FmmmMmsiM	»tame 20 v.
Maribor, ém@ 25. oktobra 1918*

•Sarsšs'ma lisi®-: — Ceso leto	.	.	K	12 —7 ,;v
Poi Seta .	.	..	„	6'— 4
'Četrt Seta	.	.	«	3'— ä
M«?,eèno. . .	>, l‘20
SteraJ Avstrije:—— ,... Ceto leto	■	•	*	15;— ):
*»gam«MjK«Ìke ■■ *- la vinarjev. ~
Letnik X
Inserat! ali oznanila
se računajo po 18 od 6 redne petitvrste večkratnih oznanilih — popust.
.»Straža** izhaja v pote deljek in petek popoMfe#
Rokopisi se ne vračaj >
Uredništvo in upravniSivo- Maribor ■'ife&ro§ka «lica. S. — Telefon St. 113.
Moodhrisen političen list za slovensko ljudstvo, j
Z uredništvom se more vsak dan od 11.—12. are
go««
USTANOVITEV JUGOSLAVIJE.
Proglas na jugoslovanski narod.
Naroano Veče oHS (Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov) naznanja iz svoje seje, ki se je vršila dne 17., 18. in 19. oktobra tega leta, narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, da prevzema od tega časa naprej, pooblaščeno od vseh narodnih strank in skupin, v svoje roke vodstvo narodne politike. Od sedaj naprej v splošnih narodnih vprašanjih nobena stranka, nobena politična in parlamentarna skupina ne bo več vodila nikake posebne politike, niti ne bo stopila zasebno v pogajanja s faktorji (činitelji) izven naroda, marveč bo v vseh teh vprašanjih v bodoče edini predstavitelj in odločilni činitelj Narodno Veče.
l.
Zahtevamo ujedinjenje celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem teritoriju (narodno-pisnem ozemlju), kjer naš narod danes živi, brez ozira ne katerekoli pokrajinske in državne meje, v eno samo edinstveno in popolnoma suvereno (samostojno) državo, urejeno po načelih politične in ekonomske (gospodarske) demokracije, ki vsebuje v sebi odpravo vseh socijalnih in gospodarskih krivic in neenakosti.
H.
Zahtevamo, da bo na bodoči mednarodni mirovni konferenci zastopan naš narod enotno po svojih posebnih odposlancih;
m.
K»mniik« „larodaega Več«“.
Zagreb, dne 21. t. m.
Osrednji odbor „Narodnega Veča“ je imel sejo od 5. ure do pozne noči, na kateri se je obširno bavil z Wilsonovo noto in položajem. Izdan je bil sledeči komunike:
„Narodno Veče“ pozdravlja z naj večjim veseljem stališče, ki ga , je zavzel predsednik Združenih držav Amerike v svojem odgovoran)6 avstrijsko-ogrsko noto z dne 4. oktobra t. 1. pod datumom: Državrier Departement, 19. oktobra 1918, ki odgovarja izjavi naroda SHS. rs0« stališču, ki ga je zavzel v objavi „Narodnega Veča“ due 20. oktol ko t. 1. glede rešitve svojega narodnega vprašanja in misli popolne na ie rodne samoodločbe. Ponovno izjavlja, da smatra mednarodni mirovni kongres za edini kompetentni forum za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Sklenjeno je, da se podvzame korak za oživotvoritev ustav: pravic, posebno glede svobode tiska in sestajanja, Končno se pr< ves narod, naj bo v svojih manifestacijah dostojen in naj se izog vsemu, kar bi škodilo imetju in ga uničilo, ker bi se s tem uniči«, posest, ki se smatra za last bodoče države SHS,“
Vsled tega odklanja Narodno Veče načrt rešitve narodnega vprašanja, kakršen je podan v avstrijskem cesarskem manifestu z dne
16.	oktobra t. L, kakor tudi vsak bodoči predlog, ki bi imel namen rešiti naše narodno vprašanje samo deloma ter mu odvzeti njegov mednarodni značaj.
IV.
Narodno Veče smatra, da more samo s sprejetjem teh načel zajamčiti trajni mir med narodi, združenimi v svobodnih državah, in s tem omogočiti zvezo narodov in splošno razoroženje.
V.
Narodno Veče izjavlja, da se bo po občih načelih demokracije vsem drugerodnim manjšinam v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov zagotovil svobodni razvoj, sosednjim državam v zaledju pa omogočil in zagotovil trgovsko-prometni dohod na morje, toda brez poseganja v našo teritorijalno celokupnost (ozemlja) in državno suverenost (vrhovno samodržnost).
Narodno Veče poživlja celokupni naš narod ene krvi in jezika, ene duše in enega srca, da se zastavi za uresničenje teh zahtev in načel z ono udanostjo in samozataievanjem, ki jih zahteva sedanja usodepolna doba. Združimo se torej vsi v eno veliko, nerazdružljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti, da se s tem pokažemo vredne velike dobe, v kateri živimo, in velikih nalog, katere smo prevzeli.
V Zagrebu, dne 19, oktobra 1918.
Dr. Anton Korošec, predsednik.
Dr. Ante Pavelič, Svetozar’ P r i b i č e v i č, podpredsednika.
Z današnjim dnem je Jugoslavija že pravzaprav ustanovljena. Narodno Veče je proglašeno kot naša prava vlada. Naši Narodni pokrajinski sveti prevzamejo te dni dejansko upravo v naših krajih v svoje roke. Dosedanja vlada vodi uradne posle samo še radi tega, da ves ustroj naenkrat ne zastoji, ker še Narodni svet ni tako daleč gotov s svojimi predpripravami, da bi popolnoma prevzel vlado in upravo.
Avstrija je v popolnem razsulu.	.. _____
Prehranjevalno ministrstvo na Dunaju je brez glave in brez živil.
V Švico so odpotovali odposlanci Jugoslovanov in Čehov. Med njimi se nahaja tudi predsednik Jugoslovanskega Narodnega sveta, dr. Korošec. Ti odposlanci se bodo v Šviei pogajali z ententinimi zastopniki o končni uredbi Jugoslavije in Čehoslovaške ter o miru.
Naše Narodno Yeče je te dni zahtevalo od avstrijske vlade, da mora najpozneje v 14 dneh skleniti premirje. Stvari pa stoje tako, da smemo upati, da bo premirje Avstro Ogrske z entente proglašeno že prihodnje dni.
Danes slavimo ustanovitev Jugoslavije Ulf f*fUF© £§@ S@* gufi©. Jugoslavija, kakor jo proglaša Narodno Veče, se ne giblje več v onih ozkih mejah, kakor je bila prvotno zamišljena, temveč to je država, ki obsega ves slovanski jug.
Poziv um ©boo aarofa© obramba© organizacij©*
Zagreb, 24, okt. Narodno Veče v Zagrebu je včeraj dne 23. okt. razpravljalo o zadnjih dogodkih na Hrvatskem, zlasti o dejstvu, da je prišlo povodom manifestacij v proslavo Wilsonovih načel za ureditev narodnostnih razmer do napadov na kolodvoru in druge prometne naprave. Narodno Veče je, ne oziraje se na malenkostne pomisleke in razmotrivajoč vse te dogodke, edino le iz vidika narodne
koristi prišlo do zaključka, da je potrebno izdati na narod ta-le
&OZÌVS
Narodno Veče misli, da ukazujeta bistri razum in staro poštenje našega naroda, da se taki slučaji ne ponove ali razširijo, ker hi vsled tega lahko prenehal ves promet tudi v najsi-romašnejše kraje naše domovine, ki bi ostali potem brez kruha.
Narodno Veče poživlja vse pristaše strank političnih in parlamentarnih skupin, da se strnejo
po vseh mestih, vaseh, trgih in zaseljih v
Nwrddnasa Vella,
V take odbore lahko vstopijo tudi osebe, ki niso pripadniki nobene politične stranke, ki pa so v svoji duši za ujedinjenje in osvoboditev naroda na podlagi proglasa Narodnega Veča z dne 19. oktobra 1918. Taki odbori prevzamejo s svojo sestavitvijo velike naloge za ves narod. Prva naloga vsakega odbora je, da se pobriga za obrambo oseb in imovine vseh državljanov države SHS brez razlike. Draga
. .. _ ' ' S T R Ä Ž A,
25. oktobra 1918.
naloga je, da odbori javijo Narodnemu Veču v Zagrebu vse dogodke v svojih krajih in vse •potrebe svojih mest, trgov in vasi, ter vsega naroda. Tretja naloga odborov je, da točno izvrže naročila Narodnega Veča na korist na-roda.
Zato morajo v vseh krajih izbrati odbori Narodnega Veča najbolj zaupne in najbolj izkušene ljudi v svoj odbor, ki naj bo sestavljen iz predsednika, voditelja za narodno obrambo in poslovodje.
Vsi odbori se morajo prijaviti v odobrenje Narodnemu Veču v Zagrebu. Vse objave se pošljejo na naslov:
Narodno Veče v Zagrebu, sabor.
Bratje Slovenci, Hrvati in Srbi, na delo !
Čas hiti. V nekaj dneh morajo biti odbori sestavljeni. V vsakem našem kraju mora biti tak odbor Narodnega Veča, ki naj poskrbi, da se čimprej ustanove čete za narodno obrambo.
Zagreb, 23. oktobra 1918.
Za Narodno Veče SHS.:
Dr. Korošec, predsednik.
Dr. Ante Pavelič Svetozar Pribičevič podpredsednika.
t •»	,1
Narodni svet prepoveduje izvažanje živil iz naših krajev.
Narodni svet za Štajersko je poslal dne 24. t. df voditeljem okrajnih glavarstev: Maribor, Radgo-0Cj Ljutomer, Ptuj«, Celje, Brežice, Konjice in Slov,-adec to-le pismo:
G. vodju c. kr. glavarstvv!
Narodni svet za Štajersko opozarja nujnim pc-j vsa glavarstva na Spodnjem Štajerskem, d a o d e k v i r i ir a n i’ h živil ne odpošlje do r e k 1 i c a nobene trohice izven o k r a-j a. Nalaga se glavarstvom dolžnost, da shranijo živila za oskrbo svojega okraja.
Živine se naj rekvirira le toliko, kolikor se je potrebuje za lastno prehrano v okraju v dosedanji količini. Vršijo se tozadevna pogajanja z Narodnim svetom druge narodnosti v deželi« Do rešitve tega prepornega vprašanja morajo ostati vsa živila v domačem okraju.
Vodja glavarstva, referent prehranjevalnega u-rada in njih drugi organi so osebno odgovorni, da, se ravna glavarstvo strogo po teh navodilih.
Predsednik: Dr« K. PerstovŠek,“
Domaci polki v domače kraje.
Interpelacija posl. dr. Korošec, Stanek in tov» na c. kr. ministrskega predsednika in domo -branskega ministra radi premestitve jugoslovanskih, čeških in poljskih polkov v njihovo domovino, radi odpoklica avstro-ogrskih divizij iz zapadne fronte, radi premestitve vojakov, ki so v( bolniški oskrbi, v domače bolnice, radi ustavitve vseh novih vpoklicev in radi razpusta delavskih stotnij.
Vprašamo g. ministrskega predsednika in g. domobranskega ministra:
1,	Ali je pripravljen takoj odrediti premestitev jugoslovanskih, Čehoslovaških in poljskih regimentov in čet v njihovo domovfino?
2,	Ali je pripravljen povzročiti, da se vse av -stro-ogrske čete odpokličejo iz zapadne fronte?
3,	Ali je pripravlfen odrediti premestitev bol -nih vojakov v domače bolnice, kakor tudi oremesti -tev zdravnikov v njihovo domovino?
L Ali je pripravljen ustaviti vse nove vpokli -ce, podaffeaü že 'dovoljene dopuste do nadaljne od -redbe in razpustiti delavske kompanije?
Dunaj, dne 22. oktobra 1918.
Jugoslavija 1. 1914.
(Iz Slovenskih goric.)
Kakor ščuka druge ribe, tako bi radi avstrijski Nemci pogoltnili naše lepe Slovenske gorice» Mini * ne boš je! Slovenske gorice so bile, so in bodo ostale slovenska posest ! Dragi patrijotje, ki ste že ora.» vojsko Škilili Čez avstrijsko mero proti severu, bodite lepo tihi in mirni,	«ssss* at;
Vam posilinemcem, šulverajneem in zidmarkijan-cem, ki živite med nami in Ki ste leta 1914 nekatere naših trdosrčno zapirali, ali kateri niste zapiranie o-nemogočili, ali kateri ste to nekristjansko dejanje na katerikoli način podpiran, ali odobrovali, ali ste se ga veselili, pa svetujemo, ne dražite nas,
Ne uide
nam ne etien teh ptičkov, kajti dobro je poznamo po glasu in perju, Četudi zdaj nekateri pridno spreminjajo .Pozabili pa seveda tudi ne bomo onih, ki
so leta TJ 14 trpeli, ker niso ubogali hujskačev.
Avstrijski Nemci in njih podrepniki, poslušajte! Konec je krivice, Jugoslavija je vstala!. Nastopu je. Čas miru, Čas prave sr'če in blagost?u.a; Jugoslavija bode ena najsrečnejših držav! Njene državnike bodo zavidali posebno naši bivša tlačitelji in preganjalci, kateri bodo stokali pod težkim breme nom. Jugoslovan, z vnemo si vedno ljubil svojo zem-1 i s, srčno si ljubil svojo domovino, nikda r nisi škilil čez državno mejo, stoletja si prenašal zaničevanje in tlačenje avstrijskih Nemcev! Konec je tlake, zreš v» boljšo bodočnost!
Wilsono? odgovor Nemčiji«
Dne 83. oktobra je izročil državni tajnik Zedinjenih držav Lansing Švicarskemu zastopniku kot poverjeniku Nemčije Wilsonov odgovor. V tem od~ govern izjavlja Wilson, da ne more dalje odrekati, da ne bi začel z vladami, s katerimi je vlada Zedinjenih držav zvezana, razpravljati o vprašanju premirja, ki bi ga mogel predlagati, pa more biti le tako, ki bi Zedinjenim državam ia z njimi zve-z animi vlastim zasiguralo položaj, da Nemčija ne bi več mogla začeti s sovražnostmi. Predsednik Wilson je torej note, ki jih je izmenjal s sedanjo nemško vlado, poslal z Ameriko zvezanim državam ter jim stavil predlog, naj povabijo, če premirje pod označenimi pogoji sploh smatrajo za možno, svoje vojaške svetovalce in one Zedinjenih držav, da določijo in predložijo potrebne pogoje nemškega premirja, ki bi zvezanim vladam zajamčil in uveljavil neomejeno pravico za zagotovitev vseh podrobnosti mira. Predsednik se čuti primoranega, da izpove, zakaj mora zahtevati tako izredno varščino. Čeprav je nemška ustavna sprememba pomembna in važna, vendar se dozdeva, da dozdaj še ni bil celotno izpovedan program vlade, ki je ljudstvu odgovorna, in da tudi ni nobenega jamstva za to, da bo ta sprememba trajna. Jasno jej da nemške ljudstvo nima nobenega sredstva, da bi zapovedalo, naj se nemške vojaške oblasti podvržejo nemški ljudski volji, da je moč pruskega kralja kontrolirati državno politiko, še vedno neomajana, da je odločilni militarizem še vedno v rokah tistih, ki so dozdaj bili gospodje Nemčije. Predsednik smatra za svojo dolžnost, da ne omiljaje tega, kar zveni osorno, marveč da javno izpove, da narodi sveta nimajo zaupanja v besedo tistih, ki so dozdaj bili gospodje nemške politike, in da še enkrat poudari, da se pri sklepanju mira in pri poizkusa poprav iti vsa neskončna razžaljenja in vse krivičnosti te vojne, vlada Zedinjenih držav ne more pogajati z nikomor drugim kakor s tistimi zastopniki nemškega ljudstva, ki dajejo zagotovilo za bolj ustavno ravnanje kakor resnični gospodarji Nemčije. Če bi se morali pogajati z vojaškimi gospodarji in z monarhično avtoriteto, ki jo sedaj ima Nemčija, ali pa če bi samo morali pričakovati, da bi z njimi pozneje imeli opraviti pri mednarodnostuih obveznosthi nemške države, potem Nemčija ne sme zahtevati mira, marveč se mom udati.
z* an*» «
LISTEK.
Pozdravljeni, bratje Slovenci, slišite klic ogrskih bratov.
Od Rabe do Ad rije.
' Oj Lendava, matka naša ljuba! Ne teci več tako žalostno-počasi skozi našo slovensko krajino! Ali še ne veš, da so se v tvoji deželi vzbudili grobovi narodnih mrličev? Da, mrtvi so vstali, porajalo se je novo narodno življenje. 'Prej so bili tvoji sinovi narodno mrtvi. Toda niso bili v resnici mrtvi. Spali bo le, kakor je spal kralj Matjaž s svojimi junaki. Kralj Matjaž s© je vzbudil, zarožljal s svojo sabljo, in skočili sa pokonci njegovi zvesti.
Res je, Lendava,, žalostna je bila usoda tvojih otroK. Godilo se jim je kakor Ukrajincem, o katerih speva Taras Ševčenko:
Bila nekdaj Hetmanščina, a se več ne vrne; nekdaj smo mi panovali. a že več ne bomo!
Ukrajina, Ukrajina mamka moja mila. badar spomnim se na. tebe,
SEB8 ml ovene«
V 9. in 10. stoletju so živeli od Dunaja proti jugu do Save panonski Slovenci, Svobodni so bili, svoje lastne kneze so imeli, Prioino in Kocelj a, Nemila usoda zgodovine nas je tlačila stoletja in stoletja. Del panonskih Slovencev je prišel pod Štajersko, bjtut st» jih potujčevali Nemci, Med ogrske panon-
ske Slovence so se vsiljevali Nemci in Madžari ter žrli naše meso in pili našo kri. Naše število se je krčilo in krčilo, naš narodni sovrag se nam je smejal in krohotal. Spravil nas je tako globoko, da naš' človek ni več vedel, da je Slovenec, Ako bi kdo našega človeka pred nedavnim vprašal, ali je Slovenec ali Madžar, bi odgovoril, kakor pravi isti Ševčenko o Ukrajincih :
,„Dobro, brate!
Kaj si torej?“ —
„To. pove naj
Nemec (Madžar), mi ne vemo.“
Kako M se naj tudi nahajala narodna zav.ed -nost pri našem ljudstvu, ko so pa Madžari delali nato, da so jo zatrli. Nobena šola. ni bila slovenska, niti najmanjša ljudska šola ne. Noben izobraženejši človek, razim duhovnov, ni govoril slovenski. Madžarska je bila sodnija pošta, sploh vsi uradi. Vse javne službe razun duhovne so imeli Madžari ali Madžarom. Slovenski jezik je veljal za nekulturni jezik, madžarski pa kot gospodski jezik, kot najlepši jezik na svetu.
Kdo se Še naj potèm fzaveda svoje slovenske narodnosti? Lahko se reče o naši ogrsko-slovenski pokrajini :
Oropana kot sirota zdaj ob Lend’vi joče; težko je siroti, koje nihča zreti «oče, le sovrag, ki se jS smeje«
Krohotaj se, vraže! —
A n e hudo, ker vse gms , slava ne izgine: ne Izgine, vse razkaže i alla zgodovine,
Sija pravda, Bija fcrivöa,
ßi ji mi smo sini!
Naša duma, naša pesem nikdar ne izgine « »- .
To je, bratje, naša slava, slava pokrajine!
Brez zlata in brez kamenja brez laži-orožja, toda glasna in pravična, kot beseda božja.
(Po Torasovi Osnovijanenki.) (Dalje prihodnjič.)
Čigav je Maribor?
'	(Dalje.)
Kje tiči vzrok našega nazadovanja,, kažejo številke posameznih sodnih okrajev, v katere je razdeljeno mariborsko glavarstvo. V slovenjebistriškem o-kraju so Slovenci nazadovali za 595 oseb, v mariborskem pa za 3031, v šentlenartskem okraju za 77 oseb. Celo umljivo! V slovenjebistriškem okraju imamo mesto Bistrico pa Pragersko in Poljčane, kjer je južna železnica vsemogočna. V mestu Bistrici so dvignili število Nemcev od 729 1. 1900 na 989, Slovence pa potisnili od 493 na, 649, oziroma civilnega; prebivalstva brez vojaštva 816 Nemcev in 495 Slovencev, torej bi se bili Slovenci v 10 letih pomnožili komaj za 2 glavi! Na Pragerskem je L 1900 bilo 185 Nemcev in 186 Slovencev, 1. 1910 pa je po skrbi južne železnice bilo 296 Nemcev in samo 249 Slovencev, V občini Pekel, kler je poljčanski kolodvor, se Je zgodil pravi čudež: od 133 Nemcev 1. 1900 je nastalo 1. 1910 kar 558 Nemcev, na Slovence pa Je prišla prava kuga in jih je znižala od 591 1. 1900 na 170 1. 1910! Res, ne-am osen smrad se širi poteh Številkah iz koroptnega avstri jsko-nemšteg« zi sterna !
12*C oktobra
»ut a es a
ppsrrni
To je bistvena vsebina za Nemčijo tako u-sodnega najnovejšega Wilsónovega odgovora. Wilson se izjavlja za pripravljenega, da bo zaveznikom sedaj predložil nemško prošnjo in ponudbo za premirje. Kot pogoj za premirje in mir pa stavi popolno demokratizacijo Nemčije. Dosedanji de mokvatiški tok mu ne zadostuje. On jasno in določno zahteva odstranitev vojaških gospodarjev in nemškega cesarja. Ce Nemčija odpravi cesarja in militarizem, se bo Wilson pogajal z njo, če pa ne, se mora udati na milost in nemilost. Semško ljudstvo ima torej voliti med dvoma : ali cesar ali mir. Kako se bo odločilo?
rali izprazniti. Nemci so se tudi umaknili ob Oisi in na obeh straneh reke Može pri mestu Cunei.
Na srbskem bojišča so se naše in nemške lete umaknile na črto Zaječar—Jagodina—Kraljevo. Srbi prodirajo v smeri proti mestn Kragujevac. Na albanskem bojišča smo se amaknili na desni breg reke Drine in izpraznili Djakovo in Peč. Izpraznili smo baje že tudi desni breg reke Drine ter mesto Skeder.	j
Politične vesti.
Hrvati	Rek©.
Hrvati so napravili z Madžari, ki so se nek -Saj po krivici polastili hrvatske Reke, kratek račun. Hrvatski polk št. 79 (Jelačič) je vdrl v mesto, je zasedel honvedno vojašnico in je razorožil honvede,
V ogrskem državnem zboru je mea govorom por slanca Balla dne 23, oktobra prejel poslataec gro! Karolyi naslednjo brzojavko:
„Reka, dne 23, oktobra. Danes ob 9. ur» predpoldne je v Reki c. in kr. pešpolk št, 79, t. j, hrvatski polk, vdrl v honvedno vojašnico in je razorožil honvede.
Mesto so Hrvati zasedli, med drugimi poslopji tobačno tovarno, sodnij sko poslopje in več drugih j ar vnih poslopij. Vjeli so voditelja roškega državnega pravdništva ter ga zaprli v ječo, a kaznjence so izpustili. Državna policija se je branila, pa je bila po kratkem pouličnem boju premagana. Hrvati so zasedli kolodvor in so deloma razrušili železniški tir . Guverner Jekelfalussy prosi aa vojaišjko pomoč.“ {Klici: A je ni dobil! Velik šum v, zbornici.)
Ko je poslanec čital brzojavko, so ga poslanci motili z neprestanimi viharnimi medklici. Kričali so: {Tako ne moremo dalje razpravljati, Med splošnim vikom in krikom razburjenih Madžarov je predsednik ukinil sejo
Pešpolk št. 79 je čisti hrvatski polk in nosi i-ime: „OtočaŠki pešpolk grof Jielaičič.“ Polkovni štab je v Reki. Njegov nadomestni okraj je Otočac na Hr-vatskem.
Vest o uporu in zmagi Hrvatov nad Madžari v
Reki je vzbudila povsod velika zanimanje.
Madžarski listi poročajo, da je dne 24. t. m. v Reki zopet nastal mir in red. V mesto so baje dospele madžarske čete, ki so potisnile Hrvate iz mesta. Stanje pa je sedaj tako, da je maloverjetno, da bi mogli Madžari obvladati položaj v Reki in ostali Hrvatski.
N« bojiščih.
Na francoskem bojišča so se Nemci amaknili na črto Brngge—Tfeielt—Rousse—Mons—Le Chateau. Nemške armade se bedo baje v Belgiji umaknile na črto Lüttich—Namur—Maubeuge. Važni
postojanki Chsmtaes in L» Chateau so Nemci mo
Še bolj umljivo nam je „napredovanje“ nemštva v mariborskem sodnem okraju. Tu vleče mariborska okolica, zlasti Studenci, prastara slovenska na seibina, kjer ima južna železnica velikanske delav -nice. Tukaj je bilo 1. 1900 Nemcev 1769, Slovencev pa 544, v desetih letih se je število Nemcev skoraj podvojilo, namreč na 2825 duš, Slovenci pa so komaj spravili skup ai prirastek za 119 osebic, t, j. 663 duš t- 1910, Nekoliko drugače je v Šentlenartškem okrar fu. Tukaj nima južna železnica svojih krempljev, tuffi ni večiih industrialnih podjetij, le trga Št. Lenart in rSv, Trojica skrbita za nemštvo in pa posamezni Mariboržani, ki imajo tu posestva. Zatorej je tukaj nemštvo napredovalo od 380 duš L 190,0 na 516 leta 4910, Slovenci pa so morali nazadovati za 7,7; oseb, pač pa so se „inozemci“ od 4 oseb pomnožili na 122, le Slovenci niso mogli naprej, ker niso smeli, zakaj „zistem* je hotel, da slovenstvo mora nazadovati v celem mariborskem političnem okraju. Tudi slepec mora ^4deti, da je slovensko ljudstvo pod vladajočim zistemom obsojeno k temu, da daje janičarje za u -metno pomnožitev nemštva,
Da se krivica še bolj odkrije, si še oglejmo privlačno moč Maribora v doserljeniškem oziru.
Odprimo seš. 2 I, zvezka „podatkov" o. kr. star ti stične centralne komisije str, 14. Tu vidimo črno na belem, da mesto Marjbor dobiva najvišje Število doseljencev iz mariborskega političnega okraja- in sicer v zadnjem desetletju 5832 oseb, t j. na 100 ma -riborskih prebivalcev je prišlo 20,8 doseljencev iz o-Eraja, pred vsem seveda Slovencev, M gredo zlasti kot posli in delavci v mesto; nasprotno pa tudi (Ma ribor oddaje največ svojih izseljencev okraju, v zadnjem desetletju 1680; od 15.294 v mestu rojenih je prišlo na vsako stotino po 11 izseljencev v okraj. To so zlasti uradniki, posestniki in pa delavci. Na podlagi tega lahko rečemo, da Maribor naravnost požira slovensko ljudstvo in nad tem mestom je pri So * sedanjem zistemn zapisano za Slovence kakor nad Dantejevim peklom: Lasciate ogfni seperanza — pu~ otite vse upanje — v svoje narodne pravice. Vprašamo ves omikani svet: ali je kje na svetu ljudstvo, ki B? moglo mirno prenaSati, da se mu njegovi smoli«1 n* domačih tleh umetao in nasilno odnarodujejo.
pMje prihodnjič.)
Pastirski list avstrijskih škofov o državni avtoriteti in samoodločbi narodov, ki je izšel na željo dunajske vlade, je prinesel sicer tudi ljubljanski škofijski zaukaznik, pa z opombo, da ga zaradi radikalnih sprememb na političnem polju ni treba brati vernikom.
Šušteršič se umika. Kosečno je kranjski uskok deželni glavar dr. šasteršič vendar uvidel, da je njegova politika prišla na kant in da je popolnoma brezuspešno butati z glavo v zid. V seji kranjskega deželnega odbora dne 22. t. m. je podal izjavo, po kateri deželni odbor pozdravlja proglas Narodnega Veča SHS., se podvrže njegovim odredbam in se ne smatra več kompetentnim opravljati svoje posle. Varovati hoče samo deželno imetje. Namestnik deželnega glavarja dr. Lampé je odstopil. Na njegovo mesto je glavar imenoval za namestnika dr. Trillerja. — Tako se je udal tudi oni dr. šasteršič, kateri je dolgo časa klnboval našemu političnemn vodstva iz golega maščevanja in časti-željnosti, ker ga je narod odstavil.
Narodni Svet za atajersko v Maribor« je v permanermi. Z današnjim dnem ima že on pravzaprav «pravo naših krajev v svojih rokah.
Ambroschitsch, predsednik nemškega Volksrata za Spodnje Štajersko, je v »Grazer Tagblattu« dne 24. oktobra objavil članek, v katerem izjavlja, da Spodnje Štajerska ni zemlja za slovensko narodno državo. Obenem določa pogoje, pod katerimi bi spodnještajerski Nemci ali boljše rečeno nemškutarji bili tako milostni, da bi ostali v Jugoslaviji. Ambroschitscheva izvajanja so prepojena tistega duha, ki je napolnjeval Nemce pred in med letošnjo Hindenburgovo ofenziv®. S takšnimi načeli in zahtevami je kajpada vsako razpravljanje nevredno in nepotrebno. Prej bo Ambroschitsch zopet postal Ambrožič, predno se bodo Slovenci pogajali s spodnještajerskimi Volksratovci.
Clary gre. Odposlanstvo nemškoštajerskega odbora za splošno blaginjo je bilo dne 24. t. m. pri ministrskem predsedniku in je zahtevalo, naj se mu izroči oskrba z živili in surovinami. Ta oskrba bi se odvzela namestniji in izročila gospodarskima komisarjema dr. Wutte in dr. Eisler. Pomagal bi jima le eden namestniški uradnik. S tem so se izrekli tudi Nemci proti Claryju. Iz Dunaja se po roča, da bosta odstopila Clary in podpredsednik Stürgk. —
Borba Hrvatske za popolni odpad od Ogrske se je pričela. Vojaštvo in ljndstvo se je pobunilo proti Madžarom. Enaki dogodki kot na Reki so se dogodili tudi na Sušaka, v Karlovcu, Belovarju in drugih hrvatskih mestih. Po Hrvatski doni en sam klic; Proč od Ogrske! Živijo Jugoslavija! Tuch ban Mihalović je na strani hrvatskega ljudstva. Z napetostjo se pričakuje razvoj bodočih dogodkov na Hrvatskem. Madžari hočejo Hrvate ningati s tem, da so iz Hrvatske odpeljali 6000 železničnih vozov in 800 strojev. Tako je promet na Hrvatskom zelo otežkočen.
Pomoč iz Hrvatske. Slovenski poslanci dr. Benkovič, Jarc, Fon in Spinčič so odpotovali v Zagreb, da prosijo NarodnoVeče za pomoč v živilih
za slovenske kraje.
Avstrijski državni zbor. V torkovi seji držav- i ne zborpioe dne 22, t. m. je vlada stavila predlog , i da zbornica izvoli odsek 26 članov za mirovna poga- i janja. Kot prvi je govoril ministrski predsednik Hus- j sarek in sicer o Wilson o vem odgovoru Avstriji, oka- i terem je izrazil upanje, da se mirovna pogajanja ne j bodo razbila. Govoril je nato o cesarjevem oklicu na i narode, o Narodnih svetih, kojih 'delo bo vlada krep- j ko podpirala, o naših neugodnih prehranjevalnih I razmerah, o padanju vrednosti našega papirnatega i denarja ter sklepčno rekel, 'da je vprašanje glede bo- i doče'usode Bosne in Hercegovine treba rešiti v okvi- : rju države. Za rešitev velikih pdlitičmh narodnih v- i prašanj v Avstriji sta po njegovem mnenju dani dve možnosti in sicer ali s silo ali pa potom sporazum -ljenja, toda odločiti se je treh® za, poslednje. Hussa- ! rekov govor ni napravit prav nobenega vtisa in še ; celo Nemci so mn klicali; Vse prepozno! Vršite so ; se nato razprave o vloženih nujnih predlogih. Pri-I hodnja seja dne 25. oktobra.	i
interpelacije naših poslancev. Naši poslan« se stavili več interpelacij, kot interpelacijo dr. Korošca, Staneka im tovarišev, katero priobčimo na dragem mesta, in interpelacijo poslanca dr, Benkoviča zaradi političnega pregwarba nsluž en cev tr-
bovtfu i? -.c * n,<^ v:iv druže-
Nemški državni zbor. V nemški državni zbornici se politične debate nadaljujejo. V sredini seji dne 23. oktobra je izvajal socialdemokratični posla -neo Haase, da je politični in vojaški položaj v Nemčiji ' popolnoma spremenjen. Nemški imperializem je izgubil igro. Nemčija je tako poražena, da si večjega poraza niti misliti ne moremo. Odgovor Nepmčije na Wilsonovo noto je sestavljen tako, da ni nobenega u-panja na, premirje. Junkerstvo in vojni hujskači so še vedno na delu. Končno je zahtevat, da se nemški cesar in prestolonaslednik odpovesta prestolu ter da se Nemčija proglasi za ljudovlado, V imenu Poljakov je rekel poslanec Stychel, da Poljaki ne zahtevajo nobenega nemškega ozemlja, pač pa svoje pravice « Poslanec Haussen (Danec) zahteva v imenu danskega prebivalstva pravico s a moodločevajn ja Dajncev , živečih v provinci Slezvik. Alzaški poslanec Ricklin je naglašal, da je postalo vprašanje Alzacije in Lorene mednarodno vprašanje in bo rešeno na mednarodni mirovni konferenci, ne pa morda v Berolinu aJi \ Strassburgu. Vse pa, kar pride iz Berolina ali iz Strassburga, ne more več rešiti tega vprašanja. Ce bi hila Nemčija že poprej dovolila avtonomijo Alzaciji in Loreni, bi morda ne bilo prišlo do svetovne vojne.
Jugoslovanske manifestacije v Zagrebu. Ko
se je dne 21. t. m. v Zagrebu zvedelo za Wilsonov odgovor, je zavladalo v mestu veliko veselje. Mesto je bilo naenkrat oblečeno v praznično obleko. Zastave so vihrale skoro z vseh niš. Zvečer je okrog 20 tisoč ljudi manifestiralo po ulicah. Množica je navdušene prepevala slovenske, hrvatske, srbske, češke in poljske pesmi. Mesto je kar odmevalo klicev: „Živela svobodna Jugoslavija!“ Pred saborom, bansko palačo in vseučiliščem so množice priredile velike manifestacije. Vse se je vršilo v izbornem redu. — Kg je zvečer nek Nemec v orfeju prinesel na oder madžarsko in avstrijsko zastavo, je ljudstvo vdrlo na oder in je raztrgalo obe zastavi. V kavarni „Corso“ nemški in madžarski častniki niso hoteli vstati, ko je prebivalstvo prepevalo narodne himne. Prišlo je do prepira, častniki so začeli streljati. Več oseb je bilo ranjenih.
Vesti, da so demonstranti zažgali več nemških in madžarskih hiš, niso resnične.«
Daaajske obljube. V cesarske» manifestu po živa vlada avstrijske narode, da si ustanove svoji narodne države. Z oairom na dejanski položaj snu hoteli v zadnji številki objaviti neki oklic obmejnim Slovencem, pa nam ga je cenzura vzela z naslovom vred. Take so naše razmere: na Dunaju ponujajo narodne države, v Mariboru pa plenijo, ako kdo hoče tema primerno dati Ijndstvn pouk, opomin in navdiho. Nemci smejo prosto zborovati in hnjskati po volji, »Marbnrgerca« celo cesarja napadati, mi pa ne smemo pisati, kar je potrebno v obrambo in kot priprava za narodne države. Toliko so vredne danajske obljnbe! Hinavstvo, laž in nasilstvo je staro vaše sredstvo. Be o« stanite dosledni — prav do konca!
Cesar ua Ogrskem. Cesar Karel in cesarica Zita sta dne 23. t. m. dospela s svojim spremstvom v Godöllö pri Budimpešti, kier baje ostaneta
— d Mi čJistf.
Stotnik Wolfgang se je proslavil z umorom desetnika T ušaka po vsem svetu, manj znano pa je čitateljem, kako se je ta stotnik proslavil pri 87, pešp. v Srbiji; ko je naše vojaštvo prodiralo v notranjost te dežele. Ce bi poslanec dr. Schachert to znal, bi gotovo po pravici ožigosal v državnem zboru stotnikovo kulturno vzvišenost, katero so morali naši avstrijski volaki z gnevom občutiti. Ne pišem rad samo za cenzuro, a ce bi g. cenzor imel sorodnega voja -ka, ki bi kaj takega brez najmanjše krivde prestal, bi se sam v imenu mnogih trpinčenih vojakov obrnil do c. kr. vojnega ministrstva, naj da vojakom, ki so še pri življenju, priliko, da smejo brez kazni in brez nadaljnih neljubih posledic izpovedati čisto resnico, kako ie Wolfgang nalašč besnel in divjal proti avstrijskim vojakom, ki so ga proklinjali kot živega h....
- /
Justični umor. V državnem zboru je rusinski poslanec dr. Lewickyj v 10, in 73, seji vložil inter -pelacijo radi velikega justičnega. umora v prvem vojnem letu v Vzhodni Galiciji, Poslanec je zahteval ponovno sodno preiskavo proti k smrti obsojenemu in usmrčenemu Petru Kowal in tovarišem iz kraja Sy -nöwickawyzna in plačilo odškodnine preostalim. Domobranski minister je na to interpelacijo odgovoril: Vojno ministrstvo jo odredilo novo sodno preiskavo proti 11 obtožencem, ki jih je vojno sodišče 55, infan-terijskega div. poveljstva kot naglo sodišče dne 18. oktobra 1914 obsodilo na smrt radi zločina proti voj* j jm moči države. Peter Kowal in njegovi 10 tovariš! so bili z razsodbo najvišjega vojnega sodišča z dno 17 aprila 1918 oproščeni obtožbe in se je obsodba rar-di Imenovanega zločina zavrgla. Minister pravi v svojem odgovoru dalje: Globoko pretresen se klonim pred v grobom počivajočimi žrtvami grožnja fnstična
zmote. Zakon z dne 24. marca 1908 nudi preostalim zadoščenje in primerno odškodnino.
Hindenburg opominja, tolaži in npa. Hindenburg je pisal nemškega državnemu kancelarju pismo, v ktaerem opominja nemški narod, da ohrani svojo zvestobo, tolaži nemški narod, češ, prestal ja še večje udarce, a ni bil ugonobljen, ter izraža upanje^ dv bo združena nemška moč piiborila Nemčiji časten mir
Wekerle odstopil. Ogrska poslanska zbornica je imela dne 23. oktobra sejo, katero je prištevati med najburaejše in zgodovinsko najvažnejše. Opo zicija je očitala Wekerìu, da je ravno sedanja vlada največja ovira, da ne pride do miru. Ker so se opoziciji pridružili med drugimi še tudi grofa Appcmy in Andrassy, je bila usoda Wekerlevega ministrstva zapečatena in podati je moral odstavko, katero je cesar sprejel. Do sestave nove vlade vodi Wekerle državne posle,	>
Barian—Andrassy. Cesar jedne 24. t. aa. sprejel odstop zunanjega ministra grofa Buriana. Na njegovo mesto je imenovan grof. Julij Andrassy.
Tedenske novice.
<4#
Kanonik Ivan Žel f. V Velikovcu na Koroškem je v soboto, due 19. t. m., zvečer, po kratki, a mučni
bolezni mirno v Gospodu zaspal kanonik preč. g. J .
Žel, star 35 let. Rajni je bil naš štajerski rojak- od Sv. Benedikta v Slov. gor. Gimnazijske študije je dovršil v Mariboru, bogoslovne pa v Celovcu. Kot navdušen rodoljub se je posvetil dušnemu pastirstvu med koroškimi Slovenci, kjer je vsa leta svojega pastirovima neumorno deloval za blagor zapuščenih koroških bratov. Bil je tudi priden sotrudnik našega lista.. Radostil se je že dneva, ko bo tužni Korotan no Jugoslaviji otet svojih stoletnih tlačiteljev. A kruto smrt nam ga je vzela ravno na pragu boljše dobe. Koroški Slovenci izgubijo z rajnim kanonikom e-nega s vojni najbolj agilnih in sposobnih voditeljev. Koroško slovensko zadružništvo plaka za rajnim kot za svojim izbornim organizatorjem. Slava njegovemu spominu!	,	. ...•
Pogreb župnika'Fr. Zinazeka. Pogreb pokojnega duh. svetnika Franca Zmazek, župnika pri Sv.-Benedigli, se je vršil v torek, dne 22. oktobra, ob 10, uri predpoldne. Pogreb je vodil vie. g. kanonik in dekan dr. Suhač, v cerkvi ge je od rajnega poslovil g. gvardijan od Sv, Trojice, o. Miklavž, ki je opravil tudi zadušnice ob asistenci 85. gg. kanonika 'dr. Suhaea ter župnikov svetorupertskega Pajtlerja in negovskega Bratkoviča. Navzoči so še bili: Senile n artski župnik Janžekovič s kaplanom Kozarjem , župnik Škamlee iz Leskovca, kaplani Rop od Sv. Ar ne in Rehar od Sv, Jurija v Slov. gor., kurat Ljubša iz Maribora, en oče frančiškan od Sv, Trojice in deficijent Bauman od Sv. Ane, Poštne in prometne zveze, kakor tudi sedaj tako razširjena bolezen so zabranile večjo udeležbo od strani duhovnih gg. sobratov Ljudstva se je udeležilo jako mnogo kljub lepemu vremenu in obilnemu delu. Cerkveni pevski z-bór je zapel .na .'dojim in na grobu žalostinke, Rajni vneti duhovnik ih -vzoren rodoljub naj počiva v večnem miru! i
f Alojzij Tomažič. Sekovska školja je izgubi la enega svojih tako maloštevilnih, a vendar ne obhodno potrebnih slovenskih duhovnikov. Dne 19. t. m. je umrl v Radgoni tamošnji kaplan Al. Tomažič na moderni španski bolezni »Gripi«, še le 40 let star. Rojen v radgonski župniji dne 1 junija 1878, v duhovnika je bil posvečen dne 19 julija 1903, je bil med drugim provizor pri Sv Lovrencu nad Ivnikom, odkoder je prišel nazaj v Radgono, ko se je poskus, v Radgoni pastirovati samo z nemškimi duhovniki, izjalovil. Mlajši brat umrlega, Martin Tomažič, rojen dne 6. nov. 1880, duhovnik dne 22. julija 1907, je služil v lavantinski škofiji v Črešnjevcu in pri Sv. Petru pod Mariborom, kjer je dne 24. marca 1914 umrl. Svetila pokojniku večna luč!
Poročil se je dne 21. t. m. v Ljubljani gosp. Miloš Oset, trgovec na Muti, z gdč. Minko Pret nar, učiteljico na C. M. šoli. Priče sta bila ženinov brat Franc Oset, železniški uradnik, in nevestin brat Milko Pretnar, poročnik v rezervi. Narodnemu paru obilo sreče!
Novi vlaki’ med Mariborom in Gradcem. Od dne
24,	oktobra naprej vozita med Mariborom in Grad cem dva sova osebna vlaka in sicer: Vlak štev. 41 dopoldne ob 8.3 iz Gradca, dohod v Maribor ob 9.52. Vlak št. 46 zvečer iz Maribora ob 6.39. dohod v Gradec ob 8.17. — Kaj pa proga južno od Maribora? Naši slovenski kraji so skoro brez vsake zveze z osebnimi vlaki, kajti edina osebna vlaka, ki še vozita na črti med Mariborom in Tr stom, sta vedno tako zasedena že od svoje prvot ne postaje, da je skoro nemogoče brez boja dobiti prostora. Tako postopanje južne železnice je vred no vse obsodbe.
Na južni železnici se nanovo ne bo ostavilo
nobenega osebnega vlaka, kakor se je govorilo in kakor so poročali listi. Na koroški progi vozi o-sebni vlak ob 10 9 dopoldne še tudi nadalje, a samo do Beljaka.
Kmet in meščan.. Vojaška oblast, je te 'dni nenadoma vpoklicala, v mariborskem okraju 78 kmetov, ki so po občinah zbirali mleko za mesto Maribor, A Uočim so kmete vpoklicali, pa še hodijo cele trume nemških agentov, mešetariev in gledaliških igralcev svobodno okoli.
Predrznost nemških Gradčanov. Nemška družba „Geos“ v Gradcu pošilja na železniške postaje Slov. Stajerja svoje nastaivljence, večinoma Žide, ki odvzemajo ubogim delavcem jabolka, katera so dobili pri svojih znancih. Nemški Gradčani se obnašajo na uram ubogim ljudem zelo odurno, Grof Clary, daleč, daleč si prišel I
Nobenih šip za nevojaške potrebe. Zvieza tovarnarjev za izdelovanje stekla naznanja, da ,v bodoče ne !u> več oddajala, šip za nevojaške potrebščine, ker so itak že pičle zaloge zasežene v prid vojaškim potrebam..
Drznost nemškega uradnika. V Bistrici pri Rušah je na tamošnji postaji drzen vsenemški uradnik, ki noče razumeti ne besedice slovenski. Preteklo nedeljo je odurno nastopil proti Slovencem, ki so v svojem jeziku zahtevali vozne listke. S takimi Ijndroi proč s stevcnsVih tel !
V Brežicah poka. Kakor se nam poroča iz Brežic, je tam začelo še huje pokati kot ob potresu. Tresejo se nemčurske in nemške glave radi umazanih tihotapskih zadev, Nemški in nemčurski uradniki, Židje in drugi vojni dobičkarji so si nakopičili stotiso-čake, nekateri celo milijone na račun ljudstva. Ti-hotapljalo se je pod uradno zaščito. Vino in šampanjec sta tekla kar curkoma, V to „neljubo“ zadevo so zapleteni med drugimi tudi ■ --■-*■ nameatmiški tajnik din Neu wir th in n-amestniški koncinist Som.
Orlovsko slavje v Trbovljah. Blagoslovi jen je zastave trboveljskih Orlov, ki bi.se imelo vršiti že dne 26. julija 1914, a je bilo vsled začetka vojne tedaj nemogoče, se je izvršilo dne 13. oktobra t. 1, na zelo slovesen način. Pred Društvenim domom je pozdravil brat Cerne blagorodno gospo kumico, Ano dr. Benkovičevo, g. poslanca dr, Benkoviča in dr. Ver-stovšeka, zastopnika tujih in domačih društev, Orle in ostale navzoče. Nato je izročila gdč, Čečeva gos-! ej kumici .no kratkem nagovoru krasen šopek. Na prostem pred kaplanijo je bil postavljen- oltajr, kjer se je potem izvršilo cerkveno opravilo. Pri popoldanski slavnosti so domači telovadci točno izvajali „mo roško“, gostje Jeseničani pa so nastopili s spretno izvedenimi Vajami na orodju, bradlji in drogu. Nato sta gg. poslanca očrtala v svojih govorih naš narodni položaj in v zvezi s Tem naloge telovadnih druš -tev v Jugoslaviji. Belo-modro-rdeče barve nove zastave so znamenje našega zaupanja v lastno moe, u-panj-a v. boljšo bodočnost in ljubezni do domačije. Vse je gg. poslancema pritrjevalo in jih burno pozdravljalo, nakar je sledila lepo uspiela, živahna veselica na slavnostnem prostoru v znamenju edinosti in sloge med vsemi strankami. Vsem pa. ki; so k temu pripomogli, najprisrčnejša zahvala!
Spravljanje jabolk. Kdor v mariborskem okraju ne more dobiti delavcev za spravljanje jabolk, se naj takoj obrne na vodjo prehranjevalnega urada o-krajnega glavarstva v Mariboru, dr. LajnšiČa, ka -ieri mu bo oskrbel potrebnih delavskih moči.
bil prepričan- da še ho lahko v Jugoslaviji s pridom deloval za narod. A bridka usoda ni hotela, da bi še bil doživel dan, ko bi se bila izpolnila njegova n aj -večja želja. Bodi mn zemljica lahka! Družini naš© sožalje !
Poljčane. Za jugoslovansko siročad se je nabralo v poljčauski župniji 884 K. Pohvalno se mora omeniti,, da je ljudstvo, celo revnejši sloji, radevolje odčajtalo ta narodni davek, Le eden veleposestnik, J ki se tudi šteje za Slovenca, je nabiralke grdo na-I hrulil in se na jako žaljiv način izrazil o tem nabiranju. Raizven te svote je nabral g. nadučitelj 'Svetim ob . izplačevala ju vojaških podpor 175 K. Skupaj torej' 105:9'K. V imenu sloven sko-h r v at ško-sr bskib o~ trok hvala vsem darovalcem, nabiral kam. ki so po-
žrtvovalno prevzele ta posel, g. Svetlimi ih vlč.
,8-
župniku Cileuš'eku, ki sta tako vneto in spretno organizirala celo nabiranje.
IŠkofjavas. V petek zjutraj, cine 18. oktobra, so med 4. in:5. uro neznani tatovi ukradli iz zaprtega hleva posestnika-Maža Ceekto v Leskovcu hiš, št. 5 občine ;èkóLlàyas, lepega, 4 leta starega vola.. Zlikovci so se pódali z ukradenim volom na okrajno češi» Ljubečna—Blagovna—St. Jur; sledili so jih sicer daleč, a žal doslej še neuspešno. Ukradeni vol je rdečkaste barve. Žal, da se v naši občini tatvine čim dale tem: huje -ponavljajo, treba bi bilo nočne straže in dolžnost županstva1 je, da se v tej zadevi kaj ukrene.* — Na Ljubečni je neki kupec nameraval po noči kupiti prasce pri posestniku Jerneju Trobiš, p, d. Fidlerju, pa je neljubega „kupca“ dornLJ fant pošteno namikastil in odpod'Ü, — V okolici Vojnik, pri „Statu“, so od prašiče ukradli praseta, v trgu pa pri trgovcu Kovačiču lepo svinjo,
Mozirje. V pomoč ubogim slovenskim otrokom je bil dne 18. t. m. prirejen glasben večer v Ijubii-skik orostorib; g. Goričarja. Pod izbornim vodstvom kapelnika g. Maguarina je nekaj začasno tu 'stanujočih Tržačanov ih nekaj domačinov točno izvajalo mnogo izbranih umetnin za lok,, glasovir in harmonij. Začudeno smo se veselili, da je osem mladih moči izvajalo svojih nalogo talko natančno in fino.:	iz
najbližjega okoliša vabljeno občinstvo je pri svojem lepem razvedrilo se tudi usmiljeno spominjalo revnih sirot in v par minutah v eni dvorani zložilo nad 500' K za nje Vsem najlepša zahvala!

DopiaL
Št. lij v Slov. gor. Umrl je v sredo, dne 24. oktobra, tukajšnji trgovec g. Ivan Plevnik, star 28 let. Rodom je bil iz Pišec. V hiši naše Posojilnice si je ustanovil cvetočo trgovino, a sedaj ga je ugrabila smrt. Umrl je boguvdano, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v soboto, dne 26. t. m,, ob 8. uri zjutraj, na tukajšnje pokopališče. SwKla vnetemu Slovencu večna luč!
Št. Ilj v Slov. gor. Veist, da bomo z ustanovitvijo Jugoslavije — katera bo segala gotovo do Spiel-feida in še dalje proti severu — rešhni naših tlači -tel jev- nas je prešinila z velikim veseljem. Ni bil zar man naš trud, ko smo več desetletji kljubovali nemškemu nasilju. Trpeli mno. impli smo velike žrtve. Ä dan es ; smo zmagovalci . Zaman so, v£gli Nemci s Slid-marko, Sehiilvereinom, Heimst atomi n protestanti o-krog Yh milijona K za ponemčenje Št- lija Ne bode dolgo; ko'bo s: Rudmarkhofa zmagovito plapolala slovenska trobojna zastava in ko se bo v nemških šolah v gt. liju, v Ceršaku m na Sladki gori vršil slovenski pomi. Obmejni Slovenci, veselite se z veselimi ! Naša. rešitev je tu! Vsi. paese pripravljajmo n a. oni veseli dan naše svobode.. Ta dan bomo slavili kakor naš -na.ivečji praznik. (Opomba: uredništva: Poročilo nemških listov, da bo meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo Drava, je navadna laž. Naša severna meja bo gotovo Mura. Bodite o tem prepričani. Le korajžno! j
Polička vas pri Jarenini, Sedanji namestnik obč predstojnika, Eberhardt, se je prelevil v za grizenega sovražnika Jugoslovanov. Možu svetujemo, naj se takoj poboljša, ali pa naj takoj začne vezati svoje cule ter gre tje, kamor spada. Takih ljudi v Jugoslaviji ne potrebujemo. AH razu-
t?1„ ^ „tl r.... O .	N- * •. <■. K N -1 tb	<
Marija, žalostna, Mati. Premišljevanja in molitve. Spisal dr. josip Hohojec, profesor .bogoslovja v Mariboru. Mirno lahko trdiiho, da tako‘popolnega, izvirnega molitvenika še Slovenci do sedaj nimamo» kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator slovenskega ljudstva, se je v resnici potrudil podati svojemu ljudstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v prvem delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni Materi božji, kakršnih 'dosedaj še ni bilo v! slovenski nabožni književnosti. Premišljevanjem sledi veliko števil» zlatih pobožnosti v čast Žalostni Materi in v čast trpljenju Jezusovemu, štiri sv. maše in zbirka spieghili molitev in pobožnosti. 'Ob koncu je g. pisatelj še dodal razne molitve v bolezni, za bolnika, za umirajoče in za rajne. Novo knjigo prav toplo priporočamo. Cena s poštnino vred K 6.50. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Poveljstvo
c, in kr. višje vojaške realke v Maribora, prosi prebivalstvo ob Dravi ležečih občin in vse oblasti, ki pridejo v poštev, da iščejo truplo gojenca Boroevića sina slavnega vojskovodje Boroe-vića, ki je dne 28. sept. 1.1. v Dravi utonil. Tozadevna obvestila se blagovolijo takoj, event, telefonica o (75) proti poslati na imenovano poveljstvo.	253
XXSimXXXXX
VSI SVETNIKI!
ža napravo nagrobnih m sev in lakiranje ter pozla nje starih nagrobnih kri se priporoča slikar za m
CA
se
sodov
po 1 K liter okoli #00—1000 — 2000 — 3000 in 4000 1 ima na prodaj Marija Kore»! v Mariboru, Mozartova uliea 48. Kdor da živež nà mesto denarja, dobi polovico ceneje.	252
močne iz orehovega lesa proda za živila. Vpraša se Maribor, Blumengasse 13, vr. 1 od 11—12 ure dopold. 252
GUSTAV PHILIPP, Maribor, Viktringhofova uliea 17. Todi se istotam zelo poceni prodajo stari nagrobni križi iz železa in lesa, kakor tudi nagrobne fable, trpežne, nove lakirane im pristno pozlačene. 254
m%xxxxxxxx
MAJER
izurjen v vsakovrstnem poljedelskem delu in v živinoreji, žena v svinjereji se s-prejme takoj proti dobremu plačilu hrani in stanovanju pri posestniku Felix Pobič v Lembah u pri Mariboru. Družine z odraslimi otroci prednost.	254-
meh
Bače. V mariborski bolnišnici je umrl dne 14/ h m. knjigovodja: tukajšnje tovarne ža vinski cvet g. Rihard Sever. Zapušča ženo s sedmimi majhnimi q-troci v največji bedi. Najstarejši je v III. gimnaziji. Po k oj n, k je bil navdušen Jugoslovan. Popolnoma je
Hranilnica in posojilnica v Velikovca na Koroškem naznanja žalostno vest, da je njen odbornik in tajnik č. g.
IVAN ŽEL,
kanonik, èia» nadzorstva Zadružne zvez# v saboto, dne 19. okt., ob 10. uri zvečer po mučni, kratki bolezni v 35. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspal.
Bodi mu Bog plačnik za njegovo požrtvovalnost ha zadružnem polju.	255