Džungla. Roooan ix afriSkih pragozdoT. &Bf!«Ski »pisal E. R. Burroughs. — jPrevediel. Paulus. 38 Če obe ti dejstvi denem skupaj, se mi zdi, pravim, rerjetno, kar ste dejali, — namreč, da je v resnici Arnota rešil, ta pa da je na ranah ali zaradi česar koli obolel, dobil mrzlico in se ne more geniti. Njegov beli •i ešitelj pa ga ne more samega pustiti v divjini, da bi iiam prišel povedat —. Torej pa še počakamo par dnil« — Jn čakali so teden dni —. 1'oda ne Arnota ne Ininega belega junaka ni bilo od likoder. črez teden dni pa je poveljnik križarke izjaviL, da ne more in ne sme več čalcati, da je tudi vsako čakanje i>vezusppešuo in da odplujejo zarana. Ine sama ni več upala, da bi se njen rešitelj še ke daj vrnil. Mogo^e da se je drzneinu junaku topot ponesrečilo in da sta oba mrtva, on in Arnot. Mogoče pa je tudi bilo, da se neznanemu belemu Ulc-veku jplolj ni ljubilo, da bi zapustil svoj dirji pra*%ozd —. J>n«ni so »e ji VzLujali, ki jih je še povečal Cbtjrl«a s JTojun ng\\bvmjem o »belem diTJ«ku«. Odkar sta se tisti dan po njeni rešitvi sporekla, ni sicer več govoril z njo o njenem »bcloiii junaku«, pač pa je vedno in vedno napeljeval v družbi pogovor na neznanca in vselej poskrbel, da ga je morala slišati tudi Ine. Trdovralno je zagovarjal misel, da je beli neznanec divjak, član rodu črncev, da živi kakor žive divjaki, morebiti da je celo oženjen je pravil s posebnim poudarkom. In o njegqvi preteklosti je ugibal, da utegne biti ubegel kaznjenec iz kake evropske kolonije ali pa ysaj potomec kakega begunca, ki se je zalekel med črnce in se lam oženil —. Ine je vedela, da njen rešitelj ni »divjak«, da je plemenit človek, poguinen iii junaški. Toda — zakaj se ne vrne? Ali je morebiti res član rodu črncev, ki toa prebivajo, in se mu vobče ne ljubi, da bi šel med bele ljudi —? In — kako je prišel v džunglo —? Kdo so njegovi stariši?« Čemu se vobče toliko zanima in poteguje zanj —? Težke, mučne dneve je doživljala Ine tislikrat, ko so brez (kla čakali na samotni obali —. Nazadnje je bila skorajda vesela, ko jo poveljnik naznanH, da druga dan odpotujejo —. Le eno je še storila za svojega »belega junaka«. Naprosila je kapitana, naj pusti za Arnota in za velikodušnega neznanca, če bi se le morebiti kedaj vruila, v koči orožja, streljiva, obleke in nekaj knjig. In to željo ji je kapitan rad izpolnil. — Ine je bila zadnja, ki je zapustila kočo. Pismo, naslorljeno n« poročnika Amotft, je poloHlki na oriao. In nalo je obotavljaje se segla v nedrije ter ,>oiskala zlat navesek, okrašen z diamanti in obešen na težko zlato verižico — tisti, ki je bil Trzanov do onega jutra, ko jo je rešeno in osvobojeno nesel v naročju skozi divjo džunglo in ki o o njem po vrnitvi nikcmnr ni zinila besedice. Odprla ga je, dolgo je zrla na pobledelo sliko mladega moža, za las podobnega njenemu rešitelju, ia na sliko mlade, lepe žene poleg njega, kočuo pa je šepnila: »Čakala sem te, — pa nisi prišell Bodi kdorkoli, — rešil si mi življenje, plernenit si, junaški dober —. Bog te blagoslovi za tvoje dobro delo, čuva naj nad teboj. iar če je Njegova volja, naj te pripelje riazaj v svet, — tja, kjer ti je prostor pripravljen!« Za trfenutek je omahovala, že je mislila položiti navesek na mizo, — pa zadrhtela je, in spet ga je varno skrila nazaj v nedrije. Počasi je stopila proli vratoin, njene oči so se poslavljale od kraja, kjer je preživela toliko težkih ur, p« doživela tudi doslej nepoznano srečo, vzdihnila je ia stopila črez prag —. Pol ure pozneje je zagrmel strel v slovo Arnotu in »'belemu junaku« in križarka je odplula na široko morje. Opoldne so izginjali na sinjem, daljnem obzorjit zadnjl oblački dima, ki so kazali njeno pot Nenut in samotna je stala koča Joiuut Claytona na robu afriSke džnngle. Kooeo prrefft dek. . .,,. j