lajT«&ji ▼ V«lja s____ ^ "" - w .......... . X* pol Wta................ $3.0e Sa Wow York celo loto..... $7.00 loto.... 17-00 M, Bqriefgn, P. M List slovenskih delavcev v Ameriki. largest Slovenian Dally in tfco United »tat*. Issued every day except Sunday* and legal Holidayi. IT 75,000 Readers. TELEFON: »878 OOBTLANDT. Entered a« Second Clan Hatter, 21, lfOS, at the Port Office at Hew York, H. Y, vnder the Act of Congresa of Xaxcli 3, 1871. TELEFON: 4*87 CORTLANDT. MO. 106. — ftTEV. 106. NEW YORK, FRIDAY, MAY 6, 1921. — PETEK, 6. MAJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. FAŠISTI TERORIZIRAJO VSO ITALUO NEMŠKI KABINET JE RESHJMRAL FAŠISTI IZVAJAJO NEZASLIŽEN TEROR. — VSE SE JIH BO JI — NITI KOMUNISTI SI NE UPAJO ZBOROVATI. — V F A _ &ISTOV8KIH VRSTAH JE TU DI VEČ LEGIONARJEV OA- Nemški ^binet je odstopil a po- BRIELA DANNTJNZIA. duje začasno še naprej, dokler se Poroča Hiram K. Moderwtli. ne sestavi noVega kabineta. Florenca, Italija, 5. maja. — Ko je skušal pi>ec tega članka stolni v urad federacije delavskih unij v Flore nt-i, tla vpraša uradni-k»- glede protiboljševiike kampanje fašistov, j< bil urad zaprt in neki v hli/.ini Ktannjr* čevljar je pojasnil, da priJ.ajajo uradniki delavske federaeije le redkokdaj tjakaj. — Hoje se fašistov, — je dostavil. — Kje pa je komunistični poslanec ("arotti, ki je nekoč organizirat stavko natakarjev v restavracijah New Vorka? — sera vprašal. — On jf imel tri razli«'-ue naslove v zadnjih treh tednih, — se jejdu. dokler bi ne bilo organizirano glasil odgovor. - Sedaj w» skriva pred fašisti. | r.ovo ministrstvo. Neformalne Kje pa bi človek lahko prisostvoval komunističnemu volilne-(konference so se vršile danes med Berlin, Nemčija, 5. maja. — Kabinet kanclerja Felirenbaclia. ki je tekom preteklega večera predložil predsedniku Ebertu svojo resignacijo, je danes še nada-1 je posloval, da ugodi s tem prošnji predsednica, naj ostane v ura- uiu zborovanju? Nikakih lakih zborov; n j ni. Komunisti >e ne morejo zbrati ' teh "posvetovanjih se ni dose- radi fašistov I voditelji ko.vlicijeske stranke, a V tem mestu n. najti danes nikakih lepakov z napisi: — Eviva Lenin! — in Eviva r«voluzione! ki so še [»red enim letom krili stene in /idove Florence. To je posledica senzaeijonelne fašistovske kam-p.ioje. So<-i; listi.'-iw in komunistične deiavske unije si ne upajo pri-11 jati propagandnih sestankov ali se vdeleževati volitev, kajti njih voditelji in agitatorji so v neprestani -mrtni nevarnosti. Organizacija fašistov, ki je bila še pred tremi meseci omejena na majhno, — glo nobenega uspeha. V parlamentarnih krogih se veliko ugiba o tem. če bo sedanji strankarski blok v stanu poslati n&daljni kabinet na vladne sedeže v parlamentu, kajti vprašanje je, če bo taka vlada v stanu raču- večinskih socijalistov, kajti ta nevtralnost je potrebna za uspešno delujočo večino. Koalicijski blok obsega klerikalce, nemško ljudsko stranko ter Bavarsko ljudsko .stranko. Ne more pa vzdržati delavne večine brez popustljive nevtralnosti večinskih socijslistov. Novi kabinet bo imel nalogo krajno nacionalistično organizacijo v Romagni in Toskani, je sedaj ;nati z dobrohotno nevtralnostjo ves narod obsegajoč a organizacija. Voditelji t»dijo, da ima ta orjra-ni/acija dva milijona <"lam»v. Vedno pripravljeni oddelki so nepredirno na nie-tu. da odidejo v določeni kraj ter izvrže vsako uasilstvo katero se jim ukaže. Knšisti -o vojaško organizirani ter predstavljajo neke vrste Kit Kli»x Klan. Dolžni so vojaško pokoiščino krajevnemu generalu, ki je odgovoren vrhovnemu poveljniku Mussoliniju (ir.ogoče potomcu zloglasnega abrušktga ravbaibauptmana ?), ki je bil preje urednik nekega socijalističnega lista v Milanu in ki ima pravcat stalen generalni štab na svoji strani. Ta presenetljiva organizacija, ki se je popolnoma razvila šele v teku zadnjih trehe mesecev, je plod italijanska usposobljenosti za trenutno organizacijo. (Ti.ko organizacijo kot Mano nera in tamora). Fašisti se sestavljajo v glavnem iz dijakov, bivših vojakov in majhnih trgovcev ali kramarjev, katere vodijo intelektualci ali idealisti, a vsled nasilne narave njih programa vključujejo njih vrste tudi razne zločinske elemente, fakine in druge izmečke človeškega rodu. S to organizacijo so bili rvezani tudi "legionarji Gabrijela d' Anmmzia, ki pa so bili razpuičeni in ki predstavljajo v vsakem mestu jedro. Predkratkim pa so se umaknili, ker uiso zadovoljni s fašisti, ker slednji haje preveč popustljivi ter nagnjeni h kompromisom. Čudno dejstvo je, da se zavzemajo fašisti z:i socijalistične ideje in da vključujejo številne republikance. Oni trdijo, da so patriotični ali domoljubni, a med njimi jih je dosti, ki so proti kralju. Kar so fašisti storili v zadn jem času, presega celo to. kar so objavili o njih počenjanju italijan-ki listi. Tako gredo naprimer v Toskani po večkrat na teden akcijski oddelki v različne vasi, kjer požgejo krajevne glavne stane delavskih unij ter pretepajo voditelje. Vedno je najti knko dobro pretvezo za metanje bomb. kajti žalibog je najti vedno še preveč Itnlijanov, ki se na kriminalno brezskrben način norčujejo iz dinamita ter igrajo ž njim. l>adi številnih kooperativnih ali zadružnih organizacij so bili požgani in blago se je konfiseiralo in razdelilo med narod. V sedanjem '"asu je v Italiji komunističnim, soeijalističnim ali delavskim unijskitu voditeljem dejanski nemogoče sklicati javna zborovanja in jih obdržavati. Stavk^rje se terorizira in vsled tega so vedno pripravljeni vrniti se na delo, na temelju pogojev, katere stavijo delodajalci. Fašiste dejanski podpirajo vladne čete, ki vzdržujejo na zuuaj nevtralnost, kadar pride do nemirov, ki pa aretirajo vedno komuniste, kadar se upirajo fašistom. Pod različnimi, pogosto neumnimi pretvezami pa daje vlada fašistom dovoljenje, d« smejo nositi orožje. Eden izmed značilnih znakov fašistovskega gibanja je tendenca kmečkih iu komunističnih farmerskih unij. da se pridružujejo fašistom kar trumoma. Glasi se, da je večina kmetov v Romagni in Toskani sedaj popolnoma naeijonalistična v svojem čustvovanju. Faši-stovske politične organizacije skušajo na vsak način zmagati pri prihodnjih volitvah ter izjavljajo; — Mi moramo zmagati in naj stane, kar hoče in z vnemi mogočimi sredstvi. FRANCIJA HOČE LE MORAL- ŠESTSTOLETNICA DANTEJE- NO POMOČ. Pariz, Francija, 5. maja. — Stefau Lauzanne, urednik lista Matin, ki zavzema mogoče pozicijo oficijelnega predstavitelja francoskegr javnega mnenja, je trdno prepričan o moralni pomoči Amerike za Francijo. Ravnokar se jc vrnil iz Združenih držav, kjer spremljal misijo Vivianija. — Kaj je bistveno za Francijo, če sklenejo Združene države separaten mir z Nemčijo T — ga je vprašal poročevalec. — Če bo sledil ta mir glavnim potezam veirsaillske mirovne po-gobe, bo to popolnoma zadovoljivo, — je odvrnil Lauzanne. — Kakšno materijalno pomoč si želi Francija za svojo politiko napram Nemčiji t — je vprašal nadalje poročevalec. — Sploh nikake industrijalne pomoči. Mi hočemo le polno moralno podporo, katere smo bili deležni dosedaj. VE SMRTI. Rim, Italija, 4. maja. — Danes j<» poteklo ravno šeststo let, odkar je umrl slavni italjanski pesnik Dante. Papež je naročil dija kom vseh katoliških univerz, naj to pomembno obletnico dostojno praznujejo. — V svojem poročilu pravi papež, da je bil Dante "največji pevec krščanske resnice". pritrditi pečat in podpise Nemčije Slika nam kaže Miss Virginijo Madigan iz New Yorka ter miljo-na zavezniški reparaeijski proto- narja Marcusa Boarmana iz Montane, kateri se je zaljubil v njo ter tfoi^fra lianam tuira^ nJ se žnjo poročil, potem ko jo je videl igrati pri neki predstavi Devico Orleansko. kol, kojega narava tukaj še ni znana ali ni bila objavljena. Državni zbor se danes radi praznika ni sestal, a dr. Simons, minister za zunanje zadeve; je razpravljal glede položaja s komitejem za zunanje zadeve v državnem zboru. Znano je, da se je smatral dr. Simons izključenim, ko je zavlačevanje odgovora predsednika llardinga značilo negativen odgovor. Vnaprej je bila ugotovljena stvar, da bo z dr. Simonsom izginil tudi kanclcr Fehrenbach s celim svojim kabinetom, kajti slednji je stavil vse svoje karte na možnost uspeha priposkusu, da se ZAVEZNIKI POSLALI STALISGE SOVJETOV NEMČIJI ULTIMATUM NAPRAM RUMUNSKI Zavezniški ministrski predsedniki Vlada v Moskvi je poslala drastič-so izročili nemškemu poslaniku ul- no poslanico v Bukarešto ter zbi-timatum. Konec lendon. sestanka.; ra sile na besarabski meji. definitivne pridobi predsednika Hardinga za'zaveznikov, posredovanje v zadevi reparacije. Resignaeijo dr. Simonsa in celega kabineta Fehrenbacha je nujno zahtevala Nemška ljudska stranka, katero kontrolira znani Hugo Stinnes, "nekronani židovski kralj Nemčije", kajti na konferenci, Iti se je vršila v torek, je dr. Simons nujno zahteval sprejem pariških zahtev brez vsakega nadaljnega obotavljanja ter plačanje dveh letnih obrokov, soglasno z migljajem, ki je baje prišel iz "Washingtona in s sporazumom, da bodo Združene države uporabile svoj upliv pri Franciji v slučaju, da bo Nemčija podpisala zavezniške reparacijske zahteve. London, Anglija, 5. maja. —' Carigrad, Turčija, 5. maja. — (lani najvišjega zavezniškega Boljševiško stališče napram Ru-sveta so malo po deseti uri danes'munski postaja z vsakim dnem zjutraj podpisali ultimatum, ki bo bolj vznemirljivo in preteče. So-poslan v Nemčijo in ki vsebuje v jets k i komisar za zunanje zade- reparaeijsse pogoje navaja posameznosti jamstev, kateia mora dati Nem- ^MEHIŠKI EKSPORTERJI SE NE BRIGAJO ZA ŠTRAJK. Važno za potnike. Kdor ieli t bližn ji bodočnosti potovati v atari kraj, naj se ohr-no na nac, da mu polijemo vsa navodila, kako jo mogoče dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni List lahko potuje kadar hoče. Kdor pa spada v zasedeno ozemlje, in želi potovati v staro domovino, mu še vedno lahke preskrbimo potiš list, kadar pride T New York. V vsakem odra se obrnite na tvrdko: nAM*** Washington, D. C., 4. maja. — Eksporterji ameriškega premoga nočejo Izrabiti situacije, ki je nastala vsled premogarske stavke v Angliji. Generalni konzul Skiner v Londonu jc rekel: — Le malo ameriškegr premoga gre v Anglijo. Iz tega je razvidno, da so premogarski baroni prepričani, da štrajk ne bo dolgo časa trajal. Ne odlašate sko nameravate naročiti vozni listek iz stan domovino ca Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuie-no slovensko bančno podjetje: FRANK 8AK3ER STATE BANK (potnifld oddelek) M----------7 t' » Uil iiU J Downing St. in ko je dospel tja-jr£* s< kaj, se mu je izročilo dokument.1 va- 1 STOLETNICA SMRTI NAPOLEONA BONAPARTE SLOVESNA MAŠA - ZADUŠNICA JE 3ILA ČITANA V KATE-PRALI, V KATERI JE BIL NEKOČ NAPOLEON KPONAN OD PAPEŽA. ve, M. Crčcrin, je najprvo obvestil romunsko vlado, da so mirovna posvetovanja, ki naj bi se f>ri-čija ter zahteva od slednje, -da | Čela v pričetku maja v Eigi, pre-sprejme aH zrvrne zavezniške po-, lož« na za nedoločen čas ter poslal goje pred 12. majem. |nnto dne 29. aprila nadaljno dra- Stbame>r, tukajšni nemški 'Etično poslanico. Sovjetske obla-poslanik. je bil takoj pozvan na sti pravijo, da so pojasnila, kate- so dali Bumnnci, nezadovolji-Dolže tudi Rumunce, da ru-ki je vseboval ultimatum na na- muska. armada obstreljuje ukra-slov Nemčije. Čeprav str. bila se- ji"*ke vasi in da omogoča delav-stavl jena ultimatum ter protokol J nost Petlurcvih tolp, ki hodijo podpisan od sveta, sestavljena kot!preko Dnjestra pod varstvom ru-en dokument, se je vendar le ul-jmunskili čet. timatum izročilo nemškemu za-! Pojasnilo rumunske vlade, da je stopniku. Zavezniška reparacijska: takozvano obstreljevanje ukra-komisija pa bo jutri izročila celi i jin.skih vasi obstajojo le iz par po-dokument nemški komisiji za nesreeenih strelov, oddanih tekom vojna bremena v Parizu. I vaj z ostrimi naboji, ni bilo spre- Ministrski predsetlnik Lloyd ietu Čičerina, ki zahteva bolj George in belgijski minister za natančne informacije glede kora-zunanje zadeve, Jaspar, sta pr\a,tov, katere se namerava storiti, podpisala angleško in francosko j da se prepreči sovražna dejanja besedilo ultimata in obema so sle- rumunskih čet ob Dnjestru. dili francoski ministrski predsed- Med tem časom pa zbirajo Rusi nik Briand, italjanski minister za svoje čete ob besarabski meji. So-zunanje zadeve, grof Sforza ter vjetsko vrhovno poveljstvo je se- Pariz, Francija, 4. maja. — V katedrali Notre Dame. kjer je bil kronan francoskim cesarjem od papeža Pija Vil., Napoleon francoskim cesarjem, je bila danes zjutraj čitiina levesna maša v spomin na smrt Napoleona Bonaparte pred sto leti. Od sedmih zjutraj naprej se je zbiral narod ter čakal, kdaj se bodo odprla vrata katedrale. Ko so se pričeli obredi, je bila velikanska ccrkev natlačeno polna. Stebri katedrale so bili oviti z modrimi in belimi trakovi, predstavljajoč barve Device Orleanske. Predsednik Millcrand je bil zastopan po generalu Lassonti, — kar je pomenjalo stvar, ki bi bila popolnoma nemogoča pri katerikoli napoleonski slovesnosti v času pred vojno, — d očim je bila madama Millerand osebno navzoča. Maršal Petain hi Fayolle sta sedela skupaj v družbi nekako tridesetih generalov in admiralov in navzočih je bilo tudi nekako en ducat članov Francoske. akademije v svojih zelenih uniformah, da pof-aste spomin ustanovitelja njih akademije. Z izjemo bi;rv t 11 uniform je predstavljala mračna katedrala kaj mrk prizor. Pričetek slovesnosti je označilo zamolklo bobnenje. Bil jo to preludij k pogrebni koračnici Berlioza. Skrajna svečanost je /.tlačila celo vprizoritev. Velikanske ljudske množice so bile molčeče trr nepremične. Kardinal Dubois je čital mašo-zadušnico in pri povzdigovanju so zatrobile trobente republikanske garde poziv "Aux Champs", ki je predstavljal francoski bojni klic že dolgo pred časom, ko mj orli Napoleona novedli Francoze od zmage do zmage. ; i V mislih, molitvah in solzah, katere so številni pretakali, je bilo veliko več spomina na one. ki so padli tekom zadnje svetovne voj-/ic kot pa na velikega vojskovodjo, kojega stoletnico smrti so je ravnokar počastilo. Večina misli je bila posvečena Franciji in francoska republika je bila tudi predmet pridige, katero je imel raz lečo abej Vecocque, ki si je tekom vojne kot vojak m duhovnik pridobil vse časti in vsa odlikovanja, ki jih je mogla podeliti repubjika. — Nakratko je orisal položaj, v katerem se je nahajala Francija koncem velike revolucije. Za njega je bila največja zasluga Napoleona, da je vrnil deželi vero in veri katedralo, v kateri so revolucijonarji kronali 44boginjo razuma". Z veliko zgovornostjo je proslavil vlogo, katero igra vera v življenju posameznika ter govoril končno o — ljubljeni Franciji, za katero bi vsak Francoz zopet prijel za orožj«>. če bi se pojavila potreba. Jutri se bo pri Slavoloku zmago (Are de Triomphe), katerega jc dal zgraditi Napoleon in pod katerim jo lež;il<» njegovo truplo po povratku s Sv. Helene, vršila vojaška slovesnost in sicer v navzočnosti predsednika ter vojnega ministra. Zvečer, ob deveti uri. ko jo Napoleon umrl, bo govoril pred grobom Napoleona v l)ome des lu-valides maršal Foeh, ki se je danes vrnil iz Londona. Ob istem »*:.sii bo oddana ob bregovih reke Seine salva iz enoindvajsetih topov. — Cela Francija pa se ne vdeležuje teh napoleonskih slovesnosti. V številnih okrajih so bili organizirani protestni komiteji in vršile se bodo demonstracije proti proslavljanju "tirana". Ti Francozi niso takega mnenja kot je ameriški predsednik Ilarding, ki je rekel, da je bil Napoleon "največji demokrat, kar jih je kdaj živelo". Jamestown, Sv. Helena, 4. maja. -— Proslava stoletnice Napoleona I. kliče v spomin dejstvo, da je najti tukaj še vedno tri žive priče in očividce Napoleonovega bivanja na tem otoku. Dve teh prič sta dosegli starost 170 let ter nočeta ničesar izjaviti glede svojih utisov tekom Napoleonovega bivanja na otoku. _ Tretja priča, ki je stara malo nad 120 let. pa še vedno ponavlja ime Napoleona Bonaparte. Prvi dve priči sta dve velikanski želvi, ki živita v ribniku krasnega parka, ki obdaja Pantation House, a tretja priča je majhna siva papiga, last nekega mornarja. Tej papigi je ime Napoleon. konečno baron Ilajaši, japonski poslanik v Angliji. Takoj po podpisan ju dokumenta so francoski in italjanski zastopniki odpotovali v Pariz in Rim. Posameznosti zahtev v ultimatu na Nemčijo sa bile objavljene danes zjutraj. PREDSEDNIK HARDING IMA VELIKO NOGO. Dve newyorški gospodični sta sklenili napraviti za predsednika Hardinga par lepih copat. Pisali sta mu, kakšne številke čevlje nosi. Odpisal iima jc lastnoročno, da deset in pol inča. . - . * ". c^jg. - j*, daj koncentriralo celo štirinajsto armado, obstoječo iz petnajstih divizij, med Stauo, Konstant in o-vom ter Tiraspoljem, d očim so na-daljne štiri infanterijske divizije v rezervi v Mohilevu. Poleg tega vrše boljševiki intenzivno komunistično kampanjo na Rumunskem in to predvsem ob besarabski meji. Glasi se, da je bilo v Besarabiji, kjer je večina prebivalstva nezadovoljna z romansko vlado, celo židovsko prebivalstvo pridobljeno za komunizem. Romunska vlada spoznava z velikim strahom, da sili komunizem v deželo ter stori vse, kar je v njeni moči, da prepreči nadaljuo. širjenje te.doktrine. :~>0B ii ... Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki c:ni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše eene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron .... $2.40 1,000 kron ____ S 7.75 400 kron .... $3.20 5,000 kron ____ $38.50 500 kron .... $4.00 10,000 kron ____ $76.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje pošte in izpiačuje "Jadranska v Trstu. bauka1 Ti 50 lir 100 lir 300 lir $ 2.90 $ 5.40 $15.60 500 lir 1000 lir $26.00 $51.00 NEMŠKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju. 1,000 nemško-avstri j sirih kron $ 3.05 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 14.00 10,000 nemško-avstrijskih kron $ 28.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $140.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo v?like koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po Hew York Bank Draft. Fruk ttlEMTStatB Bilk 82 Gorilaiit Street, '4 Ice Y«k ,,„ . GLAS NARODA, 6. MA-JA 1921 "GLAS NARODA" MUVINIAN DAILY) __«nd PutKWM SLOVJUIO PUBLISHING CO (s MrioratlM) ^RANK 4AKICR. LOUIS BCNEOIK. Peter Zgaga Lot on Horton, kralj mlekarjev, Strnem cf BuaJnM« •T t hm Corporation and Addricu a of Abovo Offlclorat •i Cortlandt Str**C >uaH mt Manhattan. Hm m York Cltv. N. Y. "QIM N« IzSAis vaakl iu IzvumM nad« II In praznikov. Mm CMC taU Mil« IM mm Arm irik* Za Nm York s a cmtm loto «7 M Ca U Canada Uta tUl Ca Inosomatvo sa colo M* S1JM sa oa( lata L A • NAROD (Votoa of t*»o Pooolo) day oxcopt Sunday* ai lubacrlltdoo yaartr M M on Ooalal brca pn«* ta uaahnuatl aa aa prlobCujclo. I>n«r naj a« biagrvtdl po-Hiteti i« Momt Ordflr. I*rl spremembi kraju naročnikov prodmo, da aa ttk tudi prajtato UvallK« na mani, da hitreje najdemo ninloTntta._ LASNAROOA •orouflh of Manhattan. Now York. H. ot Comandt Skrčenje plač v jeklarski industriji. Pričakovano skrčenje plač jeklarskih delavcev je bilo končno v ranici objavljeno. V splošnem je industrijaln: svet, to je svet podjetnikov in delodajalcev, pozdravil ta korak, kajti domneval je, da b«*lo na ta način skrčili tudi bazični ali temeljni stroški produkcija kar smatrajo itrviini za glavni predpogoj povratka prosperite-1*. N» kateri moderni ekonomi pa so proti nabiranju, — in skoro bi rekli, da upravičeno, — da je mogoče s skrčenjem plač in zmanjšanjem nakupne sile naroda pospešiti prihod resnične prosperitete, — r bscgajoče vse sloje prebivalstva. Ti ekonomi so mnenja, da bo skrčenje plač preje zavleklo kot pa pospešilo uveljavljenje normalnih razmer. Finančni in industrijalni voditelji, ki imajo v mislih le svoj h stiii dobiček, pa nizo takega naziranja. Nasprotno so si splošno želi li akcije, katero je vprizorila sedaj jeklarska korporacija Združenih držav. Sklep, do katereira je prišel sodnik Gary v družbi svojih tova-l išev. pa obrača zopet javno pozornost na slabost korporacij s sta- prehodna naredba, po kateri naj ostanjo dosedanje pokrajinske vlade in dosedanja upravna razdelitev še dve leti v veljavi. Vsi pametni arzlogi opozicije poti centralizmu so bili zaman. — Vladne stranke so le svojo slepo pot in ustvarile v svojem 62. členu pravo skrpucalo. Vladni predlog si celo nasprotuje, ker naglasa na eni strani razdelitev pokrajin z ozirom na enotne socijalnogospodar- . ske razmere, po drugi strani pa določa brez ozira na socijalnogospo- na nekem banketu v uarske razmere, da ne smejo pokrajine obsegati več nego 700.000, ^ naslednje: prebivalcev. To se pravi, da hoče vjada s poudarkom o oziru na soci-j ~ Trgovina z mlekom ima veli-jalno gospodarske razmere samo slepiti javnost, oziroma razkosati s soyrafnlkov»_a cef° * tega vidika državo tako, kakor bo to ustrezalo itffciim absolutist^-,™.*81 m<*\ nj'mi morajo priznati, nim namenom da mleko seda-» bolJ cist0 kot Kljub temu, da je vlada kupila na račun davkoplačevalcev pre-'*5 biJ° nekoč Ponarejanje ali pa malo samostojne poslanske klube za centralistično ustavo, vendar kvaf-je"je ™ * Je stvar Prete*; položaj vlade ni posebno rožnat. Ne samo v demokratskem klubu, „ t1' Mlekfr kova starega SugnHlrmattBka Ustanovljena 1. 1898 Kalni. Sritoirta Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Si ampak tudi med muslimani se pojavlja vedno večji odpor proti vla'd-l^.°®kinsa P™* ▼ Jec°-, ni korupciji, ker i^m jemlje ugled med narodom;" samo v klubu slo-.?1 Je *am.r<* nekega lepega- venskih samostojnih ooslancev ni nobenega odpira, ampak je mero-H11*.™ sv°Jfm'1 delavcu: — Peter,' dajno samo hlepenje po izkoriščanju države v osebno in navidezno sirankarsko korist. Dr. Vošnjak postane baje poslanik v Kodanju in se mu na račun ljudstva izpolni njegova dolgoletna želja po diplomatski karijeri, Pueelj pa je postal minister. Za to uslugo, ki sta jo gospoda Vošnjak in Pueelj storila sebi in vladi, dobe samostojneži par milijonov za sanacije svojih zavoženih gospodarskih organizacij. Za to ceno pomagajo samostojni demokratom razkosati Slovenijo in se požrli svojim volilcem dano obljubo, da bodo v konstituanti nastopili za avtonomijo. Ustavni odbor je toi-»j rešil vprašanje o razdelitvi državne uprave na pokrajine v centralističnem .smislu, toda končno to vprašanje še ni rešeno, ker bo o njem odločal plenum konstituante. Tam se bo ali vnela huda borba, ali pa bo opozicija pripustila vladnim strankam, da same brez njih ukovajo državo v centralistične okove in žeto nosijo tudi same odgovornost za posledice, ako si bodo v tem slučaju upale brez Hrvatov in brez večine Slovencev ter proti odločni volji velike večine hrvatskega in slovenskega naroda uvesti najreakcijonarnejšo ustavo. Narod jih bo pa sodil, in prepri&mi smo — da tudi obsodil! D opisi pojdi naokrog med kravami ter daj vsaki lepo glavo zelja. Daj vsaki eno, a največjo in najlepšo \ glavo zelja daj kravi, ki daje; največ mleka. Peter je odšel kot rečeno in ko se je vrnil, ga je vprašal Si, če je izvršil njegova povelja. — Sure, Mike, — je rekel Peter ter se smejal. — Vsaki kravi sem dal eno glavo zelja, a največjo in najlepšo glavo sem obesil na vreteno vodnjaka. • * • V New Yorku je bila ustanovljena liga, ki se hoče boriti za t j, da smejo ženske obdržati svoja dekliška imena, kadar se poroče. Ta liga bo brez dvoma deležna podpore vseh poročenih možkih. * o * Pred kratkim je po čudnem naključju prišel v New York, domžalski rojak, ki je prvi za Četrtkom. V Ljubljani je bil nekaj časa na Žabjeku — lastran malenkosti: Obral *">«ta-4nik: KU1MJLF PERI > AN, «33 E 185t!» St^, Cleveland. O. Podpredsednik: L,U1S BAuAnT, Box 106, Pearl A venae, Lorain, o. lajulk: JOSEPH P1SHLBB, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BEOZI^H. Ely, Minn. Blajeajn'* a*»lzpla*iai)U> amrtnte: JOHN MOVEKN, «24 N. 2nd Ara^ W. Dntath, Minn Or. JOB. ORAHEK, Vrtomri adnra'H: 843 K. Ohio St., N. 8., Pittsburgh, Pa. Nadrornl odbor: MAX KEIvŽlftNIK, Box 872, Bock Spring«, Wjo. M«»Hv.H MI.ADIČ, 2603 So. I orKS.nl smrt je, naj se xglasl tajniku bijlinega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novlb drofltev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vatanovi a fL Člani ali članicami Homer City, Pa. j konvencijo. Aiko on ne skliče kon-Ako bi se rojaki in čitatelji 4i-t vencije, jo bo moralo članstvo. . - ,rom Amerike ozirali samo na do-f Zato opozarjam vse postaje, da , . liAča industrijalnih odnošajev. Tudi druge industrije so se nahajale ,pise m pobila ^ raznih našel- se konvencija mora vršiti. Zakaj j eIoveka Je ubl1-l.nd isto potrebo, da omeje svoje izdatke in nekatere med njimi so bi gotovo mislili, da tukaj in smo pa pdačevali v konveničnil Jugoslovanska 24 l ile, s človekoljubnega stališča govorjeno, boljše v stanu nanovo u-L, akolici ni nabenega Slo»venea, fond (petnajst mesecev? Opomi-1zakonodaja. Ako črhneš 46 kron ravnati razmere v svojem delokrogu. Tako so naprimer izdelovalciv ' 1 1 ' Iz Jugoslavije. Jugoslovanska zakonodaja je bodo ujoških oblek v Chicajru pred kratkim prišli do prepričiinja, da je I ^jčez vlado kako besedo, te ponava- ker se namreč od tukaj nihče ne u jam vse postaje, posebno .pa ....., - , xt , * , • . ^'oglasi. Toda resnici zia ljubo mo-!bornike, da se konvencija morajo smrti "^Šijejo, Če-pa komu treba na vsak način skrčiti stroske dela Na tem trgu so delodajalci>ram vedati da jih je ■ vršiti ^ zdniženjem. SobratjeJ^a drugi svet pomagaš, se pa ko-,n delavci zvezani skupaj s sistemom skupne vade. O predlogu za Kak<>r naselbinah j vpožtevajte ta dopis! skrčenje plae se jc vsled Ugu razpravljalo pred razsodn.kom fa je ^ ^^ » > > 11 dobro .man m usrleden narodni ekonom. Delodajalci so predloži-; " _ , , . . . , . , . . , . . , ^ . ^, , ... . , . , , .. , . u * j j« » premofcorovih delamo eden ali > idrihu, ki nas je lepo sprejel ui da bo omenjeni rojak tudi v Newjezniskih prog. Od teh jih je bilo h svoj slučaj in delavske unije zopet svojega. Razsodnik je določil,! , * _ . 0 J . . , _ . ^ - - , , , , , .. , , . • , . , - . j 1._.dva dni na teden in smo vsi neko- postregel ter se priporočamo, daiiorku dva "ubu". I639a kilometrov normalno!irnih da je skrčenje pla<- netih m desetih odstotkov upravičeno. L., , . „ . , t . „ . ... * ... , . . _'liko otožni ipostali ter čakamo na n»s sprejme na sesti konvenciji.! No, dobro, en bo pa peti na m 2ra nova pumpa. To že Naj zadostuje danes o peti kon-kušnjo. jtraja pet mesecev in je še do da- venciji, o šesti kaj več. Dejansko skrčenje plače za dvajset odstotkov je zmerno, seveda ues ui- NatLalje ne bom opisoval, Filip Krašek, It s stališča industrije same, ne pa ; stališča delavcev. Dejanski se ker vidim iz več dopisov, da je,predsednik društva št. 107 SDPZ., j«- s tem postavilo pl:«če nazaj na stopnjo, katero so zavzemale po povsod enako, povečanju, ki je bilo uveljavljeno dne 1. avgusta 1918. Izza leta 1912 Tukaj je tudi nekaj fantov, ki Singu. Vodeničar Roy K. Moulton pi- Promet po Donavi. Mej Bratislavo, Slovaško, Izvoz pšenice iz Jugoslavije. Kakor javlja "Trgovinski glasnik", se je iz Jugoslavije do konca mese<*a decembra izvozilo 5005 vagonov pšenice, in sicer v Av-"111 »trijo :i92fi, v C'ehos?.n«vaško 938, še V včerajšnji "Evening Mail" *' Beogradom v stanovi srbska pai-o- v Italijo 7-1. na Clrško 39, na Ma- bile plače v jeklarski industriji nekoliko boljše kot pa v drugih so že malo bolj v bazičnih ali temeljnih industrijah. To je bilo deloma pripisovati dva pa "županov sin letih. Posebno ne dobi svoje Homer City, Pa. Anton Glavan, tajnik. Hostetter, Pa. I Food will take the place of liquor družba osebni promet as stimulant. Men will carry i sandwiches on the hipp. Let's! Tihotapstvo s tobaKom have another fried egg before we,se kaznuje v Jugoslav,j, s 300 K za vsak kilogram ali z zaporom o treh dni do enesra meseca. Po- go home". j-i urnemu delavnemu dnevu ter sedemdnevnem delavnemu ted- cvetke. Pa ne mara nič, poje kot j Delavske razmere so tukaj prav nu. S.rdnilt Gary je objavil, da bo v teku enega leta dvanajsturni ptič. jslabe. Dela se komaj dva dni na d-Lv ni dan popolnoma odpravljen. 1'gotovil je tudi, da mora izgi-| Sedaj še hočem omeniti, kako je teden. Sedaj še toliko človek ne niti sedemdnevni delavni teden. To l>o poinenjalo brez dvoma napre-'r,a peti redui konvenciji SDPZ.Jmore ®aahižiti, da bi se pošteno d« k, kajti s socijalnega stalil a sta dvanajsturni delavnik in sedem-'katera bi se morala vršiti 2. maja P^i^l- dii. vi.i delavni teden iK>polnoma nevzdržljiva. |in ^ je tuoracije. da skrči place 130»! na leto. Kot je sodnik Gary že v sv »ie upravičuje skrčenje življenjskih stroškov je bilo uv edno mraz. tako srečni. P korporadje * ae delodajalci _________„ _______ življenjske stroške, kitere morajo nositi dela*vL razen če imajo de-*a Zapisal si: Su- la|«K svoje zastopstvo ter nekaj besede v dotični industriji. l*peudlT?na I^1® redna konvenci- jeklarske korporacije kaže iznova resničnost starega reka, da ni no- Ja- _Jaz "i6lim» d^ niso glavni*. Ptrtsdrav vsem čitateljem G. X. Naročnik. Ni več daleč čas, ko bodo tudi jnjca prepovedana. • • Dva advokata sta se pogovarjala. Pa vpraša prvi drugega: — Ti, kaj je to: eden ima, dru-p! pa dohif — Pravica — se je glasil odgovor. • • • Ko dobite od svoje žene pismo, piečitajte najprej zadnji stavek. * * • »koč je prišel znrni ljublja»i-ski fijaker Korel vabit bivše era enega meseca .Ileg tega je treba seveda plačati tudi dosedanjo zelo visoko globo in ves tobak se zapleni. Bolgarskih bankovcev levov jugoslovanske državne blagajne ne zamenjujejo. Zato je trgovina ž njimi popolnoma p1*0*3- i Število jmroslovanskih bankovcev . L j- od dne 8. do la. tVbrunrja Jugoslovanski konsumenti že vn».i j zmanjšalo za 22 209 dinarjev. l>rej už.va?i vse dobrote, ki bi b džnrsko 14 in v Nemčijo 4 vasgo-ne. V mesecu januarju je znašal izvoz 1149 vagonov pšenice in 347 vagonov moke. V prvi (polovici februarja pa se je izvozilo 127 vagonov ptenice in 105 va^. moke. Dvanajst tisoč miljonov kron namerava doseči v Angliji jugoslovansko trgovinsko ministrstvo. S tem kreditom naj bi -bilo orno-gočeno jugoslovanskim trgovcem kupiti v Angliji blago, ki bi ga pa plačali šele tedaj, kadar bi se iz-boljšaia jugoslovanska valuta. Xa ta način bi bilo doseženo, da bi a- Nova podjetja. V Zagrebu se je osnovala "Zagrebška tovarna čevljev" z glavnico 10 miljonov kron. izhajale iz izboljšanja jugoslovanske valute. Pogajanja za dosego tega kredita potekajo ugodno. Treadwell, A laika Xaš rojak in stari pečlar Jožefi Ur človek tako mod t>00 do Tako v industriji kot v politiki dovede do boljših sklepov reprezen-,talnega odbora bogovi Mi^,JJ«tktiw«. Ker nas je le par.prOSTa zao°va ln ,n (Aorlu Jel------------- iutivna vlada v druibi skupno storjenih sklepov delodajalcev in za-.da & članstvo postavilo gL odbor,'SIo.venffv ^ Je »Povabil tudi ne; stopnikov delavcev. V jeklarski industriji pa žalibog še nismo prišli,"* glavni odbor članstvo. Za-i . '' P^j^^Jov Am3r»kancev. Sta i ko dale»' Kupljena centralistična ustava. Ljubljanski "Slovenec" piše: — V ustavnem odboru je bil sprejet 62. člen ustavnega načrta kakor ga je predlagala vlada. — \ lada je bila sigurna, da bo njen načrt sprejet, ker niso glede člena G.!, soglašale niti vladne stranke in so se vršile med demokrati in ra- __________ ______ _______^ Podzemne pline, I ljubljanskega župana Hribarja nal "Koranit". prva Jugoslovan- ki ^ dajo zelo dobro »izrabljati i ples. Vabil ga je takole;#Kaj ne, ska tvoi-nica azbestnih plošč v Za- za P°S°n parnih mlinov, so odda boste prišli, gospod župan? Bolprebu zviša svojo glavnico na 25 kri,i v Starem Rečejn v Rački, konfeti, korijandoli,nnilj°n°v kron. T^etna produkcija " " ' Tovarna za led. "Udruženje mesarjev" v Osje-VTStanovno ku l>o gratlilo tovarno za led. 100 to jaz mislim, da smo mi člani go-'r* P®®**' nas Je z vsem imenitno ^podar čez glavni odbor. Ko je P^^^el, posebno z reformi»-anini bila peta redna konvencija preJ^^0"11^'1" od etiega klicana od glavnega predsednika,'do pet let starim prav po staro-je vse gledalo: Zakaj! Nobeden'kranjski tegi. Majolka je bila za »e ni oglasil, samo od štirih po-!hifno- °na nam pripomogla do-staj SDPZ., namreč št. 146, it. 7,,dti k "i)avi- To razume, da št. 107 »n št. 91 so šli v Johns-ženskega spola ne velja dru-town. Mi pridemo v Turn Hall obPre^no 8,110 ^ raasli, nam je 8.30 dopoldne, a se nikdo ne o^la-|napravil vsakenm e*10 kavo. cl kalei hude borbe, tudi v ministrskih sejah. Zaie je vlada segla po'si. Vrata so zaprta. Kaj naj je bilo'^tari A.merikanci so "kH, da take koruptnih sredstvih iu je kupila za 255 milijonov dinarjev muslima-'storiti drugega kot iti na gl urad! ve ^ v sv°iem živije-ne. |.SDPZ. Ko pridemo tja, nas vpra- n?U: Z*"Yso postrežbo se ti zahva- To je izzvalo celo v demokratskem klubu veliko razburjenje injša sobrat Andrej Vidrih kot po-|l^en10 ™ ^ želimo še mnogo ta-je ojačilo opozicijo v demokratskem klubu, ki ni odobravala vladne možni tajnik, če nismo dobili ^>o- dnevov. taktike. Predsednik demokratičnega kluba. Ljuba Davidovič sam se počilo od glavnega prevodnika, je pritoževrl. da ga demokratski ministri niso Učno obveščali o svo-jda je konvencija preklicana. Vsi jem deolvanju v vladi in mu niso naznanili niti vseh faz pogajanj z odgovorimo, da nam je dobro «na-muslimani. j Kakor mualimane. je vlada kupila tudi slovenske samostojneže. Dr. Vošnjak je kot voditelj slovenskih samostojnežev priznal na cen- je po dolgem premisleku izblek-postregel, posebno z reformiranim — in — ln--no-- sploh ga burna pa pukidal___ * • • Predsednik S. D. P. Z. je pa pi.-al in govoril: Cenjeni delegati, pridite na konvencijo naše dične tsrganizacije. da v tesnem prijateljskem zmislu rešimo delavsko vprašanje in mili slovenski narod, da postavimo pred drugimi narodi, da se preskrbimo za življenje in smrt — in in — no konvencija se pa ne bo vršila ... Tvoji stari prijatelji. no ter da smo se hoteli sami pre- Svadba hčerke kineškega miljo- pričali, kaj je vzrok. Jaz mislim,I sazja. «• A * A ' ♦ i A- Ao+% bi nekateri dobili predebele Kineški miljonar Lin-Cin-Cong tralisticno ureditev države, zato pa se je vlada obvezala dati SKb ■ _ - .a. . <. » , . J v Sloveniji koncesije. Tudi denar je igral precejšnjo vlogo. Ko i«1'* k^^H ^l t ,1Z ŠanphaJa Je »edavno omoz»l imeJa vlada z.-sigurane glasove muslimanov in samostojnežev, se je) ?V P*™1^*- J svoj o hčerko. Nevesta je imela pri začela v ustavnem odboru zopet razprava o tlemi 62. | , snpv h V - - tafeu'. .poročnih ceremonijah krasno o- Niti člani vlade r.iso soglašali popolnoma z v'adnim načrtom. — ""/f ?a ^_V1BI ^obJ'a41 de;.bleko, posuto z dragocenimi kam- Končno so se pa zedinili za vladni predlog, po katerem naj se vrši uprava države po pokrajinskih okrožjih v občinah. Razdelitev pokrajin se vrši potom zakona z ozirom na naravne, socijalne in gospodarske razmere. Nobena pokrajina pa. ne sme obsegati več kakor 700.000 prebivalcev. Manjše pokrajine se smejo spojiti v eno večjo, toda končno odločitev o tem imajo skupščine doličnih pokrajin. — Pa tudi v tem slučaju ne sme taka nova pokrajina obsegati več ka- legati pridejo o pravem č«u na- ^ vsakem tu je imela zborovanje pete redne konvencije . ^- A_____. . . »n ta oglas sem vpoštevai, v Pro-I^ dragocenih prstanov, na glav» kor 700.000 prebivalcev Na čelu vraike pok rajine bo stal veliki žu- *akaj bomo prazno s!«mo mlatili, pai, ki ga imenuje kralj in ki upravlja po svojih organih posle drž'Ako ima on toliko glasov za n>n-uprave v pokrajinah. Sklenilo se je tudi, da se prej nego stop? v ve-'vencijo preklical in regurtririna ljavo zakon razdelitve države v pokrajine, razdeli Dalmacija in Slo- pisma pošiljati na vsako postajo, dvoje okrožij, Črna gor a pa na eno okrožje in da se izda potemtakem je on zmoten sklicati premoŽenje. sveti je pa bila od glavne« pred-1^/* cm ?*oki . zlati dij1adem-sednika in glavnega tajnika kon- P?hod ** naznanila Po- sebna godba. Po poroki so odvedli zakonsko dvojico po starem kine-akem običaju v bogato opremljeno spalnico, kjer je tvoril' samo posteljni prt, obstoječ iz samih Čipk in pretkan s srebrom, celo vencija suspendirana. Glavni predsednik je omenil. zmanjkalo besed, ni vedel, kako]1000 vagonov ploščic. bi s povdarLom končal stavek ter! V Rrod" ->e skupščino "Tubus", tvomica za kg ledu iz te tovarne bo stalo na- izdelovanje parnih kotlov in eevi. niesto 100 samo 60—70 kron. niavnica znaša 5 miljonov kron. Produkcija sode Kdo podraiuje? Osješki paromlin "Union", ki Sekanje gozdov ▼ Jugoslaviji. Ministrstvo za šume in rude je zbralo vse podatke o stanju in velikosti gozdov. Xa temelju teh po- Nek Amerikanec je napis * .^"J* do' d*Italia'* takole Italia. je v Jugoslaviji oproščena taks in j je imel v preteklem letu štiri in pol miljona čistega dobička, izplača delničarjem 30odstotno di-videndo. Ako ibi izplačal le deset-odstotno. bi bil lahko kruh do**ti cenejši. Zategadelj je že skrajni ča«J, da konča država to banko-kratsko izkoriščanje. carine. Da so to dosogli sodovi-čarji, je v pr\-i vršiti zasluga poslancev kmetijske stranke, ki so z uspehom posredovali v tej zadevi «pri finančnem ministrstvu. je napis rve ... . , . prečit al: Red v jeinja 2X1 "^kavanje gozdov. Japonska ne more izvršiti tvojega mornariškega programa. Letošnji preračun japonske dr žave prekaša vse dosedanje pro-ničune, odkar je ustavni režim. Vlada hoče izvesti svoj mornariški program, ali finančni krogi pravijo, da pojde to težko in po časi. Vsi upi glede večjih do g od- Izvoz lesa v tujezemstvo. Po službenih podatkih znaša vrednost iz Jugoslavije izvoženega lesa 293,525,975 dinarjev. V.nilo pretvoriti to svoto je vračunjen tudi ves Bihač-Vrbanjo Vse jugoslovanske zavarovalne družbe proti toči so se zdrrržile v kartel f zvezo). Da bo to v korist samo bankokra-tom, ne pa ljudstvu, je jasno. gradbeni in kui-ilni les. Ixvoz starega gradbenega lesa je dovoljen na Goriško, in sicer carine prosto in brez zarvarovanja valute. Les naj služi gradfoi sta- , . .novanjskih barak za 300 begun- kov so splavali po vodi, ker se|sldh družin trgovina ni izboljšala pa tudi ni upanja, da bi se to zgodilo v kratkem času. Zato bo treba načrt za Izvoz iz Jugoslavije v Italijo. On dne 1. januarja do dne 30. * izvršitev povečanja mornarice še novembra 1920 se je izvozilo iz odložiti in počakati ugodnejših f»- 'Jugoslavije v Italijo za 16,802,910 nančnih časov. Ilir lesa in za 9,711,180 lir praai- Proga Bihač-Vrbanja. Ministrstvo za ipromet je skle-ozkotimo progo v nomialnotinio. Z delom se je že pričelo. Iščem svoja dva prijatelja FRAN CA STARIČA in JOŽEF. PRIMCA, ki se nahajata nek j v Sheboyganu, Wis. Prosim ce njene rojake in rojakinje, akc kateri ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar bom j ako hvaležen, ali ako sama c\ tata ta oglas, da se* mi javita. — Tony Dovgan, Droyenal Brick Co., R. F. D: 6y Canton, Ohio. (5-6—6) \ VB,: L..- n .h ■ ^•^P...... _QLAS NAHODA. 6. MAJA 1921 Maruša, ukrajinska Devica Orleanska. Poroča Aroo Dosch - Fleurot. Ob dolenjem Dnjepru, v deželi, nad katero je nekoč zapovedoval Mazepa, živi neke vrste ukrajinska Devica Orleanska. Njeno ime jc Maruša ter je sestra znanega Maclina, ukrajinskega poveljnika ter roparskega poglavarja v onih pokrajinah. Njena ljubezen do slave pa nima nobenega stika z njeno družino. Maruša ima svojo lastno armado, ki šteje nekako bOO mož in boljševiški komisarji pričnejo peti kaj ponižne pesmi, kadar se približajo robu velikega gozda, na jugu Kijeva, v katerem se je ustanovila Maruša in kjer ima svoj glavni stan. Maruša je po svojem poklicu to, kar imenujejo Ukrajinci in kezaki "gajinca", to je kravja Dre bodoči svetovni zvezi. Poroča Paul Soott Mowrer. sko, ki je šla skozi vse kampanje' Kot potreben uvod hočem povsem samovoljno domnevati, da je s svojim mladim možem ter dom- dobila Rusija nazaj svojo moč in svoj upliv; da sta se Poljska in Ru-nevam vsled Uga, da ji je Maruša) sija sprijaznili; da se je vseslovanska misel poglobila in razširila; precej podobna. Dotična ženska da se je Bolgarska združila z Jugoslavijo; da je stopila Nemčija zo-je bila prav tako nečimurna kot: pet na noge in da je postalo pangermanstvo zopet enkrat aktivno; je bila hrabra in vsak mož v pol- da se je Francozom sieer posrečilo preprečiti zvezo med Nemčijo in ku je bil njen suženj. Nikdar pa Avstrijo, da pa je Avstrija kljub temu popolnoma padla pod nemški ni imela take prilike kot jo je ime upliv in končno, da je Romunska, vznemirjena vsled razvoja vseslo-la Maruša ,ki je jaltala po deželi vanstva, ojačila svoje vezi z Grško ter se skušala sprijazniti z Mad-naokrog s svojim bratom, katere- žarsko. ga so v vseh vaseh pozdravljali | Tako bi stale n a eni strani evropskega ravnotežja Nemčija, Av kot osvoboditelja. Tavrida je ve- strija, Ogrska, Italija, Romunska in Grška. Na drugi strani pa lša lo- Francija, Rusija, Jugoslavija, Oehoslovaška in Poljska. Glavne si likanska in ko je bila Maruša 10- t raneija, nusija, jugosiavija, venosiovasKa in roijsaa. liiavne sim-čena od svojega brata, je kmalu pati je Anglije pa bi bile na strani Nemčije in Italije ter proti Slova-prišla v pokrajine, kjer niso šejnom, kajti v Aziji bi bila Japonska, zaveznik Anglije, proti Slova-nikdar čuli o Maehnu. J nom. Neki mlad kozak mi je pove- Anglija in Združene države, kojih normalna naloga bi bila pred dal, da je Maruša zelo kapricijoz- stavi jati protiutež proti eni ali drugi kombinaciji, bi ostale dosti Iona. da pa je dobra s kmeti, ki se čene, da bi v slučaju kriz, ko bi ena ali druga zveza skušala nastopi-pod njenim vodstvom upirajo in- ti agresivno, lahko uporabile svojo kombinirano silo in težo v inte-jius-tirica, ki živi v Ameriki le v vazi ji boljševiških komisarjev. — resu miru. Tak hipotetični ali domnevani ekvilibrij je seveda popol-Ijudski domišljiji, ki pa je v juz-'.R^s^ica je, da je kapricijozna, a noma imaginaren ali obstoječ v domišljiji, a je popolnoma mogoč, n. Rusiji prava naroema Institu- t0 Je v značaju pastirici. Infor-' Odlični francoski strokovnjak glede inozemske politike, Jaques c ja (jajinca je tako bistvena za mant 3e povedal, kako tirani- Bainville, pa je predkratkim nasprotno orisal celo serijo tega, kar 'žira svoje pristaše in kako jaha-smatra za možnosti, ki pa temelje na povsem nasprotnih hipotezah na teatraličen način skozi vasi. ali domnevah. Bainville vpošteva le v majhni meri panslavizem. — Ko je govoril Kozakevič, sem Ker je po njegovem mnenju sprava med Poljsko in Rusijo skrajno opazoval obraz neke mlade ruske dvomljiva, smatra on rusko-nemško zvezo, sovjetsko ali ne-sovjet-deklice, ki je bila navzoča, in na sko, za neizogibno. Možnost zveze med Bolgarsko in Jugoslavijo se njenem obrazu sem lahko eital za- mu zdi tako oddaljena, da je niti ne omenja. Pv> njegovem mnenju v:st. Brez dvoma «i je mislila, — pa bo Italija sklenila -skupen dogovor tako z Jugoslavijo kot z Nem-kako krasno bi bilo igrati vlogo tijo, prav kot je dosegla pred vojno dogovor z Nemčijo in avstro-kot Maruša, biti mogočna ter ime-'ogrsko monarhijo. ti za seboj eelo deželo. | Vspričo teh okolščin je po njegovem mnenju najboljše, kar mo- Kozakevič ni imel nikakega re Francija upati, na eni strani zveza s Poljsko, na drugi strani pa navdušenja za Marušo. Ona in n.adžarsko - romunsko - bolgarska zveza. Kot sem že rekel, ni v se-Maehno sta uveljavila vojne obi-|danjem stanju mednarodne anarhije nobena kombinacija mogoča. — čaje, ki so bili izvanredno mučni (Verjetno je celo, da se bo pred uveljavljenjem trajnega ravnotežja za kozake, bežeče proti zapadu. lin trajne ustaljenosti preizusilo celo število zvez in kombinacij, a le, rekel Kozake-J da se jih zopet opusti v prilog drugih, ki bodo obetale večje ugod-stše potovanje.'nos t i in večjo varnost. Ko smo se znašli v Jalti, je nasi Čeprav upoštevam do skrajnih mej temeljito poznavanje diplo-poveljnik, general Novikov, skle- matične zgodovine M. Blainvilleja, sem vendar prepričan, da popolni!, da moramo vjeti izoliran od- noma podcenjuje in omalovažuje globoko ukoreninjene sile pansla-delek boljševikov, jim vzeti doku- vizma, ki vključujejo tudi končni veliki konflikt med slovanstvom mente ter oditi naprej, kot da iz> germanstvom. smo mi ta bcijševiški oddelek. —I * * * Tc je bila tudi dobra poteza, a šli i V splošnem govorjeno sem optimističen glede neposredne bo- smo za marsikatero preizkušnjo, dočnosti. Prepričan sem, da se nahajajo narodi že na poti proti —'ti moj dopis namreč obravnave Nekega dne smo srečali celo pet- zdravemu in novemu ravnotežju v okviru neke vrste splošne lige proti Johnu Kočevarju najsto rdečo armado na glavni aii zveze narodov in da bodo polagoma tudi dosegli ta svoj cilj. — cesti. Nasledrvega dne je šla mi- Ne smatram za verjetno, da se bo v kaki izdatnejši meri skrčilo obo- kozaško deželo kot je baletna plesalka za newyoraki Broadway. Temna noč obdaja zgodovino dolenjega Drjepra in vsled tega je zelo težko izvedeti kaj pozitivnega glede Maruše, a jaz sem govoril predkratkim celo popoldne 7. nekim človekom, ki je šel preko celega ozemlja, v katerem vlada Maruša in vsied tega je slika, katero nudi o njej, sorazmerno zadovoljiva. To je ena onih vitkih kozaških dtklic, ki zdiužujejo v sebi vso ognjevitost Slovanov ter hladni realizem Tartarov. Ona ve, da je lepa in tri četrtine njene moči izvira ravno iz njene lepote. Ona se igra s »vojo močjo kot se igra otrok z balonom. Brezbrižno drži za vajeti, a jih vendar drži v roki. Ljudje, ki jo obdajajo, pa ji verno in vdano služijo ter se pokore njenim poveljem. Te slike Maruše ni bilo lahko dobiti. Moral sem jo s silo izvleči iz polkovnika Kozakeviča, ki pozna ljudi, ki poznajo Marušo. Sel je skozi deželo Maruše — Vidite, — je vie, — ovirali so naše potovanje. Lucky Strike cigarette * čevarjevo ječo, kjer sv$ poldrugo [Osem jih je med njimi farmerjev, uro govorila žnjim ter'ga izpraše-]en majner, estali so pa trgovci, vala. Od prvega pričetka je napra-'Kočevarjevi zagovorniki so skrbno vil name Kočevar utls nedolžnega .izprašali vsakega porotnika, po-človeka. Strašna doba zadnjih de- sebno z czirom na dejstvo, če ima vetih mesecev mu je pa nekoliko kdo kak predsodek proti njemu. omeglila duh. On je star dvain- Pri obravnavi bo navzočih tri-štirideset let, srednje velikosti in deset prič. prijaznega obraza. Ko odgovarja - j na vprašanje, gleda človeku na-! Rusi v Braziliji, ravnost v obraz. Jaz sem prepri-j Francoska vlada je potom ge-čan, da bodo te njegove lastnosti juerala Polleja v Carigradu odre-napravile deber utis na sodnike;kla nadaljno prehrano Wranglovi armadi. Brazilska vlada pa je in porotnike. Ker je pa .razburjen in plašen, liajbrže ne bo nastopal tako, kot bi hoteli njegovi zagovorniki. Kis toasted Zadeva Johna Hočevarja. Za "Glas Naroda" poroča — Walter Fredovich. Gunnison, Colo., 25. apr. Iz Puebla do tukajšnjega mesta je devet ur z vlakom. To mesto, katerem se bo vršila obravnava proti John Kočevarju zaradi u-mora štirih majnarjev, je primeroma jako staro. Mesto se je začelo razvijati leta 1875 ter je štelo leta 1890 petnajst tisoč prebivalcev, dočim je dandanašnji tukaj manj kot 1500 ljudi. Hotel, v katerein pišem te vrstice, ima sto spalnic, ki so v vseh ozirih krasno opremljene. Da ne zajidem predaleč v popisovanju mesta, se moram lotiti takoj namena, katerega naj ima 27. aprila. Ves dan včeraj in danes dopol- Idne so zbirali porotnike. Ob pol-dvanajstih sta se obe stranki sporazumeli glede dvanjastili mož. istočasno povabila Ruse v svojo deželo. Obljnnila jim je dober sprejem in dobro pomoč. Dobe po 25 do 50 ha zemlje blizu železnic in vse potrebno, da se lotijo obdelovanja zemlje. Za 50.000 ljudi je pripravlejua brazilska vlada poskrbeti vse. kar treba za uspešno piospevanje kmetijstva v deželi. v spri- nas ne^a lfctvijska divizija. — roževanje, vendar pa na drugi strani tudi ne mislim, da bo prišlo do nu ni!* e se jim tako zel° ne mudilo,'nadaljnih velikih vojn, — vsaj ne v bližnji bodočnosti. Sem sem dospel v nedeljo zjutraj v namenu, da vidim Kočevar- co okotfčin v katerih se mu niAe 01 se Jim iaK0 zei° ne nmaiio, nadaljiiih velikih vojn, — vsaj ne v bližnji bodočnosti. Ja in eoxori™ žijim glede njego- zdelo primerno iskati njenega — ibi ?otovo iznašli, kdo da smo. | Ce pa človek domneva, da ne bo nikdar več take vojne kot je vc obravnave. Proces proti njemu znanstva. K!'ub temu pa jo je; Nato pa smo se sestali z velikim bila zadnja svetovna, potem zahteva preveč od svojega optimizma.|sc ima začeti dne 26. aprila. Ob-lahko orisal, "i/prva sem vzel nje- oddelkom kmetov Maehna, ki so MJ prisegamo, da ne bo nikdar več takega divjanja kot je bilo zad-jtoženea je pripeljal šerif iz Tellu- : :—1----: -1—-------------"---—r,-'L—:------' bil Kočevar v ječi pred 9 meseci. Od- k: zadostno poznajo Rusijo, da i "do pod velikim praporom, na svetovne vojne, pa bo izginila. Vojaška slava bo premagala sramoto. lahko sodijo o takih pripovedkah. Nikolaj Kozakevič je bil v ar- katerem je bilo zapisano: — Dol Polagoma, čisto polagoma, se bo zopet splazilo v kri prastaro pože-s sovjeti! — Mi smo seveda skrili ljenje po doživljajih in razburjenju, se priplazila v srce želja po — madi generala Wrangla, ko se je' SV0J* boljševiške dokumente, a le nadvladi in osveti in prišli bodo zopet na dan surovi nagoni vanda- siednji vkrcal na ladjo ter zbežal iz dežele. Korakevič pa je šel v Tavrido, ter nato do poljskih čet v Podolju. Med tem je šel skozi tieželo Maehna ter se nahaja danes na potu v Carigrad, da se tam pridruži svojim kozaškim tovarišem. Njena povest se pričenja z — Maehnoni, njenim bratom. Maeh-m> je eden izmed kozakov, ki so se naselili kot poljedelci v velikem vogalu Dnjepra pod Ekaterinosla-vom. Machno jc imel tradicije — k\ obodnih mož. Poslali so ga v Sibirijo. Revolucijo v Rusiji je smatral za resno stvar. Njegova ideja je bila, da mora revolucija osvoboditi narod, ne pa ga vkle-niti v nove verige tiranstva, imenovanega boljševizem. Ob onem času pa je videl preveč starega carizma v idejah Denikina in pa Wrangla, da bi se jima pridružli. Našel je, da čutijo njegovi rojaki približno tako kot on, in tako jf postal njih voditelj v odporu proti vsakemu, ki jt prišel. .Tako Denikin kot Trocki sta ga imenovala "bandita", a našla sta, da ga n* moreta poraziti. — Tako rdeče kot bele armade so poslale kaznilne ekspedicije preko Donjeca proti njemu, a on je še vedno na svojem mestu. Zvezal se je z Wranglom za nekaj časa, da osvobodi svojo deželo boljievikov, a ko je postal Wran gel prerveč diktatoričen, se je obrnil proti njemu. Machpo je bil večji meri oni, ki je napravil konec pun4olovstvu Wrangla kot pa je bila rdeča armada. Bil je tudi Maehno, ki je pobral konje ter večino vojnega materijala, kate rt-ga se je pustilo na obalah Kri ma. Maehno je organiziral Tavrido, kot so Siniajnci organizirali re-pnolikanske prostovoljce na Ir- «kem. Organizacija je tukaj, s kaznilne ekspedicije ne morejo o-praviti ničesar drugega kot najti kpiete, ki so miroljubno zaposleni s svojim kmeokim delom. Tii kmetje žive v prostornih stepah ter ae približno toliko interesi rajo za dik'atontvo p roleta rijata kot se irski prostovoljci za obseg in imperija. malo je manjkalo, da nismo na- llzma, uničevanja stvari. Kmalu bo človeško pleme zopet brodilo v pravili par resnih napak. j blatu in krvi večne tragedije. — Dokler ?mo bili "rdeči", je( Ali se nam bo sploh kdaj posrečilo pobegniti iz tega usodepol-fcila stvar lahka, če smo bili v ve- nega kroga vojne in miru t čini. Ubili smo vsakega, ki se nam j je upiral ter pobrali denar. Ko Razne vesti. pa smo nastopili kot pristaši Maehna, smo pobijali le boljševiške komisarje. Ker pa nismo bili nikoli gotovi, če gremo skozi ozemlje boljševikov ali ono Maehna, V Egiptu imajo skrbi zaradi bom- okoli 60 milijard, vrednost pom- no na meji m^d boljševiki in Mac-hnom. smo morali biti zelo skrbni pri po-j baža. bijanju ljudi. Le ena stvar je bila! Na trgu za bombaž je zavlada-varna pri celi tej zadevi, namree lo mrtvilo. Vlada je priskočila v vzeti ves denar. Jahali smo bolj pomo£ tej važni stroki Izžla je J. ,0! ,3 ,Sm:?.:bih ^ naredba, ki dopušča nakup bom- I baža od straui vlade za množine [ne preko 10 ton po ceni ki je ne- Deset dni smo'se tako pomikali koliko Pod lržno cen°" Nadalie naprej, večinoma s pomočjo na- Predvideva naredba predujme od ših rdečih dokumentov. Od točke strani nacijonalne in agrikultur-do točke smo napravili nove listi- ne banke po 7 odst. Končno se je ne ter označili dosti oddaljen razveljavila za tekoče leto posta-kraj kot cilj našega potovanja. Jva, ki v gotovih primerih ukazuje — Nekoč smo skoro padli v — spravo bombaža v posebna skla-past. Napravili smo listine do me- diača. sta Cškovska. ne da bi vedeli, da Jugoslovansko ženstvo. V Novem Sadu se je vriilo zbo- so dali boljševiki mestu novo ime namreč "Sedemindvajseti novem-ber." — Na srečo se je naša družba rovanje odbora Narodnega zen-skrčila na 56 ljudi. Vsled tega'skega save>za SHS, ki naj določi smo zbežali ter na fbegu zapazili,'dnevni red kongresa jugoslovan-da kmetje nrpadajo naše zašle- 'skega ženstva v Ljubljani. Na-doval.ee. Vprašali smo previdno, rodni ženski savez obsega večino zakajJ_. . , ..... I jugoslovanskih ženskih druStev — Mi spadamo k nasi veliki va-'T ... __- ruhinji Maruši. _ so ^^ ,brez razlik političnega prepričanja _ To je bilo prvič, da sem cul 111 ™roizpovedanja; v savezu so o njej. V vaseh smo izvedeli, kdo da je in kaj da počne. Če je le po- lovica torej Srbkinje, Hrvatice in Slovenke iz vseh jugoslovanskih de- tega. kar smo slišali, res- "1, pravoslavne, katoliške, moha- mčna, potem 6e je rdeči boje in medanske in celo židovske vere. bilo je šele v bližini Voznesenska, ! Odbor šteje 50 odbornic, med ko smo zopet naleteli na boljsevi-jnjimi 15 Hrvatic in 10 Slovenk, ake komisarje Maruša kontrolira Kongres v Ljubljani se ima vrši približno polovico dežele, ki leži ti začetkom septembri tega leta. med Kijevom in Odeso. Na zapad- ni strani pa so boljševiki močnej B. je sedem ur po železnici. Sem bosta dospela tudi dva Italjana, Kočevarjeva soob-tcženca. Prebivalstvo v Telluride je na obtožence jako ogorčeno, prvič zato, ker so tujezemei, drugič pa vsled tega, ker je bil umor izvršen na jako rafiniran način. Vsled teh silpih predsodkov je na prošnjo Kočevarjevih zagovornikov okrajni sodnik odločil, naj se vrši obravnava v tem mestu. Šerif je zaprl mene in Kočevar-jevega advokata Galligana v Ko- I Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO / Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor, Kranj; Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trst, Opatija, Zadar. Nemška Avstrija: Dunaj. Izvršuje hitro in poccni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in za vse Črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napol.eonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke co vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. * za FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. Btniiw številke V "Corriere detla Sera" se ba-vi bivši minister Luzzatti zopet Italjanski berlinski podanik gre z vojnimi posledicami. Najprvo v Rim. |navaja stroške glavnih vojn, ta- "Agenzia Economica" piie, da ko so stale Napoleonove vojne 7 pride berlinski poslanik Frassati milijonov dolarjev, severo-ameri-aprilu v Rim, kjer se sestane s ška vojna 1861—65 je stala 8 mi-sedanjim italjunskim poslanikom v lijard, svetovna vojna 19l4—19 šenega imetja, okoli 50 milijard, in posledice vseh vojnih sredstev za uničevanje ljudstva. Luzzatti nasvetuje mir in konee političnim mržnjam — sredi fašistovsko-ko-munističnega divjanja! Nemčija jo dala naročila za vagone in lokomotive. Železniška uprava je dala fa-brikam za letošnje poletje naročilo za 1706 lokomotiv in 23.517 o?ebnfh in tovornih vagonov. — Vrednost naročila znaša 5.2 milijard mark. Pri tem naročilu poskusijo uvesti za množinsko blago novo vagonsko tipo s 50 tonami. Iz dežele anarhije. V Roverchiari je prišlo do pobojev med fašisti in socijalisti. Fašisti so vrgli bombe v občinsko poslopje. Le s težavo je bil ogenj zadušen. Delavsko hišo so opusto-žili. V Perugiji divjajo anarhisti, ki nastavljajo po mestu in dru-godi bombe tako da je prebivalstvo v vedni nevarnosti. V Tosca-n! so bili krvavi boji na raznih krajih. V Laterini so fašisti zažgali ljudski dom. V Pecioli je bil krvav boj med socijalisti in fašisti. Slično po raznih drugih krajih: spopadi, kri, mrtvi, bombe, požigi. 1300 porok se je vriilo eno zadnjih nedelj na Dunaju. V eni sami cerkvi jih je bilo 180, v eni pa 170. London z De Martinom. V diplo- po 190 milijard dolarjev. Vojnih novih 50 milijonov carskih rub- matičnih krogih se to potovanje dolgov je bilo lani 275 milijard 1 dolarjev. Kje p« so ie novi davki, Sablji« Moskovska koniunifte "Pravda" poroča, da je boljševiška vlada dovolila Ijev nemškim komunistom za organizacijo revolucije v Nemčiji. PETKI BREZ MESA V marsikaterem krščanskem domn je petek dan, ko se uživajo ribe. Potem so pa še drugi postni dnevi v ietu, ko po tradiciji ali verskih postavah ni dovoljeno uživati mesnih jedi. Dolžnost povprečne družine je, storiti vse, kar je v njeni moči, da ohrani družino zadovoljno s katerikoli hrano. Mazola je res blagoslov za gospodinjo v teh postnih dneh, ker je čisto želiščno olje. Vedno je v stanu odpomoči situaciji s tem, da napravi j a, izborna, okusna in redilna jedila iz najbolj navadnih in priprostih želišč ali rib, katere jo lahko dobiti na bližnjem trgu. Riba ali slanik, pečena v Mazoli, dasta okusno in izborno hrano. Vaši otroci bodo gotovo veseli in vaša cela družina zadovoljna. Mazola odpomore teSkočam glede prehrane družine tekom posta ali na vsak postni dan. Mazolo se lahko uporablja v več s vrh in za manjšo ceno kot katerikoli drug mažeobni produkt. Vse grocerije in delikatese prodajajo Mazolo v kanah po pintu, kvar-tu, pol galone ali galone. Garancija; 6e niste popolnoma zadovoljni s kakovostjo in ceno Mazolo, vam bo vaš grocer vrnil denar. CORN PRODUCTS REFINING COMPANY 17 iMlMr Plmem. N«w Y«L GLAS NARODA", 45. MAJA 1921 — Ma/1ama _— je rekel Lenet, — jaz pisem na srečo niti princ, niti vojvoda, niti častnik in tudi ne jurat. Vsled tega imam pravico vzdržati se vsakega izreka ter se tudi vzdržujem. Tedaj pa se je dvignila priucesiuja ter pozvala zbrane, naj s VJada. pošlji ^Zranglovca nazaj 1 Radiogram iz Moskve sporoča, da so vsi kozaki, mobilizirani — kmetej in mali nameščenci, |i so 102 (Nadaljevanje.) — Kaj ne, gospod vojvoda, to je le manifestacija in ničesar drugega T Po mojih mislih vsaj se ne more ničesar zgoditi jetniku na častno besedo f — Madama, Riehon je bil tudi jetnik na častno besedo. — Gospod vojvoda, prosim va ... — Prihranite >i svoje prošnje, madama, ker so brez koristi. Jaz ne morem ničesar storiti v tej zadevi, o kateri bo odločal svet. Claire je izpustila roko vojvode ter pohitela naravnost proti ka-l inetu princesi je. Lenet je hodil, bled in vzhičen, velikih korakov po sobi gorindol. tiospa de C'onde pa je govorila z vojvodo de Bouillon. (Jospa de Cambes se je priplazila, vsa bleua, za princesinjo. — .Madama, v imenu nebes, prosim za pogovor enega trenutka. — A, ti si, mala. V tem trenutku nimam t-asa, — je odvrnila prineesinja. — Po posvetovanju pa sem ti na razpolago. — Madama, ravno pred posvetovanjem moram govoriti z vami. Prineesinja je bila ravno na tem, se uda, ko so se odprla vrata ter je vstopil vojvoda Larochefoucault. — Madama, — je rekel, — svet je zbran ter pričakuje nestrpno vase visokosti. — Vidiš, mala, — je rekla prineesinja. — V tem trenutku mi je t emofjoče poslušati te. Pojdi z menoj v svet in l:o bo konec posvetovanj pojdeš z menoj. Claire ni imela na razpolago nobenega sredstva, da bi vstraja-la pri svoji prošnji. Privzeta od strašne naglice, s katero .-x> se raz-vijali dogodki, je čutila, kako se ji vse vrti v glavi, lzpraševala je vse poglede, si tolmačila vse kretnje, ne da bi kaj videla in ne da bi ji njena pamet pojasnjevala, za kaj gre pravzaprav. Prineesinja se j«* napotila v posvetovalnico. Claire ji je sledila kol stroj, ne tla bi zapazila, da jo je prijel Lenet za roko, ki je visela navzdol kot ona mrliča. •Stopili so v posvetovalnico in ura je bila nekako osem zvečer. Posvetovalnica je bila temna dvorana, katero so delale temne zavese Še bolj turobno. Neke vrste oder je bil postavljen med obema vrat uma in na tem odru sta stala dva stola, ^den za prmcesinjo, drugi pa za vojvodo de Enghien. Hodniki so sedeli na majhnih stolih. Vojvoda Bouillon se je opiral na naslonjače prineesinje iu vojvoda LarochcfoucauU na ono malega princa. Lenet je sedel nasproti obtožniku. Poleg njega je stala gospa de Cambes, vsa zmedena. Privedli so šest častnikov armade prineesinje, šest častnikov občine in šest juratov. Zavzeli so svoja mest na klopeh. Dva svečnika, kojili vsak je držal po tri sveče, sta osvetljevala dvorano. Vojaki armade prineesinje so strazili uhode, s helebarda-m i v rokah. Zunaj je bilo čuti kričanje ljudske množice. Obtožnik je klical imena. Vsakdo se je dvignil, ko je prišla vrsta nanj ter odgo-\cril. Nato je obtožnik obrazložil celo zadevo. Pripovedoval je o zavzetju trdnjave Vayres, o zlomljeni besedi gospoda de Meilleraye ter 0 nečastni smrti gospoda Ricliona. Posebno nastavljein častnik, ki je vnaprej dobil tozadevno pošlje, je odprl v istem trenutku okno in čuti je bilo celo ploho klicev: — Osveta za junaškega Richona I Smrt pristašem Mazarina I S to besedo so označevali rojaliste. — Vi čujete, kaj zahteva veliki glas naroda, — je rekel Larochefoucault. V dveh urah si je ta narod, zaničujoč našo silo, sam po- 1 kal pravico, ali pa niso represalije več stvari in Času primerne. Sodimo torej, gospoda moja in sicer brez odloga. Prineesinja je vstala ter vzkliknila: — In zakaj soditi; Ravnokar ste čuli sodbo in izgovoril jo je narod Bordeauxa. — Res, — je rekla gospa de Tourville, — nobena stvar ni lažja kot položaj stvari. To Je kazen povračila in nič drugega. Lenet ni mogel še nadalje poslušati. Skočil je s svojega stola ter vzkliknil: — Nobene besede več, prosim vas, madama. kajti tako nazira-nje bi bilo škodljivo, če bi prevladovalo. Vi pozabljate, da je celo kraljeva oblast, kaznujočo na svoj način, namreč sramotno, upoštevala juridične forme ter dala od sodnikov potrditi pravično ali krivično kazen. — Ej, treba je le izpregovoriti besedo in gospod Lenet je gotovo nasp rot nega mnenja, — je odvrnila gospa de Tourville. — Ža-libog pa v tem slučaju moje mnenje soglaša z onim visokosti. Da, žalibog, — je rekel Lenet. Gospod moj !... — je vzkliknila prineesinja. — Ej, madama. — je rekel Lenet, varujte vsaj navideznost. Ali vam ne bo še vedno na prosto voljo, da sodite t — Gospod Lenet ima prav, — je rekel Larochefoucault. — Smrt človeka je resna stvar, posebno vsprieo takih okoliščin, da bi smeli pustiti odgovornost zon jo na eni glavi in čeprav je knežja. Nato je nagnil svojo glavo k prineesinji ter rekel tako, da je lahko čula le skupina zaupnikov: . — Madama, izvedite za mnenje vseh ter ohranite le one, katerih ste gotovi. Na ta način se nam ne bo treba bati, da bi nam ušla osveta. — En trenutek, — je rekel vojvoda Bouillon, ki se je opiral na palico, da je mogel dvigniti svojo putikasto nogo. — Vi ste govorili o tem, da se odstrani odgovornost z glave prineesinje. Tega ne zavračam, a zahtevam, da tudi drugi dela odgovornost z menoj. Jaz i očem nič dru yega ot biti neprestano ust as, a v družbi, z gospo princes in jo na eni strani ter narodom na drugi. Za vraga, ne sme se me osamiti. Jaz sem izgubil svojo suverenost nad Sedanom pri dovtipu take vrste. Takrat sem imel eno mesto in eno glavo. Kardinal Richelieu mi je vzel mesto. Danes imam le še glavo ter me prav nič ne mika, da bi jo vzel Mezarin. Vsled tega zahtevam gospode odličnja-ke iz Bordeaux kot prisednike. — Taki podpisi poleg naših, — je mrmrala prineesinja — Pfuj! » — Zagvozda drži brano, — je odvrnil vojvoda Bouillon, katerega jf ena nesreča napravila pametnim in previdnim za celo ostalo :ii 11 i pomiloščeni in da se smejo vrniti v Rusijo. krepkim dejanjem odgovore na izzivanje kralja. Komaj je končalatsodelovali pri^ Wranglovi akciji, oj govor, ko se je okno zopet odprla ter je bilo čuti kričanje na-ioda, ki je stal pod oknom ter kričal: — Naj živi prineesinja! Osveta za. Ricliona! Smrt pristašem Epernona in Mazarina! Gospa de Cambes je prijela Leneta za roko ter rekla: — Gospod Lenet, jaz umiram. — Gospa vikomtesa de Cambes prosi vašo visokost za dovoljenje, da se sme odstraniti, — je rekel Lenet. — Ne, ne, — je odvrnila Claire, — jaz hočem ... — Vaš prostor ni tukaj, madama, — je odvrnil Lenet. —tVi ne morete ničesar storiti zanj in jaz vas bom obvestil o vsem in skušali bomo najti pot, kako rešiti ga ter spraviti na varno. (Dalje prihodnlč^ pripravljeni. Kupite električno veternico in najbolj vroč poletni dan v:i ili ne bo neug^lcri. Njen« vrtenje bo ves Gas dovajalo sveži zrak ter ca razna šalo po sobi. V vseh uašili izložbah so veternice katerekoli velikosti. Tke New York Edison Company vf/ Tour Service General Offices i Irving Place and 15 th Street Branch Offices watre Electrical Appliances are displayed and demonstrated for the convenience of the public 124. West J St 151 East h St 15 East 125th St 10 Norfolk St 10 Irving Place 362 East 149th St 555 Trernor.t Ave FRODA SS radi preselitve POSESTVO, obstoječe iz treh parcel vinograda, dveh travnikov za 4 voze krme, hrastov iu bukov gozd, tri njive, stelniki s smrekami, poslopje v dobrem stanju, hlev za 5 glav goved. ali 4 svinje, skedenj ali pod s koeoleem. Celo pose»tvo je vknji- ženo za ipol grmita, hrani se lahko 5 goved L* 5 svinj. Cena je vseanu $S50O, ali 1,300,000 kron. Posestvo je vse obdelano in če hoče, dobi vse orodje in živino po dogovoru. Oglasite se pri: John Stariha, Box 333, Ely, Minn., ali pri lastniku: Martin Strauss, Sv. Duh št. 3, p. Semič, Slovenia, Jugoslavia, ali pa pri Math. Strauss, 2409 B Street, Calumet, Mich. (6-9—5) O Tmagi male entente na Madžarskem pravi "Vossisclie Zeitung", da je nekrvava ta zmaga po dolgem Času zopet zmaga smotrene politike v srednji Evropi in v tem tiči najglavnejši pomen za razmere na Madžarskem. Grobarji so se v Berlinu pridružili že stav-kujoeim izdelovalcem rakev in pogrebnim uslužbencem. SLOVENSKA NOTARSKA. PISARNA ANTON ZBAŠNIK ■oba 102 Bakewell Bids.. Pittsburgh, Pa. vogal Dlaaond and Grant Sta (nasproti Court*). Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, aaprioeiene Izjave In proSnje za dobavo avod-cev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico seml'iš£ tu in v starem kraju, posreduje ▼ tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, Izdeluje prevode la alovenSClne na angleSkl jezik, all obratno, tolmači na sodniji ali pri kompesacijskih razpravah in dwje vsakovrstne Informacije zastonj. One nizke, dele točno In pravilno. --i- * - V V NOVE COLUMBIA PLOSCE >» 85 c. Slovensko« E4C88) Mili svonCek. pet j« ) Naprej zastave slav«. E4C89) Na tujih tleh. petje. ) Ko bi mol ljubi vedoL E4S45) Še enkrat Te objajnem. ) Nedolžno oko. petle E4&46) Hausmajstcrca v tejatru. > Špela, pečenko jedla, šaljiva. E49S1) Spela ln Micka iz Domžal ) Zaljubil se je vrabec. Šaljiva. E4992) Družinske sladkosti v Clevelandu ) Od kod je Špela doma. Šaljiva. Nemška vojaška godba« F.UE1) Roseonr marš. vojaška. ) Aua dem Hochgebire. valcer 124232) Drummers parade mar8. )Miller daughter of the forest. E4998) Radeckl marš. vojaška. ) Oesterreich mllttaer mart. E7IMW) 9% Regiment, marš. > Grenadier marš. vojaSka. En 654) Holzhackerbaum marš. ) Hoch vom Dachstein marfi. ESI 17) Steierlieder marš, vojaška. ) Hop. hop. Schnelpolka. E4096) Beautiful Girl, polka. ) Sk? Rocket Gallop. E2184) Auf der Aim, valcer. ) Postilion marš vojaška. S!2(0) Na zdravi pohod. marš. ) Jeste se po vidam. marš. Po dolgem Časa smo dobili prav« nemSke ploSCe, vojaška godba prve verste, krasni vojaški marši in valcer ji. Dobili smo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $37500. Cenik v vseh jezikih Vam pošljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni expressni naslov, da blago prej dobite. Naročbo in denar (money order) pošljite na: IVAN PAJK, ^^S2T"1- 24 Main St, Conemaugh, Pa. CENIK. KNJIG . katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 CorUandt St. Ponfau knjige. Hitri računar .65 Nemiki abcednik .35 Nemsko-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .80 Slo vensk o-angleSki slovar. trdo t platno vezan 1.50 Slovensko-nemski slovar (Janežič Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slovarček 1.00 Zabavne iz rasne drog« knjig«. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga sa lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplova 2.0$ Doli s orožjem «50 Zbrani wpim Jakob New York. Ne v Ameriko, Sesti del 1.15 Olsdattiks Igra. Bevček Andrejček .50 Ua&i*wišk Združenih, držav .15 Kranjska dežela ,10 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, HL, Kaos., Colo., Moot. Pa., Minn., Wis^ Wjo* W. Va., Alaska 9* - & ŽENITNA PONUDBA. Slovenec. 30 let sitar, z boljšim rokodelstvom, mojster, se želim seznaniti z gospodično, ki bi imela nekaj vecpremožesnja in pri-pripravljena iti v v Ljubljano ter ostati tam. Le resne ponudbe naj se pošljejo s "sliko pod naslovom Ljubljanac o Glas Naroda S2 Cortlandt St., New York, N. Y Tajnost strogo 'zajamčena. (6-7—5) Dr. Koler SLOVENSKI zdravnik 618 Pena Ave. Pittsbvfh, Pa. Dr. Koler i* naj-st&rejil slovenski sdravollc Specialist v Plttsburghu, ki Ima 24-letno prakso v sdravlje- sju TMh nnttih bolezni. SastrupIJenJe krvi zdravi s ffla-wrttOB" SOS. ki (a Je lsund dr. prof. Erllch. Če Imate momnlj« ali mehur-Sk» po telesu, v zrtu. Upadanje las, bolačtae v kosteh, pridite ln isfitetll vam bom. kri. Ne Čakajte, ker ta ko-fesen naleze. Vse moSke bolezni zdravim po o-krajianl astodL Kakor hitro opazit« a vam preneiuje zdravje, n« Čakajte, temveC pridite ln Jaz vaan sa bom copet povrniL Hyrosolo zU vodno kilo ozdravim r SC. urah in fclcer brez operacijo. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu ln hrbtu la vCesih tudi pri pufičanju vode. oadravlaa c foto-restjo. Revmatlzem. trzanje, bolsfiln« o-tekllno srbečice, Skrene ln druge ko-*«e bolezni, ki nastanejo vsled neCl ste krvi, ozdravim v kratkem Sašu b nI potrebno leta'1 Nekateri druži zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam ie lz stareza kraja, sato vas lsSje edravlm. ker vaz razumen aiovenakl. Uradne urs: ob dslavnlklh od f. do M Ob n«d«I1ah od S So S. Nuža-Tone Jezelonuofo pomsgsl njegovemu svaku ta rojaku, pravi Mi. Stlpčtč "West Raleigh. W. Va. "Z ozirom na dejstvo, da je Nuga-Tone pomagal mojemuprijatelju in poslužil blagodejno mojemu svaku Galovicu. sem povedal o njem tudi ostalim mojim rojakom in ti so prepričani o dobrem uspehu vaših tablet. Priloženo dobite S5 za 6 nadaljnih steklenic. Ljudje prihajajo k meni za NUGA-TONE kakor čebele po med. ker ima vsak zaupanje vanj. IVAN ST1PČIČ , N"S«-Tone poživlja in pojačuje vse življensfce sile. Čudodelno zdravilo Je za sUbe. nsprozne. hirajoče može in iene. Pnfivlja Jetra In Crevz, osvežuje led ice. odvaja strupene zavržke, od pomore plinom in napenjanju, slabemu izdihavanju in odpravlja fed too na jeziku. Povzroča nenavaden a peti t, dobro prebavo, pomirjuje živce in osveževal no spanje. Vsaka st* EN MESEC _________ Kupite steklenico ie danes. Dobite jo pri ♦miasm Mmn lekarjo. jemljite ca 38 vpi llolitYesdki. Rajski Glasovi, ▼ platn o vezano t usnje vezano ▼ kost vezano 3yeta Ura, v platno ▼ usnje ▼ kost Tesano .90 1.80 1.70 L- ----4-,__l_IJL j Rada l>i izvedela, kje je moja se Ktrična MARIJA UJČIČ, sedaj omožena KAKEŠ. Doma je iz Velikega Brda na Primorskem, podoinače Šimetova. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani, ali če sama eita te vrstice, naj se mi oglasi, ker ji imam nekaj sporočiti iz stare domovine. Moj naslov: Mary Štuf, 4615 North Go.w St. Ruston, Tacoma, Wash. (5-6—5) UGODNA PRILIKA. V Kostanjevici na Dolenjskem je naprodaj lepo zidana enonad-stropna niža, h kateri spada tudi vrt, ena velika in ena mala njiva ter en oral gozda v Krakovem. Začasno je bisa oddana na tri stranke ter prina£a lepo najemnino. Celo posestvo s hišo se proda za 4500 dolarjev, dokler obdrži dolar naspram kremam veljavo, ki jp ima sedaj. Nadaljna pojasnila glede nakupa je mogoče dobiti pismaoim potom pri lastniku: Alojzij Gatsch, Kostanje*, vica, Kranjsko, Jugoslavia. Dospelo je novo suho grozdje* MuSkatel zelo sladko debato jagode, boksa 50 funtov $10.— Cipar grozdje največje in Mj-■ladkejše, jagoda boksa 80 funtov..........1... $10.— Malo žrno grško grozdje, aa* lo sladko, boksa 50 funt. $8.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bodo takoj. 0 Balkan Importing G). 51 — 63 Cherry St. New York, If. Y. French Line GQUPA6NIE 6ENERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE FRANCE ............... LA TOURA1NE ........ ROCHAMBEAU ............. 14 SAVOIE .................. 21 CHICAGO ................. ' 21' 12. mala 1?. maia maia maja mala Direktna ieleznlikt zveza Iz Pariza v vse Dlavne točKe Juaoslavl]«. Hitri parnlKl s itlriml ln avema v|jako> m«. Poseben zaatosnlk Juaoslovantk* /lade bo prlfiakal potnike ob prihodu na. !lh parnlkov v Hi/ru ter lih to&no o4> prem 11 kamor so namenjeni. ParnlkJ Francoske črte so transportlrall tekom vojne na tlso€e Cehoslovaikin vo. laov brez vse neorlllko Za ilfkarte In cene vprcia tto v DRUŽBIHI PISARNI, la Stal« St, H. Y. C ali Da pri lekalulh soentlh. IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča funtov $12. Pri večjem nakupu vprašajte za posebno ceno. K naroČilu priložite Money Order MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. R. M. S. P. Evropo 2 "O" oar-.ilkl vsakih 14 dni. NEW YORK - HAMBURG VSTAVI SE V cherbourg - southampton ORBITA - 21. MAJA - 2. JULJJA OROPESA 4. JUNIJA - 16. JULIJA ORDUNA 18. JUNIJA - 30. JULIJA Za pa^u21rie L. 2. in 3. razreda. Izborne udobnosti za paaažirjt I razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. SANDERSON & SON, AGENTI 26 BROADWAY NEW YORK Ali pi i kjityrninkoH pnrobrnd. .'«p»»ntii KRETANJE PARNIKQV SEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU-JJEJO IZ NEW YOBTA. CRETIC 11 maja — Genoa FRANCE 12 maia — Havre UA TOURAINE 12 mala — Havre MAURETANIA 12 mala — Cherboura ROCHAMBEAU 14 mala — Havre OLYMPIC 14 maia — - Cherboura KROONLAND 14 mala - - Cherboura CALABRIA 17 maia — Trat POCAHONTAS 19. maia — Genoa ' FINLAND 21 mala — Cherboura LA SAVOIE ti mala — Havre ARGENTINA 24 maia — Trat AQUITANIA 24 mala — Cherboura ZEELAND M mala — Cherbourg AQUITANIA 28 maia — - Cherboura LA LORRAINE » mala — Havre PRES. WILSON 28. mala — Trsi REGi. d* ITALIA 28 maia — Genoa ZEELAND 1 iunl. — Cherboura ADRIATIC 1 luni. — Cherboura P. MATOIKA 2. iunila — Genoa OLYMPIC 4 luni. — Cherboura FINLAND 4 Junl. — Cherboura PESARO 4 iunl. — Genoa PANNONIA 4. Funi ja — Trst LAFAYETTE 4 Iunl. — Havre HOUSILLON 7 Iunl. — Havre LA TOURAINE 7 lunlla — Havre MAURETANIA 9 iunl. — - Cherboui j SAXONIA .9 iunl. - - Cherbourq FRANCE 9 iunl. — Havre LAPLAND 11 Iunl. — - Cherboura BELVEDERE 11 Iunl. — Trst AQUITANIA 14 iun. — Cherboura CANOPIC 17 Junl ia — Genoa KROONLAND 18 luni. — Havre LA SAVOIE 18 iunl. — Havre ROCHAMBEAU 18 luni. — Havre AMERICA 22 luni. — Cherboura FINLAND 25 luni. — Cherboura COLUMBIA 28 lun. — Trst 9ERENCARIA 30 lun. — Cherboura POCAHONTAS 30 Iunl. __ Genoa LAFAYETTE 2 iull. — Havre ZEELAND 2 lul. _ Cherboura AQUITANIA 5 Jul. — Cherboura LA LORRAINB 6 iull. — H a vre ADRIATIC 6 iu!i. — Cherboura FRANCE 7 lull. — Havre »RES. WILSON 9 lufila — Trat CRETIC 12 Ju H. — Genoa MAURETANIA 14 lul. — Cherboura LA SAVOIE 14 lull. — Havre P. MATOIKA 14 lull. — Genoa LAPLAND 16 lull. — Cherboura ARGENTINA 91 lul. la — Trst SAXONIA 21 lul. — Cherboura AMERICA 23 iull. — Cherboura ROCHAMBEAU 23 lull. — Havre PARIS 77 lull. — Havre KROONLAND 28 lull. — Cherbourg PINLAN9 30 lull. - Cherboura WASHINGTON 30 lull. — Cherboura BELVEDERE 99 aua. — Trst Ikl« «*n *a v«v rn llotlr* Ik vsa drxinr ■ejaanlla. obrnite ne na («Hki. CUNARDANCHOR Največji, najhitrejši najboljši par-niki na svetu. Izborna postrežba. V vašem mestu ali bližini Je lokal- ni agent. V JUGOSLAVIJO. BOLGARSKO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO SS. CALABRIA - 17. maja Naravnost v Dubrovnik .... $125.00 Naravnost v Trst ........ $115.00 Naravnost v Konatnnco preko Patr»sa ...... $115.00 in $5.00 vojnetra davka. SS. PANN0N1A- 4. junija v Keko. Trs* ali Dubrovnik: I. razred *20? > in $5. voj. davka 3. razred $12u.) Preko Cherboura: "M AURETA NI A" ...... 12. maja "AQU1TANIA"(45647 ton) 21. maja ^iminiminiimiiiiiiiiniiuiiuninn^ Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ...... 24. maja PRES. WILSON .... 28. maja BELVEDERE ...... 11. junija Pctow liri ker. baramu u m rrs-1« v JucmUVIH In MUL *l«kain« u««4necti prrasa, t/vil-■a la tntlca razrocla. Pwtnlk: trallaaa raaro«« bfUBltlflt PHELPS BROTHERS & GO. 4 West Street New York BUHtSCIli'llfitlSk U Cortlantft SC. Now York PREONO SE ODLOČITE «« trojo družino sorodnika all prijatelja naroČiti Tomi liattk, ali podati denar t domovino, da si g» potnik lam kupi, pifite najpr sa tosadema rojaeoiU na sna ao in niiujljlTO trrdko FRANK SAS8EB 8TATS BAHS 83 Oortlandt St.. How York BRZOPARNIK Calabria Cunard-Anchor črte odpluje 17. maja v TRST Cena za III. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 všt e vsi vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FBANK SAKSFiR BANK STATE ESSIES kV^IkV^lkV^- Direktna vožnja iz NEW Y0RKA in BOSTONA v NAPQU in GENOVO. do p«Un>u m fcw * ~ VaEka r^« aa drt vijaka: „ POCAHONTAS" edphqe 21. Maja - 30. junija —13. argasfe •"PRINCESS MATOIKA" o*M* 4. jun. — 16. jaliia — 27. iff. •Na poti proti vzhoda ne ne vstavi v iloetonu. Izvinredn« udobnosti. — Izborna služba. Osno NapolJ In Gc.tovo: «a kabine od S1S0. naoreJ. Za 3. razred $95-In SB.00 vojneaa davka. « BMnf. New ¥«k. Telefon: WMteball IfiOOL