r osmina pncm x ioraw
Leto X, št. 243
Liubliana, četrtek 17. oktobra 1929
Cena 2 Drn
tem L T«
4132. »133. »H 3128 li 3136.
etaadnm MU U. Tekkm •l m
Mto Koctrnvn T«le*» «t*r. IM.
Prctenwva A 54.
TMa k. >122, 1123, 1124. 1123. 112«.
•ddeteki UuhttaM. Pretentat obča 4. Teleto« 6t 1493 Podružnica tUrtbori Aleksandrova CMt
it li Tetetua 6t 456. Podružnica CeUei Koceoova rfca It i.
Tolotoe k. 190 Račut pri poH btk. favodihi Llutoljaaa •t U.S42; Praha fifcto 78J80; VVles Nr. 106-241.
/	, Ljubljana, 16. oktobra.
Danes se pričenja širom cele Nemčije vpisovanje volilnih upravičencev v spisek državljanov nemške republike, ki zahtevajo glasom člena 73. vveimar-ske ustave, da se izvede plebiscitno postopanje o zakonskem predlogu, na-cijonalistično reakcijonarnega »Bloka čuječnosti in čuječih«, kakor se sam pesniško imenuje. Ta predlog vsebuje pet členov in ne zahteva od nemške vlade nič manj in nič več, kakor da naj službeno izjavi vsemu svetu, da nemški narod najslovesnejše zavrača ugotovitev versailleskega člena o nemški vojni krivdi ter na podlagi te ugotovitve odklanja za večne čase vsako nadaljnje plačevanje reparacij, odmerjenih nemškemu narodu zaradi te ugotovitve. Dalje zahteva ta predlog, da mora izposlovati nemška vlada takojšnjo izpraznitev zasedenih ozemelj, ne glede na to, da-li priznava Nemčija zapad-nim velesilam pravico do reoaracij. Končno predlaga odklonitev ratifikacije Youngove reparacijske pogodbe in kaznovanje vsakega nemškega državnika, ki bi jo podpisal in ratificiral, s prisilnim delom.
V smislu določil 73. člena weimarske ustave mora biti plebiscitno postopanje izvedeno na zahtevo najmanj ene desetine vseh nemških volilcev. kar znaša pri sedanjem stanju volilcev 4 milijone. Spričo števila volilcev, ki so jih dosegle desničarske stranke pri zadnjih- parlamentarnih volitvah, je pričakovati, da se bo teh štiri milijone volilcev vpisalo v plebiscitarne imenike ter da bo prišel zaradi tega predlog »proti zasuž-njenju nemškega naroda«, pred parlament. Ta ga bo prav gotovo odklonil, nakar bo predložen nemškemu narodu, da ga potom ljudskega glasovanja sprejme ali odkloni.
Duševni oče predloga je voditelj nemških nacijonalcev dr. Hugenberg. ki ga je sestavil po dolgih pripravah sporazumno z voditelji ostalih desničarskih skupin, med katerimi sta se ob tej priliki posebno odlikovala Hitler in voditelj »Stahlhelma«, poslanec Seldte. ulavni motiv, ki je vodil te može pri sestavljanju predloga, je bil onemogočiti nadaljevanje trezne in pozitivne akcije neposrednega sporaaumevanja med Berlinom in Parizom ter uničiti plodove dolgoletnega napornega dela pokojnega dr. Stresemanna. ki je pri-vedel nemški narod zopet v krog velesil. Nemška vlada je verna ustavi odredila po vložitvi tega predloga plebiscitno postopanje ter izročila odločitev o usodi ratifikacije Youngove pogodbe v roke nemškega naroda. Ta bo moral sedaj s plebiscitom položiti pred očmi vsega sveta izpit svoje politične zrelosti in dokazati, da-li je bil vreden zaupanja ostalih spraveželjnih narodov, ki so mu ga izkazali s podpisom lo-carnske pogodbe, sprejemom v Društvo narodov in ureditvijo reparacij-skega vprašanja ter z njim zvezane predčasne izpraznitve Porenja.
Kako bo prestal nemški narod to preizkušnjo, je težko reči, ker je treba računati s tem, da je glavni šlager agitatorjev za sprejem predloga »proti zasužnjenju nemškega naroda«, poziv Nemcem, naj s tem glasovanjem dokažejo svetu, da odklanjajo vso odgovornost za izbruh svetovne vojne. Ta pa je bila po globokem prepričanju najširših plasti nemškega ljudstva izzvana brez krivde njegovih voditeljev, tako da bo glasoval za ta predlog marsikateri Nemec, ki sicer ne odobrava politike nemških desničarjev.
Zaradi tega bodo morali levičarski in zmerni krogi ter nemška vlada napeti vse sile, da bodo obrazložili narodu pravo ozadje in usodepolne posledice sprejema nacionalističnega predloga. Saj bi to pomenilo za Nemčijo uničenje vseh s tolikim naporom doseženih uspehov v reparacijskem vprašanju in odložitev tako zaželjene izpraznitve Porenja ad caiendas graecas! Prvi korak v tej smeri sta bila odločna govora notranjega ministra Severinga in justičnega ministra Guerarda, ki sta odklonila a limine plebiscit ter ga označila kot izdajstvo nad interesi Porenja ter celega nemškega naroda. Sledil je manifest vlade na narod, ki podrobno analizira Hugenbergov predlog ter predočuje jasno nedogledne katastrofalne posledice za bodočnost Nemčije, če bi bil sprejet potom ljudskega glasovanja. Treba pa bo še mnoga storiti, da se bo nemški narod do dobra overil o dvolični politiki nemških desničarjev. Saj so ti zahtevali že L 1924. temeljito revizijo Dawesove reparacii-ske pogodbe, ki so jo tedaj proglašali za nesprejemljivo, dočim d,-a£s zopet pozivajo vlado, naj odkloni njeno z Youngovo pogodfbo v korist Nemčije izvršeno revizijo ter pristane na zo-petno izvajanje Dawesovega pakta! To pa kljub temu, da so bili poleg dr. Stresemanna in nemških gospodarskih strokovnjakov tudi voditelji nemških nacionalistov še pred mesec dni mnenja, da pomeni Youngova pogodba v bistvu veKko olajšanje bremen za Nemčijo v primeri z Dawesovim načrtom, ki ni imel še niti določene končne vso-
Smrtna obsodba v poljskem procesa
Vladi mir Gortan je obsojen na smrt, njegovi soobto-
ženci vsak na 30 let
Rim, 16. oktobra, n. Danes opoldne je bila v puljskem procesu proti istrskim omladlncem izrečena obsodba. Glavni obtoženec Vladimir Gortan je bil obsojen na smrt, ostali štirje obtoženci pa vsak na 30 let ječe.
Beograd, 16. oktobra, r. Današnji listi objavljajo obširna poročila o razpravi, ki se vrši pred izrednim sodiščem v Pulju proti petim istrskim kmečkim fantom iz pazinske okolice. »Politika« navaja med drugim:
»Hoteč dati procesu politično obeležje. se je senat izrednega sodišča, ki zaseda sicer v Rimu, preselil za ta proces posebej v Pulj. Naistarejši obtoženec je 25 letni Vladimir Gortan. njegovi tovariši pa so 22 letni Viktor Bačac. 24 letni Živko Gortan. 19 letni Dušan Ladovac in 17 letni Vekoslav Ladovac. Že pred več meseci so bili aretirani in prepeljani z močno stražo v Rim. kjer se je vršila preiskava in sestavila obtožbo. po kateri se obtožujejo zaradi uboja seljaka Tuhtana. ki je. kakor se zatrjuje v obtožnici, pod italijansko zastavo vodil volilce na volišče, da bi oddali svoj glas za fašistični režim. To je bilo 24. marca, ko se je vršil po vsej Italiji znani fašistični plebiscit. Obtožujejo se tudi. da so pri tem napadu ranili nekega Matijo Brajkoviča in da so streljali iz pušk še na neko drugo skuoino volilcev v bližini Pazina.
Pred štirimi dnevi so bili vsi obtoženci zopet prepeljani iz Rima v Pulj in fašistični tisk je pri tej priliki napravil veliko reklamo za ta proces, zahtevajoč najstrožjo kazen. Tudi vsa zunanja oprema tega procesa priča, da hočejo neznatnemu volilnemu pretepu dati obeležje velikopotezne veleizdaj-niške akcije. Obtožene mladeniče vodijo iz zapora k razpravi kakor največje' zločince. Obtoženci so zaprti v »klopnem avtomobilu, ki ga spremlja cela četa karabinjerjev in legijonarjev fašistične milice. Med razpravo, ki se vrši v telovadnici osnovne šole, so zaprti v močni železni kletki. Pred poslopjem je postavljen cel kordon karabinjerjev in fašistične milice. Fašistični tisk vzpo-reja ta proces z znanim procesom proti razbojniku Collarigu in njegovi tolpi.
Razprava sama se vrši malone tajno. K razpravi so pripuščeni samo najuglednejši in najzanesljivejši fašistični voditelji Istre. Trsta in Reke. Brez posebne legitimacije, ki jo izda policija, ne puste nikogar v dvorano.
Čim je general fašistične milice Chri-stini. ki predseduje sodnemu senatu, otvoril razpravo in prečital obtožnico, je zahteval besedo državni pravdniik Dessi in zahteval, naj se k razpravi ne pripuste zastopniki zasebnih tožiteliev, to je rodbine Tuhtana in Brajkoviča, češ, da je procedura pred izrednim tri-bunalom istovetna s proceduro pred
vojnim prekim sodom. Sodni senat je sprejel ta predlog. Zasliševanje obtožencev se je vršilo večinoma s pomočjo tolmača, ker večina obtožencev ns zna italijansko, marveč govori samo srbohrvatsko.
Prvi obtoženec Vladimir Gortan je po poročilih fašističnih listov pri zaslišanju priznal, da je oddal osem strelov iz revolverja ter da sta Bačac in Vekoslav Ladovac imela puške. Na vprašanje predsednika, ali je bil v Jugoslaviji, je odgovoril Vladimir Gortan. da je bil v Jugoslaviji, da pa se je vrnil že 1. 1927. Predsednik ga je nato vprašal: »Čigavo je sokolsko pero. ki je bilo najdeno pri vas?« Gortan je odvrnil. da je pero last njegovega brata in d& niti ni vedel, kak pomen ima. Na ta odgovor mu je predsednik pokazal fotografijo skupine Sokolov z besedami: »Evo. to so vaši tovariši.« Vladimir Gortan je odločno zanikal, da bi bil član Sokola, ter pravi, da niti ni bil član tržaške »Edinosti«. Glede strelov, ki jih je oddal, izjavlja, da ni nikogar ranil. Ko je izvedel, da je Tuhtan ranjen, je hotel pobegniti v Jugoslavijo.
Drugi je bil zaslišan Dušan Ladovac. ki po poročilih fašističnih listov tudi priznava, da je oddal tri strele iz puške. Vekoslav Ladovac izjavlja, da ni streljal, marveč je samo prisostvoval sestanku domačih fantov, ki se je vršil dni pred fašističnim plebiscitom v Bermu in kier se je govorilo o tem, da bi ne šli k volitvam.
Viktor Bačac je priznal, da je na nagovarjanje Vladimira Gortana sodeloval pri akciji, ki ni imela nobenega drugega namena kakor odvrniti domače fante od volitev. Zadnji je bil zaslišan Živko Gortan. ki je dokazal svoj alibi. Izpovedal je, da je sicer vedel za to akcijo, da pa ni hotel sodelovati, ker je oženjen. On edini je med obtoženci oženjen.
Nato je sledilo zasliševanje prič. Razen treh znanih fašističnih voditeljev, ki so zelo obremenjevali obtožence, priče niso mogle navesti ničesar obte-žilnega. S tem je bila torkova razprava zaključena.
Predsednik sodišča je že naprej napovedal smrtno obsodbo
London, 16. oktobra AA. »Manchester Guardian« objavlja dopis svojega dopisnika o procesu v Pulju. Dopisnik lista je govoril s predsednikom sodišča generalom Christi-nijem o priliki njegovega prihoda v Pulj. General je že takrat izjavil, da bo proces zelo kratek in da ima namen radikalno očistiti istrsko prebivalstvo mentalitete obtožencev. Zato bodo obsojeni do čl. 1. špe-cijalnega zakona o zaščiti države, ki določa smrtno kazen. Ta kazen se bo izrekla v vsakem primeru, če bi se tak incident ponovil.
Zapletljaji v romunski notranji polit
•I •
Senzacijonalna izjava kraljice Marije o volitvah v regentski svet ~ Stališče Maniujeve vlade močno omajano
Pogajanja za dunavski žitni kartel
Že napovedana akcija za osnovanje sindikata žitnih izvoznikov v obdunavskih državah je stopila v odločilno fazo
Budimpešta, 16. oktobra, r. Današnji listi poročajo, da je odpotoval šef madžarskega državnega urada za izvoz, državni tajnik dr. Staub v Beograd, lq'er bo vodil pogajanja z Jugoslavijo in Rumunijo o skupnem postopanju pri izvozu žita. Predlaga se osnovanje enotnega sindikata. V zvezi s tem objavlja današnji »Az Est« obširno poročilo, po katerem si madžarski krogi prizadevajo, da bi se osnovala med Jugoslavijo, Madžarsko in Rumunijo skupna zveza za izvoz žita, v prvi vrsti koruze. Vse priprave za pogajanja, ki bodo te dni v Beogradu, so bile tako tajne, da se o njih ni ničesar vedelo. Šele sedaj se izve, piše list, da je prvi cilj te akcije, združiti vse izvoznike Jugoslavije, Madžarske in Rumnije, da bi skupno nakupovali žito in ga skupno izvažali v zapadne države. Glavni cilj te organizacije bi bil, preprečiti, da bi se v bodoče pogoji in cene narekovale v zapadnih državah, in doseči, da bi regulirali ceno jugoslovenski, madžarski in rumunskii izvozniki. Najprej naj bi se izvedla ta organizacija za koruzo, pozneje pa bi se razširila tudi na vse druge poljske pridelke.
Centralni zavod za nakupovanje bi spravljal nakupijeno blago v skladišča ter ga vrgel na trg v zapadnih državah v najugodnejšem trenutku, v glavnem bi obstojala tri središča: v Beogradu, Braili in Budimpešti. Vse tri države bi morale s posebnimi ugodnostmi pri prevozu blaga podpirati novi konzorcij. Posredovalno akcijo vodi madžarski konzul v Beogradu. Zaenkrat gre samo za organizacijo zasebnih tvrdk. Last pa na-glaša, da je zelo težko spraviti v sklad interese Rumunije, Jugoslavije in Madžarske
in zato ni pričakovati od te akcije večjih rezultatov, na drugi strani pa imajo pogajanja, ki se bodo vršila v Beogradu, tudi službeni značaj. Dr. Staub je pred svojim odhodom v Beograd izjavil:
»Madžarski poljedelci morajo prodajati svojo koruzo zelo poceni. V enakih razmerah so poljedelci v Jgoslaviji ia RumunijL Cilj pogajanj je, da bi ustvarili glavni pro-duceoti žita v Evropi, ki so Jugoslavija, Ru-munija in Madžarska, enotno fronto za zboljšanje cen svojih poljskih pridelkov, če se te tri države združijo, ni dvoma, da bo uspelo sanirati poljedelsko krizo.«
Finansiranje banovin
Beograd. 16. oktobra č. V finančnem mi. nistrstvu se vrše že nekoliko dni posvetovanja ministrov Uzunoviča. dr. Srškiča in dr. Svrljuge ter referentov vseh ministrstev v svrho izdelave uredbe o finansira-nju banovin^ Kakor se doznava, je ta uredba v načelu že sprejeta.
Pred ukinitvijo finančnih generalnih direkcij
Beograd, 16. oktobra p. Dosedanje glavne direkcije državnega račnovodstva, davkov, carin in državnih dolgov se v smislu zakona o vrhovni državni upravi spremene v oddelke finančnega ministrstva. Dosedanji generalni direktorji teh direkcij postanejo načelniki oddelkov ter bodo imeli naslov načelnika. Oddelki dosedanjih generalnih direkcij pa te istočasno pretvorijo v odseke.
Bukarešta, 16. oktobra r. Dogodki, ki so se odigrali pred izvolitvijo namestnika za umrlim Buzduganom v regentski svet, bodo dovedli, kakor vse kaže. do težkih notranje političnih komplikacij. Kakor smo že poročali, je objavil list »Universul«, ki stoji zelo blizu liberalni stranki, senzacionalno izjavo kraljice vdove Marije, ki jo je baje dala uglednemu politiku liberalne stranke.
V	izjavi se naglaša. da je ministrski predsednik Maniu predlagal kraljici, naj sprejme izvolitev v regentski svet namesto princa Nikole. Vlada je pripravl ena ii v tem primeru povišati civilno listo. Kral ica je to ponudbo odklonila naglašajoč, da je v inte-tesu države, če ima kraljevska rodbina večino v regenfskem svetu, vendar pa ni niti najmanj voljna, da bi izpodrinila i i re-gentskega sveta svojega sina. Če pa želi vlada ustvariti z regentskim svetom še nekako vzporedno dinastijo, da bi si zasigu-rala absoluten vpliv na regentski svet, naj to iasno pove. Za njo samo bi bila velika žrtev, če bi sprejela izvolitev v regentski svet, ker bi morala v tem primeru zapustiti svoe sedanje mirno življenje. Seveda pa bi rade volje sprejela to žrtev, če bi napravila s tem državi kako uslugo. Ker ne gre za žrtev domovini, je odločno odbila vsako koncesijo tudi za ceno povišanja svoje civilne liste.
Ta izjava je izzvala v vseh političnih krogih veliko senzacijo in globok vtis. Vlada je sicer takoj razglasila, da gre za misti-fikacijo, vendar pa vlada v vseh političnih krogih prepričanje, da je izjava kraljice avtentična.
V	zvezi s tem, je prosil ministrski predsednik Maniu takoj za avdiienco pri re-gentskem svetu. Avdiienca je trajala nad eno uro. Po avdijenci se je govorilo, da je ministrski predsednik potom ministra dvora zanteval od kraljice Marije pojasnila, ali je res podala to izjavo. Kakšen je bil odgovor, trenutno še ni znano. Dejstvo pa, da še je snoči sestal ministrski svet k dolgi seji, je dalo povod govoricam, da je izjava avtentična in da bo morala vlada iz tega izvajati konsekvence ter odstopiti.
Seja vlade je trajala pozno v noč. Po mestu so se ponoči razširile vesti, da je vlada sklenila podati ostavko. Ta vest oa je bila davi uradno demantirana z dostavko, da za demisi'o vlade ni nikakega Dovoda, ker da uživa zaupanje regentskega sveta. Iz poučenih krogov pa se nasprotno izve, da je položaj vlade trajno oma:an in da se čaka samo na povratek ministra dvora, ki je odpotoval h kraljici vdovi Mariji, da ugotovi avtentičnost njene izjave. Minister dvora se vrne šele jutri in bo zato šele jutri padla končna odločitev o usodi Ma-niuove vlade. V vladnih krogih samih pa se smatja za več kot gotovo, da so ure Ma-niuove vlade že štete in da je niena ostavka neizogibna.
Manili zanika vznemirljive vesti
Bukarešta, 16. oktobra. AA. Predsednik vlade Maniu ie sprejel včeraj delegacijo parlamentarne večine. Delegacija je izjavila predsedniku, da odobrava sedanjo politiko vlade in vztraja slejkoprej na popolnem zaupanju do predsednika vlade. Maniu se je zahvalil delegaciji za izraze zaupanja ter povdarjal, da v vladi ni nesporazumov in . da uživa vlada popolno zaupanie javnosti in regentskega sveta. Vlada bo nadaljevala svoje delo v dobrobit naroda in države. Minister Mihalake, ki je prisostvoval sprejemu, pa je pristavil kratko samo to, da so vesti o nesoglasju v vladi znikle v domišljiji nasprotnikov vlade.
Bukarešta, 16. oktobra g. Kakor se izjavlja v vladnih krogfn zastopa vlada stališče, da kraljice vdove ni smatrati za kon-stituciionelno osebo, radi česar o ostavki vlade, čeprav bi kraljica potrdila izjave, ki jih je objavil »Universul«, ne more biti govora. Del tiska poroča, da ie hotel ministrski predsednik Maniu objaviti odgovor na kraljičine izjave, kar pa je preprečil regentski svet, češ da bi bilo neumestno. V ostalem ugotavlja časopisje soglasno, da bo imela zadeva dalekosežne politične posledice.
Prestolni govor v albanskem parlamentu
Neomajno prijateljstvo Albanije in Italije — Upravne reforme — Možnost vladne krize
te vseh nemških reparacijskih dajatev. Škodovalo pa tudi ne bo nemškemu ljudstvu, če ga bo vlada spomnila na posledice akcije za »osvoboditev Porenja«, katero so organizirali baš isti krogi, ki hočejo danes osrečiti narod s prejemom predloga za »osvoboditev zasužnjenega nemškega ljudstva«, tako izborno, da ji je sledila inflacijska katastrofa.
Ako bodo o vsem tem široke mase
nemškega naroda točno poučene, potem je upati, da se bo končala sedanja ata-ka nemških ekstremistov brez nesreče in da bo postal plebiscit, ki naj bi omogočil zmago reakcionarno konservativnih voditeljev, nagrobni kamen njihove politike in kamen mejnik za mirnejši razvoj demokratske Nemčije in s tem tudi za konsolidacijo evropskega miru.
Tirana, 16. oktobra. AA. Albanska agencija poroča: Otvarjajoč drugo zasedanje albanskega parlamenta, je izrazil kralj Zogu v prestolni besedi najprej svoje veliko zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je dosegla vlada. Nadalje je naglasil, da so diplomatski odnošaji z drugimi dTŽa-vami zelo dobri. Zlasti velja to za veliko in plemenito zaveznico Albanije, kraljevino Italijo. Odnošaji ž njo so obeleženi v medsebojnem neomajnem zaupanju in prijateljstvu. Enako so tudi z drugimi državami, zlasti s sosednimi, odnošaji prijateljski. Nato našteva prestolni govor ceJ niz pogodb in sporazumov, doseženih s tujimi državami za olajšanje razvoja držaye v industrijskem in trgovskem pravcu. Glede na notranjo politiko in delo vlade naglaša prestolni govor zlasti zakon o občinah, ki je sestavljen v modernem duhu ki zagotavlja vsem državljanom svobodno izpoved vere in vse ostale državljanske svoboščine. Pri tem je kralj čestital pravoslavnim Arnavtom k njihovemu prizadevanju za osnovanje neodvisne pravoslavne albanske cerkve. Nadalje je omenil agrarno reformo ter naglasil, da bo toza-
devni zakon v najkrajšem času predložen parlamentu. Od Tešitve te reforme pričakujeta kralj in narod blagotvorne posledice in gospodarski napredek. Kralj je izrekel vladi veliko zadovoljstvo zaradi administrativne reforme vojske in žanda/r-merije, kj je omogočila moderno organizacijo. Končno naglasa prestolni govor, da se zakonodajna korporacija v obilni meri poslužuje svojih pravic za blaginjo in srečo naroda in države. Prestolni govor so zaključuje z željo, da bi parlament uspešno nadaljeval svoje delo.
Zbornica je sprejela prestolni govgr z burnimi ovaciijamL Otvoritvi parlamenta so prisostvovale v kraljevski loži tudi vse princese, člani tujih misij in drugi odlič-nikL
Tirana, 16. oktobra. AA Povodom otvoritve H. zasedanja albanskega parlamenta se zatrjuje v političnih krogih, da bo v kratkem prišlo do vladne krize. Pri tej priliki bo prišlo do večjih izprememb v vladi.. Sinoči je bila sklicana seja kronskega sveta. Govori se, da bo morda razpu-ščen tudi parlament.
Bethlenovo poročilo o stanju Madžarske
Nezadovoljstvo z novimi reparacijskimi obremenitvami — Opozicija označuje Bethlenov režim kot fevdalen in tiranski, ki tira
državo v katastrofo
ni katastrofalno, marveč govore v tem smislu samo tisti, ki bd hoteli ljudstvu vcepiti svoje velike politične fraze in s tem povzročiti strahovite posledice, ki so jih imele podobne fraze v prvem času po vojni na Madžarskem.
Trije moji bivši ministri, je nadaljeval grof Bethlen, se posebno odlikujejo v tem, da razvijajo svoje misli o ozdravitvi gospodarske krize, dočim so te svoje sijajne načrte prikrivali tedaj, ko so bili v vladi. Današnjo vlado predočujejo kot tiransko in fevdalno, a v stvari gre za isto vlado, ki je po vojni in po revoluciji vzpostavila svoboščine in preprečila nadaljnje individualne nastope v javnem življenju. Delovni »ospo-darski programi, ki se objavljajo, dajejo vtis diiletantskih načrtov, po drugi strani pa močno spominjajo na ideje, ki so igrale vidno ulogo v revolucionarni dobi. Grof Bethlen je nato naglasil, da obstoja program sedanje madžarske vlade v tem, da varuje mir. Nihče naj ne preti oblasti z revolucijami, kajti vlada se ne boji terorizma. Za revolucijo je potrebno nezadovoljstvo in prepričanje javnosti, da je vlada, zakrivila gospodarsko krizo. Take trditve pa ne odgovarjajo resnici. Govor je bil sprejet s splošnim odobravanjem.
Budimpešta, 16. oktobra. AA. Korrbureau poroča, da je predsednik madžarske vlade grof Bethlen imel v klubu vladnih strank velik govor o aktualnih vprašanjih. Uvodoma je naglasil, da so bile svoj čas, ko je Madžarska prejela mednarodno posojilo s pomočjo Društva narodov in ko je obljubila, da bo v roku 20 let poplačala reparacije v znesku 200 milijonov zlatih kron, podane izjave ter moralna zagotovila, da Madžarski v prihodnje ne bodo naložene posebne večje reparacijske dajatve. Obnovitev finančne suverenosti na Madžarskem je velikega pomena, ki pa se je ne sme vzpostaviti zato, da bi se ji natovorila nova reparacijska bremena.
Zahteva, da Madžarska plača nove reparacije, bi bila vobče neizvedljiva. Madžarska je sedaj država s takimi materijalnimi in kulturnimi potrebami, kakr jih imajo vse prosvitliene države in ki jih zato ni mogoče črtati. Madžarska ni zaslužila usode sužnja, ki naj skrbi, da žrtvuje še ostale dele svojega proračuna za reparacijske dajatve. Ta nevarnost zaenkrat ne obstoja, je dejal grof Bethlen, potrebno pa je, da se upremo spletkam, ki se skušajo uveljaviti z ~aznih strani..
S tem, da so se začela pogajanja o vzhodnih reparacijskrh dajatvah v Parizu, so take spletke in borbe prenehale. O poteku teh poga':>nj prejema vlada podrobna poročila, vr- - je primorana, da molči in da jih ne izdii ;ivnosti. Bethlenov govor naj bo kratko pojasnilo o stališču, ki ga zavzema madžarska vlada napram repa raci jskemu vprašanju. Po mnenju predsednika vlade, gospodarsko stanje na Madžarskem še ao»^o prhodmjega mesec«.
Naslednik kardinala Duboisa
Pariz, 16. oktobra, s. Kakor poroča neka age» tura ia Rima. Je papež izbral kot naslednika umrlega pariškega nadškofa Duboisa nadSkoia » Besancon« Braneta. Naslednik bo imenovan na posebnem konzistoriiu začetkom ati končen
Balkanski polet „Grofa Zeppelina"
Včraj zjutraj je prispel nad Beograd in krožil pol are nad mestom — Ob 11. je bil nad Sofijo, ob 14. pa nad Bukarešto
Beograd, 16. oktobra p. Mnogo prej, kakor se je pričakovalo, se je pojavil davi nad Beogradom, zavit še v precej gosto ir.eglo »Grof Zeppeiin«. Prvotno je bil na-
povedan prihod zrakoplova v Beograd za čas med 9. in 10. uro Zato je ool Beograda še spalo, ko je radiopostaja javila ob 7. zjutraj, da je zrakoplov že na obzorju ter da se s hitrost:o 110 km bliža Beogradu z zemunske strani. Vest se ie bliskoma razširila po vsem mestu in še predno je bil »Zeppeiin« dobro viden, je bilo že vse na nlicah. Po vsem mestu je vladalo živaiino vivenje, kakor v najživahnejših opoldanskih urah.
Ob pol 8. se je pojavil srebrnosivi zračni orjak nad zemunskhn letališčem, kjer je zrnan'5al hitrost in vrgel vrečo s pošto. V vreči Je bilo 43 pisem in dopisnic, naslovljenih večinoma za Nemčiio. Pošto je prevzel komandant zemunskega letališča polkovnik Tomič, ki jo je takoi odpremil na beogra'sko pošto v svrho nadaljnje ekspedicije.
Zrakoplov je nato precei nizko krenil preko Save v smeri proti Toočiderskemu brdu, kjer je zavil nazaj po sredi Beograda. preletel Terazije do Kalemegdana in nato napravi! še dva kroga nad mestom. Ko je letel nad dvorom, se je spustil zelo nizko in za hip ustavil vse motorje ter se •e ta način poklonil našemu kralju. Tu !e bilo natanko razločiti vse podrobnosti
na krovu, s katerega so potniki z robci in čepicami odzdravljali na ovaciie Beograjčanov. Po skoro polurnem kroženju nad mestom je zrakoplov krenil nad Dunav proti vzhodu.
Prerani prfnod »Zeppelina« ie onemogočil nameravani svečani sprejem. Nameravano je bilo namreč, da bi mu poletelo nasproti 40 letal, ki bi ga nato spremljala do državne meje. Ker pa je »Grof Zeppeiin« spotoma spremenil prvotni program in ni letel nad Budimpešto, marveč je z Dunaja krenil v direktni smeri proti Beogradu, je s tem skrajšal pot za dve uri.
Sofija, 16. oktobra p. »Grof Zeppeiin« je prispel nad Sofijo ob 11. dopoldne. Trikrat obkrožil mesto, nato pa je odletel v smeri prot! Plevnu.
Bukarešta, 16. oktobra p. Ob 14.15 se je pojavil nfd mestom »Grof Zeppeiin« ki je krožil pol ure nad mestom. Iz Bukarešte je krenil v smeri na Braševo.
Novi Sad. 16. oktobra, č. Davi se je pojavi! na severovzhodni strani Novega Sada zrakoplov »Grof Zeppeiin«. ki je snoči krenil iz Friedrichshafna na svo; krožni polet okoli balkanskega polotoka. Za »Zeppeli-nom« se je dvignilo v letališču Jovana Ju-goviča pet vo:aških letal, ki so ga spremljala do Beograda. Zrakoplov »Zeppeiin« Je plul nad Novim Sadom ln Petrovaradi-nom v višini 400 m. Po 10 minutah je izginil v smeri proti Beogradu.
Za razvoj hotelske in gostilničarske obrti
Rsofctcije sarajvskega kongresa kopališč, zdravilišč in letovišč Potreba strokovne usposobjenosti
Sarajevo. 16. oktobra r. Včeraj je bil za.
ključen kongres zveze kopališč, zdravilišč in letovišč. Kongres se je bavil z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s pospeševanjem in razvojem tujskega prometa ter je po vsestranski debati sprejel naslednjo resolucijo:
1.	Kopališča, zdravilišča, letovišča hi vsi drugi kraji, primerni za tujski promet, se ne moreio razvijati in odgovarjati svojemu namenu, dokler ni na razpolago dovolj dobro urejenih hotelov in gostiln.
2.	Za uspešen razvoi tujskega prometa z vsemi blagodejnimi posledicami je potrebno. da se izpopolnijo in kar najbolj iz. grade vsi oni kraji, ki lahko služijo temu namenu.
3.	Za razvoi in izpopolnitev hotelirstva vsaj v tujsko-prometnih. klimatskih in zdraviliških krajih je potrebno, da bi se za stanovanja. za osnovanje in izpopolnitev hotelov. gostiln in sanatorijev predpisale posebne zakonske olajšave tako glede na dajatve kakor glede na razne formalnosti. Hotelska poslopja in sanatoriji naj bi se pri obdavčenju smatrala kot zgradbe industrijskih podjetij in oprostila hišnega davka. Nesolidna konkurenca raznih bifejev, jav. nih kuhinj, prenočevališč itd. bi se morala vsaj v tujsko-prometnih in zdraviliških krajih onemogočiti.
4.	Z vsemi sredstvi naj se podpirajo strokovne gostilničarske šole in obenem onemogoči izvajanje tega poklica osebam brez strokovne šolske izobrazbe.
5.	Vsem upravam kopališč, letovišč, zdravilišč. hotelov in gostiln se priporoča, da nastavljajo samo strokovno osobje in sicer po odseku za nameščanje gostilniškega osobja.
6.	Vsem osebam, ki se niso izučile gostilničarske obrti in ne morejo z izpričevali dokazati, da so se učile štiri leta in ki nimajo potrdila strokovne organizacije, da so najmanj šest let bila zaposlena v strokovnih podjetjih. naj se odkloni izdajanje poselske knjižice.
7.	Nad cenami in čistočo v hotelih m gostilnah nai se vodi najstrožje nadzorstvo in vsaka nesolidnost in nesnažnost najstrožje kaznuje.
8.	Kongres smatra, da ni primerno, da se sanatoriji m zdravilišča za tuberkulozne ustanavljajo v tu.isko-promet»rfh krajih. Ce pa se to že dovoli, nai se zahteva, da je dotični sanatorij odnosno zdravilišče strogo ločeno ter bolnikom onemogočen vsak stik z ostalimi gosti. Zdravniki se naprošajo, nai pošiliaio tuberkulozne bolnike samo v one kraie, kiSr so dani vsi pogoji za zdarv. Ijenie takih bolnikov pod nadzorstvom specialistov.
Napet politični položaj v Avstriji
Socijalisti odklanjajo vladni načrt za revizijo ustave -Avstrijo čaka črna bodočnost, ako pride do meščanske
vojne
Dunaj, 16. oktobra r. Čimbolj se bliža pri-četek debate v parlamentu o vladnem predlogu za revizijo ustave, tem večja ner-voznost se opaža v vseh političnih krogih. »Veliki teden«, kakor označuje tisk tekoči teden, v katerem se je pričela borba za preureditev Avstri'e, se je pričel v znaku sporov v vrstah krščansko socijalne stranke. Dočim je podkancelar in vojni minister Vaugoin v svojem govoru nastopil proti vsaki misli o sodelovanju s socijalnimi demokrati, izraža:oč ponovno svoie popolno zaupanje v »Heimwehr«. se je prvak kr-Ičansko-soci alne stranke Kunschak v svojem govoru izjavil za demokracijo, povdar-jajoč, da se more doseči sporazum s socijalisti. Avstrijski tisk pripisu e temu notranjemu sporu krščanskih sociialcev veliko važnost »Arbeiter-Zeitung« ob avlja zelo oster odgovor pod naslovom »Vlada grozi z meščansko vojno,, če ii ne dovolimo, da vzame Dunaju dosedanje pravice.« V tem članku omen;a govor ministra Šumija o. vladnem načrtu za revizijo ustave in piše, da socijalistična stranka v nobenem primeru ne bi mogla pristati na ta predlog. Ce grozi vlada z vojnim stanjem, naj samo
začne. Zavedati pa se mora. kaj to pomeni: zadnja banka se bo zrušila pod navalom vlagateljev Zadnji dolar in zadnii funt bo šel iz države. Šiling bo padel, ker bo sledila stranovita inflacija. Produkcija in promet bosta zastala v vsei državi, državljani bodo nastopili proti državljanom, kri bo tekla v potokih, a inozemstvo bo zasedlo avstrijske meje. Dalje naglasa list, da piedstavlja Šumijev govor samo poskus skrajno nerodnega izsiljevania.
Popoldanski socialistični »Abend« objav ba izjavo nekega socialističnega prvaka, ki odgovarja Vaugoinu in Sumiju. ter pravi med drugim: Z nasiljem in grožnami se ne da izvesti revizija ustave, a mi se v tem primeru nočemo niti pogajati. Ce hoče vlada izzvati puč in državljansko vojno, potem bo socijalistična stranka dopustila, da pride do tega. Toda nastala bo državljanska volna, ki bo uničila vse one vrednote, ki danes še obstojajo, in nastalo bo prelivanje krvi, čigar obseg in posledice se ne dajo niti približno preceniti. Gospoda iz vladne koalicije naj samo poskuša, toda prej naj dobro premisli.
Pred imenovanjem novih kardinalov
Zanimive informacije bogra$skega »Vremena« — Rimska kurija stoji pred važnimi odločitvami
Beograd, 16. oktobra, r. Današnje »Vreme« poroča: Kakor vsako jesen, se bo tudi letos vršil v Rimu tajnj konzi-storij. na katerem bo najbrž imenovanih več novih kardinalov. Med 70 kardinali kolikor jih je predvidenih, je bilo doslej večina Italijanov, tako da je imel Vatikan kot univerzalna ustanova po položaju papeža povsem italijanski značaj. Sedaj je 57 kardinalov in je torej 13 mest praznih. Dogodil pa se ie v zgodovini katoliške cerkve redek slučaj. da ie od teh 57 kardinalov samo 26 Italijanov, dočim hh je 31 drugih narodnosti. Italija bi seveda najraje videla. da pridejo na vsa izpraznjena mesta Italijani. Če oa bi papež z imenovanjem novih kardinalov povečal število Italijanov bi s tem potrdil trditev, da je Vatikan s takozvano lateransko pogodbo prišel v podrejen položaj napram italijanski vladi, kar so doslej vatikanski krogi zanikali. Zato se domneva. da bodo na izpraznjena mesta imenovani večinoma Neitalijani. če se bo
to res zgodilo, potem se bo število Ne-italijanov v kardinalskem kolegiju še bolj povečalo. V tem primeru se lahko zgodi tudi to. da pride pri prihodnji vo-Iitvi papeža na Petrov stol Neitalijan. Vsekakor se zdi, da bo jesenski konzi-storij velike važnosti za nadaljnji razvoj rimsko-katoliške cerkve. Za nas je še posebne važnosti vprašanje, ali bo o priliki izpopolnitve izpraznjenih kar-dinalskih mest imenovan tudi jugoslovenski kardinal, kakor se je to že večkrat napovedovalo. Kot najresnejši kandidat prihaja v poštev zagrebški nadškof dr. Bauer.
Požar v beograjski umetniški šoli
Beograd, 16. oktobra, r. Včeraj okrog 10. dopoldne Je nastal požar v umetniški šoli v Kralja Petra uMci Gasilci, ki so bili pozvani na pomoč, so ogenj kmalu tofcalrairali. Zato tudi Skoda ni velika. Razbitih je bilo le nekaj kipov, kar pa se bo dalo popraviti. Požar je nastal zaradi neke poškodovane peči.
Imenovanja sodnikov
Beograd. 16. oktobra AA. Nj. Vel. kralj
je podpisa! ukaz o napredovanju, premestitvi in upokojitvi sodnikov. Med drugimi so postavljeni:
za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani v dosedanji skupina in kategoriji g. Al. Žigon. starejšina sreskega sodišča v Litiji,
za sodnika okrožnega sodišča v Celju v dosedanji skupini in kategoriji g. Troje, sodnik sreskega sodišča v Litiji,
za sodnika sreskega sodišča v Krškem v 6. skupini 1 kategorije g. Ferdinand Meršol, dosedanji pripravnik v 8. skupini iste kategorije.
Sodnik sreskega sodišča v Preku (doslej dodeljen ministrstvu pravde) dr. Jurij Stem-pihar je premeščen k sreskemu sodišču v Litiji.
V4a-I je napredoval sodnik okrožnega sodišča v Celju dr. Ferdinand Bračič, doslej v 4-1. Z istim ukazom sta upokojena načelnik v ministrstvu pravde Vlada Petrovič in sodnik okrožnega sodišča v Celju Ferdinand Bračič.
Iz gozdarske službe
Beograd, 16. okt. p. Na predlog ministra za šume in rude je vpokojen šumski nad>-svetnik v Kočevju Franc Jenčič, v višjo skupino je napredoval šumski nadsvetnik v Celju Hinko Travnik, premeščen pa je iz Ljubljane v Kočevje inženjer Vladislav Žagar.
Požar filmov na beograjskem kolodvoru
Beograd, 16. oktobra, p. Danes popoldne je zgorelo na beograjski železniški postaji več filmov v skupni vrednosti 1.200.000 Din. Nesrečo je povzročil baje neki trošarinski uradnik, ki !e iz radovednosti pregledoval filme ter pri tem pu-šii cigareto. Cigaretni ogorek ie padel med filme, Id so bili v hipu v plamenih.
Pariški list o ljubljanskih slavnostih
Znani pariški dnevnik »Le Matin« je priobčil v ponedeljek obširno brzojavno poročno o poteku ljubljanske slavnosti 120-
letnice Napoleonove Ilirije. Poročilo:le pn-občeno na prvi strani, v podnaslovihpase poudarja, da ie slavnost imela značaj veličastne manifestacije francosko-jugosloven-skega prijateljstva. Poročilo se glasi.
Ljubljana, 13. oktobra. Včerai so se pričele v Ljubljani svečanosti, prirejene o Pn-Ijki proslave 120-letnice ustanovitve Napoleonove Ilirije. Otvoriene so bile z razstavo raznih spominskih predmetov iz ilirske dobe v narodni galeriji. Razstavo je otvoril poslanik-minister g. Dard v navzočnosti odposlanca jugoslovenske v ade. vojnega ministra Hadžiča ki ob udeležb številnih odličnih francoskih in iugoslovenskih posetnikov.
Ob 20. ie bila prirejena slavnostna soare-ja. Dvorana je bila okrašena s ščiti z Napoleonovimi inicijalkami ter s francoskimi in iugoslovenskimi zastavami. Napoleonov cesarski orel z razprostrtimi knh je gospodoval nad odrom. kjer so se dajali dramski prizori. Soarejo je zaključil prizor, ki je vzbudil splošno navdušenje. Iz vseh štirih kotov dvorane so se dvignile postave starih Napoleonovih voiakov in se pod poveljstvom generalov sešle na odru. Nato je bil prečitan razglas s podpisom Napoleona, ki ustvarja Ilirijo, večer <pa je zaključilo petie marseljeze, ki jo ie izvajal zbor 150 članov in ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Zagrinialo je padlo med neskončnimi ovaciiami in klici »Živela Francija«.
Danes dopoldne ob 11. pa se je vršijo odkritje spomenika Iliriji. Spomenik je bil obkrožen od praporov raznih društev, med katerimi ie bilo opaziti tudi prapor z ilirskim grbom iz 1. 1840. Sam spomenik obstoji iz 14 m visokega stebra, ki nosi na straneh medaljona z glavo Napoleona in z glavo Ilirije.
Ob pol 12. je g. Puc. župan Iljublianski, povzel besedo ln slavil Napoleona, ki je pred 120 leti proglasil ilirsko narodno ide-io. predhodnico današnje jugoslovenske narodne ideje Župan ie končal svoj govor z naslednjimi stavki v francoščini: »Postavili smo ta spomenik kot simbol Ilirije, predhodnice Jugoslavije, ki je prva združila svoie sinove Srbe, Hrvate in Slovence. Postavili smo ta spomenik spominu vaše. ga cesarja, ki ie prvi spoznal važnost naših dežel in ki si je stekel toliko zaslug za nas. Postavili smo ta spomenik v čast francoskih vonakov. ki so se na naših tleh borili tudi za našo svobodo.« Govornik je zaključi! svoj govor z vzklikom »Hvala Franciji!« Padlo je zagrinjalo s spomenika, množica 'e zaploskala, godba pa je zaigrala iugoslovensko himno in marseljezo.
Za žuoanom je stopil na govorniški oder francoski poslanik Dard. ki ie orisal zgodovino bivanja generala Bonaparta v Ljubljani 1. 1797. ter označil vlogo maršala Marmonta in pesnika Charlesa Nodierja. Poudarjal ie. da je Napoleona povzdignila francoska revolucija, ki je proglasila prava narodov. Napoleon ie udaril prve temelje za evropsko federacijo, dasi ni mogel sredi neprestanih bojev utrditi stalnega miru. Poslanik le končal svoj govor z naslednjo zahvalo francoske vlade: »Po vaši zaslugi bo tudi velika armada Napoleonova imela svojega neznanega vojaka, brata onega vojnika. ki počiva v Parizu pod Slavolokom zmage. Mirni in hvaležni bomo ob njegovem grobu premišljali veliko usodo naših dežel in nauk. ki nam ga daje zgodovina. Franciia bo z veseliem zrla nanj. ki počiva med prijateljskim narodom, čigar kri ie tekta tako obilno in družno s francosko krvjo. Vedela bo ceniti čast. ki jo izkazuje svobodni narod jugoslovenski enemu njenih otrok, počivaj očemu pod tem spomenikom, in se bo spominjala preteklih uspešnih bo.iev in trpi i eni a za uresničenje skupnega ideala pravičnosti in miru.«
Med venci, ki so bili položeni na sipo-menik. ie opažati venec jugoslovenske vla. de. vene~ mesta Liubliane z napisom »Slavi Francije«. dalie nalmo iz bronze, ki io ie Položil general Pozet v imenu francoskega vorneea ministra. General ie pri tem z golo sablio pozdravil spomenik, ki krije ostanke ne7nanega vojaka Napoleonove Velike armade.
Ob ool ene le bila svečanost zaključena in vsa množica se je napotila pred spomenik pesnika Vodnika, kier se ie ponovno vršila defilaciia društev in odposlanstev iz vseh kraiev Slovenije v narodnih nošah in na kmečkih vozovih.
Resna živčna bolezen Stalina
Riga, 16. oktobra, g. Po moskovskih vesteh je Stalin ponovno obolel na živcih in leži v sanatonju Gorki. Stalinu so odpovedali živci zaradi prevelike zaposlenosti. Trije vodilni ruski zdravniki, ki so stalno okoli njega, so mu odredili dva meseca popolnega miru brez vladnih poslov. Kakor znano, se je Stalin pred mesecem dni vrnil z dopusta, toda je že po 14 dnevih ponovno podlegel živčni bolezni, nakar so ga prepeljali v sanatorij Gorki, kjer je svoječasno umrl Ljenin. O zdravstvenem stanju Stalina krožijo najrazličnejše govorice Dejstvo, da vlada ne nastopi proti tem govoricam, se tolmači kot dokaz, da je Stalinovo stanje ▼ resnici resno.
Volilna borba na Češkem
H- Praga, 15. okt.
Prošlo nedeljo so se vršile v Plznju volitve v mestni svet in časopisje političnih strank presoja po izidu teh volitev možnost uspeha državnozborskin volitev koncem tega meseca. Ta primerava. ki se je zlasti poslužuiejo v agitacrske svrhe one stranke, ki so količkaj pridobile v plzenjskem svetu, seveda ne more nikakor služiti za tipični primer. Kakor znano je Plzenj eno izmed najbolj industrijskih mest republike in nima kot tako popolnoma svoi značaj. Od uvedbe splošne in enake volilne pravice v Avstrri je to mesto trdnjava socijalne demokracije in sploh strank z izrazito delavskim obeležjem. Po prevratu se ni mogla nobena druga stranka vkoreninrti v Plzniu niti komunisti ne. dasi so imeli za to vse predpogoje, tako silno sta med olzenjskim delavstvom zasidrani socijalno demokratska in narodno socijalistična stranka. Tudi Pri nedeljskih volitvan sta ti dve stranki k svojim mandatom dobili vsaka oo dve novi mesti v mestnem svetu, tako da imata tudi sedaj večino v občinskem svetu prva s 24, druga s 15 mandati.
Dosedanja volilna borba je povsem dostopa in se zdi, da se bo z medsebojnim blatenjem, brez katerega še nismo imeli nobenih volitev, šele začelo. Najbesneje so se že spopadli na Slovaškem za tamošnjih 61 državnozborskih poslanskih mest ker vse stranke vedo, da se da samo tam doseči morda kak znatnejši uspen in da v čeških deželah ne bo večjih izprememb. Na Slovaškem se je po vsakih volitvah menjalo politično lice. kajti tamošnii živeli ni politično ustalen. Pred vsem se bojuje hud boj med klerikalnimi strankami na Slovaškem. Hlinkovi in Šramkovi pristaši so si tudi to pot močno v laseh, poleg obeh pa nastopa še tretja klerikalna stranka, ki jo vodita iz slovaške Hudske stranke izključena bivša poslanca dx. Juriga in Tomanek. Način borbe med temi struami klerikalizma ki jim načelujejo sacni profesorji teologije, kanoniki, monsignori in drugi duhovski do-sto:anstveniki, pa je naravnost sramoten. Kandidatura dr. Tuke, ki je bil obsojen na 15 let ječe za svoie protidržavno rovarje-nje, ima samo namen privabiti v Hlinkovo stranko madžarske kmete, ki so doslej volili republikanske kandidate
Važno dejstvo v tej volilni kampanji pa je, da !e narodno demokratska stranka dr. Kramafa sklenila volilni kompromis s slovaško narodno stranko in kandidira odlične slovaške domoljube na prvih mestih. Takisto je sklenila stranka kompromis v Pod-karpatski Rusiji s tamošr;imi pravoslavnimi kmet), ki so doslej volili opozicijonalno ali socijalistično. S tem je narodno demokratska stranka privedla znaten del slova-škin in ruskih volilcev iz brezplodne opozicije v pravec konstruktivnega dela.
V soboto so bile kra:evnim volilnim komisijam predložene kandidatne liste. V vsej državi kandidira 19 strank v državni zbor — proti 32 iz leta 1925. — in 16 strank v senat — proti 32 iz istega leta. Izginila je cela vrsta malih strank in skupin, pač pa gre kot nova v volitve stranka bivšega narodnega poslanca Stribrnega. ki sta se mu pridružila bivši general Gaida in ameriški Ceh Pergler. Ta stranka gre v volilni boj kot liga proti vezanim kandidatnim listam. Razen te češke je na nemški strani prirasla še vsenemška ljudska stranka v Hebu, ki jo tvorijo pristaši proslulega Schonererja. Na listah samih ni opaziti velikih osebnih izprememb in izmed znanih političnih osebnosti kandidirajo vse, tako da se lice parlamenta ne bo znatno izpre-menilo.
O zadačah novega parlamenta so si skoro vse politične osebnosti in stranke edine. Parlament bo moral rešiti vrsto težkih vprašanj gospodarskega in finančnega zna-ča:a. Med temi so trgovske pogodbe z ino-; zemstvom, carinske zadeve. likvidacije povojnih stavbnih kreditov, likvidacija državnih obvez iz voine in povojne dobe, tedaj vseskozi težki in nehvaležni problemi. Za kasneje pa se bo parlament moral lotiti izpremembe volilnega reda za državni zbor. Dosedanje vezane kandidatne liste se splošno smatrajo za neugodne in celo za škodljive, da kriče po remeduri Narodni socijalisti so že v prejšnem zasedanju senata predlagali revizijo volilnega reda in njih stranka odslej stalno nastopa za n'ega revizijo. Bivši vodilni član te stranke St?ibrny je smatral za ugodno, da gre na volitve celo z geslom proti vezanim listam. Zato so vodilni parlamentarci mnenja, da bo ravno novemu parlamentu pripadla samo izvedba izpremembe, nakar bi bil razpuščen in bi se nove volitve vršile že oo novem redu. Po mnenju istih politikov bo bodoči parlament težko dočakal 1. 1934 ln predsednika republike bi po tem takem volil že novi parlament.	_
Glede konsteladje v bodoči vladi se računa z vso gotovostjo s sodelovan em narodnih socijalistov Nekateri listi govore celo naravnost o vsenarodnl koaliciji in ne pripisujejo Hlinkovemu kriku zavolio Tuke nikakega pomena. Za sedaj pa je seveda vsaka kombinacija preuranjena in so vsi računi zelo problematične vrednosti.
Hrvatski veterinarji kralju
Zagreb, 16. oktobra. AA. Udruženje iugoslovenskih veterinarjev, sekcija Zagreb, je poslala Nj. Vel. kralju s svoje današnje seje naslednjo brzojavko: Nj. Vel. kralj Aleksander I., Beograd. Jugoslovensko veterinarsko udruženje, sekcija Zagreb, si dovoljuje povodom proglasitve naše dTža-ve za Jugoslavijo z banovinami, predložiti Vašemu Veličanstvu svojo najtoplejšo zahvalo s prisrčnimi željami, da bi jugoslovenski narod pod Vašim žezlom živel in napredoval v ljubezni do dTŽave, do Vas in do doma Vašega Veličanstva. Predsednik Vukovic.
Češkoslovaški klerikalci proti zlati valuti
Praga, 16. oktobra, h. Današnji stalni odbor je odobril proračunski provizorij za dva meseca, ki ga je takoj podpisal predsednik republike. Glede zakona o zlati valuti, čigar rešitev se pospešuje zaradi tega, ker se hoče Češkoslovaška udeležiti pri reparacijski banki in je ta udeležba mogoča po Youngovem načrtu samo državam z zlato valuto, so zavzeli slovaški in češki klerikalci nasprotno stališče. Opozicija ni hotela pristati na hitrejše odplačevanje dolga zaradi novčanic. Končno je bilo sklenjeno, da se bo debata o tem zakonu nadaljevala na prihodnji seji stalnega odbora, ki se bo vršila najbrže prihodnji torek. Po osnutku zakona o zlati valuti se bo imenoval zlati sto kronski novec »grivna«.
Čudne metode sovjetske
diplomacije
Varšava, 16. okt r. V zvezi z afero Besedo v ske« a v Parizu objavljajo varšavski listi senzacijonalna odkritja o sovjetskem poslaništvu v Varšavi. Po teh vesteh so odkrili v poslopju varšavskega poslaništva betonirano klet z ogromno pečjo za sežiganje človeških trupel Vrata* ki vodijo v to klet, so spojena z močnim električnim tokom, ki bi ubil vsakogar, ako bi se nepoklicano skušal vtihotapiti v te prostore. Sploh je vse poslopje izpre-menjeno v močno trdnjavo, ki je stalno zastražena od agentov GPU. V zvezi s tem opozarjajo varšavski listi na to, da so pred nedavnim časom brez sledu izginili trije nameščenci sovjetskega poslaništva ter izražajo sum, da so bili sežgani v tej kleti.
Pariz, 16. okt r. »Matin« poroča, da so agenti Čeke, ki so bili poslani iz Moskve, poskušali zadnje dni ujeti 10 letnega sina bivšega svetnika Besedovskega, ki je bil kakor znano obtožen zaradi protiboljševi-ške polemike. Francoska policija je v zadnjem trenutku zvedela za to nakano in jo preprečila s tem, da je zastražila vse člane družine Besedovskega.
Po naročilu iz Moskve je bilo odpuščenih pet uradnikov pariškega poslaništva, ki so osumljeni, da so bili v zvezi z Be-sedovskim. Med odpuščenimi je tudi šef sovjetske trgovinske misije v Parizu, Tu-manov.
Senzacionalna aretacija v Subotici
Subotfca. 16. oktobra p. Veliko senzacijo ie izzvala aretacija tukajšnjega zdravnika in lekarnarja dr. Jovana Rihterja, ki je bil aretiran na zahtevo okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ker ie osumljen, da je falzificiral okrog 200 receptov in s tem oškodoval urad za zavarovanje delavcev.
II. letalski dan v Ljubljani
Še par dni nas loči od velike letalske prireditve našega Aero-khiba v Ljubljani. Z nestrpnostjo pričakuje javnost zračnih prodiukcij, ki obetajo biti najlepša prireditev v letošnji sezoni. Navesti hočemo danes par podatkov o uspehih udeležencev nedeljskega mitinga.
Raab, lastnik aero planske tovarne Raab - Ka-tzensteio v Nemčiji je Man šiiom sveta ko* eden najdrznejših in obenem najspretnejših krotilcev ozračja. Njegovi pristanki sredi Berlina »Unter den Ltnden«, sredi Londona v »RichTnor.d Parku« m na motornem dirkališču sredi med tekmovalci v Mfinchenu so vzibujali največjo pozornost. Njegove akrobacije vzdržujejo neprestano opazovalca v napetosti tn razhičajo živce vseh, ki vsaj odd a leč poznajo letenje, do take stopnje, da bo gotvo vsak izmed navzočih udeležencev pri nas doživel brezdvonnno senzacijo. ki je ni pričakoval.
Knopf, znani nemški letalec na raenilh prireditvah, je specijalist za zračne akrobacije. Glasovi nepristranih opazovalcev iz vrst novinarjev so polni hvale o njegovih izvajanjih in spretnostih. Izvajal bo looplflg z ustavljenim motorjem s čimer bo dovolj jasno dokazano, da spretnemu pilotu ne grozi pogroba, ako mu tudi odipove motor, kakor se pomotoma misli v javnosti. Njegova specijaliteta pa }e vijak z navpičnim padcem proti zemlii, ki povzroča oledenje krvi v gledalcih. Hrbtni let z glavo proti zemlji naj dokaže publiki zdržnost letalcev m obvladanje letala v vsaki opozicji. IsTačkanje v zrakra, dvoboj itd. vse to bo brez dvoma doprineslo k zabavi in veselju, tako da bo tudi v tem oziru vsakdo prišel na svoj račun.
Brez motorno letenje, ki ga pri nas doslej nS-smo še imeli prilike praktično preizkusiti. bo ta dan nova senzacija za Jugoslavijo. Letate »Metulj« bo privezano na motorno letalo »Pelikao«. dvignjeno v zračne višave nato pa prepuščeno samemu sebi in spretnosti pilotovi, ki se bo nahajal v njem. Zračni vlak bo navdušil gledalce in vzbujal v vsakemu željo, da poskusi tudi o* letenje, kj je morda do zadnjega časa vztrajalo bojazen.
Skok daine s padalom fe letala bo »otovo vzbudi! zanimanje med vso publiko.
Opozarjamo ponovno na to, da je na vseh vlakih razven SOE dovoljena polovična vožnja proti tenru, da se udeleženci naše prireditve ob povratku legitimirajo z vstopnico, ki tih opravičuje za dostop na letališče. Vsak naj si nabavi celo vozno karto in jo pusti opremiti z mokrim žigom, v Ljubljani pa naj je ne odda! Rabi jo namreč z* povratek. Posebni vlaki iz Liubliane gl kolodvor odhajajo v Devico Marijo v Polju ob 12.20, 13.02 m 13.40. Vračajo pa se vlaki ofc 1655. 17.53. 18.04. Poleg vlakov bodo na razpolago tudi avtohmsi.
Prostor za puMiko je na prostoru dirkališča, na voinš^m vešbališčn! NiVdo ne sme postajati n« letališču samem, ker postane lahko to za vse smrtonosno! Psi morajo biti brezpogojno na vrvici! Kupujte programe s krasnimi posnetki v bakrotisku.
Hmeliski trg
Žatec, t<5. oktobra, h. Današnji promet }e znašal zopet okoli dvesto stotov. Povpraševanje Je neprekinjeno, tendenca in cene čvrste. Plačuje se po 550 do 775 Kč sa 50 kg.
Naši Kraji in ljudje
Novi čoln za raziskovanje naših kraških jam
V soboto 5. t m. se je vršila na Vrhnika skromna slavnost naših jamarjev. Krstili so svoj čoln. Skromno, a intimno slavnost je spretno aranžiral g. J. Je-lovšek. vrhniški industrijalec Ln vnet jamar. Kumovala je njegova ga. soproga, Iti je izbrala čolnu ime: »Nada«.
Vrednost takega čolna in njegov pomen za prodiranje v podzemskem svetu bodo znali najbolje oceniti edino le Jamarji sami. Svoj čas so se morale ekspedicije, ki so naletele na podzemna Jezera vrniti in če je nadaljnje raziskovanje obetalo večjih uspehov se je eks-pediciia ponovila. Poleg vseh priprav,
Ljubljanice. Vodnih basenov se ni dalo točno preiskati radi nestalnosti čolna. Z nabavo novega čolna je enkrat za vselej napravljen konec takim nedo-statkom. Naši jamarji se v njem lahko mirno spuste na vse podzemske vode. Čoln je izredno stabilen in popolnoma zložljiv, 'tako da ga je mogoče prenašati v malo večjem nahrbtniku. Tehta le 25 kilogramov m ima nosilnost do 4 oseb. Za uporabo se ga mora napihniti s posebnim mehom, nakar dobi obliko 3 m dolgega splava.
Draštvo za raziskovanje jam je eno najasilnejših društev sploh. Preiskalo je
Agilni vrhniški Jamar g. Jelovšek z novim čolnom ggrajenim nalašč za raz Jskovanje podzemskih jam čioln tehta komaj dobrih 20 kg.
Poskusna vožnja na Ljubljanici ob priliki krsta, ki je bil za naše jamarje pravcati praznik. Zada] v čolnu kumica ga. Jelovškova
so morali naložiti še lese« čoln na svoje rame in ga vlačiti preko različnih ožin do jezerca (n. pr. Pajsarjeva jama pri Vrhniki). Če pa tega prometne razmere tii so dovoljevale, so morali sestaviti čoln. O stabilnosti takega čolna je težko govoriti. Le mala neprevidnost je zadostovala, da se je ekšpedicija končala z neprostovoljno kopeljo. Ena najtežjih ekspedicij je bila v »Logarček« pri Planini Tu se pride šele po 1 in pol km dolgem rovu do jezera. Jama ima velike dimenzije in je dostopna le ob suši. Vstopi se po 2 prepadih, za kar je treba žičnih lestvic in odtod vodi pot skozi 3 ozke prehode, katerih premer je komaj pol metra, do jezera. Do tu so morali privleči naši navdušeni jamarji deske in šele tu se je pričelo sestavljanje čolna. S takim čolnom so prispeli čez štiri jezera do konca jame. Naleteli so na stranski rokav podzemskega toka
od L 1912. do danes 107 jam, a je navezano na tiho delo, ker le na ta način obvaruje naše jame pred gotovo kategorijo turistov, ki že s planinsko floro izredno nesmiselno ravna, pri kateri se škoda ne pokaže takoj, kajti flora se vsako leto obnovi, dočim so kapniki ena najpočasnejših tvorb narave in je vsako lomljenje kapnikov greh nad naravo. Tiho je sicer delo naših jamarjev, a žilavo in uspehov polno. Žalostno pa je dejstvo, da pokaže naša javnost tako malo zanimanja za to važno in idealizma polno delo.
Naši jamarji vabijo v svojo sredo vsakogar, 'ki ima veselje in dobro voljo za sodelovanje pri raziskavanju podzemskih krasot. Naša naloga pa je, podpirati jih pri vseh akcijah, kajti oni so edini pijonirji pri odkrivanju našega podzemskega sveta.
Take kmetijske razstave še ni bilo. • .
Novo mesto. 16. oktobra.
»/Videl in aranžiral sem že mnogo kmetijskih razstav, toda tako vsestransko popolne. za širšo kmetsko javnost, neposredno za našo vas in za našega kmeta prikrojene razstave — moram priznati odkrito — še ni bilo pri nas. To je prva razstava izrazito kmetijsko - poučnega zinačaja v Sloveniji in je uspešnejša, kakor sto predavanj!«... Tako je navdušeno poudaril ob svojem odhodu ravnatelj Kmetijske družbe ing. Lah. In vsak obiskovalec, kmet ali meščan je imel o razstavi samo eno mnenje: »Krasno, r ©pričakovano lepo!« Prisluhnil sem razgovorom kmetovalcev, pa tudi inteligentov-nradnikov in slišal odkritosrčna priznanja: »Take razstave še ni bilo na Dolenjskem!«
Kmetijska šola je bila v nedeljo in v ponedeljek naravnost oblegana od obiskovalcev. Kakor na velikem sejmu ali na veliki narodni slavnosti ie bilo oba dneva na Grmu. Samo v nedeljo je obiskalo razstavo nad 3000 ljudi, ne vštevši različne šole. V ponedeljek pa so obiskali razstavo tudi številni zastopniki ter osnovne in kmetijsko -nadaljevalne šole z vse Dolenjske. Na splošno željo se ie morala razstava podaljšati do torka zvečer.
Ob vhodu k razstavi je vsakega posetni-ka privezal nase pogled v cvetlično sobo, polno bujnega zelenja, ljubkega cvetja in prisrčnih okrasij. V prvem hodniku je prikazovala tvrdka za apneni dušik v Rušah v obliki male kino-predstave zelo nazorne in privlačne poizkuse z umetnimi gnojili. V drugem hodniku pa se ie pričela prava kmetijska razstava. Aranžirana je bila tako, da se je na enem mestu videlo vse, kar pridela naš kmetovalec: žito v klasju in zrnju, krompir, pesa. sadje in grozdje. Skupina se je vrstila za skupino. Saj je razstavilo nad 350 kmetovalcev, grajščin in tudi manjših posestnikov.
V prvi sobi Je vzbujal splošno občudova-nie posebno okusno aranžirani razstavni oddelek lekarnarja Bergmana v Novem mestu. potem razstava samostana Pleterje z velikansko peso. orjaškimi bučami in prvovrstnim sadjem. Prav lepe so bile tudi skupine grajščine Ofcočec, Hmeljnika, Ulma in
Langerja. V drugi sobi je zgradila Čebelarska podružnica svoj »Medeni dom«, v ka-kerem so razstavili čebelarji ne samo svoje zanimivosti, ampak sta gg. Puš in Lilija postregla tudi z izvrstno medico in s finim medenim pecivom. V tretji, četrti in peti dvorani pa je bilo v resnici videti vse, kar naš poljedelec, sadjar, vrtnar in vinogradnik pridela, kako pridela in kako bi moral pridelati.
Zelo je zanimal ljudstvo ameriški način vlagan ja sadi a. Razen naših kmetovalcev in graiščin so razstavili v posebnih prav okusno aranžiranih oddelkih svoje blago in izdelke Gospodinjska šola v Šmihelu, Gospodinjska šola na Mali Loki in Kmetijska šola na Grmu s krasnim napisom, sestavljenim iz samih rdečih in belih jabolk in velikanskim. 75 kg težkim, umetno sestavljenim grozdjem, ki je vzbudil občudovanje vseh obiskovalcev. Izmed kmečkih razstavnih skupin je najbolj ugajala skupina gosp. Žefrana iz Gotne vasi, župana Bevca iz Št. Petra. g. Košaka iz Novega mesta, g. Bevca iz Kija in župana Šallia iz Prečne. Prostrano dvorišče Kmetijske šole pa je bilo natrpano polno strojev in orodja. Posebno mladini in našim »malim ljudem« so ugajale številne kletke z domačimi kunci, katere so razstavili dolenjski kuncerejci pod vodstvom zdravnika g. dr. Jenka.
V nedeljo in ponedeljek so vso dobo razstave razkazovali, razlagali in predavali posameznim skupinam obiskovalcev: ravnatelj ing. Podgornik o poljedelstvu in kmetijskih strojih, ing. Kotlovšek o poljedelstvu. vrtnarstvu in sadjarskih zadrugah, kmetijski nadzornik Wernig o kmetijskem poizkusnem delu in tozadevnih uspehih in strokovni učitelj Flego o sadjarstvu in vinogradništvu.
Razstavo sta ocenili dve ocenjevalni komisiji: ena za poljedelstvo, druga za sadjarstvo. vrtnarstvo in vinarstvo. Obstojali sta iz kmetijskih strokovnjakov, med njimi kmetijski svetnik Trampuš in ravnatelj Kmetijske družbe ing. Lah. ter kmetovalcev novomeškega sreza. Komisiji sta dodelili: 8 zlatih diplom. 17 srebrnih diplom, 24 prvih. 36 drugih in 56 tretjih nagrad. Za nagrade je naklonilo kmetijsko ministrstvo 20.000 Din in za stroške prireditve je prispevala oblastna samouprava 30.000 Din. s čemer ie bilo omogočeno aranžirati razstavo v tako lepem in velikem obsegu.
i
, „	(Pride!
Zena erotike Utelešena strast Sijaj in beda kurtizane Žena elegance
i»mIm pride v
Matica
Prireditev, edinstvena te vrste v Sloveniji. ne samo kmetijska, ampak pred vsem kmečka razstava, je torej nad vse pričakovanje dobro uspela. Strokovnjaki in zastopniki so izrazili željo, da bi se take, za napredek kmetijstva toli važne in uspešne razstave prirejale v bodoče po vseh okrajih Slovenije. Obilni trud in delo razstavnega odbora imata najlepše plačilo v priznanju vseh številnih obiskovalcev.
40 let sokolskega delovanja
Kandiia, 16. oktobra.
Goriški rojak Josip Mozetič, posestnik in trgovec v Kandiji, je te dni v krogu svoje družine ter ožjih prijateljev in znancev tihe proslavil 401etnico svojega sokolskega delovanja. Doma v Prvačini na Goriškem je bil že v mladosti prežet z nacijonalnimi idejami. On ie ustanovil tamošnjo sokolsko župo. se trudil zanjo kot pravi požrtvovalna starosta, dokler ga ni vojna furija pregnala z rodne grude v naš kraj, kjer si je ustanovil svoj drugi dom. Po prevratu se je jubilant seveda takoj pridružil obnovljenim našim sokolskim vrstam in začel kot pod-starosta posvečati našemu društvu vso svojo naklonjenost. Novomeška cokolska župa mu dolguje mnogo hvale, da se je pc vojni tako lepo razvila.
Poleg mnogili skrbi, ki jih življenje slovenskega podie-r.iki p. vznču je iVLzet;č vedno našel dovolj časa, da je zasledoval vse slovenski organizacijsko in kuiturno gibanje. Števnn i društva ga štejeio za svojega zvestega C'.?na in slovenski napredni listi za svojega čvrstega, dosledno zavednega prijatelja. Pnnr.v«-ki emigranti v novomeški pokrajini so ga izvolili pred 10 leti za predsednika svoie podružnice društva »Soče«, ki ji načeluje še danes. Za njegov jubilej mu je »Soča« poklonila njegov lastni portret v krasno izdelanem okvirju. Do solz gingen se je zahvaljeval 671etni starček deputaciji in njenemu vodji železniškemu uradniku Lapajnetu za dar in za lepi nagovor, ki ga je poslušal ves prevzet v svoji bolniški postelji, na katero ga je, žal, zadnji čas priklenila bolezen. Iskreno se pridružujemo čestitkam in želimo zares zaslužnemu narodnjaku Mozetiču skorajšnje okrevanje. Zdravo!
Šofer preprečil težko nesrečo
Tržič. 16. oktobra.
Ko se je v ponedeljek opoldne vračal avtobus Pernuš iz Ljubljane v Tržič, bi se bila na klancu pred Mednem pripetila zaradi neprevidnosti voznikov s konji kmalu velikanska nesreča. Avtobus je privozil v svojem navadnem tempu ravno vrh klanca od Vižmariev sem in dal pod klancem stoječima voznikoma predpisano znamenje s trobcem in hupo. V smeri proti Vižmarjem je stal pravilno na levi strani ceste težko naložen voz, ki se mu je očividno nekaj pokvarilo. Takoj za njim je stal drug z butarami iz hrastja naložen dvovprežen voz. V trenutku pa, ko je dal šofer znamenje, je hotel drUgi voznik prvega stoječega prehiteti in tako mogoče pridobiti sekundo časa. Prvi voznik mu je še dejal, da naj nikar ne vozi dalje, ker gre avto. Drugi pa ni hotel, češ. da ima hitre konje in io je mahnil naprej.
In sedaj je šlo za življenje. Razdalja med voznikoma in avtobusom ni znašala dvajset metrov. Šofer je nategnil vse zavore zavo. zil je na skraino desno in ni manjkalo niti 10 cm. pa bi bil v ograji. Na srečo so bili ob cesti navoženi kupi gramoza, ki so voz sunkoma ustavili. Šofer pa ni izgubil volana kljub temu. da je voz odskfkoval čez kupe gramoza in grozil, da se vsak trenutek prevrne na zakiiniena voznika. Potniki so nre-živeli nepopisen strah. Ko se je avtobus ustavil so vsi prestrašeni izstoDili in pestili voznika, zakaj da je pognal konje, ko je videl, da ne bo mogel stoiečega voza prehiteti. predno pride avtobus.
Šofer je neprevidnega voznika legitimiral. Povedal ie. da se piše za Antona Peterne. la iz Poljan št. 11 pošta Škofljica, konji da so njegovi, voz tudi, vendar ni imel ne voz ih ne konja predpisane vozne tablice. Zato so potniki, ki se iim je zdelo sumljivo, da bi posestnik iz Škofljice hodil v Medino po butare, nasvetovali, nai se pelje šoferjev pomočnik z neprev idnim voznikom do žan-darmeriiske postaje v Št. Vidu in naj tam zadevo naznani, da doleti predrzneža zaslužena kazen zaradi nepoznavanja cestnega in voznega reda.
Ta preprečena nesreča naj bo vsem voznikom zopetni opomin, da vozijo , previdno. Avtobus je po par minutah nadaljeval pot, potniki pa so odličnega šoferja, ki je preprečil težko nesrečo, toplo pohvalili. Avtobus ni pri gaženju gramoznih kupov utrpel nobene poškodbe, kar dokazuje, da je prvovrsten voz.
Nevarne splašene krave
Zagorje, 16. oktobra.
Rudarju Jožetu Lovraču iz Razpotja se je pripetila težka in čudna nezgoda. Z njive je peljal proti domu mal voziček poljskih pridelkov, ko je zaslišal nasproti hu-panje avtomobila. Istočasno je tudi opazil, kako dirja pred avtomobilom po cesti več splašenih krav. Lovrač se je naglo umaknil h kraju ceste, a so ga splašene krave vseeno podrle na tla. Obležal je nezavesten.
Avtomobilist je sicer malo ustavil, od daleč pogledal ob cesti ležečega moža, nato pa zdirjal po dolini proti Vačam. Pozneje se je ugotovilo, da je bil ta avtomobilist neki zagrebški trgovski potnik, ki se je vračal iz Zagorja. K sreči so z njiv opazili sosedje. kaj se je dogodilo na cesti. Prihiteli so in odnesli onesveščenega moža v bližnio Kovačevo gostilno ter poklicali zdravnika.
Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, nazdražljivosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti, odvaja zelo miia naravna »Franz Josefova« grenčica, v želodou in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, že-<n>aih in otroch z naivečjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekamab. drogerijah in špecerijskih •trgovinah.
Težjih poškodb sicer zdravnik ni mogel ugotoviti. Lovrač pa še dolgo potem, ko so ga spravili k zavesti, ni mogel spregovoriti Sedaj toži, da na eno oko ne vidi. Najbrž si je pri padcu in od strahu močno pretresel živce. Pomoč bo moral iskati v bolništdcL
V 4 mesecih je Ljubljana pozobala 718.561 kg sadja
Ljubljana, 16. oktobra.
Tržno nadzorstvo se je že preselilo iz dosedanjih prav nerodnih poslovnih prostorov na Vodnikovem trgu v prostore nekdanje Mahrove hiše na dvorišču, kier je bila svoj čas pošta. Telefonično je mogoče s tržnim nadzorstvom govoriti le potom reševalne postaje. Pred dnevi je bil otvor-jen na Šentjakobskem trgu živilski trg za šentjakobski okraj in druge bližnje kraje. Prodajalke se zaenkrat še pritožujejo, da slabo prodajajo. Krakovčanke in Trnovčan-ke se ne moreio navaditi na šentjakobski trg in raje vozijo zelenjavo na Vodnikov trg. ki so ga pač že od nekdaj navajene.
Današnji tržni dan je bil izredno živahen. Prostor za zeljnate glave in krompir na Sv. Petra nasipu je bil popolnoma okupiran od Zmajskega mostu skoro do gostilne pri »Fajmoštru«. Mnogo zelja, nad 20 voz, so pripeljali okoličani in na debelo ponujali zeljne glave sprva po 0.50 Din, pozneje celo po 0.30 Din kg. Tudi mnogo voz lepega gorenjskega krompirja je bilo na izbiro in se ie na debelo prodajal po 0.60 do 0.88 Din kg. Kupovali so ga kar cele vozove, pripeljali pa so ga celo iz okolice Kranja, iz Na. klega in Voklega.
Sadni trg je ta mesec izredno bogato založen z vsakovrstnim sadjem. Češplje po-nehavaio. vendar iih je na trgu še prav velika množina po 2 do 3 Din kg. Na izbiro so lepa. žlahtna jabolka, toda cene so še iprecei visoke. Gotovo bo šele sadna razstava na velesejmu podala pravo sliko glede cen. Jabolka se gibljejo med 2.50 do 6 Din. Tudi hrušk ie mnogo: maslenke po 6 Din kg. še največ iz okolice Sv. Katarine in Polhovega gradca. Tepke prodajajo po
2	do 3 Din kg. Izredno mnogo je belokranjskega grozja, izbrana kraljevina po 8 Din, otelo in izabela po 4 do 6 Din, domače po
3	do 5 Din kg.
Zanimivi so podatki glede konzuma svežega sadja, ki od junija naprej rapidno narašča. V septembru ie dosegel višek, mogoče ga bo še prekosil oktober. Po podatkih iz posameznih mitnic je prav dobro videti, odkod ie bil največji dovoz. V septembru se ie v Ljubljano uvozilo celotno 328.796.50 kg. Ako seštejemo konzum v mesecih juniju (61.123), juliju (151.041) in avgustu (177.601 kg) s konzumom v septembru, se lahko pohvalimo pred Bogom in svetom, da je Ljubljana v zadnjih štirih mesecih kon-zumirala 718.561.50 kg svežega sadja. Tu pa seveda ni vračunani uvoz sadja, ki ga razni trgovci alkoholnih pijač uvažajo za kuhanje žganja.
Samo še danes! Samo še danes!
Ob 4„	in 9. ttrj
Olga Čehova in H. A. Schlettow &
SUtni šein o •Matica
Telefon 2134.
Ljubljanski tatovi na delu
Ljubljana. 16. oktobra.
Zadnje dni so postali tatovi in vlomilci v Ljubljani prav agilni, tatvine najrazličnejših predmetov so na dnevnem redu. Lastnik menjalnice g. Vekoslav Komac v Kolodvorski ulici št. 41 je davi okoli 8., ko je odpiral menjalnico, začuden opazil, da je bila mala izložba valut, ki visi pri menjalnici nasilno odprta in da so izginili razni denarci: italijanske lire, grške drahme, francoski franki in drugo. G Komac je oškodovan za 650 dinarjev.
Drug vlomilec je v prvih jutranjih urah skušal vlomiti v delavnico zlatarja Stanka Japlia na Cankarjevem nabrežju v neposredni bližin: delavnice ključavničarskega mojstra g. Rebeka. Nasilno je že odprl vrata, ki vodijo z dvorišča v delavnico, takoj nato pa ga je pregnal strah, ker se je okoli 5. neka služkinja odpravljala y cerkev.
Hitro je bil priiet neki kolesarski tat Iz Seže gostilne Roka Lasana na Seiu je v torek med 17. in 17.30 izginilo črno pleska-
unejše kot pogubonosni
eobni kamen mora biti protisrtdsfvo, da se ohrani lepo zobovje. Dokaze za te blagodejne lastnosti že nad 40 let doprinaša
SARGOv
KAI0D0NT
Zdravi zobje
Svetovni patent «• . on more preiti vse meje . . .
Kamorkoli prideš, najdeš te peči
peči na potu okoli sveta!
30.000 komadov •	v uporabi	Ssx
10 greje eno sobo 24
fcz drv	ur
Zahtevajte brezplačen opis! Zephir, tvornica peči, d. (L, Subotica.
Samoprodaja za Ljubljano-
BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH Samoprodaja za Maribor:
PINTER I LENARD
no. 1000 Din vredno kolo, last pleskarskega pomočnika Emila Schwentnerja, stanujoče-ga v Zeleni jami. Lastnik je takoj obvestil o tatvini stražnico v Vodmatu, ki je dognala. da io je tat s kolesom ubral v smeri proti Vevčam. Alarmirani so bili orožniki v Vevčah, ki so se napotili takoj na dom osumljenega Matevža š., stanujočega na Studencu. Tu so res našli ukradeno kolo. Matevža so odgnali v Ljubljano in ga izročili v policijske zapore.
Policiji so bile dalje prijavljene še naslednje tatvine: Trgovcu z usnjem Viktorju Marchiottiju na Sv. Petra cesti je neznan uzmovič odnesel dva suknjiča, vredna 700 Din. Na Starem trgu stanujočemu trgovcu Vasu Samcu je tat odnesel precej perila v vrednosti 500 Din. Na Tržaški cesti stanujočemu delavcu Franu Testenu je bil ukraden suknjič z raznimi malenkostmi v vrednosti 415 Din. Tat je Testenovo čepico takoj prodal nekemu mladeniču pred kinom Matico. Mladenič je tatu osebno poznal ia tako so uzmoviču že na sledu.
Sokol
Sokolski pozdrav Jugosla-
• •«
V1JI
»Sokolski Glasnik«, uradno glasilo Jugo slovenskega Sokolskega Saveza, objavlja nastopni proglas starešinstva JSS:
Z odločno gesto državnika in zvestega sina naroda je naš kralj Aleksander I. z zakonom z dne 3. oktobra t 1. presekaj vse tradicije, odstranil vidne znake naše plemenske razcepljenosti, porušil meje lokalnega patriotizma in dal naši državi edino ji pripadajoče, v domačem in tujem svetu že udomačeno ime — Jugoslavija.
Korenine našega nacionalnega življenja in državljanske zavesti, razpletene po vsej državi, so pognale svoje zdrave moči v eno široko razpeto in razgrnjeno drevo, ki se odslej dalje širi iz enih in istih plodnih tal po vsem ozemlju kjer bivajo svobodni Ju. goslovemi.
Težnja jugoslovenskega Sokolstva, ki smo mu položili temelje na vidovdanskem zboru 1. 1919. v Novem Sadu, je dobila po desetih letih našega napornega konstruktivnega nacionalnega in državnega dela popolno zadoščenje z vladarjevim aktom, ko je iz naziva države padlo službeno razlikovanje sinov in hčera enega naroda, da je tudi na najvišjem mestu dobila meso in kri naša osnovna združevalna ideja: en narod — ena država — eno Sokolstvo!
Dosmelo je, kar je moralo dospeti, ker po zakonu evolucije narodovih etičnih, moralnih in materialnih moči, po zakonu pri-rodnega razvitka in nezadržnega napredka dozori plod plemenitega in idealnega hotenja širokih mas v onem trenutku, ko je sila največja in ko se zlijejo vzkliki po-edinca v en sam gromovit izraz patrotizma in domovinske liubezni: Živela Jugoslavija!
Logična posledica tega dejstva mora biti sedaj svobodna pot našega neoviranega napredovanja v smeri zavestnega stopanja naprej in navzgor k visokim ciljem izpopolnjevanja, ki so vzvod in kažipot našemu sokolskemu, pozitivno ustvarjajočemu življenju! Vse zapreke hočemo odstranjafi s tisto idealno vztrajnostjo in odločnostjo, ki smo z njo tudi doslej odbijali od sebe klevete in sumničenja podlih duš in neurejenih, meglovitih, nestalnih značajev. Prelomi, preskoči, pregazi! Žrtev, ki bi jih polagali na ljubo mračnim silam, zahrbtnim hujskačem ali slugam tujine — ne sme več biti med nami! Svojemu narodu hočemo biti najjačja opora v vseh njegovih težnjah. hočemo biti izraz njegove moči in njegove zavesti. A za svoje delo si želimo svobode!
Tako stopamo v življenje naprej, toda naglasamo odločno voljo, da dobimo v smislu zaključkov svojega II. sabora vpliv na vse javne posle svoje države, pri katere osnovanju so pomagali naši najboljši bratje s svojo krvjo. Za kri in žrtve hočemo življenja in dela!
V jasni zavesti svoje moči ta svojega velikega poslanstva naš pozdrav vsem bratom ui sestram!
Naj živi kralj Jugoslovemov! Nai živi Jugoslavija! Naj živi Sokolstvo! Zdravo!
_ 1	Starešinstvo JSS.
Predpriprave sa mednarodno tekma 1930 v Luksemburgn se vrše na Češkem ▼ treh vrstah. Dve bodo trenirali v Pragi, ena pa v Prerovu veako nedeljo. Vežbali jo bodd bivši prvaki češkoslovaškega Sokolstva br, Erben, dr. Klinger, Čada, Jiramek, Pecha-ček in VykoupiL
Domače vesti
*	Izpremembe ▼ volni mornarici. V volni mornarici so po službeni potrebi premeščeni: poročnik fregate Franc Potočnik na torpiljarko »T 8«, poročnik korvete Fr. Vrel na križarko »Dalmacija«, poročnik fiegate Kazimir Renčelj ▼ strojno šolo mornarice, poročnik korvete Rajko Valand pa na kr. brod »Hvar«.
*	Z zagrebške univerze. Dekanat veterinarske fakultete na zagrebškem vseučilišču je razpisal natečaj za mesto izrednega profesorja farmakologije.
*	Nov tolmač nemškega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani ie notarskega kandidata Maksa Menharta v Gornji Radgoni imenovalo za tolmača nemškega jezika za okrožje okrožnega sodišča v Mariboru.
*	Mala dnevna notica s tiskovno pomoto
da izidejo knjige Vodnikove družbe sredi oktobra, ie povzročila, da ie nastal takoj velik naval na družbino pisarno. To ie vesel dokaz, kako nestrpno pričakuje javnost letošnja Vodnikovih knjig. Obenem se je Izkazalo, da so prihiteli mnogi, ki se letos niso priglasili za člane. Naj bo to opomin za vse, ki so se pozabil! vpisati, da ne ostanejo na zadnje brez knjig. KnUge izidejo že v sredi novembra in ie skraini čas za vse zamudnike, da se še vpišejo, ker ie gotovo, da knjig pozneje ne bo mogoče dobiti, kar bo pri lepih letošnjih knjigah vsakemu žal. Število članov namreč dnevno rase!
*	Naši v Ameriki. Po vesteh iz Washing-tona, je državni oddelek vlade Zedinjenih držav našemu rojaku slikarju Božidarju Jakcu podaljšal dovoljenje za bivanje v Zedinjenih državah do 2. aprila prihodnjega leta. V zadnjem času se je g. Jakac mudil v slovitem nacijonal. Yellowstone parku, kjer je povzel naravne krasote ameriške zemlje, da ž njimi seznani tudi rojake v Jugoslaviji. — Na državni cesti v bližini Oshkosna se je nedavno pripetila velika avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubil življenje rojak Harry Gradišnik iz Mil-waukee, star 44 let Par minut po prenosu v bolnico je podlegel težkim poškodbam. Imel je zlomljen vrat m hrbtenico. Težko sta bila poškodovana tudi njegova žena Antonija in desetletni sinček Tone. Nesrečo je zakrivil neki avtomobilist, ki je skušal prehiteti Gradišnika. — Umrli so: Josip Kamin v Forest City. star 54 let, rodom iz Čateža pod Zaplazom; Jakob Jerina v Clevelandu, rodom iz Preserja. ki je živel v Ameriki 16 let; Mihael Žnidaršič v Cle-velandu. star 64 let V Ameriki je bival nad 40 let rodom iz vasi Velike Libije na Do. lenjskem. V VVashoe v državi Montana je umrl Janez Hodnik iz Gorenje vasi pri Logatcu, v Mflwaukee pa se je smrtno ponesrečil Matej Skušek pri delu v železniški tovarni. Kos železa je padel nanj in ga zmečkal.
*	Zorko Prelovec: 6 narodnih pesmi za
srednji oz. nizki glas s spremljevanjem klavirja. Samozaložba. Cena izvoda izdaje 25 Din. Dobi se v ljubljanskih knjigarnah, naroča se pa tudi lahko na naslov prireditelja v Ljublani, Prešernova ulica 3. Znane, za 1 glas s klavirem priprosto. lahko in prijetno prirejene narodne pesmi! Naročite jih!
*	Split ima 40.000 prebivalcev. Anagraf-sfci urad v Splitu je prošli teden zabeležil da je število splitskih prebivalcev dne 1. oktobra letos doseglo 40.037 duš in sicer 20.165 žensk in 19.872 moških. Koncem leta 1921, je imel Split 26.210 prebivalcev, leta 1925. 32.149, dne L oktobra letos pa 40.037.
*	Malarija v ljubljanski okolici. Kakor poroča zdravstveno-poučni list »Zdravje«, se je v letošnjem poletju pojavilo v ljubljanski okolici na Studencu in bližnjih vaseh zopet več?e število primerov malarije — v sami umobolnici na Studencu okoli trideset. Da se prepreči širjenje malarije, je že skrajni čas, da se prične z asanacijo ekolice umobolnice na Studencu in se pod-vzamejo tudi potrebni ukrepi, da se zatre ta nevarna bolezen.
*	Na Unl ni več slapa. V okolici Bfnača se je pripetil te dni čuden prirodni dogodek Na reki Uni se je med seloma Golubič in Priska nahajal manjši slap. ki je bližnim mlinom dajal gonilno moč. Ob močni detonacij se je v soboto ponoči zrušilo skalovje, ki je povzročalo padec vode. Slap je prenehal in voda se je razlila. Bližnji prebivalci so slišali detonacijo, niso pa vedeli, kaj se je zgodilo. Šele zjutraj so opazili da slapa ni več in da je reka izpremenila svoj tok. Del korita Une je ostal suh. Mnogo rib in rakov je ostalo v tem delu korita, tako da so jih ljudje z rokami lovili. Bližnji mlini so stali brez vode.
*	MHnostavska podjetja v Slovenill. Na našo notico, v kateri se je trdilo, da ie novo mlinostavsko podjetje v škofji Loki edino te vrste v Sloveniji, nam poročajo, da to ne odgovarja dejstvu. V Sloveniji obstoja že 10 let enako podjetje, in sicer Prvo jugoslovensko mlinostavsko podjetje S. Forstnerič, Maribor Melje.
*	Zanimiva riba v Splitu. V splitskem kanalu so ribiči vlovili te dni zanimivo ribo Ophychtis fertens. ki jo Dalmatinci ime-nnjejo riba-zmija. Dolga je dva in pol metra. Podobna je kači ter je rumenkastoslve barve. Živi na peščenem morskem dnu.
*	Smrtna nesreča v rudnika. V rudniku pri Rakovici se je pretekli torek pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev Delavec Mile Dobrič, 22 let star. rodom iz Bosanskega Petrovca, je bil zaposlen v rovu. Nenadoma se je vsula nanj močna plast zemlje. Njegovi tovariši so ga skušali rešiti.. A ko so ga odkopali, je bil Dobrič že mrtev. Prelomila se mu je 'hrbtenica. Rudniška oblast je odredila preiskavo.
*	Nesreča na morju. V nedeljo je bilo na našem Jadranu strašno neurje z burjo. Baš ob najvrajši burji se je nahajal na odprtem morju s svoio lad'o ribič Jakob To-rič z Vrgade. Na kanalu med otokoma Pašmanom in Vrgado je njegovo ladjo
zgrabila burja in mu jo prevrnila. Torič in njegova ladja sta postala igračka nemirnih valov. V tem opasnem trenutku, ko so Toriču pohajale že zadnje moči, je prihitel na pomoč motorni čoln »Lovac«. ki je plul iz Zadra v Vodice. Posadka »Lovaca« je z največjim naporom rešila potapljajočega se ribiča. Tudi prevrnjena ladja je bila rešena in prepeljana v pristanišče Vrgade.
*	Neznana utopljenka. Pri mestnem kopališča v Trnju pri Zagrebu je policijski stražnik Gjuro Vrbenič opazil pod nekim splavom glavo mlade deklice. Z velikim trudom ie potegnil izpod splava truplo, ki je Po mnenja policijskega zdravnika že več dni ležalo v vodi. Po obleki sodeč je deklica pripadala boljšim krogom. Bila je črno oblečena, na desni roki je imela zlat prstan m zlato zapestnico. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Mirogoju. Identiteta neznanke se doslej ni mogla ugotoviti.
*	Zagonefa zločin v okolici Prizrena. Prošli ponedeljek popoldne je bil na cesti v prizrenski okolici iz zasede ustreljen katoliški duhovnik J. Štefani. Njegov sprem-l:eva!ec, občinski sluga Peča, je dogodek prijavil bližnji žandarmerijski postaii. Odrejeno ie bilo takoj izsledovanie zločinca, k? pa je ostalo doslej brez pozitivnega uspeha.
*	Sin osumljen, da je ustrelil očeta. V selu Bukoviču pri Benkovcu le bil pretekli ponedeljek zvečer ustreljen tamkaišnM posestnik Mladen Savič. Veretno je, da je Savič postal žrtev zločina. Njegov sin Gliša je bil aretiran pod sumnjo, da je povzročil smrt svojega očeta.
ITO — zobna pasta najboljša f
*	Tovarna Jos. Relch spreiema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev
*	Ciril Metodova družba prosi ponovno svoje podružnice, da pobero članarino in darove za to leto ter potem vse odpošljejo vodstveni blagajni po položnici.
*	ProstovoHno gasilno društvo v Slivnici pri Celiu priredi v nedeljo 20. t m. v prostorih g. Joškota Kranjca v Slivnici veliko trgatev z raznovrstnim zabavnim sporedom. Začetek ob 15. Vstopnina prosta Svira priljubljena domača godba. Cisti dobiček ie namenjen za nabavo potrebnega gasilnega orod'a.	1289
	Kino Ideal	1
HH	Ob 4., K6-, Vi8. ta 9. uri	m M
1	Tim Me. Coy	I
I	V službi pravice	1
lz Lfriblfane
Veliki župan dr. Vodopivec Fran je nastopil daljši dopust Nadomeshre ga žu-paniski svetnik g. dr. Andrejka Rudolf, u— Pevski zbor slovaških učiteljev, ki
se nahaja sedaj na turneji po Jugoslaviji, pride tudi v LjubI:ano in priredi tu v zvezi z Jugoslovensko-češkoslovaško ligo 24. t m. slavnosten koncert v proslavo obletnice rojstva češkoslovaške republike. Koncert bo v veliki dvorani hotela »Unio-na<. Slovaški gostje prispejo v Ljubljano 24. t. m. z osebnim vlakom ob 13.46 popoldne. Na vabilo Jugoslovensko češkoslov. lige so se zbrali zastopniki ljubljanskega učiteljstva in ljubljanskih pevskih društev ter se posvetovali glede spreiema. Dogovorili so se o vseh podrobnostih. Storili bodo vse. da bo spre'em čim najprisrčnejši in slavnostnejši, zlasti ker je to prvič, da posetijo LjubHano in Slovenijo slovaški pevci. Slovaški učitelji so doslei koncer-tirali v Novem Sadu, Petrovcu. Stari Pa-zovi in Beogradu, povsod; z velikanskim uspehom. Prekrasne slovaške narodne pe-smi, ki ifh pojo z nedosegljivo umetnostjo, so izzvale povsod vihare navdušenja.
u— Lastniki luksuznih In tovornih avtomobilov ter motornia koles se opozarjajo na razglas mestnega magistrata, ki je bil objavren v Uradnem listu dne 2. oktobra t 1. št. 97 str. 748. Po tem razglasu morajo preložiti mestnemu kn;igovodstvu tehtnič-ne listke svojih vozil najkasneje 14 dni po objavi razglasa v Uradnem listu. Za tovorne avtomobile je predložiti tudi tipno spričevalo.
u— Akademska podružnica Jugoslovenske Matice poziva vse visokošolce, da se udeleže prvega informativnega sestanka, ki se vrši danes ob pol 18. v balkonski dvorani univerze. Na dnevnem redu je poleg ostalega govor predsednika o narodnoob-rambnem delu. — Odbor.
u— Družabni večeri Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani so pričeli preteklo sredo in se ie prvi večer obnesel v vsakem pogledu. Obisk je bil mnogoštevilen iz vseh krogov našega meščanstva, pa se je društveno vodstvo moglo uveriti, da je ustreglo ne samo svojemu članstvu, ampak tudi drugim someščanom. Jako aktualnemu in lepo zasnovanemu predavanju g. prof. Sve-tela so številni poslušalci izražali zasluženo odobravanje. Predavanju je sledil pester program društvenega lastnega pevskega zbora in orkestra. Kakor je načrt zasnovan, se nadaljujejo ti jour-fixi, pa bo prihodnji družabni večer v sredo dne 23. t m. v restavraciji »Zvezda«. Društvo ie v srečnem položaju, da je pridobilo za predavanje tako odličnega strokovnjaka kakor je prorektor našega vseučilišča gospod prof. dr. Milan Vidmar. Drugi družabni večer nam prinese predavanje našega znamenitega znanstvenika, moža svetovnega slovesa, o jako zanimivi in pereči tvarini: »Od potoka do žarnice«. Prepričani smo, da bo drugi družabni večer izvrstno obiskan in da bo zanimanje vsestransko za tako lepo priredbo, kakor jo prinese drugi družabni večer našega agilnega društva »Merkur«. Gostje so vedno dobrodošli.
o— Drama »Grob neznanega vojaka« ima karakteristične znake klasične tragedije, majhno število oseb, zgoščenost dejanja x
najmanjSo dobo (komaj sedem tir), napetost čustev, izbičanih do skrajnosti ter plemenito, vzneseno sn stilizirano besedo. V nobenem drugem delu ne daje vojna občutiti svoje ogromne navzočnosti v toliki meri. kakor ravno v tej drami: poročna soba v samotni hiši, v pokojni tišini polja m noči, dvojica, ki čaka zarje, ki vrže oba spet v peklo življenja; to vse je veliko, stvaritelj-sko delo pravega pesnika. Premijera te drame bo v soboto 19. t. m. ob 20. Igrajo: ga. Šaričeva, g. Debevec in g. Skrbmšek. Režiser g. Ciril Debevec. — Opozarjamo na današnjo uprizoritev veseloigre »Naš gospod župnik« v drami. Za to zabavno in humorno veseloigro vlada od predstave do predstave večje zanimanje. Predstava bo izven.. — »Švanda dudak«, priljubljena ljudska opera se po'e v operi za B abonma.
u— Proslava 25 letnice opernega pevca L. Kovača se bo vršilo v sobto 9. novembra t 1. Poleg slavljenca. ki poje partijo Vaška v »Prodani nevesti«. nastopita kot gosta ga. Nožinic (Marinka) in Šimenc (Janko) oba iz Zagreba. Opero bo dirigiral Balatka.
n— Ime slovite trdniave Verdun je z zlatimi črkami zapisano v povestnici svetovne vojne. Tu se je vršila zgodovinska borba dveh velikih narodov, ki ie končala z nesporno zmago francoskega orožja. Ogrom ne žrtve so padle na obeh straneh, tisočeri in tisočeri so izkrvaveli in le brezmejnemu junaštvu Francozov na tem najgrozneršem bojišču se je zahvaliti, da se vojna usoda ni okrenila diugače. kar bi imelo posledice tudi za naš narod. O strahotah na tem bojišču se je mnogo pisalo. najnazorne;šo sliko pa bo vsakomur podal film, ki ga bo predvajala ZKD od petka 18. t. m. dalje v prostorih Elitnega kina Matice. Predstave v petek ln soboto ob 14.30. zgodovinsko razlago bo podal prof. g. R. Pavlič.
o— Československa Obec v Lublanl. Pratelsky večer na rozloučenou s našim za-služnym členem a pFedsedou panem redi-telem Chvdtalem konž se v sobotu. dne 19. fijna o osmč hodine večerni ve Zvezde.
a— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Odslej zopet redne vaje: ponedeljek sopran, sredo alt, četrtek tenor, petek bas. — Odbor.
a— Smrtna kosa. Po težki bolezni je preminul g Vlado Kmet-Bergant mornariški administrativni poručnik v pok. in absol. pravnik, star 38 let Težki bolezni je podlegel tudi g. Peter Lukas. čevljarski mojster, star 75 let. Pogreb prvega bo jutri ob 16., drugega pa danes ob doI 17. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožal e!
o— Sijajen uspeh drugega večera gospoda in gospe Rette v »Unionu«. Občinstvo, očarano že od prve predstave, le tudi drugič napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička. Umetnika sta izvajala na ta večer popolnoma nove mistične produkcije. Zanimivi magični eksperimenti, ki iih je izvajal g. Retta, so občinstvo izredno navdušili. Mistični prizor plavanja Fatime v zraku je gledalce posebno presenetil. Sprememba moža v ženo ln istočasni pojav na odru zaklenjenega umetnika na drugem koncu dvorane sta bila višek večera. Prostoročne demonstracije, katere je g. Retta z individualno virtuoznostjo predvajal, so zlasti učinkovale na ženski svet Program drugega večera je presegal še vse prve produkcije, tako da je občinstvo z veliko zadovoljnostio ponovno ploskalo. Nocoj bo zadnja predstava s popolnoma novim programom: velikim fakirskim čudežem, pre-žaganjem žive osebe pod kontrolo zdravnika in vse publike.
u— Ciganska nadloga. Zadnji čas so se v bližnii ljubi anski okolici klatili mnogoštevilni cigani. pripada'oči znani ciganski družini Nikolič, katere poglavar ie nad 60 let stari Ante. V okolici je bilo izvršenih več manjših tatvin, katerih so osumlleni cigani. V Šiški, pri draveljskem kolodvoru so včeraj zjutraj cigani taborili pod šatori s konji in vozovi. Stražniki so iih obkolili in odpeljali na policrsko direkcijo, kjer so pri-
e£N HUR:
mila britvica !z irt* brnetra jekla, tudi za najbolj občutljivo kožo.
S
Preprodajatoi nai se obrnejo na: Gustav Husser & sla, Wieo VIL, Richtergasse 10
IMMMMMMMMM>MM«M>MMMHM»M
Dr. Ivan lin bati
zobozdravnik v škofji Loki, zopet redno ord%!:ra.	12500
jfaše suknje
dežtiii plašči «n toplo trikot perilo so ne-nadikriljrvi v kvaliteti im najmžjS v cenah. Oglejte povsod b pridite k nam.
A. PRESKER, Ljubljana, Sv, Petra c. 19
Plesnim družbam
in dražabmm ktefoom se naznanja, da je hotel j »Union* t Ljubljani priredil tretjo malo drvora-no — verando — za pdesne m zabavne večere io d« so dvorane ob nekaterih večerih S« proste, foteresoti natf ae blagovolijo oglasiti v pisarni hotel*.	12547
Usnlene rokavice
podložene pat samo Din 8S*— J. Hdfler, Miklošičeva 14
' držali le glavarja Ante Nfkofida. dočim so
ostalo mnogoštevilno tpjpo odpreniili iz okoliša poL direkcije. Cigan Ante je na Policiji slovesno zatrjeval: »Boga poglavi-| tega! Naj oslepim z mojimi otroci vred, če i smo kradli. Takoj zapustim to leno Ljubljano in nikdar se več ne vrnem. Ce smo kradli, dajte mi magari 100 batin«. Cigan Ante Nikolič je moral v preiskovalni zapor kljub svečanim zatrdilom o svoii in svoje družine nedolžnosti.
u— Pogrešan krojaški pomočnik, 18 letni krojaški pomočnik Viktor Miškot, pristojen v Ljubljano je 24. septembra zvečer odšel od dela v Zg. Šiški ter se ni več javil. Miškot je visoke postave, bolj šibak, pedolgastega bledega obraza hi kostan:e-vih las. Oblečen je v bolj ponošene svetle hlače, enak telovnik, moder sukn ič s precej kratkimi rokavi in pisano srajco. Kdor ve kaj o njem, naj javi to varnostnim organom ali pa fanta sam napoti domov.
u— Drobiž policijske kronike. Policijski direkciji je bilo priavljenih včeraj kar 8 tatvin in vlomov, dalje 2 osebi zaradi pretepa, 4 zaradi pijanosti, kaljen:a nočnega miru in nedostojnega vedenja, 2 primera prekoračenja policijske ure, 2 kršitvi uredbe o zapiranju trgovin in 19 avtomobilistov in kolesarjev zaradi cestno-polici skega reda odnosno prestopkov avtoprometnih predpisov. Pod vtisom pogosti«! težkih avtomobilskih nesreč je tudi ljubljanska policija ukrenila strožjo kontrolo nad avtomobilisti, motociklisti. kolesarji in vozniki sploh. Dalje ie bilo aretiranih po raznih beznicah 5 vlačug in neki mladenič zaradi poskušene tatvine zlatnine.
u— Plesna vaja družabnega odseka ZPNJ bo jutri v petek, ker je danes dvorana v Unionu zasedena. — Odbor.	1286
u— Čevljarska zadruga v Ljubljani vljudno vabi gg. člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba člana g. Petra Luka-sa, ki se bo vršil danes 17. t m. ob pol 5. popoldne iz Hranilnične ceste 6. k Sv. Križu. — Načeistvo.	1288
lz Maribora
a— Pouk v IV. razredu IL deške osnov
ne šole. ki je bil radi škrlatinke ustavljen, se prične zopet v petek, dne 18. t m.
a— Iz gledališča. Po desetih letih se je stavila velezabavna poljska komedija »Morala gospe Dulske« posebno zaradi angaž-mana izvrstne interpretke naslovne vloge gospe Dragutinovičeve, zopet na repertoar. Premijera bo v kratkem.
a— GospodinJsko-nadaDevalna šola Krčevinl-Lajtersperg — Tomšičev drevored sprejema učenke v nedel o, dne 20. oktobra, ob 10. dopoldne. Dekleta, stara 17 let, naj pridejo osebno same ali s starši.
a— Pravcati kolos ie jedilna buča. ki je razstavliena na Trgu Svobode pred trgo vino g. M Berdajsa in vzbuja splošno pozornost. Buča ie 1.10 m dolga in tehta nad 40 kg. Zrastla je na posestvu posestnika Ignacija Frasa v Jelenčah št. 39 pri Pesnici.
a— Razne nezgode. Pri žaganju hlodov je 45 letni Mari:i Struclovi drvarjevi ženi iz Smolnika pri Rušah padel neki nlod tako nesrečno na levo nogo, da si jo je zlomila Ponesrečenko so morali odpeljati v splošno bolnico v Maribor. Konj je udaril s kopitom v Loški ulici Ivana Premelca in ga težko poškodoval na levi nogi. Tudi on je moral iskati pomoči v bolnici
a— Žrtev neprevidnega kolesarja. V ponedeljek proti večeru je neznan kolesai zavozil na križišču Klavniške ulice in ulice ob Brodu v kolo trgovca Matije Laha in ga podrl na tla Trgovec je padel tako nesrečno. da si je natrl ključnico in ie moral iskati zdravniške pomoči v bolnici, dočim je neprevidni kolesar brezobzirno pobegnil, ne da bi se zmenil za ponesrečenca.
a— Prijet vlomilec. Včeraj smo poročali o drznem vlomu v manufakturno trgovino Frana Cvetlina v Gosposki ulici. Vlomilca Mirobljirba Damjanoviča in Josipa Giorgje-viča, so takoj po izvršenem vlomu areti-rail, toda Gjorgjeviču je uspelo pobegniti. Ni pa imel sreče, ka;ti že zvečer istega dne so ga v Zagrebu prijeli. Zagrebško sodišče ga tudi zasledu:e. zaradi dveh vlomov zaradi česar ga bodo zadražll in sodili v Zagrebu.
a— Učinkujoč Iek je nporabil stražnik za ozdravljenje trme 43 letnega ključavničarja Frana Mahara, ki je privozil mimo brez luči. Čeprav ga je pozval, naj se ustavi, je z vso brzino zdiral mimo njega, na ovinku pa sta mu tako nesrečno dve ženski zastavili pot, da je Manar pri izogibanja padel s kolesa in se opraskal po obrazu. Med tem ga je stražnik dohitel in zahteval, naj se legitimira, čemur pa se Je Mahar uprl. Na ponovni poziv 'e celo zgrabil stražnika za vrat ter prša. Mož postave pa ga je trikrat krepko mahnil s pendrekom in nato odvedel nasilneža na policijo. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom zaradi javnega nasilstva.
Iz Celja
Hm debelo!	Ha drobno!
Anton Jenko
strojna pletarna Domžale
ad«iuje prvovrstne žensk« obleke in vseli rnt
puloverje, krila ter vso trikotažo. Delo celo so-toda«?. Ceoe loodcureoooe. Prepričajte te, lUi?
e— Proslava 120 letnice Ilirije oživljene v Celju. Ljudsko vseučilišče v Celju je na skromen način obhajalo 14. t m. zvečer v risalnici meščanske šole v Celju to Obletnico. Društveni predsednik vlad. sv. Li-lek je otvoril novo poslovno leto Ljudskega vseučilišča s primernim nagovorom, v katerem je omenil veličastno manifestacijo v Ljubljani o priliki odkritja spomenika Napoleonu in za osvobojenje Ilirije padlim francoskim vojakom ter nato podal besedo Z. prof. dr. Savniku, ki je predaval o Napoleonu in JugoslovenFn. Opisal je svetovne razmere za časa Napoleonovih vojn, osobito razmere v Franciji in v naših pokrajinah, nato pa je govoril obširneje o ureditvi Ilirije in njenem pomenu za Jugoslovene. Za prelepo, pregledno in na poljuden način prednašano predavanje je žel obilen aplavz nad 100 poslušalcev iz raznih slojev.
e— Odkritje spomenika Padlim vojakom ▼ Vojniku. V nedeljo se bo vršilo v Vojniku pri Celju svečano odkritje spomenika padlim vojakom iz vo'niške občine. Spomenik, ki leži ob glavni državni cesti. Je krasno delo in je eden izmed največjin tovrstnih spomenikov v Sloveniji.
J^nfUBLJAHSKI X
Zadnjič BUCK JONES-A
JUNAŠKA DESNICA
Igra ž vih napetosti in
vrato.omn stil Ob , /„ ». n 9. uri
e— Neprijeten sprejem. Mizarski mojster Albin Planine iz Zavodne je prišel po opravku k neki stranki, stanujoči v neki hiši na Dečkovem trgu. Ko ie prispel na hišno dvorišče, je iznenada planil nanj neki F. O. in ga pošteno obdelal s pestmi po vsem telesu. Končno ga je pričel tudi daviti in le s težavo se je mojster Planine rešil neprijetnega koščenega »ovratnika«. Cemu se ima mo ster zahvaliti za tako negosto-Ijuben sprejem, še niso mogli ugotoviti.
e— Nevarno dirjanje z motornimi vozili po celjskih cestah in ulicah se ie v zadnjem času zelo razpaslo. Priporočamo posameznim takim dirkačem, nai se v mestn in obljudenejših krajih vendar navadijo zmerne vožn e in predpisane brzine. S svojo nepremišljenostjo ne ogrožajo le ljudi, marveč tudi silno škodujejo vsemu avtomobilizmu.
Iz Kranja
r— Prikrojevalni tečaj za šivilje v Kranja priredi Obrtni pospeševalni zavod iz Ljubljano meeeca novembra t L Šivilje, ki se hočejo udeležiti tečaja, naj se javijo do 22. t m. v zadružni pisarni Zadruge rokodelskih in 6orodnib obrti v Kranju.
r— Pod avtomobilom. V torek zvečer sta se vračala vajenca pri tukajšnjem mizarskem podjetja Jurija Wendlinga po Jelenovem klancu domov. Seboj sta vozila prazen voz. Na klancu sta se hotela priključiti nekemu kmečkemu voz«. Vajenec Fran Degen, doma z Rizeljskega, se je hotel nasloniti na voz, toda je takoj moral odskočiti vstran na sredo ceste, ker ga je hlapec hotel udariti. Baš v tem trenutku pa je privozil mimo avto tovarnar-narja g. Adamiča in je z blatnikom zadel fanta in ga vrgel vstran, da mu je šlo eno kolo tudi čez levo nogo. Degen je obležal z dvakrat zlomljeno nogo in manjšimi poškodbami na glavi. Po prvi zdravniški pomoči so ga prepeljali z večernim vlakom v ljubljansko bolnico.
r— Za poštno vožnjo Kranj—Jezersko je morala oblastna poštnotelegrafska upTa-va razpisati še četrto javno dTažfoo. 22. oktobra bo javna dražba na Jezerskem za progo Kranj—Jezersko, dne 23. oktobra pa v Kranju za progo Kranj-kolodvor in Krani-Jezersko. Cena znaša za obe progi 46.000 Din.
r— Novo podjetje. V prostorih pri Majdičevi hiši nekdanjega hotela Triglav bo pričela v kratkem z obratovanjem tvornica za lesne izdelke »Embalage«. Ko-misijonelni ogled bo 19. oktobra ob pol 9.
r— Prešernovo kočo na Stolu so preteklo nedeljo zatvorili. Letošnji obisk je presegal vse dosedanje in dosegel lepo število 2105 posetnikov. Spodnia Valvazorjeva koča ostane oskrbovana skozi celo zimo.
Iz
T v« v
I rzica
5— Športni klub Tržič namerava pričeti s plesnimi vajami, seveda le tedaj, ako se priglasi dovolj interesentov. Tozadevno se bo vršil sestanek v petek. 18. t. m. ob pol 9. v kavarni »Lončar«, kamor so vsi, ki se zanimajo, vabljeni. Podrobnosti so razvidne na klubski deski SKT.
Iz Trbovelj
t— Ustanovttev gozdovnikov. Predsnoč-njim se je zbralo v šoli na Lokah 25 mladih ljudi, pripravljenih, da organizirajo prepotrebno taborniško postojanko v tej zasenčeni dolini. Na ustanovnem sestanku so bili zastopani vsi sloji, od delavca do doktorja. Pazljivo in navdušeno so vsi sledili izvajanjem g. Črtomira Zorca iz Ljubljane, ki je pojasnil namen organizacije in veličino gozdovniške ideje. Izvolil se je tudi pripravljalni odbor, ki bo predložil oblastem pravila. V tem odboru je tudi rudniški zdravnik g. dr. Baumgartner in znani planinec g. Kostajnšek, ki je zanesel seme gozdovništva v ta kraj. — Pripominjamo šie, da je že letos bilo v taborih 40 trboveljskih otrok, bili pa so le gostje, letos bodo pa taborili trboveljski otroci pod lastnimi totemi in prapori. —« Želimo mladim obilo uspeha.
t— Uslužbenski davek. Oddelek finančne kontrole v Trbovljah obvešča vse delodajalce, ki plačujejo uslužbenski davek, da se isti plačuje do 20 oseb od 1. okt. 1929 dalje v markicab, ki se dobijo pri oddelku finančne kontrole v Trbovljah. V gotovini odnosno po poštnih položnicah in nakaznicah pošiljati je strogo prepovedano. Za mesece julij, avgust in septeaH ber 1929 je plačati v markicah.
t— Sokolsko gledališče v Trbovljah študira sedaj dramo »Župan Stilmondski«, ki pride kot tretja predstava v tekoči sezoni še ta mesec na oder, na kar že danes opozarjamo trboveljsko publiko.
Iz Zagorja
«— Ukradeno usnje. Orožniki so bili opozorjeni na nekega fanta, ki je raznim čevljarjem po zelo nizki ceni ponujal večje kose dobrega usnja. Ker je bilo pri Kukenbergu v Trbovljah v zadnjem času ukradeno precej usnja, je sumljiv mladenič ali eden od tatov ali pa njih pomočnik. Iz Zagorja so bile obveščene tud5 sosednje orožniške postaje m se fant gotovo ne bo dolgo veselil ukradenega blaga.
z— Nezgode. Znani gostilničar v Pod-kraj«, g. Franc Rakar, se je pri klanju prašiča tako nevarno vrezal, da bi prišel skoro ob roko. Zdravniška spretnost ga je rešila te velike nesreče. Med vožnjo s kolesom pa si je rudniški paznik g. Lojze PfajfaT zlomil roka
lz Novera mesta
n— Sokolsko gledališče je začelo delo* vati. V soboto se je vršila v Sokolskem domu prva predstava v letošnji jesenski sezoni Igrali so burko v treh dejanjih »Smola«c, ki se je našim diletantom izvrstno posrečila. Sokolsko gledališče je dobilo novo moč v osebi gdč. Žbogarjeve, ki <obeta postati zelo uporabna igralka.
n— Z mesečnega zborovanja Obrtnega društva. V nedeljo se je vršilo v Sokolskem domu redno mesečno zborovanje Obrtnega društva, ki se ga je udeležilo 44 članov m članic. Zborovanje je otvoril predsednik g. Filip Ogrič, nakar je tajnik g. Ferdo Buk podal tajniško poročilo. Poročal je o uspehu društvene prireditve pri g. Riflju — čisti dobiček v znesku 4000 Din je bil porabljen za podpore — in o zapiranju in odpiranju obrtnih lokalov; zadevne ankete so se udeležile vse tukajšnje zadruge. G. Buk je poročal tudi o obrtno-nadaljevalni šoli, za katero je voti-ralo društvo iz svojega fonda 1000 Din: Kakor znano, dobivajo učne moči na šoli še poseben honorar 20 Din od vsake ure. _ Za vztrajno in agilno delovanje v Obrtnem društvu so bili odlikovani blagajnik g. Josip Košir, tajnik g. Ferdo Buk gg. Ivan Svetec, Matko Malovič in Jakob Stalcer. Prejeli so častno diplomo, obenem pa jim je bilo podeljeno častno člans-tvo.
n— Sprememba posesti. Hišo g- Pe£ra Prosena, profesorja na tukajšnji realni gimnaziji, je kupila ga. M; Koširjeva, go-»tilničarka v novi mestni četrti-
Iz Velenja
v_ Smrtna nesreča otroka. Dne 14. t.
m. je utonila v Stari vasi 16 mesecev stara hčerka posestnika Franca Meže v domačem čebru.
v— Odhodnico je imel. 8. t m. inž. Josip Močnik v Rudarskem domu, ker je od-4el na svoje novo mesto. G. inž. Močnik je mnogo skrbel za zidanje stanovanj pri rudniku, kar je za ta kraj najbolj potrebno. Želimo mu na njegovem novem mestu obilo sreče. Novi direktor je posle že prevzeL
Nikar ne mučite svoje dece z ribjim oljem, pravi vsakdo, ki je izaknitstid posebno. prijeten preparat
Id le prirejen iz -ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah._
Modrasi
Škofia Loka. 16. oktobra. V solnčnem gričevju med skalovjem in prodom ob Veštru pri Stari Loki so se naredili modrasi v izredno velikem številu. Lastnik tarr.ošnje apnenice g. Šifrer Franc je potom precepa nalovil v bližnji goščavi tekom dveh dni 7 krasnih eksemplarjev in jih neraniene v pripravljeni stekleni kadički oddal mag. pharm. g. Burdychu, kjer so bili predmet obče pozornosti G. Šifrer je v lovu na kače izredno spreten in mu ie sicer nevaren posel v pra^ zabavo. Tekom let je u.iel preko 30 strupenih plazilk. Modrase si je ogledala tudi šolska mladina.
Snsfvrvm vetft Interes. Vstopnina bo xete nizka.
Pričetek tekme je določen na 15JO. — V pred-tekrai nastopita stari moštvi Rajpida in Železničarjev.
Službeno lz LNP. Seja upravnega odbora se bo vršila v petek 18. t. m. ob 20. v mali dvorani Delavske zbornice. Gg. odborniki se naprošajo. da se Je udeleže sigurno in točno. —
Tekme za Gosposvetski pokal odgodeue na 27. t. m. Z ozirom na letalski dan, ki se bo vršii prihodnjo nedeljo v Ljubljani in na katerega bo osredotočeno zanimanje občinstva, se Je SK Marija sporazumel s sodelujočimi klubi in LNP, da se nogometni turnir za Gosposvetski pokal še enkrat odgodi za teden dni t. J. na nedeljo 27. t. m. Zaradi tega se bodo v Ljubljana prihodnjo nedeljo 20. t. m. nadaljevale prvenstvene nogometne tekme, in sicer so na progra-
mu za prihodnje kolo tekme Primorje Svoboda,
Hermes:Jadran in Slavija :Graiik*.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Trening se prične odslej vedno ob 16., garderoba je otvorjena za igralce od pol 16. dalje. Danes v četrtek trening I. moštva m rezerve; vsi in točno 1 Načelstvo.
SK Ilirija (plavalna sekcija). Redni treningi plavalne sekcije se bodo vTŠrli odslej redno v telovadnici tehnične srednje šole, in sicer ob torkih in četrtkih od 16.30 do 19. za moški oddelek in v ponedeljkih ter sredah ob istem časni za ženski oddelek skupno s hazeno. Z rednim treningom se prične že danes. Plavači se pozivajo, da se potooštevitao udeleže veibe radi dogovora o ureditvi zimskega suhega in piavalaega treninga. — Načelnik.
SK Slavija. Redna seja »pravnega odbora se bo vršila v soboto 19. t. m. ob 20. zvečer v gostilni KomidaT (prej Štor) v Novem Vodsnatm.
Gospodarstvo
Razvoj in potrebe avtobus-
Šport
Športni drobiž
Tudi na Jesenicah preteklo nedeljo niso bili brez nogometa- Na sokolskem igrišču je gostovalo proti domačemu moštvu nogometno moštvo škofjeloškega Sokola, ki je moralo podleči s 2:5 — V Kranju je nastopila proti domačinom rezerva jeseniškega Bratstva, ki je nezasluženo izgubila igro s 3:6. Kakor je opažati, se šport razveseljivo širi tudi po naši Gorenjski.
Zagrebški listi poročajo, da je BLP uvedel obvezen zdravniški pregled za vsakega igralca, ki se v njegovem območju prijavi za nogometni kluib. V bodoče bo BLP verificiral samo take igralce, ki bodo lahko z zdravniškim spričevalom dokazali, da so popolnoma zdravi in jim gojenje nogometne igre ne more škodovati. Sklep BLP je zelo umesten in posnemanja vreden; gotovo je, da bodlo vzgledu BLP skoraj sledili tudi drugi podsavezL
Prva rokometna tekma v Mariboru
V nedeljo, dne 20. t. m. bo gostovalo v Mariboru rokometno moštvo »Grazer Spor+kfoba« proti novoustanovljenemu rokometnemu moštvu Železničarjev. To je prvi javni nastop dveh rokometnih moštev v Mariboru. Moštvo »Grazer Sportkfabac je v prav dobri formi in zaseda trenutno v prvenstveni tabeli 2. mesto. V zelo ozkih stikih je z izbomima dunajskimi k hibi. Tudi v moštva Železničarja je že nekaj prav dobrih »gralcev, ki bodo zastavili vse sile, da bodo dosegli čim ugodnejši rezultat. Tekma se bo vršila na igrišču Železničarjev, in sicer 2 krat po 30 mirait. Za ta prvi nastop vlada med ob-
OTROi&E nogavice
*ilGOM
Najboljše, najtrafnejše, zato 13	najcenejše!
nega prometa
Iz referata zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča na plenarni seji Zbornice za TOI 15. t. m., posnemamo naslednje zanimive podrobnosti o razvoju in o potrebah avtobusnega prometa. Avtobusni promet se je v zadnjem času pričel naglo razvijati. Po izkaa»h velikega županstva v Ljubljani je bilo doslej podeljenih v ljubljanski oblasti 58 koncesij za perijodično prevažanje oseb z avtomobili, ki obratujejo na 50 raznih progah. Najstarejša koncesija datira iz leta 1924. in je bila izdana za progo št. Vid-Ljubljana. V letu 1925. je nato sledila koncesija za progo Ljubljana - Domžale - Blagovica. Do početka leta 1928. je bilo izdano vsega komaj 10 koncesij. Toda že lani je sledilo nadaljnjih 13 koncesij, dočim je bilo ostalih 35 koncesij podeljenih v teku letošnjega leta. Število rednih avtomobilskih zvez v mariborski oblasti znaša sedaj 30, od katerih ima 13 prog svoje izhodišče v Mariboru.
Pri osnovanju avtobusnega prometa je bila najjačja privatna inicijativa. Poleg privatnih podjetnikov pa so se pojavile kot podjetnice tudi mestne občine, in sicej- prva med njimi mariborska obalna Končno se udejstvuje v obratovanju avtobusnih zvez od leta 1926. tudi poštna uprava, ki vzdržuje na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva sedem stalnih zvez v skupni dolžini 192 km. Poštna uprava si za avtobusni promet dosedaj še ni pridobila obrtnih listov, kakor bi bilo potrebno, ker prevažanje oseb z avtomobili ni mogoče subsumirati pod pojem poštnega regala. Poštna uprava je prišla tudi z zahtevo, da naj bi na progah, za katere so bile izdane koncesije, brezplačno prevažali tudi poštno tvarino ter želi. da bi se podjetniki na to vezali v koncesijski listini. Čeprav gre splošna želja za tem, da se na avtomob:liziranih progah prevaža tudi pošta, vendar gre ta zabteva predaleč, že zaradi velike odgovornosti, ki jo nalaga prevoz pošte.
Proge avtobusnih zvez se razvijajo v štirih smereh, in sieer od krajev, ki so odda Ijeni od železnice, na železniško postajo, na progah, ki oskrbujejo zvezo z večjim številom krajev (od katerih je najdaljša zveza Rogaševci - Murska Sobota - Dolnja Lendava). dalje na okrožnih progah (n. pr. v ljubljanski okolici) in končno na progah, ki vozijo v celoti ali deloma paralelno z železni ško progo.
Železnica ni v prvem času razvoja avtobusnega prometa posvečala temu vprašanju nikake pažnje. Letos pa je prometno ministrstvo zaprosilo trgovinsko ministrstvo, da naj bi se v bodoče koncesije za avtobusne proge, ki bi mogle konkurirati železnicam in škoditi njenim interesom, ne izdale brez znanja in predhodnega pristanka prometnega ministrstva. Po nalogu ministrstva predlagajo sedaj velika županstva take prošnje železniški uprsvi v izjavo. Namen takih prog v resnici ni ta, konkurirati železnici, temveč samo dopolniti vozni red železnice in pospešiti promet. V praksi pa stoji seveda železnica v vsakem konkretnem primeru prošnje za koncesijo vzdolžne proge načelno na odklonilnem stališču, kar bi moglo voditi do znatnih neprilik in ovirati razvoj avtomobilizma na mnogih važnih progah. Naše mišljenje je. da je treba načelno izdati koncesijo za vsako novo progo, ako je vozni red tak, da dopolnjuje prometne zveze železnice, ki vozi v isti smeri.
Spričo vedno intenzivnejšega razvoja stalnih avtomobilskih prog in nujnosti problemov, ki so se s tem pojavili, je Zbornica letos sklicala konferenco, na kateri se je izčrpno obravnavalo vprašanje enotne ureditve varnostnih predpisov za avtobusne vožnje m smernic za enotno postopanje pri izdajanju koncesij. Dosežen je bil popoten sporazum ter je mariborsko veliko županstvo ustrezajoč določbam člena 17. uredlie o zaščiti javnih cest od 6. junija L i. izdelalo pravilnik za avtobusni promet, ki bo najbrže v kratkem uveljavljen za obe oblasti, to je za sedanjo dravsko banovino.
Vprašanje stalnih mednarodnih avtobusnih zvez in mednarodnega sezonskega prometa še ni načelno rešeno, čeprav obstoja pravna podlaga z ratifikacijo konvencije o mednarodnem prometu, cestah in potih in z uveljavljenjem zakona o avtomobilskem prometu od 27. aprila t L Pri izdajanju takih koncesij je treba varovati stališče reciproci-tete in upoštevati v gotovi meri tudi dejstvo, da bi tak promet odvajal del ohcon-stva pri drobnih nakupih v inozemstvu, kar bi se posebno občutilo pri ureditvi zveze Gradec - Maribor. Končno je še omeniti, da je za tujski promet velika pomanjkljivost, da ni bil deslej izdan skupni vozni red avtobusnih zvez, tako da bi se vsak potnik ali ^letnik lahko informiral o odhodu in pri-
= Statistika poštnega prometa v Sloveniji. Po podatkih Zbornice za TOI v Ljubljani razpolaga poštna direkcija v Ljubljani za prevažanje pošte v Sloveniji z voznim par kom, ki sestoji iz 41 poštnih vagonov, 22 avtomobilov in 231 poštnih voz. Dolžina železniških poštnih prog, na katerih kurzira 22 ambulanc, znaša 1108 km. Za nabiranje pošte je v območju državnih pošt v Sloveniji 2027 nabiralnikov, v okraju pomožnih pošt pa 200 nabiralnikov. Statistika poštnega prometa na področju ljubljanske direkcije izkazuje, da je največji promet v tiskovinah, kajti ta promet znaša skoro 20 milijonov komadov letno. Šele na drugem mestu prihajajo pisma, katerih 9e v enem letu odpremi skoro 13 milijonov komadov, promet dopisnic pa znaša nekaj manj kakor 6 milijonov komadov. Izredno veliko je število pošiljatev, ki so oproščene od frankature, kajti to število presega štiri milijone komadov letno. Glede prometa tiskovin je ljubljanska direkcija že na drugem mestu v vsej državi. Velik je tudi promet poštnih zavitkov, ki znaša letno 350.000 komadov, vrednostnih zavitkov pa preko 100.000 komadov, pričemer znaša deklarirana vrednost nad 2 milijardi Din. Dohodki ljubljanske direkei-ie znašajo nekaj manj kakor 50 milijonov Din.
= Vpra«anie tvornice ia umetno svilo v naši državi. Kakor znano, je neka angleška finančna skupina spomladi kupila večino delnic družbe >Destilaeija drva d. d.c v Te-sliču, da temu podjetju, ki izdeluie važne sirovine za produkcijo umetne svile, priključi veliko tvornico za umetno svilo. V ta namen je bila ustanovliena tudi posebna angleška delniška družba. Predvčerajšnjim se je vršil redni občni zbor »Destilacije drva d. d.c, na katerem j« bil naziv družbe spremenjen v >Angleško - jugoslovenska destilacija drva d. d.< in za predsednika izvoljen dr. Branko Pliverid, glavni ravnatelj Prve hrvatske šted:onice. Glede gradbe tvornice za umetno svilo še ni prišlo do ni-kakega definitivnega sklepa, ter se vprašanje še vedno nahaja v stadijju predpriprav.
= Cenitev evropske produkeiie sladkorja.
Po pravkar objavljeni statistiki dr. Miku-seha in F. O. Lichta, bo znašala letošnia produkcija sladkorja v Evropi 5012.500 ton napram 5 304.000 tonam v preteklem letu, tako da bo znašal primanjkljaj napram lani 5.5 %, Produkcija sladkorja v Jugoslaviji se ceni po tej statistiki na 139.450 ton napram 123.850 tonam Tani. Povečanje produkcije beležijo Turčija (za 45 %). Bolgari« (za 20 %), Italija (za 11 %), Jugoslavija za 9 %) in Avstrija (za 10 %); manjša produkcija na se pričakuje predvsem v Nemčiji (za 163 000 ton ali S %). V Češkoslovaški (81 tisoč ton ali 8 %), v Rumuniii. Belgiji, Švedski, na Finskem in v Irlandiji.
= Podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani se bo v soboto, 19. t m. preselila v svojo novo palačo na Aleksandrovi cesti. Zaradi selitve bodo vsi njeni oddelki (tudi blagaina) ta dan poslovali za stranke samo do 12. ure. Od ponedeljka, 21. L m. nadalje bo poslovala podružnica v novem poslopju.
== Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1000 komadov lamel, 1750 komadov varovalk, 210 komadov varnostnih pokrival, 500 komadov signalnih piščalk in 22 komadov poniav za vozove. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dne 6. novembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave železnih postelj, blaz-n, žimnic, rjuh odej, slamnic in brisač. (Predmetni oglas je na vjv>t?led v Zbomci za TOI.) Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede oddaje Popravil strehe kurilnice na i>os*aii Pragersko. Dne 5. novembra se bo vršila nri gradbenem oddelku direkcije državnih ž^eznic v Ljubliani licitacija glede dobave 270000 kg portlandskega cementa. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku 1
= Odda«a zakupa apnenice v Jelen - Dolu
se bo vršila potom licitaciie dne 6. novembra pri direkciji državnih železnic, gradbeni oddelek v Sarajevu.
Borze
hodu avtobusov.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 16. oktobra 1929.	Višina barometra 3088 m
Krat	Cas	Baroua.	Temper.	M	Smer vetra ia brzina v m. in s*lr.	Jo
Opazovanja				_. > -3 ot		5 ! O ®
LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	769 8 n 9T ?69 9 76- 9 7r.9 9	11 9 10 11 10	9 • 9) 9J 90	S 2 NW 4 mirno NW 4 mirno	7 9 10 10 10
SkoplJe	7.	767-5	11	60	S 1	1
Split		766-1	15	40	K.NE 6	
Padavin«
Vrsta
▼ n>m do 7.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 15.2 C, najnižja 95 C. Solnce vzhaja ob 6.17, zahaja ob 17.13, luna vzhaja ob 16.58, zahaja ob 4.46. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Najprej pretežno jasno in milo vreme; pozneje najbrž poslabšanje.
16. oktobra.
Na ljubi ianski borzi je bil danes devizni promet minimalen. Do zaključkov ie prišlo le v devizah na Dunaj in Prago. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza na Prago je ponovno ponustila na 167 78 Med efekti se je nudila Vojna škoda po 430.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes popustila za več točk. Za aranžma je bila zaključena po 415. ob sklenu borznega sestanka pa je notirala 417 — 418 (včeraj se je trgovala po 420); za december se je nrvotno trgovala no 415, pozneje pa po 423. Investici>sko posojilo je belo zaključeno nespremenjeno po 85. Med bančnimi vrednotami je bila zaključena samo Zemalj-ska banka po 125. med industrijskimi papirji pa je bil promet v Šeeerani no 410-415 in v Ljevaonici (Osijek) no 210 Trboveljska notira nespremenjeno 465 — 480. Devize in valute Liubliana. AmsteHam ?2.S05. Berlin 1352 Bruselj 7.9123. Budimnešta 9.S0R6. Curih 1005.9. Dunaj 7.955—7.98'; (7.97). London 275.88. Newvork 56.5«5. Pariz 222.71. Praga 167.38—168.18 (167.78). Trst 296.71.
Znarreb. London 27548 — 276.28. New-ork 56 465 _ 56 «65. Pariz 221 61 — 223 61. Milan 295 59 _ 297 59. Curih 1094 4—1097.4 Berlin 13 505 — 13.535, Dunaj 7 955 -7.985. Praga 167.38 — 168.18, Budimpešta 9.8836 do 9.9136.
Curih. Zagreb 9.1255. Lodnon 25.17. New-yorV 517.12, Pariz 2032. Milan 27 07. Berlin 123.38, Dunaj 72.65, Praga 15.3175, Bukaro-
Med7predno5imi
ena
Znak, da se uporabljajo le čista, naj-žlahtnejša olja, da se doseže največjo pralno moč in da varuje perilo le
šta 5.07875, Budimpešta 90.28, Sofija 3.7475, Varšava 58.02.
Dunaj. Beograd 12.5375 — 12.5775, Berlin 169.47 — 169.97, London 34.58125—34.68125, Milan 37.19 — 37-29, Newyork 710.15 do 712.65, Praga 21.02375 — 21.09375, Curih 137.33 — 137.83; danirji 12.48 — 12.54.
Efekti.
Ljubljana, Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 872.50, Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Ruše 250 do 260, Vojna škoda 430 den.
Zagrtb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 417 — 418, kasa 416 den., za december 421 — 423, investicijsko 84.75 do 85.50, agrarne 53.5 — 54.5; bančne vrednote: Praštediona 872.5 — 882.5, Union 202 do 203, Srpska 156 den., Jugo 81.5—84, Narodna 80G0 — 8200, Zemaljska 125 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 do 45. Gutmann 185 _ 190, Slaveks 96 do 100, Slavonija 125 — 140, Drava 375 blago, Šečerana 410 — 415.5, Ljevaonica 210—215, Brod vagon 130 den., Vevče 132 den., Du-brovačka 320 — 430, Trbovlje 465 _ 480.
Beograd. Vojna škoda 418, za december 422.5 — 425, investicijsko 84.5 — 85.5, agrarne 53.25 _ 54.5.
Blagovna tržišča
Hmell
-f Niirnberg (15. L m.) Tudi v prvih dveh dneh tekočega tedna je ostal položaj na niirnberškem hmeljskem trgu v glavnem nespremenjen. Povpraševanje je v prvi vrsti za hallertauski in wiirtemberški hmelj dobre kakovosti in lepe barve. V haller-
197.50; ladja Tisa 205 — 210; ladja Begej 205.50 — 207-50; sremska 190 — 195. Ječmen: baški 125 — 127.50. Oves: baški in sremski 145 — 150. Koruza: baška v Storžih 70 — 75; baška in sremska nova 107-50 do 112.50; za december - januar 13o — 135; za marc, ladja Dunav 140 — 146, umetno
sušena za oktober Dunav 147.5 — 155. _
Moka: »0g< 290 — 300; >2« 270 - 280; »5< 245 — 255; >6« 210 — 220; >71 175 — 185. Otrobi: baški in banaški 105 — 110.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (15. L m.) Pri mirni tendenci inozemskih borz je bilo zanimanje na dunajski borzi majhno. V nasprotju z zadnjim tednom je nastopila zopet neka rezerviranost ko n suma. Tudi kupčije za dunavsko blago so nazadovale, ker je stanje vode na Dunavu tako padlo, da je promet z večjimi šlepi že onemogočen. Banaška in potiska pšenica se za november nudi po 11.50 holandskega goldinarja cif zapadnoevropske luke, dočim se ponuja le 11.45 gld. Ex šlep Dunaj pa so ponudniki zahtevali za jugoslovensko poti-sko pšenico 1.41 — 1.43 Kč. Cena koruzi je stalna ter se za dobave v marcu in aprilu trguje po 1.08 Kč ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so ostali povsem nespremenjeni.
Živina
-f Ljubljanski živinski sejem (16. t m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 176 konj, 66 volov, 61 krav, 29 telet in 186 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 42 konj, 35 volov, 26 krav, 15 telet in 132 prašičkov. Dogon je bil srednji, kupčija pa je bila srednje živahna. Cene so ostale povsem nespremenjene ter notirajo voli: L 10.50 Din, IL 9.50 Din, III. 8.50,; krave debele 5.50 — 7-50 Din, krave klobasa rice 4
tauskem okolišu so producenti doslej od I do o Din, teleta 14 — 15 Din. Nekaj konj je letošnje letine prodali 59 500 bal, torej pri- bi1° nrndanih Ttalii«
bližno 120.000 starih stotov, Les
4- Ljubljanska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena Zaključenih je bilo 7 vagonov, in sicer 3 vagone cepanic, 2 vagona bordonalov, 1 vagon brodarskega poda in 1 vagon jelševah plohov.
Žito
+ Chirago (16. t m.) Pri slabi tendenci je decemberska pšenica popustila na 130% centa, za marc pa na 138 in pet osmink centa.
-f- Ljubljanska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 81 kg po 245 — 247.5. baška 79/80 kg po 240 do 245.5, baška uzančno blago po 230 do 232.5, sremska, 80 kg po 235 - 237-5. slavonska, 77 kg po 220 — 222.5: rt: baška, 72/73 kg po 210 — 212.5: moka: »Og«. fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 355 do 365; koruza: baška, zdrava, rešetana. slov postaja, mlevska tarifa po 2025 — 205. navadna tarifa po 207.5 — 210; činkvantin: zdrav, rešetan, navadna voznina. slov postaja po 250 — 255; oves: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 205 — 207.5; laneno seme: domače provenljence, pariteta Ljubljana po 5—6.
-f Novosadska blagovna borza. Tendenca nespremenjena. Promet 46 vagonov pšenice, 27 vag. koruze, 4 vag. moke. 3 vag otrobov, 1 vagon ovsa in 1 vag. ječmena. Pšenica: baška, 7j kg 192.50 — 195; 78 kg 195 do
bilo prodanih za Italijo.
+ Živinski sejem v Kranju. Na živinski sejem, ki 6e je vršil v ponedeljek v Kranju, je bilo prignanih 36 volov, 6 bikov, 46 krav, 8 telic, 46 ovac in 142 prašičev. Cene so znašale za kg žive teže: voli 11 Din. IL 10 Din, III. 9 Din, krave I. 9.50 Din, II. 7.50 Din, telice 11 Din. teleta 15.50, prašiči 15 Din.
+ Dunajski goveji sejem (15. t m.) Dogon 2372 komadov, od tega 274 iz Jugosla' vije. 826 iz Madžarske in 453 iz Rumunije Pri mirnem prometu se je prvovrstno blago prodajalo po starih, toda Čvrstih cenabu le biki so se pocenili za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 2.15 _ 935 l 1.85 - 2.10, II. 1.45 _ 1.80, III. 1.15 - 1.4<% biki 1.80 — 1.60, krave 1.05 — I.70 in slaba živina 0.80 — 1.05.
Za Jugoslovanski patent St. 1793 od 1. april« 1923. oa:
»Postopek za proizvajanje viskoze-svfle od tiaj-Onejših niti iz slaboklsllh kopelji od amonijakove
soli«. (Verfahren rar Herstelhin« feinstfSdiger Viskoseseide a-us sohwachsauren Atnmoniaksalz. bSdern«) in
dopunski patent St. 1798. od 1. aprila 1923 aa: »Postopek za Izdelovanje niti Iz viskoze s po* močjo kislih kopeli iz amonijeve soli.« (»Ver-
fabrem zw Herstellwg von Viskosefaden vermit-telst sauren Amrmonsaizbadern«) se iščejo kupd ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuldje, LJubljana, Beethovnova ulica 2.	12397
■

Nova fakirščina
V Berlhui se producira fakir Mortado, s imenom Illmer. Njegova posebnost ie brizgajoči studenec, ki vre vsak dan nepretrgoma 12 ur skozi njegove roke in noge 3000 litrov vode gre na ta način dnevno skozi njegove odprtine, dočim sedi fakir med produkcijo skoro nepremično na svojem tremi
Davek na kratke lase
V švicarskem kantonu Uri je lani oblast sklonila, da bo pobirala davek od vsake ženske, ki nosi kratko pri« strižene lase. Leto dni je trajalo, pre« den je postala odredba pravomočna in ko je stopila v veljavo, je bilo treba začeti z izterjevanjem novega davka. To pa je bilo pravcato Sisifovo delo. Vsaka ostrižena ženska bi morala plačati 12 stotink švicarskega franka, skoro vse pa so se uprl- plačevanju. Zato je izterjevalec, ki bi bil moral pobrati denar, kratko predlagal, naj se davek odpravi, ker se z njim ne bo okoristila blagajna. Nekaj pogumnih žensk je celo imelo korajžo poslati kantonalni oblasti izjavo, da imajo ženske prav takšno pravico nositi pristrižene lase kakor moški Izjava je, kakor javljajo švicarski listi, zelo osupnila oblast, ker so bile na njej podpisane celo žene in hčere poslan« cev in vladnih posrednikov.
Smučarske kroje
iz najboljšega original švicarskega lod-na, katerega prodajamo zunanjimi športnikom tudi na metre, priporočamo v pravočasno izdelavo.
PRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
Vagon za ples
Stopi v kakršenkoli avtobus, po« vsod boš slišal govoriti o izpodriva« nju železnice. Reva železnica mora spričo tolikih besed res biti v strahu, da jo bo izpodrinilo udobno oprem« ljeno cestno vozilo — seveda ne pri nas, ampak v Ameriki. Kajti pri nas nimamo za takšno tekmo z železnico niti cest niti primernih avtomobilov, najmanj pa še redke železniške mre« že. A vseeno se je neki nemški inže« njer domislil, da bi bilo dobro, če bi dobila železnica nekaj privlačne sile z uvedbo zabavnega prostora, vagona za ples.
Napravil je torej načrt za vagon Terfizore. Projekt je odobren in ples« ni vagon se že gradi. Ne bo torej dol« go trajalo, pa bodo videvali na posta« jah poleg Sleeping«Cara tudi Dancing« Car, za njegovimi okni bo sedela iazz kapela in potniki bodo plesali najno« veiši foxtrott. V skromnem oddelku poleg plesalcev pa bo bar z okrepčili in osvežili, da ne bodo plesalci na po« tovanju pogrešali ničesar, kar jim je na razpolago v plesni dvorani.
O
D
O
O
o
Mednarodna konferenca za mir t Atenah
kt se vrši vsako teto v drugem kraju in le letos zborovala v grški prestolnici. V ložah nad prežidijem vidimo diplomate, ki so akreditirani pri grški vladi.
BERO 17-35: Večerni koncert. — 20.30: Zabaven program. — Lahka glasba. — STUTTGART 16.15: Prenos koncerta iz Franichirta. — 20: Klasične klavirske skladbe in koncert filharmoničnega orkestra. — 22: Najnovejše češke pesmi. — 23.15: Koncert lahke glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski koncert. — 12.05: Koncert radio-kvarteta. — 17: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos i® opere. — Orkestralen koncert. — 22.30: band. — LONDON 20.45: Klavirske skladbe. — 21: Koncert Deulišove glasbe. — 23.25: Presenečenja. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Kdlmžnova opereta »Grofica Marica«. — STOCKHOLM 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.10: Koncert na orgle.	,
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (572 m). ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m). BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m), LANGENBERC (473 m). STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON (Daventry 1533 m). RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1348 m).«
Četrtek, 17. oktobra
LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — IS JO: Angleščina. — 19: Predavanje iz naravoslovja. — 19-30: Tedenski pregled domačih Ln tujih dogodkov. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — 22: Napoved časa k poročila. — 22.15: Koncert rad:o-orikestra.
Petek, 18. oktobra
LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. _
13: Napoved časa, borza, reprod. glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Gospodinjska ura. — 19-30: Italijanščina. — 20: Dr. Čerin: Glasba pred 100 leti pri Slovencih iz vidika sodobne evropske kultoiTe. — 20.30: Pesem v orkestralni obliki; igra radio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila.
GROF ZEPPELIN?
Ne, ta senzacija je že izgubila svojo mikavnost. Zdaj ee govori le še o
TUNGSRAM BARIJEVIH CEVEH. 8
ZAGREB 12-30: Reprod. glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert radio-orkestra: vedra glasba. — 22: Nadaljevanje koncerta. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio-kvarteta.
20: Prenos opere rz nar. gledališča. — PRAGA 15.30: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Prenos opere iz gledališča v Bratislavi. — 22.15: Kcn-cert lahke glasbe. — BRNO 16-30: Prenos koncerta iz Pra'ge. — 19.30: Prenos opere iz gledališča v Bratislavi. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 17,45: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert.
—	16: Reprod. glasba. — 16.45: Glasbena akademija. — 20: Koncert solistov. — Lahka večerna godba. — BERLIN 16.30: Beethovnove skladbe. — 17.20: Lahka glasba. — 20: Prenos iz drž. opere: d'Albert: »Nižava«. — Zabaven program.
—	FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert. — 2Q: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGEN-
Dopisi
VO.TNIK. V nedeljo, 20. t. m. bo pri na# velika proslava — odkritje spomenika v svetovni vojni padlim vojakom iz vojniške-ga okrožja, bližnji pa se vabijo že v soboto, 19. t. m. na veliko bojno igro »Kalvarija«, ki se uprizori ob 7- zvečer. Glavna nedeljska proslava se prične zjutraj po budnici ob pol 9., ko se zbero vsi vojni tovariši, razna društva, skavti, godbe itd. na Arclinu, odkoder se bo vršil žalni sprevod pred mesto spomenika. Po opravilu pridiga bivšega vojnega kurata č. g. Bonača. nato blagoslovitev in odkritje spomenika ter govori raznih govornikov. Popoldansko slavje bo združeno z uprizoritvijo velike bojne igre »Kal-varija«. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja po vseh progah in v vseh razredih od 17- do 23. t. m.
SV. BENEDIKT V SLOV. GORIC AH. Tukajšnje gasilno društvo priredi 20 t. m. ob 3. popoldne v prostorih gostilne g. Franca Perka domačo veselico in trgatev. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabljeni! — Odbor.
DUPLJE NAD KRANJEM. Povabilu upravnika Zdravstvenega doma v Tržiču za ogled higijenske razstave se je tukajšnja šo'ska mladina kaj rada odzvala. Z velikim zanimanjem je ogledovala razstavljene predmete in istotako sledila predvajanjem bigij^or skega filma. Da pa se je ta poučna skskur-zija sploh mogla prirediti, so pripomogli v prvi vrsti gg. Jakob Šter, Jožo* Teran in Franc Štular, ki so brezplačno popeljali de-co. na razstavo. Poslednji je celo naiel voznika, ki je vozil drva namesto njega, sanJ pa se je stavil šoli na razpolago. Vsem navedenim za njihovo prijaznost iskrena bv» la! — Upraviteljstvo osnovna šole.
Skrivnostni morilec v Diisseldorfu
Osem mesecev strahu in trepeta — Sedem mrtvili in osem ranjenih — Panika med diisseldorfskim prebivalstvom
V Diisseldorfu na Nemškem se do« gajajo zadnjih osem mesecev skriv« nostni umori, ki postajajo od meseca do meseca zagonetne j ši. Skrivnostne
mu morilcu, ki strahuje prebivalstvo, se je posrečilo umoriti sedem oseb, osem pa jih težko poškodovati. Kar pa je pri tem najbolj čudno, je to, da je storilec vselej po činu izginil in ga kljub poostrenim varnostnim meram ni mogoče izslediti.
Serija zločinov se je začela letos 3. februarja zvečer. Skrit v plašč temne noči je neznan moški planil na 45 let« no žensko Kiihne in jo težko ranil z nožem. Nekaj dni pozneje so v mraku našli za neko ograjo dogore« vajoč kup dračja, pod katerim se je cvrlo dekliško truplo hčerke nekega diisseldorfskega peka. Morilec je za« bodel svojo žrtev trinajstkrat z no« žem. Štiri dni po tem dogodku je po« stal žrtev skrivnostnega morilca neki 54 letni delavec. Zločinec ga je napa* del od zadaj in mu zadal z bliskovito naglico 21 ran. Ko je moški omahnil na tla, je morilec pobegnil. Ure in verižice, ki sta predstavljali znutno vrednost, ,se ni niti dotaknil.
Policija je dobila vtis, da izvršuje te zločine blazen človek in je prosila za pomoč berlinsko policijo. Prišli so trije kriminalni uradniki, ki so nekaj časa zasledovali morilca in se slednjič vrnili v Berlin brez najmanjšega uspeha.
Čim so detektivi odšli domov, sta se primerila v začetku aprila dva no« va napada. Neki 16 letni deklici, ki se je v mraku vračala proti domu, je neznanec vrgel za vrat laso. Istočas« no je nlanil iz zasede skrit moški in začel daviti žrtev. Deklica pa je bila še toliko pri moči, da je zavpila na pomoč. Prihiteli so ljudje in storilec je pobegnil. Dva dneva po tem do« godku je bila na enak zavraten način napadena neka ženska, ki se ima sa« mo svoji moči zahvaliti, da ni bila za« davljena. Ko ie morilec videl, da ni« ma sreče, je zbežal.
Policija je natančno poizvedovala in prijela 20 letnega slaboumnega in brezposelnega Janeza Stausberga, ki je po aretaciji priznal, da je storilec opisanih zločinov. Preiskava je tudi dognala, da ie aretiranec slaboumen človek, sin pijanca in neke prismoje« ne ženske, ki je imela z možem sedem otrok, ki so pa vsi pomrli. Samo are« tiranec, prvi med otroci, je ostal živ, a ie duševno tako zaostal, da ne zna citati ne pisati. Pri ponovnem zasliše« vanju pa je Stausberg jokaje iziavil. da je po nedolžnem osumljen. Osu« mili so ga pa zaradi tega, ker so ga poznali za sovražnika žensk. Te so ga namreč vedno vodile za nos, mu napovedovale sestanke, a niso prišle nanie, kar ga je silno razkačilo. De« jal je, da se jim bo že osvetil.
Ko je bil Stausberg v zaporu, so imeli meščani Diisseldorfa neka i časa mir. Dne 30. julija pa je padla ko£ žrtev zavratnega umora 35 letna Ema Grossova. V noči od 21. na 22. avgust so bili tekom 20 minut napadeni kar triie: 18 letno dekle, neki moški in neka ženska. Napadalec jih je pobo« del z nočem v hrbet. Tri dni pozneje je bil odkrit najstrašnejši umor, ki ga
pripisujejo neznanemu zlodeju. Na polju pred mestom so našli dve izbo« deni trupli mladih otrok. Obe žrtvi sta bili deklici. Prvi je bilo 5, drugi pa 14 let. Morilec je obe strašno raz« mesaril. Zadnji umor te vrste, ki ga pripisujejo neznancu, se je zgodil dne 30. septembra. Na nekem travniku so našli truplo dekleta, ki ga je stori« lec ubil s topim predmetom. Dekle je bilo, kakor so naknadno ugotovili, na nekem plesu in se je vračalo z zabave domov, ko jo je zločinec napadel in umoril.
Dne 12. oktobra so našli v pred« mestiu zopet dekle, ki jc je neznanec pobil s topim predmetom. Žrtev je iz« aihnila, ne da bi prišla k zavesti, in stvar je ostala nepojasnjena.
Razburjenje med diisseldorfskim prebivalstvom je zaradi teh zločinov nepopisno. Nihče se ne upa v večer« nih urah sam na ulico, ženske in mo« ški se boie mraka kakor vraga in jih ne spraviš za nobeno ceno zvečer iz hiše. Policija je razpisala 40.000 Din nagrade za onega, ki izsledi skriv« nostnega storilca in na pomoč je vno« vič poklicana berlinska kriminalna policija. Zadeva je tem skrivnostne!'« ša, ker je slaboumni Stausberg še ved« no pod ključem.
Tipikanje na daljavo
Družba Siemens in Halske je spravila
na trg pisalni stroj, ki je na zunaj povsem podoben drugim pisalnim strojem, oipreml en z normalno tastaturo. Na niem natipkaš lahko do 420 znamenj na minuto. Stroj pa je z daljnovodom zvezan z drugim strojem, ki zabeležuje avtomatično vsa znamenja, natipkana s prvim strojem. Pri tem seveda ni potrebno, da bi sedel ot> sprejemnem stroju kakšen človek. Vsa priprava je zelo uporabna za točne in hitre pismene pogovore na daljavo in se bo po vsej priliki udomačila v poročevalski službi med oblastmi, gospodarskimi organizacijami itd.
Njen klobuk
On: Gospodična vaš klobuk je taiko lep, da kar očara človeka.
Ona: Veste, natančno vzeto, ga imam že deset let. Sedem let sem ga nosila takšnega, kakor sem ga kupila pri modistki. Pred dvema letoma sem ga dala predelati, pred letom dni pobarvati in pred enim mesecem ga srečno aaimenjala v restavracija.
Tat pod divanom
V stanovanje nekega duhovnika ▼ Berlinu je vlomil tat. Nagrabil si je vsakovrstnih reči in se je hotel baš izmuzniti, ko se je vrnil gospodar. Hitro se je splazil tat pod najbližji divan. Tu je prečepel celih 15 ur, ker je bil tudi čez dan vsak hip kakšen človek v sobi. Nihče ni slutil, kaj se skriva pod divanom in morda bi uz* movič le dobil priliko za pobeg, da ga ni v petnajsti uri prijelo nekaj narav* nega. Počakal je hipec, ko je bila so« ba prazna, potem je urno skočil proti izhodu — toliko da ni pri tem podrl duhovnikove kuharice na tla, ki je bi* la pravkar stopila iz kuhinje. Kuhari* ca je kriknila, vlomilec je skočil brez pomisleka skozi okno na cesto, kuha* rica je zavpila še huje, pasanti so po» stali pozorni in predno se je utegnil grešnik spustiti v dir, so ga že imeli v pesteh. Kmalu potem je bil že na po« liciji, kjer so mu dovolili, da opravi najprvo tisto neprijetno reč.
Lovec, ribič in kuharica
Pred nekaj tedni je bilo citati v berlinskih listih, da sta izginila dva mlada sinova nekega tvorničarja in industrijca, ki sta šla v zložljivem čolnu na izlet s 15 letno hčerko neke« ga nemškega stotnika. O vseh treh ni bilo od tedaj ne duha ne sluha. Tudi policija jih ni mogla izslediti, čeprav jih je iskala širom Nemčije in po so« sednjih državah.
Zadnje dni pa je prejela budimpe« štanska policija ovadbo, da stoji ob Dunavu že več tednov šotor, ki ima troje prebivalcev, dva moška in eno žensko. Trojica se je pred nekaj ted« ni pripeljala v zložljivem čolnu po Dunavu. Detektivi so šli hitro na de« lo in ugotovili, da so prebivalci šotora oni trije, ki jih išče berlinska polici« ja. Mlada trojica se ni družila z ni« komur in se je vobče ogibala stika z drugimi ljudmi. Fanta sta streljala divjačino in lovila ribe. Menjavala sta svoj poklic vsak dan, ta je bil da« nes ribič, oni lovec, drugi dan pa je bilo obratno. Deklica pa je za vse tri kuhala. Seveda je policija dvignila skromno taborišče na noge in ga od« peljala v Budimpešto, odkoder pojde« jo nedeljski počitkarji odgonskim po« tom nazaj v domovino. Na Madžar« sko so se namreč pritihotapili brez potnih listov, kar daje njihovi roman« tiki še bolj pustolovsko obeležje.
Batmanje na Madžarskem
Madžarski parlament je te dni raz« pravljal o zakonskem načrtu za re» formo vojaškega pravilnika. Cilj raz« pravljanja je izenačenje vojaških predpisov s civilnimi predpisi, pri tem pa tudi čuvanje vojaških koristi. Za časa vojne uvaja pravilnik za vojaške osebe batine. Ta postopek je uteme« ljen v zahtevi, da je treba čuvati di« sciplino posebno za časa vojne in se smejo v ta namen porabiti vsa sred« stva, tudi takšna, ki veljajo sicer za sirova. Vsak ^restopek se mora kaz« novati, kazen pa mora biti čimprej prestana, da se prestopka r lahko ta« ko j zopet uvrsti v porabno vojaško četo.
Hrana in značaj
Fizijolog dr. Edvard Patterson je predložil newyorški znanstveni družbi razpravo o učinkih prehrane na člove« ški značaj. Po njegovem mnenju bi po« boljšali človeštvo že s tem, če bi znanstveno preštudirali in reformirali njegovo prehrano. Najbolj trpi naš značaj radi mesne hrane; ta proizvaia v našem organizmu razne strupe, ki nas kvarijo fizično in posredno po tem tudi moralno. Še slabše je z onimi, ki se zatekajo naravnost k strunom, ka« kršna sta brom in alkohol. Patterson veli, da je boljše človeštvo, človeštvo, ki ne bo poznalo zdražljivosti in sla« bih nagnjenj, v rokah žensk, ki bi ga lahko ustvarile z razumnejšo in zdra« vejšo hrano.
Bivši polkovnik — novomasnik
Na Dunaju je bil te dni stopil v nadškofijski seminar in bo prihodnje leto pel novo mašo 68 let stari pol« kovnik Hugo Richter. Mož je bil med svetovno vojno storil zaobljubo. V Galiciji je zabredel v močvirje. V smrtnem boju, ki ga je bojeval, je ob« ljubil Bogu, da se posveti duhovniške« mu stanu, če bo rešeno njegovo živ« ljenje. Ko se je vrnil z bojišča, je iz« vršil predpisane študije in prihodnje leto bo pel novo mašo.
I ■
■ ■
Tuj
gre mož;
katerega muči ka- > šelj. Zakaj pa tudi • ne vzame	f
Kresival-a? j
1	11 "-liani in okusni Bayer- ■
2	jev proizvod.	i
Iz življenja in
„R 101" na letališču v Cardingtonu
Te dni je absolviral svojo krstno ▼ožnjo opasen tekmec »Grofa Zeppe« fina«, angleški zrakoplov »R 101«. Ta zrakoplov je 217 m dolg, 39 m širok, ima prostora za 100 potnikov in 46 mož posadke, doseže lahko hitrost 132 km na uro, napravi v normalnih razmerah (pri 100 potnikih in velikem tovoru) 6400 km pota, v ugodnejših prilikah (pri 20 pasažirjih in zniža« nem tovoru) do 14.000 km vožnje. V primeri z nemškim »Zeppelinom« ima angleški »R 101« velike prednpsti. Tehnično je popolnejši, prostori za potnike so v obodu zrakoplova, samo
gondole za motorje so na zunanji, spodnjo strani. Po številu jih je pet. V srednji je prostor za poveljnika. »R 101« ima tudi dvorano za kadilce in je ognjavaren, ker ne rabi za pogon bencina, ampak vodik in olje. Na pr« vem poletu je »R 101« zadivljal ves London, nad katerim je krožil pol ure. Obkrožil je večkrat katedralo sv. Pavla, Buckinghamsko palačo in West« minstersko opatijo. Na vožnji so ga spremljala tri letala angleške armade. Zrakoplov je zelo prikladen za mane« vriranje in Angleži kanijo zgraditi še večje zračne kolose te vrste.
»JUTRO« 3t 243
M
orooa, Jft X
Prosveta
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Četrtek, 17.J Naž gospod župnik. Izven. Petek, 18.: Zaprto.
N>bota, 19.: Grob neznanega vojaka. Pre-mijera. C.
LJUBLJANSKA OPEŠA. Začetek ob pol 20. Četrtek, 17.: švanda dudak. B. Petek, 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: Mam'zelle Nitouche. Izven.
MARIBORSKI REPERTOAR.
Začetek ob 20. Četrtek, 17.: Cerkvena miš. C. Kuponi. Petek, 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-
ski. B. Kuponi. Hedelja, 20.: Zupan Stilmondski. Kuponi.
»Nova muzika«
Izšla je avgustova Številka tega našega dvoruesečnika za vokalno in instrumentalno glasbo. Imela je precej zamude, zato pa je njena vsebina tem dragocenejša. V literarni prilogi priobčuje prof. Koz:na članek o pouku petja in o učiteljih petia. Razpra o bi bilo treba poslati prosvetnim upravam, da jo izdatno upoštevajo. Tudi bi spa iaia pod Sapirogral, da se z meno vsebino seznanijo učiteljišča in vse naše učitclistvo. Pioi Kolina ima prav: »V nobeni stroki ai toliko fariptanov kot med učitelji petja. < Ali pa bo razprava navzlic tej preeereiljir.i ugotovitvi dosegla svoj namen? — rti 2 manj zanimiva n5 študija prizadevnega prelsDini-ka »Orkestralnega društva« v Ljub'iau> dr. Ivana Karlina v vibratu. Piscu se pozna, da obešal? literaturo in da se aa.lanja na bogato l*$.tno izkušnjo. Raz>rnva bo iobiodo-sla ljubiteljem mehke violinske igre. pa tudi učitelji tega inštrumenta bodo našli dragocene nasvete. Zaključena bo v prihodnji številki. Rubrika »Razie glasbene zanimivosti priobčuje pregled najboljših skladb, ki so izšle v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Skladbam so dodane cene v dinarjih.
V tej številki se je oglasil profesor ljubljanskega konservatorija L M. škerjanc po daljšem presledku z izdatno klavirsko skladbo, ki jo je krstil z »In memoriam 13. II.« Ali gre morda za kak retentissement po koncertu, ali za kako dominantno doživetje, ki Je združeno s tem zagonetnim, brezlet-niin datumom? Skladba dopušča razna tolmačenja. Kajti napisana je i v strogem Bachovskem slogu (podnaslov »Tema con 4 variazionit!) i v amorfnem ditirambičnem poletu moderne zvočne pesnitve (vsebinsko namreč). Ta klavirska skladba je globoko-nmna, a priča obenem o vestnosti in nprav šolski marljivosti, s katero se Škerjanc poglablja v vse oblike skladateljevanja. Naš skladatelj ne pozna enostranosti. Ni simfonik in samo simfonik, ne piše pesmic in samo pesmic. Kadar sklada klavirsko kompozicijo, se poglobi, kakor da bi bil klavirski in samo klavirski skladatelj. »In memoriam« je zato po pravici skladba, kakršnih je malo v slovenski klavirski produkciji. V,, zadnji. Četrti varijaciji je zbral skladatelj vse svoje sile, ves svoj pesniški polet in se dokopal do dramatičnih utripov, ki bi jih nikoli ne bili pričakovali prejšnja leta, ko smo škerjanca poznali samo kot romantičnega lirika. Skladba bo našla svojo pot v koncertno dvorano, če pri nas ne, pa gotovo v tujem svetu, kajti reprezentativna je tako. kakor malokatera druga slovenska in jugo-alovenska.
Anton Lajovic se nam predstavlja v tej /evilki s samospevom »Mesečina« za glas in klavir Skladatelj je uglašbil ljubko pesmico Dragutina Domjaniča, s čimer je podana tudi karakteristika skladbe same. Naš priznani prvak v glasbenih muzah je zopet enkrat ubral srčne strune, kakor z onimi svojimi samospevi, ki so po pravici užigali cela pokolenja.
Mala »Nova muzika« prinaša dve ljubki skladbici Stanka Premrla *»Luč z nebat in »Fantazijo za šolski godalni kvartet« prof. Šantla. Obe bosta dobrodošli za predvidene namene.
Sezite po §t. 4. »Nove muzike«, ki spada na klavir vsake slovenske družine, ako ji je glasba duševna hrana in potreba, kakor •— bodimo enkrat neskromni in recimo, kakor kino?!	J. EL
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priabčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
JCdor hece p m;czr Z'2:
ali GaGo drage informacijo tteoeo mm matih
of lomov na; priloži o snantGah a
miemr ne bo prejel odgovora! * *LMamm
CENE MALIM OGLASOMi
! M> m «■
Ženitve «* domovanja
ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Mf

HA
Prodajalka
zmožna slo> in nemškega jezika dobi službo v trgo vini mešaneg* blaga Iran Sehauperl, Dobrna pri Celju.	35006
Predilne in tkalske delavce in delavke
sprejme velika predilnica tkalnica v vzhodni Franciji, proti visok] plači Stanovanja zagotovljeno Ob enoletni pogodbi povrne polne stroške Poiiudb,. pod Šifro »Visoke plače' na oglasni oddelek »Jutra«. 35804
Izurjeno pletiljo
za nogavice sprejmem takoj. — Naslov t oglasnem oddelkn »Jutra«. 35681
Pletiljo
dobro izurjeni ▼ izdelavi nogavic, sprejmem takoj Naslov ▼ oglasneji oddelku »Jutra«.	35679
Beograjska »Humoristična biblioteka«. >Nedelja< je začela izdajati v redakciji Bra-nislava Nušiča »Humoristično biblioteko«. Prvi zvezek vsebuje izbor starejših srbskih humoresk.
Jugoslovenski E1 Dorado za bibliofile. »Vreme« prinaša iz Dubrovnika zanimivo poročilo o razprodajanju ondotnih starih knjižnic. V Dubrovniku je živelo mnogo eruditov, ki so imeli krasne knjižne zbirke. Povsod drugod bi se našli javni in zasebni krogi, ki bi se zanimali za take dragocenosti. V Dubrovniku in okolici prodajajo nevedni potomci ali dediči stare knjige in rokopise po 10 Din kg. Raritete. ki predstavljajo vrednost 10.000 Din ali še več, so se dobile in se še včasi dobe za borih 5 — 10 Din. Taka razprodaja je mogoča samo ondi, kjer je knjiga izgubila ugled ali kjer postane last nevednih ljudi.
Pred premijero Nušieeve drame. Brani-slav Nuiič ni samo najboljši jugoslovenski humorist, dasi je humoreska in komedija najbolj popularna stran njegovega pisateljskega ustvarjanja, marveč je tudi resnoben pripovednik, ki pozna vso tragrko človeškega življenja. Tudi Slovenci cenimo avtorja >Občin6kega otroka« kot epika pretresljivih dogodkov, ki jih je opisal v delu »Leto 1915«. Prihodnje dni bo v beograjskem gledališču premi jera najnovejšega Nušičevega komada »Velika nedelia«, ki se naslanja na vojno povest »Leto 1915«. To je ena najbolj žalostnih iger, kar jih ima vsa jugosloven-ska književnost. Razdeljena je na tri dejanja: V prvem »Selo krečei daje pisec prizore z umika: vaščani zapuščajo očetovsko grudo in se umikajo pred sovražno vojsko. V drugem dejanju »Albanija« jih vidimo sredi strahot albanskih gora. V tretjem dejanju »Povratek na razvaljeno ognjište i novi život« se ti mučena' vrnejo na vas in preživljajo muke ljudi, ki se ne morejo zlahka vživeti v novo, povojno družbo. Ve« Beograd pričakuje z zanimanjem to Nušiče-▼o delo, ki je bilo deloma uprizorjeno že v Sarajevu, a ki dobiva šele sedaj dokončno literarno in odrsko obliko
Pek, skupni delavec
samostojen, n »oženje®, za neeljiv, trezen in vojaščine prost, dobi službo v večjem trgu na deželi Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek 356«.
85672
Fotograf, pomočnik
dober negativ retušer dobi službo pod zelo ugodnimi pogoji. Fotoatelj« Jspelj. Maribor, Gosposka ulica 28 35651
Krojaški pomočnik
dobro Izurjen dobi službo Rems Ivan. Vogelna 5t. 5
35893
staro 30—10 let « premoženjem, za večje gospodinj stvo išSem ZenKev nI izključena Ponudbe na podružnico »Jutra« t Celju pod »Oktober«.	35844
Kroj. pomočnika
sprejmem. Naslov v ogla« oddelku »Jutra«. 35875
Tapet, vajenca
eprejmo Anton Koieša. ta-petnik t Florijanski ul. 23
35882
Kroj. pomočnika
za k o n } e k e . J o, mlajšega sprejme Andrej Rozman, krojač, Podreča, pošta Smlednik.	35881
Brivskega
pomočnika
sprejme takoj Stane Strani«, brivec, Šoštanj. 35872
Strugar za les
dobi takoj mesto. Prednost imajo tisti, v ki -o vešči tudi nekaj mizarskega dela Pismene ponudb'- na na-dov »Map«, Ljubljana, poštni predal VII.	35877
Navijalko volne
(Spularico) izvežbano sprejmem v stalno shižbo Na 6lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35926
2 čevljarska
pomočnika
dobro izvežbana za boljša zbita in šivana dela, z vso oskrbo sprejme takoj Janko Mladič Raka pri Krškem.	35868
Oskrbnika
samskega, z večletno prakso v poljedelstvu, živinoreji in vinogradništvu, za večje veleposestvo iščem. — Ponudbe s tozadevnimi spričevali in zahtevo plače, je poslati na opravo velepo6estvi Beli kamen, pošta Grosuplje, Dolenjsko.
85684
2 čevljarska
pomočnika
enega za teksano, drugega za mešano delo »prejme takoj Valentin Zorman. Rožna dolina št. 33. 35916
Modist učenko
sprejm--m takoj. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 35925
Sobarico
perfektno in pošteno, večletnimi spričevali kot sobarica, sprejmem takoj proti dobri plači Na-lev v oglaenem oddelku »Jutra«.
35924
Mizarji!
Kdo U izvr&eval rame pohištvo za zalogo tal prepro dajo v velikem industrij skem mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra«
»Pohištvu 80«.
« po 8570
09
Strokovnjak v lesu
(že 30 let) znan ▼ Jugoslaviji ln Avstriji, prevzame zastopstvo za nakap in prevzemanje, proti proviziji ali fiksni plači Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prejemalec«.
35665
Kroj. pomočnika
za veliko delo sprejme M Zupančič, Vižmarje St. 93 85942
Popoldanske ure
želi v nemščini In sloven ščini perfektna uradnica. — Ponudbe pod »Vestna 56« na oglasni oddelek »Jutra« 85556
Pek. pomočnika in
vajenca
sprejmem takoj. Naslov
oglasnem oddelku »Jutra«.
35939
Dobro Pletiljo
fai šiviljo
za pletenine sprejmem — Delo dam na dom Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
85935
2—3 vajence
za sedlarsko obrt sprejme Hinko Perne, Radomlje.
35945
Pekovski pomočnik
dobi takoj mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod »Predpečnik* 35957
Dobro kuharico
srednje starosti sprejmem takoj za gostilno gostilna »Wileon«, Celje-Gaberje 55.
35959
Več potnikov
za Slovenijo Hrvatsko potrebujem za takoj Potrebno 2000 Din kavcije. Ponudbe na oglasi oddelek Jutra« pod šifro »Vssten n pošten 14«.	35914
Hf I
Dober zaslužek
nudimo zastopnikom ln agentom za orodajo dobro vpeljanih domačih predmetov Visok« provizija Po nudbe poslati na poštni predal 339. Beograd. 35634
Žaganje drv
najceneje pri Oran Prane. Vilharjova e. telefon 2820 186
G. Th. Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis prepovedan)
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom manufak turne stroke, za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolic Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 33&05
Retuše
negativ in pozitiv sprejmem v solidno delo Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« ped »Dober retušer-. 85941
Zastopnike
vešče manufakturne stroke, iščemo za posečanje privat nih »trank — Manufaktnra »Rekorde. Ljubljana, Se lenburgova št. 4. 85467
Francoščino in
nemščino
začetnike tudi italijanšči no in angleSčino poučuje gospodična na Dunajski c. št. 31/II.	35572
Prva oblaft. koocesljonlrana
šoferska šola
Camernib. Ljubljana (Jogo avto). Dunajska eeeta 36
Telefon 2230 Strokovnjaški teoretični uouk in praktične vožnje ns različnih moder nih avtomobilih. * pričet kom v « a k e g • prvega 254
Klavir in nemščino
po najboljSi metodi ln zmerni ceni. K arlo veka c. 18./II.	85738
Nemško konverza-cijo in pouk
nudi izobražena gospa po 10 Din za uro. Vprašati na Poljanski cesti 13/11, levo.
35888
Oblastveno konceslonlrana
šoferska šola
Gaberščlk, blvil komisar n Šoferske izpite —
Ljubljana Bleivrelsova cesta Stev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Prihodnji redni tečaj p*ične 1 novembra.	85711
Solo - petje
bi poučeval v Ljubljani — po metodi, ki kultivjra v idealni harmoniji telo in globokos-t tena. očuva telesu zdravie in elasticiteto. služi obenem kot športna propedeutika. po edino pravi Posvetovanje gratls. — T o m a n, Moravče — šola Dunaj.	35805


Učenec
sirota brez staršev, ki je dovršil 1 raz.', meščanske šole, zelo priden, vljuden in pošten, ki ima vetelje do trgovine, ee želi izučiti v tej stroki Dopise grosi na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležen 15«. 35838
kšffijEmm
I \V« Ui ^ m	• o,
Legel je na trebnh in jel žvečiti travno bilko. >Da b: jo rsaj našel, preden se vrneta oče in mati!< je pomislil. Civšt! Lastovka je zletela preko njega in tam v travi je poskočila žaba. »Oh,« je vzdihnil bratec Branko,« zakaj nisem tndi jas tak« majhen! Potem bi lahko vprašal cvetke ia metnljfke, zakaj oni so jo gotovo videli.« — »To s« lahko napravi!« je zdajci čivknil tenek glas in iz votlega drevesa, ki je raslo nedaleč od Branka, se je pokazal majhen, majcen mo-iičak.
Zastonj
fotoaparat 9 X 12 in kolo »Pucb« onemu, ki ml preskrbi stalno službo trg. pomočnika, skladiščnika ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Hvaležen«	85811
Prodajalka
ki bi opravljala tndi vsa druga dela, iek službe. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Silro ialia«.
»Marljiva prodaja
85891
Brivski pomočnik
dober delavec in perfekten bubi Stucer iSče službo. — Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35871
Starejši mož
kavcije zmožen, zanesljiv in pošten, išče kakršnokoli zaposlitev. Dopise na ogl oddelek »Jutra« ptxf šifro »Zvest«.	35S97
Kot hotel, sobarica
išče mesta gospodična srednjih Jot, s 141etnim dobrim spričevalom t znanjem po leg slovenskeja perfektno nemškega, italijanskega ii franco»kegs jezika. Cenj ponudbe n? oglas, oddelet »Jutra« pod »Prima hot=U 35902
Odvetniški uradnik
z dolgoletno prakso, zmožen vseh solicitatorekih deL zanesljiv ln trezen išče naraeščenja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Soli citator 913«.	35913
Kontoristinja
začetnica 1 S č e brezplačno »lužbo. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod š'fro »V»stna 24«.	35921
Šofer
dober vozač, zanesljiv ln trezen, zmožen vseh popra vil in r dobrim izrntom — želi službo za takoj pri dobrem eroepodarju Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dofwr vozač«.	35937
Mesarski pomočnik
službe v mariborski okolici. Naslov v ogla»r»m oddelku »Jutra« 35961

Premog ln drva
predaja Vinko Podobnik. Tržaška eeeta 16. Telefon St 83-18.	84567
Na obroke
kupite po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno za drugo detajlnih trgovcev Ljubljana. Cigaletov* ul. 1 83496
Puhasto perje
kg pi 88 Dit razpošiljam >0 povzetjr. najmanj 5 kg 'oteui čisti.- belo gosje kg po 130 Din tn čist beli >u h po Din 300 kg — L Sroiovič. kemička čisti o na perja. Zagreb. Ilica 82
Parni kotel
sistem Dflrr-Gehre. v dobrem stanju. 10 atmosfer. 100 mJ kurilne ploskve, poceni naprodaj Vprašati pri Indrstriji platnenih Izdelkov d. z o. z. Jarše-pošta Domžale.	83726
Dvoje vrat
za delavnico, več oleandrov lavrusov in vrtnic. za vsako ceno proda Miškot, Zg. Šiška.	35907
Steklenice
šampanjske in bute'jke prodam. Ponudbe pod značko »Vinske buteljke« na oglas oddelek »Jutra«. 35964
Kot učenec
s tremi razredi meščanske Sole, želi pouka za ključavničarsko obrt — 1 vso oskrbo v h!6» — najraje v mestu Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 35766
Žagar
eamee, dobre izurjen, leli elužbe, v prvi vrsti na ve-necijanki — za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 85761
Zagovodja
zmožen lesnih in gozdnih manipulacij — kakor tudi knjigovodi?tva in korespondence ter perfektno slov.. nemškega, italijanskega in srbohrv. jezika, želi preme-niti službo. Ponudbe pod značko »Legnami 1899« na oglasni oddelek »Jutra«.
86870
Slaščičarski in me-dičarski pomočnik
Sče službo. Naslov v o<r1. oddelkn »Jutra«. 85890
Gdč. z maturo
M nima sredstev za nadalj-ni Mudij, pro i službe. Ponudbe na oglasni oddelet »Jutra« pod Šifro »Hntn.-a< 85373
Motor
Indian Big Chief. s prikolico. zelo malo rabljen, poceni proda Bogdanov & čo Sisak.	35764
Motorno kolo BSA
3 Vi HP. s tremi prestava^ mi in dvemi seaeži prodam za 6500 Din Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 35842
Majhen avto
in enak motocikol ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35!>')1
Moško koio
prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 35886
Moško kolo
lepo in dobro ohranjeao prodam. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 35990

Želod
divji kostanj, bukov Br, seme akacije, javorja, jelo-ve storže, plačs najbolje »Fructus«. Ljubljana, Krekov trg Ifl/L	216
Posteljo
ielenc, 185 X » cm, s lično airete preda Zues,
P<iT« 12.	SSMO
Kompletno kuttajo
in miao predam Naslov v »Jatra«. S59®
Stanovanje
4»be i| kuhinje oddam v Stajica* lVk, Jenko** nI.
2 prazab sob s d d a m za Mttf Uoi |aml ▼
oo« cr lahfe» postavi ite-ifn«ik' Naalsv r oglasu odteka »fcrac. 3500»
Stanovanje
tfohi .takej tisti, kdor pre-vzamfr vpeljano deiikateso. Potrajhe sa eglae. oddelek *Jut»c pod »Inventar 22« I	<692!
Stanovanje
z S sobama, mirno. *ieS od eeotra iščem sa »O« uu ber, proti primerni
Trgovka išče žiranta
poseetnika. za 10.000 Din posojila v banki, proti od plačilu m»eečno ps 1000 Din in obrertim. Za uslugo dobi žirant 200 Dir. mesečno nagrade Ponudb* na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zirant«.	35784
Družabnico
1 S 5 e lukrativno podjetje Stašak. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Primorje 29«	35929
Stanovanjsko hišo
s 3 velikimi sobami in pritiklinami. ▼ Savinjski JnUni, v prometnem kraju ob železnici prodam In formacije daje dr Korun advokat v Ljubljani, Alek ?»uJrova 9.	35395
Tovarn, poslopje
v bližini Ljubljane ležeče, urejeno za mlinski obrat ali z« kake drugo indu širijo z vodno močjo 45 konjskih sil z nekaj tem Ijišča tvr stanovan.-ka hiša z dvema stanovanjema naprodaj. Informacije pri dr Korunn, advokatu Ljubljani. Aleksandrova e. št.	85394
Dvostanovanj. hišo ali stavbnoi parcelo
do 1000 m*, r mestu ali •roti Šiški kupi Avsee — iška. Polakovi ulica St. 17 Istotam oddam opr«m!jeno sobo brez posteljnine. I električno razsvetljavo — 8 minute od kolodvora 85339
Žago
polnojarmenikom bi dru gimi stroj; ter skladiščem, v Izmeri 8000 m«, tik ob železnici, na Gorenjskem prodam Vprašanja na ogl oddelek »Jutra« pod šifro Žaga«.	85883
Posestvo z gostilno
in trafiko, v bližini Celja poceni prodam. Naslov pri podružnici »JutTa« v Celin 35730
Stavbno parcelo
v izmeri 876 m', v ljubljanskem predmestju prodam Informacije med 12. in 14. uro Naslov v orla«, oddelku »Jutra«.

LLlL
20% ne kron. bone
kupuje Pučk« Stediona. Osijek.	235
Vsakovrstno zlato
kupuj* po najvišjih eenab
C e r n e — juvelir
Ljubljana. VVolfovt ulica 3.
88
Eleganten prstan
Seal Bisam. pod ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj pri tvrdki Wanek. 85498
Trgovsko opravo
po nizki ceni prodam. Naelov pove oglasni oddelek »Ju-tra«.	35812
Posteljo z vložkom
hladilno omaro in svetiljke prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35857
(M>UUiUz
Salonsko obleko
smoking, površnik ia po-eteljno pregrinjalo prodam Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	85678
DamskJ plašč
skoro nov. fadi žalovanja naprodaj v Novem Vottaa-tu, D-uštvesna nlica St.
Zimsko suknjo
zelo dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam v Pre Sernovi ulioi 52 — narav nost na dvorišču.
Daraskl plašč
črn eeal. mirna koža. zelo dobro ohranjen, za močno lamo ngodno na/prodaj na Mestnem trgu 9/1. 35963
Gostilno ali bifet
vzamem v najem ali na račun. — Imam tudi osebno pravico. Cenjene ponudbe pod »Gostilna« na oglasni oddelek »Jutri«. 85678
Trgovski lokal
pripraven tudi za pisarno, takoj oddam ▼ Komen.-ke-ga ulici 36.	35904
Mlekarno
In deiikateso
z Inventarjem, prlpri
" it to prrtajeno
. »vno
tudi za bufet meso. na najprometnejši ul prodam pod ugodnimi pogoji. Zagreb. Ilica br. 103. mlekarna Pintarič.
Trgovski lokal
sposoten za vsako obrt. na prometni ceeti, površine 100 m» takoj oddam' Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
35996
Pridem
1 vagon krompirja
lepega, belega, oddam -Cenj. ponudbe na Oskrbnl-Stvo Loka pri 254 mostu 85448
V Zagrebu
sprejme vi*oko5olko na hrano in stanovanje, z uporabo klavirja, ravnateljica višje dekliške šole. Natančneje v trgovini P. Magdič. 35908
WSSSSSS3H
Stanovanje
2—3 sob, sobe za služkinjo, kuhinjo ln vsemi pritiklinami Iščem c 1 novembrom v sredi ali blizu centra mesta. Ponudbe' na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Soliden plačnik«. 35632
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, oddam takoj v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	85756
Stanovanje .
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj v Zg. Šiški št. 144. Vodovod in elektrika.	35886
Stanovanje
sobe in kuhinje, na periferiji mesta oddam s 1. novembrom dobrf šivilji brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »8 8«.
85899
lini. — Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik — november«.
nevetn-35927
Stanovanje
S velikih sob, kuhinje in iritiklin takoj oddam. Na-ilov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35955
Izvrstna stranka
Premožen penzionist z ženo brez otrok, išče stanevamje 1—8 sob Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod š:fro »Cist« ia mirno«. 35934
Samski gospod
stalno bivajoč v Ljubljani, išče mrčesa prosto stanovanje, en« aH o veh eob, kopalnice tei event drugih pritiklin ca 10 november v e«ntr» mesta ali Trvciiju Conj ponudbe pod značko »Boljša stranka« na oglas, oddelek »Jutra«. 35946
Stanovanje
i sob, kuhinje, kabineta in
pritiklin, v novi -vili oddam s 1. novembrom Na=lov v oglaenem oddelku »Jutra« 35938
'2 H
2 elegantni sobi
parketirani, z elektriko in posebnim vhodom, v centru me$ta oddam I ali 2 solidnim« gospodoma.
35887
Opremljeno sobo
lepo, oddam 2 osebama za 250 Din. Naslov v ogla oddelku »Jutra«. 35889
najraje dijaka sprejmem. — Saolev v oglasnem oddelku alatam.
Opremljeno sobo
mrčesa prosto, e separirac bebi vboden, pri boliš rodbini v centru mesta išče značajen, stalno v Ljubljani bivajoč, miren, samski gospod. Cenjene ponudbe pod »Tofer« na og-las. oddelek »Jutra«.	35917
E
Industrijalec
želi znanja z gospodično a% vdovo s premoženjem, sta* , ro 90—40 let Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod »Oktober«.	35&13
Zlata damska ura!
Gospodična, ki ee je zgla-sila v Ofrtas. oddelku Jutra zaradi izgubljene ure. ki je bila najdena in oddana policiji, naj ee ponovno zglv-: v oglasnem oddelkn »Jutra«, da se seznani t onim ki je uro našel in oddal policiji.	35950
Nina
PriEla je Carmen. 10 dn! ne bom gledal Tvojih oči. Milijon p.	35958
Industrijec
boljše stroke, srednje starosti. želi poročita simpatično damo s primernim premoženjem, da bi mu bila v pomoč pri obratu a!J gospodinjstvu Dopise pod značko »Napoleon« na ogl. oddelek »Jutra«. 35706
Klavir
dobro ohranjen proda Dolenc v Borovnici. 35553
Klavir za vaje
na razpolago dnevno od 4. do 6. ure. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 35894
Gramofon
dobro ohranjen, e 24 ploščami poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35893
Sobo
s strogo separiranim	vhe dom iščem. Ponudbe	s ceno na oglas, oddelek	Jutra pod »Soba«.	85956
Sobo
« posebnim vhodom, v bB-žini sodnlje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35000
Lepo, prazno sobo
1 elektr. razsvetljav«, \ •olnčni legi oddam takoj.
Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	35865
Prazno sobo
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Sostanovalca
eprejmem takoj v lepo sobo na Zabjeku Stev. 12.
35898
Lepo sobo
strogo separiranim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35863
Opremljeno sobo
e prostim vhodom iz stop-njišča, ako mogoče v pritličju in v centru mesta iščem za november, event. z vso oskrbo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Višji uradnik«.	35874
Opremljeno sobo
parketlrano. s prostim vho dam in elektriko takoj oddam 1 ali 2 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35917
Opremljeno sobo
dvema posteljama, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam h 250 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 85915
Lepo sobo
separirano,' event. tndi s prav dobro hrano išče akademik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Udobno«.	35906
Stanovanje
2 sob io kuhinje, z elektriko- na lepem zračnem prostoru oddam e 1. novembrom. — Istotam naprodaj tudi stavbna parcela. Na-slOv pri podružnici »Jutra« v Mariboru.	359S2
Pohištveno m splošno mizarstvo
Dimitrije Laiicoš
Ljubljana, Wolfova 12,
1 ?540
se priporoča sa izdelovanje vseh v to stroko spadajoiih del ta popravil ter jamči naj solidne j šo in najcenejšo postrežbo.
dam tako) v najem
hoM Crat rt
pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo tega hotela.
Opremljeno sobico
v sredini mesta išče za takoj solidna in mirna gospodična — točna plačnici. Dopise
na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sobica takoj«.	35910
Pisarno
2 sob, pri sodišču odda »Posredovalec«. Ljubljana. Dalmatinova 11. 35912

Jazbečarje
kratkodlake, čistokrvne, S meseca stare, starši prvovrstni lovci, prodam. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3591»
Kanarčki
9 pevca tn samica, rad! *»
litve poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35948
Šivalni stroj
močan, g lepimi šivi i* karniso prodam Pred škofijo 21/IU, levo. 35860
Šivalni stroj
Oberlock, s separatnim motorčkom, pletilni stroj 10/68 in stroj za krtačenje plet». uin, vsi stroji malo rabljeni, brezhibni, poceni n» prodaj. Lojze Kristan, tovarnar. Zapuže, p. Let-c-e, Gorenjsko.	35861
Več pletiL strojev
št. 6. dobro ohranjenih kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	358S2
Prvovrstne
aojzerice
muSke in vsakovrstne luksuzne čevlje izdeluje prS-znana čevljarna Jože Mo> korel, Mirje št. 2. 35131
Foto-amaterji!
Najcenejše razvijanje fB-mov in plošč, kopije 6 X 9 1 Din, »azglednic« 2 Din. Tvornica fotografskih raa-glednic m slik
Brata Šmuc
Ljubljana, Wolfova nI. 14.
S48
Danes hi
vsak četrtek
zvečer divji zajec in idrijski žlikroS ▼ restavraciji Soča«.	-----
Sobo
z dobro dcm.-1W brano takoj oddam. NkIov v ogl. oddelku »Jutra«. 35933
Opremljeno sobo
lepo. e posebnim vbode« in elektriko takoj oddam. Nvdov v oglasnem odd"'kn »Jutra«.	35918
Sobo
oddam pri obrtni Sflfi. Naslov pove oglasei oddelek »Jutra«.	35953
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo 0'1--tam e 1. novembrom boljšemu gospodn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
SSMO
Ponovitev razpisa
objavljenega v našem lis« z dne 8. t. m. Ponudbe dd 19. oktobra, do 6. ure zve. čer. — Kraj. šolski odbor Zg. Šiška.	35911
direktno U
Tovarne
o?, tov skladižča
ZA HTBVGJTC EKEZPL&Zm K A7 A L O G
UMeinetčJfereCdl
I Jt aričor št
r^dJtril^« 5t MJ j
Breda, 16. X. 1929
DonaM Keyfcoe:


1
MCrnsar t oblakih"
Letalski roman
»Me moram,« je s stisnjenimi i^stnieanf reSed efari Rand.
»Kakor veste. In zdaj bi nad ne/kaj na samem govoril z vami,«
»Kolikor vam drago, Jadk. Žali tra je, da vam ne morem povedati, kje sem bil. Prepričan pa sem, da me ne spravljate v ni-ikako zvezo z zločinom.«
»To se razume. Kako naj bfl mfcfif kad takega?«
Rand je odprl vrata v knj?žnioo ln stopila sta vanjo.
Mary je zdajci vstaja in nervozno mafanlla z rokama1. »Zraka potrebujem. Zadušilo me bo, če ostanem med zidovi. Tega mi
Mary je zdajci vstala bi nervozno mahnila s rokami. »Zraka po-
frebujem.«
vendar me morejo prepovedati, da ne bi Sa na svoj iastm vrt,
kaj pravite?«
»Samo poskusih naj,« Je rekel Dick te krenil z njo skozi zadnja vrata iz (hiše. A zunaj se je potrta zgrudila na kameni to klop. Naj
)o Je Se toCkasti skušal raavedrmtt ta govori o vsem, kar mn Je
prišlo na um — bik) je, kakor da ga ne sliši
Ko sta se naposled vrnila v hišo, sta bila oba posta, poSnb nadzornik Kiely in kapetan Carmrchael, že odšla.
Dan se je počasi vlekel h koncu. Negotovost in tesnobuo pričakovanje liadaJjnih novic sta strašno pritiskala na dušo. Čeprav je b3 " videti dekličin obraz preplašen in nesrečen in je ie komaj kdaj izpregovorila, se je vendar zdelo, da ao Dickova družba tolaži in da ji daje njegova bližina pogum.
Bil je Tom Rand, ki je brez sape prihitel domov. Njegove oči to bile videti trudne, lasje razmrserd, ovratnik je imei zmečkan.
Okoli štirih popoldne je prišel še nekdo, ki so mu lahko verjeK vsaj to, da jim noče žailega. Bil je Tom Rand, ki je brez sape prihitel domov. Njegove oči so bile videti truidme, lasje razmršeni, ovratnik je imel zmečkan.
»Vse sem zvedel. To je strašno!« je planilo iz njega. »Kje je oče?«
Mr. Rand je bil začul sinov glas. Pozdrav starega moža j© M osoren.
»Tom, govoriti moram s teboj, še to minuto.«
Četrt are sta ostala oče ta san zaprta v knjižnici Dick je zdaa pa zdaj začul njiju razgovor. Tomov gllas je zvenel ostro in to-gotno, glas starega Randa pa srdito in globoko. Časih sta oba pomolčaJa — in nato se je pričelo iznova.
Ko se je Tom vrnil, je bilo videti, da ga je razburjenost minila. Njegov obraz je bil jezen in mrk. Ko ga je Mary poklicala, ji ni odgovoril. Molče je odšel na vrh.
Še ena ura je minila* neskončna kakor pričakovanje smrti Mračilo se je in velika hiša je bila polna senc. Dick je nepremično sedel na svojem stolu in molčal, med tem ko je starinska ura s posmehljivo točnostjo odbijala sekunde, ki jih ni bilo nikoli kraia.
Zvonec je zapel — tako iznenada, da je mladi človek nehote planil pokoncu. Tudi Mary je vstala. Stari Rand je bil stopil v ■vežo. Vrata so se odprla hi pokazala se je majhna skupina mož, ki so bili vsi nekam zlovešči videti.
Spredaj je stal policijski nadzornik z dvema svojih ljudi, zraven njega pa poštni nadzornik Kiely.
»Stopite semkaj, Ramd!« je rekel policijski nadzornik. Njegov glas je bil prezirljiv in oster kakor povelje.
11. poglavje.
Prijazni poštni nadzornik Kiely je nerazločno zamrmial, kakor ida hoče ugovarjati. Toda mož v preprosti obleki se za to ni zmenil aH ga pa ni čul.
Brez kake vidne zlovoffjnosti je stari Rand počasi pristopil k njemu. Zdelo se je, da se čuti vzvišenega nad to žalitev; v njegovem vedenju je bila ganljiva dostojamstvenost, ki je š'la človeku nehote do živega.
»Kaj me želite vprašati?« je rekel, ne da bi povzdignil glas.
»Več stvari. Najprej to: kje ste bili davi med peto in enajsto uro?«
»Na to vprašanje ne morem odgovoriti.«
»Prav! Na drugo vprašanje boste nemara mogli: ali je razen nezgode še kaj, kar hi utegnilo pripraviti pilota do tega, da se sredi poleta spusti na tla?«
»Ne vem, kaj mislite.«
»Mislim, ali ga je moči z znamenji zvaMti, da pristane?«
»Da, to je mogoče.«
»Z drugimi besedami: možno je, da je morilec z znamenji zapeljal Lawsoma, da se je spustil na zemljo?«
Policijski nadzornik Grahame se je široko zarežal. Kar vesel je bil samega sebe; očividno je mislil, da je zadal mojstrski udarec.
»Na žalost sta oba grebena tako visoka,« je mirno odvrnil stari Rand, »da pilo-t, ki leti nad njima, nikakor ne more opaziti človeka na tleh, nikar že znamenj, ki bi mu jdJi ta dajal.«
Predilne in tkalske delavce in delavke
sprejme velika predilnica in tkalnica v vzhodni FRANCIJI. Visoke plače. Stanovanje zagotovljeno. Ob enoletni pogodbi povrne potne stroške. Ponudbe pod »Visoke plače* na oglasni oddelek Jutra. 12515
Industrija ogljikove kisline
Adam Philippovič
ZEMUN, tovarna ogljikove kisline. PANCBVO, glavno skladišče.
*	Podružnice:
BEOGRAD, Karadjordjeva 13.	NOVI SAD, Fntoski pat 36.
Kamptetne naprave za proiavodmjo soda-vode. — Najmove® patentirana aparati za soda^vodo in b reizaJkobobte pijače. Vse novitete v sadmUh esencah ra brezalkoholne pijače. — VeOiko sfaladiSče sifonskih ki limonadmih
steklenic ie samo čeških tovarn za steklo. Ilustrirani katalogi « proračuni breaptačno. — Najnižje cene te točna postrežba. Usodni ■ plačitm pogoji.
Zahtevajte brezplačni eemk poštnine prosto
Elegantna ploščnata _. . . nikelj, cilinder ura Ulji QQ s kamni, kot slika ",u
I«ta v gjadki Ikat- fljn 4»Q
ljici »Roskopf.UlllOO
Najeenejg« kv [tj. kovosti >Roskopf« Ulu 17
Petletno Jamstvo. Za neod-govarjajože «e vrne denar
Anton Kiffmann Maribor 136/b
Specijalist samo sa bolJSe švicarske ht«.
Cenik brezplačne!
Vsak petek Sveže namočeno pole.
novk0, kakor tudi vse specerijsko blago dobite najcenejše pri, F. R. KOVAČ1Č, Ljubljana, Miklošičeva 32


bombaževo, za odeje in krojače v balah po 50 kg bruto za ne'o prodaja po najniŽiih cenah
A. ROMANO, Zagreb
Boikovičevs 15
Telegram DIANA ki Telefon 5193
B	- (Ttaficrrstofi pchS-
AN «a.?pfrc
LIANA *'a'nMatt' m p,ram d>unafofta cesta 17
234 ...
En gros Specijaina En detan
trgovina vozičkov in koles
Pleskanje koles »DOKOc, ponikljanje novih prečk (sprikljev) za 250 Din. Ceniki franko.
ZEHELBOK OTON
Tržaška cesta — Glince Marijin trs 8
Meatat oocnM ta vod
V nefemerm žalosti naznanjamo nem sorodstiteotn,. prijateljem in znancem tažno vest, da je »aS dobri soprog, iskreno Ijmfoljeni rteipozabfti oče, stari oče, tast, brat, stric in svak, gospod
Peter Lukas
čevljarski mojster, < :
w torek 15. t. m. zvečer ob %Vt. tiri, po dolg} mukepoU bolezni, previden s ttrfažiii sv. vere, v 76. leta svoie starosti, mirno v Oo spodil zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo ▼ četrtek dne 17. akt ob pol 5. ari popoldne ta hiše žalosti flraailntčaa cesta t aa pokopališče k Sv. Križa.
Maša zadiušmca se bo darovala t ponedeljek 31. okt. ob 7. ori zjutraj pri Sv. Krištofa.
Ljubljana—Celje, dne 16. oktobra 1929.	, ;
Žalujoči rodbini: LUKAS, DELIČ.
Mesečni ščitnik »Vindobona«
raratitirano ne prepuščajoč, danes nepogrešljiv, ker so pasovi pri sedenju, športu iti plesu nezadostni, zaradi česai se pokvari obleka in spodnje perilo. »Vmdobona. je mehka, se da prati ra tudi kuhati, je neporušljiva. samo 30 gramov težka. Mnogo zahvaJnic! Cena 75 Din. Mesečna preveza »Feminosal«, dolga leta uporabljiva, higijenično najpopolnejša preveza 125 Din. Naročite še danesl »AURORA«. sekt. 16. NOVI SAD. Železnlčka 38.
Za jesensko In zimsko sezijo
priporoča:
JANKO ČEŠJtfIK
modna manuiakturna trgovina
Ljubljana,
Lingarjeva ulica Stritarjeva nlica
mfo bogato
Zalogo
za možke fine in Športne obleke, črni in modni kamgarn, ševiot, sukno za zimske sukne, blago za površnike. — Samo čehoslova-škega in angleškega izvora.
11074
Zalogo
za ženske obleke, kostume, plašče, velur, kaša, rips, žamet. »Krasna izbira modnega žameta«
Zaloga
belega perilnega blaga iz prvovrstne znane tovarne B. Schroll sina, Čehoslovaška.
Zaloga
finih volenih in pavolnatih pokri-vačev, prešite odeje lastnega izdelka. Raznovrstne preproge, tekači, predložki, posteljne garniture, zavese.
X, Solidnost mojega • A podjetja Je znana)f
SeodetsGa in gradbena aicadentija
Profesor Andonovlč, Beograd, Brankova 23, Telefon 16—36 sprejema geodete, geometre (zemljeroere, davkar-ie), stavbenike (podjetnike) m tehnične risarje. Pouk traja dve m eno šolsko leto. Šolnina 3300 dinarjev prvi. in 3000 Din drugi semester. Zimsko šolsko leto prične 1. novembra, a letno 1. junija. Izpiti pridno 21. oktobra. Vpisovanje otvorjeno. Pripravljalni in dopolnilni kurzi otvorjeni. Vsa pojasnila kakor tudi brezplačno trredbo daje Direkcija, Beograd, Brankova ulica 23 — tele-ion 16—36.	124S?
VINO!
Tvrdka Lasan v Mostah na Selu nudi prvovrstno dalmatinsko vino na die-belo po znižani ceni
12514
Se priporoča
ROKO LASAN.
Trgovino
z mešanim blagom
na prometnem kraju v mariborski oblasti vzamem takoj v najem. Ponudbe na »C. P.« podružnica »Jutra« v Celju.
PAZNJA!
Pad6n(a ee obrača na igralce sreči državno razredne loterije in bo Glavna kolektorska rad« nja Aleksandra R. Pavkrvlča iz Beograda, Obl-H tov venac 33, dajala za časa žrebanja V. razreda od 7. novembra do 2. dec. t. 1. prek« RADIJA vsaki dan obvestila o izžrebanih večjii dobitkih (od 4000 Din navzgor).
Ta obvestila se bodo izdajala vsak dan po dnevnih novinarskih obvestilih (po 3^14. ari).
Naročajte srečke pri glavni kolekturd, kjet boste brzo in točno postreženi.	12521
Halo!	Pozor!
Najboljša brezalkoholna pijača je ]
Grlglnat SanttaS
Dobi se v vseh gostilnah hi restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova uL 27.
P0H_- PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Dvokolesa najboljših »vetovnlh
enamk ? veliki izbiri, telo poceni NajoovejSi modeli otroikib vozičko\ >d preprostega do najfinejšega, ti ,. .„. .. .	igračni vozički v zalogi Ve« uiamk
Šivalnih strojev uajnovejiib modelov, deU ia pnevm, tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke •TK1BUNA« F. R L. tov.m. dvokoles ia otroikih voiifkov, Laabljana. Karlovsba eesu 4.
12526
V	nefemerni žalosti naznanjamo, da Je »a5 nadvse ljubljeni soprog m oče, predTagi in nepozabni sin, brat« stric in svaic, gospod
Vlado Kmet-Jergant
mornariški administrativni poručnik t pokoju hi absoi pravnik,
r sredo, dne 16. oktobra 192» ob pol 12. nri, previden s tolažil sv. vere, v 38. letu svoje dobe, bogu vda no preminul.
Pogreb se bo vršil v petek 18. t. m. ob 4. popoldne k Sv. Križu, kjer se bo položilo truplo ljubljenega pokojnika r rodbinsko grobnico k večnemn počitka. Prosimo tihega soiaija.
V	Ljubljani, dne 16. oktobra 1929.
Nada Kmet, roj. Smolč. soproga, Jazi, sinček, Marija Kmet, mati, Ivan Kmet. očim, Dr. Stanko Kmet-Bergant, Milan Kmet, brata, Marica, poroč. dr. Ješetova. Martina Kmet. sestri. Vsi ostali sorodniku