SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 44 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 23 de noviembre - 23. novembra 2000 Slovenska politika se vrača v najtemnejše čase? Janez Drnovšek mandatar Nikjer nismo zasledili kake direktne novice, a ponekod se je dalo sklepati od strani, da se zbirajo nad vso izseljensko skupnostjo oblaki. Kako in zakaj? Skratka, obstoj parlamentarne komisjje za Slovence v zamejstvu 'n po svetu je v nevarnosti. Ko so v novem parlamentu določali, kdo bi predsedoval raznim komisijam, ni bilo nikjer govora o vodstvu te komisije. nč pa je bilo omenjeno, da so ,,razpravljali” o komisiji sami, in kot smo zvedeli, tudi sklenili, da je ne bodo imenovali. Po dnigi strani so zamejci, ki so bliže in bolj poznajo tamkajšnje novice in razmere, ostro protestirali proti možnosti ukinitve te komisije. Iz vsega tega lahko posnamemo, da hovi vladi, koaliciji ali oblastnikom ta komisija ni po godu. Pač se zavedajo, da večina rojakov, raztresenih po svetu, ni Mihovih pristašev ali prijateljev. Pa tudi, da Je ta komisija odmevno področje, kamor se obračajo rojaki v potrebi, ekonomski ali duhovni, kajti kot smo videli, jim matična domovina ne nudi posebne pažnje, vsaj v obdobjih levičarskih vlad ne. Ne vemo, ali se to omalovaževanje hanaša tudi na delovanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na zunanjem ministrstvu. Upamo, da ne. Mnenja smo, da je Parlamentarna komisija kljub začetnemu V Kočevju je završalo. Gre namreč za Postavitev spominskega obeležja za domobrance in druge protikomunistične vojake m civiliste, ki so jih pobili komunisti po že končani vojski. Ta genocid še do danes ni bil javno primemo pojasnjen ali na mestu ločina postavljen kakršenkoli spomenik, ^lada ni dala denarja, načrt se je vrstil za hačrtom, skratka, tam se ni zgodilo nič. Po Časopisnih informacijah in po agenciji STA Pa smo izvedeli naslednje: Sedanja vlada je naredila nekaj potez v društvu za ureditev zamolčanih grobov. Sledila so dejanja, ki pa so vso zadevo sPravila v dokaj čudno luč. Najprej je Društvo za ureditev zamolča-hih grobov vložilo prošnjo na kočevsko °bčino, da izstavi lokacijsko dovoljei\je, ki Pa ga je občina zavrnila, ker še ni pripravl-Jea celotni ureditveni načrt,. Društvo se je Pritožilo. , Do tu vse v redu. A kot je dejal Bogomir Stefanič, načelnik upravne enote Kočevje 'n elan vladne komisije za ureditev množič-nih grobišč (pred leti nas je obiskal v Glavni odbor SLS+SKD Slovenske dudske stranke se je s 102 glasovoma „za” P 39 „proti” odločil za vstop stranke v adno koalicijo. Razprava o tem, ali naj stranka vstopi v a(l°, je na odboru trajala nekaj manj kot w *■ Ur- Pri odločitvi za vstop v vlado je po Predsednika stranke Franca Zagož- nepoznanju razmer končno po Obisku vseh skupnosti rojakov po svetu, tudi naše v Argentini, le spoznala potrebo in dolžnost pri njihovem podpiranju. Doslej so pripravili resolucijo o slovenskih zamejcih, pri kateri so s svojimi nasveti pripomogli tudi rojaki izza meje. Obljubili so, da je podobna resolucija za Slovence po svetu v izdelavi in da bo kmalu lahko uresničena. Zavedamo se, da je taka splošna pozitivna politika slovenske države do izseljencev nujna, potrebna, dolžna pa tudi koristna za matico. Sty smo vsi vendar člani slovenskega naroda in veliko nas je (žal premalo) tudi državljanov slovenske države. Ali se bo res zgodilo, kar nekdo med nami škodeželjno trosi med rojake v Argentini, češ k^j pa sploh lahko pričakujete od Drnovška, ki je v Argentini dobil samo 2 (dva) glasova? Upajmo, da je novi predsednik vlade dovolj dober politik in državnik, da se ne zmeni na taka infantilna maščevanja, (kot so na primer komunisti prej zavirali ves Šent Jošt zaradi njegove protikomunistične usmeritve) in bo odločal po potrebi in dolžnosti pravično za vse Slovence. K temu bi pripomogla tudi ta parlamentarna komisija, ki bo - upajmo še dolgo in čedalje bolje - delovala v korist vseh Slovencev. Argentini), je na lepem začel rasti ob jami pod Krenom spomenik, ki nuj bi bil obelisk elipsaste oblike, 6 krat 4 metre in visok 8 metrov. Kot izgleda, bi jama tako kar izginila pod njim. Štefanič pravi, da je obstajal načrt, da se ta prostor razglasi za kulturni spomenik in da bi vsak poseg zahteval odobritev zavoda za varovanje kulturne dediščine. Po t\jegovem bi bilo pravilno, da bi se tam blizu postavila cerkvica, kruj sam pa bi ostal v naravnem stanju. K temu je še pripomnil Tine Velikonja, predsednik Nove zaveze, da bi bilo treba ta seduj grajeni obelisk podreti in vso stvar izpeljati z dogovorom vseh prizadetih strani. V časopisu pa so zadevo sprejeli z naslovi: V Kočevskem Rogu raste črna (to je nedovoljena) gradnja. Gotovo bi moral biti tak spomenik na takem kruju postavljen ob splošnem soglasju in transparentnosti, ne pa čez noč, proti zakonom in na črno. Če smo čakali že nai\j toliko časa, pa bi lahko še nekaj več. na pretehtala ocena, da je v koaliciji mogoče vplivati na program in delo vlade ter na pomembne odločitve za vso državo, ki jih bodo sprejemali v prihodnjih letih. Po koalicijski pogodbi, ki jo je minuli teden predsednik LDS Janez Drnovšek ponudil potencialnim partnericam, naj bi Nad. na 4. str. Predsednik republike Milan Kučan je 14. novembra državnemu zboru za mandatarja za sestavo nove vlade predlagal predsednika Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janeza Drnovška. Kučan je ob tem izrazil prepričanje, da njegov predlog ustreza volji in pričakovanjem velikega števila državljank in državljanov Slovenije, izraženi na parlamentarnih volitvah. Kučan se je pri svoji odločitvi oprl na posvete z voclji poslanskih skupin od katerih je dobil zagotovilo, da bi omenjeni kandidat za predsednika vlade lahko dobil ustrezno podporo v državnem zboru. Da bo nova vlada čim prej začela z delom, je potrebno čim prej končati potrebne procedure in v čim krajšem času pripraviti predlog celotne vlade, je dejal predsednik republike Milan Kučan in dodal, da mu je Janez Drnovšek zagotovil, da bo do tega prišlo v najkrajšem času. 15. novembra so predsedniki LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS, Janez Drnovšek, Borut Pahor, Franc Zagožen in Janko Kušar, podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi. Ta na več kot 100 straneh poleg poglavitnih programskih na- Novi uradni mandatar slovenske vlade Janez Drnovšek je, potem ko mu je predsednik države Milan Kučan podelil mandat, dejal, da bo nova vlada sestavljena čimprej. Imena prihodnjih ministrov, ki krožijo v javnosti, niso še potrjena. Zagotovo da bodo kandidati za ministre Tone Rop (finance), Igor Bavčar (evropske zadeve), Dimitrij Rupel (zunanje zadeve) in Dušan Keber (zdravstvo). Po nekaterih informacijah bo imela prihodnja vlada tudi ministrstvo za in formacijsko družbo, kandidat za ministra pa še ni znan. Na delovnem srečanju so vodje poslanskih skupin nadaljevali usklajevanje predlogov o sestavi delovnih teles državnega zbora. Tako je Nova Slovenija (NSi) izrazila željo, da bi ji pripadalo vodenje odbora za mednarodne odnose, s čimer pa se ne strinja najnajvečja poslanska skupina LDS, saj želi ona voditi odbor. Poleg tega pa želi voditi še večino odborov. Tako vodenje odbora za finance in monetarno politiko, odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide in odbora za kulturo, šolstvo, znanost, mladino in šport, Za vodenje odbora za zdravstvo se poleg LDS poteguje še NSi, odbora za kulturo pa SDS. Poslanska skupina SLS+SKI) naj bi vodila odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in odbora za infrastrukturo in okolje, slednjega si želi tudi Janševa SDS. Združena lista naj bi predsedovala komisiji za poslovnik, odboru za gospodarstvo in pri-družitvenemu parlamentarnemu odboru, za log in ciljev vlade določa, da bo v vladi 15 resorjev, od tega jih bo 9 vodila LDS, ZLSD in SLS+SKD pa po tri. Koalicijske partnerice se tudi zaveznjejo, da bodo po hitrem postopku uveljavile spremembe zakona o vladi, ki bodo omogočile manjše število ministrstev in njihovo preoblikovanje. V skladu s koalicijsko pogodbo bo LDS vodila zunanje, obrambno, finančno in gospodarsko ministrstvo, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstva za zdravstvo, informacijsko družbo, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter ministrstvo brez listnice za evropske zadeve. ZLSD bo vodila ministrstvo za notranje zadeve, za delo, družino in solidarnost ter za kulturo, SLS+SKD pa bodo pripadla ministrstvo za prometno infrastrukturo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za pravosodje. Sporazum še določa, da ima predsednik vlade pravico na podlagi svoje presoje v zvezi z nujnimi posebnimi programskimi nalogami vlade poleg teh ministrov predlagati dodatnega ministra brez listnice. Imena ministrov naj bi kandidat za mandatarja Janez Drnovšek predložil po izvolitvi v DZ . Na glavnem odboru SLS-SKD je predsednik stranke Franc Zagožen za ministre iz te stranke predlagal naslednje kandidate: Jakob Presečnik (promet in infrastruktura), Ivo Bizjak (pravosodje) in Franc But (kmetijstvo). Z vsemi naštetimi kandidati menda LDS soglaša. LDS naj bi sprejela tudi predlagane kandidature za ministre, ki jih je poslala ZLSD; kandidat za ministra za notranje zadeve da je Peter Bekeš, kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski in kandidatka za ministrico za kulturo Rina Klinar. katerega se poteguje tudi NSi. Socialdemokrati naj bi vodili odbor za obrambo in komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, Nova Slovenija odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter odbor za zdravstvo, DeSUS naj bi vodil komisijo za peticije, SNS mandatno-imunitetno komisijo, SMS komisijo o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, poslanca narodnosti pa komisijo za narodne skupnosti. Na sestanku so se dogovorili o številčni sestavi vseh delovnih teles, ki naj bi imela od 7 do 21 poslancev. Sklepa komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve o sestavi 18 delovnih teles niso spremenili, razpravljali pa so o možnosti ukinitve komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Voclje poslanskih skupin so se še dogovorili, da naj na sestavo delovnih teles ne bi vplivala koalicijska usklajevanja niti morebitna sprememba števila ministrskih mest. Po STA STRAN 3: Slovenci v Rosariu TD Obelisk v Kočevskem Rogu!? SLS+SKD za vstop v vlado Imena verjetnih ministrov Poslanske skupine DZ SVOBODNA SLOVENIJA (■■■MMHMMMMMMMMHBaMNMMMMMMi ■■■■■■Hi OMMKMHMMHBMi IVO ŽAJDELA KOLABORACIJA Iz življenja Tone Mizerit K\jub temu, da se danes lahko vsak podrobno seznani s pomočjo obsežne literature glede vprašanja medvojne kolaboracije v Sloveniji, nekateri nenehno ponavljajo izmišljijo, da so bili Cerkev, meščanski politiki, vaške straže in domobranci kolaboracionisti z okupatorjem. Zato veija ponovno opozoriti na vrstni red dogajanja ter na nekatera pomembna dejstva, ob katerih je vsako slepomišenje močno oteženo. Leta 1941, po okupaciji Slovenije, ni nihče od vodilnih meščanskih in cerkvenih predstavnikov sodeloval z okupatorjem na način, ki bi mu lahko rekli kolaboracija. Vsi so sovražili okupatorje, z rgim so imeli stike le toliko, kolikor je bilo to v nujnem nacionalnem interesu oziroma v interesu reševanja življenj. To po mednarodnem vojnem pravu ni nikakršna kolaboracija, ampak neizogibna nujnost. Tudi leta 1942, ko so se pojavile prve oborožene protirevolucionarne skupine, je bil njihov izkijučni namen zaščita svojih domov, vasi in življenj pred morilskimi in roparskimi napadi komunističnih revolucionarjev. Protirevolucija se je organizirala kot odziv na revolucionarno morijo, bila je njena posledica in bila je izsiijena. Zato je bil njen izključni namen obramba pred to revolucijo. Tega dela naroda ni napadal in uničeval okupator, ampak komunisti s svojimi vojaškimi skupinami (partizani, VOS, NZ, terenci). Okupator je bil tu s svojo vojaško silo ter vojaškim načinom razmišljanja in zasledoval je le svoje interese. Mimo njega se ni dalo vojaško-obrambno organizirati, okupator je zahteval nadzor. Če bi se protirevolucija organizirala mimo okupatorja, bi bila deležna uničevalnih napadov tudi z njegove strani. Izsiljena in zato vojaško izrazito nemotivirana protirevolucija si nikakor ni mogla dovoliti dveh obrambnih front, proti revoluciji in proti okupatorju. Kasneje z domobranstvom so bili vsi ti elementi še bolj izostreni. Zato v primeru vaških straž in domobrancev nikakor ni mogoče govoriti o kolaboraciji z okupatorjem. Po definiciji je kolaboracija prostovoljna pomoč okupatorju pri zasledovanju njegovih interesov. Kot taka je protinarod-no delovanje in zato izrazito zavrženo. Mnogokje po Evropi je šlo za čiste oblike kolaboracije. Tam nikjer ni bilo kakršne koli komunistične revolucije, ki bi del naroda prisilila v sodelovanje z okupatorjem. Če so si slovenski protirevolucionarji hoteli zaščititi hrbet s strani okupatorja, so morali pristati na njegov nadzor. Nobene organizirane protirevolucije oziroma vaških straž in domobrancev ne bi bilo, če ne bi bilo brutalne komunistične revolucije. Z drugimi besedami, komunisti so povzročili ,,kolaboracijo”, da so jo takoj napadali in klevetali s tem pridevnikom. Če ne bi bilo v Sloveniji komunistične revolucije, če bi imeli čisti narodnoosvobodilni odpor proti okupatorju in če bi v teh razmerah kdo intenzivno pomagal okupatorju, šele potem bi lahko govorili o čistem kolaboracioniz-mu. Zato pa, kolikor je bilo prisiljenega sodelovanja z okupatorjem (zaradi zaščite hrbta in zaradi striktne okupatorjeve zahteve po nadzoru), potem moramo vedno natančno navesti, za kaj je šlo, zakaj je do pojava prišlo, kdo ga je povzročil in pod kakšnimi pogoji se je odvijal. Nekateri zgodovinarji, ki pošteno obravnavajo naše medvojno dogajanje, uporabljajo diferencirane oziroma bolj natančne izraze. Tako za slovensko protirevolucijo uporabljajo izraz funkcionalna in taktična kolaboracija, čeprav je treba tudi tu dodati, da je mogoče tudi te izraze uporabljati le ob natančni definiranosti pojava. Če dežela ne bi bila okupirana in bi prišlo do komunistične revolucije ter kot odgovor nanjo do protirevolucije, potem se tej protirevoluciji ne bi bilo treba zaščititi hrbta proti neobstoječemu okupatorju pa tudi njegovih pogojevanj ji ne bi bilo treba upoštevati. In prav tu smo pri bistvu vprašanja, če se že govori o kolaboraciji: kdo je bil resnični narodni izdajalec. V mirnem času komunisti niti pomisliti niso mogli, da bi sprožili komunistično revolucijo. Okupacija dežele se jim je zato ponudila kot enkratna priložnost. Če ne bi bilo okupacije Slovenije, ne bi bilo nikoli komunistične revolucije ter s tem ne protirevolucije - in posledico seveda očitkov o kolaboraciji. Samo v primeru okupacije, ko je bil narod povsem paraliziran, so komunisti lahko sprožili revolucijo ter ta narod napadli še od znotraj. Pri tem so spretno izkoristili okupacijo ter z močno propagando razglašali, da se borijo proti okupatorju. S tem so si pri ljudeh pridobivali simpatije, saj so bili ljudje po naravi proti okupatorju, hkrati pa so pod krinko tega uporništva izvajali svoj poglavitni projekt - komunistično revolucijo. Šlo je torej za zlorabo okupacije za izvedbo revolucije oziroma boja za oblast. S tem so posredno koristili okupatorju pri uničevanju slovenskega naroda. Ker so vse to komunisti počeli prostovoljno in načrtno, so bili pravzaprav oni narodni izdajalci in tudi kolaboracionisti. Po italijanski kapitulaciji jeseni 1943 oziroma po mnogih partizanskih brezobzirnih pokolih vaških stražarjev, tistih torej, ki so se organizirali izključno zaradi obrambe pred komunistično revolucijo, se skoraj zagotovo ni moglo zgoditi nič drugega, kot da se organizira domobranstvo. Vodstvo se je moralo učiti na napakah in šibkosti vaških straž, zato so k organizaciji domobranstva pristopili zelo skrbno. Takrat je imela protirevolucionarna stran na razpolago izključno samo tri zelo slabe možnosti. Prva je bila, da se priključijo partizanom „ v boju proti okupatorju”, ta je bila seveda povsem utopična, s^j so prav ti partizani s svojo izredno agresivno komunistično revolucijo povzročili to protirevolucijo. Za nameček pa so tik pred tem partizani vse svoje sile uporabili za uničenje te protirevolucije, pri čemer so sistematično izvršili številne množične pokole več sto vojnih ujetnikov (Turjak, Grčarice, Velike Lašče, Mozelj, Jelendol, Travna Gora, Mačkovec, Padež, Klemenca nad Metliko). Druga možnost je bila, da ne storijo nič in se s tem prepustijo na milost in nemilost v uporabo okupatorju. Tako kot je bilo to prej na Štajerskem in Gorenjskem, kjer so Nemci mobilizirali slovenske fante in može s svojo vojsko ter jih pošiljali na različne svoje fronte po Evropi. Tretja možnost je bila po eni strani ogib tej nevarnosti, hkrati pa jo je dogajanje pred tem (revolucija, protirevolucija in pokoli) dobesedno ustvarilo. Ta je bila organiziranje domobranske vojske. S tem bi ostali v Sloveniji, branili bi domove pred divjanjem revolucije in ne bi bilo treba v nemško vojsko ter v smrt zanje po evropskih frontah. Seveda se domobranci nikakor niso mogli organizirati mimo Nemcev, saj bi jih ti takoj imeli za svojega sovražnika. Uničevali bi ga celo bolj zavestno, sni bi šlo za nacionaliste, medtem ko so bili komunisti bolj internacionalistično in manj nacionalno zavedni. Če so si hoteli domobranci zaščititi hrbet v tem totalnem spopadu, ki ga je narekovala revolucija, potem so to morali narediti podobno, kot že prej v času vaških straž. Nemci so zahtevali pogoj formalnega nadzorstva nad domobranstvom. Domobrancem so dali precejšno avtonomijo, to pa je bilo možno le zato, ker so v celotnem pojavu notranjenarodnega spopada videli svoj interes po načelu: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima Domo-Nad. na 3. str. Sredi tragičnega stanja argentinske ekonomije in trdih pogajanj za dosego sporazuma med vlado in provincami smo lahko zaznali, kako malo je zdrave pameti in pripravljnosti na kako žrtev. Ko bi moral narodov blagor ostati osrednji cilj vsega delovanja, seje pokazala le težnja po dosežkih, ki imajo izrazito politično-strankarsko primes. TEŽKI PODPISI Vsi so se zavedali, da je nujen sporazum in da je treba ta sporazum polnomočno podpisati. A od spoznanja do podpisa je bila pot tako dolga in prepletena z napadi, umiki, grožnjami in izsiljevanjem, daje že presegala mejo zmernosti. Država se nahaja v težkem finančnem stanju, v katerem je potrebna pomoč zunanjih upnikov. Mednarodni denarni sklad (FMI) je predložil neke vrste ,,oklopno finančno varstvo" (blindaje financiero), ki naj bi državi zagotovilo razpoložljivost, 17,5 milijard dolarjev. S tem naj bi si vlada pridobila zaupanje in znižala finančno izpostavljenost ter dosegla posojila z zmernimi obrestmi, ne pa pod blaznimi pogoji, ki so še v zadnjih dneh zbijali vrednost argentinskih bonov. Seveda, za to pomoč je FMI zahteval visoko ceno: ponoven stisk pasu, v katerega je zapletena vlada, a tudi province. Zvezna vlada je že marsikaj storila, province pa doslej niso bile pripravljene na grobe posege v računovodstvo. V to jih je sedaj prisilil mednarodni finančni sistem. Pustimo tuteg vprašanje, ali ima sploh ves ta način stiskanja kako stvarno prednost in ali ne bi kazalo poiskati kako originalno rešitev. Nenehno stiskanje prebivalstva z novimi ukrepi, ki le še večajo recezgo, je precej podobno zdravilu, ki se je že izkazalo za neučinkovito, a zdravnik (FMI) predpisuje vedno večje doze. Ne bi kazalo poiskati kakega drugega zdravila? A vlada je resignirano sprejela nove zahteve in se spravila v prepričevanje guvernerjev, da podpišejo sporazum o ureditvi lokalnega računovodstva. V prejšnji številki smo že nakazali nekatere nesporazume med vlado in guvernerji. V vsem tednu se ni nič spremenilo, marveč so pogajanja tekla naprej z edinim vprašanjem, kdo bo uspel pridobiti več ugodnosti. Osrednja točka: upravljanje socialnih fondov. Ker je socialni položaj tako težak, se mesečno nameni visoke vsote denarja za olajšanje tega stanja. S temi fondi razpolaga in jih upravlja zvezna vlada. Province pa jih hočejo dobiti vsaj delno v svoje območje. Zahteva je razumljiva: ti fondi so izredno propagandno orodje. Province pa, večinoma v peronističnih rokah, se bojijo, da bi jih zvezna vlada uporabila v lastne volilne namene, zlasti upoštevajoč, da bodo prihodnje leto nadomestne parlamentarne volitve. Dodatni fondi v višini 225 milijonov, ki jih bodo upravljale provincljske vlade, so to debato omilili. A dejstvo, da so nenehno napovedovali podpis sporazuma, ta pa se je mnogokrat izjalovil, je pokazalo, kako do soglasja nikakor ne more priti. Sporazum bistveno predvideva omejitev in zamrznerge javnih stroškov do leta 2005, stalno vsoto fondov za province ter vrsto ukrepov v pokojninskem sistemu. KAJ PA PREJEMKI? Vlada je že (končno) prišla do spoznanja, da je nemogoče nabiti na uboge davkoplačevalce nove obveznosti. Razvojni plan, ki kroži med vladnimi možmi, celo predvideva vrsto davčnih ugodnosti in znižanje nekaterih obveznosti za podjetja. A prav tako je jasno razvidno, da je treba nabirko fondov krepko zvišati. Večkrat smo že zapisali, da je glavni problem fondov v Argentini visoko število tistih posameznikov in podjetij, ki davkov ne plačujejo. Naj gre za sivo gospodarstvo (ali črno, kot rečemo tukaj), ali za dvojna računovodstva priznanih podjetij, dejstvo je, da evazlja presega vse meje strpnosti. Državni davčni organi so se doslej izka' zali za nemočne v tem oziru. Nuj bo še toliko govora o raznih ukrepih, kazenskih posegih in sodnijskih postopkih, evazlja se ne zmanjša. Zato vlada predvideva po vzorcu nekaterih provinc in in tudi občin privatizirati davčni sistem. Tako ne bo več država, marveč privatna podjetja zasledovala davkoplačevalce in skrbela, da nihče ne ukani države in da vsi plačajo, kar jih1 pripada. To je zelo pomembno, kajti če jim to uspe, bo fondov dovolj in celo nekatere davke bodo lahko znižali. Vlada to zadevo zastavlja resno. Po nasvet so se obrnili celo k dvema strokovnjakoma, ki sta precej oddaljena od ideoloških položujev vladne ekipe: bivša gospodarska ministra Domingo Cavallo in Roberto Ale-mann. Neuradno je tudi že padla ponudba (ali nasvet), nuj eden od njih formalno prevzame vodstvo celotnega projekta, venda se zdi, da zaenkrat iz te moke ne bo kruha BOLNA NI VLADA, BOLNA JE VSA DRUŽBA Večkrat smo že omenjali, kako raste nezaupanje v vodilne kroge. Zadevo lahko vzamemo z različnih zornih kotov. Eden od teh, znova potrjen zadrge dni, je zatrjevanje hierarhije katoliške Cerkve, da kriza ni ekonomska ne socialna, oziroma da imata obe etični izvor v nemorali vodilnih plasti. Ob tem se le bežno ustavimo ob dveh prizvokih. Korupcija politikov in funkcionarjev je že tako splošno sprejeta, da nikogar več ne preseneča niti to, da ji zapadui0 tudi vidni predstavniki Povezave, ki je prišla na oblast v veliki meri po zaslugi obtožb proti korupciji Menemovih funkcionarjev. Tako je pred dnevi s svoje funkcije (vodja INAES) odstopila Mary Sanchez, znana sindikalistka vzgojnega sindikata in aktivna članica Solidarne fronte. Prisiljena je bila v ta korak, potem ko so razne obtožbe kazale njenega sina, zaposlenega na istem inštitutu, kot avtorja raznih izsiljevanj denarja v zameno za ,,spregled,, nepravilnosti ali za podeljevanje raznih storitev. Na sindikalnem področju pa je tudi pred kratkim grenko odjeknila sodna odločitev, po kateri se začne postopek proti petim bivšim veljakom gradbenega sindikata, ki so izsiljevali denar gradbenim podjetnikom, da so potem zamižali ob predgledovargu varnostnih ukrepov na stavbiščih. Če upoštevamo, koliko smrtnih nesreč je bilo zadnje čase prav na stavbiščih zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov, lahko razumemo podlost tega postopanja. Te dni je presenetila tudi izjava neke ženske v provinci Salta, ki se je udeležila vseh blokad cest v Tartagalu v zadnjih letih. Obtožila je vodje teh blokad, da vedno poskrbijo podpore za svoje sorodnike, sami uživujo ugodnosti „zasilnih zaposlitev,, (planeš Trabujar), a nikdar ne delnjo in se ne brigujo za tiste, ki jim v dobri veri sledijo. In končno še en primer: v pisarni vodie (župana) vlade avtonomnega mesta Buenos Aires, Anibala Ibarre so odkrili prisluškovalne naprave. Tam so našli tudi priprave, da bi v kratkem namestili še prikrite filmske kamere. Ne vedo, komu pripisati špgonsko delo, a očividno gre za visoko stoječe osebe z velikimi finančnimi sredstvi in prostih* dostopom. Res je, da je moč in oblast eden ciljev političnega nastoparga. A ta kruta borba in za vsako ceno že postrga smortno-nosna za družbo in za državo. SSHMMHMnMMMMHattMNSMnMaiMMMHMMnMMMttlMniNMMMMM UKGaHKBMBHMHNHMMMnnMMBaMaMRMS" if—ini—wi'inmni hi' iiiUii i Slovenci v Rosario Savu - inž. Antonu Matičiču v siovo Ko sem 18. oktobra prejel Svobodno Slovenijo, me je presenetila in prizadela osmrtnica - vest, da si nas za vedno zapustil. Prvikrat sva se srečala meseca oktobra leta 1945 v begunskem taborišču Serviglia-no - Italija. Ob tej priliki sem spoznal tudi tvojo soprogo Lino. Ostala sva v stiku vse do Tvojega odhoda v Argentino. Čez nekaj let sva obnovila stike, ki so se nanašali na boj proti komunizmu in delu za narod. Za časa slovenskega domobranstva si bil eden izmed strebrov slednjega kot višji častnik. Pozneje v Argentini pa si bil duša Zvezi slovenskih protikomunističnih borcev in njenega glasila Tabor. Te moje vrstice so res najmanjša omemba, kar si Ti dejansko storil za slovenski narod, njegovo svobodo in demokracijo. Namesto cvetja na tvoj grob pa poklanjam v tiskovni sklad Svobodne Slovenije 100 DM, sinu Tomažu in vsem Tvojim dragim pa moje občuteno sožalje. Vinko Levstik, Gorica, Italija + Gabrijel Vrečar *4.111.1930 - 12. XI.2000 Rodil se je v Moravčah kot četrti od šestih sinov staršema Stanislavu in Mariji Cerar. Kot najstnik je doživljal strahote nemške okupacije in koministične revolucije, po vojni pa begunstvo inn zdomstvo. V Spittalu je končal obrtno šolo in postal mizarski mojster. V taboriščnih letih je rad gojil lahko atletiko in je bil priznan telovadec. Ko je emigriral v Argentino, je živel s starši in pozneje ustanovil svojo družino. Poročil se je z Antonijo Uštar. Rodila sta se jima sinova Gabrijel in Simon. Vsi so vedno zavestno izkazovali, da je biti Slovenec nekaj lepega. Vsakdanja molitev in vključevanje v versko občestvo je bil zunanji znak njihove vere. Njegova družina je vseskozi gojila ljubezen do rodne domovine in ohranjala spomin na žrtve njene polpretekle zgodovine. Njegova zemeljska pot se je po hudi bolezni sklenila v zgodnjem nedeljskem jutru 12. novembra 2000. Zelo veliko prijateljev ga je prišlo kropit in zar\j darovat zadušnico. Somaševanije je vodil njegov brat salezijanski duhovnik v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji. Pokojnikovi ženi, sinovoma in bratoma izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnika pa bomo ohranili v spominu in molitvah. Folklorna skupina ,,Mavrica“ na odru KOLABORACIJA Nad. z 2. str. branci pri tem niso imeli nobenih možnosti pri izbiri, morali so pristati v ta pogoj, če so se hoteli čim bolj učinkovito upreti komunistični revoluciji. Resnica o slovenski kolaboraciji je zato lahko le naslednja. Nobene kolaboracije z okupatorjem ne bi bilo, če ne bi bilo izredno nasilne komunistične revolucije in to v času, ko je bil narod paraliziran zaradi okupacije ter razkosanja dežele. Če bi lahko za koga uporabljali izraz kolaboracionist, bi to lahko veljalo le za komuniste ter posledično njihove partizane, saj so prav oni zlorabili težke razmere, v katerih se je znašel slovenski narod in načrtno sprožili komunistično revolucijo. Z njo so prizadet del naroda prisilili v izrazito samoobrambo. Vsako govorjenje o kolaboraciji te protirevolucije je zato le zakrivanje oči pred bistvom. Sicer pa o vsem tem veliko bolj podrobno piše v svoji nnjnovejši knjigi „Med smrtjo in življenjem” Marko Kremžar. Posredoval Vinko Levstik POGLED NAZAJ Govor dr. Marka Kremžarja na obletnici Srednješolskega tečaja V zadnji številki smo že poročali o lepo Uspeli 40-letnici srednješolskega tečaja. Proslava je bila v dvorani Slovenske hiše. Omenimo še, da je bila odrska scena delo mojstra Toneta Oblaka. Na proslavo so Poslali pozdramia pisma med drugimi Poslanec lic. Marjah Schiffrer in soproga, Predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu mag. Boštjan Kocmur in soproga, ter vodja salezijanske inšpektorije v Ar-dentini in bivši dijak tečaja g. Jože Repo-Vz- Ob tej priložnosti je dr. Marko Kre-uužar naslovil na prisotne sledeče besede: “Prav je, da se ob tej priložnosti spom-•Um nekaterih med nami - in v večnosti,- o katerih lahko rečem, da brez njih našega Srednješolskega tečaja - ne bi bilo. Pred očmi imam vse profesorje, ki so 0(i prvih let do danes omogočali tečaju obstoj in rast. Njihova imena so zapisana v r°nikah, predvsem pa v srcih rojakov. V ' dobrotnikih slovenske mladine, -prisot-in odsotnih- gledam vedno svoje dobre Prijatelje in sem jim za to hvaležen. Ne morem našteti vseh tistih študentov 111 hi ih staršev, ki so s svojim veseljem in 2avzetostjo leto za letom dokazovali, da haše prizadevanje odgovarja resnični po- trebi mladih. Lahko pa rečem, da jih ni bilo malo. Tudi njim gre moja zalivala. Rad bi tudi povedal, da se je v daljnem letu 1958 rodil literarni krožek, iz katerega je zrasel kasneje tečaj Ravnatelja Marka Bnjuka, iz ideje prijatelja Milana Magistra. V tistih vročih poletnih dneh mi je Milan predlagal, da bi pripravila za srednješolce kratek počitniški tečuj. Sklenila sva, da bo pri tem ena mojih nalog vaditi mlade v pisanju. Vpisali so se trije študentje, ki pa niso bili nikdar vsi hkrati navzoči. Ko je bilo v nekuj tednih tečaja konec, se z Milanom nisva mogla hvaliti, da je bila stvar uspešna. A vendar - če ne bi bilo tistega počitniškega tečaja, verjetno danes ne bi bili zbrani tukaj. Nekaj tednov po pričetku novega šolskega leta pa sta se oglasila pri meni Milan Bevk, ki je bil eden od treh počitniških tečajnikov, in Boj Petriček s prošnjo, naj bi med letom nadaljevali z vajami v pisanju. Povedala sta, daje med tvjunimi vrstniki več takih, ki bi jih to zanimalo. Skupino študentov, srednješolcev, ki so nato pričeli ob meni „literarni krožek" in s tem nehote pripravili temelj našemu tečaju, so sestavljali: Današnji predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit, pokojni Boj Petriček pa Milan Bevk, Meta Debeljak, Meta Duh, Alenka Prijatelj in današnja tajnica srednješolskega tečaja, Alenka Jenko, katero vsi dobro poznate. Vsem tem bi lahko rekli, da so soustanovitelji našega tečaja. Ob njihovem mladostnem navdušenju za vse lepo, dobro in slovensko mi ni bilo težko -ob rastočem številu dijakov- narediti potrebnega koraka od romantičnega literarnega krožka do sistematičnega srednješolskega študija. Ta zamisel je imela od vsega začetka podporo slovenskega dušnega pastirstva v osebi msgr. Antona Oreharja pa tudi njegovih naslednikov. Z njihovo velikodušno pomočjo smo dobili svoje prostore, študentje pa tudi dopolnilni pouk o krščanski veri. Kasneje nas je tudi naša osrednja organizacija Zedinjena Slovenija sprejela pod svoje okrilje v sklop slovenskih šol v Argentini. Tako se je okrepila vez tudi z našimi osnovnimi šolami. Od požrtvovalnih učiteljic, ki tiho gojijo slovensko rast v sobotnih šolah, smo uživali ves ta čas prijateljsko tiho sodelovanje. Brez njihovega vztrajnega dela srednješolski tečaj ne bi mogel postati to, kar je. Tečaj smo krstili po ravnatelju Marku Bajuku, odločnemu možu, zavednemu krščanskemu Slovencu, ki je v najtežjih begunskih dneh pričel zbirati sredi vetrinske-ga polja slovenske dijake k resnemu študi- ju. Njemu in begunski gimnaziji, katero je ustanovil s pomočjo požrtvovalnih profesorjev, ki so bili pripravljeni učiti brez slehernega plačila in ki so znali posredovati svoje znanje le s srcem in s pripomočki, ki so nam jih pripravili sami, gre zahvala, da je skoraj generacija mladih slovenskih beguncev lahko dosegla univerzo. Ime našega tečaja izraža hvaležnost temu velikemu vzgojitelju in vsem begunskim profesorjem, tudi tistim ob ravnatelju Ivanu Prijatelju v italijanskih taboriščih, ki so se posvečali vzgoji v dneh, ko so oni sami in njihove družine trpeli pomanjkanje. Prepričan sem, da sem vsa ta desetletja ob rednem stiku z mladimi, z njihovimi starši in s kolegi v profesorskem zboru, prejel nnjveč jaz. Vsem se iz srca zahvaljujem. Res pa je tudi, da bi mi verjetno marsik-dnj upadel pogum, če me ne bi vsa ta leta bodrila in mi stala ob strani, ne glede na sobote, ki sem jih kratil svoji družini, moja draga žena Pavla. Tudi ona lahko gleda na teh štirideset let kot na čas skupnih idealov in skupnih naporov, saj je bil srednješolski tečni vsa leta prisoten pri nas doma - in to ne le ob sobotah. Njej in nujnim otrokom, ki mi niso nikdar očitali, da bi jih ob skrbi za druge zanemarjal, iskren Bog plačaj. Vendar je pogled naznj vreden le toliko, kolikor nam da zagona in smernic za na-daljne delo. Daj Bog, da bo tudi med nami tako. Bog Vas živi!” Kot že tri leta zapored, je občina v Rosariu pripravila festival narodnostnih skupin, „Fiesta de las colec-hvidades," Tudi Slovenci že od poče-tka sodelujejo pri tem dogajanju. Tako so tudi letos postavili na razstavišču pod spomenikom zastave lep in obširen šotor za kulturni del Prireditve, poleg tega pa še stojnico za jedačo in pijačo ter so poleg nje Postavili oder za plesne točke. Kulturni del prireditve je bil letos Posvečen prikazu Prešerna in njego-Vega dela. Rojaki so razstavili precej Prešernovih slik ter njegovih pesmi, ki so jih prevedli v španščino, da so tako radovedni Rosarijčani lahko zvedeli kaj več o njem in njegovem delu in poeziji. Seveda so razstavo še Popestrili z raznimi slikami iz Slove-hlje in velikim zemljevidom. Vedno Pa je bil kak rojak pripravljen Argentincem približati Slovenijo ter razložiti nje-ne posebnosti in zanimivosti. Kot spominčke so produiali tudi slovenski denar in znamke, pa mnjice itd. Predvsem v soboto in nedeljo sta mladinski folklorni skupini na prostem zaplesali nekuj dobro predstavljenih plesov, ki so jih mimoidoči z zanimanjem ogledovali •n odobravali. V soboto, 4. novembra, se je v šotoru Slovenska predstavnica za kraljico festivala v slovenskem šotoru zbrala lepa skupina rojakov, ki živijo v Rosariu in okolici, na predavanje, ki ga je imel glavni urednik Svobodne Slovenije Tine Debeljak. Pozdravil ga je predsednik društva Triglav Marjan Jeriha. Nato je predavatelj podal zgodovino slovenskega naseljevanja v Argentini od leta 1700 dalje. Predavanje je pred nekuj meseci tudi predstavil v slovenskem podpornem društvu Triglav v Buenos Airesu. . Naslednjo soboto je prihitelo v Rosario tudi več gostov iz Buenos Airesa na festival, med njimi predsednik ZS Tone Mizerit, a žal je bilo praznovanje zaradi silnega naliva onemogočeno. Rojaki iz Rosaria in iz Buenos Airesa imujo v zadnjem času veliko kulturnih in narodnih stikov in želeti je, da se to nadaljnje in še poveča. TD ■BNNSMNMHi Gospodarski Zaskrbljeni Primorci Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice Nevzdržen padec Verjetno v Argentini že dolgo nista bila tako tesno povezana politika in gospodarstvo. V zadnjih tednih smo lahko celo opazili, da so važna gospodarska pogajanja med vlado in guvernerji bila v dnevnem časopisju obravnavana na političnih straneh. V tem smislu pa se je gospodarska kriza še tesneje povezala s politično nejasnostjo. Posledica je bila, da je nad gospodarskim stapjem nastal še večji dvom, kar je povzročilo ponoven padec industrijske dejavnosti. Pav tam, kjer bi bil razmah najbol j potreben, je rezultat najslabši. Mesec oktober v tem ni bil izjema. Običajno primerjamo gospodarsko dejavnost nekega meseca z rezultatom istega meseca prejšnjega leta in pa s prejšnjim mesecem tekočega leta. V mesecu oktobru je bil izid negativen v obeh primerih. Padec industrijske proizvodnje je dosegel kar 3,3 odstotke v primeru z oktobrom 1999. Pa tudi če ga primerjamo z letošnjim septembrom je proizvodnja padla in sicer za 1,2 odstotka. Oktober je torej že tretji zapovrstni mesec, ko industrijska proizvodnja pada v primerjavi z lanskim letom (glej grafikon). Če primerjamo vseh deset mesecev leta 2000, je sicer še vedno pozitiven do 1999 in sicer 0,8%. Če upoštevamo, da je svetovna tendenca zelo pozitivna, je Argentina čuden primer, ko sredi splošnega razmaha trpi hudo recezijo. Eno najbolj prizadetih področij je avtomobilska industrija, tradicionalni barometer gospodarske dejavnosti. Ta je sicer v oktobru uprizorila nekakšen skok v prodaji, a to je bila posledica, da je koncem oktobra zapadel rok zamepjalnega plana. Tako se je v tem mesecu prodalo kakih 35.000 novih vozil (mesečni promedij je 25.000) a za november že napovedujejo, da prodaja ne bo dosegla niti 15.000 s čimer bo november postal najslabši mesec v za- SLS+SKD za vstop... Nad. s 1. str. SLS+SKD v vladi vodila tri ministrske resorje, in sicer notranjega, pravosodnega in kmetijskega. V združeni ljudski stranki pa namesto notranjega želijo prevzeti vodenje ministrstva za promet. Glede vstopa združene ljudske stranke v vlado so nekateri njeni vidnejši člani zagovarjali tudi drugačno rešitev, in sicer da bi stranka morala svoj položni naslednja štiri leta krepiti v opoziciji. Vstopu v vlado je nasprotoval tudi strankin podmladek, Nova generacija SLS. Stališče, po katerem stranka ne bi vstopila v koalicijo, je članom glavnega odbora predstavil voclja tega strankinega naj višjega organa Janez Podobnik, ki pa od trenutka dalje, ko je glavni odbor z večinsko odločitvijo izglasoval vstop stranke v vlado, podpira omenjeno odločitev. Sicer je s posebno izjavo vstop stranke v vlado končno podprlo tudi sedem poslancev SLS+SKD, proti sta bila le voclja poslanske skupine Janez Podobnik in Franci Rokavec, ki omenjene izjave nista podpisala. NASPROTJA V SLS-SKD Nasprotnjoča si stališča članov SLS SKD, ali ngj gre stranka v opozicijo ali v vladno koalicijo, so javnosti znana že dalj časa. Po drugi strani so po podobnem pritisku posegli v strankinem pod mladku -Novi generaciji; v izjavi za javnost so zapi- dnjih letih. In ker bodo poletni meseci na tem področju izredno „suhi”, so gospodarske oblasti (in seveda tudi podjetniki ) zelo zaskrbljeni glede prihodnjosti tega področja. A na ekonomske obzorju lahko zaznamo nek protisloven podatek: v argentinskih bankah so naložene izredne količine denarja. Finančni sistem beleži danes okoli 87.000 milijonov dolarjev in pesov v raznih vlogah, kar predstavlja 0,3% več kot pred enim mesecem in 4,3% več kot pred enim letom. Fondov je torej dovolj, a nihče se jih ne upa kanalizirati v produktivne sektorje. Raje jih imajo varno naložene v bančnem sistemu, kjer jim prinašajo gotove obresti. Seveda, če bo razvoj šel naprej v tej smeri, je težko, da bi lahko ustavili padec v industrijski dejavnosti. Kakšna pa bo posledica tega, je vsem znano. Edino, kar bo tako rastlo v Argentini, bo recezija. -e. -t. 2000 1999 Industrijska proizvodnja, primerjana v procentih s prejšnjim mesecem sali, da se ne strinjajo z vstopom stranke v vladno koalicijo. Predvsem zaradi liberalne demokracije in združene liste, saj v taki sestavi koalicije ne vidijo možnosti, da bi lahko uresničevali program in načela, ki jih zagovarja stranka. Poleg tega pa menijo, da se stranka z LDS ni pogajala, temveč se je prodala. Z ostrim stališčem podmladka so bili v stranki seznanjeni. Nekateri člani SLS+ SKD sicer zagovarjajo dejanje Nove generacije z njihovo avtonomnostjo, drugi pa jim zamerijo, da se pred izjavo za javnost niso posvetovali z vodstvom stranke. Člani, ki so podpirali vstop stranke v vladno koalicijo, pa vidijo v ozaclju dejanja Nove generacije Marjana Podobnika, ki je bil ob bratu Janezu Podobniku najbolj vnet zagovornik strankinega odhoda v opozicijo. Dobitnika Einspielerjeve nagrade Letošnja dobitnika Einspielerjeve nagrade sta generalni intendant avstrijske radiotelevizije (ORF) Gerhard Weis in deželni intendant ORF na avstrijskem Koroškem Gerhard Draxler, in sicer za njune zasluge pri prizadevanjih za prisotnost slovenskega jezika v elektronskih medijih. Nagrado od leta 1988 dalje podeljujeta Krščansko kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev osebnostim iz javnega življenja iz vrst večinskega prebivalstva. Svet slovenskih organizacij je zaskrbljen zaradi novega zastoja v postopku za odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in v sporočilu za javnost poziva vse politične dejavnike, naj z večjo vnemo podpirajo rešitev vprašanja, ki se vleče že 50 let. Nemir v slovenski javnosti je toliko bolj utemeljen in razumljiv, če upoštevamo stališča, ki so prišla do izraza pri uveljavljanju zakona za zaščito jezikovnih manjšin, ki je bil sprejet lani in ki je naletel na hude ovire v Gorici, Čedadu, Tržiču in tudi Vidmu. SSO skupaj s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo (SKGZ) nasprotuje ukinitvi komisije za zamejce in Slovence po svetu v slovenskem Državnem zboru. Obe organizaciji sta slovenskim političnim in institucionalnim organom poslali pismo, v katerem jih pozivata, nuj ne izpeljejo napovedane prenove slovenskega državnega zbora, ki bi bila v škodo slovenski maujšini v Italiji in njenemu ugledu v ključnem trenutku uveljavljanja svojih pravic. Časopis beneških Slovencev Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je ob 50. obletnici izhajanja časopisa Novi Matajur sprejel predstavnike časopisa. Peterle je sogovornikom čestital ob jubileju in ob tem poudaril pomen, ki ga je za Slovence v Benečiji imel Novi Matajur v preteklosti in ga ima še danes pri ohranjanju slovenskega jezika in narodne identitete v tem delu zamejstva. Osrednja slovesnost ob 50. obletnici tednika beneških Slovencev je bila 20. oktobra v Čedadu, kjer je tudi glavno uredništvo tednika. Novi Matajur je namenjen predvsem slovensko govorečim prebi- valcem iz Videmske pokrajino, s svojimi prispevki pa pokriva dogodke v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Tednik, ki ga izdaja podjetje Novi Matajur, izhaja tedensko na dvanajstih straneh Članki v Novem Matajurju so napisani v italijanskem, slovenskem knjižnem jeziku in narečju beneških Slovencev. Za to so se pn časopisu odločili predvsem zaradi velike asimilacije med beneškimi Slovenci kot tudi zato, ker želijo nagovoriti tiste ljudi slovenskega rodu, ki ne znajo več materinščine, a še govorijo beneško narečje. Onečaščeni spomenik v Št. Joštu K5K0VIC ANTON MAlAVASli v \| I N I MAIAVA ’ aNOKIJ MALA' ANTON MAI • 'št; urn MMf.vvs|fr||Or,,G Mai.iwkii SridtN.u OBLAK .10*1 čjjjtt TRČEK 'N v ncu ; TIČEK JO£mHj!T trCe.k mat««, 2AMD VINKO ; »AR EU STANKU , fLANIf A.lC IR ANC •jir jani/ ALIC ALOJZU ALIČ STANKO ALIC HAJKO ■OZNAK. JOŽEf CIANETTI VIKTOR KRMELJ JO tl MSNJAK ANTON MALAVAŠIČ MIHA MALAVAŠIČ Al 01/ IJ MALAVAŠIČ JAK OH MALOVIM 1AI0R MALOVRH JOŽtR OKLAK JANI/ OBLAK IAK0B OBLAK MIMA OBLAK RKANC, OSREDKAR JANU OSREDKAR J0?l V Št. Joštu so „neznani“ zlikovci onečastili spominsko kapelico, za katero je naredil načrt rojak Tone Oblak iz Argentine. Napis z rdečo barvo na imenih se glasi: Morivci, ne skrivajte se za Kristusom. Komunisti ne spoštujejo nobenega spomina ne spomenika našim žrtvam! Sramota! Foto Andrej Rezelj HTlIlil—llilll—m—SBB» Novice iz Pisali smo pr HUD PLAZ V LOGU Katastrofalni plaz je v sredo 15. popoldne zasul in uničil več kot 100 metrov regionalne ceste od vasi Strmec do mejne-§a prehoda Predel ter del ceste na Mangartsko sedlo. Po prvih podatkih predstavnikov štaba civilne zaščite v Bovcu se plaz ne premika več, kar kaže, da naj bi se ustavil. Kljub temu na plazišču vztrajajo dežurne službe in spremljajo dogajanje. Ogled plazišča je namreč pokazal, daje nad žariščem plazu še veliko materiala, ki lahko vsak čas zdrsi proti dolini. Na premikanje Plazu lahko dodatno vplivajo nove padavine. Na upravi za zaščito in reševanje zato ljudem svetujejo, nai se brez potrebe ne odpravljajo v dolino Koritnice. Po neurad-•uh podat kih v Logu pod Mangartom pogrešajo sedem ljudi, 9G-letna starejša domačinka naj bi že postala žrtev plaza, eno vaščan ko pa so zaradi poškodb odpeljali v šempetrsko bolnišnico. štiri slovenske žrtve v predoru V nesreči vlaka v predoru pod Kitzstein-hornom pri Kaprunu je po zadnjih podatkih ’unrlo 159 ljudi, med indentificiranimi žrtvami pa so tudi štirje Slovenci. Identiteta štirih ponesrečencev še ni znana, je za Javnost izjavil salzburški deželni glavar Eranz Schausberger. Žalne maše se je med drugimi državniki udeležil tudi slovenski Premier Andrej Bajuk. Mladi so prijatelji alkohola IN TOBAKA Med slovensko mladino je uživanje alkohola in kajenje tobaka dokaj razšir-Jeuo, še več: odnos mladih do uporabe in porabe obeh legalnih drog je precej strpen, ®koda, ki jo povzročata zdravju, pa med Uekaterimi precej podcenjena. To sklepajo na podlagi rezultatov raziskave, v okviru katere so lani približno 3660 dijakov in dijakinj prvih letnikov slovenskih srednjih šol povprašali o njihovem uživanju alkohola ter uporabi tobaka in drugih drog. Gre za slovenski del evropske raziskave, imenovane ESPAD (The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs), katere skupni rezultati - iz vseh 31 držav, vključenih v projekt - bodo javno objavljeni šele februarja prihodnje leto. SV. BARBARA NA TROJANAH Graditelji predora Trojane so na vhodu v levo predorsko cev iz smeri Vranskega postavili kip svete Barbare, po legendi zavetnice rudarjev. Skorni trikilometrski dvocevni predor Trojane bo najdaljši predor v okviru uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest, njegova investicijska vrednost pa znaša 13,9 milijarde tolarjev. Predor Trojane na avtocestnem odseku Vransko - Blagovica bo končan in predan prometu predvidoma v letu 2004. VEDNO VEČ ILEGALCEV V prvih devetih mesecih letošnjega leta je slovensko državno mejo ilegalno prestopilo več kot 27.000 tnjcev, kar je za 69 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Število ugotovljenih nedovoljenih prehodov državne meje se je najbolj povečalo v drugi polovici letošnjega leta, saj je samo septembra mejo prestopilo več kot 4.200 in oktobra nekaj manj kot 4.900 tnjcev. Večina t.i. ilegalcev takoj po prestopu meje zaprosi za azil, kar je v prvih desetih mesecih letos storilo več kot 9.450 oseb - v vsem lanskem letu samo 766 oseb - zato je vlada sprejela novelo zakona o azilu in razglasila sosednjo Hrvaško za „tretjo varno državo”. NAGRADA ZA PEDALE Koprski poslovni sistem Cimos je prejel Fordovo nagrado Ql. Nagrado sije podjetje prislužilo kot izredno kakovosten dobavitelj pedalnega sklopa za Fordovo vozilo fiesta. Cimos je tako prvo podjetje med 15 v srednji in vzhodni Evropi, ki je nagrado prejelo, ne da bi bila v njegovi lastniški strukturi soudeležena korporacija iz avtomobilske industrije. ŠAHOVSKA OLIMPIADA Slovenska moška šahovska reprezentanca je v zadnjem krogu šahovske olim-Piade igrala z Madžarsko neodločeno 2:2 in Sl na koncu s 33 točkami skupaj s še šestimi reprezentancami razdelila sedmo *hesto, kar je najboljša uvrstitev slovenskih šahistov na teh tekmovanjih. Slabše so se °drezala dekleta, ki se domov vračajo z 21 točkami in 44. mestom, v zadnjem krogu so Se z Makedonkami razšle z izidom 2:2. Pri boških so zmagali Rusi, pri ženskah pa fokyke. TENIŠKA DVOJICA - DRUGA Slovenski teniški igralki Katarina Srebotnik in Tina Križan sta v finalu dvojic turnirja WTA v Pattayi na Tajskem morali Priznati premoč indonezijsko-nizozemske kombinacije Yayuk Basuki-Carolina Vis in Zgubile s 3:6, 3:6. SLOVENSKI RUGBY Ragbjjisti Protonavta Ljubljane so pos-jesenski prvaki slovensko-hrvaške lige, Potem ko so v šestem, zadnjem jesenskem, rogu v mestnem derbiju premagali Kolins-o Bežigrad z 51:13. Ljubljančani so v estih tekmah petkrat zmagali in enkrat j^gubili, s 16 točkami pa imajo isti dosežek Dot Zagreb, a boljšo razliko v zadetkih, .^'gu slovenska kluba Kolinska Bežigrad Emona, ki je šele v šestem krogu prvič U'agala, z 20:5, je bila boljša od Mladosti, ua petem oziroma šestem mestu. PLESNI ZMAGI Zadnji dan nizozemskega odprtega plesnega tekmovanja v latinsko-ameriških plesih v Amsterdamu, ki šteje tudi za točke na svetovni lestvici, sta dvojno zmago dosegla slovenska para. Med 130 amaterskimi pari sta bila najboljša Andrej Škufca in Katarina Venturini, srebrno odličje pa sta si priplesala Matej Krajcer in Janja Lesar, ki se zadnje čase vse bolj uveljavljata v svetovnem vrhu, snj sta se tudi na lestvici povzpela na tretje mesto. PRVO MESTO V ŽENSKEM JUDU Slovenska judoistka Raša Sraka je na svetovnem vojaškem prvenstvu v Van Hel-dru na Nizozemskem v kategoriji do 70 kg osvojila prvo mesto in tako postala svetovna vojaška prvakinja. Na poti do naslova je Slovenka premagala Belorusinjo Skačo-vo, Madžarko Lamfallusy in Poljakinjo Sz-cepansko. V MARCU SVETOVNA PLANICA Planiška letalnica bo 17. in 18. marca gostila finalno tekmo 22. svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih. Generalni sekretar OK Planica Branko Dolhar je ob predstavitvi prireditve na otvoritvi 26. kranjskega zimskošportnega sejma v Kranju povedal, da bodo vstopnice za ogled petdnevnega tekmovanja naprodaj že pred novim letom. Pri OK Planica so prepričani, da je vstopnica tudi primemo novoletno darilo za ljubitelje tega športa. ,,Upamo, da bo na OBČNI ZBOR GALLUSA Na občnem zboru v četrtek, 15. t.m. je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Rudi Bras, podpredsednica Alice Fajdiga, tajnik Lenčka Zupan, blagajnik Martina Maček, arhivarja Kristina Prijatelj in Marijan Koritnik, gospodar Jože Vom-bergar, odbornik in dirigent dr. Julij Savelli, revizorja Sebastijan Kocmur in Roza Golob, predsednik razsodišča Božo Fink. SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO STAREŠINSTVO je bilo na letošnjem kongresu PAX ROMANA v Amsterdamu sprejeto kot redni član MUC in nacionalni predstavnik v tej mednarodni organizaciji katoliških intelektualcev. PROSLAVA 29. OKTOBRA V nedeljo, 19. t.m. se je zbralo v Don Boscovem zavodu v Ramos Mej (ji lepo število slovenskih fantov, ki so proslavili praznik 29. oktobra. Na sporedu je bilo več pevskih točk in predavanje g. Jurčeea. Duhovno misli je podal novomašnik g. Kump, ki se je ob tej priliki zahvalil fantom za vse, kar so mu pripravili za novo mašo. Od njih se je tudi poslovil, ker bo v kratkem odšel na novo službeno mesto v Peru. S pesmijo Oče, mati,... so fantje zaključili lepo prireditev. DRUŠTVENI OGLASNIK Pošiljanje paketov v domovino naravnost iz Argentine Odslej je dovoljeno vložiti hkrati na dan le eno (prej dve) prošnjo za predmete, za katere je potrebno dovoljenje. FRIZERSKI SALON VENA prvi slovenski v Buenos Airesu se vljudno priporoča vsem gospem in gospodičnam za cenjeni obisk. Trajna in vodna ondulacjja, kakor tudi druga dela po vaši želji in okusu. Cene solidne. Obiščite nas v Ercilla 6120. Iz Liniersa pridete s kolektivom št. 15 v petih minutah VILI - VENA POTOČNIK Svobodna Slovenija; št. 47; 23. novembra 1950 Slovenija moja dežela Jožef Tominc Rodil se je 6. julija 1790 slovenskim staršem v Gorici, umrl 22. aprila 1866 na Gradišču pri Prvačini. Leta 1809 je s priporočilom nadvojvodinje Mariane Avstrijske odšel v Rim, kjer se je od 1810 do 1817 učil in bival pri slikarju Contjju Bazzan(ju. Na rimski Akademiji sv. Luka je leta 1814 prejel srebrno medaljo. Leta 1819 je odpotoval na Dunaj, potem je ustvarjal v Ljubljani, predvsem portrete meščanov in udeležencev ljubljanskega kongresa 1821. Od leta 1831 je živel v Trstu, kjer je slovel kot spreten slikar, ki je na primer v petindvajsetih dneh portretiral petindvajset angleških mornariških oficirjev. V Gorico se je leta 1855 vrnil poln slave in denarja, nato pa je odšel na bratovo posestvo na Gradišču, kjer je imel atelje in Kjer je skoraj slep umrl. Sam se je imenoval »mojster portretnega slikarstva", ob njegovi smrti pa je takratni župnik zapisal ob rob matične knjige: slavni slikar. Tominčeva dela vključujejo predvsem portrete posamičnih oseb in skupin odraslih in otrok. Mnogokrat je portrete poživljal v ozadju s pogledi na mesto ali deželo, kjer so portretiranci živeli i. pd. Na znamki je portret družine Moscon, 1829, ofie na platnu. Tri praznično oblečene in z nakitom olepšane dame so zbrane ob kavi na terasi. Dragocene porcelanaste skodelice in pladenj odsevajo na poltirani mizi. Na levi strani v ozadju je krajina z reko, na desni pa park s cipresami. Na terasni ograji stoji steklena posoda z zlatimi ribami. Tri dame - starejša je baronica Welserheim, stoječa je baronica Moscon, tekmi veliko gledalcev. Lani smo jim ponudili 40 skokov preko 200 metrov in tudi letos računamo z dobrimi poleti. Naš cilj ni lov za rekordi, a je možno lanski rekord še izboljšati,” je povedal Dolhar. Za samo prireditev se zaenkrat ni bati, s