Kdo je tu najpomembnejši?
Koledarsko poletje smo dočakali. Pravzaprav se leto že preveša v drugo polovico. Smo v prvi polovici leta naredili dovolj? Smo izpolnili vse načrte, smo izpolnili vse obveznosti, smo v resnici sploh naredili kaj "pomembnega"? Kaj je v življenju posameznika sploh pomembno? Kot imamo vsak svoj jezik ljubezni, imamo verjetno tudi vsak sebi prirejeno lestvico pomembnosti. Pride kakšen dan, ko se nam zdi, da imamo toliko nedložljivih obveznosti, ki jih moramo storiti. Pomembno je, da naloge in odgovornosti, ki so nam zaupane, izpeljemo do roka. Pomembno je, da dela na polju opravimo v primernem obdobju. In tako pride dan, teden, mesec, ko je vsaka ura pomembna, pride dan, ko moramo toliko postoriti, da se zvečer ne moremo niti spomniti, kaj vse smo ta dan počeli ... In potem pride trenutek, ko je pomembno samo preživeti. Pride situacija, ko se resnično ne moremo ukvarjati z ničemer drugim kot z lastnim preživetjem. Morda je to le malo močnejši prehlad, veliko huje pa je, če se nas loti kakšna resna bolezen ali pa morda tragedija v naši bližini. Naša lestvica pomembnosti v trenutku dobi druge razsežnosti, večina obveznosti kar izgine. Zato je resnično pomembno, da si vzamemo čas za sebe, ko to lahko naredimo zavestno. Da ne čakamo na trenutek, ko nas nekdo ali nekaj opozori, da je naša vsakodnevna lestvica pomembnosti in nujnosti v resnici obrnjena na glavo - da v poplavi vseh opravil pravzaprav pozabljamo nase. Pozabljamo na to, kar želi naše srce, pozabljamo na potrebe svoje duše, pozabljamo na svoje telo. Ko pa vendar vsi vemo - samo zdrav, zadovoljen in srečen človek je v lahko v pomoč in veselje tudi drugim. Morda se ne zavedamo dovolj svetopisemskega stavka: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Svojega bližnjega pa ne moremo ljubiti, če najprej ne poskrbimo zase in sami sebi privoščimo najboljše. Pa ne mislim v egoističnem smislu - najprej jaz, potem pa dolgo nič ... Poskrbeti zase pomeni, da sami sebe toliko cenimo, da si znamo vzeti nekaj časa tudi zase. Le tako bomo lahko resnična luč za soljudi.
A Urednica
Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 31. avgusta, je do 31. julija.
VLJUDNO VABLJENI NA: 6. SREČANJE GRADIŠČ SLOVENIJE
V GRADIŠČU PRI LUKOVICI V SOBOTO, 24. 6. 2006 ob 11. uri
To bo velika kulturno zabavna prireditev z dobro kulinariko, za glasbo in razpoloženje pa bo poskrbel ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK. Vabijeni vsi, ki si želite preživeti lep dan v naravi in dobri družbi. To srečanje je lep primer druženja preko dvajsetih občin Slovenije, v katerih so vasi Gradišče.
Vabijo vas OBČINA LUKOVICA VAŠČANI GRADIŠČA PRI LUKOVICI TURISTIČNO DRUŠTVO GRADIŠČE
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja prosto delovno mesto v Režijskem obratu
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
Izobrazbeni in ostali pogoji: - IV. stopnja izobrazbe ustrezne tehnične smeri, - vsaj 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, - opravljen izpit za strojnika težke gradbene mehanizacije, - vozniški izpit C kategorije.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica najkasneje do 14. 7. 2006. Pričetek dela je predvidoma v prvi polovici avgusta. Vse dodatne informacije dobite pri svetovalcu župana za gospodarske javne sldžbe Tomažu Cerarju na tel. št.: (01) 7296 316.
Turistično društvo Preserje pri Lukovici prireja
v nedeljo, 2. 7. 2006, ob 14. uri
GALOPSKE DIRKE
v Preserjah pri Lukovici
K sodelovanju vabimo lastnike konj. V dirki lahko tekmujejo vsi konji, ki so namenjeni rekreativnemu jahanju in nimajo tekmovalne licence.
Galopska dirka bo potekala na travniku v dolžini 90 metrov. Startnina za dirko je 3000 tolarjev in se poravna pri prijavi tekmovalca uro pred pričetkom dirke. Ob prijavi vsak tekmovalec dobi pravilnik o poteku galopske dirke.
Za zabavo bo poskrbel ansambel GAMSI, za dobro hrano in pijačo pa člani
turističnega društva.
Podrobnejše informacije dobite na tel. 01/7235 628 ali 041/223 635 (Stane).
Vljudno vabljeni na prijetno druženje s kančkom tekmovalnega vzdušja.
Vabljeni!
mrihm RUMU sltJia vm.\ur.
KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba
Lukovica, Stari trg 19 e-pošta: kss.lukovicaglj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116
SUBVENCIIE 2006:
Rok za oddajo obrazca E 'Zahtevek za pomoč na površino za ukrep SKOP -ozelenitev njivskih površin za leto 2006' je 16. 8. 2006. Obvezen je elektronski vnos tudi tega obrazca. Za vnos se vsi, ki ste že lani uveljavljali ZEL, naročite v avgustu v času uradnih ur.
SKOP predavanja:
Zadnje predavanje, ki se bo štelo kol obvezno izobraževanje za SKOP za leto 2006, bo v četrtek. 10. 8. ob 10. uri v Zadružnem domu v Medvodah. Izobraževanje bo trajalo 4 ure. Podrobnejši program predavanj bo objavljen v začetku avgusta na oglasni deski KSS v Lukovici.
POTRDILA o izobraževanju:
Vsi, ki ste se udeležili kateregakoli SKOP izobraževanja od jeseni 2005 do sedaj in se podpisali na listo prisotnih, boste v mesecu juliju po pošti prejeli potrdila O opravljenem obveznem izobraževanju. V kolikor potrdila ne boste prejeli, izobraževanja pa ste se udeležili, se v izogib kasnejšim nevšečnostim nujno oglasite pri meni prvi teden v avgustu. Vsi, ki ste se v letu 2004 vključili v SKOP, morate imeti do 31. 8. 006 potrdilo o skupno opravljenih najmanj 7 urah izobraževanja. Tisti, ki ste se v SKOP prvič vključili v letu 2005, pa morate imeti opravljene najmanj 3 ure. Izobraževanje je eden od pogojev za izplačilo neposrednih plačil SKOP.
Uporaba fltofarmacevtskih sredstev (FFS):
Vsem, ki uporabljate PES za varstvo rastlin, priporočam, da si natančno preberete članek v tej številki Rokovnjača o dolžnostih uporabnikov FFS. V letošnjem letu se bo povečal obseg inšpekcijskih nadzorov in je prav, da ste nanj dobro pripravljeni, saj samo pravilna uporaba brez ustreznih evidenc in dokazil ni dovolj.
URADNE URE - NADOMEŠČANJA:
V času moje odsotnosti zaradi koriščenja letnega dopusta se lahko obrnete na Kmetijsko svetovalno službo v Moravče ali Jaršah (obe v stavbah K2), kjer so uradne ure vsak dan od 7. do 9- ure: Moravče. Vegova ulica 7: g. Janez Ocepek, tel. 723-12-36;
Domžale. Zg. Jarše, Industrijska cesta 15: ga. Irena Zlatnar, tel. 724-18-45.
A Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo Zveza prjjateljev mladine Domžale tudi v letu 2006 organizirala LETOVANJA OTROK V DOMŽALSKEM DOMU NA OTOKU KRKU. Letovanje bo potekalo v času poletnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin od 1. do vključno 9. razreda. Tudi letos bo letovanje izvajalo podjetje Leštan 8 Leštan d.oo.
Termini letovanja so naslednji:
I. izmena: 7. 7. - 17. 7. 2006,
II. Izmena: 17. 7. - 27. 7. 2006, IU. Izmena: 27. 7. - 6. 8. 2006.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefon 721-67-85 vsak delovni dan mod 7. in 9. ter 11. in 13- uro.
VE5ELIMO 5E POClTfllC Z \im\\
Zveza prijateljev mladine Domžale A ZPM Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica
OBVESTILO!
Vrtec Medo obvešča, da ima v enoti Krašnja za šolsko leto 2006/2007 še nekaj prostih mest, in sicer za otroke stare od 3 do 6 let (letnik 2003, 2002, 2001).
Vse informacije glede vpisa lahko dobite na telefonu 01 7236 873.
/» Mateja Orehek, pomočnica ravnateljice
OBČINA LUKOVICA IN OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO DOMŽALE - SEKCIJA
LUKOVICA
vabita na
OSREDNJO OBČINSKO PROSLAVO OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN 15-LETNICI VOJNE ZA SLOVENIJO
V PETEK.      1IINIIA 2006. OB 19. URI OB POMNIKU LOK VANI NA MALI LASNI.
Slavnostni govornik bo poveljnik učne čete Lokvanj Janez Jarc Žan.
Vljudno vabljeni!
Dogodki
Drage občanke in občani! V času, ko piSem ta uvodnik, se vsepovsod že na vso moč iSčejo kandidati za župana. Letos opažam, da je Slovenijo pograbila prav mrzlična tekma, kdo bo nabral več kandidatov, nekateri bi jih iz svojih vrst postavili tudi več, če bi se le dalo. Vse skupaj je kar pretirano, če se samo spomnim zadnjih volitev, ko se je to čutilo Sele v zadnjem mesecu pred volitvami. No, do volitev pa je Se kar nekaj časa in jaz zdaj mislim predvsem na delo, ki smo si ga zadali in dolžnosti, ki jih je Se potrebno izpolniti. Demokracija nosi tudi svoje običaje, ki jih moramo sprejemati. In če bi hotel opisati delo župana, kot sem ga spoznal do danes, bi to morda najbolje opisala zgodbica, ki mi jo je nedavno zaupala neka starejša gospa. Takole pravi: Živela sta oče in sin, ki sta imela oslička. Vsi trije so se podali iz svoje vasi v mesto in ker se jima je zdelo tako najbolj primerno, je oče posedel sina v sedlo, prijel osla za povodec in so odSli. Po poti so jih srečevali ljudje in so rekli: "Sramotno je gledati, kako mora oče hoditi peS, smrkavec pa namesto da bi hodil, lagodno sedi v sedlu." Ko sta to posluSala, je sin predlagal, da se zamenjata. Tako sta mislila, bo bolje; oče je bil v sedlu in sin je vodil osla za povodec. Ljudje, ki so Slo mimo, so govorili: "KakSen tiran mora biti ta oče, nesramno sedi v sedlu, otrok pa mora hoditi peS. Sramota!" Spet sta posluSala, se zamislila in si rekla: Greva oba v sedlo. Ljudje so kar na glas godrnjali: "Uboga žival, da se jima nič ne smili, kako mora oba tovoriti. Brez vesti sta!" Očetu in sinu je bilo tega zadosti in sta sestopila z osla ter ga vodila in Sla skupaj peS ob njem. Zdaj bo vsem pogodu, sta si rekla. Toda ljudje so govorili: "Ta dva sta večja osla, kot tisti, ki ga vodita. PeS hodita, pa čeprav imata osla, ki bi ga lahko jezdila." Tako je tudi s službo, ki jo opravljam: če se ne bi nič dogajalo, pravijo, nič ne naredi, če pa se dela, pravijo, da se nič ne ve, kaj pravzaprav dela in tako ali tako dela vse narobe. Tako, da je težko biti pameten. Vedno pa se skuSam zamisliti, kaj bi kdo drug delal na mojem mestu in kaj bi jaz na mestu nekoga drugega. Veste, če želiS to občino obdržati pri normalnem delovanju, je težko kaj predrugačiti. Vsem žal ne morem ustreči, pa če bi Se tako rad. Moč črpam iz prepričanja, da želim ta izziv, ki sem ga sprejel, opraviti tako dobro, da mi ne bo žal in da bom dokazal, da sem mu kos. Moj najpomembnejši cilj je bil in je, da za te kraje naredim nekaj dobrega, ker mi zanje ni vseeno in ker jih ljubim. Konec koncev sem tudi jaz le občan te občine. Je že res, da bi verjetno, če ne bi bil župan, na vso stvar gledal nekoliko drugače, toda na tem mestu sem odgovoren za vse. Najraje bi imel župana, ki bi omogočil vsem vse brezplačno in bi dal denarja, kot bi ga potrebovali. Toda tega ni - resničnost je obratna slika. Plačevati je treba, kot porabimo, pri tem pa se le redki vpraSamo, kje bomo pa vzeli. Pa bi se morali prav vsi, kajti brez nič ni nič. Težko je razumeti očitke v smislu: "Nič ni naredil za razvoj obrti", in skorajda v isti sapi: "Ni prav, da zdaj kar obrtne cone delamo in se bo kar vse pozidalo." Če se Se tako trudim, ne vem, kako potem sploh ustreči. Kot sem pisal v zadnjem uvodniku, je kapital tisti, ki pritiska, treba pa ga je pravilno usmeriti, v korist nas vseh.
Ko smo že pri tem, naj le omenim, da nam je na naSe pritožbe o gradnji novega prenosnega plinovoda skozi občino in na nestrinjanje občinskega sveta odgovor poslal minister za gospodarstvo. Kot pričakovano, je v svojem dopisu na naSe pritožbe pojasnil, da se moramo zavedati, da gre za infrastrukturo, ki je pomembna za vse narodno gospodarstvo in tudi za nas. Vse druge variante bi bile dražje in manj smotrne, tako da je ta skozi Črni graben od vseh možnosti najboljša. Da bo plin v vsakem primeru Sel skozi Lukovico, ob tem pa nam želi, da bi to investicijo izrabili kar se da tudi v dobro naSega razvoja ... To pa seveda pomeni, da se bo treba v prihodnje s tem projektom resno soočiti, ter da nas čakajo težka pogajanja, da se naSe stanje ne bi bistveno poslabšalo. Pri tem se dotaknemo poslovno stanovanjske cone v Lukovici, to je prostor med obema cestama, kjer me je družba, ki vodi odkupe na tem območju, obvestila, da je dogovorjen odkup dveh tretjin zemljišč. To pa pomeni, da se lahko prične s prvo fazo izgradnje. Žal mi je, ker na tem območju ne bo več domačih obrtnikov, ki smo jih vabili k nakupu zemljišč. Rečem pa lahko, da tudi ti, ki pridejo od drugod, lahko Lukovici prispevajo veliko dobrega, predvsem zato, ker gre za mirne in okolju prijazne dejavnosti.
S posebno poŠto sem obvestil prizadete z razvozom zemlje po deponijah ter vse obvestil o tem, kako se vsak dan borimo, da se stanje ne bi poslabšalo in da bi občina, s tem mislim na vse nas, bila po takih posegih ne na slabSem, ampak celo na boljšem. To seveda ni enostavno in obstajajo riziki, vendar se z upravo trudimo z vsemi močmi za interese vseh nas.
Mobitel je podpisal najemno pogodbo za oddajnik v Vrhovljah, kar pomeni, da smo že zelo blizu boljSemu signalu za vse GSM uporabnike v Rafolčah. Sodobne zahteve bivanja bo to znatno izboljšalo. Ogledal sem si ceste po občini in kot vsi opazite v svojih krajih, je zima storila svoje. Pomlad pa tudi ni ponudila lepega vremena, ki bi omogočalo gradnjo. Z g. Cerarjem sva se zapeljala na Hribe, do Lebenic in na Veliko ravan, na vzhodni konec občine, kjer je na asfaltnih cestah potrebnih kar nekaj popravil, na Veliko ravan pa bomo pričeli z etapnim asfaltiranjem. Ta konec občine bi Se kako lahko nudil turistično ponudbo že zato, ker gre za bližino Trojan in s tem povezano razpoznavnost. KonSek oziroma Gostinsko podjetje Trojane so prav gotovo najbolje poznana točka naSe občine. Upam, da se bo kdo opogumil in bi se pojavil turizem na kmetih, ki bi na prehodu dveh dolin in dveh dežel prav gotovo naSel pravo mesto.
Danes sem se udeležil nogometne tekme, ki je slučajno sovpadla s pričetkom svetovnega nogometnega prvenstva. Igrali so naSi proti naSim na igriSču v Moravčah. Res je, nogometni veterani so igrali proti lukoviSki "zvezni" selekciji, moStvu, ki smo ga sestavili ob obisku St. Lambrechta. Igrati v Moravčah je lepo, vendar smo vsi skupaj pogreSali igrišče v naSi občini. V pogovoru po tekmi smo ugotovili, da se je interes in organiziranost v naSih krajih zelo dvignila. VaSka igriSča so prava stvar in zelo potrebna za rast naSe mladine, prihaja pa tudi čas za tisto pravo igriSče, ki se ga moramo lotiti. Le Se o lokacijah se je treba odločiti in tu je igriSče. Večji izziv seveda pomeni delovanje takega kluba, saj bomo morali tej dejavnosti nameniti in zanjo pridobiti primerna finančna sredstva.
V uvodnik bi bilo najbolje, če bi zapisal, kar ves svoj dnevnik in prav gotovo se ne bi dolgočasili, kot se tudi jaz ne, saj je ogromno stvari, ki se dogajajo.
Prihaja konec Šolskega leta in tik ob tem 15. letnica, kar živimo v svoji državi Sloveniji. Oba dogodka sta lepa. Prvi za vse tiste, ki ste leto uspeSno končali in se vam smehljajo počitnice, ali pa vas čaka naslednji korak do poklica. Vsem vse lepo! Na svojo domovino pa moramo biti bolj ponosni kot smo. Slovenija ni samo oblast, politika, gospodarstvo univerze. Slovenija smo tudi mi vsi, taksni in drugačni, in naSa lepa pokrajina. Vse. Vse to in več. Iskrene čestitke ob prazniku in hvala vsem, ki ste se tiste dni postavili v bran današnjega dne, ki nam je dan, da ga živimo in ga žive z nami že generacije, ki so se v tej naSi neodvisni, svobodni državi rodile na ta svet in prva od njih že končuje osnovno Solo,
A Župan Matej Kotnik
DELA NA AVTOCESTI SE ZAKLJUČUJEJO
občinske novice
S 26. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Komisija za avtocesto se sestaja poredkeje, saj Projekt 5 v Blagovici in Projekt 2 v Šentvidu počasi zaključujeta svoje delo. Po odprtju avtoceste do Trojan pa dela Se nikakor niso bila dokončno opravljena, so ugotavljali člani komisije na zadnjem sestanku sredi maja.
Predsednik komisije Janez Miklavc je povedal, da sta s Tomažem Cerarjem od novembra, ko se je komisija zadnjič sestala, večkrat obiskala predstavnike na obeh projektih v povezavi s še odprtimi problemi, ki so povezani predvsem z vodovodom, saj je vrednost del ponekod presegla načrtovano (Lukovica), drugod še ni preplastitev (Šentvid) in ukrepi na Gl 10 (Podmilj, Šentožbolt, Zabukovje). Ponovno pa je Janko Hrovat odprl problem cestninskih postaj, predvsem čelne v Kompoljah. Brane Močnik pa sprašuje, zakaj se cestnina Lukovica-Kompolje ne izenači s cestnino Ljubljana-Vrhnika. Ob vprašanjih glede cestninskih postaj in cestninjenja so se strinjali, da je celoten sistem nepravičen, saj država določenim območjem v Sloveniji takorekoč "podarja" neocestninjeno vožnjo po avtocesti, drugim pa jo nalaga prav na vseh izvozih in vsiopih. Ob tem pa argumenti odgovornih, zakaj je tako, ne vzdržijo. Seveda pa je veliko vprašanje, ali se bo stanje zares spremenilo z nameravano uvedbo elektronskega cestninjenja (kolikor prevoziš, toliko tudi plačaš).
Odprlo pa se je še kar nekaj drugih problemov: član s Trojan je opozoril, da se škodni zahtevki za poškodbe na objektih zaradi izgradnje predora rešujejo počasi, da se cenitve škode razlikujejo, Tako so se nekateri oškodovanci dogovorili, nekateri so vložili zasebne tožbe. Franc Barlič je opozoril še na izgradnjo pločnika Smrečje-Blagovica in na smešno nizke odškodnine za prah, ki so ga prebivalci Blagovice vdihavali vsa leta izgradnje. Izpostavljen je bil tudi problem merjenja hrupa, ti. monitoring, ki poteka, vendar so meritve dolgotrajne in rezultatov še ni.
Sicer pa ima država v načrtu letos 173 kilometrov odprtih avtocestnih gradbišč (170 mrd SIT). V te številke so vključena zaključna dela tudi na odsekih Trojane-Blagovica, Blagovica-Lukovica ter Lukovica-Krtina. Poleg tega je v načrtu tudi navezovalna cesta Želodnik-Vodice.
V ponedeljek, 12. junija, je bila za 19. uro sklicana 26. seja Občinskega sveta občine Lukovica, ki jo je v Zupanovi odsotnosti vodil podžupan franci Brnot.
Podžupan je kratek dnevni red dopolnil še z dvema novima točkama (Problematika prenehanja poslovanja Supnosti osnovnih šol, ter Predlog kandidata za člana okrajne volilne komisije). Na predlog svetnika N.Si Janeza Bernota je bil dnevni red razširjen še z eno točko, in sicer Razprava o problematiki odvoza materiala z gradbišča Hofer skozi Rafolče na deponijo Kersnik. Razširjeni dnevni red je bil soglasno sprejet.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
• na predlog aktiva ravnateljev so svetniki izglasovali sklep o prenehanju poslovanja Skupnosti osnovnih šol;
• sprejeta sta bila sklepa o sprejemu Odlokov o uvedbi uličnega sistema v naseljih Prevoje in Šentvid;
• ker se je število prebivalcev občine Lukovica preseglo število 5000, je bil v skladu z zakonom sprejet sklep o spremembi Statuta občine Lukovica tako, da se sedanje število svetnikov poveča s 14 na 16;
• o letnem programu športa v občini Lukovica za leto 2006, ob čemer je bila izpostavljena problematika mladega športnega društva iz Rafolč, ki si prizadeva urediti igrišče;
• sprejet je bil Pravilnik o denarni pomoči za novorojence v občini Lukovica; sprememba se nanaša na ukinitev zaračunavanja dohodnine; (ob tem je morda zanimiv podatek, da je bilo v lanskem letu v občini 51 novorojencev);
• sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi;
• kandidata za Okrajno volilno komisijo sta Marija Juteršek in Lado Goričan;
• živahno razpravo pa je povzročila dodana točka dnevnega reda o problematiki odvoza materiala z gradbišča Hofer skozi Rafolče, ob čemer so svetniki sprejeli naslednji sklep: v roku desetih dni se skliče izredna seja s to problematiko, kjer je potrebno predstaviti vse listine (posnetek cest pred prevozi, pogodbe o sanaciji, organizacija prevozov in zarisovanje novih cest, dogovori o povračilu škod ...). Ob tem je bilo še poudarjeno, da se krajinska podoba občine zelo spreminja.
Tokratno sejo je spremljalo le malo število poslušalcev v dvorani.
Marta Keržan
/a Marta Keržan
_i_
gospodarstvo
Dolžnosti uporabnikov fitofarmaceutskih sredstev (FFSJ
(Ur. list RS št. 62/03,Ur. list RS št. 11/01, (2-64/2004-ZZdrl -A:23. člen,) in 37/04, Ur. list RS št. 36/02, 41/04 in 17/05 )
Uporabnik je vsak (pravna ali fizična oseba), ki izvaja ukrepe zdravstvenega varstva rastlin na kmetijskih površinah ali kakorkoli drugače uporablja FFS, kot je npr. zatiranje škodljivih organizmov na nekmetijskih površinah (železniški objekti, letališča, avtoceste ipd.), dodelava in razkuževanje semen sadilnega materiala in podobno.
Usposabljanje izvajalcev varstva rastlin oziroma uporabnikov FFS
Osnovno usposabljanje izvajalcev iz varstva rastlin sestavljata tečaj (15 šolskih ur) in pisno preverjanje znanja. Udeležba na tečaju je obvezna. Po uspešno opravljenem izpitu izvajalec varstva rastlin prejme potrdilo, ki velja tri leta, in se uporabniku FFS podaljša, če se pred potekom njegove veljavnosti udeleži enodnevnega obnovitvenega tečaja.
Načela dobre kmetijske prakse
Uporabnik mora spoštovati načela dobre kmetijske prakse, varstva okolja, integriranega varstva rastlin in drugih postopkov, ki zagotavljajo najmanjšo možno uporabo FFS tako, da ne povzroči nedopustnega onesnaženja okolja. Prav tako mora uporabnik skrbeti, da FFS ne pride v neposreden stik s človekom in da ne pride do zanašanja v vodotoke, jezera in druge vode, v podtalnico, v objekte za preskrbo s pitno vodo, na sosednje gojene rastline, zemljišča in skladišča kmetijskih proizvodov, v objekte za skladiščenje in predelavo rastlin, objekte za rejo in oskrbo živali, če taka uporaba lahko ogrozi zdravje ljudi in živali.
Način uporabe FFS in dolžnosti uporabnika
FFS moramo uporabljamo v skladu z navodilom za uporabo vključno s predpisanim odmerkom in upoštevanjem vseh navedb in opozoril na nalepki. Pri ravnanju s temi sredstvi je treba uporabiti metodo, ki je v dobri kmetijski praksi in varovanju okolja najprimernejša. Uporabnik FFS mora upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu ter v nočnem času v bližini naselij upoštevati predpise, ki urejajo javni red in mir. Pri upotabi je potrebno paziti, da fitofarmacevtskega sredstva ne zanaša na sosednje parcele, zato je potrebno upoštevati hitrost in smer vetra. Če parcela meji na cesto ali pot, kjer se v času uporabe na izpostavljenem delu sprehajajo ljudje ali prevažajo čebele, ki so zaradi tega lahko izpostavljeni negativnemu vplivu FFS, mora uporabnik tretiranje začasno prekiniti. Uporabniki, katerih parcele mejijo na vrtce, šolo, otroška in športna igrišča, zdravstvene
ustanove, domove upokojencev ali druge podobne objekte, morajo najmanj 24 ur tamkajšnjo upravo. V obvestilu mora biti navedeno trgovsko ime FFS, način, datum in predvidena ura tretiranja. Traktorske pršilnike in motorne nahrbtne škropilnice je treba uporabljati v oddaljenosti najmanj 20 m od čebelnjaka, objektov iz prejšnjega odstavka, ali stanovanjskega objekta ter njihovih funkcionalnih zemljišč, kjer se zadržujejo ljudje ali gojijo kmetijski pridelki, razen če imetnik parcele, hišni svet oziroma uprava objekta to pisno dovoli.
Uvoz FFS
Fitofarmacevtska sredstva smejo uvažati le pravne in fizične osebe, ki so za to registrirane in izpolnjujejo pogoje.
Naprave za škropljenje s FFS
Vsak uporabnik FFS, ki uporablja naprave za nanos FFS, mora uporabljati le naprave, ki so redno pregledane vsaki dve leti. Na napravi mora biti dobro viden znak o rednem pregledu. Prav tako uporabnik lahko uporablja le naprave za nanos FFS, ki imajo certifikat o skladnosti in izpolnjujejo pogoje certifikata. Enake pogoje morajo izpolnjevati tudi vsi rezervni deli, ki se enostavno zamenjajo.
Varstvo čebel
Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele strupena, pokošena ali pomulčena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo. Prav tako je prepovedana uporaba sistemičnih, čebelam strupenih FFS, v času cvetenja gojenih rastlin. V času cvetenja gojenih rastlin je dovoljena uporaba kontaktnih, čebelam strupenih FFS največ dve uri po sončnem zahodu in v nočnem času največ dve uri pred sončnim vzhodom, vendar mora uporabnik vsaj 48 ur pred vsakim tretiranjem s kontaktnim FFS, ki je za čebele strupeno ali škodljivo, obvestiti čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od predvidenega mesta tretiranja. Obvestilo mora vsebovati datum in predvideno uro tretiranja, trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o mestu tretiranja. Če uporabniku čebelar ni znan, mora obvestiti imetnika parcele, kjer se čebelnjak nahaja ali najbližjo čebelarsko družino.
Vodovarstvena območja
Uporabnik FFS mora upoštevati omejitve uporabe na določenih tleh zaradi varstva podzemnih voda in podtalnice, kot je razvidno z etikete in navodila za uporabo ali prepovedi uporabe posameznih FFS za vodovarstvena območja. Prepovedano je tretiranje, pripravljanje škropilne mešanice in spiranje
naprav za nanašanje FFS v neposredni bližini izvirov, vodotokov, jezer, drugih voda in objektov za preskrbo s pitno vodo. Zaradi preprečitve onesnaženja podtalnice je pri čiščenju naprav za nanašanje FFS, prepovedano točkovno izpuščanje vode. Vodo, uporabljeno za čiščenje naprav, je treba razpršiti na že tretirani površini ali na drugi, biološko aktivni površini. Pri tretiranju parcel, ki se nahajajo v bližini voda, se mora upoštevati varovalni pas (20 m), določen v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda in navedbami na etiketi oziroma v navodilu za uporabo.
Vodenje evidenc
Vodenje evidence o uporabi FFS na prostem ter v zaprtih in zavarovanih prostorih je obvezno za: tržne pridelovalce rastlin za prehrano ljudi in živali, tržne pridelovalce okrasnih rastlin, pravne in fizične osebe, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetijskih površinah (npr. železniški objekti, letališča, ceste, parkirišča, pokopališča, parki, sprehajalne poti, industrijska dvorišča in podobno), ter pravne in fizične osebe, ki dodeljujejo ali razkužujejo semenski material kmetijskih rastlin. Podatke mora vpisovati uporabnik FFS, hraniti pa jo mora lastnik oziroma upravnik gospodarstva, posestva ali drugega objekta oziroma odgovorna oseba pravne ali fizične osebe na posestvu oziroma v prostorih sedeža podjetja ali poslovne enote pravne ali fizične osebe. Evidenco je treba voditi po parcelah in kulturah na evidenčnem listu. Če se tretiranje izvaja v zaprtem ali zavarovanem prostoru, železniškem odseku ali drugem objektu, je treba evidenco voditi za vsak objekt, odsek ali nekmetijsko površino posebej. Evidence je potrebno hraniti najmanj pet let in morajo biti na vpogled pristojnemu inšpektoratu in Upravi. Za vse pridelovalcem, ki že vodijo predpisane evidence v ukrepih Slovenskega kmetijskega okoljskega programa (SKOP), ni potrebno voditi dodatne evidence.
Shranjevanje FFS
FFS morajo biti shranjena v originalni embalaži, ločeno od živil in drugih predmetov splošne rabe, izven dosega otrok, v ustreznih pogojih temperature, vlage in svetlobe, v skladu z navedbami v navodilu proizvajalca. Uporabnik prav tako ne sme posedovati oziroma shranjevati FFS, ki niso registrirana v Republiki Sloveniji oziroma zanje ni dovoljena uporaba zalog po preteku veljavnosti odločbe o registraciji v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z zalogami in določbami akta, ki ureja prenehanje registracije.
Odpadki FFS
Če je FFS razvrščeno in označeno kot nevarno, je treba z odpadno embalažo in ostanki FES,
ravnati kot z nevarnimi odpadki, v skladu s pravilnikom, ki ureja odpadke. Ostanke FFS je treba odvreči v zbiralnik posebnih odpadkov. SLOPAK organizira zbiranje in odvoz trikrat sprane embalaže v naprej dogovorjenih terminih in lokacijah. Odpadke FFS, ki jih ni mogoče takoj na primeren način odstraniti, mora uporabnik do odstranitve hranili v posebnih pokritih, ncvnctljivih in nekorozivnih potodah izven dosega otrok.
m
gospodarstvo
Obveščanje o nezaželenih vplivih FFS Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti Upravo oziroma pristojnega kmetijskega inšpektorja o vseh opažanjih v zvezi z možnostjo nevarnega ali neželenega vpliva FFS ali ostankov FFS na zdravje ljudi, živali, okolje, tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju.
Obveščanje o nesrečah
V primeru nesreče, v kateri je lahko ogroženo zdravje ljudi, živali ali okolja, mora uporabnik
ravnati v skladu z navodilom proizvajalca na etiketi oziroma varnostnem listu ter o nesreči nemudoma obvestiti policijsko ali gasilsko postajo.
Inspekcijski nadzor
Inspekcijski nadzor nad izvrševanjem dolžnosti uporabnikov FFS imajo kmetijski inšpektorji.
tu Irena Bantan, univ. dipl. ing. agr., specialistka za poljedelstvo pri KGZS-Zavod Ljubljana
ROKOVNJAČEV VRTNARSKI KOTIČEK
Vrtnarjeva opravila v juliju - mali srpan 2006
V juliju se je rodil rimski vojskovodja Julij Cezar, ki pa se ni ukvarjal le z vojnami. Med drugim je dal prenoviti stari rimski koledar. Novi, julijanski koledar, je imel dvanajst mesecev in je v Evropi veljal več kot 1500 let. Za naSega kmeta je visoko poletje čas žetve s srpom, od tod ime meseca v visokem poletju - mali srpan. Če julija so hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi, prazni hlevi. Poletje s suSo in vročino se približuje visku. Glavna vrtna dela so zdaj namakanje, rahljanje tel in zatiranje plevelov. Vrtno leto je doseglo svoje največje razkošje. Vrtne grede so obložene z
Družina čebulnic
Različno korenje
zelenjavo in ostalo vrtnino. Večina vrst povrtnine je zdaj v glavnem obdobju rasti. Čas največjega sejanja in sajenja je minil, na jesen in zimo pa tudi Se ni treba misliti. Zdaj si torej lahko privoščimo nekaj uric
Rdeča paprika
Jajčni paradižnik
sprostitve ob dobri knjigi. Ne pozabimo da je zadosti 6 ur dela na 100m_ vrta.
Še lahko naprej sejete zaporedne posevke solate (pozne sorte), korenje, redkvice, redkve in blitve ter sadite por, kolerabico, ledenko in glavnato solato. Zdaj je čas za sajenje zimskih vrtnin, zlasti kodrolistnega zelja, kitajskega zelja in endivij. Zelje, por in paradižnike obsipajte, visoki paradižnik pa privezujte k opori in mu odstranjujte zalistnike. Spravljamo česen in Salotko. Ob koncu julija je povsem zadnji čas za setev nizkega fižola, ter setev zimske čebule. Tiste grede, na katere ne boste več sejali ali sadili, zasejte z rastlinami za zeleno gnojenje.
£a Lep vrtnarski pozdrav vam želi Trajče Nikoloski
Srečanje s kardinalom
Marijina procesija v
Godba Lukovica na sprejemu
Nova kapelia
3. junija se je ob rojstni hiši novega slovenskega kardinala dr. Franca Rodeta na Rodici pri Domžala zbrala nepregledna množica ljudi. Točno ob 15. uri se je v spremstvu konjenikov pripeljal do rojstne hiSe, kjer ga je množica pozdravila z bučnim ploskanjem ob strumnih koračnicah Godbe Lukovica. Ko je kardinal po starem slovenskem običaju zaužil kruh s soljo in se pozdravil z domačimi, je odšel v spremstvu visoke duhovščine na improvizirani oder, kjer so ga pozdravili in priložnostno obdarovali
cerkveni in dmžbeni predstavniki. Tako je njegova sestra opisala skupno mladost, ki so jo preživljali v tem kraju in grenke trenutke, ko so ob koncu 2. svetovne vojne morali bežati. Posebno dobrodošlico mu je izrekel predstavnik ljubljanske nadSkofije in poudaril pomen kardinalstva in visokega cerkvenega položaja, ki ga ima s tem dr. Rode v svetu, kar je pomembno za ves slovenski narod. Nato ga je pozdravila domžalska županja in mu izrekla dobrodošlico. Z veselim navdušenjem ga je pozdravil Se predstavnik krajevne oblasti. Na koncu  mu  je  stisnil  roko Se
predsednik lukoviSke godbe.
Kardinal Rode se je vsem zbranim zahvalil za prisrčen sprejem, predvsem domačinom, ki so mu za to priložnost spesnili in zapeli krajevno himno. Potem je blagoslovil Se novo arhitekturno
zanimivo kapelico, za katero je načrt izdelal lukoviski župan Matej Kotnik. Kapelica stoji na tistem mestu, kjer je stala prvotna, a so jo v svinčenih 50. letih takratne oblasti podrle.
Zatem je sledil sprevod z visokim cerkvenim dostojanstvenikom v spremstvu narodnih noS in že prej omenjenih konjenikov Konjerejskega druStva Lukovici proti grobeljski cerkvi, kjer je potekala slovesna maSa s somaSevanjem, ki ga je vodil kardinal.
V lukoviski občini smo lahko ponosni, da smo precej pripomogli k pomembnemu obisku iz Vatikana, tako posamezniki kot tudi društva.
Kardinal Rode med domačini
Kardinala je pozdravila tudi domžalska županja
Pri procesiji so sodelovale tudi narodne noie V Šentvidu pri Lukovici smo se spet zbrali ob podobi Marije Pomagaj na predzadnjo nedeljo v maju. Slovesnost je potekala ob deseti uri dopoldne. Najprej je bila sveta maša, ki jo je daroval duhovni vodja in profesor na Škofijski klasični gimnaziji Tone Česen ob somaSevanju farnega župnika Andreja Sveteta. Po maši se je razvila tradicionalna procesija z osrednjo podobo Marije Pomagaj, ki so jo nosili fantje skozi Šentvid in Prevoje.
Pri procesiji so sodelovale tudi narodne noše. Med potjo smo prepevali litanije Matere Božje ob podpori šentviškega cerkvenega zbora.
Procesija je bila prvikrat leta 1938, ko je milostno podobo Marije Pomagaj z detetom okronal tedanji škof Rozman. Marija v Šentvidu je postala od takrat znana priprošnjica daleč na okrog za vse preproste ljudi in tako je še danes, čeprav so se časi precej spremenili.
/» Kamilo Domitrovič
A Kamilo Domitrovič
SREČANJE GENERACIJE '41     j Birma in prvo obhajilo v Šentožboltu
To smo mi, pa le zdaleC ne vsi!
Da leta nesporno in morda vedno hitreje tečejo, ne glede na naše želje, dokazujejo iudi srečanja nekdanjih osnovnošolskih soSolcev oziroma letnikov.
Tako je bilo tudi z nami, letnikom 1941. Ko smo se 1996. zbrali pri Gašperju na Prevojah, smo se prešteli in ugotovili, da nas je živih štiriinštiri-deset od vseh vpisanih v krstne knjige na Brdu. Eden izmed nas, neumorni organizator Jože Kveder, nas je poskušal zbrati že leta 91, a je namen zaradi osamosvojitvene vojne propadel. Čez pet let pa je prvo tovrstno srečanje uspelo. Tokrat mu je pomagal tudi Jože Primožič. Takrat je minilo ravno štirideset let, odkar smo se po osnovni šoli razšli. Ker se tako dolgo nismo videvali, je bilo zanimivih življenjskih zgodb za celo noč. Obljubili smo si tudi, da se bomo srečevali vsakih pet let na belo soboto pri Gašperju. Tako smo se šestdesetletniki spet srečali 2001. in ugotovili, da so obnovljeni stiki vredni vsakoletnega druženja. Od takrat se srečujemo vsako leto. Tudi letos smo se. Ugotovil smo, da je preteklo že petdeset let, odkar smo zapustili osnovnošolske klopi na Brdu. Ob tem je potrebno zapisati zanimivost, da smo bili prva generacija osemletkarjev, tako nam ni bilo treba zadnjega razreda nižje gimnazije obiskovati v Domžalah. Kot se za okrogle obletnice spodobi, nam je vzdušje popestrila Martinova harmonika, mi pa smo se z veseljem pridružili s petjem in plesom. Čeprav večinoma dedki in babice smo še polni življenjskih moči in vedro gledamo v prihodnost, zato smo si v en glas zaželeli: Na svidenje prihodnje leto pri "našem" gostilničarju!
t> Jana Lukman
Prvo obhajilo so prejeli le trije drugohlčki
V maju je bilo v majhni šentožbolski fari zelo praznično. Najprej je na soboto, 13. maja, zakrament svete birme prejelo šest birmancev iz Šent-ožbolta, Učaka, Bršleno-vice, Loga in Gorenj. Zakrament svete birme jim je v cerkvi sv. Ožbolta podelil prelat Anton Slabe, sicer ravnatelj Bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Čez dober teden dni pa so trije drugošolčki prejeli prvo sveto obhajilo
Birmanci v Šentožboltu
Št Mojca Smrkolj
VINKU PIRNATU VISOKO PRIZNANJE CIVILNE ZAŠČITE
Gasilska organizacija in civilna zaščita danes nosita največji del odgovornosti v primeru naravnih nesreč, večjih katastrof, nesreč s hudimi posledicami na širšem vplivnem območju, požarov, poplav in ostalega, kar nas lahko doleti, pa si največkrat niti pomisliti ne upamo na to. S tem ti dve organizaciji prevzemata tudi velikansko odgovornost, kar pa ni enostavno. Odveč je govoriti, da je pripravljenost in usposobljenost tisti faktor, ki je odločilen v trenutku, ko se je treba znajti v
resnični situaciji. Vsi, ki so pri tem pripravljeni Vinko Pirnat (v sredini) župan in predlagatelj nositi breme tega dela in to delajo z jasno odločitvijo, da brez sebičnega pričakovanja dajo sebe na voljo drugim, gre vse priznanje. Ob letošnjem dnevu Civilne zaščite je tako Republiški štab civilne zaščite podelil državna priznanja najbolj zaslužnim za delo in obstoj te organizacije. Na predlog poveljnika Civilne zaščite Občine Lukovica g. Mirka Berganta je državno priznanje prejel g. Vinko Pirnat. Podelitev priznanj je bila v Litiji 7. 3- 2006 priznanja pa je podelil župan Miro Kaplja in predstavniki Republiškega štaba CZ. To visoko priznanje je prav gotovo prišlo v prave roke, saj je g. Pirnat kot organizacijsko eden najbolj aktivnih članov v štabu CZ Lukovica in do letos tudi kot direktor občinske uprave bil vedno med prvimi, ko je bilo potrebno ukrepati predvsem ob primerih, ki v naši občini niso taka redkost, to so poplave neurja in plazovi. Omeniti je treba še njegovo veliko delo pri pripravi vse potrebne dokumentacije in vseh zahtevanih dokumentov ter pri nabavi potrebne opreme. Vse to je tisto, kar je manj vidno pa časovno dolgotrajno in zahtevno, a neizbežno delo. Vse Pirnatovo dosedanje delo na tem področju je tako dobilo sklep v priznanju, ki je v pravih rokah. Veseli smo, da sta njegovo delo in trud opažena. Za visoko priznanje gredo tako gospodu Vinku Pirnatu vse čestitke in zahvala za njegovo požrtvovalno delo, seveda tudi z upanjem in prošnjo, da bo na tem plemenitem področju s svojo neumorno energijo še sodeloval.
tu Matej Kotnik
Visoko priznanje je priHo v jirave roke
Pripravljeni na akcijo
RAFOLCANI SKRBIJO ZA ČISTO OKOLJE
V spomladanski dneh je Športno turistično društvo Rafolče organiziralo dve akciji, s katerimi je poskrbelo za nekoliko čistejšo in bolj prijazno podobo tega konca občine Lukovica. V aprilu so najprej pripravili čistilno akcijo, ki se je je udeležilo sedemnajst vaščanov in članov društva. Ob številnih odpadkih, ki se jih je nabralo za večje število vreč, pa so zabeležili še nekaj mest, kjer so večji odpadki (avtomobilske školjke, bela tehnika, ...). Za to pa bo potreben večji poseg, ki ga v društvu pripravljajo ob naslednji takšni akciji v letu 2007. Po zaključku čistilne akcije je steklo še zbiranje starega papirja, za katerega je društvo priskrbelo kontejner, v katerega so krajani odlagali papir. Ob koncu akcije se ga je nabralo za 2800 kilogramov. Skupaj s 1500 kilogrami, ki so ga dobili v avtoličarski delavnici pa so zbrali tudi nekaj prepotrebnega denarja za društvo. Ob uspelih akcijah se       člani društva
zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali v njih in prispevali papir, ter jih tudi v prihodnje vabijo k aktivni udeležbi ob podobnih dejavnostih.
tu Leon Andrejka
Vreče so se hitro polnile
AVTOŠOLA
LONČAR d.o.o.
Slamnikarska la, 1230 Domžale 01/724 84 20
Marico Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971
tečaj CPP 10. 7. 2006 ob 18. uri in 21. 8. 2006 ob 18. uri
Na Učaku so našli želvo
Na Učaku je te dni družina Zaje pri delu na travniku naša želvo. Sicer precej nenavadna najdba, pa ni nikakršno presenečenje za poznavalce živalskih vrst, ki domujejo pri nas. Močvirska sklednica (Emys orbicularis) je avtohtona vrsta želve celinskih voda pri nas. O njej je pisal že Valvasor, ki jo je našel na Kranjskem, Ljubljanskem barju in v Beli krajini. Včasih je bila v naših krajih precej razširjena. S krčenjem njenega naravnega okolja, počasnih in stoječih voda, je število zelo upadlo. V Sloveniji spada sklednica med najbolj ogrožene živalske. Danes ponekod še živi v nekaterih rekah, potokih in kanalih. Čez dan išče hrano, vodne živali, kot so različni členonožci, polži, ribe, žabe in njihove ličinke. Ob pomanjkanju živalske hrane, pa poseže tudi po vodnem rastijinju. Njen priljubljen ž'hobi" pa je sončenje. Pozimi se skrije na
toplo ali pa se zakoplje v zemljo in tam miruje. Pari se aprila, po 4 do 8 tednih izleže jajca v prod. Sklednica zrase do 36 cm in je temno olivne barve z rumenkastimi lisami in progami, trebušni del pa je umazano rumene barve. Nikakor pa je ne gre zmanjati z želvo rdečevratko, ki ni avtohtona vrsta želve pri nas, se je pa naselila ponekod, ker so lastniki želve, ki so prerasle akvarije, spuščali v naravo. Rdečevratko prepoznamo po rdečih progah na vratu - od tod tudi ime. Ko smo si najdeno želvo pobliže ogledali, smo namreč ugotovili, da gre za primer rdečevratke.
th Mojca Smrkolj
Želva, ki so jo naUi na Učaku ni močvirska sklednica
Robert v teku!
V soboto, 27. maja, se je Robert Kotnik izkazal na Veliki nagradi Kranja, ki je štela za veliko nagrado Slovenije. S ('asom 8,50.26 je v teku na 3000 m dosegel 1. mesto, v zadnjem kilometru je pospešil tempo in prehitel Daria Glogoviča (BiH), ki ga do cilja ni mogel več dohiteti. Po omenjeni tekmi je Robertu ponagajal prehlad, s tem pa je prišlo tudi do rušenja imunskega sistema, kar je povzročilo preutrujenost in s tem padec forme. Kljub temu se je odločil za nastop na finalu Aatletskega pokala Slovenije (APS), ki je potekalo na ljubljanskem Žaku 10. in 11. junija. Prvi dan je v finalu na 5000 m osvojil 4. mesto. Dosegel je tudi osebni rekord, kar se je poznalo na tekmi drugi
dan. Na sporedu je bil tek na 3000 m, ki ga je kljub utrujenosti odtekel solidno. Zasedel je 6. mesto, saj se mu je v zadnjem kilometru vodilna skupina začela oddaljevati, saj ji ni imel več slediti.
V prvem delu sezone je Robertu še glavni cilj odprto Državno prvenstvo v Atletiki na prostem, ki bo 22. in 23. julija v Novem mestu. Udeležil se bo tekov na 5000 in 3000 m. Poleg tega se želi udeležiti še kakšne tekme za Veliko nagrado Slovenije. Želimo mu še veliko koristnih treningov in uspešnih nastopov.
t* Besedilo: Che Foto: Tati
Zadovoljni zmagmalec
DAN NOGOMETA V RAFOLČAH
Kot preteklo leto so člani ŠTD Rafolče tudi letos organizirali Dan nogometa za krajane Krajevne skupnosti Rafolče. Ta je bil 28. maja na travnatem igrišču v Rafolčah. Gre za novo pridobitev društva, ki je tako s
Udeleženci turnirja
Lepo urejeno igriUe
Pred golom je vedno napeto
pomočjo občine Lukovica vsaj začasno uspelo dobiti prostor za igranje nogometa. Lepo urejeno igrišče, ki so ga člani društva opremili z ograjami in goli ter ga označili, je privabilo okrog ISO obiskovalcev, od katerih se jih je v igranju nogometa pomerilo kar 25. Razdeljeni v štiri ekipe so se pomerili po turnirskem sistemu vsak z vsakim, kjer pa rezultati seveda niso bili v ospredju. Dokaz, da je bilo družabno srečanje zelo lepo pripravljeno, pa je tudi 23 na novo včlanjenih v društvo, ki sedaj skupno šteje že 83 članov.
SLOVESNOST OB OBLETNICI
Udeleženci druitva Sever iz Domžal s predsednikom in generalnim direktorjem
Policijsko veteransko društvo Sever širšega ljubljanskega območja je ob petnajsti obletnici osamosvojitve Slovenije pripravilo slovesno veteransko srečanje, tokrat v centru policijske akademije v Tacnu. Številne obiskovalce je po himni, ki jo je zaigral Policijski orkester, pozdravil predsednik združenja Sever Emerik Peterka. Poudaril je velik pomen in delež policije pri osamosvojitvi naše domovine in posebej opozoril na pomen vrednot, ki smo jih s tem pridobili. Sledile so besede ljubljanske županje Danice Simšič ter generalnega direktorja policije Jožeta Romska. Recital in zvoke citer Tomaža Plahutnika je dopolnil mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana. Sledila je podelitev priznanj najzaslužnejšim članom, nato pa ogled obnovljene in dopolnjene spominske razstave Aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo. Z velikim zanimanjem smo si ogledali tehnični prikaz opreme specialne enote policije, urada za varnost in zaščito, letalske policijske enote, specialne enote za nadzor prometa ter državne meje in policijske konjenice.
Preostali del dneva smo izkoristili za prijateljsko družabno srečanje tudi s kolegi drugih policijskih postaj, z živo glasbo pa nam je dan popestril ansambel Klasik.
Tone Habjanič
MLADINSKO GASILSKO TEKMOVANJE GZ LUKOVICA
V soboto, 3. junija, je potekalo tekmovanje GZ Lukovica za pionirje in mladince na Športnem igriSču v Blagovici. Tekmovalo je pet ekip mladincev in ekipa mladink, ter pet ekip pionirjev in ena pionirk. Poleg naSih ekip je bilo na gostovanju tudi dvanajst ekip GZ Moravče, ki so prav tako tekmovale po kategorijah. Najprej so s tekmovanjem začeli pionirji in pionirke, ki so se pomerili v tekmovanju z brentačo (ekipa zbija tarče z vodo s pomočjo treh brentač). Sledila je vaja
"prenos vode", kjer morajo tekmovalci v določenem času prenesti čim več vode iz ene v
Premagovanje ovir drugo posodo
čim hitreje
M
K
Na koncu se čas in vaji seštejeta, zapiSejo se kazenske točke in tako dobimo končni rezultat. Med pionirji je bila najbolj USpesna ekipa Blagovica II., ki je zasedla prvo mesto, drugi so bili pionirji Blagovica I., tretje mesto pa je pripadalo ekipi Krašnje. Pri pionirkah pa je najboljše mesto zasedla ekipa Prevoj.
Med tem časom, ko so se borili najmlajši, pa so pričeli tekmovanje tudi mladinci in mladinke. Najprej so imeli vajo z ovirami, kjer SO morali pokazati veliko spretnosti pri: spenjanju cevi, skokih čez ovire, plazenju skozi tunel, natančnemu ciljanju z brentačo. Največ znanja pa so tekmovalci pokazali pri vezanju vozlov ter spoznavanju orodja. Druga vaja je bila Štafeta, kjer so pokazali svojo
hitrost. Da pa ne bi bili prehitri, so bile tudi na tej progi postavljene razne ovire in naloge. Tudi tukaj sta se pri končnem rezultatu upoštevala čas in kazenske točke. Pri mladincih je bila najbolj uspeSna ekipa Blagovica L, zelo tesno ji je na drugem mestu sledila ekipa Lukovice, tretje mesto pa je zasedla ekipa Trojan. Pri mladinkah je prvo mesto zasedla ekipa Blagovice.
Po podelitvi pokalov in medalj so tekmovalci več kot zasluženo dobili Se brezalkoholno pijačo in hot dog. Nekatere ekipe pa so zmago proslavile ob piči in soku.
Lepo je videti mladino v taksnem tekmovalnem duhu, saj jo v prihodnosti zagotovo čaka Se veliko uspehov.
Množična udeležba
SPOMLADANSKI NOGOMETNI TURNIR
Najboljk ekipe ob koncu turnirja
Sredi meseca maja je Zlato Polje spet gostilo najboljše nogometne ekipe. Tokrat so bili najštevilčnejši iz občine Lukovica, sicer pa so se turnirja udeležile tudi ekipe iz občin Domžale, Kamnik in Moravče. Zaradi omejenega Števila sodelujočih žal nismo mogli na turnir sprejeti vseh ekip, ki so se ga želele udeležiti. Dvanajst, ekip je prikazalo zelo dopadljivo igro, lep in atraktiven 'ferplej' nogomet, kar je obema sodnikoma olajšalo delo. Organizatorji smo tudi tokrat poskrbeli, da so si tako igralci kot gledalci lahko privoščili prigrizek in potešili žejp, skratka, da so preživeli prijetno Športno nedeljo in naužili svežega zraka na obronku zlatopoljskih gozdov.
Tri najboljše ekipe so prejele lepe pokale s skromnimi denarnimi nagradami, četrto uvrščena ekipa pa osvežujoč napitek.
Športno dntštvo Zlato Polje se vsem ekipam zahvaljuje za udeležbo, vsem navijačem in številnim gledalcem za obisk, zahvala pa gre tudi sodnikoma Marjanu Poljanšku in Franju Vogrincu za vzorno in korektno sojenje.
Vrstni red najboljših:
1. mesto: Blagovica
2. mesto: ŠD Lukovica
3. mesto: Avbelj tim Lukovica
4. mesto: Veterani Vir
Vsem čestitamo in jih vabimo na jesenski turnir.
Bogdan Kobe
A Tone habjanič
IZLET V BELO KRAJINO
Na pobudo velikega Števila članstva ZZB NOV občine Lukovica smo 16. maja 2006 organizirali izlet v Belo krajino.
Pri organizaciji nam je pomagal naš domači prevoznik Ciril Gerčar, ki je zagotovil avtobus s 50 sedeži in voznikom. Na veliko presenečenje vodstva OOZZB NOV Lukovica je bil avtobus Bilo je zanimivo in veselo FotoMarjan Kritnar    polno zaseden, tako da
smo morali zakasnele želje
po udeležbi žal zavrniti.
Tako smo se ob 7. uri zjutraj zbrali na postajah Blagovica, KraSnja, Lukovica in Prevoje. Imeli smo srečo, namreč odlično vreme. Smer vožnje je bila naslednja: Zužemberk-Semič-Črešnjevec-izvir reke Krupe in DraSiči v občini Metlika blizu hrvaSke meje, kjer smo imeli tudi odlično kosilo in se od tam okoli 20. ure odpeljali proti domu. Prva kratka postaja je bila v Žužemberku, kjer smo si razgibali telo in noge in si v bližnjem bifeju privoščili kavico. Nato smo se ustavili v središču Semiča, kjer sta krajevna muzejska zbirka in naravoslovna zbirka. Zgradba, ki je danes namenjena muzeju, je bila dolgo časa Šola, kasneje pa poŠta, je pomemben del semiSke zgodovine in arhiterkturnih značilnosti jedra Semiča. V prvem nadstropju smo se seznanili z zgodovino Semiča in okolice od prazgodovine do konca 2. svetovne vojne. Na pročelju muzejske hiSe je izklesan doprsni kip pesniku in pisatelju Lojzetu Krakarju. V kleti pa je prikazana belokranjska zidanica, ko je v njej dihal samo les brez pripomočkov modernega časa. Sredi semiSkega trga smo si ogledali tudi cerkev sv. Štefana, ki je prvič omenjena že leta 1228. Sezidana je v slogu baročnega klasicizma. Notranjost krasijo Metzingerjevi sliki Zadnja večerja in Sv. Štefan, Potočnikov križev pot, Jerebov oltar in dragocen beneški lestenec. Po ogledu smo jo mahnili proti Črešnjevcem. Spotoma smo se ustavili še pri spomeniku, kjer se je leta 1944 pri preizkušanju novega orožja še s tremi soborci smrtno ponesrečil komandant partizanskih enot in narodni heroj tov. Stane Rozman. V Črešnjevcih smo si ogledali evakuacijsko bazo - partizansko bolnišnico Topolovec. Tu je ohranjena še ista operacijska soba, kjer je bil med drugimi operiran na nogi naš pokojni občan, nekdanji ravnatelj brdske šole Tone Kos. To je edina partizanska bolnišnica, ki je od leta 1944 pa do konca vojne delovala sredi vasi Torej je bila vsa vas ena sama partizanska bolnišnica, saj so bile vse ostale bolnišnice po gozdovih. Zatem smo si ogledali muzej na prostem Šrajf, kjer je pod s slamo kritim kozolcem dvojnikom razstava starega orodja za pridelavo žit in mlatenje. Videli smo tudi tako imenovani gepel na konjski pogon. Tu je tudi turistična kmetija in gospodinja je pripravila posebne belokranjske sladice. Od tu nas je pot peljala k izviru reke Krupe, ki izvira izpod 30 metrov visoke skale 3 kilometre južno od Semiča. Njen pretok v izviru je 1000 l/s. V globini izvira živi človeška ribica, izvir je tudi v Sloveniji edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri. V bližini sta mlin in žaga, ki pa ne obratujeta. Reka Krupa je od leta bi997 razglašena za naravni spomenik.
Nato smo se podali na zadnje dejanje v vas Drašiči v občini Metlika. Vas leži tik ob meji s Hrvaško. Tu nas je gostoljubno sprejel gospodar Turistične kmetije Simonič. Po sprejemu nam je, skupaj z ženo in hčerkama, pripravil obilno kosilo s pečenim odojkom in pečenim piščance, brez ptičje gripe seveda. Nato smo si ogledali Se samo vas. Obiskali smo tudi našo nekdanjo krajanko marinko Šimunič, ki se je pred dvema letoma preselila iz Krašnje v Belo krajino. Po ogledu smo se ponovno vrnili na Turistično kmetijo Simonič, kjer smo ob zvokih harmonike Srečka Streharja tudi zaplesali ter ob 20. uri srečni in veseli zaključili prijeten izlet. Ni nam žal štirih tisočakov, saj smo ta dan veliko novega videli in slišali. Naša "postavljena" vodička Ana Zaje je svoje delo opravila z odliko. Vsi pa smo si bili enotni, da tovrstne izlete organiziramo vsako leto, le smer naj bi se spreminjala.
Zakaj se ne bi družili tudi na tak način, se sprašujem.
tu Vinko Jeras
RAHUŠKA PEŠPOT
Otvoritveni pohod
Pohodniki se lahko od maja podajo na novo pot -Rahuško pešpot. Športno turistično društvo Rafolče je namreč uresničilo idejo o pešpoti, ki bi potekala po območju Krajevne skupnosti Rafolče. Od tod tudi ime, ki izhaja iz ljudskega poimenovanja tega kraja. V nedeljo, 7. maja, pa je bila tudi uradna otvoritev in prvi pohod, ki se ga je udeležilo kar 51 pohodnikov. Pot jih je od starta pri kapelici v Rafolčah vodila po dolini Lašč na Gornji hrib preko Pečice in Straže po makadamski poti v Dupeljne. Tam je bil tudi postanek za okrepčilo, na katerem je društvo vsem udeležencem priskrbelo napitek in jabolko. Za gostoljubnost je poskrbel Srečo Gerčar, za kar se mu društvo iskreno zahvaljuje. Pohodniki so se tako podali na drugi del pešpoti, ki iz Dupelj vodi po poteh pod Špičjim vrhom proti vasi Jasen in mimo kamnoloma nad Rafolče. Tu so pohodniki zavili proti Vrhovljam in preko gozdne poti prišli v Rafolče, kjer so pohod tudi zaključili. Pešpot je razgibana in ni prenaporna, brez odmora dolga približno tri ure družinske hoje. Člani društva so z modro belimi markacijami uspeli označiti večji del poti. V naslednjem mesecu pa naj bi bila pešpot označena v celoti in bo tako že vabila vse pohoda željne obiskovalce.
Adrenalinsko popoldne v Beli krajini
Zabava, izobraževanje, darovanje
Za letošnjo cilj "Strokovne vikend ekskurzije" smo si v Moto klubu Rokovnjači izbrali Belo krajino s Kolpo. Ekskurzijo smo začeli v petek, 26. maja, popoldne v Lukovici in preko Žužemberka ter Črnomlja prispeli do
Adlešičev, kjer smo imeli rezerviran prostor v avto kampu Jankovič. V družabnem petkovem večeru smo pripravili tudi „krst" novih članov, ki so bili prvič Z nami na ekskurziji. Po dolgi noči smo se v soboto zjutraj odpravili na ogled Baze 20, kjer nas je vodič Dolenjskega muzeja g. Saje z zanimivo razlago popeljal v čas druge svetovne vojne in uspel prikazati pomembnost celotnega projekta. V božanju sončnih žarkov smo pričakali adrenalinsko popoldne - paintball. Preoblekli smo se v maskirne zaščitne uniforme, v roke vzeli plinske puške, polne barvnih nabojev, in se odpravili na bojno polje v bližini kampa. V treh urah tekanja in valjanja po gozdu smo se utrujeni in polni vtisov vrnili v naš tabor, kjer so nas že pričakali ostali s pripravljeno večerjo z žara. Poleg dobre glasbe in hrane smo večer preživeli v zanimivih debatah in množični družbi komarjev. Nedeljsko jutro se je zgodilo kar prehitro in naš tabor smo tako Obvezni del poti morali pospraviti,
počistiti in ga počasi zapustiti. Pot domov nas je vodila mimo Črnomlja do Žužemberka, naprej do Raduhove vasi in čez Bogenšperk do Litije, od tam do Ihana in proti domu. Ustavili smo se še na kosilu v Moravčah, kjer smo strnili spomine in se poslovili do naslednje "fure".
Našli smo čas tudi za solidarnost. V sklopu dneva krvodajalcev se nas je 16 članov in simpatizerjev v petek, 2. junija, odpravilo v Ljubljano na Zavod za transfuzijsko medicino, kjer so nas prijazno sprejeli. Po običajnem postopku prijave, vzorčnega odvzema, pregleda in krajše ankete smo darovali kri. Za to dejanje smo se že drugo leto zapored odločili predvsem zaradi naše izpostavljenosti v prometu.
Nekaj članov pred krvodajalsko akcijo
19. DOMŽALSKI SLAMNIK
Prvo soboto v juniju je v Lukovici potekalo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Tekmo, ki je štela tudi
3. G. 2006
Veselo raz/n
1   J I
vlaženje domačih tekmovalk, po uspeSni tekmi
za pokal Slovenije, je organiziral klub KDK Domžale, ki Ze vrsto let trenira v RCU Lukovica. Tekmovanja za 19. DOMŽALSKI SLAMNIK se je udeležilo 95 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Klubu se je v zadnjih dveh sezonah priključilo kar nekaj deklic: iz lukoviške občine. Tako zdaj skupaj z Manco Capuder iz Lukovice, ki v KDK trenira od svojih prvih kotalkarskih korakov, trenirajo še Prevojčanke Barbara Uštar, Hana Urbanija, Eva Kveder, Manca in Vesna Hribar in Lucija Dolinšek ter Ajda in Brina Tič iz Krašnje. Za Barbaro in Hano je bila prav domača tekma njuno prvo tekmovanje in obema čestitamo za pogum in dobro odpeljana nastopa, Tekmovalke iz KDK so tokrat osvojile štiri medalje, eno 2. mesto in tri 3-mesta. Ajda in Brina Tič sta vsaka v svoji kategoriji osvojili 3. mesto. Ostali dve medalji pa sta dodali še klubski kolegici iz Domžal, in sicer Klavdija Kovač (2. mesto) in Tjaša Kovačič (3. mesto). Tudi ostala "lukoviško-domžalska naveza" se je odlično odrezala in osvojila naslednja mesta: 4. mesto (Maxi Cerar), 5. mesto (Vita Movrin), 6. mesto (Lucija Dolinšek, Manca Capuder, Sara Kovačič), 7. mesto ( Manca Hribar), 8. mesto (Eva Kveder in Chiara Mordej Eilippini) 9. mesto (Vesna Hribar, Pia Kvas, Tjaša Kvas), 14. mesto (Ana Movrin), 16. mesto (Hana Urbanija) in 18. mesto (Barbara Uštar). Ob zaključku tekmovanja se nam je predstavila tudi show skupina KDK Domžale, Fusion. Predstavili so se z zanimivim nastopom in "odigrali" mumije na kotalkah. Tekmovanje za 19. Domžalski slamnik je bilo, po mnenju gledalcev, odlično organizirano. Zahvaljujemo se vsem ki so nam pomagali pri organizaciji, posebno pa ŠD Krašnja in POD Krašnja, saj so nam nesebično odstopili šotore, da smo lahko za vse tekmovalce zagotovili garderobe.
Dobri rezultati in uspešno izpeljana organizacija tekmovanja pa sta odlična popotnica za državno prvenstvo, ki bo letos prav tako potekalo v Lukovici, saj je bila organizacija prvenstva zaupana prav klubu KDK Domžale. Državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju bo potekalo od 14. do 16. julija in Ze sedaj vas vabimo, da si tekme v RCU Lukovica ogledate in s svojim navijanjem pripomorete k čim boljšim nastopom naših tekmovalk.
/i Mojca Beguš Tič
EL
kultura
Gledališče Fru fru na obisku
Kaj je padlo z neba
ČUDEŽNO POTOVANJE
Nič ni več, kol je nekdaj bilo. Nili vreme niti gozdne poti, Se listje drugače rumeni. Vse se spreminja, vse se sklanja pod bremenom sodobnih dni. Človek hiti, pri tem pa pozablja na lastne sledi. Se žene, zaganja, nase pa pozablja. 1'otem se pa čudi, v lastne dlani glavo tiSči in prepozno spozna, da Živeti prav ne zna.
Povem kar naravnost, kot avtor knjige Čudežno potovanje. To knjigo bi moral vsak vzeti v roke -otroci in njihovi starSi. Otroci, da vidijo, kdo je kriv, da ne berejo, in starSi, da sprevidijo svoje napake in popravijo, kar se popraviti da, kajti v Soli nas naučijo brati. Kaj pa ljulx-zen do branja' Tako se zgodi, da otroci gledajo televizijo ali se ubadajo z računalniki, berejo pa samo tisto, kar je predpisano v šoli
oziroma zdaj že največkrat poiščejo obnovo ali videokaseto, posneto po romanu, ki je predpisan za obvezno branje. In tako cxlraSčajo generacije, ki sicer znajo seštevati in množiti in so ekonomsko zelo okretne, ki pa v globokem, osnovnem pomenu ostajajo domišljijsko in čustveno revne, polpismene. Ta trenutek to morda res ni usodno za prihodnost civilizacije. Jutri pa bo. Zato je prav, da bijemo plat zvona in trkamo na vest sedaj, ko Se ni prepozno, saj kot pravi Pennac, užitek branja nikoli ni izgubljen za vedno in ga lahko s pravim pristopom obudimo celo pri najbolj zakrknjenih nebralcih. Branje je največja pustolovščina, ki nam je na voljo, branje je čudežno potovanje po svetovih, ki niso bili ustvarjeni zato, da o njih pišemo seminarje, ampak zato, da ob njih uživamo in spoznavamo tiste plati duha in duSe, ki bi nam sicer ostale neznane. Seveda pa Pennac ne pravi, da moramo brati, ker to slišimo od staršev in učiteljev, pač pa vabi k branju. Torej vsi, ki imate težave z branjem in tudi tisti, ki jih nimate, preberite si v prihajajoči poletni in s tem tudi bralni sezoni knjigo, ki poje hvalnico branju Čudežno potovanje. V njej vas avtor popelje po pravicah bralcev in vas nagajivo vabi v svet črk in domišljije.
Počitnice bodo še posebej primerne, da si izposodimo kup knjig, ki nas bodo na raznih krajih našega planeta, kamor bomo možgane peljali na pašo, ponesle v dnig svet in nas napolnile s silno energijo.
V knjižnici Jakoba Zupana Šentvid pri Lukovici vas čakajo take in drugačne, samo pridite in si jih vzemite. Čas poletja je tudi čas, ko se spremeni delovni čas knjižnice, saj je obiska razumljivo bistveno manj, police pa so seveda tudi veliko bolj izpraznjene, saj bralci jemljejo na zalogo.
V mesecu maju smo tudi zaključili s pravljičnimi uricami, ki so se potekale v naših prostorih vsak |X'tek popoldan, enkrat mesečno pa smo slikanice brali tudi v KraSnji. Sezono smo zaključili s predstavo lutkovnega gledališča Fru fru z naslovom Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba. Tokrat se je predstave udeležilo res veliko število otrok, kar nas Se posebej veseli, ker je predstava brezplačna, in tokrat so se otroci skupaj s svojimi starSi res od srca nasmejali krtku.
Želim vam tako pravo poletno čudežno potovanje, tja kjer ni ničesar, da boste slišali utrip lastnega srca, ki se nam zdi samo po sebi umeven, pa vendarle se vedno večkrat zdi, da ga slišati sploh ni.
POLETNI DELOVNI ČAS KNJIŽNICE ŠENTVID PRI LUKOVICI (julij, avgust) Ponedeljek: 15.00-19.00 zaprto zaprto 15.00-19.00 8.00-12.00 zaprto
/n Kristina Galun
Torek: Sred.i: Četrtek Petek: Sobota:
Mladi so oblikovali kulturni program
Slomškova bralna priznanja
Ob 2. obletnici Slomškovih bralnih priznanj, ki potekajo v brdsko-zlatopoljski fari se je zbralo v šentviški dvorani A. M. Slomška polno obiskovalcev od najmanjših do starejših. Prireditev so pripravili animatorji 19. maja po večerni maši v Šentvidu.
V prijetnem kulturnem programu smo   videli   nastopiti Otroški cerkveni pevski zbor z Brda, trobentača Mateja in Marka, mlade
pesnike in igralce. Med programom je nekaj besed spregovorila Andreja Štumf, predsednica vseslovenskega združenja Slomškovih mladih bralcev. Poudarila je dvoje, in sicer da je že najmlajše potrebno navdušiti za lepoto maternega jezika preko knjig z duhovno vsebino in da bi mladi čimbolj spoznali blaženega Martina Slomška.
Predstavnica animatorjev Marija Juteršek je povedala nekaj dejstev in številk ob tem. Število bralcev in prebranih knjig se je v drugem bralnem letu občutno povečalo. Zdaj jih je blizu 50. Bralci so razporejeni v tri kategorije. Med seboj se razlikujejo, saj eni preberejo več kot drugi. 17 otrok je takih, ki je prebralo 10 knjig in več. Srečujejo se ob sobotah pod v(xlstvom osmih mentorjev, ki vsi delajo brezplačno. Knjige kupujejo s pomočjo donatorjev, zato so vsakega daru veseli. Zahvalila se je staršem, ki imajo razumevanje z otroki, brdskemu župniku za pomoč in za prostor, ki ga nudi bralcem, in vsem donatorjem, ki jim stojijo ob strani.
Proti koncu programa je gospa Štumf v dveh delih podelila Slomškova bralna priznanja vsem, ki so to zaslužili. Vse zbrane je na koncu nagovoril lukoviški župan in nagrajencem zaželel še veliko uspehov.
tu Kamilo Domitrovič
SREČANJE ZVONOV SLOVENIJE
Slovenska pevska kultura tudi v današnjem duhovno zmedenem času zna poiskati tisoč in en način organizacijskih oblik, da z vso širino živi slovensko pesem. Tudi pevski zbori Slovenije, ki se ponašajo z imenom "zvon". V soboto, 20. maja, se je namreč združilo preko sto glasov pevcev in pevk na že osmi
Zvonariadi v Šmartnem pri Litiji. Mešani pevski zbor Šentviški zvon je zadonel skupaj z zvonovi iz Šmartnega pri Litiji, Mengša, Mojstrane, Jakobskega dola, Mute, Šempetra v Savinjski dolini ter Gorenje vasi.
Zvonovi so s svojo pesmijo vpeti v vsa dogajanja našega življenja. Prav tako kot slovenska narodna pesem, v kateri je zajeta vsa ljubezen in bolečina, ki zajema vse mejnike, ves narodni značaj in vso duhovno podobo naroda. Pesmi, s katerimi so se zbori predstavili, so vodile k molitvi, k praznovanju, k počitku ali pa je žalostni navček naznanjal zadnjo uro.
Vsako leto pevski zbori veselo pričakujemo naša srečanja, saj pomenijo večer petja, družabnosti in duhovne sprostitve. Naslednje leto bo gostitelj mešani pevski zbor z Mute.
A Mojca S.
Zadonel je tudi Šentviški zvon
kultura
OTIP S PRSTI NE ZAVAJA IN NE PREVARA, KOT LAHKO TO NAREDI VID
Z okroglo mizo na temo dostopnosti kulture slepim in slabovidnim je Zveza sklenila teden posvečen slepim in slabovidnim Slovenije (prvi teden v juniju).
Z okroglo mizo so želeli Širšo javnost, predstavnike stroke in države ter zainteresirano javnost opozoriti na problematiko dostopnosti kulture in kulturne dediščine, s katero se srečujejo invalidi, hkrati pa zaključiti Teden slepih in slepih in slabovidnih Slovenije ter povabiti na razstavo tipnih fotografij, ki jo gosti Mestni muzej Ljubljana in ki si jo lahko do konca junija ogledate s konicami svojih prstov.
Govorci okrogle mize; Tomaž Wraber (predsednik skupine slepih in slabovidnih intelektualcev v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije), Rolanda Fugger Grmadnik (prof. zgodovine, zaposlena kot muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje) in Mija Oter - Gorenčič (mlada raziskovalka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU) so zbranim - med njimi tudi predstavnikom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za kulturo, g. Grimsu, predstavniku državnega zbora in ostalim - predstavili svoj pogled na tematiko. Okrogla miza je ponudila številne nove poglede na omenjeno tematiko. Predsednik Zveze - organizator okrogle mize - prof. Stane Padežnik je pohvalil institucije, ki se trudijo preseči ovire, s katerimi se invalidi pri spoznavanju kulturnih dobrin srečujejo, hkrati pa jih opomnil in pozval, da že pri zasnovi projektov "zamižijo, in se vživijo v svet otipa, sluha in ostalih čutil, vse z namenom, da bi spoznali drugačen svet in bi projekte že v osnovi pripravljali s čutom do ljudi s posebnimi, drugačnimi potrebami."
Tomaž Wraber je opomnil na nekatera ključna zmotna prepričanja, ki so zakoreninjena v družbi in ki pogosto vodijo do neželene socialne izključenosti invalidov. Poudaril je, da je muzejska stroka v zadnjih letih naredila velik korak pri približevanju vsebin skupinam s posebnimi potrebami, pohvalil prizadevanja, ki jih že kažejo omenjene institucije, hkrati pa opozoril, da pa še vedno pogreša sistemske rešitve problematike, ki ljudi s potrebami izključujejo iz družbe, v kateri sobivajo. "Slepih in slabovidnih kultura ne zanima, je le ena izmed zmot, saj se slepi in slabovidni zanimajo za umetnost, Zal pa nam je velikokrat nedostopna, ker našim potrebam ni prilagojena. Prav tako pod dostopnost največkrat podrazumevamo le kot omogočanje fizičnega dostopa do stavb, na pa tudi do vsebin, ki jih te stavbe nudijo," je zaključil Wraber. Rolanda Fugger - Grmadnik je predstavila primer dobre prakse, ki so ga izvedli v Pokrajinskem muzeju v Celju pod naslovom "Prosimo, dotikajte se predmetov!". V okviru razstave so vse razstavne eksponate ponudili na otip in želeli vzpodbuditi slepe, da si razstavljene predmete "ogledajo" brez spremljevalcev. Poudarila je, da prav ta razstava dokazuje, da lahko sleherno razstavo - s pravilno izbrano vsebino, z dovolj veliko željo in na pravi način - približamo invalidom (tudi slepim), in dodala: "Dolžnost naših muzejev je, da bi pri večjih razstavah vsaj del le-teh prilagodijo tudi ogledu na otip. Hkrati pa si želim, da bi bila društva kot je Zveza slepih in slabovidnih, in ostali bolj odločni pri svojih zahtevah po udejanjanju in približevanju hramov kulture njihovim posebnim potrebam."
Mlada raziskovalka Mija Oter - Gorenčič je predstavila izsledke svoje diplomske naloge, v kateri je raziskovala prakso približevanja muzejev posebnim potrebam invalidov, v okviru katere je naletela na problem pomanjkanja strokovne literature v Sloveniji. Nasprotno pa obstaja le-ta in dobra praksa v tujini, predvsem v ZDA, v Evropi pa je med najbolj "poslušnimi" za posebne potrebe invalidov Belgija. Na strah, ki jih imajo kustosi pred otipom originalnih eksponatov je odgovorila prav s prakso iz Belgije, kjer v 25 letih obstoja razstav na otip slepim in slabovidnim niso zabeležili niti enega poškodovanega ali razbitega eksponata.
Na okrogli mizi so bili prisotni tudi predstavniki države, ki so zatrdili, da se z omenjeno problematiko že ukvarjajo in v sodelovanju z direktoratom za kulturno dediščino pripravljajo analizo dostopnosti muzejev invalidnim osebam v Sloveniji, kasneje pa se bodo preusmerili tudi na ostale sfere kulturnih dejavnosti. Poudarili so tudi, da je pri dostopnosti kulturnih dobrin pomembna ne le dostopnost za uporabnike, temveč tudi za ustvarjalce, in da je pomembno invalide vključiti tudi v soustvarjanje kulturnih dobrin.
Teden slepih in slabovidnih Slovenije se je z okroglo mizo zaključil, Zveza pa je vse še enkrat povabila na razstavo tipnih fotografij, ki jo gosti Mestni muzej Ljubljana vse do konca junija 2006. Častno pokroviteljstvo razstave, ki si jo ogledate s prsti, je prevzel dr. Janez Drnovšek, več o njej pa si lahko ogledate tudi na uradni spletni strani razstave na www.dotakniseinpoglej.si.
Razstava je na ogled vsak dan tor.-ned. (10.00-18.00) razen ponedeljka, ko je Mestni muzej Ljubljana zaprt.
GODBA SE JE PREDSTAVILA BRDSKIM OSNOVNOŠOLCEM
Člani Godbe Lukovica na čelu z dirigentom Luko Einfaltom smo, da bi navdušili mlade za igranje inštrumentov in s tem pridobili nove člane, v sodelovanju z Glasbeno šolo Domžale, ki je na oddelku Brdo razpisala devet prostih mest za poučevanje, v četrtek, 11. maja, na osnovni šoli na Brdu pri Lukovici pripravili predstavitev glasbil in godbe. Zbranim osnovnošolcem so se na posameznih instrumentih predstavili učenci glasbene šole in odigrali po eno skladbo. S
InUrumenti so pritegnili učence
Kapelnik predstavlja godbo
tem je bila predstavljena celotna paleta pihal (flavta, klarinet, saksofon), trobil (rog, trobenta, pozavna in tuba) in tolkal. Ob koncu je zaigrala še Godba Lukovica in pokazala, kako zvenijo instrumenti, zdaiženi v orkester. Sledila je še bolj osebna seznanitev otrok z glasbili, saj so jih lahko prijeli, pihnili vanje in zaigrali kakšen ton. Predstavitev se je izkazala za zelo uspešno, saj so učenci ob vpisu 12. in 13. maja zapolnili kar osem od devetih razpisanih mest na brdskem oddelku Glasbene Sole Domžale. Prosto je ostalo še mesto klarineta, za katerega pa bo do konec avgusta potekal še en vpis. Zato so vsi zainteresirani otroci vabljeni, da se prijavijo k učenju tega instrumenta.
Dolinska kronika: Ponatis s pomočjo sponzorjev
V Rokovnjaču smo že poročali o izdaji knjige Dolinska kronika, avtorja Ivana Baloha, ki je v enem od prejšnjih prispevkov Se iskal sponzorje za natis knjige. Njegovi proSnji so ugodili: Regionalni center za razvoj d.o.o. iz Zagorja, Hotel Trojane, Grafex Group in Gostilna Bevc iz Lukovice; vsem omenjenim se avtor toplo zahvaljuje. Vse, ki jih knjiga zanima, Ivan Baloh vabi, da se odpravijo na izlet in se oglasijo pri njem na Dolinah ali pa ga pokličejo po telefonu na (01) 72-33-001 in knjigo vam bo avtor dostavil po poŠti.
/a Mojca Smrkolj
Naslovnica knjige Ivana Baloha
Pozdrav iz Prlekije
Veržej je sicer majhna, vendar zelo razgibana občina. Šteje približno 1400 prebivalcev. Vas ob reki Muri med Ljutomerom in Radenci ima kar nekaj zanimivosti, ki so vredne ogleda: mlin na Muri, terme Banovci, spominski sobi skladatelja Slavka Osterca in velikega teologa Frana Kovačiča, učna pot Mrtvice Mure ter učna pot čebelarstva, nekateri kulturni spomeniki in nenazadnje dobri ljudje. Med kulturne spomenike prav gotovo, poleg cerkve sv. Mihaela, spada tudi Salezijanski zavod - domačini mu rečejo kar "Klošter".
V tej zelo impozantni zgradbi, ki so jo salezijanci zgradili že leta 1912 in je v svoji zgodovini (še zlasti po drugi vojni) doživela veliko hudih stresov, se povezuje turistična ponudba z romarsko. Na dopust odhajamo z namenom, da si odpočijemo in naberemo novih moči (napolnimo baterije). Posebnost omenjene hiše je prav v tem, da turistom in obiskovalcem nudi več kot le gostinske usluge. Tudi neokrnjena narava in bližina številnih term še ne zadoščata. Vedno več ljudi se odloča za kraje, kjer se tudi duhovno bogatijo. Pri obnovi stavbe smo imeli pred očmi oboje: zahtevnost današnjega gosta in iskanje načina, kako priti v stik s presežnim, transcendentnim. Po številnih pogovorih je dozorela misel, da je hišna kapela z milostnim kipom Marije Pomočnice edina stvar, ki nas resnično dviga nad običajno turistično ponudbo.
Mogočna zgradba Salezijanskega zavoda
dobri ljudje", potem se je
V kapeli Srce ustanove
Kapelo, ki smo jo poimenovali "Srce ustanove", je zasnoval arhitekt Matej Kotnik. Z veliko mero strokovnega znanja, s pretanjenim čutom za sakralno umetnost in z izjemnim smislom za presežnost je nedvomno upravičil velika pričakovanja. Vsak, ki vstopi v ta prostor, ne glede na izobrazbo ali stan, takoj začuti povezanost med zemeljskim in nebeškim.
Marijin kip, ki stoji na mogočnem oltarju iz črnega marmorja (z imenom Zvezdna vrata iz Južne Afrike), se prelije v mogočni stropni vitraž. Slednji predstavlja prihod Svetega Duha v viharju in ognjenih plamenih. To je trenutek, ko človek začuti obdarjenost z nebeško milostjo. Tudi vsa druga zelo bogata oprema obiskovalca vabi k zbranosti in iskanju božje bližine. Ne da se opisati občutenja nebes. Treba jih je doživeti in če verjamemo ljudski modrosti, ki pravi, da so "nebesa tam, kjer so dno potruditi: iti na dopust tja, kjer postajaš boljši človek.
£> Jožef Krnc, SDB
KAJ BOMO NOSILI NASLEDNJO SEZONO?
V 1. razredu je med drugim v učnem načrtu tudi tO, da otroci spoznajo, kako se ljudje oblačimo glede na letne čase. Lahko bi oblačila narisali, jih iskali v modnih katalogih ... Vendar pa smo se mi odločili, da pripravimo pravo modno revijo. Otroci so bili razdeljeni v skupine in v Solo prinesli oblačila, ki jih nosijo v določenem letnem času. Doma so se podali na lov za različnimi oblačili, ki jih imajo v omarah. V Soli pa smo pripravili modno pisto, kjer je led prebila ena od učiteljic, druga pa je prevzela vlogo napovedovalke. Manekenke in manekeni so predstavili kolekcijo oblačil, ostali pa so si jo z zanimanjem ogledali. Seveda pri tem nismo pozabili tudi na glasbo in fotoreportažo, ki spremlja vsako modno revijo. Učenci so zelo uživali v vlogi manekenk in manekenov in se pri tem neizmerno zabavali. Tako si sami popestrimo učno snov, poleg tega pa nam taksne stvari ostanejo za vedno v spominu.
(6 Sereja Križnar, vzgojiteljica
Mladi manekeni so uživali
KUPI Ml KOZO
Tudi na PŠ Blagovica smo se pridružili UNICEF-ovi akciji, v kateri smo zbirali denar, ki je namenjen družinam v najbolj ogroženih afriških državah, kot so Somalija, Etiopija, Kenija, Tanzanija kjer je največji problem podhranjenost, kar je za ljudi pogosto usodnega pomena. V okviru programa UNICEF kupi koze ter poučuje ženske, ki skrbijo za otroke in gospodinjstvo, kako ravnati z njimi. Tudi na.ši učenci in starSi so bili odprtega srca in so želeli pomagati afriškim otrokom in zbirali denar za koze. Ena koza stane 3800 tolarjev. NaSa Sola bo lahko prispevala za Sest koz in tako omogočila preživetje Šestim družinam. Hvala vsem za podporo in odprto srce.
tu Sergeja Križnar, vzgojiteljica
Gradišče
Vas GradiSče leži 25 kilometrov od Ljubljane na južni strani stegnjenega hriba. Nadmorska visina Gradišča je 458 m. Kraj sestavlja 38   hiS in kar 12 kmetij. Je gručasta vas.
V tem majhnem kraju je okrog 200 prebivalcev in to Število se Se povečuje, saj se vsako leto rodi kakSen otrok, v vas pa se prebivalci se priseljujejo.
Nad vasjo na hribu stoji Cerkev sv. Marjete iz 16. stoletja, ki je bila leta 1944 požgana. Zvonik je ločen od cerkve. Oba objekta sta bila že prenovljena. Zraven cerkve je tudi vaSko pokopališče, ki so ga leta 2005 preuredili. Če greS do konca pokopališča, ti pogled seže do druge vaSke znamenitosti - GradiSkega jezera. Proti koncu vasi imamo brunarico, zraven brunarice pa je tudi igriSče, kjer se otroci in mladi pogosto zbiramo in igramo razne Športne igre. VaSčani so naSli izkopanine iz hiteSke dobe, kot so ogrlice, železni noži in posode.
Enkrat na leto v brunarici tekmujejo v Sahu. Odkar imamo jezero, organiziramo enkrat na leto tek okoli jezera. Za otroke je proga dolga 1 km in 200 m, odrasle osebe pa pretečejo 1,2 ali 3 Štiri kilometrske kroge. Vsak tekmovalec pred začetkom tekmovanja dobi krof, bonbone in vodo. Pozimi se na jezeru drsamo, tečemo na smučeh in se sprehajamo. Sprehajalcev je vedno več. Ko rastejo gobe in zorijo gozdni sadeži, jih je tudi gozd poln.
Tudi vaSčani se ukvarjajo z malim gospodarstvom - lesno galanterijo, vodovodarstvom, kmetijstvom, bio kmetovanjem ali pa so zaposleni v bližnji okolici. Jezero Do Gradišča lahko pridemo, z avtom po lokalni cesti iz Domžal ali iz Moravč
tu Teja Medved in Katarina Ilič
ZBIRAMO STAR PAPIR
V okviru projekta Zdrava Sola smo to Šolsko leto pričeli z ločevanjem odpadnega papirja od ostalih odpadkov. V vsakem razredu je poseben koS oziroma Škatla, kamor odlagamo odpadni papir. Otroci in njihovi starSi pa skozi leto pridno prinaSajo star papir, ki ga zbiramo v kletnih prostorih Sole. V mesecu maju smo letos že drugič organizirali zbiralno akcijo papirja in ga zbrali 2,6 tone. Tako smo naredili nekaj za Solo, saj smo s tem prispevali nekaj denarja v Šolski sklad in veliko za naSe okolje. Celuloza je osnovna sestavina papirja, ki jo pridelujejo iz lesa. Za tono papirja je potrebno posekati 17 majhnih dreves oziroma dve veliki. Poleg tega pa se med predelavo porabi veliko vode. Z zbiranjem pa ohranimo drevesa, ki so pljuča naSega planeta., hkrati pa zmanjšamo količino odpadne in onesnažene vode.
Hvala vsem, ki ste nam pomagali, in vam ni vseeno za naSo naravo. Seveda pa akcija Se vedno poteka in vas vabimo, da se nam pridružite. Star papir lahko zvezan v snope pustite kar pred Šolskimi vrati. Še enkrat hvala za pomoč in podporo
Napolnili smo kontejner
to Sergeja Križnar, vzgojiteljica
m
otroci
TRN JAVA
Trnjava je vas, ki leži severovzhodno od Ljubljane in vzhodno od Lukovice.
Ime je dobila po osnovi trnje, domačini pa menijo, da po trdnjavi, ki naj bi v starih časih varovala potnike pred roparji.
Sestavlja jo več zaselkov brez imen.
'trnjava ima sto dvainsedemdeset stalnih prebivalcev, ki živijo v individualnih hiSah in treh kmetijah. Ob robu vasi sta dva vikenda; eden je na poti proti vzpetini Brezje, drugi pri viaduktu.
Večina ljudi v Trnjavi hodi v službo v Ljubljano, nekateri pa se ukvarjajo s kmetijstvom.
Nad Trnjavo se dvigujeta vzpetini Brezje in Znojile.
Skozi majhno vas tečeta rečica Radomlja in potok Zlatopoljščica.
K zanimivostim spada groharjev ribnik, ki je približno dva kilometra oddaljen od GradiSkega jezera. Če želimo priti do Groharjevega ribnika, moramo prečkati viadukt na Šestih stebrih; pod njim je avtocesta, ki so jo dokončali leta 2005. Ko prečkamo viadukt, pridemo do Groharjevega ribnika in nato v gozd po rokovnjaški poti. Ribnik je poseben zato, ker se na njem pozimi veliko ljudi drsa, poleti, spomladi in jeseni pa ribiči lovijo tam ribe. V vasi imamo tudi rezbarja Matica in Špelo PoSebal. Izdelujeta marsikaj: lesene klopce, kozolce, okvirje za slike, različne kipe in Se kaj bi se naSlo.
ta Julija Šuligoj, 4. a
•i-
/
Zimski motivi iz zaselkov Trnjava
Rotary klub
Hoiary klub Domžale se ukvarja s humanitarno dejavnostjo in razvija projekte, s katerimi pomaga različnim posameznikom in skupinam ljudi, ki so pomoči potrebni. Tako je v letu 2006 ponudil pomoč tudi učencem, ki živijo v rejniskih dnižinah in nekaterim drugim, ki jim starSi težje zagotovijo dodatno učno pomoč. Za izvedbo učne pomoči je Sola povabila k sodelovanju sedem Študentk. Poleg časovnih Zmožnosti je bil pogoj za sodelovanje posluh za delo z otroki in pripravljenost za odgovorno in redno sodelovanje s psihologinjo, razredniki in učitelji, ki otroke poučujejo. Pomoč je usmerjena k tistim predmetom, kjer imajo učenci največ težav in se lahko prilagaja glede na otrokovo situacijo v Soli. Rotarv klub je tako namenil v projektu sredstva za 16 ur tedensko dodatne učne pomoči za skupno 11 otrok. Nekateri učenci imajo dve uri pomoči na teden, drugi eno.
Kljub temu da je delo resno in na trenutke naporno, saj bi se otrokom večkrat prilegla
sprostitev kot pa učenje, je skupno delo z njimi prijetno. InStruktorice učencem poskušamo učno snov predstaviti na drugačen, zabavnejši način in mislimo, da nam to tudi uspeva, saj je večini učencev že v dokaj kratkem času uspelo izboljšati znanje in popraviti ocene. Otroci radi prihajajo na instrukcije in so mnenja, da so dosegli napredek, čeprav ta vedno ni očiten. Tudi starSi so bili hvaležni za nudeno dodatno pomoč njihovim otrokom. Samo v enem primeru je otrok odklonil pomoč, ki smo jo nato namenili drugemu učencu, ki jo je z veseljem sprejel.
Tako me, inštruktorice, kot učenci smo mnenja, da nam je projekt Rotarv kluba uspel, saj se med urami učenja vsi nekaj naučimo. Učenci spoznavajo drugačne načine učenja in si izboljšajo znanje instruiranih predmetov, inštruktorice pa si pridobivamo nove izkušnje pri poučevanju otrok. Spoznavamo tudi, da je ura pomoči na teden za otroke s težavami zelo dobrodošla, vendar hkrati kratka za vse. kar tak učenec potrebuje. Zato naša pomoč ne
more nadomestiti redne pomoči staršev, ki jo otroci potrebujejo.
Upamo, da se bomo lahko še kdaj dogovorili za sodelovanje z Rotarv klubom pri podobnih projektih, ki jih poleg nas podpirajo tako starSi in otroci kot tudi učitelji OŠ Janka Kersnika.
tu Lea Nakrst & Polona Pengal
V imenu otrok, staršev in šole se zahvaljujem Rotarv klubu za velikodušno in finančno obsežno pomoč, ki jo je v tem šolskem letu prejelo enajst učencev. Zahvalo in pohvalo izrekamo tudi inštruktoricam Nini Ahčin, Urši Brvar, Anji Kotnik, Petri Križnar, Špeli Kveder, Lei Nakrst in Poloni Pengal, ki so z veliko odgovornostjo, žarom, pozitivno naravnanostjo do otrok in pripravljenostjo na sprotno reševanje ovir pripomogle k učinkoviti izvedbi učne pomoči.
to Julija Pele, šolska psihologinja
Zbiralna akcija KUPI Ml KOZO
Ker vemo, kako bi se počutili, če bi bili v koži afriških otrok, za katere smo zbirali denar, smo akcijo vzeli zelo resno, čeprav smo se ob zbiranju denarja zelo zabavali. Pri dodatnem pouku smo izdelali plakate ter učence tudi ustno obvestili. Dva učenca sta se javila, da bosta zbirala denar, seveda pa smo pri tem kar vsi sodelovali. Z zbiranjem so sošolci začeli že zjutraj, nadaljevali pa smo med glavnim odmorom. Spodbujali smo svoje mlajše in starejše prijatelje, da so se nečemu odpovedali in poskrbeli za lačne otroke.
V škatlici se je vsak dan nabralo več denarja. Na koncu se je nabralo kar 32.000 tolarjev, to pomeni za 8 koz. S tem denarjem bi preživeli najmanj 2 vasi. Zbrali smo skoraj tretjino denarja na šoli. Šola je zbrala skupaj 98.000 tolarjev in bo lahko preživela približno 8 vasi. Sprva smo si zastavili cilj zbrati vsaj za eno kozo, a potem smo videli, da je z radodarnimi učenci možno zbrati veliko več. Hvaležni smo vsem, ki so se nečemu odpovedali,
ta Ema Meden, 3. a
PRESERJE PRI LUKOVICI
Preserje pri Lukovici je vas, ki je od Lukovice oddaljena 3 km in leži JV. VaSčani delijo vas na zgornje in spodnje Preserje pri Lukovici. Včasih je bilo samo deset domačij. Domača imena teh domačij so: pri ŠuStarčku, Rovinc, Kralj, Jurkovc, Kug, Škarjevc, Zamra, AleS in Vazar.
V vasi    je petinsedemdeset prebivalcev. Število prebivalcev in tudi hiS se povečuje. Nekateri se preživljajo tako, da imajo kmetijo, ostali pa hodijo v službo v bližnje industrijske kraje. Kmetije spoznamo že od daleč. V bližini hiše stojijo Se hlev, senik in silos. Znamenitosti vasi so kozolci toplarji, zajetje pitne vode za vasi Sp Koseze in Videm.
Aktivno Turistično druStvo Preserje prireja kmečko olimpijado, furmanski praznik in galopsko dirko kmečkih konj.
Vsako leto imamo dejavnosti, kot so: pustovanje s kresom, izdelava butarice velikanke za cvetno nedeljo, očiščevalna akcija vasi, prvomajski golaž,
veselica, ob GradiSkem jezeru imamo postavljen mobilni paviljon in vaSčani skupaj pričakamo novo leto na prostem z ognjemetom.
Skozi vas poteka cesta med Lukovico in Moravčami.
Obiščite naSo vas in naSe prireditve, kjer vas bomo toplo sprejeli.
f-n Anja Omahna, 4. a
Povabilo v gostoljubno vas
SPEV MLADOSTI - CVET RADOSTI
V kulturnem domu Lukovica je bila 18. 6. 2006 prireditev učencev OŠ Janka Kersnika Brdo in njihovih mentorjev,Spev mladosti - cvet radosti. Prireditev pripravimo v korist Šolskega sklada. Na prireditvi učenci prikažejo del svojih dejavnosti v tekočem Šolskem letu. Vse prisotne na prireditvi pa je ob zaključku pozdravil "pojoči" učiteljski zbor ob spremljavi ansambla Mi Štirje in bobnarski spremljavi Franca Vengusta.
Doživetja s prireditve so zapisali tudi naSi učenci dramskega krožka na razredni stopnji.
Na nastopu mi je bilo najbolj vSeč to, da sem na oder prišla skozi dvorano. VSeč mi je bilo tudi to, da smo se sladkali z jagodami.
Julija Šuligoj
Počutila sem se zanimivo. Malo me je bilo sram in mislila sem, da bom prepotiho govorila.
Greta Stoschitzkv
Nastop se mi je zdel zelo dober. Zelo dobro je nastopati na odru, ker se zabavaS.
Nadja Drolc
Med nastopom mi je bilo najbolj vSeč, ko smo jedli jagode. Bilo je zelo lepo in zabavno.
SaSa Žnidar
Počutil sem se super. Imel sem malo treme, a sem svojo vlogo vseeno izpeljal do konca.
Tristan Lenček
Na nastopu mi je bilo vSeč, ker smo jedli jagode in smo se zelo zabavali.
Tina Dernulovec
Čeprav pri igranju nimam dosti vloge in ker so se igralci tekst lepo naučili na pamet, se mi zdi, da so dobro igrali.
Sepetalka Ema Meden
Duo harmonike in kitare - Andraž in Ju
Presenečenje učiteljskega zbora
Že pred nastopom me je bilo strah, če mi bo uspelo, tako kot sem pričakoval. Ko pa sem moral povedati svoj tekst, sploh nisem A na koncu mi je le uspelo. Med nastopom sem v strahu večkrat pozabil, kdaj sem na vrsti. Zato sem pogledal k Sepetalki, ki pritrdila, da sem res na vrsti. Učiteljica nas je na koncu pohvalila, da smo dobro nastopali.
mogel odpreti ust. mi je pokimala in
GaSper Žibert
šolstvo
m
USTANOVLJEN JE AKTIV SVETOV STARŠEV OSNOVNIH ŠOL DOMŽALSKE REGIJE
Na pobudo sveta starSev Osnovne Sole Janka Kersnika Brdo so v letoSnjem Šolskem letu sveti starSev osnovnih Sol na območju bivSe domžalske občine razpravljali o ustanovitvi Aktiva svetov starSev osnovnih Sol; doslej se je za vključitev v Aktiv odločilo šest svetov starSev, in sicer iz Osnovne Sole Domžale, OŠ Venclja Perka, OŠ Jurija Vege Moravče, OŠ Roje, OŠ Dob ter OŠ Janka Kersnika Brdo. Še v tem Šolskem letu bosta o vključitvi odločala sveta starSev Osnovne šole Rodica ter Osnovne Sole Mengeš, jeseni pa še svet staršev Osnovne šole Radomlje, medtem ko se je svet staršev Osnovne šole Trzin priključil ljubljanskemu aktivu. V Sloveniji sta že ustanovljena dva Aktiva svetov staršev (ljubljanski in primorski), "naš" je s sprejemom ustanovne izjave in Pravil delovanja na ustanovni seji v sredo, 7. junija 2006, postal tretji. Predsednik Aktiva je s triletnim mandatom postal predsednik Sveta staršev Osnovne šole Janka Kersnika Brdo Anton Meden, podpredsednici pa Leonida GoropevSek Kočar - predsednica Sveta staršev Osnovne šole Jurija Vege Moravče ter Mateja Karlin Sambolec - predsednica Sveta staršev Osnovne šole Domžale.
Namen ustanovitve aktiva kot prostovoljne, neformalne oblike sodelovanja predstavnikov svetov staršev osnovnih Sol je jasno zapisan v ustanovni izjavi: "Starši smo po naravnem redu, zapisanem tudi v mednarodnih listinah in naši Ustavi, najbolj odgovorni za vzgojo in izobraževanje svojih otrok. Te svoje pravice in odgovornosti se zavedamo in si po najboljših močeh prizadevamo, da bi se naši otroci razvili v zdrave, srečne in sposobne odrasle, ki bodo enakovredno s svojimi evropskimi vrstniki ustvarjali jutrišnji svet.
Predstavniki svetov starSev na ustanovni seji v Osnovni Soli Domžale, ki je bila tokrat gostitelj.
Ker ima šolanje na razvoj otrok izredno velik vpliv, smo prav starši tista družbena skupina, ki je najbolj živo zainteresirana za čim boljšo šolo. Tako kot pri domači vzgoji in drugih dobrinah, ki jih nudimo otrokom, smo pripravljeni vložiti veliko truda tudi za to, da bi šola čim bolje izpolnila svoje poslanstvo in otroke dobro pripravila na zahteve jutrišnjega dne. Aktiv svetov staršev smo ustanovili zato, da bi imela energija, ki smo jo v dobro svojih otrok pripravljeni vložiti v razvoj kakovostne šole, čim boljši učinek. Raziskave in mnenja strokovnjakov namreč v splošnem potrjujejo to, kar starši spoznavamo vsak ob svojih otrocih - da je za optimalen napredek otroka v šoli potrebno intenzivno sodelovanje šole in doma, učiteljev in staršev. Na primerih "dobre prakse" skupaj s strokovnjaki ugotavljamo, da se to sodelovanje dobro razvija v enakopravnem partnerskem odnosu, kjer nobeden od udeležencev ni podrejen, vsak pa ima dobro definirano vlogo. Starši smo v tem odnosu zastopniki interesov svojih otrok ter ustavno opredeljeni skrbniki njihove vzgoje in izobraževanja, torej "naročniki" njihovega šolanja. Učitelji pa so strokovno avtonomni izvajalci Šolskega učno-vzgojnega procesa, ki dosega najboljše učinke, ko se med šolo in domom razvije medsebojno zaupanje in partnerski dialog v prizadevanju za skupen cilj.
lak dialog se mora razviti na več ravneh: med posameznim staršem in Posameznim učiteljem, med razrednikom in oddelčno skupnostjo staršev, "led vodstvom šole in svetom starSev ... Trenutna zakonska ureditev
sodelovanja starSev s šolo na še višjih ravneh (regijsko, državno) ne predvideva, prepričani pa smo, da je partnerski dialog tudi na višjih ravneh zelo potreben in koristen. V tem prepričanju nas potrjujejo zgledi Številnih razvitih evropskih držav, ki imajo institucionalizirano predstavništvo staršev v upravljavskih strukturah šolskega sistema od posamezne šole do države. Z ustanovitvijo Aktiva svetov staršev osnovnih šol domžalske regije želimo aktivno prispevati k razvoju enakopravnega partnerskega odnosa med starSi in šolo na vseh ravneh. Aktiv je demokratično, nepolitično, interesno združenje civilne družbe s popolnoma prostovoljnim članstvom in temeljnim ciljem razvijati optimalno vlogo staršev v šolskem sistemu. Tako bomo z izmenjavo izkušenj iskali, s skupnim delom pa izpopolnjevali in čim Širše uveljavljali primere dobre prakse. Podpirali bomo (predvsem skupno) izobraževanje in usposabljanje starSev in učiteljev za razvijanje partnerskega odnosa na vseh ravneh. Spremljali bomo delovanje Šolskega sistema v praksi ter pristojnim institucijam ter zainteresirani javnosti kot pobudo za ustvarjalen dialog sporočali svoje ugotovitve, stališča in predloge. Prepričani smo, da pozitivni potencial starševske energije, ki jo napaja ljubezen do otrok, v naši šoli še ni dovolj izkoriščen', zato ga želimo povezovati in uravnotežiti tako, da bomo v najboljši meri prispevali k doseganju ciljev vzgoje in izobraževanja naših otrok (UNESCO-vi "štirje stebri"): da bodo vedeli, da bodo znali delati, da bodo znali živeti v skupnosti in da bodo znali biti.
Dejstvo je, da gre pri šolskem sistemu v današnjem času za mnogo zadev sistemske narave, ki so SirSega pomena in se torej ne nanašajo le na posamezne osnovne Sole; gre za globalna vprašanja, kot so 9-letno osnovno šolanje, vzgoja in učenje učencev, kar pa je povezano z izmenjavo izkušenj iz prakse, vzpostavitvijo civilnega dialoga in iskanjem pozitivnih strani v razmerju starši - učitelji.
Tako smo na ustanovni seji začrtali smernice nadaljnjega delovanja Aktiva v naslednjem šolskem letu: prizadevanje za priznanje izvenSolskih dejavnosti kot obveznih izbirnih predmetov (glasbena Sola in druge, kjer učenec konča program predpisanega izobraževanja z verificiranim spričevalom oziroma zaključnim izpitom), za zmanjšanje števila teh predmetov in pravičnejši sistem njihovega ocenjevanja glede na vsebino predmeta. Aktiv se bo zavzemal za uvedbo fleksibilne diferenciacije učencev pri nivojskem pouku, saj je sedanje ločevanje učencev v tri različne nivoje glede na znanje pokazalo tudi negativne strani, predvsem z vidika socializacije in razredne pripadnosti učencev. Tudi zakon je sedaj prinesel spremembo, s katero osnovnim Šolam prepušča odločitev o (ne)oblikovanju nivojskega pouka. Aktiv ugotavlja tudi preveliko poplavo različnih učbenikov za osnovne šole; žal gre pri tem le za ekonomski interes založnikov, medtem ko ni poudarka na njihovi vsebini, kar seveda predstavlja temelj znanja naših otrok. Predstavniki sveta staršev (v aktivu vsak svet staršev zastopata dva predstavnika) so precejšnji del razprave namenili tudi vzgoji učencev, ki ji današnji šolski sistem posveča premalo časa. Dejstvo je, da bi morale biti osnovne šole oziroma njihovi sveti staršev v sodelovanju s svetom šole kot najvišjim organom odločanja sprejeti pravila obnašanja in ravnanj učencev in posledično tudi jasno določene sankcije za njihovo nespoStovanje. Pravice vselej izhajajo iz odgovornosti, zato je le-ta na prvem mestu. Nekatere osnovne Sole hišni red že imajo, med njimi je tudi naša Osnovna šola Janka Kersnika Brdo. Aktiv je podprl tudi zakonski predlog spremembe sestave svetov šol (doslej 5 učiteljev, 3 starši in 3 predstavniki občine ustanoviteljice), in sicer naj bi bila sestava tega organa uravnotežena z enakim številom članov: 3 učitelji, 3 starši in 3 predstavniki občine, kar bi po mnenju predstavnikov svetov staršev v aktivu pomenilo lažje in pravičnejše odločanje.
Aktiv bo z vsemi sprejetimi pobudami in stališči seznanil tudi Ministrstvo za šolstvo in šport in druge pristojne institucije. Ker so posamezni sveti staršev ustanovljeni le kot posvetovalni organi ravnateljev, nimajo možnosti odločanja; s povezovanjem v širSo obliko kot je Aktiv pa se odpirajo drugačne možnosti za vzpostavitev enakopravnega partnerstva tudi v razmerju do državnih institucij. StarSi želimo in upamo, da bo medsebojno sodelovanje obrodilo sadove v dobro naših otrok.
A Mojca S.
na obisku
Dom na vrhu hriba
Tako kot se nalagajo na naša ramena leta, izkušnje, radosti in žalosti, tako se z leti ustalijo v nas določene navade, brez katerih bi mi težko bili mi. Takšna moja navada je hoja, pogosto pravim, da grem hodit in na pogovor s seboj. Seveda spotoma opazujem naravo in rane, ki jih ji prizadevamo in že nekaj let gledam tja gor proti Gorenjem, kjer tako od daleč na vrhu hriba občudujem hišo. Kot prispodoba me spominja na knjigo Viharni vrh pisateljice Emilv Bronte, ki sem jo nekoč pred leti s takim veseljem prebrala. In tako sem sklenila, da družino, ki domuje na vrhu hriba, obiščem.
Tako, sem že na vrhu skoraj osemsto metrov visokega hriba v Gorenjah pri mladi štiričlanski družini Smrkolj, ki biva na "mojem viharnem vrhu". Joj, piha pa tako, da bi mojo majhno osebo skoraj odneslo nazaj v dolino. Še dobro, da imajo ovce in koze štiri noge in veliko travnato mizo pogrnjeno malo pod hribom. Vseeno je pogled na okoliške višje in nižje hribe, pa tudi na avtocesto, prekrasen in v lepem, jasnem vremenu se vidi tja do našega glavnega mesta. Vsekakor je ta razgled vreden tudi neprijetnega vetra.
Pogrnjena zelena miza
Glava družine je Ciril Smrkolj, ki ga vsi bolj poznamo kot tisto dobrodošlo osebo, ki nam trikrat tedensko pripelje kruh in druge pekovske dobrote
do naših hišnih vrat. Z vetra me povabi v toplo hišo in ker je hiša še mlada, stara komaj šest let, tako da vrata in okna dobro tesnijo, veter in hlad ostaneta trdno zunaj. Vsa družina je zbrana na toplem, tudi pridni fantje, ki so pomagali podirat drevesa, vendar pa zaradi njihove mladostne zagnanosti orodje ni zdržalo in so prej končali. Žena Martina, otroka, dvanajstletni Rok in štiriletna Tanja, so prišli do besede šele po odhodu močnih fantov. Prebivalci hiše so družabni in hiša je menda malokdaj brez obiskov.
Ciril mi pove, da je zemljo, gozd in staro domačijo, kjer se je po domače reklo pri Lisjaku, podedoval po materi. Sicer je prvotna domačija obnovljena in prodana, kajti Martini je bilo bolj všeč na vrhu hriba. Saj je razumljivo. Ona je dolinka, Prevojčanka in si je zaželela širši pogled. Dokler pred šestimi leti niso zgradili hiše, so živeli pri njenih doma na Prevojah. Pravi, da ji je tu zgoraj, na tem vetrovnem hribu zelo všeč in tudi vsakodnevna pot v službo v Domžale ji ni težka, tudi pozimi ne.
Ciril  je  pred šestimi leti opustil službo buldožerista, ker je bil premalo doma pri družini, in se zaposlil pri SPD d.o.o. Podlog v Savinjski dolini in prevzel domač teren za prodajo kruha in je plačan toliko, kolikor pač proda. Drugače pa je njegov hobi dirkanje z avtomobili. Sedaj sicer še samo v vaških ligah, naslednje leto bo dirkal za državno reprezentanco. Si že pripravlja avtomobil in se tudi vidi okrog hiše, da rad brska po avtomobilskih drobovjih. Sicer pa vsa družina pogosto obiskuje avtomobilske dirke. Roku pa so sploh všeč in pravi, da  bo tudi on dirkal, če ne bo sedel za računalnikom, narava ga ne zanima preveč. Dmgače pa je z malo Tanjo, ki vsako jutro iz spalnice takoj pohiti pogledat svoje kozice in ovčice v hlevček. Se pozna, da je zrasla na hribu.
Razglednica
Vrtnarstvo Pete
i
A PROIZVODNJA
[GODNE CENE
T©n©ff©ims ODI/723 <M> ©2
Obisk sem končala in čakala me je še pot v dolino, ki je bila veliko lažja, kajti navzdol gre pač hitreje in z manj truda, pa še z vetrom za hrbtom. No, mogoče bo kdo dejal, ni preveč napisano o družini, ampak vedite, ta družina je še mlada, še nima veliko zgodovine, čez trideset let bo gotovo več povedati.
/» Milena Bradač
Kultura konkurenčna prednost regije
V Ljubljanski urbani regiji deluje vrsta kulturnih organizacij, dobro pa je poskrbljeno tudi za ponudbo kulturnih dogodkov. Bogata je tradicionalna kulturna ponudba mnogih druStev, dobro so razvite kulturne dejavnosti umetniške ravni, razvite so nekatere sulvkullurne dejavnosti dobro pa je poskrbljeno tudi za predstavljanje različnih kulturnih vsebin uporabnikom. Ne glede na vse to, si na rxxlročju kulture organizacije in posamezniki Želijo več povezovanja in s(xlelovanja, kar bi pomagalo pri boljši organiziranosti in uspešnosti poslovanja kulturnih ustanov, hkrati pa bi to Se bolj približalo kulturno ustvarjanje uporabnikom. V kulturi je potrebno vzpostaviti podjetništvo in skozi izobraŽevanje ustvarjalcev in uporabnikov doseči nove ravni kakovosti ter zavedanja pomena kulturnih storitev. Predvsem je povezovanje pomembno za popestritev delovanja v kulturi in možnosti za ustvarjalno delovanje različnih družbenih skupin. V meslu Ljubljana je povezovanja in sodelovanja med kulturnimi organizacijami manj, za razliko od Ljubljane pa je sodelovanje med društvi, predvsem pa vključevanje različnih družbenih skupin v njihovo delovanje na podeželju lx»lj uspešno Po dnigi strani pa kulturne ustanove na podeželju težje organizirajo svojo dejavnost, težje najdejo prostore za svoje delo najtežje pa zaradi slabše promocije svojih storitev pridejo do sredstev za svoje delo. Kultura je bila skozi vrsto delavnic za pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije prepoznana kot razvojna priložnost regije, v katero velja vložiti več sredstev in jo izkoristiti kot ključ prepoznavnosti regije. Ob lioku
mobilnosti in načrtovanju v prostom tako kultura v novem programskem obdobju predstavlja prednostno nalogo regije. Kultura za regijo predstavlja ne le vsebinskega pcxlročja v katero bo potrebno vlagati, temveč tudi osnovo za prepoznavnost a-gije v Širšem geografskem prostom. Zato bo regija v prihodnjih letih vlagala v projekte, katerih vsebine bodo podpirale povezovanje v kulturi za razvoj in promocijo kulturnih storitev, podpirala lx> povezovanje kulturne prcxlukcije ter projekte, katerih vsebine lxxlo jasno izražal branje in knjigo kot nosilca javnega in kulturnega življenja regije.
Skozi razprave ob pripravi Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije se je oblikovala skupina kulturnih organizacij regije, ki je začela s pripravo projektov povezovanja kulturne ponudbe regije. F.den od projektov, ki že dobiva zelo jasne obrise in vsebine, je gotovo projekt Kulturno poletje. Gre za projekt, s katerim bomo povezali več kulturnih producenov iz regije, predvsem tistih producentov, ki skupaj nudijo program s področja uličnega gledališča. Gre za festival Ana Desetnica, Mini teater Ljubljana- Zavod za promcxijo in izvedbo lutkovnih in gledaliških predstav ter producente literature, literarnih in glasbenih dogodkov, kot so Študentska založba in Založba Sanje. Vse skupaj pa Ixj predstavljeno s pomočjo ponudnika spletnega portala s področja kulture SCCA, Zavod za sodobno umetnost-Ljubljana/Kulturna stična točka v Sloveniji. Omenjeni kulturni producenti niso zaključena skupina in so pripravljeni povabiti k sodelovanju tudi dmge zainteresirane izvajalce, katerih skupni
cilj je lx)gatenje kulturne ponudbe v regiji. Vsebina projekta je zasnovana tako, da producenti lahko sodelujejo z že postavljenimi kulturnimi prostori v regiji in z organizatorji kulturnih prireditev v regiji, ki želijo osvežiti obstoječo ponudbo. Dodatni vsebini projekta pa bosta spletni portal za predstavljanje dog(xlkov ter redna srečanja med organizacijami, s katerimi želimo zagotoviti izmenjavo izkuSenj, znanja in poslovnih informacij. S projektom želimo preseči meje znanih kulturnih prostorov, zato želimo nase kakovostne kulturne programe postaviti v stara mestna jedra, zgodovinske objekte (gradovi, dvorci) in druge, za turiste in domačine zanimive prostore, ki do sedaj niso bili dovolj izkoriščeni.
Nekateri projekti v regiji pa bodo tudi širšega značaja in bodo presegali meje naše regije. Njihove vsebine namreč ne obravnavajo le lokalnih oziroma regionalnih vsebin, marveč se ukvarjajo z uporabniki in vsebinami, ki so najmanj slovenskega, če ne SirSega evropskega merila. Eden taksnih je gotovo projekt Metelkova mesto. Kulturna središča, kakršno je AKC Metelkova mesto, obstajajo v vseh večjih evropskih mestih od Portugalske do Romunije, cxj Italije do Rusije. Do nastanka teh centrov je pripeljala vrsta družbenih procesov, ki so značilni za sodobno Evropo in so del velikih svetovnih zgcxiovinskih tokov: razvoj kulturne industrije, zaton nacionalne kulture in vznik alternativnih kulturnih praks, boji materialno in kulturno razlaščenih množic, boj za mestni prostor, ukrepi proti getizaciji, ukrepi proti odmiranju mestnih središč. Več o načinu priprave projektov in celoten predlog Regionalnega razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo najdete na www.rralur.si.
Draga gospa Veselova, glavna urednica'.
Umi junija bi morala napisati to pismo, pa nisem mogla zaradi zdravstvenih razlogov. Ker pa čas ne pozna milosti, se je 12 mesecev kar nekje skrilo in jaz sem Je vedno v juniju 2005!
Junija leta 1980 sem imela v Šentvidu hudo prometno nesrečo, torej je lani minilo 25 let. Še enkrat bi se rada zahvalila vsem, ki so mi pomagali, predvsem pa g. inž. Janezu Cenrju in g. Darku Stupici za požrtvovalnost ob tem grozljivem dogodku. Da pa je ta obletnica Se bolj vtisnjena v spomin, je Občina Lukovica ob tej 25. obletnici uredila to sporno križišče. Zato tudi njej velika hvala. Se vidi, da imate Župana arhitekta, lahko sle ponosni nanj. Naslednjič bom napisala Se spomine na 50. letnico, ko sem odšla iz občine Lukovica. Kako je bilo takrat! Toliko o obletnicah, ki ne smeta mimo mene. Zelo cenim Vas, ga. Veselova, in ves uredniški odbor, ker lepo delujete in se ne pustite zmesti ob kakšnih nepotrebnih očitkih. Še naprej lako.
Lep pozdrav vsem v uredništvu <*i Vaša zvesta bralka Cvetka iz Ljubljane
KLIC NA POMOČ
Ni lepšega, kot se zjutraj zbuditi v lepo in sončno jutro. Lepo je stopiti na di.šeč travnik, se nadihati zraka te čudovite narave in prisluhniti ptičjemu petju.
In ko pomislim, kako prijetno in lepo sobivamo ljudje z naravo, mi to misel prekine pasji lajež in obupno, milo, in v smrtnem strahu - srce parajte klicanje- cviljenje, nebogljene živalce na pomen". V hipu stečem čez travnik, da bi rešila nebogljeno bitje, ki je nemočno pred prosto - nenadzorovano ž'hajko" psa. Pes pred mano zlxži v gozd, za sabo pa pusti...
Pogled se mi ustavi na majhni - mladi srnici, ki se od bolečine in ran, ki ji jih je zadal pes, nemočno zvija na robu cvetoče gozdne jase. Njeno presunljivo cviljenje mi zareže v srce. Ko jo vzamem v naročje, se sicer upira, nato pa se umiri. Zre mi naravnost v oči. Njene velike, lepe, žametne oči počasi izgubljajo iskrico svetlobe. Njeni klici, jaz bi rekla, da je jokala, počasi izgubljajo mcx\ Božam jo in ji nežno Sepečem, da bo Se vse dobro - čeprav vem, da umira. Da, umrla mi je v narečju. Poginila boste rekli. Tudi prav. Pokončal jo je pes. Obrišem si solze in jo nežno odnesc-m. Verjetno nekje v grmovju njena mama opazuje dogajanje in verjetno ji je hudo. ker ni mogla zaščititi svojega mladička. Da, tudi živali čutijo in trpijo. Tisti, ki ima doma žival, ki jo ima rad, mi bo pritrdil.
Poklicala sem lovca, ki je ubogo mrtvo srnico odpeljal. Vem, da lovci prosijo in opozarjajo ljudi, naj imajo svoje pse pod nadzorom. Vem tudi, da mnogi to upoštevajo. Je pa resnica, da si nekateri s tem ne ž'belijo glave". Prav te ljudi -lastnike psov, bi prosila, da se naj vsakič, ko na domačem dvorišču ni psa, vprašajo - kje je in kaj počne. Mogoče prav ta hip njihov pes nekje preganja svojo žrtev.
Pse imam zelo rada. Ne razumem pa, da jih ljudje spuščajo, da prosto tekajo povscxl, pcxlnevi in tudi ponoči. Ne vprašajo pa se, kaj o tem mislijo njihovi sosedi in sovaščani.
Zakaj sem to napisala? Zato, ker mi je zelo hudo. Ker se to dogaja v moji, va.ši, naši okolici. Ljudje smo različni, nekateri se zelo bojijo psov, posebno tujih. Tu so Se otrcxi, starejši ljudje,...
Ljudje skrbimo zase, drug za drugega, smo sočutni, do drugih, pripravljeni pomagati in tako je tudi prav. Otroke učimo, kaj je dobro, kaj slalx>, kaj je prav in kaj narobe. In v vsakem izmed nas je čut do ohranjanja narave in vsega živega.
Pes je lahko človeku najboljši prijatelj. Vendar je lahko vsak pes nepredvidljiv. Verjetno si ne želite, da bi vi, vaši otrcxi ali vnuki bili priča, kako je domači ali sosedov pes zadal hude rane, ali umoril dnigo žival; Bog ne daj, da bi bil žrtev katerikoli otrok.
PiKlatke, da v ljubljanski regiji na leto zdravniki oskrbijo več kot 2(KX) ljudi, zaradi ugriza psa, je zaskrbljujoče.
& S.F.S.
Cenjene občanke in občani, prebivalci Krajevne skupnosti Rafolče, Zlatega Polje, krajev Čeplje, Šentvida in Brda
Čutim dolžnost, da vam na ta način sporočim nekaj besed v zvezi z dogajanji v naši okolici. S pismom trkam na vrata vsakega doma, zavedam se namreč, da so razni zbori ali pa sestanki največkrat priložnost za srečanje le relativno manj.šega dela prebivalstva z razliko pisma, ki naj bi prišlo v vsake roke.
Vsi opažamo, da je naSa občina začela loviti korake za bolj razvitimi občinami in da se v naSi okolici marsikaj dogaja. Izgradnja dovozne ceste in poslovne cone na Prevojah pomeni za nas vse velik korak naprej. Seveda pa to predstavlja v določenem času tudi velike spremembe v prostoru in gotovo tudi Sok za okolje, kjer se dolga leta ni dogajalo nič presenetljivega. Z gradnjo logističnega centra podjetja Hofer, prihaja tudi do velikih količin odvečne zemlje, katero mnogi lastniki zemljišč in kmetje želijo uporabiti za izravnave in izboljšave kmetijskih površin ali za zasipanje erozij na svojih posestih. Pri tem pa seveda izvajalec (ne investitor in tudi ne kmet) prometno obremenjuje lokalne občinske ceste in jih seveda tudi obrablja in poškoduje. Tako občinska uprava kot tudi sam se zavedamo svoje odgovornosti tako do varnosti, predvsem šolskih otrok, kot tudi do občinskih cest, ki so seveda naša skupna last. Zato smo, da bi ustavili nered, najprej postavili določene omejitve na cestah in sklicali srečanje z izvajalci ter pričeli pogajanja, da se prepreči nadaljnji nered, ki bi lahko tako ali drugače tekel do konca izvajanja del.
Dogovorili smo se sledeče: izvajalec ne sme voziti na deponijo v Laščah s tovornjaki skozi drevored in v smeri proti Čepljam ali po Mačkovi cesti. Na nevarnost na teh cestah sta že večkrat opozarjala tudi Svet staršev na Soli, kot tudi Komisija za varnost v cestnem prometu. Za ureditev varnih poti okrog .šole mora izvajalec deponij izvesti novo cesto s krožiščem od Mačkove ceste pod grajskim vrtom do župnišča in Sole na Brdu. Zemljo za to odstopi g Kersnik. Cesta ob gradu bo kasneje namenjena pešpoti in kolesarjem. Na deponijo se material vozi v smeri Šentvid, proti Rafolčam v Lašče. Glavnina prevozov naj bi se opravila po izjavah predstavnikov podjetja Mita d.o.o. Domžale v času poletnih počitnic. To cesto v dolžini približno kilometra, ki je bila načrtovana, da se letos po poškodbah zime samo pokrpa, mora izvajalec po končanju del, kar pomeni v 2-3 mesecih, v razdalji od križišča pri mrliški vežici do Rafolč razširiti za 1 meter. Nato jo mora sanirati in v .širini 5 metrov preplastiti z asfaltom, ta izvedba se predvideva v septembru. Tako mora biti v jeseni cesta od Šentvida do Rafolč popolnoma obnovljena. Izvajalec pa bo po Kersnikovem zemljišču napravil novo začasno servisno cesto proti Čepljam, ki bi jo kasneje lahko prekvalificirali v stalno in tako pridobili povezavo proti Zlatem Polju. Prav tako mora izboljšati povezavo čez Skrhanijo. Za resničnost izvedbe mora izvajalec položiti bančno garancijo na račun Občine. Za vso nastalo škodo odgovarja izvajalec, ki jo je dolžan tudi sanirati. Po naši pritožbi pa smo pridobili tudi potrditev investitorja, da bo v primeru ne-izvedbe ceste do Rafolč, za vrednost le te odbil plačilo izvajalcu.
Po tej izvedbi tako pridobimo boljše prometno cestne pogoje, kot jih imamo sedaj. Predvsem pa večjo varnost v šolski okolici tudi za prihodnje. Naj povem še to, da smo pristopili k prvim pridobivanjem zemljišč za pločnik od Šentvida v smeri proti Brdu. Lahko trdim, da bodo Rafolče po vsem, kar se investira, in izvaja v tem kraju postale ene od komunalno najbolje opremljenih krajev v Občini. V času gradnje je potrebna na cesti večja pazljivost, predvsem apeliram na otroke in njihove starše.
In Se odgovor tistim skeptikom, ki jim dogajanje ni po volji. Iz izkušenj, ob problematiki, ki sem jo podedoval ob gradnji avtoceste na blagoviškem koncu, lahko povem, da se takega transporta, če obstaja interes ljudi, ne da ustaviti. Lahko se omeji, prestavi drugam, toda povsem ustaviti ga ni mogoče. Prevozi do divjih odlagališč so na zgornjem delu občine pustili posledično škodo, ki se je le delno sanirala. Zato upam, da smo s trdimi pogajanji iz. vse te nastale situacije pridobili to, da se po končanih delih stvari sanirajo in da bo na koncu stanje celo boljše kot je bilo pred posegi. Tako bodo tisti, ki žele izboljšati zemljišče to lahko storili, vendar ne, kot to vedno poudarjam, na škodo drugih občanov in kraja. V vsem tem času pa seveda prosimo za razumevanje in strpnost.
V Mengšu zanimiva nova delovna mesta
V športnem parku Mengeš, v zgradbi, ki je bila do sedaj poznana kot FIT TOP se je 1. junija začela odvijati nova zgodba pod skupnim imenom HARMONIJA. Gre za novo blagovno znamko, ki bo pod svojim okriljem združevala nov vvellness center, prenočišča, restavracijo, prenovljene teniške in badminton dvorane ter turistično agencijo. Vse storitve bodo prepoznavne pod skupnim sloganom SREDIŠČI-" UGODJA. K ustvarjalnemu delu v odličen tim in prijazno okolje vabijo nove sodelavce za kuhinjo (kuharico ali kuharja), restavracijo (natakarice in natakarje), recepcijo (receptorke ali receptorje), vvellness (maserje, maserke, kozmetičarke, pedikerje, pedikerke, manikerje...). Vloge z življenjepisom pošljite na naslov: Fit invest, d. o. o., Linhartova cesta 33, 1234 Mengeš ali na elektronski naslov: fit.invest@siol.net. Center bo z vsemi aktivnostmi začel dcJovati 1. septembra.
ZGLEDNO!
Vse lepo pozdravljam!
spoštovanjem, Matej Kotnik, župan
Podjetje LAVACO iz Ljubljane je pozimi in spomladi letos napeljevalo kanalizacijo iz Rafolč proti Prevojam večinoma po stranski makadamski poljski poti mimo vrtca proti Rafolčam.
Ob koncu gradnje so cesto na debelo posuli z. gramozom, robove ceste pa z lepo prstjo brez kamenja. Požagali so vse veje, ki so se iz bližnjih dreves obešale nad cesto in jih skurili - debelejše veje in jelševa debla pa razžagali na meter in jih zložene ob cesti pustili za kurjavo lastnikom. Pred nekaj dnevi pa so pripeljali še velik valjar in z njim povaljali celotno poljsko pot ter z zemljo nasute brežine. Pri vrtcu in pri bližnjem mostu so prerezali asfaltno prevleko in tudi to so postavili v prvotno stanje - prekrili so jo z dvema plastema asfalta.
Tone Homar
V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Menite, daje zdravstveno varstvo v naši občini zadovoljivo organizirano?
Vprašanje za naslednjo številko: Kako se pripravljate na lokalne volitve?
V državnem zboru smo razpravljali o plinskem terminalu v Jadranskem morju
Na izredni seji državnega zbora, namenjeni morebitni izgradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu, ki naj bi ga postavila naša sosednja država Italija tik ob meji s Slovenijo, se je pokazalo, da se je naša vlada ustrezno pripravila ter povsem primerno reagirala na težnje sosednje Italije po izgradnji plinskega terminala. Kot mlada država članica EU, ki je zaradi svoje pretežno tranzitnega geografskega položaja še posebno občutljiva na čezmejne okoljske vplive, se bomo na državni ravni vsestransko prizadevali za uveljavitev zamisli o okoljskem regionalnem pristopu. Ne glede na načelna izhodišča in razvoja mednarodnega in okoljskega prava, pa je vprašanje meddržavnega sodelovanja, v našem primeru umeščanja plinskih terminalov v prostor, sedaj postalo tudi meddržavno vprašanje. Zato je naša vlada uradno zaprosila vlado Italije o projektih izgradnje plinskega terminala. Po pismu generalnega direktorja italijanskega ministrstva 3- aprila, v katerem se ugotavlja, da projekt za terminal na morju ni predmet presojanja
po ESPO konvenciji, vendar se ocenjuje, da nas je vseeno koristno obvestiti o samem projektu, je naša vlada poslala ustrezni dopis italijanskemu ministru, da se želimo vključiti v postopke, ker predvidevamo, da je možen znaten čezmejni vpliv. Hkrati smo tudi protestirali zaradi nepopolne dokumentacije ter zahtevali dopolnitev dokumentacije in pa spoštovanje postopkov po evropskih direktivah, ki tudi predvidevajo vključevanje v postopke presoje za plane in programe kot tudi za posamezne projekte, kar izhaja iz ESPO konvencije. 19. aprila smo prejeli od generalnega direktorja italijanskega ministrstva za okolje obsežno tehnično dokumentacijo za oba plinska terminala. Temu pa je 21. aprila sledilo še pismo ministra Matteolija. Generalni direktor ministrstva za okolje je 26. aprila poslal italijanskemu kolegu pismo, v katerem ponovno poudarjamo, da se Slovenija Zeli vključiti zlasti v postopke presoje čezmejnih vplivov in predlaga bilateralni sestanek na državni ravni ter 6-mesečni rok zaradi izvedbe postopka v Sloveniji. Pravico Republike Slovenije, da ne trpi posredne in neposredne škode na svojem ozemlju, utemeljujemo na strokovnih izhodiščih, na zadnjih dosežkih znanosti in pa tudi na dosledni zaščiti našega pravnega položaja.
SDS
SLOVENIJA
Naša skrb za nacionalne interese na morju in obali, v severnem Jadranu je skupna.
Naša vlada je zato od Italije zahtevala, da se vrnemo na začetek, na plansko in programsko presojo terminalov oz. vnosa utekočinjenega zemeljskega plina na severnem Jadranu. To je izrednega pomena, kajti če Slovenija pristane samo na projektno presojo, je terminal tam praktično lahko že umeščen; edino, kar se bomo lahko pogovarjali, je o velikosti tega terminala, pa mogoče o velikosti ladij, ki se smejo tja privezati. Zato Slovenija vztraja na tem, da se celotna zadeva vrne v povsem začetno fazo, saj so Italijani postopek začeli povsem napačno. In samo na ta način lahko preprečimo morebitno izgradnjo plinskega terminala. Zato je dejavnost naše vlade vsekakor potrebno pohvaliti, saj je odreagirala izredno diplomatsko, hkrati pa sosednji drŽavi dala vedeti, da smo suverena država ter da bomo dosegli upoštevanje naših mednarodnih pravic.
Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS
Prizadevamo si za bolj dostopno zdravstveno varstvo
Za primemo organizacijo zdravstvenega varstva v naši občini so bili postavljeni dobri temelji z notranjo in zunanjo obnovo zdravstvenega doma v Lukovici v prejšnjih letih. Pričakujemo nadaljnjo krepitev zdravstvenih storitev, saj tudi število prebivalcev raste. Mnogi si želimo vsakodnevne prisotnosti laboratorija in otroškega zdravnika v Lukovici. Za to so realne možnosti  in  v stranki Nova
Slovenija si bomo prizadevali, da se bo
to čimprej zgodilo, saj je naš cilj približati
zdravstvene storitve bolnikom.
V tej smeri so šli tudi dogovori pred leti,
cla bi v zdravstvenem domu Lukovica
preuredili     kletne     prostore za
fizioterapijo.
Statistika kaže, da veliko naših občanov hodi po te storitve v Domžale ali drugam, zato bi s širitvijo kapacitet
mnogim bolnikom prihranili nepotrebno pot, stroške in čakanje.
NSi
Nova Slovenijo
OO NSi Lukovica
IZZIV
M je dolgoročni razvojni načrt občine romal v smeti?
V NSi Lukovica ugotavljamo, da so bili v tem mandatu imenovani mnogi novi odbori in komisije, ki naj bi izboljšali delovanje občine. Kaže pa, da mnogi ne delujejo. Med njim je tudi strateški svet, ki se sploh ne sestaja. Zato nas zanima, kdo potem vodi strategijo dolgoročnega razvoja občine. Ali je to župan, ki ni gospodarstvenik in nima nobenih tovrstnih izkušenj?
V strateški svet so bili imenovani tudi člani, ki poznajo v prejšnjem mandatu
sprejete dolgoročne gospodarske načrte v občini. Predvidene so bile tri obrtne cone, ki bi omogočile razvoj tudi domačega podjetništva. Načrti so po našem mnenju kvalitetni, saj so bile zanje opravljene strokovne študije, ki jih je sprejel občinski svet. Ti razvojni načrti niso bili nikoli preklicani ali spremenjeni, se pa ne izvajajo. Še več, načrtovane spremembe prostorsko ureditvenih aktov sledijo popolnoma drugačnim gospodarskim usmeritvam.
Kam bomo prišli, če I bo vsak novi župan s svojo svetniško garnituro zavrgel vse, kar je bilo pred njim načrte znova iz občinskega denarja nove analize in projekte?
NSi
Nova Slovenija
>vano in plačeval
/a OO NSi Lukovica
Poziv k sooblikovanju evropskih politik
Dr. Romana Jordan Cizelj (SDS, EPP-ED) je na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta zastavila Evropski komisiji poslansko vprašanje o namenu, pristojnostih in sestavi "Skupine na visoki ravni za konkurenčnost, energijo in okolje", ki je bila oblikovana v oktobru 2005 z namenom uresničevanja ciljev Lizbonske strategije ter spodbujanja dialoga med industrijo, ustreznimi interesnimi skupinami in javnimi oblastmi o pomembnih političnih vprašanjih na področju konkurenčnosti, energije in okolja.
Poslanka je ugotovila, da med njimi ni niti enega predstavnika iz novih držav članic, zato jo je zanimalo predvsem, kakšni so namen, naloge in pristojnosti skupine ter kako bo le-ta delovala glede na velike razlike med starimi in novimi članicami.
Komisija je odgovorila, da ima Skupina na visoki ravni le svetovalno vlogo in s tem nikakršnih pristojnosti v zakonodajnem procesu. Komisija je, kot je zapisala v pojasnilu, skušala zbrati strokovnjake na področju konkurenčnosti, energetike in okolja, pri čemer geografska razporeditev in nacionalni interesi niso igrali nikakršne vloge. Skupina bo zbirala informacije o stanju v vseh članicah EU, vključno z novimi, zato Komisija tu ne vidi problema geografske uravnoteženosti.
"Lahko razumem," pravi dr. Romana Jordan Cizelj, "da je Komisija predlagala imenovanje tovrstne skupine. Skupina na visoki ravni bo spremljala koherentnost evropskih politik za
povečanje konkurenčnosti, energetske ter okoljske politike. Pri izvajanju politik s teh treh področij dejansko lahko naletimo na nasprotujoče si ukrepe." Hkrati pa poslanka poudarja, da ne more "podpreti dejstva, da je Komisija pri tem povsem prezrla strokovnjake iz novih držav članic. Evropska komisija bi morala izkoristiti tudi njihove izkušnje in znanje, saj so med državami članicami velike razlike tako v razvoju kot tudi načrtovanih politikah na omenjenih treh področjih." Pojasnilo Komisije, da v Skupini na visoki ravni ni strokovnjakov iz novih držav članic EU, ker so bili člani v skupino povabljeni na podlagi strokovnih izkušenj ni bilo zadovoljivo, zato je na majskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta dr. Romana Jordan Cizelj Komisiji ponovno zastavila ustno vprašanje o sestavi Skupine na visoki ravni.
Tokrat je komisija na vprašanje, ali meni, da v novih članicah ni ustreznih strokovnjakov, sposobnih enakovrednega sodelovanja s tistimi iz petnajsterice starih članic EU, podala natančnejši odgovor. V njem pojasnjuje, da so strokovnjaki prošnjo za sodelovanje poslali na lastno pobudo ali pa so jih imenovale interesne skupine. Komisija pojasnjuje tudi, da so bile v pomoč Skupini na visoki ravni oblikovane tudi različne ad hoc skupine, v katerih že sodelujejo strokovnjaki iz nekaterih novih držav članic. Še posebej je Komisija obljubila, da si bo prizadevala za uravnoteženo zastopanost novih ad hoc skupin.
V z vezi s tem dr. Romana Jordan Cizelj posebej poudarja potrebo po aktivnem vključevanju pri sooblikovanju evropskih politik in dodaja: "Zavedati se moramo, da je proaktiven odnos strokovnjakov in interesnih skupin v skupnem evropskem prostoru nujno potreben."
Ih* Viktorija Jeras Darko Rudi
zahvale
Snežna belina te s sabo je vzela, duša je tvoja tja gor poletela.
K vršacem, nad njih ... Sklonjeno glavo nam misel predrami, v srcih ostal boš vedno z nami.
ZAHVALA
V 31. letu nas je prekmalu zapustil naS dragi
JANEZ STEGNAR iz Bistrice pri Tržiču
Iskrena hvala vsem za stisk roke, izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, članom AO Tržič, PO Tržič, PD Moravče, delavcem in učencem OŠ
Tržič, OŠ Helene Puhar, OŠ Cerklje, WZ Tržič, pripadnikom 132. GORB-S Bohinjska Bela, župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem za zapete Zalostinke. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi, Vesna, Marko, družine Mucič, Stegnar, Novak, BiSčevič, Orel
O, mama, kje je tvoja sključena
postava, zgurane roke. tvoje dobro srce? Težko je verjeti, j>a vendar je res, nikoli le ne bomo videli, čutili in slišali, nikoli več!
ZAHVALA
V 86. letu nas je kljub visoki starosti nepričakovano in naglo zapustila draga mama, sestra, teta in sestrična
FRANČIŠKA KARNER, Rojena Pestotnik, iz Gabrja nad Blagovico
Njena vnuka Nataša in Matjaž se želita na tem mestu iskreno zahvaliti dobrim ljudem, ki so nama bili v dnevih žalosti v pomoč in tolažbo. Najprej požrtvovalnim sosedom in bližnjim sorodnikom za vse ure dela in naklonjenosti "hvala vam". Zahvaljujeva se g. župniku VrtovSku za dostojno opravljen pogreb in sv. mašo, g. Janezu Burkelca za zares ganljive besede ob (xlprtem grobu in praporščaku Stanetu Zavbiju. Posebna zahvala pevcem CPZ Blagovica in Če.šnjice ter ostalim za ganljivo petje na večer pred pogrebom v domači hiši. Hvala tudi vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter "slale pozornosti in vsem, ki ste se sočutno pomudili ob maminem slovesu ali na pogrebu.
NataSa in Matjaž
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam, nemočen si ostal.
ZAHVALA
V 55. letu nas je zapustil ljubeči in skrbni mož, ati, dedek, brat, stric, zet in tast
VIKTOR ZUPANČIČ iz Prevoj pri Šentvidu 132
po domače STRMETOV VIKTOR iz Dolenje vasi pri Čatežu
Ob boleči izgubi se iskreno Zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev.
Zahvala tudi njegovim sošolcem in prijateljem, sosedom iz
Dolenje vasi pri Čatežu ter dr. Mirku Logarju iz KC. Zahvaljujemo se gospodu župniku Andreju Svetetu za lep govor in mašni obred. Hvala g. Jarcu za govor, pogrebni službi Vrbančič in vsem ostalim.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V naših srcih Ti naprej živiš, zalo pot nas vodi tja. kjer v tišini spiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, rejnice, sestre in tete
VERONIKE KOCJANČIČ, roj. Urbanija, iz Gradišča 16,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in spremstvu na njeni prerani zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, bolnišnici Topol.šica, zdravnici ZD Domžale dr. Mojci Zajc-KraSevec, župniku Andreju Svetetu, pogrebni službi Vrbančič, pevcem Kranjskega kvinteta ter vsem ostalim, ki stenam stali ob strani. Naj ostane v naših srcih. Mož Stanko, sinovi Stane, Janez, Marjan in hči Joži z družinami
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric
Avguštin Bemot, Štefičev ata iz Brezovice 1
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku
Andreju Svetetu za opravljen pogrebni obred in Vinku Jerasu za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
nadaljevanje povesti
Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan
V dveh urah prehodi pot, ki bi je nihče v treh ne. Ker je bil pozno jesenski dan, se je zgodaj zmračilo. Nikjer ni srečal nobenega človeka. Ko je pispel do gostilne ob cesti, kjer so se radi nastavljali sejmarji, je pogledal skozi okno in videl neznanega moža z verigami okrog života v znamenje, da je prodal voli. Ravno je plačeval zapitek, potem pa vtaknil listnico v telovnik v žep. Tako se je pritisni! za vogal. Kmalu je prišel mož iz gostilne, bil je sam. Sledil mu je od daleč. Ko je priSel v samoten gozd, je planil mimo njega, zgrabil za žep, kamor je prej spravil denar, ga z listnico vred odtrgal in zbežal. Plačal je sicer obrok, a stopil je tudi na pot pogube. Bil je sicer osumljen in zasliSevan, a dokazati mu niso mogli. Še moj oče, resnično pošten mož, je pričal, da je bil v svoji kovačnici ob uri, ko ni mogel nihče verovati, da bi bilo mogoče komu tako v kratkem času prehoditi tako dolgo pot.
To, da se mu je prav roparska pot tako posrečila, ga je pogubilo. Preje so bile vse njegove misli in upi v predanem delu, tu pa je v nekaj urah zagrabil toliko denarja, kolikor ob pridnem delu in najboljši sreči na gruntu, komaj v enem letu spravil skupaj. Zgodilo se je komaj četrt leta potem, in sicer blizu tistega kraja, kjer se je že vršil prvi rop. Bilo je lepo sončno nedeljsko dopoldne. Tam je stala samotna hiša. Vsi domači so odšli v cerkev. Samo stara mati, ki je bila preslabotna za pot, je varovala dom. Sedla je pred odprta vrata na hišni prag, da bi videla tudi kokoši in jih po svoji moči obvarovala pred lisico. In prideta nenadoma okrog hišnega ogla dva moža v narobe obrnjenih kamižolah, klobuke globoko v čelo. Predno se žena dobro zave, jo prvi zgrabi, vzdigne ji krila in jih zaveže nad glavo. Nato pa jo dvigne kot otroka. Nese jo v sobo in jo vrže na prazno posteljo. Takrat je imel Kralj že tovariša. Preiskala sta vse stanovanje, a ker so imeli denar naložen v hranilnici, sta dobila samo sto goldinarjev. Hranilnih knjižic nista hotela vzeti, žena je od strahu hudo zbolela, Kralj je poizvedoval, ali menda vendar ne bo umrla. In tako so spet uganili, da je bil on. človeškega življenja ni hotel ogorožati. Samo denar je rabil. A drugo zimo je že začelo zmanjkovati debelih prašičev, tam enega, tam dveh ali treh. Ni bil kaj izbirčen, velikokrat je tudi ugrabil siromakom edinega, da so bili potem celo leto brez zabele. Tam pa je dejala stara mati: "Nimamo nič prašičev, pa take potice pečemo, da kar šumi, kar šumi." Ni bilo slišati, da bi bila Francka kaj ugovarjala takemu načinu življenja. Menila je pač, mož je glava in kar dela in reče, je prav. Stric Žepa in oče Jure sta tudi med tem umrla. Tiho in brez posebnega slovesa so ju pokopali. Slava Kraljevega imena je ugašala. Zaman so bili vsi pošteni in nepošteni napori Martina in Francke, da bi si ohranila dom. Dolgo že ni moglo več trajati do katastrofe. Drugi, manjši obrok v hranilnici, je nekako zmagal. Zdaj je prišlo zadnje, največje plačilo. Tudi daigi dolžniki so se oglašali. Več kot deset, morda petnajst ur od tu, je mestece Slovenj Gradec. Blizu tega mesta je stala na samem velika in tudi bogata kmečka hiša. Neki večer, ko je ravno vsa družina opravljala večerno molitev, poči strel iz puške skozi okno in rani gospodarja v nogo. V hipu vlomijo vrata v veži in neznani možje planejo v izbo s puškami in noži v rokah.
V smrtnem strahu zakriči družina. V tem hipu stopi v izbo krepak, ponosen mož, ki ni imel počrnjenega obraza kot drugi.
"Stojte, tovariši!" zakliče s krepkim, zvonkim glasom. "Mislim, da nismo prišli ubijat. Sicer bi me ne bilo z vami. Najprej zvežite gospodarja. Zal mi je, da je ranjen."
Prestrašeni družini pa pravi: "Mi vemo, da imate veliko denarja in tudi vemo, koliko. Mi ga potrebujemo. Prinesite nam ga takoj, da ne bo treba rabiti sile."
Gospodinja, ki je skrbela za gospodarjevo ranjeno nogo, pogleda hčerko in pravi: "Ančka, prinesi." "Ali vse?" pravi ta.
"Vse, kaj pa hočemo."
Ko je prinesla denar, se je celo ropar začudil veliki vsoti. Mignil je tovarišem: "Pojdimo!"
Samo trije so se obotavljali. Z enim mahom iztrga prvemu puško iz rok in reče s temnim obrazom: "Izginita!"
V trenutku so roparji zunaj. Z dolgim pogledom se zazre na preplašene domačine in reče: "Hvala, ker ni bilo treba rabiti sile. Lahko noč." In izginil je v temo.
Če bi ne bilo gospodarjeve rane, ki pa ni bila nevarna, in ugrabljenega denarja, bi si mislili, da so samo sanje. Komaj so dobro roparji odšli, je potrkal nekdo na okno. "Kaj je pri vas? Kdo je streljal?"
Fantje so bili namreč po svoji navadi zunaj ponoči. Ko so zaslišali strel, pa so prišli pogledat. Ko so zvedeli o roparjih, sta dva odhitela na orožniško postajo, drugi so pa še tovarišev poklicali in šli slediti roparje. Poveljnik roparjev je bil Kralj. Ni bil po njegovi volji strel, ki privabi ljudi. Kot po svoji naravi ni želel nasilja. Lastna tovariša je imel samo dva. Drugi so bili Štajerci, katerih ni niti vseh poznal. Bili so divji ljudje in resnični roparji in morilci, ki sta jih le njegova samozavest in pogum za silo krotila. Tudi zdaj je želel, da bi hitro odšli z nevarnega kraja. Toda zmagala je njihova neučakana lakomnost, da bi brž denar pošteli in ga razdelili. Ker je bil on s svojimi v manjšini, je moral pristati. Vedel je, da bi bilo življenjsko nevarno, upirati se.
Vsota je bila velika, tako da je celo Jože, eden najmanjših Kraljevih tovarišev, dobil sto goldinarjev. Ta pa je bil vesel, mlad fant. Ko je imel nenadoma v žepu vsoto, ki bi jo bil komaj v dveh letih zaslužil, bil je namreč hlapec, začel je vriskati in peti. A če nekdo v tako daljnem kraju ponoči vriska in poje, se gotovo močno razlikuje od domačih sinov. Tako so ga tisti, ki so sledili razbojnike, še tisto noč ujeli. V silnem strahu je dal denar, ki se ga je tako veselil. Izdal je svoja tovariša. Enega so takoj prijeli, Kralj pa je ubežal.
Žena z otročikom pod srcem in z dvema malima deklicama, je odšla na njegov domek. Stara mati pa je ostala pri novem gospodarju. Zastonj je bil ves trud, skrbi. Ne po pošteni, ne po krivi poti nista mogla rešiti domačije.
V veliki revščini in trudu je Francka poskušala preživeti otročiče. Porodila je zalega fantiča, še orožniki, ki so skoro vsak teden iskali ubežnika, so imeli sočutje z nesrečno družino. Kaj je mislil ta človek, da je to delal, ko ima tako ljubke otroke? Deklice so na vsa vprašanja vedele samo ta odgovor, da ata ni. A ata je bil, samo da ni mogel ničesar več pomagati svoji ljubi družini. Kakor divja zver se je skrival po gozdovih. Le v pozni noči je kdaj pa kdaj potrkal na okno svoje hišice. Pogledal in poljubil speče otročiče. Kaj pojedel. In spet ga je vzela noč. Obupovala je Francka. A vendar človek več zmore, kakor sam misli. Ljubeča mati in zvesta žena ima čudovito moč.
Druga zima njegovega beganja bila je izredno huda. Vsak bi mislil, da je ni mogoče prestati zunaj. Orožniki SO podvojili svojo pažnjo, a niso ga dobili. V gozdu, nad domom mojega očeta, se je nekoč v poldrug meter visokem snegu skrival tri tedne. V najhujšem mrazu je čisto na prostem imel kurjavišče, da bi ga lahko s klobukom pokril, pa ni zmrznil. Bilo ni nobene druge sledi kot le posamezne stopinje dol iz gozda. A vendar so orožniki šli enkrat za to sledjo, a ga že niso več našli. Tako sta pretekli dve leti. Oba njegova tovariša sta že v ječi umrla. A on, za katerega ni nihče vedel kje, in kaj je jedel in kje in kako je spal ali se ogrel, on je bil še živ in pri najboljšem zdravju.
Ko se je pomlad nagnila v poletje, je neko noč prespal na kozolcu nekega soseda. Ne da bi kdo vedel zanj. V zgodnjem jutru se je prebudil čudovito spočit. Tako dobro že dolgo ni spal. Brž vstane in se razgleda. Niso še vstali, nihče ga ni videl. Z malo sekirico pod pazduho, ki jo je vedno nosil S seboj, gre kar preko njiv in travnikov. Med njivami je bila in je še globoka pot, obrasla z leskovim grmovjem in spodaj prehaja v gozd. Ko se je bližal tej poti, ujame neke glasove.
> > > Nadaljevanje v prihodnji številki
ROKOVN.JAČ je glasilo Občine Lukovica Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domitrović, Marta Keržan, Mojca SmrkoU, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 83 (K), jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovir.asi, e-mail: obcinalukovicaS lukovicasi, rokovnjacl? lukovicasi; Produkcija Agencija G Ijubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.760 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS prxl zaporedno Številko 16(51 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici so pohodniki otvoritvenega pohoda Rahuške pešpoti, foto: Leon Andrejka.