PAV. FLERE: Prosim, čitajte vsi tovariši in tovarišice! Tega pa ne prosim iz kake ambicioznosti, da bi me poslušali, marveč zaradi stvari, ki jo mislim povedati in ki je za nas vse prevažna. Iz upravništev Zavezinih listov prihajajo uamreč tako žalostne vesti, da se mi zdi potrebno izpregovoriti o njih besedico in datl našemu organiziranemu učiteljstvu v pretres neki predlog. Kakor je znano, snio na delegacijski seji dne 28. decembra 1917 sklenili, naj se uredi članarina za Zavezine člane tako, da plačujejo letno 24 K in dobivajo zato brezplačno »Popotnika« in »Učit. Tovariša«, za kar odštejejo okrajna učiteljska druStva v Zavezino blagajnico od člana po 16 K, v domači blagajni pa ostane po 8 K. Ta umestni skiep smo storili v.prepričanju, da podpremo na ta način organizacijo in njena lista gniotno, obenern pa dobimo tako tudi sicdstvo za povzdigo obeh listov. Da se urede razinere s starimi dolgovi, ki sta jih še imeli upravništvl za lista, smo za leto 1918. dopustili, naj izhajata lista še v skreeni obliki, in sicer »Popotnik« dvoniesečno in »Tovariš« kot dvotednik. Vedeli pa sino, da sme biti to stanje lc prehodno in kar najkrajše, če liočeino, da se lista dvigneta in ne samo životarita. Koncem leta 1918. sino mislili, da smemo opustiti ta žalostni provizorij, in zato smo na scji upravnega odbora (dne 27. decembra 1918) določili, da izhajata lista že v letu 1919. v normalnem predvojtieni obsegu. Vse to smo storili iz najboljšega namena in iz prepričanja, da služimo organizaciji le takrat dobro, kadar omogočamo, ila tudi organizacija nam dobro služi. Pri svojem zadnjem sklepu (27. decenrbra 1918) pa smo prezrli dejanjsko stanje, kakorso ga provzročile današnje razrnere. Zaradi izrednih nabavnih stroškov, zaradi zvišanja plač tiskarniškemu osobju in kaj vem, zakaj še vse, so se tiskarski izdelki podražili tako, da stane zdaj izišla knjižica, ki bi jo dobil še pred tremi leti za 1 K, danes že do 5 K. Še v decembru leta 1918. smo pozabiii upoštevati to dejstvo in pripustili smo, da dobivajo Zavezini člani Popotnika« in »Tovariša« zaistoceno k o t p r e d v o j n o: slejkoprej nas stane prvi 6 K, drugi 10 K. In to je zlo, ki trapi danes n a s 1 u p r a v n i š t v i! Prezrli smo celo, da so vsi ostali slovenski (in tuji) listi iz istih vzrokov dvignlli naročnino; prezrli, da znaša danes naročnina za vsak slovenski tednik približno dvakrat toliko kakor naročnina »Tovariševa«, da je naročnina za vsako slovensko revijo, tudi tako z manjšim obsegom kot «a ima »Popotnik«, dva- do trikrat višja kakor njegova. In tako stojimo danes pred dejstvom, da sostroški za Zave"zine liste uarasli tako, da jih Zaveza ne m o re k r i t i iz s v o3 i h d o h o d k o v. Vsaka izdana številka teli listov napravi v Zavezini blagajnici občutni primanjkijaj. Tako ne more iti naprej! — pravita upravnika in žalibog jima moramo pritrdjti. Mlslitl moramo na odpomoč temu zlu, M se d& odpraviti na dvojni način. Prvi je f^dazačnetno zopet s skrčeno lzdajo kakor raed vojno. Tapot pa se mi zdi le navidezno dobra. Res, da prištediino na ta način nekaj na izdatkih, izgubimo pa prenmogo na duševnem torišču. Zato bi dejal, da bi takih, četudi dobrohotnih nasvetov, ne smeli pripuščati v razpravo. Mislim namreč, da nam imata cba lista toliko povedati, da bi težko poKicšali svoj tednik in svoj mesečnik; prepričan sem, da ju kot zavedni organizirani učitelji celo ne bomo hoteli pogrešati, ker smo iz mnogih ozirov, ki jih ne bom našteval podrobneje, potrebni, da nam ta lista govorita vsaj vsak tcden in vsak mesec. Zato bl dejal, da bi predlog, ki rneri na zopetno skrčeno izdajo, stvari koristil le enostransko, t. j. Iz gtnotnega stališča, medtem ko je za organizacijo in za lista potreben v prvi vrsti ozir na duševno stran. • Zato bi se zavzel za drugačno pot *. utrdimo zaradi duševne utrditve n a š e org"anizacije in n j u n i h g 1 a s i 1 v o r g a n i z a c i j i gmotnost; ali skratka: zvlšajmo ji dohodke! Prosim tovariše in tovarišice, ki so nii sledili do seni, naj zdaj ne odlože teh vrstic z rievoljnostjo, češ: saj že itak dovolj plačujemo! Dejstva nainrcč kažejo, da ne plačujemo dovolj, nego le premalo, zakaj drugače bi ne bile možne take gtnotne kalamitete. Da naša organizacija še oddaleč ni draga, ve vsakdo, ki je le površno preKledal kaka pravila te ali one — recimo delavske organizacije, kjer se plačuje več kot pri nas, a to brez vsakih brezplffčnih llstov! Konkrettii predlog, ki meri na zvišanje dohodkov, bi bil naslednji: Zvišajmo »Popotniku« in »TovariSu« naročnino tako, da plačujemo za prvi list letno po 10 K (namesto 6 K), za drugi pa letno 18 K (namesto 10 K), kar v primeri z narocnino ostalih slovenskih listov še vedno n i visoka naročnina. V Zavezlno blagajnico pa pride za vsakega člana namesto letnih 16 K letno po 28 K, s katerim zneskom bi se dalo izhajati brez deficita. In če je koncem leta v blagajnici še kak preostanek, tudi ne bi škodilo organizaciji, ki se itak ponajveč zaradi svoje večno prazne blagajnice ne more gibati, kakor bi to zahteval njen interes. (Prip.: Naročnina za nevčlanjene naročnike se zvišaj od Zavezinega vodstva samega v istein razmerju!) Kje pa dobimo to zvišano naročnino med člani? Kratko: N a m e s t o d a d a § za organizacijo vsak mesecle I) o 2 K, d a š 3 K. i i! stvar je o p r a v1 j e n a. S takim trikronskim mesečnim prispevkom, torej z J K več kot dozdaj — zaboga in kaj je danes 1 K! — rešimo svoje liste in svojo organizacijo. Tudi organizacijo! Zakaj tudi razen izdaje listov je ta blizu tamkaj, da se bo morala zadolževati; to pa se pravi danes, ko tičimo sredi valutne krize, toliko kot nakladati ji neznosno breitie, ki jo bo v doglednem času oviralo v vsakem svobodnem kretanju in odločnem nastopu. Danes je odveč vsaka beseda o vzrokih našega gospodarskega zanemarjanja; treba nam je le. da vzdržimo in se vsaj deloma okrepimo. Ta namen pa je tudi splošni.vzrok za te vrstice. ki jih reasmnirani v naslednji prošnji: Dovolimo in dajmo Zavezi z a č a s n o za leto 1919 članarino namesto lesnih 24 K letnih 36 K, od katerih se vpošlje v Zavezino blagajnico za oba obvezna lista od .lana po 28 K, ostalih 8 K pa ostane v blagajnici okr. učit. društva, kakor je bilo določeno doslej. (Pravtako ostani nedotaknjen tudi sklep glede rodovinskih čla- uov na isti šoli: Kdor dobiva liste, plača 30 K, drugi pa po 8 K; Iahko pa plača vsak po .56 K.) To bodi naš prostovoljni sklep! Kako pa pridemo do tega sklepa, ne da bi morali sklicevati na hitro v ta naitien delegacijsko sejo? Mislim, da še višja instanca kot delegacija — seveda ne ravtio po besedilu pravil, pač pa po duhu. organizacije — je »po plemenu«, t. j. vsa okr. učit. društva. Tak prostovoljni sklep stori lahko vsako društvo sanio, delegaciji preostane le naloga, da ta — upajmo, da skupni! — sklep potrdi. Da bi se v vodstvu ali v upravnem odboru kaj takega sklepalo, se mi ne zdi pravilno! dasi naglica terja hitro rešitev; ustvarjal bi se znabiti tako kak prejudic, ki bi nam kdaj ne bil ljub! Pač pa preostane vodstvu naloga, da društva takoj pozove, naj o zadevi razpravljajo. Zato prosim: 1. Sklicevaje se na ta članek, pozovi vodstvo Zaveze nernudoma vsa okr. učit. društva, da sklenejo zvišati članarino začasno za 1. 1919. od 24 K na 36 K (mesečno od 2 K na 3 K); 2. Zato okr. učit. društva takoj skličejo-.zborovanja, na katerili zadevo razmotrivajo ter izvrše svoj tozadevni sklep. — Tovariši in tovarišice, prosim vas, ne dajte se pri tem sklepanju voditi od kake malenkostne ali malodušne misli; preudarite marveč, kako sveta nam bodi vsaka zadeva strokovne organizacije in kakb potrebna nam je duševno in gmotiio dobro fundirana organizacija! Opomba uredništva: Razmere zahtevajo, da brez odlašanja ustanovimo v Zavezi strokovno tajništvo, ker je sicer uspešno in kulturno delo neinogoče. Poslov se kupiči toliko, da jih niore sproti in brez zadržka reševati le urejen urad. Ako tega Zavezi ne damo, morajo posamezniki odpovedati, ker ne morejo delati čudežev. Tudi iz tega vzroka je zvišanje člaharine nujno potrebno.