom in pol niso mogli spraviti na dan več kakor 50 do 60 tisoč ton petroleja letno, so nsftrtdH 'toliko novih vrelcev in odkrili toliko novih' ležišč. da; bo-! do produkcijo .dvignili na milijon ton lcjtnp.1 Med to množieb novih vrelcev pa je toliko izredno močifitf/da daje na primer vrelec pri Uč-Kizilu v 'enern ijnevunacj KI . tfcoč ton, zraven pa fe drug vrelce,''v/ katerega i privre dnevno 3000''ton nafte. 'Crfrtogi 'pa i so prepričani, da bodo pdkHIi v rergažfeki i ravnini še mnoga izdatna ležišča.* Na vzhodu evropskega d^|a Rusije se v Baškiriii prav tako gradi nova petrolejska baza. Samo Išimbajevp da.ie dftfvno 3000 ton nafte. Zagotavljalo pa, da se bo produkti ia v tem kraju naslednje leto,.kar podvojila. Razen fčga je bilo maja feros y bližini: Zamorci poznajo strašne strupe gEBsaa ES5 » X Otroci postajajo večji. Zadnja leta vzbuja pozornost, d;) mnogi otroci znatno preraščajo svoje starše. Za ta pojav so se začeli zanimati tudi znanstveniki in so ugotovili, da se začno izpremembe te v prvih dneh življe. nja, zakaj zdaj meri novorojenček 52 cm in tehta okrog 3400 gramov, med tem ko je meril pred vojno in takoj po nji povprečno 50 cm in tehtal 3000 gr Na Dunaju so šolski zdravniki več let zaporedno beležil) velikost otrok, ki prihajajo v šolo in ki šolo zapuščajo, in ugotovili so. da so prišli leta 1932. v šo. lo povprečno 5 do 6 cm večji otroci kakor leta 1924. V šolah tudi opazr.jo, da so predvoj. ne klopi otrokom pretesne in da je treba postavljati v nižje razrede klopi višjih razredov, za višje razrede pa napraviti nove, udobnejše klopi. Zdravniki pripominjajo, da je bila visoka postava znak bogatejših ljudi iz -ušjih slojev. V tem pogledu bi bila torej večja rast otrok znak udobnejšega življenja širokih ljud. skih slojev. N;, drugi strani pa vpliva na rast otrok tudi to, da jim ni treba naporno delati, da je zmerom manj otroških bolezni in da imajo zakonci tudi manj otrok, kakor so jih imeli v prejšnjih časih. Vedno se je opažalo, da je prvorojeni otrok najbolje razvit. Vojaške izkušnje pred vojno in med njo so pokazale, da so ljudje nizkih postav odpornejši od velikih. X Mesto lenuhov. Najmirne.še mesto na svetu je Kueiiang v južnokitajski provinci Kueičau To mesto šteje nad 150 000 prebivalcev, ki so morda še preveč mirni in o katerih lahko po pravici trd'imo, da večino svojega življenja prespe Strastno so namreč udani kaji opija, ki ga pridobivajo v tej provinci največ na svetu Na avtobusnih postajališčih v Kueijangu so postavljene za kadilce opija posebne hišice. Do devet h z utraj vse mesto spi. ob desetih ljudje zajtrkujejo in pokade nekaj pipic opija, po katerih je treba zopet malo počivati. Opoldne, ko stoji solnce najvišje, padejo njegovi žarki na lečo, pritrjeno na topu, leča zažge smodnik in top se sproži. To pomeni, da se je pričel v Kueijangu dan. Mesto se prebudi, trgovine in uradi se odpro. Nankinška vlada pa ne kaže posebnega razumevanja za tak način življenja. Odredila ie namreč, da mora v štirih letih kada opija iz mesta povsem izginiti. Policija ima pravico vsakemu kadilcu vzeti cigareto iz ust in pogledati, če ni v nji opilja. Vsako makovo polje bo visoko obdavčeno. Na drugi strani bodo pa riževa polja oproščena vseh davkov. Med ljudstvom prireja:© predavanja o škodljivosti opija. Nočni čuvali razbijajo v mestu zgodaj zjutrai po vratih zaspancev, da jih opozore, da bi lahko že vstali in prijeli za delo. Kueiiang ni samo naijmirnejše mesto na svatu, temveč tudi pravo mesto lenuhov. X Kraji največje suše. Da je Španija po svoji zemljepisni legi in podnebju močno podobna Afriki je splošno znano. KI ub temu je pa do zadnjega prevladovalo prepričanje, da je najbolj suho mesto v Evropi ob Kaspiškem morju v Rusiji. V zadnjih 20 letih so pa ustanovili več vremenskih postaj v Španiji in iz njihovih poročil ie razvidno, da je v Španiji kraj, kjer imajo še manj padavin kakor ob Kaspiškem morju. To ie ozek pas obale južno-vzhodno od mesta Aimeria proti Cartagenj in sosedni pas Sredozemskega morja. Začenja se z otokom Alboranom na poti iz Almerie v afriško pristanišče Melilla in zaključi z otokom Formentera v Balcarih. V teh kra jih e bilo v zadnjih 5 do 8 letih povprečno letnih padavin na rtiču ,Cap de Palos vzhodno od Car-tagene 137 mm. v Almeriji 170 na rtiču Cap de Gata vzhodno od Almerie 103, na otoku Altoo-ranu 120 in na Formenteri celo samo 75 mm. V zaledju za tem pasom največje suše pa količina padavin hitr© narašča. Mesto Murcia ima povprečno že 380 mm padavin na leto. Valencia pa 7-10. Tudi nasproti kžeča afriška obala ima več padavin. V okolic- pristanišča Melille iih je 484. v Oranu pa 476 mi1;metrov. X Najbolj moker kraj na svetu. Združene dir., ki jim je v lanskem letu povizroHila suša toliko preglavic, imajo vendar še eno, dasi prav slabo — tolažbo, da so lastnik najbolj mokrega kraja sveta. A ta kraj ni kako močvirje, kakor bi si človek mislil, ampak je gora, vrh Mounta Waialeale na otoku Kaui, ki je najzahotinješi otok Havajskega otočja.-Ondi so dognali 11,275 metrov padavin na leto. Poedina, posebno deževna leta pi so dala do 15 m padavin. Da morejo natančno nadzirati to izredno mncžiao padavin, so postavili na vrhu gore Waialeale velikansko bakreno mero za dež, ki more zaznamovati višino padavin do 22,5 m in ki le po enkrat na leto preberejo podatke o padavinah, kar je jako težavo tudi ita hrib. Vremenarji, ki gredo gledat podatke o padavinah. sa morajo najprej preriti skozi mokro, soparro vročo d"un-glo in potem še obvladati višjo krajino, ki je tako prežeta z rnočo, ko mokra goba. Čudno je slišali, da bi hribolazcem grozila nevarnost, da utonejo v močvarah. Nekaj časa so skušali dognati množino izparivanja vode na VVaialea-lu. A dognali so, da je ozračje preveč prena-sičeno z vlago, da bi se sp oh moglo spreminjati v paro. V velikih, plitvih posodah more ondi stati voda po več tednov, ne da bi izpuhtela. Gora, ki je 5000 čevljev visoka, ima toliko moče le zato, ker stoji na poti, koder pihajo z vlago prenasičeni vetrovi in mimo tega sprejema ša vlago morskih vetrov. Vetrovi, ki se dvigajo na goro, s3 ujaa:ejo v grape in duplina in pu"čajo svojo vlago ondi. Čudno je pa, da je že za 18 ki'ometrov dalje proti vzhodu kraj, ki ima samo 27 cm padavin na leto, ker Waialeale sproti pobere vso vlago zase. X Hrast je podedoval premoženje. Pogosto se zgodi, da bogati čudaki z-apustVo svoje premoženje živalim. Neki polkovnik iz Aten ie pa prekosil vse take čudake s svojo oporoko, v kateri zapušča svoje imetje drevesu. Polkovnik je imel pri svoji h'ši velik vrt, kii ga je skrbno negoval. Posebno mu ie bil pri srcu velik hrast in zato se njegovi* znanci n so čudili, ko so odprli njegovo oporoko in Stali, da se je pokovnk spomnil v nji tudi svojega ljubi1'enega drevesa. »Vedno sem z veliko vnemo skrbel za hrast na svojem vrtu,« razlaga polkovnik v oporoki, n zato želim, da bi tudi po moji smrtii kdo skrbel zani. Zato določam, da n-' sme preiti ta hrast v last nikogar, temveč mora biti sam svoi gospodar in da mu pripadaj zemljišče v obsegu pet metrov naokrog. Zato so v oporoki določeno zemljišče ogradili in s tem označili, da je n'egov 'astnik hrast-L udje so pa radovedni, ali bo davčno obla-stvo zahtevalo tudi od hrasta zemlv;ški davek, in če ga bo. kako ga bo hns* nlačeval. X Kako je Rockefeller daroval 50 dolarjev. Znani ameriški milijonar Rockefeller, ki šteje letos 99 let, je pripovedoval ob neki priliki svojim prijateljem: »Pred leti, ko sem biil še mlad; menda sem štel samo 60 let, rne je zanesla usoda v nedeljo v neko kalifornijsko mesto. Šel sem k maši, da bi šele potem poiskal poslovne znance. Pastor je po pridigi pobiral denar za občino. Spustil sem na pladenj 50 doarjev. Po končani službi božji je rekeil pastor: .»Dragi bratje in sestre! Če nas ni hotel odlični mož v tretji klopi na desni imeti za norce in nam ni podtaknil ponarejenega bankovca, znaša današnja zbirka 52 dolarjev in 10 centov! Naj blagoslovi vsemogočni Bog tega tujca! Naš blagajnik je v trenutku zaposljen s skrbno preiskavo omenjenega bankovca.« X Prebivalstvo ruskih inest. Osrednji ru,siki statistični urad objavlja podatke o številu -prebivailscva več iih ruskih mest za leto 1935: Leningrad je štel1 1. 1910. 1,911.000 prebivalcev, za časa državljanske v*>;ne (leti 1920.) pa le 706.000. a leta 1926. je števho prebivalstva spet -naraslo in sicer na 1,614.000 do leta 1935. pa na 2,739.000. Moskva je imela teta 1910. nekaj naid .poldrag milijon prebivalcev, -kta 1920 samo 1,026.000, toda dtf 1. 1926. se je število prebivalstva skoro podvojilo na 2026 000; zdau pa znaša število prebHVailsitVa 3.641.500. Tretje -največje rusko mesto ie Kijev s 625.500 preb-ivaiki, (lela 1926. 514.000, 1. 1920. 366.000 in I. 1910. 446 tisoč). V rusfkij Azili ima T-aškcnt 565.000 prebivalcev (1. 1926. 324.000, ll 1920. 272000 in i. 1910. 165.000). Tifiis pa 426.000 (leta 1926. •293.000, 1. 1920. 327.000 in 1. 1910. 197.0»m) prebivalcev. X Pravljična sreča. Skoraj bi lahko rekli, da je na svetu še pravljična sreča, da vile še obdarujejo siromake. Študent Giovanni Laoosia v Rimu je bil deležen take sreče ko mu je nepričakovano naklonila 3.000.000 lin V-vatikanski knižn ci mu je prišla v roke knjiga filozofa (modrijana) Emila Fabriera de Revisa, ki je sam podaril pred 150 leti svo e delo kn ižnici. Od takrat ni knjige nihče odprl. Cim jo je Lacosia odprl, je padel iz n;.e lstek, na katerem je b'lo napisano: »Kdor na de ta listek, naj gre na zapušensko sodišče v Rimu in si da predložiti akte L. 1. č. 162. V Rimu 5. februarja 1784.« študent ie odš:J na sodišče kjer so mu pokazalo akte. iz karerih e ves presenečen zvedel, da ie podedoval tri milijone lir. Filozof je namreč hotel, da bi dobil megovo premoženje tisti, ki prvi prečta negovo delo Filozofovi sorodniki seveda Pčga odkrit a niso bili veseli in nočejo izplačati študentu miT-onov. Tri e milijoni se danes ne izplača© tako lahko, kakor si je mislil filozof leta 1784. Vendar bo do pa morali sorodniki izplačati sr.čnemu študentu bogato odkupnino in tako postane kar čez noč bogat. x Podt Mena dekleta. V zadn ein času so v Rimu prišli na s'-ed n n; vaonim sleparijam. Ker vršita v Italiji cerkev in država pe-sebno nadzorstvo nad posameznimi zakonskimi pari. ki nimajo otrok, moraco dotični zakonci o bile sorazmerno telesno slaHo razvite. Zdravnik je po preg'edu »žene« naravno iž-£i'avil ustrezno sipričevalio, ki se je z uspehom predložTo cerkveni ob'asti. Te »podtakn'en-e deklice« so za to svoje de'o prejele prav lepo plačilo. Kongregaciia sa-kramentov e no v: dno večjem š evilu takih »neplodnih« zakoncev pričela sumiti, da pri v-sej reči vendarle ne ma:e biti vs? v reou. Prišli so na sled mnogim sleparijam. Neposredno po tej ugotovitvi so se od strani cerkvenih -oblasti stori,i koraki, da se v bodoče take sleparije ne bodo mogle več dogajati. X Topovska žrela bruhajo 120 km daleč. V zadnji svetovni voi:ni so -imeli Neme en sam dalekometni top. s katerim so bombardirali Pariz. V bodoči vojni pa jjedo vse voiske opremljene s topovi, s katerimi bodo lahko streljale na daljavo 120 kilometrov. Moderno orožje, to so: zrakoplovi, tanki, motorizirana pehota bo premika1© fronto ? brzino 100 km iz kraja v kraj. Kakor vse kaže, bo v bodoči vojni vojno oremVs vsj ozemlje vojsku oče se države. Listcika uredništva Dopisnikom. V zadnjem času smo prejeli več dopisov, ki so tožljivi ali pa sicer ne ustrezajo paragrafom tiskovnih predpisov. Zal, takih dopisov ne moremo objavljati. Toliko v vednost, da ne bo zamere. Bočna. Prce-mo prijazno, da dopisujete. Ce ne bo kaj ustrezalo paragrafoma, bomo izpustili. Buče. Ce ste bV.i po toči prizadeti, bi se moraHti takoj tedaj obrniti na ob jas t va, O takih in podobnih rečeh srno že večkrat pisali v listu in še bomo. Gerlinci. Glede pile se pač morate obrniti na kakega znanca v Mariboru. Hrastnik. Dopisnik dobro doM! Prosimo samo, da so dopisi kratki in jedrnati. Kapela. Dopisi, kratki, jedrnati in resnični, dobro došli. Honorar se za dopise ne plačuje. Avgust sciioa BC IMI S C GC 0 »No, povejte, milostni gospod, kaj je to: ban pravi tako, podban drugo, katera je potem prava ?* »Ban je Taliijev zet!« »Re3 je prav imaite,« se je Gube2 bridko nasmehnil. - Gospoda včasih zaide. To vedo naši hrbti in večkrat nam je zavrela kri. Saj mi kmetje vendar nismo črna živina. Toda zakaj ste prišli prav k meni, k Matiji Gub-cu, milostni gospod?« »To še vprašuješ? Saj sam bolje veš! Kmet si. Toda po vsem kraju te kmetje bolj poslušajo ko oskrbnika, grajskega upravitelja, ali celo graščaka. Kar ti reeeš, to bo. Ce se kmetje med seboj zravsajo, p. idejo k tebi na poravnavo, ker si pameten in kar več veš ko ostali svet. Ali se niso pri tebi že pritoževali?« »So.« »Ne pozabi, da so ti nekdsnji gospodarji bili naklonjeni in da so te spoštovali kot moža!« »Kaj naj staran?« je vprašal kmet in vstal. »Reci besedo svojemu botru Iliji in možem po ostalih vaseh. Tahi bo erez par dni s svojimi vojaki kreni! v Ka.nižo. Grad bo prazen, saj Tahijeva žena pri tem m šteje. Ne dajte se, Bog vam je dal roke in vse drugo bo prišlo.« »Vse bo kaikor poprej. Čujte miosti.ii gospod, imel sem sorodnika župnika, p 'i katerem sem v svoji miladosti sužil. Umrl je pre-rano, sicer bi tudi jaz nosil črno haljo. Kar znam ii vem, sem ss naučil od tega poštenega S' 81 ca. Pazi na svojo pamet, pa.zi na svoje si ce, talko me je s>t?i:e: učit', in Ba» te ne bo zapuotil. Ali eno tcez di-iagega ne prinese sreče in tvoje do'o, ne bo nič vredno, če bo v njem preveč pameti ali preveč srca. Enaka mera je najboljša. Ta mož me je tudi naučil čitati- pisajti žalibog ne znani. Ko je starček umit — bil je si-omak — mi ni po njem ostalo nič dnugega ko ena sama k : sedaj pa lahko noč, vaša milost!•» »Lahko noč,« odgovori Stjepko, poda kmetu roko in odide. Čez nekaj časa se je čulo v nočni tišini, kako peketa konj proti Golubov-cu in kako se peket med bregovi vedno bolj izgublja. Gubec pa je še dolgo sedel pod orehom, opiral glavo v dlani in sredi trde noči iskal jasnih dni. Ko je tako razmišljal, je brzo korakal od Sjtubice proti Susjedu nekoliko poštami Andro Mogaič, Gjurin domačin in stric, ter je še isto noč šel v grad k gospodarju. Ko je drugo jutro Matija Gubec prišel do sela Ivanca ob cesti, mu je povedal znanec, da je Gjuro Mogaič že pred dobre pol ure šel mimo in krenil proti krapinskemu mostu in ko je prišel v selo pod Susjed, je imel kaj gledati, koliko je bilo šuma in šundra. Ob lesenih stebrih je stalo mnogo privezanih konj, na cesti in po kočah pa so kričali čudni ljudje — Madžari, Štajerci, Slavonci, Posavci, vsi v kapah in modrih plaščih. Čudni ljudje, vražja četa, kakor da so je vrane iz vseh koncev sveta na-nosile v to krotko vas. Jela Fiiipička, ki se je bila baš napravila z doma, je spotoma Gubcu povedala, da so ti ljudje konjeniki gospoda Tahija iz Kaniže, pravi strah, ker da že v celi vasi ni nobene1 kokoši ne gosi. Dekleta in mlade žene se ne smejo spustiti čez prag, samo njej da oe ni treba bati teh pasjeglavcev, ker je že prestara, hvala Bogu! Na srečo, je rekla, bo to smetje s svojim gospodarjem čez tri ali štiri dni odšlo na Madžarsko, toda prej bo še mnogo joka, ker bo Tahi iz vseh vasi jemal neoženjene fante s silo med konjenike in potem se naj Bog usmili ubogih mater. Gubca je pri tem nekaj zazeblo, toda ne da bi se brigal za vpijoče konjenike, je rekel starki .Zbogom!' in krenil navkreber proti gradu. Zunanja vrata so bila na stežaj odprta, kmetje, sluge, častniki in vojaki so hodili kramljajoč in vpijoč skozi nje. Gubec je tako lahko brez ovire prišel na prvo dvorišče. Nedaleč od vrat se je s hrbtom na zid naslanjal majhen debe-luhar v temni halji, nabreklega lica, sršečih črnih brk in šilastega nosa. in je pazljivo gledal, kaj se na dvorišču godi. »Ali čujete, dragi človek,« je rekel Gubec in se približal slugi. »Kaj?« je zaklical sluga in kmeta pomeril od pet do glave. »Kje je milostni gospod Tahi?« je vprašal Gubec. »Tam!« je zopet zaklical sluga in pokazal s prstom starca sredi dvorišča, nato pa zopet buljil v svet. Gubec je pogledal, kamor mu je sluga pokazal. V sredi prvega grajskega dvorišča je stal postaran človek srednje rasti, kratkih rok in nog, nenavadno močan. Med visokimi pleči mu je čepela debela, zašpičena glava. Nad ozkim in visokim čelom so se mu vili beli, volneni lasje. Lice njegovo je bilo rdeče, surovo, nos top, nosnice-široke, ustnice debele, brki dolgi, beli. Tzpod belih obrvi, ki so bile nasršene kakor dve metlici, mu je škililo dvoje sivih oči, ostrih, toda vedno nekoliko mežečik. Preko čela se mu je vlekla rdeča brazgotina, od nosnic k ustom pa dve gubi, tako da se je obraz vedno zlobno režal. To je bil Ferko Tahi, baron na Štatenbergu. Desnico je zataknil v odpeto zeleno suknjo, v levici pa je na hrbtu držal bič. Noge, odete v irhaste hlače in obute v visoke škornje, je široko razkoračil in gledal, kako je čmolas, vražji mladenič, oblečen v modro suknjo, zabavljajoč in preklinjajoč krotil besnega konja. Mladeniča je z okna notranjega gradu gledala tudi druga oseba — postar-na gospa z belimi lici in črnimi očmi in lasmi, ki se ji je na finem nosu in na privihanih ustnicah poznal sled roda Zrinjskih in oholost. Gospa v svetli zeleni halji in v beli čepici je, sodeč po licu, bila vsekakor mladeničeva mati. Da, bila je Helena Zrinjska, omožena Tahijeva, nje mladi sin Gavro pa je bil bolj deček kot mladenič, bolj vražič kot gospodič. Nastran od gospodarja je stalo nekaj kmetov z odkritimi glavami in kmetica, ki je držala v rokah malo dete in bridko jokala »No, Gavro, he, Gavro! Stisni, ga, obuzdaj ga!« je klical s hripavim glasom Tahi, ne da bi se zmenil za ljudi. Beli konjič je bil divjega, turškega plemena. Zvijal se je kakor besen, postavljal se na zadnje noge in stresal grivo, toda mladenič je stisnil stegna, se naslonil konju na vrat in privil nanj kakor slak, kakor kača. »Tako je prav!« je zaklical oče in ošinil sina in konja z bičem. »Tako je prav!«, je zaklicala z okna tudi gospa Helena, »drži ga, ne daj se!« »To je tvoj konj?« se je obrnil Tahi proti kmetu, ki je stal blizu in plašno gledal, kaj se godi. »Da, vaša milost!« je odgovoril kmet i Odkod imaš ti takega konja?« »Turški je, vzel sem ga Turku, vaša milost, v zadnji vojski.« »Čemu naj bo tebi tako plemenit konj?« je vprašal Tahi. ;; Takšne stvari niso za kmete, vidiš, kako milosten sem. Na tem konju bom jahal jaz v Kanižo, ,saj je boljši od onega, ki ga imam od svaka. Razumeš, ta konj je moj.« »Ali, vaša milost«, je žalostno odvrnil bivši konjenik. »Glej, da se pobereš,« je zakričal Tahi. »Hvali Boga, da si živ. Hajdi ven!« — Ubogi kmet je sklonil glavo, še enkrat pogledal lepega konjiča in sklonjen odšel. Tedaj se je približala Tahiju žena z detetom. »Vaša milost,« je vsa v solzah komaj spregovorila. »He, Gavro, še enkrat ga poženi po dvorišču,« je zaklical Tahi, kakor da žene ni cul. Mladenič je zopet pognal, kakor besen, žena pa je ponovila: »Vaša milost...« »Kaj je? Kdo si?« vpraša Tahi. »Jaz sem. Marušička iz Zaprešiea!« »In?« »Tvoji hlapci so mi vzeli vse moje uboštvo.« »Imaš vsaj zdaj manj skrbi,« se je nasmejal Tahi. »Udari, Gavro!« »Toda jaz sem lačna, gola in bosa. Bilo je vse, kar je bilo moje!« »Tvoje? Kaj tvoje? Nič ni tvoje! A, sedaj vem! Reci gospe Uršuli za pitanega vola!« V tem trenutku se je Gavro zaletel proti mestu, kjer je stala žena in jo je skoraj z detetom vred prevrnil, toda iznenada je priskočil Gubec in zgrabil konja za uzdo, žena pa se je jokaje umaknila. Konj se je ustavil, stari Tahi pa je strmel in pogledal kmeta. »Kdo si ti?« vpraša Tahi. »Matija Gubec,« odgovori kmet mirno, toda odločno. Gospodar ga je ošinil z očmi. »Gubec, Gubec?« je vprašal. »A, da! Ti si iz Gornje Stubiee, kaj ne, da?« »Sem, vaša milost!« »Oni krivi prerok, oni kmečki bog!« je pripomnil gospodar porogljivo, »moj kmet!« »Kmet stubiške gospoščine!« je odvrnil Gubec mirno. (Dalje.) RADIO LJUBLJANA od 10. do 17. januarja Nedelja, 10. januarja: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (15 min. za ženske, 15 min. za moške; vodil bo profesor Marjan Dobovšek). — 9.00: Cas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor: Rdeča in rumena nevarnost na vzhodu (dr. Gracar Jože). — 10.00: Koncert godbe na pihala »Sloge«. — 11.30: Otroška ura: Jurček in Jerica (zvočna slika). — 12.00: Koncert radijskega orkestra, vmes Akademski pevski kvintet. — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra, vmes Akademski pevski kvintet. — 16.00: Fantovska vzgoja — samo vzgoja (Josip Demšar). — 17.00: Kmetijska ura: Zimsko krmljenje živine in red v hlevu (inž. Jože Cerne). — 17.30: Ura plesne glasbe (Bojan Adamič in njegov orkester). — 18.30: Domači zvoki (plošče) — 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. —19.30 Nacionalna ura: Milan Begovič kot dramski pisatelj {Stanislav Vinaver iz Beograda). — 19.50: Slovenska ura: Vipavska dolina (profesor Filip Terčelj); vmes bo pel Akademski oktet vipavske zdravice in popevke. — 20.30: Koncert Roberta Primožiča s spremljevanjem radijskega orkestra. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za vsakega nekaj in nekaj za vse (plošče). Ponedeljek, 11. januarja: 12.00: Slavni pevci (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Balalajke, citre, mandoline (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18:00 Zdravniška ura (dr. Anton Bre-celj). — 18.20: Plošče. — 18.30: Slovenska narodna pesem (Marolt Franc). — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Pomen jadranske ceste v gospodarskem pogledu in glede na tujski promet (Janko Hafner iz Ljubljane). 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Simfonična glasba (radijski orkester). — 21.00: Orgelske točke (plošče). — 21.15: Komorni trio (Slavko Korošec, Willy Hauck in Marjan Lipovšek). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Stanko Avgust bo igral na svojo harmoniko. Torek, 12. januarja: 11.00: Šolska ura: Ob 251etnici odkritja južnega tečaja (dr. Oskar Reya). — 12.00: Pisano polje (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz oper (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Koncert radijskega orkestra: operetna glasba. — 18.40: Filozofsko predavanje: Vzori in boji preroka (Fr. Terseglav). — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Vloga vasi in mesta za čuvanje vrlin našega ljudstva (dr. Boris Zamik iz Zagreba). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Lalo: Le roi d'Us, uvertira (berlinski filharmonični orkester — plošče). 20.15: Werner: Na ledeni plošči (komedija v treh dejanjih; izvajali bodo člani gledališča iz Ljubljane). 21.30: Repro-duciran orkestralni koncert. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski jazz. Sreda, 13. januarja: 12.00: Odmevi iz Balkana (plošče). 12.45: Vreme, poročila. — 13.00 Čas, spored, obvestila. — 13.15: Iz opernega sveta (radijski orkester). 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Mladinska ura (dr. Joža Lovrenčič). •— 18.20: Pletarji na plan (Zdravko Omerza). — 18.40: Minimalna delavska mezda (Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. —19.30 Nacionalna ura: Umetna obrt Bosne (Hamza Humo iz Beograda). 19.50: Šahovski kotiček. — 20.00: Koncert pevskega zbora »Cankar«. — 20.45: Podoknice (plošče). — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Četrtek, 14. januarja: 12.00: Koncertni plesi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. ;— 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Koncertni plesi (ra- dijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Koncert zbora balalajk »Ruslan«. — 20.50: Ravel: Dafnis in Kloe, simfonična suita (plošče). — 21.10: Narodne pesmi s spremljevanjem radijskega orkestra (sodelovali bodo: Dragica Sokova, Vida Rudolfova, Svetozar Ba-novec in Tone Petrovčič). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Ura lahke glasbe: Cimermanov trio. Petek, 15. januarja: 11.00: Šolska ura: Zgodovina pisemske znamke (Boris Rihteršič). — 12.00: Ura slovenske pesmi in glasbe (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Za dobro voljo (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Ženska ura: Ženski poklici (Lipoglavškova Slava) — 18.20: Plošča. — 18.25: Nega las (Marija Zi-rovnikova). — 18.35: Dva odlomka iz »Maski-rane ljubezni« (petje, govor in orkester — plošča). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Jovan Cvijič — o priliki lOletnice njegove smrti (dr. Bora Milojevič, profesor iz Beograda). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Vesele narodne pesmi (pela bosta Svetozar Banovec in Vekoslav Janko; na harmoniko bo igral Avgust Stanko). — 20.45: Prenos iz male filharmonične dvorane (čelist Aleksander Popov). — 22.00: Čas, vreme, poročila spored. — 22.15: Naše pesmi (plošče). — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 16. januarja: 12-00: Plošča za ploščo pisana zmes. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo pisana zmes. — 14.00: Vreme. — 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). — 18.40: Razgled v delavnico naravoslovca (profesor Miroslav Adlešič). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Zene v ilirskem gibanju (dr. Mira Podvarškova iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. -— 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.20: Hišca pri cest stoji, gor pa nič strehe ni... (pisan večer o moderni arhitekturi in novih hišah; besedilo sestavila Marjan Mehle in Enka; vodil bo inž. I. Pengov, a sodelovali bodo člani radijske igralske družine in radijski orkester; vmes plošče). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. —22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). Za smeh in kratek čas VES TRUD ZAMAN A: »Za ženo si torej poslal detektiva, ki naj bi dognal, s kom te vara?« B: »Da. in z detektivom mi je pobegnila.« V HOLANDSKI VASI Tuljec: »Kolikor se spominjam cd svojega zadnjega poseta, sta stala tu dva mlina na veter, zdaj pa vidim samo enega.« Domačin: »Da, gospod, bila sta dva, toda enega smo morali podreti, ker veter za oba ni zadostoval.« DOBRA MOČ Šef: »Upam, da ne spadate med tiste, ki odlože pero, ko pokaže ura konec delovnega časa.« Uradnik: »Gotovo ne, gospe d šef, jaz imam Ob tem času pero že davno odloženo.« PRVA SKRB Učitelj: »Pomislite, dragi učenci, da grem po ulici, pa se nekdo splazi za mene in me udari na vso meč po glavi, da se zgrudim mrtev. Kaj bi sledilo?« Jurček: »Imeli bi prosto.« Na vsa zimska oblačila dajemo 15 do 20% popusta. PRESKER Sv. Petra cesta 14. kako se boste rešili ŽULJEV »Ni potrebno, da bi trpeli strašne bolečine ln da bi Vas samo Se trenutek zbadalo v žuljih in da bi Vas pekle otetene noge. Poslušajte še danes tale nasvet zdravnika. Pomočite svoje bolne noge v kopel tople vode, ki vsebuje pest Saltrat Rodella. Ta superoksi-genirana kopel takoj izvleče vnetje in bolečine. Močno učinkovite soli omehčajo žulje tako. da jih lahko s prsti odstranite s koreninami vred. Otekline splahnijo. Lahko nosite čevlje za eno številko manjše in ves dan lahko hodite udobno. Saltrat Rodell se dobi v vseh lekarnah.« Cena njegova je neznatna. MALI OGLASI HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Knaus—Oginov Intimni ženski koledar z dopolnilom — se dobi v Tiskovni zadrugi — Selenburgova ul. št. 3. Cena Din 23.—. Nakup priporočamo vsem ženam. novcsTi s»rn «-50 St. 62.300 Anlcer-ura Pravi Švicar, »troj. Dobra kval'teta, lep k r o m i r a n okrov S pismeno garancijo Din 49.50 Št. 62.301 Ista a osvetlen:m: kazalci ln številčnico. (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik, ki ga vam pošlje zastonj ln poštnin« prosto. Ljubljana 6 Lastna protokulirana tovarna ur v Svicl. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar. Urejuje Filip Oniladič. Za Narodno tiskarno Fran Jeran.