V / Prekmurci v vojni 1914 ̶ 1918 Fotografije “Tou mas moj szpomenek kda szam sze dolzeo.” Murska Sobota 2018 Prišo je glás – Prekmurci v vojni 1914 ̶ 1918 Urednica: Metka Fujs Fotografije Izdal in založil: Pomurski muzej Murska Sobota Avtor: Mark Krenn Prevod madžarskih besedil: Petra Bobovec Szabó Oblikovanje: Metka Fujs, Tomislav Vrečič Jezikovni pregled: Marjan Maučec Skeniranje, obdelava fotografij: Tomislav Vrečič Prelom: Tomislav Vrečič E-naslov: www.pomurski-muzej.si Naslov e-knjige: www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije Murska Sobota 2018 Izdajo publikacije so omogočili: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Murska Sobota in Občina Moravske Toplice CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 94(497.411)”1914/1918” 355.01-058.65(497.411)”1914/1918”(083.81) KRENN, Mark Prišo je glás [Elektronski vir] : Prekmurci v vojni 1914-1918. Fotografije / [avtor Mark Krenn]. - El. publikacija. - Murska Sobota : Pomurski muzej, 2018 Način dostopa (URL): http://www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije ISBN 978-961-6579-42-1 1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 95868673 Predgovor Projekt Pomurskega muzeja Murska Sobota Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914‒1918, ki smo ga posvetili stoti obletnici prve svetovne vojne ter v njem združili razstavo s katalogom, zgoščenko, posebno številko Zbornika soboškega muzeja z naborom razprav ter tri tematske publikacije (Padli in pogrešani, Odlikovanci in Fotografije), je prinesel vrsto novih dognanj. Ob pomoči zunanjih avtorjev smo v muzeju tako celovito evidentirali gradivo o nekem obdobju, ga strokovno obdelali in ugotovili veliko novega. V nekaj letih smo iz skromnega vedenja o usodi prekmurskih vojakov v največji moriji, kar jih je do tedaj poznalo človeštvo, prišli do točke, ko lahko povemo, da je to tema, o kateri danes res vemo veliko. S projektom smo odprli zanimivo poglavje prekmurske zgodovine, spoznali osebe z neverjetnimi življenjskimi zgodbami, osebe, ki so se v vojni povzdignile med ovenčane junake in nato izginile iz našega spomina. Projekt je postal dober model sodelovanja med muzealci, raziskovalci in zbiralci ter način, kako lahko skupaj dosežemo kakovostne, celovite in s tem tudi uporabne rezultate. Podatke, ki smo jih zbrali in objavili, lahko koristno uporabijo vsi, ki jih potrebujejo za raziskovalno delo, pa tudi mnogi svojci, ki še vedno iščejo informacije o svojih prednikih. Tovrstno sodelovanje bomo zagotovo uporabili tudi v prihodnje pri evidentiranju gradiva in proučevanju kakšnega drugega obdobja pomurske zgodovine ali še neraziskane teme. Čeprav poteka njegovo poklicno delovanje na povsem drugih področjih, je Mark Krenn od mladostniških let zavzeti sledilec umetnosti in spominov. Zanimanje je zelo kmalu postalo načrtno zbiranje predmetov in dokumentov, ki pričajo o preteklosti Prekmurja. Že davno se je odločil, da ga zanimajo predvsem fotografije krajev, ljudi in dogodkov, kar ga je kmalu pripeljalo k proučevanju fotografskih tehnik in dela poklicnih fotografov, vse to pa je združil v monografiji o šalovskem fotografu Juliju Schönauerju, ki je izšla v založbi Pomurskega muzeja, ter v prispevku o prekmurskih poklicnih fotografih v Zborniku soboškega muzeja. Široko zastavljeno proučevanje usode prekmurskih vojakov, ki smo se ga v muzeju lotili ob stoletnici prve svetovne vojne, bi težko izvedli brez zunanjih sodelavcev in brez vsestranskega sodelovanja Marka Krenna. Poleg fotografije je namreč prav vojaška zgodovina področje, ki ga kot zbiralca raznovrstnih predmetov in podatkov najbolj zanima. Pa ne samo predmeti (uniforme, orožje, odličja, oznake, dokumenti), ampak tudi sama vojaška organiziranost ter vojaške enote, v katerih so služili ali se borili prekmurski vojaki, v tem primeru med prvo svetovno vojno. Manjši izbor zbranih oz. evidentiranih fotografij je skupaj s kopico zanimivih in uporabnih podatkov o vojakih, njihovih usodah in vojaških strukturah, v katerih so se borili, pripravil za objavo že v priložnostnem koledarju, ki ga je izdala Evangeličanska cerkvena občina Bodonci. O prekmurskih vojakih v avstro-ogrskih vojaških enotah v prvi svetovni vojni je napisal obširen prispevek za tematsko številko Zbornika soboškega muzeja. 3 Leta načrtnega zbiranja fotografij in z njimi povezanih podatkov ter široko sodelovanje z drugimi zbiralci in raziskovalci je privedlo do pričujočega izbora 170 fotografij in podatkov o prekmurskih vojakih, ki so na njih. Tukaj ne gre za opus enega fotografa ali fotografski fond neke ustanove, ki je načrtno nastajal med vojno, kot je običajno pri tovrstnih izdajah. Gre za nabor fotografij iz osebnih zapuščin ali družinskih zbirk, ki so bodisi našle pot v Krennovo zasebno zbirko bodisi jih hranijo posamezniki in družine in le manjši del tudi javne ustanove. Okoli 20 000 mobiliziranih prekmurskih mož, okoli 3 000 padlih ali pogrešanih in okoli 1 700 odlikovancev so okvirne številke, do katerih smo prišli pri muzejskem projektu proučevanja usode prekmurskih vojakov v letih 1914‒1918. Le majhno število teh je bilo mogoče z imeni in priimki, s kraji bivanja ter z drugimi osebnimi in vojaškimi podatki povezati z ohranjeno podobo na fotografiji, zato je vsaka še toliko bolj dragocena. Metka Fujs 4 O fotografijah prekmurskih vojakov iz obdobja 1914–1918 Fotografska zapuščina prekmurskih vojakov1 iz časa 1. svetovne vojne predstavlja le neznaten del fotografskega gradiva posameznih družinskih zbirk ali fondov nekaterih javnih ustanov, pregledanih za namen te raziskave. Kljub neznatnemu obsegu pa so pregledane in dokumentirane fotografije ter identificirane vojne fotografije iz tega časa prvovrsten nosilec raznolikih vizualno-dokumentarnih informacij o podobah prekmurskih vojakov. Na osnovi branja in razumevanja fotografij kot slikovnih sporočevalcev vojaških in vojnih dogodkov smo dobili podrobnejši vpogled v organiziranost in delovanje prekmurskih vojakov v strukturah avstro-ogrske vojske med 1. svetovno vojno, pa tudi v njihovo osebno življenje. Pokojni vojak 1. svetovne vojne leži v domači sobi na mrtvaškem odru, ob njem ožji sorodniki. Nad posteljo visi njegov vojaški portret. Okolica Serdice okoli 1939. Forografija Alojz Šbüll (1898‒1995), Sotina. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 1 Oseb, ki so bile rojene na območju današnjega Prekmurja, ali so pred 1. svetovno vojno živele na tem prostoru in so se borile v tej vojni. 5 Fotografija z vojaškim portretom je nosilec različnih informacij, ki lahko v nekem trenutku dobijo eshatološko duhovno dimenzijo. To se običajno zgodi ob vojakovi nenadni smrti (na bojišču ali po koncu vojne), ko hranitelj fotografije – sorodnik ali partner – spremeni svoj odnos do dokumentarno vizualnega objekta, ki ga hrani. Podoba fotografiranega pokojnika postane tedaj pogosto del družinske idolatrije in ima posebno mesto v zbirki družinskih fotografij. Nekaj takšnih fotografij najdemo v tej publikaciji.2 Votivna podoba neznanega zakon- skega para iz okolice Rogašovcev okoli leta 1930. Fotografija v lese- nem okvirju je bila najdena pri od- vozu kosovnih odpadkov. Retuširana in akvarelirana fotogra- fija iz tridesetih let 20. stoletja pri- kazuje žensko v poznih dvajsetih letih, njen izbranec, fotografiran v huzarski uniformi s činom desetnika in večkratni odlikovanec, je verjetno padel v 1. svetovni vojni. Idealizira- na podoba zakoncev je sestavljena iz dveh portretov, posnetih v različnem času. Portret moškega v huzarski uniformi izvira iz vojnega časa (okoli leta 1916). Ženski portret je iz časa po prvi svetovni vojni. Na željo naročnika je fotograf združil oba portreta na monokromatičnem (od temno do svetlo zelene) ozadju ter z dorisovanjem in z akvareliranjem ustvaril želeno podobo. Hrani: Jože Cigan iz Tešanovcev Ameriška pisateljica in filozofinja Susan Sontag (1933‒2004) je zapisala: »Vsaka fotografija je memento mori.«3 Posebno še, ko za določeno osebo ostane zgolj ta, bi lahko dodali.4 Zbrano fotografsko gradivo, ki ga objavljamo, je navsezadnje potrebno razumeti tudi kot prispevek pri oblikovanju širše družbene zavesti o vojaški preteklosti ljudi iz tega prostora. Pridobivanje fotografskega gradiva Fotografsko gradivo iz časa 1. svetovne vojne sem avtor zbiral in raziskoval več let, bolj intenzivno pa zadnje desetletje. Originalne fotografije, ki jih hranim, so bile pridobljene na več načinov. Večje število so mi posamezniki podarili, nekaj fotografij sem z izmenjavo pridobil od zbiralcev ali kupil. Slednje v raznih antikvariatih (Murska Sobota, Maribor, Ljubljana), na spletnih dražbah ali zbirateljskih srečanjih. Hranim okoli dvesto originalnih fotografij s tematiko prekmurskih vojakov v 1. svetovni vojni. Identificiranih je bilo okoli sedemdeset oseb (informacija od prejšnjega lastnika fotografije ali podatek s hrbtne strani fotografije). O eni osebi hranim tudi več različnih fotografij. 2 Glej votivno podobo Štefana Gorčana iz Polane. 3 Sontag, Susan. O fotografiji. Študentska založba, Ljubljana 2001, 19. 4 Več kot tri tisoč prekmurskih vojakov se ni nikoli vrnilo domov. 6 Fotografije, ki so bile izposojene (malo manj kot polovica od objavljenih) od lastnikov oz. hraniteljev, so bile preslikane v Pomurskem muzeju Murska Sobota (v nadaljevanju PMMS), vnesene v digitalno bazo podatkov muzeja in vrnjene lastnikom. Poleg zasebnikov in zbiralcev razglednic ali fotografij (v Prekmurju jih je vsaj dvajset) hranijo fotografije z vojaško tematiko še uradne regijske ustanove: PMMS, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (v nadaljevanju PIŠK MS) ter Galerija - Muzej Lendava. Nekaj deset vojaških fotografij iz naših krajev hrani Pokrajinski arhiv Maribor (PAM). Določeno fotografsko gradivo (originalne fotografije ali preslikave originalov) hranijo tudi muzeji in arhivi na Madžarskem.5 Nekaj preslikav izvirnikov smo pridobili od potomcev izseljencev v Ameriko in Avstralijo (po elektronski pošti in s klasično poštno pošiljko). Vojaške portrete prekmurskih vojakov 1914‒1918 najdemo tudi na kamnitih nagrobnikih6, ki so se še ohranili na nekaterih pokopališčih po Prekmurju. Določeno fotografsko gradivo z obravnavano tematiko pa najdemo tudi v madžarski vojaški literaturi iz časa med obema vojnama. »V času 1. svetovne vojne je bilo posnetih več sto tisoč fotografij. Mnoge ostajajo anonimne, ker niso bile identificirane v kasnejšem sistemu klasificiranja in arhiviranja …«7 Enako velja za količino identificiranega fotografskega gradiva v Prekmurju, če le-to primerjamo s številom okoli 20 000 vpoklicanih prekmurskih mož v letih 1914‒1918. Fotografsko gradivo iz Prekmurja zbiram že od konca devetdesetih let 20. stoletja. V tem času je bilo pregledanih več kot petsto družinskih fotografskih zbirk iz več kot sto trideset prekmurskih krajev. V grobem je bilo registriranih malo manj kot tisoč vojaških fotografij iz 1. svetovne vojne. Približno polovica teh fotografij je bila identificirana. Posamezni vojaki, predvsem častniki,8 so pred fotografsko kamero stopili večkrat, posledično je v ohranjenih družinskih zbirkah več različnih fotografij iste osebe, tudi posamezne fotografije (predvsem vojaški portreti) so bile izdelane v več izvodih. Med najobsežnejše posamezne družinske fotografske zbirke pri nas sodi fotografski fond družine Toplak-Vogler,9 ki ga hrani PMMS. Med drugim najdemo v njem nad sto vojaških fotografij članov družine, ki so se borili v 1. svetovni vojni. Med obsežnejše spada tudi fotografsko gradivo družine Pitz iz Topolovcev. V njem se je ohranilo okoli štirideset fotografij iz časa 1914‒1918, vendar gre v glavnem za vojaške propagandne fotografije, ki so jih posneli uradni vojaški fotografi avstro-ogrske vojske. Vojaške fotografije iz 1. svetovne vojne predstavljajo najstarejše fotografsko gradivo v večini pregledanih zasebnih zbirk v Prekmurju. Načeloma potomci oz. hranitelji s pomembnostjo teh fotografij niso posebej obremenjeni. Mnogi niso mogli identificirati svojih prednikov na posnetku oz. se s tem niso ukvarjali. Iz nekaterih večjih krajev v Prekmurju (Rogašovci, Bakovci, Dokležovje, Odranci, Črenšovci …) kljub dokaj sistematičnemu zbiranju in poizvedbah nismo pridobili nobene fotografije z obravnavano tematiko. Iz Črenšovcev (med največjimi kraji v Prekmurju) nimamo nobene vojaške fotografije. Tudi ob pomoči domačega duhovnika in po več oznanilih pri božjih službah domačini takšnih fotografij očitno niso našli.10 Po pogovoru z informatorji na terenu 5 Hadtörténelmi Levéltár Budapest (Vojaškozgodovinski arhiv v Budimpešti), Magya Nemzeti Levélár - Vas Megyei Levéltára, Zala Megyei Levéltára (Madžarski nacionalni arhiv – arhiv Železne županije v Sombotelu in arhiv Zalske županije v Zalaegerszegu), Göcseji Múzeum (Muzej Göcseji v Zalaegerszegu). 6 Fotografija na manjši ovalni porcelanski podlagi – ovoid, po navadi aplicirana v primerno vdolbino nad imenom pokojnika. 7 Wel s, Liz. Photography: A Critical Introduction. Routledge, London 2004, 119. 8 Iz Prekmurja izhaja okoli petdeset višjih častnikov v rangu od poročnika do polkovnika. 9 Obsežno fotografsko gradivo (več kot tisoč fotografij) se je ohranilo v zapuščini Jožeta Toplaka iz Murske Sobote. 10 Iz Črenšovcev je bilo med vojno vpoklicanih več sto vojakov. 7 ugotavljamo, da se je veliko tega izgubilo pri rušenju oz. prenovah stanovanjskih zgradb, veliko fotografij so zavrgli ob smrti sorodnikov. Številne družine so se po spremembah političnega režima v letih 1919, 1941 in 1945 izselile iz Prekmurja. Na severovzhodu Goričkega so fotografije preminulega velikokrat pokopali skupaj s pokojnikom.11 Omeniti velja različne državne ureditve po letu 191812 in takratne oblasti, ki so anatemizirale vsakršno spogledovanje z vojaško zapuščino nekdanje Avstro-Ogrske. Tudi uradne ustanove (muzeji, arhivi) v tem času niso sistematično raziskovale in zbirale fotografskega gradiva iz let 1. svetovne vojne. Potomci fotografirane osebe v mnogih primerih niso namenjali veliko pozornosti ustreznemu hranjenju fotografskega gradiva. Okvirjene fotografije, ki so visele po zidovih, so v stiku z direktno sončno svetlobo zbledele, ob preveliki vlagi pa je krhko strukturo srebrovega bromida razjedla plesen. Razglednica, ki jo je poslal vojak Alojz (Alajos Perdigar, 3. stotnija, I. bataljon 18. m. k.13 pehotnega polka) očetu Ivanu v Vančo vas, Šopron14, 1914. Zaradi neprimerne hrambe (vlaga) je fotografijo napadla plesen, ki je najpogostejši vzrok za propadanje fotografskega gradiva. Perforacija je posledica nestrokovne odstranitve znamke. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 11 Aleksander Barbarič - Tus (1911–2008) avtorju, Šalovci leta 2001. 12 Kraljevina SHS, 1919–1929, Kraljevina Jugoslavija, 1929–1941, po letu 1945 FLRJ in od leta 1963 SFRJ. 13 Kratice vojaških enot: m. k. = madžarski kraljevi (honvéd ali madžarsko domobranstvo); c.-k. = cesarsko-kraljevi (skupna avstro-ogrska vojska). 14 Sopron 8 Ob upoštevanju navedenega je malo verjetno, da bi se fond vojaških fotografij iz let 1914‒1918, najdenih v Prekmurju, lahko bistveno povečal. Nekaj primerov umetelno rezbarjenih lesenih okvirjev z vstavljeno vojaško fotografijo. Nekateri vojaki, ki so se vrnili iz vojne, so fotografijo s svojim vojaškim portretom vstavili v lesen okvir in obesili na primerno mesto v hiši. Če so bili spretni, so si okvirje iz mehkega lesa s preprostim orodjem izdelali kar sami, ali pa so okvir naročili pri najbližjem mizarskem mojstru. Nekateri ročno izdelani okvirji so bili prave male mojstrovine, njihova izdelava pa je trajala več zimskih tednov. 9 Motivika in tehnična izhodišča fotografij V tematsko dokaj širokem naboru fotografij prevladujeta vojaška portretna fotografija in žanrski prizori z bojišč ali zaledja. Predstavljeno fotografsko gradivo lahko v osnovnih elementih razdelimo na štiri ohlapne tematske sklope: - Posnetki iz fotografskih ateljejev Portretna fotografija. Vojaki so fotografirani posamezno, z družino, s prijatelji …, 71 fotografij. - Posnetki zunaj fotografskih ateljejev Vojaki so fotografirani pred vojašnico, na vadbišču, v bolnišnici, ob podelitvi odlikovanj, z ruskimi ujetniki …, 43 fotografij. - Posnetki vojaških moštev Posnetki posameznih čet ali vodov, 20 fotografij. - Posnetki z bojišča oz. s položajev v neposredni bližini bojišča Prevladuje ljubiteljska fotografija, 23 fotografij. Na preostalih 13 fotografijah vidimo skupine nabornikov, letalsko tehniko, vojaške objekte in kot posebnost – posnetek vojaške poroke v eni od prekmurskih vasi. Malo manj kot polovica fotografij, objavljenih v tej publikaciji, je bila posnetih pred odhodom vpoklicanega na bojišče. Poveljstva vojaških enot (polkov in bataljonov) in garnizije avstro-ogrske vojske so bila nameščeni v večjih mestih takratne države. Poklicna fotografska dejavnost je bila v takšnih mestih številčnejša, k temu so pripomogle prav številne stranke iz vojaških vrst. Tako so bili meseci po objavi splošne mobilizacije avgusta leta 1914 (intenzivno obdobje vpoklicev) med finančno najbolj donosnimi v celotni zgodovini dotedanje poklicne fotografije. Samo v mestu Sombotel na Madžarskem15 je konec leta 1914 delovalo več kot 15 poklicnih fotografskih ateljejev16 in v glavnem so živeli od vojaške portretne fotografije. Nemalo prekmurskih vojakov se je po prihodu k dodeljeni vojaški enoti prvič srečalo s fotografijo oz. so se fotografirali prvič v življenju. Nekateri se po odhodu na bojišče niso več vrnili,17 ostala je le fotografija. Posnetki v fotografskem ateljeju so kontrolirani, vse je podrejeno mizansceni, ki jo je pripravil fotograf: draperija v ozadju, pohištvo, izdelano v duhu historizma, šopek cvetja na mizici … Drža portretiranca je šablonska. Pomemben je položaj rok, usta so vedno zaprta, izpostavljeni so vojaški atributi: orožje, odlikovanja na prsih, čin ipd. Pri kasnejši tehnični obdelavi posnetka so uporabljali tudi razne ovalne maske s secesijsko ornamentiko.18 Vse do konca vojne se fotografska procedura v ateljeju ni bistveno spremenila. Po pregledu in analizi fotografskega gradiva v družinskih zbirkah lahko ugotovimo, da so fotografirani vojaki pred odhodom na bojišče domov poslali (ali 15 V mestu je bilo poleg drugih tudi poveljstvo I. bataljona 83. c.-k. pehotnega polka, v katerega je bilo vpoklicanih največ prekmurskih vojakov. 16 Szakács, Margit. Fényképészek és fényképészműtermek Magyarországon (1840-1945). Magyar Nemzeti Múzeum, Budapest 1997. 17 V prvih dveh letih vojne je padla skoraj polovica prekmurskih vojakov od skupnega števila padlih. Šövegeš Lipovšek, Gordana. Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918. Padli in pogrešani. Pomurski muzej Murska Sobota, Murska Sobota 2016. 18 Paspartu z ovalnim izrezom ali območje fotografskega papirja okoli ovalne fotografije. 10 prinesli kasneje med dopustom) dve do tri različne fotografije z lastno podobo (pogosto več izvodov istega motiva), posnete v fotografskem ateljeju ali v bližini vojašnice, ki so jo fotografsko pokrivali najbližji poklicni fotografi. Portret dveh vojakov, Bratislava, jeseni 1914. Ateljejska fotografija v vizitnem formatu 9 x 6 cm na trdem kartonskem nosilcu. Poklicni fotograf Károly Körper, Bratislava. Fotografija je bila pridobljena v Ivanjševcih, vendar lastniki vojaka niso prepoznali. Verjetno je v družinsko zbirko prišla od drugod. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota V letih vojne so se vojaki fotografirali tudi na bojišču, posamezno ali s svojo vojaško enoto. Motivi teh fotografij so bolj raznovrstni in ne sledijo običajnim fotografskim pravilom. Prevladuje ljubiteljska fotografija. V glavnem so fotografirali častniki ali redki posamezniki iz vojaških vrst, ki so imeli fotografsko kamero. Pri teh fotografijah je bolj kot kakovost pomemben fotografov osebni odnos do neposrednega vojnega okolja.19 Takšnih fotografij je več v fotografskih zbirkah, ki jih hranijo potomci avstro-ogrskih častnikov iz Prekmurja, vendar jih ni veliko. Od 170 objavljenih fotografij (kataloški del) z izvedbo in motiviko nobena ne posega v umetnostni prostor sodobne evropske fotografije tistega časa. 19 Tukaj izvzamemo uradno vojaško fotografijo, ki koketira s propagandnim učinkom. 11 Predstavljene fotografije so v izvirniku (originalna fotografija) izdelane v različnih formatih in v različnih tehnologijah. Ob začetku vojne je začela zamirati izvedba fotografij na trdem kartonskem nosilcu v vizitnem formatu (9 x 6 cm) ali v kabinetnem formatu (15 x 10 cm). V publikaciji je objavljenih 25 takšnih fotografij, v glavnem iz leta 1914. Nekaj desetletij staro fotografijo na trdem kartonskem nosilcu je zamenjala fotografija na mehkem papirju v formatu razglednice (9 x 14 cm ali 10 x 15 cm). Takšnih fotografij je 133. Poleg omenjenih so objavljene tudi fotografije, ki so v izvirniku povečane (15 x 20 cm), in fotografije kombiniranih fotografskih tehnik. Posebnost sta fotografiji na porcelanasti ovalni podlagi.20 Skupinska fotografija posadke samostojnega topa (15 cm autokanone M.15/16). Italijansko bojišče, poleti 1916. Med vojaki je Matija Cmor (rojen leta 1884) iz Motovilcev, vendar ga ne prepoznamo. Posnetek je dirigiran, vsi gledajo proti objektivu fotografske kamere, izpostavljeni so tehnični elementi (poljska telefonija, cev topa ipd.). Vse kaže na domiselno postavitev poklicnega fotografa. Hrani Mark Krenn, Murska Sobota 20 Glej Janez Kovač in Alojz Štefanec, oba iz Šalovcev. 12 32 fotografij v formatu fotorazglednice21 je imelo v sporočilni rubriki na hrbtni strani dopisana besedila, namenjena prejemniku, in so bile večinoma odposlane na domači naslov. Večina fotografij in razglednic vsebuje osnovne podatke o posamezniku ali skupini na posnetku (osebni podatki, enota, v kateri se je boril, ipd.). Nekatera besedila so bila pripisana pozneje, po vojni. 44 fotografij na hrbtni strani nima nobenega podatka. Prepoznavo smo opravili na podlagi sekundarnih virov informacij (osebni dokument, vojaška literatura, izjave potomcev ali primerjava ciljne osebe na posnetku z drugimi fotografijami v zbirki, če so bile na razpolago). Za neidentificirano fotografsko gradivo, ki ga nismo objavili, ostaja malo upanja, da bomo lahko s konvencionalno metodo prepoznave to gradivo kdaj identificirali. Vojna fotografija pred letom 1914 S pojmom vojne fotografije se prvič srečamo že konec štiridesetih let 19. stoletja, kmalu po iznajdbi trajnega fotografskega postopka nekaj let prej. Nekaj ohranjenih dagerotipij22 iz časa ameriško-mehiške vojne 1846–1848, ki jih je posnel lokalni mehiški dagerotipist, velja za prve znane vojne posnetke v zgodovini.23 Več deset posnetkov v tehniki kalotipije (talbotipije)24 izhaja iz obdobja sikhovskih vojn 1848–1849 v Indiji. Prvi pomembnejši vojni, ki sta bili temeljito fotografsko dokumentirani, sta krimska (1854–1856) in ameriška državljanska vojna (1861–1865). V tem času so se uporabljale še stare fotografske tehnike, kot že omenjeni dagerotipija in kalotipija, od leta 1850 pa ambrotipija, pri katerih so za izvedbo posnetka ob dobri svetlobi potrebovali več kot minuto. Za prvega uradnega vojaškega fotografa (pogodbeno ga je najela vojska Združenega kraljestva) velja Britanec Roger Fenton (1818–1869), ki je fotografsko dokumentiral krimsko vojno. Vojna fotografija je že sredi 19. stoletja vplivala na novo obliko novinarskega poročanja – fotonovinarstvo,25 ki vse do danes ostaja neločljivo povezano s klasično obliko novinarskega poročanja s svetovnih bojišč. Z rusko-japonsko vojno 1904–1905 se je končalo prvo obdobje vojne fotografije. V vojaških spopadih, ki so sledili, fotografija ni bila več zgolj statičen vizualni izrisovalec dogajanj na bojišču, ampak jo vojaška poveljstva med drugim začnejo uporabljati tudi kot orodje vojne propagande oz. kot manipulativni medij, ki je lahko vplival na javno mnenje. V tehničnem smislu je fotografska tehnologija že omogočala izdelavo poceni fotografij v neomejenih količinah. Posledično so fotografije, prek vojaških portretirancev prinesene ali poslane domov, prvič dosegle širše plasti prebivalstva. Prav vojaške fotografije predstavljajo najstarejši del celotnega fotografskega gradiva v Prekmurju in jih je bilo še pred časom mogoče najti skoraj v vsaki hiši. 21 Pojem fotorazglednica natančneje opredeli poslano fotografijo v formatu razglednice s prostorom za besedilno sporočilo na hrbtni strani. V primerjavi z običajno razglednico, ki je lahko izelana tudi v tehniki litografije, risbe ali kot kombinacija različnih grafičnih tehnik, je fotorazglednica (ljubiteljska ali poklicna fotografija) bolj avtentična v slikovnem opisu prizora. 22 Najstarejši trajni fotografski postopek, ki preide v splošno uporabo po letu 1839. V tehničnem smislu gre za pozitiv na srebrni ali posrebreni plošči. 23 Hodgson, Pat. Early war photographs. Graphic Society, Boston, New York 1974, 13. 24 Fotografska tehnika, ki omogoča razmnoževanje posnetkov v procesu izdelave negativ-pozitiv. 25 Prikazovanje vojn je močno povezano z dokumentarno fotografijo in predstavlja začetke fotonovinarstva. Newton, Julianne Hickerson. The Burden of Visual Truth: The Role of Photojournalism in Mediating Reality. Lawrence Erlbaum Associates, Mahwah, New Jersey 2001. 13 Fotografija v prvi svetovni vojni Vojna fotografija v 1. svetovni vojni s svojo masovnostjo in prikazom vojnih aktivnosti na ekskluzivni informativni ravni v veliki meri sintetizira temeljna izhodišča dokumentarne fotografije, ki pa se je kot taka uveljavila šele po koncu vojne.26 S svojo načelno objektivnostjo nam izrisuje podobe kulturološke dekonstrukcije tedanjega evropskega prostora in dehumanizacijo tedanje družbe. Skozi optiko masovne vojne fotografije pa se izrisuje tudi podoba preprostih ljudi v vojaških uniformah. Podobe prekmurskih vojakov, predstavljene v tej publikaciji, tik pred vojno (obdobje vpoklicev) in med njo so del tega zgodovinskega mehanizma. V svojem delu Fotografija, kritični uvod Liz Wel s piše: »V industrijski dobi fotografija postane najbolj pogosto uporabljen način komuniciranja.«27 Tako je informacija v obliki fotografske govorice med fronto in zaledjem funkcionirala tudi v vojnih letih 1914‒1918. Posrednik vizualne informacije (tudi vizualne manipulacije) je lahko postal vsak, ki je obvladal fotografijo. Vojaška poveljstva vojskujočih se strani so namenjala veliko pozornosti regulaciji statusa vojnih fotografov, ki so delovali na bojiščih. Avgusta leta 1914 je npr. srbsko vrhovno poveljstvo izdalo zelo natančen pravilnik o delovanju vojnih fotografov na bojišču.28 Avstro-ogrska vojska pa je že julija 1914 ustanovila Vojni tiskovni urad (KPQ – K.u.k. Kriegspressequartier), ki je bil podrejen vojnemu ministrstvu. Naloga tega urada je bila koordinacija vseh informativnih ali propagandnih dejavnosti, vključno z vsemi tiskanimi mediji tistega časa. Med vojno je bilo v njem zaposlenih 550 ljudi, od tega 280 vojnih fotografov.29 Za zbiranje in arhiviranje fotografskega gradiva je bil zadolžen Vojni arhiv (Kriegsarchiv) na Dunaju. Že po prvih dveh letih vojne je bilo zbranih več kot 50 000 fotografij. Te so prihajale od poklicnih in ljubiteljskih fotografov, ki so morali poslati kopijo vsake fotografije osrednjemu vojaškemu uradu, ki je deloval v sklopu KPQ. Pogoji so bili strogi, delovala je cenzura.30 V prvih letih je bilo težje pridobiti fotografsko gradivo z vzhodnega bojišča kot z zahodnega.31 Prvi avstro-ogrski vojni fotograf, ki je prispeval fotografije z vzhodnega bojišča, je bil Carl Seebald.32 Po letu 1917 se je kot posledica aktivne propagande KPQ povečalo število posnetkov nasilja, umrlih in ranjenih. Skozi vojna leta se je ob ukvarjanju s fotografijo profiliral tudi operativni status fotografov, ki so delovali na bojišču. Generalno jih lahko razvrstimo v štiri skupine: 26 Pod skupino karakteristik, ki definirajo dokumentarni stil, razumemo vse vidike nastanka in uporabe fotografije. Čeprav bolj ohlapno te karakteristike služijo kot označevalci pri primerjavi fotografov, ki delujejo v okvirih dokumentarne tradicije, ki obsega elemente fotografske izobrazbe, novinarstva, umetnosti, sociologije in zgodovine. Becker Ohrn, Karin. Dorothea Lange and the documentary tradition. Louisiana State University Press, Baton Rouge 1980, 36. 27 Wel s, 2004. 28 »Uput za upotrebu raznih slikara pridodanih višim jedinicama na bojištu …«, 20. 8. 1914, Valjevo. Zeković, Marina. Ratni slikari, fotografi, amateri i dopisnici fotografi u srpskoj vojsci 1914-1918, katalog izložbe. Vojni muzej, Beograd 2001. 29 Reichel, Walter. Pressearbeit 1914-1918: Das Kriegspressequartier (KPQ). Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs (MÖSTA), Sonderband 13. Studienverlag, Wien 2016. 30 Holzer, Anton. Die andere Front. Fotografie und Propaganda im ersten Weltkrieg. Primus Verlag, Darmstadt 2007. 31 Razlogov je bilo več: porušena infrastruktura, oddaljenost bojišč od zaledja, hitro spreminjanje frontnih črt, kar je predstavljalo nevarnost za zajetje fotografa ali fotografiranega in posledično odvzem osebnih stvari, tudi fotografij, s strani Rusov. 32 Rojen 1878 v Šleziji. 14 1. Uradni vojaški fotografi Pogodbeno so jih najemala vojaška poveljstva, izhajali so iz vrst poklicnih fotografov ali slikarjev. Njihovo fotografsko delo se je množično uporabljalo za namen vojne propagande, sistematično so dokumentirali dogajanje na bojišču, vojaška poveljstva pa so uporabljala njihove posnetke (tudi letalske) pri sestavljanju operativne taktike. Na skrbno pripravljenem posnetku vidimo strojnično gnezdo s posadko, ki navidezno opreza za ruskimi letali. Vzhodno bojišče, spomladi 1917. Značilna avstro-ogrska vojnopropa- gandna fotografija v formatu razgled- nice, ki jo je založil 83. c.-k. pehotni polk. Fotograf je naredil množico kopij tega motiva. S prodajo takšnih razgled- nic je vojska pridobivala denar za svoje ranjence, invalide, vojne sirote ipd. Na hrbtni strani je odtisnjen žig v madžar- ščini (gl. spodaj), ki govori o tem, komu je namenjen denar od prodaje te foto- grafije. Fotografija je bila pridobljena iz zapu- ščine Aleksandra Fartka iz Šalovcev, vojaka omenjenega polka. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota V sklad za invalide, vdove ter sirote 83. cesarsko-kraljevega pehotnega polka. 15 2. Vojni dopisniki in fotografi časopisnih hiš Med najbolj znane vojne poročevalce s soškega bojišča sodi Alice Schalek (1874–1956), ki je slovela kot prva pomembna ženska v avstrijskem novinarstvu.33 3. Poklicni fotografi Če jih po vpoklicu niso najela poveljstva vojaških enot, so se z vojno fotografijo ukvarjali neodvisno od uradnih vojnih fotografov. Njihovega fotografskega dela ni bilo mogoče popolnoma kontrolirati s cenzuro. Poklicni fotografi, ki jih zaradi starosti ali nesposobnosti niso vpoklicali, so se s fotografijo ukvarjali v domačem kraju. Fotografirali oz. dokumentirali so dogajanje v zaledju (glej ateljejske vojaške portrete prekmurskih vojakov Jožefa Prahiča iz Murske Sobote). Motivno je veliko posnetkov s prikazom nege vojaških ranjencev. 4. Ljubiteljski fotografi (amaterska fotografija) V tej skupini najdemo v glavnem častnike oz. navadne vojake iz vrst izobražencev (učitelji, zdravniki …), ki so se v mirnem času ljubiteljsko ukvarjali s fotografijo. Njihova fotografija je iskrena, tehnično včasih dvomljiva, vendar prinaša verodostojno informacijo z bojišč. Primer fotografije, ki jo je posnel ljubiteljski fotograf. Posnetek v tehniki sepia je bil posnet z ročno kamero 9 x 12 cm. V tehničnem smislu posnetek ni brezhiben, gre za golo dokumentiranje nastavljenega prizora. Fotografija prikazuje skupino zajetih ruskih vojakov, ki jih straži avstro-ogrski črnovojnik (stoji skrajno levo). Nekje v zaledju frontnih črt, vzhodno bojišče, spomladi leta 1917. Fotografijo je domnevno posnel Bela Beer (1898–1974) iz Križevcev, vojak 83. c.-k. pehotnega polka. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 33 Leta 2005 je pri Založbi Karantanija izšel njen vojni potopis Posočje 1916, opremljen z mnogimi izvirnimi fotografijami, ki jih je posnela avtorica. 16 Fotografije, ki jih objavljamo v tej publikaciji, lahko po navedenih kriterijih fotografovega vojnega statusa razdelimo na poklicno in ljubiteljsko vojno fotografijo. Iz začetnih let vojne je več fotografij, ki so jih posneli poklicni fotografi pred odhodom vojaških enot na bojišče (portretna ateljejska fotografija). Ljubiteljska fotografija je prišla do izraza kasneje, na bojišču. Vsaj dve fotografiji, ki sta objavljeni, je posnel uradni fotograf avstro-ogrske vojske Alois Lück (glej fotografijo Aleksandra Pongratza s Hodoša in Jožefa Lepoše iz Markovcev).34 Prekmurski fotografi v vojni Pred letom 1914 se je s fotografijo v Prekmurju ukvarjalo nekaj poklicnih in več ljubiteljskih fotografov. Med vojno jih je bila večina vpoklicana k pehotnim enotam35, ki so imele naborna območja v Železni in Zalski županiji. V Murski Soboti je od poklicnih fotografov predvidoma ostal le Jožef Prahič (1876‒1923), ki zaradi zdravstvenih razlogov ni bil vpoklican. Enako velja za fotografa Štefana Fartelja (rojen leta 1877) iz Bokračev. V Lendavi je med vojno fotografsko dejavnost opravljal poklicni fotograf Elek Schrantz (rojen v Lendavi). Kot navadni vojaki so se na vzhodnem in italijanskem bojišču borili najmanj trije predvojni poklicni fotografi iz Prekmurja. Mihael Pauko (1888‒1915) iz Bratoncev je padel na vzhodni fronti36. Pavel Brunnar (1887–1959) iz Sela in Franc Pergar (rojen leta 1895) iz Turnišča sta vojno preživela. Pavel Brunnar se je s poklicno fotografijo ukvarjal do konca štiridesetih let 20. stoletja.37 Franc Pergar ali Pergaz38 pa se je po letu 1920 bolj posvetil svojemu osnovnemu poklicu – ključavničarstvu. Domnevamo, da so se z osnovami fotografije v času vojne seznanili še: Jožef Čiček (rojen leta 1889) iz Lendave, Josip Gider (1890‒1965) iz Vanče vasi in Anton Klemar (1893‒1979) iz Ropoče. Njihova poklicna fotografska dejavnost se je začela po letu 1919.39 Fotografij iz vojne (bojišča), ki bi jih posnel kateri od naštetih poklicnih fotografov, zaenkrat ne poznamo. Znanih je le nekaj ateljejskih portretov prekmurskih vojakov, ki sta jih posnela Jožef Prahič v Murski Soboti in Elek Schrantz v Lendavi. Nekaj teh posnetkov najdemo v publikaciji. Pred časom se je v fondu Fride Kovač, ki ga hrani PIŠK MS, med rokopisnim gradivom našla tudi pomembna fotografija iz vojne, ki jo glede na način fotografskega dela in izvedbe posnetka pripisujemo fotografu Jožefu Prahiču. Gre za redek posnetek s tematiko avstro-ogrskega vojaštva v Murski Soboti v času 1. svetovne vojne. 34 Informacija s hrbtne strani obeh fotografij. 35 83. in 48. c.-k. pehotni polk, 18. in 20. m. k. pehotni polk. 36 Šövegeš Lipovšek, 2016, 127. 37 Krenn, Mark. Fotografi v Prekmurju 1870–1945, Zbornik soboškega muzeja 16–17. Pokrajinski muzej Murska Sobota, Murska Sobota 2011, 316. 38 Fotografski avizo Francz Pergáz, Fényképész Bántornya, odtisnjen na trdem kartonskem nosilcu fotografije. 39 Iz tega časa izvirajo njihove identificirane fotografije. 17 Avstro-ogrski vojaki rekonvalescenti pred evangeličansko cerkvijo v Murski Soboti, jeseni 1915. Fotografija Jožef Prahič, Murska Sobota. Na hrbtni strani fotografije je odtisnjen žig K.u.k. Reservefilial Spital in Muraszombath (rezervni oddelek bolnišnice v Murski Soboti). Med drugimi avstro-ogrskimi vojaki so tudi pripadniki bosansko-hercegovskih enot s fesom na glavi (stojijo v zgornji vrsti). V spodnji vrsti, označena s križcem, sedi Helena Kovač40, hčerka Štefana Kovača, evangeličanskega duhovnika v Murski Soboti. Hrani: PIŠK MS Okoli leta 1923 se je v Mursko Soboto priselil izvrsten poklicni fotograf Dragutin Reesch (1891‒1945), rojen v Zagrebu.41 V času 1. svetovne vojne je vse do zajetja na črnogorskem bojišču in odhoda v italijansko ujetništvo deloval kot vojni fotograf v 69. c.-k. pehotnem polku. V fotografskih zapuščinah nekaterih prekmurskih družin se je ohranilo tudi nekaj vojaških fotografij iz let 1914‒1918, ki so jih posneli ljubiteljski fotografi, predniki teh družin, ki so se borili v 1. svetovni vojni. 40 Rojena leta 1895 v Murski Soboti. Kot članica Evangeličanskega ženskega farnega društva je pomagala pri oskrbi ranjencev, ki so bili na zdravljenju v Murski Soboti. 41 Leta 1925 se je poročil s prvo prekmursko fotografinjo Katico Prahič, hčerko soboškega poklicnega fotografa Jožefa Prahiča. 18 Z ljubiteljsko fotografijo so se v tem času ukvarjali zgolj izobraženci iz premožnejših družin. Znan je ciklus vojnih fotografij (družinsko izročilo)42, ki jih je na srbskem bojišču posnel ljubiteljski fotograf, mag. farmacije Gusztav Szepessy (1886‒1920) iz Beltincev. S fotografijo sta se v času vojne ukvarjala tudi stotnik štajerskega prostovoljnega strelskega bataljona Jožef Vogler (1869‒1931) s Petanjcev in poročnik (po izobrazbi učitelj) Aladar Makari iz Sela. V Prekmurju bomo najbrž še naleteli na vojne fotografije iz 1. svetovne vojne, ki so delo neznanega poklicnega ali ljubiteljskega fotografa iz naših krajev. A kljub poznavanju načina fotografskega dela večine prekmurskih fotografov brez izvora posnetka in komparativnih fotografskotehničnih znanj prepoznava ne bo enostavna. Vojni fotograf (vojno je končal s či- nom pehotnega vodnika) Dragutin Reesch v italijanskem ujetništvu, 1917. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 42 Nikolaj Szepessy avtorju, avgusta 2014. 19 Fotografije prekmurskih vojakov v madžarski vojaški literaturi V prekmurskem povojnem tisku (tudi v slovenski vojaški literaturi) po letu 1918 redko naletimo na razprave o prekmurskih vojakih v 1. svetovni vojni, enako velja za objave fotografskega materiala. Madžarsko vojaško zgodovinopisje je ob pomoči svojih veteranskih združenj (1914‒1918) v zgodnjih štiridesetih letih 20. stoletja izdalo več publikacij43 s tematiko 1. svetovne vojne, kjer so v imenskih preglednicah omenjeni tudi vojaki iz Prekmurja. Poleg podrobnega pregleda vojnih operacij in opisov enot, v katerih so se borili vojaki iz madžarskega dela nekdanje Avstro-Ogrske, najdemo v knjigah A magyar katona in A frontharcos eszme szolgálatában 44 tudi kratke življenjepise z opisom vojne poti odlikovanih vojakov iz nekdanjih zahodnih madžarskih pokrajin, ki so jih Madžari izgubili s trianonsko mirovno pogodbo leta 1920. Med njimi tudi Prekmurje. Portreti odlikovancev in spremna besedila. Iz knjig A frontharcos eszme szolgálatában in A magyar katona (Budimpešta,1942). 43 Aytay, Endre (ur.). A magyar katona: Századunk legszebb magyar csatái. „Élet” Irodalmi és Nyomda Rt., Budapest 1942. Csuka, Zoltán (ur.). A visszatért Délvidék. Halász Irodalmi és Könyvkiadó Vál alat, Budapest 1941. De Sgardelli, Caesar (ur.). A Délvidék hadtörténete 1914-1918: A Délvidék katonái a világháborúban. A Hadtörténeti Kiadványok Kiadóhivatala, Budapest 1941. Kertész, Elemér; De Sgardelli, Caesar. A frontharcos eszme szolgálatában. „Magyar front”, Budapest 1942. Doromby, József. A volt császári és királyi 83-as és 106-os gyalogezredek története. Zrínyi Kiadó, Budapest 2016. 44 Obe sta bili izdani v Budimpešti leta 1942. 20 Informativna besedila spremljajo manjše fotografije s portreti nekdanjih vojakov v civilnih oblačilih ali v uniformi iz časa vojne.45 V obeh knjigah najdemo podatke o vojaški poti 438 odlikovanih prekmurskih vojakov46 (nekajkrat se imena v knjigah podvajajo). Pri vsakem so omenjeni tudi čin (če ga je imel) in odlikovanja, ki jih je prejel. S fotografijo je predstavljenih 290 prekmurskih vojakov, od tega je 171 portretiranih v vojaški uniformi (1914‒1918). Fotografije so uredništvu prispevali sami odlikovanci (če so še živeli) ali njihove družine oz. potomci. Nekateri so poslali tudi svoje fotografije v gasilski uniformi ali uniformi Kraljevine SHS. Ob tem je treba poudariti, da iz določenih (tudi političnih) razlogov v tem izboru ne najdemo vseh odlikovanih prekmurskih vojakov47. Kataloška predstavitev fotografskega gradiva V kataloškem delu publikacije objavljamo 170 fotografij. Izmed teh 85 originalnih oz. izvirnih fotografij hranim avtor, druge so last posameznikov, družin ali iz zasebnih fotografskih zbirk, zbirk PIŠK MS in PMMS. Skozi zbrane fotografije predstavljamo 128 prekmurskih vojakov iz 67 prekmurskih krajev,48 ki so se borili v 1. svetovni vojni. Okoli 70 odstotkov prekmurskih mož je bilo v letih 1914‒1918 vpoklicanih v enega od štirih pehotnih polkov, ki so imeli naborni okoliš v Železni in Zalski županiji49. Gre za 83. in 48. c.-k. pehotni polk ter 18. in 20. m. k. pehotni polk. Od 119 poimensko predstavljenih vojakov v kataloškem delu publikacije, se jih je: - 8550 borilo v pehotnih enotah (50 med njimi v enem od štirih omenjenih pehotnih polkov avstro-ogrske vojske), - 12 pri konjenici (11. c.-k. huzarski polk, 6. m. k. huzarski polk), - 11 pri topništvu, - 20 v drugih rodovih (saniteta, telegrafske in železničarske enote, letalstvo …). Fotografije so razvrščene po abecednem zaporedju krajev, v katerih so bile pridobljene. Vsako spremlja kratko besedilo z osnovnimi podatki o osebi51 ali osebah na fotografiji, opisom motiva in drugimi informacijami. Na koncu je omenjen še hranitelj originalne fotografije. Lendava, Murska Sobota in Šalovci52 so kraji, v katerih je bilo pridobljenega največ fotografskega gradiva. Pri dataciji posnetkov nismo naleteli na večje ovire. Razna besedila na hrbtni strani (reverz) fotografije so predstavljala odlično izhodišče za natančnejšo datacijo posnetka. V nekaterih primerih podatek 45 S fotografijo je poleg besedila predstavljenih okoli 65 odstotkov vojakov. 46 Podatki iz teh knjig so pomagali pri sestavljanju baze podatkov o vojnem delovanju prekmurskih vojakov v 1. svetovni vojni. 47 Po raziskavah dr. Attile Kovácsa je bilo teh najmanj 1691. 48 Po priključitvi Kraljevini SHS avgusta leta 1919 je bilo v Prekmurju 174 krajev. Po ratifikaciji mirovnega sporazuma sta kraja Somorovci in Jošec pripadla Madžarski, Budišina in Kalh pa Avstriji. Lipovšek, Gašpar. Prekmurje: seznam občin v abecednem redu, razvrščenih po sodnih okrajih z navedbo raznovrstnih podatkov. Okrajno glavarstvo, Murska Sobota 1921. 49 Prekmurje je bilo do leta 1919 upravno razdeljeno med obe županiji. 50 Pri 69 osebah je bila ugotovljena pripadnost določeni pehotni vojaški enoti. 51 Pri 18 osebah manjka podatek o datumu rojstva ali smrti. 52 Na začetku 20. stoletja so bili Šalovci eden od večjih krajev v Prekmurju. Zbiranje fotografskega gradiva v Šalovcih poteka že od začetka devetdesetih let 20. stoletja, kar je povezano z dejstvom, da avtor izhaja iz tega kraja. 21 o času nastanka posnetka najdemo na sprednji strani (averz) fotografije. Pri datiranju poslanih fotorazglednic pomaga tudi poštni žig z datumom odpreme ali dospelosti v kraj naslovnika. Okviren čas nastanka posnetka lahko določimo tudi na osnovi tipologije uniform, odlikovanj, ovratnih oznak, vojnih znakov ali vojaške tehnike (vojaškega suknjiča M.191653 npr. ni mogel nositi vojak, fotografiran leta 1915. Avstro-ogrska vojska je vojaške čelade dobila šele pozno jeseni leta 1916, torej avstro-ogrski vojak s čelado načeloma ni mogel biti fotografiran pred tem časom. Poznavanje vojnih poti vojaških enot, v katerih so služili prekmurski vojaki, je pomagalo pri natančnejšem opisu motiva fotografije in pri njeni dataciji. S poznavanjem fotografske tehnologije in omenjenih metod časovnega določanja smo tako objavljeno fotografsko gradivo v celoti dokaj natančno časovno opredelili. Iz zapuščine Viljema Županka … Spominska litografija iz vojnega časa 1914‒1916 s podobami štirih cesar- jev zaveznikov (centralne sile), Mari- je z otrokom in vojaškim portretom Viljema Župan ka iz Šalovcev. Ovalni medaljoni z omenjenimi po- dobami so obšiti z barvnimi sukanci. Tudi napis v madžarščini54 in letnici so našiti s perforiranjem litograf- skega papirja. Kolorirana in našita litografija je vstavljena v imeniten leseni okvir. S prodajo različnih spo- minskih podob v tehniki barvne lito- grafije, gobelina oz. podobnih izvedb je avstro-ogrska vojska financirala svoje dejavnosti. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 53 V tem primeru M pomeni model, letnica zraven pa leto izdelave vojaškega suknjiča. 54 V prevodu: Spominska slika na čas svetovne vojne 1914–1916. 22 FOTOGRAFIJE PREKMURSKIH VOJAKOV 1914‒1918 23 67 krajev iz katerih so bile pridobljene fotografije. 24 ADRIJANCI JANEZ ZIŠKO (ZISKO JÁNOS) Adrijanci 1900 – Šalovci 1982 V fotografskem ateljeju Gyule Bokorja, Šopron (Madžarska), spomladi 1918. Janez v kombinirani uniformi, na usnjenem pasu bajonet za puško mannlicher M.95. Na ovratniku suknjiča M.1916 (levo in desno) ozek poševni trak v barvi polka. Besedilo na hrbtni strani fotografije1 nam pove, v kateri enoti se je boril Janez: »1918 leta, Madjar honved 18. gy. ezred2, Ziško Janoš roj. 28. IV. 1900 v Adrijanci, stanujoči od leta 1921 v Šalovci.«3 Janez je bil verjetno maja leta 1918 vpoklican k I. ali II. bataljonu 18. m. k. pehotnega polka s poveljstvom v Šopronu. Po osnovnem usposabljanju je bil z eno od pehotnih stotnij, ki so nadomeščale izgube, poslan na italijansko bojišče. Po končani vojni je bil vpoklican še v vojsko Kraljevine SHS. Hrani: PMMS 1 Besedilo je po vojni zapisal Janez Ziško. 2 18. m. k. (domobranski) pehotni polk. 3 Tega leta se je v Šalovcih poročil z Etelko Lepoša. 25 ANDREJCI JOŽEF KARDOŠ (KARDOS JÓZSEF) Rojen 1880 v Andrejcih Pri železničarskih enotah v Korneuburgu4 (Avstrija), 7. 5. 1915, K.u.K. Lokomotivfeldbahn Nr. 1, Ersatzkompagnie, 5. Zug. 5 Jožef stoji najvišje, drugi z desne, označen s križcem. Vpoklican (mobiliziran) je bil 1. 8. 1914.6 Fotorazglednica z nekaj vljudnostnimi stavki v madžarščini je bila odposlana v Andrejce 8. 5.1915. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 4 Poveljstvo železniškega polka s tremi bataljoni je bilo v Korneuburgu. 5 5. vod nadomestne stotnije c.-k. vojaške (poljske) železnice št. 1 (tablica s podatki o enoti, desno od vojaka, ki stoji najviše). 6 A BATTYÁNDI ágostai hitval ás evangélikus házközség hadbavonultjainak anyakönyve 1914-1916. (Matična knjiga vpoklicanih v vojno iz evangeličanske cerkvene občine Puconci med letoma 1914–1916.) 26 27 BELTINCI ANTON FISTER (FISZTER ANTAL) Gančani 1892 – Beltinci 1968 S činom pehotnega vodnika, Velika Kaniža7 (Madžarska), 1914. Na fotografiji v ščukasto sivem suknjiču M.1908, na prsih mobilizacijski križec 1912‒1913 in v rokah sablja M.1869 (častniški portepe). Kot vojaški obveznik je bil vpoklican leta 1913. Vojaški rok je služil pri 20. m. k. pehotnem polku. Po začetku vojne je bil polk (avgusta) v sestavi 41. domobranske pehotne divizije poslan na vzhodno bojišče proti Rusom. 10. 9. 1914 je bil ranjen v bitki pri Rawaruski (Ukrajina). Po bitki so ga zajeli Rusi. Domov se je vrnil šele leta 1920.8 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 7 Nagykanizsa 8 Krenn, Mark. Prekmurski vojaki v prvi svetovni vojni 1914–1918. Koledar evangeličanske cerkvene občine, Bodonci 2015. 28 V zapuščini Antona Fistra se je našla tudi manjša fotografija, ki prikazuje domačinko iz Grodka (Ukrajina) v značilni galicijski noši. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 29 BELTINCI AVGUST SZEPESSY (SZEPESSY GUSZTÁV) Martjanci 1886 – Beltinci 1920 Zdravniški asistent (v rangu poročnika) mag. farmacije Avgust Szepessy, Sarajevo (Bosna in Hercegovina), 1914. Na glavi ima častniško kapo v izvedbi iz leta 1910, na boku, pripet z jermeni, meč vojnega uradništva M.1903. Večji del vojne je delal na vojaškem oddelku zdravstvene službe v Sarajevu. Ta je bil urejen v sklopu tamkajšnje civilne bolnice. Nekaj časa naj bi preživel tudi na romunskem bojišču.9 Domov se je vrnil še pred koncem 1. svetovne vojne leta 1918. Umrl je leta 1920 za posledicami španske gripe. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 9 Intervju z vnukom Nikolajem Szepessyjem, marca 2014. 30 Častniško osebje zdravstvene službe, Sarajevo, 1915. Na sredini z belim rokavnim trakom Avgust Szepessy. Na suknjiču ima pripet mobilizacijski križec 1912–1913. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 31 Obvestilo o podelitvi odlikovanja Rdečega križa. Avgusta leta 1918 je Avgust Szepessy ob priložnostni slovesnosti v Beltincih predal grofici Mariji Zichy odlikovanje Rdečega križa (odlikovanje za zasluge Rdečemu križu 2. stopnje). Spoštovani gospod Szepessy! Glede vašega pisma z dne 29. prejšnjega meseca vas z veseljem obveščam, da sem voljan prispevati oz. z veseljem sodelovati pri predlogu podelitve odlikovanja Rdečega križa grofici Mariji Zichy, hkrati pa prosim, da tamkajšnja uprava Rdečega križa skliče sestanek in pripravi zapisnik, v katerem izpostavi zasluge grofice, zapisnik pa naj bo podpisan tako s strani predsednice uprave kot tudi notarja. Zapisnik mi pošljite in z veseljem ga bom posredoval kraljevemu pooblaščencu. Z lepimi podravi in s spoštovanjem: Kálmán Hajós Milostljivemu gospodu farmacevtu Avgustu Szepessyju Beltinci. Hrani Mark Krenn, Murska Sobota 32 BOGOJINA KOLOMAN KUTAŠI (KUTASSY KÁLMÁN) Rojen v Bogojini V fotografskem ateljeju, Velika Kaniža, maja 1915. Fotorazglednica je bila 10. 5. 1915 poslana na domači naslov očetu Adamu v Bogojino. Z nekaj stavki je v madžarščini obvestil starše, da bo 18. 5. odšel v Plzen (Češka) in da mu paket v Veliko Kanižo lahko pošljejo še ta teden.10 Koloman je bil kot rezervist vpoklican11 v 35. c.-k. pehotni polk s poveljstvom v Plznu (I., II. in IV. bataljon). Polk se je boril v sestavi 19. pehotne divizije (XVII. korpus) 4. avstro-ogrske armade. 4. armada je vso vojno delovala na vzhodnem bojišču. Kolomanov brat Štefan (rojen leta 1894) je kot pripadnik 48. c.-k. pehotnega polka padel na vzhodnem bojišču junija leta 1915.12 Hrani: Jože Cigan, Tešanovci 10 Mišljen je čas med 10. 5. in 18. 5. 1915. 11 Koloman je bil med vpoklicem že poročen. O tem priča poročni prstan, ki ga ima skupaj z vojaškim na prstancu desne roke. 12 Šövegeš Lipovšek, 2016, 102. 33 BOKRAČI KOLOMAN FARTELJ (FÁRTELY KÁLMÁN) Bokrači 1892 – Bokrači 1972 Znak usposobljenosti: ocenjevalec razdalje. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota Kot vojaški obveznik (fotograf Machaty Ferencz) v Budimpešti (Madžarska), okoli leta 1913. Na suknjiču na desni ima zataknjen okrogli medeninasti znak usposobljenosti, ocenjevalec razdalje, in signalno piščalko. Začetek vojne je pričakal kot pripadnik 83. c.-k. pehotnega polka. Konec leta 1916 so ga zajeli Rusi. Po pripovedovanju hčerke13 je v krogu družine večkrat govoril o svojem življenju v ujetništvu (nekje ob reki Don) in druženju s tamkajšnjimi kozaki. Po 13 mesecih ujetništva naj bi se peš vrnil v domači kraj. Hrani: družina Kerčmar, Bokrači 13 Irena Kerčmar, roj. leta 1926, 18. 3. 2018 v Bokračih. 34 BOREJCI ŠTEFAN HORVAT Borejci 1877 – Murska Sobota 1953 S činom poddesetnika, okoli leta 1916. Nad žepom suknjiča ima pripeto srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje. Kot črnovojnik se je boril v enem od črnovojniških pehotnih polkov. Hrani: družina Benko, Murska Sobota 35 BOREJCI ŠTEFAN PINTARIČ Borejci 1900 – Borejci 1963 Pred improviziranim fotografskim ozadjem z zbledelo kulisno draperijo, Šopron (?), spomladi 1918. Ob vpoklicu (spomladi 1918) je bil Štefan star šele 17 let. Osnovno vojaško urjenje je opravil na vadbišču 18. m. k. pehotnega polka (I. ali II. bataljon) v okolici Šoprona. Verjetno se je udeležil bojev svojega polka, ki se je boril v sestavi 37. m. k. pehotne divizije na italijanskem bojišču. Hrani Mark Krenn, Murska Sobota 36 BREZOVCI IVAN NORČIČ Rojen v Brezovcih – padel jeseni 1915 na vzhodnem bojišču Pred zgradbo garnizije, Sombotel?14 (Madžarska), 1914. Kot rezervist je bil vpoklican k 83. c.-k. pehotnemu polku jeseni leta 1914. Na suknjiču ima pripeto tako imenovano strelsko vrvico oz. strelsko priznanje.15 Strelsko vrvico so nosili vsi, ki so na strelskem usposabljanju dosegli določeno število zadetkov. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 14 Szombathely. 15 Za pehotne polke je bila vrvica s cofi škrlatno rdeče barve, za domobranske polke in lovske bataljone pa travnato zelene. 37 BUKOVNICA JANEZ TOPLAK (TOPLAK JÁNOS) Bukovnica 1895 – Lendava 1970 Spomin na rusko bojišče, 24. 3. 1917. Janez je bil maja 1915 vpoklican k 71. c.-k. pehotnemu polku, ki se je v tem času boril na ruskem bojišču. V zimi leta 1916/17 je bil zaradi ozeblin hospitaliziran. Po zdravljenju se je priključil svojemu polku na italjanskem bojišču. Kot pripadnik mitraljeških enot je bil do konca vojne udeležen pri vseh bitkah svojega polka. Na fotografiji s činom naddesetnika. Na ovratniku razločimo znak mitraljeških enot. Na prsih od leve proti desni: srebrna medalja za hrabrost 2. stopnje, bronasta medalja za hrabrost in Karlov četni križec. Leta 1918 mu je bila podeljena še srebrna medalja za hrabrost 1. stopnje. Hrani: Štefan Vida, Lendava 38 BUDINCI FRANC NEMEŠ (NEMES FERENCZ) Dolenci 1880 – Budinci 1948 Medeninasta pasna spona M.1911 z avstro-ogrskim grbom na originalnem usnjenem pasu. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota Na dvorišču vojašnice po končanem usposabljanju, Dunaj (Avstrija), 1914 (fotograf Martin Gabauer, Dunaj). Kot črnovojnik je bil dodeljen enemu od c.-k. pehotnih polkov, verjetno 83. polku. Na suknjiču ima pripeto strelsko vrvico, na usnjenem pasu medeninasta pasna spona za vojake in podčastnike z avstro-ogrskim grbom M.1911. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 39 CANKOVA JOŽEF HORVAT (HORWATH JOSEF) Rojen na Cankovi Moštvo 1. baterije Škodinih (38 cm) poljskih havbic na italijanskem (?) bojišču, 23. 3. 1917. Poddesetnik Jožef Horvat sedi v zgornji vrsti, prvi desno. V ozadju Daimlerjeva vojaška tovorna vozila M.16 ali b-zug, s katerimi so prevažali Škodine havbice. Na hrbtno stran fotorazglednice, ki je bila iz vojaške pošte 298 odposlana 25. 3. 1917 na Cankovo, je Jožef napisal nekaj vljudnostnih stavkov v nemščini. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 40 ČENTIBA JURIJ MARTON (MARTON GYÖRGY) Čentiba 1884 – Dolina 1968 Kombinirana16 fotografija zakoncev Marton, 20. leta 20. stoletja. Jurij v rokah drži avstrijsko sabljo M.1861. Julija leta 1914 je bil vpoklican k 6. m. k. huzarskemu polku v Zalaegerszeg. V tem polku se je med 1. svetovno vojno borilo večje število prekmurskih fantov iz Zalske županije. 8. avgusta leta 1914 je polk krenil na vzhodno bojišče, kjer je Jurijev eskadron zavzel položaje v neki vasi v bližini mesta Tarnow (Poljska). Kmalu jih je na položaju odkrila kozaška (ruska) izvidnica. Sledil je spopad, v katerem je po prvih strelih padel njihov stotnik, poveljnik enote. Padlo je tudi večje število huzarjev, ki so jih kozaki potiskali proti žičnim oviram in jih tam postrelili. Pri umikanju je nastala velika zmeda zaradi teme in slabe komunikacije. Ko so se kozaki umaknili in se je položaj nekoliko umiril, so preživelim povedali, da naj bi njihov položaj izdal častnik slovanskega rodu (?). Jurij je med napadom stražil konje, med katere so kozaki zmetali več granat. Polovica konjev je takoj poginila. Sam se je rešil tako, da je zajahal enega od preživelih konjev in odjezdil.17 Hrani: družina Marton, Dolina 16 Oba portreta (Julijev iz leta 1914) sta bila sekundarno fotografsko obdelana in združena v ročno kolorirani cvetlični maski. Fotografija je bila prevlečena s prozornim celuloidnim filmom in montirana na ovalni pločevinasti nosilec. 17 Po pripovedovanju Jurija Martona sinu Ferencu Martonu (roj. v Dolini leta 1925). 41 ČENTIBA FRANC VIDA (VIDA FERENC) Čentiba 1898 – Dolga vas, 70. leta 20. stoletja V fotografskem ateljeju, pred odhodom na bojišče, Velika Kaniža, spomladi 1917. Pri enem od m. k. pehotnih polkov se je usposobil kot mitraljezec (glej oznake na ovratniku), kasneje se je boril v kombinira- nem 106. c.-k. pehotnem polku18. Bil je najmlajši od štirih bratov Vida (Ni- kolaj, Štefan, Jožef). Vsi štirje so se borili v vojni in preživeli. Hrani: Štefan Vida, Lendava 18 1. 3. 1918 je bil iz delov 83. c.-k. pehotnega polka in 76. c.-k. pehotnega polka ustanovljen 106. c.-k. pehotni polk. 42 Pred zgradbo poveljstva enote na italijanskem bojišču, 31. 7. 1918. Franc se je od marca 1918 boril v kombiniranem 106. c.-k. pehotnem polku. Čez suknjič na usnjenem pasu pištolnica s pištolo M.1912 repetierpistole, sistem steyr, kal. 9 mm. Na levi strani suknjiča (nad žepom) ima pripet železni zaslužni križec, odlikovanje za podčastnike in vojake, ki so se izkazali v zalednih službah. Hrani: Štefan Vida, Lendava 43 ČENTIBA ŠTEFAN VIDA (VIDA ISTVÁN) Čentiba 1894 – Petišovci 1963 V fotografskem ateljeju nekje v zaledju soškega bojišča, jeseni 1917. Eden od štirih bratov Vida iz Čentibe. Čez suknjič na usnjenem pasu pištolnica za pištolo M.1912. Na levem boku ima pripasano moštveno konjeniško sabljo M.1877, ki so jo nosili pripadniki jezdno topniških divizionov. Štefan je v pogovoru s člani družine večkrat izjavil19, da se je med leti 1916‒1918 boril na italijanskem bojišču in sodeloval v bitkah pri Doberdobu. Hrani: Štefan Vida, Lendava Trije bratje Vida v fotografskem ateljeju, Kőszeg (Madžarska), spomladi 1917. Sedi Franc, v civilni obleki Jože (?), desno Štefan. Hrani: Štefan Vida, Lendava 19 Vnuk Štefan Vida avtorju, aprila 2018. 45 ČENTIBA NIKOLAJ VIDA (VIDA MIKLÓS) Čentiba 1891 – Lendava, 80. leta 20. stoletja V fotografskem ateljeju, Velika Kaniža, z ženo Katarino (Katalin), pred odhodom na bojišče, okoli leta 1915. Najstarejši od bratov Vida. Boril se je v 48. c.-k. pehotnem polku. Hrani: Štefan Vida, Lendava 46 ČEPINCI PETER ČASAR (CSÁSZÁR PÉTER) Čepinci 1891 – bolnišnica Gradec (Avstrija)191820 Skupina ruskih ujetnikov z domačini in posadko avstro-ogrske straže, okolica Gradca, 19. 8. 1915.21 Peter (sedi desno s puško ob ženski) je bil vpoklican v 51. c.-k. pehotni polk. Verjetno so ga zaradi slabega zdravja premaknili v zaledje, v okolico Gradca, kjer je stražil ruske ujetnike, ki so pomagali domačinom pri poljskih opravilih. Ruski ujetnik, ki sedi levo od dečka v spodnji vrsti, je bil odlikovan z vojaškim križem sv. Jurija za hrabrost 4. stopnje, ruski ujetnik, ki sedi desno od dečka, pa z eno od medalj za hrabrost. Peter je umrl 3. 5. 1918 zaradi tuberkuloze v graški bolnišnici. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 20 Šövegeš Lipovšek, 2016. 21 Deček, ki sedi v sredini, drži v rokah tablico, na kateri je s kredo zapisan omenjeni datum. 47 ČEPINCI JOŽEF LAZAR (JOSEF LAZAR) Rojen v Čepincih – pokopan na Gornjem Seniku22 Moštvo 9. c.-k. jezdno topniškega diviziona, okolica mesta Tarnopol,23 aprila 1917. Fotorazglednico s kratkim besedilom v prekmurščini (nečitljivo) je Jožef odposlal 14. 4. 1917 sorodnikom na Gornjem Seniku. Jožef sedi prvi levo. Vsi vojaki (konjeniki) na fotografiji so bili odlikovani z železnim zaslužnim križem (Verdienstkreuz 1916‒1918), ki so ga podeljevali vojakom in podčastnikom za vojne zasluge. Oboroženi so z značilno avstro-ogrsko konjeniško sabljo M.1877.24 Nekaj vojakov ima na svojih kapah pripetih eno ali več vojaških značk. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 22 Madžarsko Felsőszölnök – vas v Porabju na Madžarskem ob slovensko-madžarski meji. 23 Danes Ternopil v Ukrajini. 24 V tem času je bila sablja zgolj statusni simbol konjenikov. Čas konjeniških bitk je bil mimo, v neposrednih spopadih mož na moža pa je bilo bolj primerno krajše hladno orožje (bajoneti, bodala, buzdovani). 48 49 ČIKEČKA VAS ALEKSANDER KAKAŠ (KAKAS SÁNDOR) Čikečka vas 1883 – Čikečka vas 1967 V fotografskem ateljeju, Šopron (?), septembra 1914. Na prsih strelska vrvica, v desni roki cigara, zloščeni vojaški čevlji, nastopaška drža. Karakterističen portret avstro-ogrskega vojaka, podrejen fotografskemu vojnemu protokolu iz začetnih mesecev vojne.25 Aleksander se je boril v 83. c.-k. pehotnem polku. Odlikovan je bil z bronasto medaljo za hrabrost.26 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 25 Takratni vojaški portreti so sugerirali hrabrost in domoljubje portretiranega. 26 Spominski zvezek 83. c.-k. pehotnega polka. 50 ČIKEČKA VAS LUDVIK PAPP (PAPP LAJOS) Čikečka vas 1877 – Čikečka vas 1964 Srebrna medalja za hrabrost 2. stopnje. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota Kot pripadnik sanitetnih enot, italijansko bojišče, 1917. Okrog rokava leve roke (vojaški suknjič M.1916) ima pripet rokavni trak z znakom Rdečega križa. Nad levim žepom srebrna medalja za hrabrost 2. stopnje. Hrani: družina Papp, Čikečka vas 51 Oddelek sanitejcev nekje v zaledju soške fronte, 1917. Ludvik sedi drugi z desne. Hrani: družina Papp, Čikečka vas 52 ČIKEČKA VAS ALEKSANDER POJBIČ (POJBICS SÁNDOR) Čikečka vas 1888 – Čikečka vas 1919 V fotografskem ateljeju Arturja Szilágyija, Kőszeg, avgusta 1914. Vpoklican je bil v III. bataljon 18. m. k. pehotnega polka (poveljstvo tega bataljona je bilo v Kőszegu). Na usposabljanju je pridobil strelsko vrvico, priznanje dobremu strelcu. Hrani: družina Pojbič, Čikečka vas 53 DOBROVNIK FRANC VARGA (VARGA FERENCZ) Rojen v Dobrovniku Oddelek mitraljezcev na položaju (?) nekje v Karpatih, 1914. Franc je označen z znakom V na ramenu, kleči. 27 Fotorazglednica z nekaj stavki v madžarščini je bila oktobra 1914 poslana črnovojniku Janezu Kovaču, prijatelju iz Dobrovnika, v kraj Hegyeshalom (Madžarska). Glede na držo in sproščenost mitraljezcev se zdi, da je scena streljanja z mitraljezom schwarzlose M.1907 inscenirana oz. je fotograf z nekaj tehničnimi posegi (netipična sled mitralješkega ognja) na fotografiji poskrbel za dramaturgijo. Hrani: družina Kovač, Dobrovnik 27 Kovács, Attila. Podobe iz življenja Dobrovnika v prvi polovici 20. stoletja. Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava; Pokrajinski muzej Murska Sobota, Lendava-Murska Sobota 2011. 54 55 DOLENCI FRANC KONKOLIČ (KONKOLICS FERENCZ) Dolenci 1888 – Dolenci 1948 Skupinska fotografija civilnega osebja in vojakov v delavnici tovarne lokomotiv, Dunajsko Novo mesto28 (Avstrija), 5. 6. 1917. Fotorazglednico z nekaj stavki v prekmurščini je Franc poslal svoji sestri Ani Konkolič, ki je bila takrat na delu v županiji Fehér (danes Judetul Alba v Romuniji). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 28 Wiener Neustadt. 56 DOLENCI JOŽEF KONKOLIČ Dolenci 1889 – Dolenci 1964 Druga stotnija I. bataljona 83. c.-k. pehotnega polka pred odhodom na bojišče, septembra 1914. Jože sedi tretji z desne v drugi vrsti. Takoj po prihodu na bojišče je bil huje ranjen. Po večmesečnem zdravljenju v bolnišnici so ga kot stoodstotnega invalida začasno poslali domov. Aprila leta 1917 je bil vnovič vpoklican in je do konca vojne opravljal vojaško službo v zaledju fronte. Demobiliziran je bil v činu naddesetnika.29 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 29 Aytay, Endre 1942, 95. 57 DOLENCI FRANC TALABER (TALABER FERENCZ) Dolenci 1890 – umrl nekje v Rusiji leta 1926 Zimski portret dveh vojakov 83. c.-k. pehotnega polka s kamnitim levom, nekje v Galiciji, februarja 1915. Franc na fotografiji levo, v suknjiču starejšega tipa M.1908 skupnih cesarsko-kraljevih enot, medtem ko so bile vojaške hlače z našitimi rdečimi pentljami (glej vojaka desno) značilne za madžarsko kraljevo vojsko. Na grbovni plošči, ki jo s šapama drži kamniti lev, je viden napis (delno izbrisano) K.u.K. Inf. Reg. Nr. 83. Hrani Mark Krenn, Murska Sobota 58 DOLGA VAS MIHAEL ŠIMONKA (SIMONKA MIHÁLY) Rojen v Dolgi vasi Oddelek 27. c.-k. pionirske pehotne stotnije, italijansko bojišče, vojaška pošta 425, avgusta 1917. Mihael30 je fotorazglednico z besedilom v madžarščini staršem poslal 9. 8. 1917. Pionirske enote so bile izurjene za postavljanje mostov in gradnjo obrambnih sistemov. Hrani: Viktor Hranilovič, Lendava 30 Na fotografiji ga ne prepoznamo. 60 DOLINA PRI LENDAVI JOŽEF NEMET (NÉMETH JÓZSEF) Rojen leta 1887 v Dolini pri Lendavi Moštvo nadomestne rezerve 11. c.-k. huzarskega polka v Sombotelu, avgusta 1914. Jožef sedi drugi z leve. Na desni strani suknjiča ima pripet znak usposobljenosti (?), na levi strani jubilejni križ ob 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa 1848‒1908. Pri omenjenem polku je osnovno vojaško obveznost opravljal med leti 1908‒1911. 1. avgusta leta 1914 je bil kot rezervist znova vpoklican. Boril se je na ruskem bojišču (Rawa-Ruska, Černovcy – Ukrajina), romunskem bojišču (Poiana Sărată) in sodeloval v bitkah proti Italijanom (Trento Asiago). Odlikovan je bil s Karlovim četnim križem.31 Hrani: József Németh (vnuk), Dolina pri Lendavi 31 De Sgardelli, 1941, 299. 61 DOLINA PRI LENDAVI LUDVIK TIVADAR (TIVADAR LAJOS) Dolina 1899 – Velika Kaniža 1917 Fotografiran v Veliki Kaniži, spomladi 1917. Sekundarno povečana in retuširana fotografija, verjetno v 20. letih 20. stoletja. Ludvik se je boril v 20. m. k. pehotnem polku. Tudi njegov oče Matjaž (Mátyás), rojen leta 1872, se je kot črnovojnik boril v istem polku. Po daljši bolezni (zbolel je na ruskem bojišču) je Matjaž leta 1917 umrl v bolnišnici v Veliki Kaniži.32 Tam je tudi pokopan. Hrani: družina Vöröš, Lendava 32 Šövegeš Lipovšek, 2016, 164. 62 DOLNJA BISTRICA IVAN VUČKO Rojen v Dolnji Bistrici, umrl 29. 8. 1915.33 Rokavni trak. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota V fotografskem ateljeju, Velika Kaniža, spomladi 1915. Ivan kot nabornik, stoji desno z bratom in sestro. Na levi roki ima pripet rokavni trak v madžarskih narodnih barvah. Istega leta je po vpoklicu padel v bojih proti Rusom na vzhodnem bojišču. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 33 Šövegeš Lipovšek, 2016, 175. 63 DOLNJI SLAVEČI KAREL ŠALAMON (SALAMON KÁROLY) Rojen na Dolnjih Slavečih Pri kotlu premične poljske kuhinje, nekje v zaledju frontnih črt (vzhodno bojišče), 1917. Na fotografiji Karel s činom poddesetnika (ena zvezdica na ovratniku). Na suknjiču (nad levim žepom) ima pripete nadomestne trakce za podeljena (3) odlikovanja. Boril se je v 18. m. k. pehotnem polku. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 64 DOMANJŠEVCI EDMUND GRAF Domanjševci 1891 – umrl v ujetništvu, Italija 191834 Častniki in podčastniki 64.35 c.-k. pehotnega polka pred 8. soško bitko (9. – 12. oktober 1916). Vojaška pošta št. 88, okolica Vipave (v ozadju gostišče Anker), 12. oktobra 1916. Edmund stoji v ozadju, deveti z leve. Na glavi ima kapo brez senčnika (za častnike). Fotorazglednico z besedilom v madžarščini je poslal očetu Ludwigu v Domanjševce. »… Pošiljam vam fotografijo častniškega kadra našega bataljona …« V sredini (peti z leve) sedi major (s palico), levo in desno od njega trije stotniki in pet nadporočnikov. Za njimi stoji nekaj poročnikov in nižjih častnikov III. bataljona omenjenega polka. Večina med njimi je bila odlikovana (major z redom železne krone in vojaškim zaslužnim križem), na kapah imajo pripete vojaške značke, tudi Edmund. 64. pehotni polk se je boril v sestavi 16. pehotne divizije XII. korpusa (2. armada). Polk se je do avgusta 1916 boril na vzhodnem bojišču, nato 34 Šövegeš Lipovšek, 2016, 61. 35 Poveljstvo polka je bilo v kraju Szászváros (danes Orăștie, Romunija). 65 je bil premeščen na italijansko bojišče. Julija 1917 je bil znova pomaknjen na vzhodno, kasneje na romunsko bojišče. Aprila 1918 se je polk vrnil na italijansko bojišče, kjer je ostal vse do umika avstro- ogrske vojske pri reki Piavi konec oktobra 1918. Edmund je bil ranjen in zajet v bojih pri kraju Montello (vzhodno od Bergama, Italija) junija 1918. Čez mesec dni je umrl v ujetništvu. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 66 DOMANJŠEVCI JOŽEF POCAK (POCZÁK JÓZSEF) Domanjševci 1874 – padel maja ali junija leta 1915 na ruskem bojišču36 Medeninasta pasna spona z madžarskim grbom za pripadnike m. k. pehotnih enot (M.1892/1911). Hrani Mark Krenn, Murska Sobota Črnovojnik Jožef (stoji desno) s prijateljem v fotografskem ateljeju, Šopron, 1914. Oba v značilnih domobranskih vojaških hlačah z rdečo pentljo. Na usnjenem pasu imata pasno spono z madžarskim grbom. Jožef je bil vpoklican v 18. m. k. pehotni polk. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 36 Šövegeš Lipovšek, 2016, 130. 67 DOMANJŠEVCI ALEKSANDER ZAKOČ (ZAKÓCS SÁNDOR) Domanjševci 1897 – Domanjševci 1962 Na položaju pri minometni enoti, italijansko bojišče, jeseni1917. Aleksander s činom desetnika. Čez suknjič na usnjenem pasu pištolnica s pištolo M.1912, na rdeči vrvici signalna piščalka. Na levem boku podčastniški bajonet M.1895 s pripadajočim portepejem. Na suknjiču, nad levim žepom zgoraj, nadomestni trakec za podeljeno bronasto medaljo za hrabrost in Karlov četni križec. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota Posadka minometa M.1537 na italijanskem bojišču, jeseni1917. Desetnik Aleksander Zakoč (tretji z desne) ima na kapi več vojaških znakov. Vojak, prvi desno, ima čez suknjič obešeno avstrijsko plinsko masko M.1916, na boku ima opasan jurišni nož M.1917, značilen za avstro-ogrske jurišne enote (ustanovljene januarja 1917). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 37 Minomet M.15, 22,5 cm, je projektiralo avstrijsko podjetje Böhler. Dokaj enostavna konstrukcija je omogočala elevacijo (naklonski kot) cevi od +25° do 75°. Skupna teža minometa je bila 432 kg. Maksimalna razdalja izstrelka do 1550 m. Projektil oz. granata (na fotografiji) je tehtala 48 kg. 69 FIKŠINCI JANEZ GOMBOC (JOHANN GOMBOC) Fikšinci 1895 – Fikšinci 1967 V fotografskem ateljeju, Šopron,38 1916. Janez se je boril pri topniških enotah (glej gumb na epoleti).39 Odlikovan je bil z železnim zaslužnim križcem. Hrani: družina Mencigar, Fikšinci 38 V Šopronu je bilo poveljstvo 13. polka poljskih havbic. 39 Prekrižani topovski cevi v reliefu. 70 FIKŠINCI ANDREJ KRENN (ANDREAS KRENN) Fikšinci 1890 – Fikšinci 1952 S činom desetnika v učilnici letalskega centra, Dunajsko Novo mesto, 1914. Na ovratniku poleg oznake čina znak letalskih enot. Nad žepom suknjiča levo mobilizacijski križ 1912/1913. Andrej je bil leta 1913 vpoklican k 83. c.-k. pehotnemu polku. Čez nekaj časa je bil (po poklicu je bil mizar) premeščen v letalske delavnice v Dunajskem Novem mestu. Tam je dočakal začetek 1. svetovne vojne. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 71 Letalo albatros B.I izdelovalca Albatros Flugzeugwerke, Dunajsko Novo mesto, 1916. Andrej v delovni uniformi stoji ob desnem krilu letala. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 72 S činom naddesetnika, Dunajsko Novo mesto, 1917. Povečana in retuširana fotografija iz 20. let 20. stoletja. Fotografijo v izvirnem okvirju iz orehovine hrani: družina Krenn, Šalovci 73 FOKOVCI LUDVIK VRATAR (VRATAR LAJOS) Fokovci 1875 – Fokovci 1952 Fotografiran v improvizirani (vaški) fotografski delavnici v okolici Velike Kaniže, 1915. Kot črnovojnik je bil dodeljen k 24. m. k. pehotnemu polku.40 Na hrbtni strani kartonskega nosilca fotografije je Ludvik v madžarščini zapisal nekaj vrstic: »Decembra leta 1915 sem se pridružil vojski v Székelyudvarhelyu.«41 Hrani Mark Krenn, Murska Sobota 40 Poveljstvo polka je bilo v mestu Brassó (danes Brašov v Romuniji). 41 Danes Odorheiu Secuiesc v Romuniji. 74 GORICA LUDVIK HORVAT (HORVÁTH LAJOS) Rojen na Gorici leta 1894 V fotografskem ateljeju, Šopron, 17. januarja 1915. Na hrbtno stran fotografije je v madžarščini zapisal: »V spomin na svetovno vojno 1914‒1915«. Na osnovnem vojaškem urjenju decembra leta 1914 se je Ludvik izkazal kot dober strelec, priznanje, strelsko vrvico, ima pripeto na levi strani suknjiča. V roki drži rokavice. Na pasu bajonet M.95 za puško mannlicher. Na mizo je položena bogato okrašena vojaška kapa ter na manjši stol venček umetnega (?) cvetja. Ludvik je bil v začetku decembra leta 1914 vpoklican k I. ali II. bataljonu 18. m. k. pehotnega polka. Boril se je na vzhodnem in italijanskem bojišču. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 75 GORNJI LAKOŠ MIHAEL HADLOVIČ (HADLOVICS MIHÁLY) Gornji Lakoš 1877 – bolnišnica Čakovec 1951 Na straži (Mihael stoji desno) bataljonskega okoliša, nekje v Galiciji, marca 1915. Kot črnovojnik se je boril pri 11. c.-k. lovskem bataljonu. Oblečen v vojaški plašč starejšega tipa (M.1908). Na glavi ima paradni klobuk iz črne klobučevine, ki je bil značilen za pripadnike lovskih bataljonov. Od 14. 3. 1915 do 2. 7. 1916 se je boril pri mitralješkem oddelku omenjene enote. Leta 1916 je 11. c.-k. lovski bataljon že sodeloval v bojih na soškem bojišču. Na začetku junija je bil Mihael ranjen. Na bojišče se je vrnil 7. 11. 1916.42 Zaradi izkazanega poguma v bojih proti Italijanom je dobil bronasto medaljo za hrabrost. Predlog je bil podan 28. 1. 1917. Medaljo hranijo potomci. Hrani: Mária Lázár, Gornji Lakoš 42 Podatke o vojnem delovanju Mihaela Hadloviča in predlogu za odlikovanje hranijo v Vojnem arhivu na Dunaju. 76 GORNJI PETROVCI ALEKSANDER KERČMAR Gornji Petrovci 1897 – Gornji Petrovci 1981 Pred kulisno draperijo z veduto Gradca, Aleksander stoji desno, fotografski atelje Jammernegg, Gradec, 1916. Hrani: družina Štefanec, Murska Sobota 77 Na romunskem bojišču, 1917. Aleksander (prvi levo) je bil po usposabljanju v bližini Dunaja leta 1916 premeščen na vzhodno bojišče. Kasneje se je boril na romunskem bojišču v vzhodnih Karpatih. Leta 1918 je bil premeščen na zahodno (francosko) bojišče, kjer se je boril pri Verdunu.43 Demobiliziran je bil novembra 1918. Odlikovan je bil z bronasto medaljo za hrabrost in Karlovim četnim križcem. Hrani: družina Štefanec, Murska Sobota 43 Aytay, Endre, 1942, 89. 78 GORNJI PETROVCI FRANC ŠTEFANEC Gornji Petrovci 1886 – Šalovci 1961 S činom vodnika, na romunskem bojišču, 1916. Po splošni mobilizaciji avgusta 1914 je bil dodeljen k železniškemu polku v Korneoburgu (Avstrija). Na glavi ima častniško kapo M.1916, na ovratniku suknjiča znak železničarskih enot, opasan z avstrijsko pehotno sabljo M.186144 (podčastniški portepe). Na suknjiču levo jubilejni križ 1848‒1908, poleg nadomestni trakec za podeljeni Karlov četni križec. Hrani: družina Mesarič, Murska Sobota 44 Sabljo hrani družina Mesarič, Murska Sobota. 79 Skupinska fotografija pripadnikov železničarskega polka nekje na vzhodnem bojišču, 1915. Franc sedi tretji z leve, s sabljo. Po vpoklicu (mobilizaciji) se je med 11. 8. 1914 in 6. 11. 1915 boril na vzhodni fronti. Kasneje je bil s svojo enoto premeščen na romunsko bojišče, kjer je sodeloval v številnih bitkah.45 Hrani: družina Mesarič, Murska Sobota 45 Kertész; De Sgardelli, 1942, 104. 80 GRAD JOŽEF BEŽAN (BEZSÁN JÓZSEF) Grad 1879 – Grad 1966 V fotografskem ateljeju Oszkarja Goetzloffa, Šopron, jeseni 1915. Na vojaškem suknjiču (M.1915) ima na levi strani pripeto strelsko vrvico in nad njo dve majhni svetinjici za srečo. Na usnjenem pasu pasna spona z madžarskim grbom. Boril se je v 18. m. k. pehotnem polku. Kot črnovojnik je bil mobiliziran 1. 8. 1914. Njegova enota, I. ali II. bataljon omenjenega polka, je na bojne položaje na vzhodni fronti iz Šoprona odšla 1. oktobra leta 1914. V bitkah proti Rusom je prvič sodeloval 17. 11. 1914 nekje pri reki Vistuli na Poljskem. Med 8. 8. in 22. 9. 1917 je sodeloval v bitkah v okolici mesta Oituz v Romuniji. 1. oktobra 1918 se je vrnil domov h Gradu.46 Odlikovan je bil z bronasto medaljo za hrabrost.47 Hrani: družina Bežan, Grad 46 Iz avtorjevih terenskih zapiskov leta 2014. 47 Seznam odlikovancev 18. m. k. pehotnega polka. 81 GRADIŠČE ŠTEFAN FÜČKO (FÜCSKO ISTVÁN) Rojen v Gradišču48 V fotografski delavnici v okolici Yekaterinoslava (danes Dnipropetrovsk v Ukrajini), aprila 1918. V sporočilno rubriko na hrbtni strani razglednice je v madžarščini zapisal: »Aprila 1918, FÜCSKO ISTVÁN, madžarski kraljevi domobranski 6. huzarski polk …« Huzarski enoti v Zalaegerszegu se je kot črnovojnik pridružil avgusta leta 1914. Polk se je boril na vzhodnem in romunskem bojišču. Štefan je bil odlikovan (glej odlikovanja na suknjiču) s srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje in Karlovim četnim križcem. Hrani: Jože Cigan, Tešanovci 48 Okoli leta 1940 je utonil v reki Muri. Olga Kuhar (rojena leta 1936) iz Gradišča avtorju julija 2018. 82 Fotografija je bila vstavljena v paspartu iz debelejšega kartona s cvetlično dekoracijo. 83 HODOŠ ALEKSANDER PONGRATZ (PONGRÁCZ SÁNDOR) Rojen na Hodošu leta 1896 Položaj divizijske sanitete v Panowicah (Poljska), 12. 8. 1916. Titulirani desetnik Aleksander (na fotografiji ga ne prepoznamo) je bil pripadnik I. bataljona 14. m. k. pehotnega polka, ki se je boril v sestavi 74. brigade 73. divizije (V. korpus 1. armade). Polk je sodeloval v bitkah na vzhodnem in romunskem bojišču. Zaradi izkazanega poguma na bojišču je bil Aleksander odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje, bronasto medaljo za hrabrost in Karlovim četnim križcem. Z bojišča se je vrnil novembra leta 1918.49 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 49 Kertész; De Sgardelli, 1942, 92. 84 KAMOVCI VENDEL MOLNAR (MOLNÁR VENDEL) Kamovci 1885 – Radmožanci 1968 Skupina podčastnikov pionirskega bataljona (mostovna stotnija) nekje na balkanskem bojišču (Srbija), 1915. Vendel stoji prvi levo, na ovratniku dve kovinski zvezdici, čin desetnika. Med leti 1906‒1909 je vojaški rok odslužil v pionirskem bataljonu v Bratislavi. Po začetku vojne je bil vpoklican v eno od dveh stotnij mostovnega bataljona. Enoto so avgusta leta 1914 najprej poslali na jadransko obalo (Reka, Opatija, Dubrovnik …), kasneje so jih premestili na obalo Save pri Sisku. Leta 1915 se je s svojo enoto prek Bosne premaknil na albansko bojišče v bližino Skadarskega jezera. Tam je zbolel za malarijo, nekaj časa se je zdravil v bolnišnici v Banjaluki. Po hospitalizaciji so ga poslali nazaj na balkansko bojišče, sodeloval je pri gradnji pontonskih mostov na reki Savi. Proti koncu vojne so ga ujele srbske sile, vendar je bil kmalu izpuščen. Konec novembra leta 1918 se je prek Avstrije vrnil domov. V štirih letih vojne je bil doma le enkrat (3‒4 dni).50 Hrani: Irma Kepe (živi v Domu starejših Lendava) 50 Irma Kepe, hči Vendla Molnarja, avtorju maja 2018. 85 Vojaška bolnišnica v ulici Városmajor (Budimpešta, XII. okrožje) 5. 1. 1915. V skupini bolnikov in dveh medicinskih sester tudi Vendel, sedi v prvi vrsti, drugi iz leve. V improvizirani vojaški bolnišnici v Banjaluki Vendla niso uspeli pozdraviti. Zdravljenje je nadaljeval v Budimpešti. V ozadju na lesenem panelu razločimo dekoriran napis v latinščini Viribus unitis (S skupnimi močmi), uradno cesarsko geslo. V nadaljevanju je v madžarskem jeziku izpisano ime vojaške bolnišnice. Omenjena bolnišnica je na tem naslovu delovala med leti 1914‒1916. Hrani: Irma Kepe (živi v Domu starejših Lendava) 86 KOŠAROVCI JANEZ FLISAR (FLISZÁR JÁNOS) Rojen 1899 v Košarovcih, po letu 1920 se je odselil v Avstralijo Na dvorišču pred domačo hišo v Košarovcih, po prihodu z bojišča, avgusta 1918. Eden od treh bratov Flisar iz Košarovcev, ki so se bojevali v 1. svetovni vojni. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 87 KRAMAROVCI VIKTOR BUCHMANN Rojen v Kramarovcih Trio vojaških »glasbenikov«, Dunaj, avgusta ali septembra 1916. Viktor sedi desno, s harmoniko. Zdi se, da so glasbeni inštrumenti v rokah vojaške druščine zgolj inscenirani prizor, ki ga je pripravil domiselni fotograf v ateljeju. V tem času je bila to običajna fotografska praksa. Vojaki z inštrumenti naj bi izgledali bolj imenitno. Hrani: družina Mencigar, Fikšinci 88 Portretiran v fotografskem ateljeju nekje v zaledju soškega bojišča, februarja 1917. Na ovratniku ozek trak v polkovni barvi (83. c.-k. pehotni polk?). Fotorazglednica je bila odposlana18. 2. 1917 očetu Andreasu Buchmannu v Kramarovce. Hrani: družina Mencigar, Fikšinci 89 KRIŽEVCI BELA BEER (BEER BÉLA) Križevci 1898 – Križevci 1974 90 V fotografskem ateljeju, Dunaj, spomladi 1917. Kot zanimivost velja omeniti vojaško značko51 v obliki zastavice s številko 83 (83. c.-k. pehotni polk), ki jo ima Bela zataknjeno pod rozeto s cesarjevim monogramom na kapi. Tudi na podlagi tega podatka vemo, da se je Bela boril v 83. c.-k. pehotnem polku. Do sredine oktobra leta 1917 je polk sodeloval v pozicijskih bojih med krajema Bat´kiv in Zvyzhen (danes Ukrajina). 16. oktobra istega leta 1917 so celotni polk premestili na italijansko bojišče. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 51 Gre za značko, ki ni imela nobenega uradnega pomena. Nošnja značke je bila na začetku vojne le dovoljena, kasneje pa je bil način nošenja tudi predpisan. Pipan, David Erik. “Tako značko nosim jaz …”: avstro-ogrski vojaški znaki in značke, vojaške značke slovenskih enot in soškega bojišča 1914–1918. Društvo Soška fronta Nova Gorica, Šempeter 2014, 157. 91 KRIŽEVCI EVGEN BEER (BEER JENŐ) Križevci 1895 – umrl v Budimpešti po letu 1950 V času frontnega zatišja. San Vito, zahodno od reke Tagliarmento (Tilment v Italiji), 12. avgusta 1918. Evgen s činom poddesetnika, sedi ob manjši mizi,52 ki jo je nekdo domiselno oblikoval iz vej. Na sprednjo stran fotografije je poleg kraja in časa posnetka v prazen prostor (stilizirana zastavica) nad steklenico v madžarščini zapisal Éljen a béke (Naj živi mir). O Evgenovi vojaški poti nimamo veliko podatkov. Med nastankom te fotografije je bil pripadnik rezervne stotnije oskrbovalne enote, vojaška pošta 531 (žig enote na hrbtni strani). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 52 Na mizi so teatralno razvrščeni predmeti (steklenica vina, fotografija zaročenke, kozarec s cvetjem, hlebec kruha …), ki kljub svojemu minimalizmu na simboličen način povzemajo hrepenenje vojaka po običajnih mirnodobskih vrednotah. 93 KRIŽEVCI LUDVIK BEER (BEER LAJOS) Oberschützen 1852 – Križevci 1921 Pripadniki 83. c.-k. pehotnega polka z zajetimi ruskimi vojaki (dva stojita v ospredju s kučmo), vzhodno od Lvova (Ukrajina), maja 1917. Fotorazglednica je prispela na naslov poštnega upravitelja v Križevcih Ludvika Beera, očeta osmih otrok, štirje sinovi53 so se borili v 1. svetovni vojni. Napisal jo je dober prijatelj Adalbert iz Križevcev, označen s križcem. V kratkem besedilu med drugim omeni, kako strašljivo zgledajo v čeladah. V tem času je polk sodeloval v pozicijskih bojih med krajema Bat´kiv in Zvyzhen (Ukrajina). O usodi pošiljatelja razglednice Adalberta tudi po pogovoru s potomci Ludvika Beera nismo zvedeli ničesar. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 53 Ludvik ml. 1883 – padel na vzhodni fronti leta 1917 (?), Bela 1898–1974, Geza 1900–1974, Evgen 1895 – umrl v Budimpešti po letu 1950. 94 KUZMA JOŽEF ZRIM (ZRIM JÓZSEF) Kuzma 1882 – padel v boju z Rusi v okolici mesta Luck (Ukrajina) oktobra 1915 S toji prvi levo, označen s puščico. Nekje na zahodni meji (proti Poljski) današnje Ukrajine, 1915. 54 Kot črnovojnik (prvi vpoklic) je bil dodeljen 18. m. k. pehotnemu polku. Vsi trije vojaki v starejšem tipu uniforme z značilnimi »honvedskimi hlačami«. Na zidu zgradbe za vojaki našo pozornost pritegne izrisani letalski znak – elisa. Verjetno gre za letalsko delavnico. Ni jasno, ali je trojica sodelovala pri njenem zavzetju ali pa straži objekt, ki ga je uredila avstro-ogrska vojska. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 54 Šövegeš Lipovšek, 2016, 179. 95 LENDAVA JULIJ KONTLER (KONTLER GYULA) Lendava 1892 – koncentracijsko taborišče Flossenburg (Nemčija) 1944 V fotografskem ateljeju, Tarnów (?) (Poljska), 1915. Julij (po poklicu učitelj) na fotografiji v častniški uniformi,55 opasan s sabljo neznanega tipa (verjetno različica pehotne sablje M.1861), na glavi ima črno častniško kapo (različica iz leta 1910). Jeseni je bil leta 1914 vpoklican v 20. m. k. pehotni polk. Boril se je na vzhodnem bojišču, od decembra leta 1916 pa na italijanskem.56 Leta 1918 je bil odlikovan z bronasto vojaško zaslužno medaljo signum laudis.57 Hrani: Jasna Kontler Salamon, Ljubljana Neuradni znački za kapo 20. m. k. pehotnega polka. 55 Vojno je končal s činom rezervnega poročnika. 56 Podatke o njegovi vojni poti je treba iskati v okviru vojnega delovanja 20. m. k. pehotnega polka. 57 Szepessy-Bugsch Aladár. A m. kir. nagykanizsai 20-ik báró Szurmay Sándor honvéd gyalogezred története a világháborúban. Tóth Alajos, Sopron 1931, 270. 97 Skupina nižjih častnikov na položaju pri reki Piavi (Italija), junija 1918. Poročnik Julij Kontler stoji skrajno desno, z daljnogledom. Iz neznanega razloga (naglica zaradi fotografiranja) ima bajonet opasan na desni strani namesto na levi, tudi pištolnica s pištolo ni na pravi (desni) strani. Hrani: Jasna Kontler Salamon, Ljubljana 98 LENDAVA dr. ALAN LAUBHAIMER (LAUBHAIMER-LONTAY ALÁN)58 Lendava 1892 – Pacsa (Madžarska) 1960 S činom (rezervnega) poročnika. Fotografiran nekje v zaledju italijanskega bojišča, 1917. Na suknjiču ima pripeto bronasto zaslužno medaljo signum laudis (za častnike) na vojnem traku z meči (za službo na bojišču). Leta 1918 je dobil še srebrno zaslužno medaljo signum laudis z meči.59 Alan je bil 1. avgusta leta 1914 vpoklican v 20. m. k. pehotni polk. Vse do konca vojne je vodil gospodarski urad pri III. bataljonu tega polka.60 15. novembra 1918 je bil demobiliziran s činom nadporočnika.61 Hrani: Béláné Győrffy (pravnukinja Alana Laubhaimerja), Öttevény (Madžarska), zbral Gábor Rokolya, Budimpešta 58 Najstarejši od treh bratov Laubhaimer (Alan, Ervin, Oskar). 59 Szepessy-Bugsch, 1931, 272. 60 RokolyA Gábor. Dolnjelendavski meščan: življenjska in poklicna pot dr. Oszkárja Laubhaimerja (1852–1918). Közjegyzői Akadémia Kiadó, Budapest 2015, 43. 61 Honvédelmi Minisztérium Hadtörténeti Intézet és Múzeum Hadtörténelmi Levéltár VII 243, I. VH. kitüntetési javaslat 15011/ tiszti-Laubhaimer Alán. 99 Pred improvizirano, z blatom ometano leseno steno, prekrito s plahtami, ki zakrivajo začasno skladišče živil ali vojaškega materiala, okolica Lublina (vzhodna Galicija, Poljska), 25. 3. 1916. Alan stoji desno, zraven njega nadporočnik I. bataljona 20. m. k. pehotnega polka Aladár Peitl.62 Hrani: Béláné Győrffy (pravnukinja Alana Laubhaimerja), Öttevény (Madžarska), zbral Gábor Rokolya, Budimpešta 62 Podatek z imenom nadporočnika najdemo na hrbtni strani fotografije. 100 LENDAVA ERVIN VINCE OSZKÁR LAUBHAIMER (LONTAY) Lendava 1893 – Budimpešta (Madžarska) 1950 S činom (rezervnega) poročnika, v fotografskem ateljeju, Velika Kaniža, 11. decembra 1918. Verjetno je bil vpoklican k 48. c.-k. pehotnemu polku (poveljstvo II. bataljona je bilo v Veliki Kaniži). Delal je kot logistik pri oskrbovalni enoti tega polka.63 Hrani: Béláné Győrffy (pravnukinja Alana Laubhaimerja), Öttevény (Madžarska), zbral Gábor Rokolya, Budimpešta 63 Rokolya, 2015, 45. 101 LENDAVA OSKAR LAUBHAIMER (LAUBHAIMER-LADÁNYI OSZKÁR) Lendava 1897 – umrl na Madžarskem V uniformi praporščaka (častniškega kandidata) brez oznake čina, na italijanskem bojišču, poleti 1917. Oskar se je kot enoletni prostovoljec poleti leta 1916 pridružil 20. m. k. pehotnemu polku. Ta je bil decembra istega leta premeščen na italijansko bojišče. Po končani častniški šoli v Veszprému se je na začetku leta 1917 vrnil v Veliko Kanižo. S činom praporščaka je bil poleti 1917 poslan na italijansko bojišče. 4. septembra 1917 je bil v bojih (11. soška ofenziva) pri kraju Selo (jugozahodno od Ajdovščine) hudo ranjen (amputirana noga nad kolenom). Zdravil se je v različnih vojaških bolnišnicah v zaledju (na Hrvaškem, v Budimpešti …). 1. februarja 1918 je dobil čin rezervnega poročnika. Kot vojni invalid je bil 1. 9. 1918 upokojen.64 Odlikovan je bil s srebrno zaslužno medaljo signum laudis z meči, ranjeniško medaljo in Karlovim četnim križcem.65 Hrani: Béláné Győrffy (pravnukinja Alana Laubhaimerja), Öttevény (Madžarska), zbral Gábor Rokolya, Budimpešta 64 Honvédelmi Minisztérium Hadtörténeti Intézet és Múzeum Hadtörténelmi Levéltár, I. 35, AKVI, 1897/1325 - dr. Ladányi Oszkár 65 Rokolya, 2015, 46. 102 LENDAVA VILJEM LUKAČ (LUKÁTS VILMOS) Rojen v Lendavi Skupina topniških častnikov in podčastnikov 7. m. k. polka poljskega topništva,66 nekje v Karpatih, 8. 11. 1916. Med njimi drugi z leve (za cvetjem) v prvi vrsti nadporočnik Viljem Lukač. Na hrbtni strani razglednice je v madžarščini zapisal: »V spomin, Lukač Viljem, nadporočnik iz Dolnje Lendave (Lendava), Zalska županija.« Prizor s cvetjem napeljuje na misel, da gre za kak polkovni jubilej. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 66 Poveljstvo polka je bilo v kraju Hajmásker na Madžarskem. 103 LENDAVA JOŽEF TOPLAK (TOPLAK JÓZSEF) Lendava 1889 – Murska Sobota 1975 V kraju Bingula (Srem, Srbija), februarja 1915. Jožef s činom naddesetnika (tri zvezdice) in telegrafskim znakom na ovratniku suknjiča. Pod plaščem konjeniška sablja M.1861. V ozadju, pod streho, domačinki (Srbkinji?) z neznanim avstro-ogrskim vojakom. Jožef je bil 28. julija leta 1914 kot rezervist s telegrafsko stotnijo poslan na srbsko fronto. Po vojni napovedi Italije Avstro-Ogrski maja leta 1915 so njegovo enoto premestili na italijansko bojišče. Tam je sodeloval v več pomembnih bitkah. Zaradi svoje sposobnosti in hrabrosti (1914–1918) je bil večkrat odlikovan.67 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 67 Kertész; De Sgardelli, 1942, 115. 104 Na italijanskem bojišču – soška fronta, februarja 1916. S činom vodnika telegrafskih enot. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 105 Častniki in podčastniki c.-k. gorskega telefonskega oddelka 7, pred kaverno na soški fronti, februarja 1917. Jožef stoji drugi z desne. Na suknjiču ima pripeti dve odlikovanji. Srebrni zaslužni križec na vojnem traku in srebrno (malo) medaljo za hrabrost 2. stopnje. Stotnik s sabljo (prvi desno) in Jožef imata na levi strani kape pripete vojaške značke.68 Četrti z leve, vojak s fesom, je bil pripadnik enega od štirih bosansko-hercegovskih pehotnih polkov, ki so se borili na italijanskem bojišču. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 68 V vojaških zapuščinah prekmurskih vojakov (1914–1918) se jih ni ohranilo veliko. Največ jih hrani PMMS. 106 LENDAVA ŠTEFAN TOPLAK (TOPLAK ISTVÁN) Lendava 1894 – Lendava 1954 V fotografskem ateljeju Eleka Schrantza, Lendava, pred odhodom na bojišče, spomladi 1915. Štefan si je na obod vojaške kape (pod rozeto) pripel ožji trak v madžarskih narodnih barvah (rdeča, bela, zelena). Trakovi v narodnih barvah (različnih narodov, ki so živeli v Avstro-Ogrski) so bili značilni za nabornike in vojake,69 ki so odhajali na fronto. Štefan je bil vpoklican v 20. m. k. pehotni polk. Bil je najmlajši od treh bratov Toplak (Jožef, Franc) iz Lendave, ki so se borili v 1. svetovni vojni. Odlikovan je bil s Karlovim četnim križcem. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 69 „… i ponosno nosijo zdaj trak za kranščakom kak regrutje …” Novine 1914, št. 48. 107 LENDAVA ILONKA FUCHS Ilonka Fuchs iz Lendave si je med prvo svetovne vojno dopisovala z več vojaki (vsaj petimi),70 ki so bili k svojim enotam vpoklicani iz Lendave in bližnje okolice. Med drugimi ji je pisal tudi vojak Štefan (Pista) iz Lendave.71 Konjenik Štefan iz Lendave kot pripadnik jezdno topniškega diviziona v kraju Pozsonypüspöki (Podunajské Biskupice, Slovaška), 3. marca 1915. Razglednica s kratkim besedilom v madžarščini je bila 30. marca 1915 odposlana Ilonki Fuchs v Lendavo. Štefan na konju, opasan z avstro-ogrsko sabljo M.1869. Na suknjiču ima pripet mobilizacijski križec 1912‒1913, na ovratniku suknjiča železničarski znak (?). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 70 Vojaki Vendel, Gyula, Feri, Pista, neznani vojak … 71 Fotografije hrani Štefan Vida iz Lendave. 108 Štefan (sedi desno) z dolgo vojaško pipo nekje na italijanskem bojišču, 1916. Hrani: Štefan Vida, Lendava 109 LUCOVA ALEKSANDER PONDELEK (PONDÉLEK SÁNDOR) Lucova 1893 – Lucova 1977 Prijatelja rekonvalescenta v parku pred dunajsko bolnišnico, 28. 1. 1915. Aleksander stoji desno, s palico. Fotorazglednica je bila z Dunaja istega dne poslana na domači naslov očetu Štefanu v Lucovi (pošta Petrovci). V težko berljivi in arhaični prekmurščini opisuje svoj položaj. Omeni tudi, da je z nogo že vse v redu in predvideva, da bo v kratkem odšel nazaj k svoji enoti. Aleksander je bil na vzhodnem bojišču očitno ranjen v nogo in je okreval v eni od dunajskih bolnišnic. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 110 LUKAČEVCI JOŽEF ZELKO (ZELKÓ JÓZSEF) Lukačevci 1899 – padel na bojišču v kraju Oituz (Romunija) decembra 191772 V fotografskem ateljeju, Šopron, spomladi 1917. Nedolgo po fotografiranju je bil z rezervno stotnijo 18. m. k. pehotnega polka poslan na romunsko bojišče. Star komaj 18 let je padel v boju z Romuni in Rusi istega leta. Hrani: Dragan Mešič, Murska Sobota 72 Šövegeš Lipovšek, 2016, 178. 111 MARKOVCI NIKOLAJ GAŠPAR (GÁSPÁR NIKOLAUS) Rojen v Markovcih leta 1883 Oddelek 18. m. k. črnovojniškega pehotnega polka, nekje na vzhodnem bojišču (vojaška pošta 162), maja 1916. Nikolaj je prvi z leve s puško (čepi). Če bolj pozorno pogledamo fotografijo, opazimo, da imata prvi in tretji vojak (stojita) z leve na kapi zataknjena posebna vojaška zaščitna očala (sončna svetloba, snežno bleščanje), namenjena predvsem gorskim enotam. Fotorazglednica z nekaj stavki v prekmurščini (pozdravlja ženo in otroke) je bila 31. maja 1916 odposlana na domači naslov v Markovcih. Nikolaj je bil odlikovan z bronasto medaljo za hrabrost.73 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 73 Spominski zvezek 83. c.-k. pehotnega polka. 112 Šapirografirani vojaški koledarček z izvirnimi ilustracijami različnih avtorjev za leto 1918. Iz zapuščine Nikolaja Gašparja. Hrani : Mark Krenn MARKOVCI JOŽEF LEPOŠA (LEPOSA JÓZSEF) Rojen v Markovcih Pratež s pasjo vprego, Przenosza (Poljska), aprila 1915. Jožef, vojak IV. bataljona 100. c.-k. pehotnega polka, je bil verjetno v enoti prateža pri tem polku. Fotografija z navedenimi podatki na hrbtni strani je bila pridobljena v Andovcih (Porabje, Madžarska). Več podatkov o Jožefovi vojaški in življenjski poti nismo našli. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 114 MARKOVCI KAREL LEPOŠA (LEPOSA KÁROLY) Rojen v Markovcih Kot nabornik v kraju Niklasdorf (Štajerska, Avstrija), avgusta 1914. Ovešen z bogato cvetno girlando, ki so jih nabornikom po navadi spletla domača dekleta. Fotorazglednico z nekaj vljudnostnimi stavki v prekmurščini je Karel poslal očetu Jožefu na domači naslov v Markovcih (pošta Dolnji Senik, Porabje, Madžarska). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 115 Nabornika iz Markovcev s prijatelji, avgusta 1914. Fotografija je bila pridobljena v Markovcih iz druge roke. Na hrbtni strani fotografije sta zapisana le kraj in čas fotografiranja. Drugih podatkov nismo uspeli pridobiti. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 116 MOŠČANCI NIKOLAJ TEMLIN (TEMLIN MIKLÓS) Moščanci 1891 – Moščanci 1977 V fotografskem ateljeju Jožefa Prahiča,74 Murska Sobota, jeseni 1916. Nikolaj se je v Murski Soboti fotografiral v času nekajdnevnega dopusta, po prihodu z vzhodnega bojišča. Na suknjiču ima pripeto srebrno (malo) medaljo za hrabrost 2. stopnje na vojnem traku. Na bojišče (ruska fronta) je odšel z eno od pohodnih (rezervnih) stotnij 83. c.-k. pehotnega polka jeseni leta 1914. Po pripovedovanju nečakinje75 je Nikolaj sorodnikom in znancem pogosto opisoval svoja vojna doživetja. Med drugim je omenil tudi številne žrtve med prekmurskimi vojaki v prvem letu vojne, o bivališčih pod globokim snegom, o zmrznjenih tovariših, ki so za hip zaspali na položajih. Kasneje so ga zajeli Rusi. Iz ruskega ujetništva se je vrnil bolj ali manj peš. Poleg srebrne je dobil še bronasto medaljo za hrabrost.76 Hrani: družina Fajs, Brezovci 74 Poklicni fotograf Jožef Prahič (1876–1923). 75 Jolanka Horvat, rojena leta 1929 v Moščancih, avtorju 16. 5. 2018. 76 Spominski zvezek 83. c.-k. pehotnega polka. 117 MOTOVILCI FRANC FERKO (FERKO FERENCZ) Rojen v Motovilcih leta 1883 Pred zgradbo vojašnice v polni bojni opremi, Dunaj, junija 1916. Kot dobremu strelcu mu je bila podeljena strelska vrvica. V roki drži standardno puško avstro-ogrske vojske mannlicher M.95 z montiranim nadomestnim bajonetom. Čez suknjič ima obešeno emajlirano menažko M.1915, na pasu štiri nabojnice z 8-mm naboji, ob boku na usnjenem nosilcu je lopatka M.1910. Na hrbtu nosi nahrbtnik s šotorskim platnom in odejo. Besedilo na hrbtno stran fotorazglednice je Franc napisal 16. junija 1916. Nekaj dni kasneje je bila z Dunaja poslana na domači naslov očetu Matjažu v Motovilcih (pošta Rogašovci). V berljivi prekmurščini s splošnimi frazami nagovori starše, brata in sestre, čisto na koncu pa doda: »Lüba domovina dom ladnoga groba.«77 Na bojišče je odšel s 16. pohodno stotnijo 83. c.-k. pehotnega polka. Ravno v tem času (od 4. junija do 20. oktobra) je na vzhodnem bojišču potekala znamenita Brusilova ofenziva.78 Odlikovan je bil z bronasto medaljo za hrabrost.79 Hrani: Slavko Mešič, Murska Sobota 77 V prevodu: Ljuba domovina, dom hladnega groba. 78 V teh bojih je sodelovalo več tisoč prekmurskih vojakov. Nekaj sto jih je padlo, čez tisoč je bilo ranjenih in zajetih. 79 Spominski zvezek 83. c.-k. pehotnega polka. 119 MOTVARJEVCI JOŽEF BOTH (BOTH JÓZSEF) Rojen med leti 1875 in 1880 v Motvarjevcih V okolici mesta Vatra Dornei (Romunija) na vzhodu Bukovine, 1917. Odlikovan je bil s srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje (drugič podeljena)80 in Karlovim četnim križcem.81 Na pasu ima pripet dolgi bajonet za puško werndl M.1881. Jožef je bil kot črnovojnik dodeljen 6. m. k. huzarskemu polku. Boril se je na vzhodnem (1914–1916) in romunskem bojišču (1916–1918). Hrani: družina Molnár, Motvarjevci 80 Na trakec medalje je aplicirana kovinska ploščica, kar pomeni, da je bil Jožef drugič odlikovan z isto medaljo. 81 Glej odlikovanja na suknjiču. 120 MOTVARJEVCI KOLOMAN VAS (VAS KÁLMÁN) Rojen v Motvarjevcih V fotografskem ateljeju, Velika Kaniža, 1916. Istega leta je bil vpoklican k črnovojniškim enotam. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 121 MURSKA SOBOTA FRANC CVETKO (SZVETKÓ FRANZ) Murska Sobota 1879 – umrl v ujetništvu (Rusija) decembra 1915 Moštvo pohodne stotnije 83. c.-k. pehotnega polka na vadbišču v bližini Dunaja, maja 1915. Med njimi črnovojnik Franc, stoji prvi levo v najvišji vrsti, označen s križcem. Tik nad sedečimi vojaki v sredini stoji sedem častnikov (glej oznake na ovratniku) enote, štirje med njimi so bili že odlikovani. 83. c.-k. pehotni polk se je junija 1915 boril pri mestih Hruszow, Terszaków in Bobrka (vsa mesta so v današnji Ukrajini, nedaleč od poljske meje). Od septembra do decembra istega leta je sodeloval v pozicijskih bojih pri mestu Novo-Aleksiniec (Ukrajina). Domnevamo, da je bil v eni od teh bitk ranjen in ujet tudi Franc in je potem v ujetništvu decembra 1915 umrl. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 122 Vod pohodne stotnije 83. c.-k. pehotnega polka. Posneto istega dne kot prejšnja fotografija. Franca na fotografiji ne prepoznamo. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 123 MURSKA SOBOTA ALEKSANDER JUNKUNCZ (JUNKUNCZ SÁNDOR)82 Rácegres (Madžarska) 1875 – Chicago (ZDA) 1958 V fotografskem ateljeju, Krakow (Poljska), avgusta 1914. Na ovratniku razločimo distinkcije (stilizirana rozeta) vojaškega uradnika – voj. podveterinar.83 V rokah drži sabljo M.1881, ki je bila predpisana za vojaške uradnike (računovodje) madžarskega domobranstva. Najkasneje januarja leta 1915 je bil povišan v vojaškega veterinarja.84 Pri potomcih v ZDA se je ohranil njegov vojaški dnevnik, ki ga je pisal v letih 1914‒1916.85 Februarja leta 1916 je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na vojnem traku.86 Originalno fotografijo hrani: Gregor Kovač, Maribor 82 Veterinarstvo je študiral v Budimpešti. Med leti 1900–1914 je opravljal službo cesarsko-kraljevega okrajnega živinozdravnika v Murski Soboti. Okoli leta 1900 se je poročil z domačinko Marto pl. Berke iz Murske Sobote. Januarja leta 1923 se je zaradi novonastalih političnih razmer z družino odselil v ZDA. Podatke posredoval Gregor Kovač iz Maribora. 83 V istem položajnem razredu kot poročnik kopenskih sil in mornarice. 84 V istem položajnem razredu kot nadporočnik. 85 Fotografirani dnevnik v težko berljivi pisavi po posredovanju Gregorja Kovača iz Maribora hrani PMMS. 86 Razmeroma pogosto odlikovanje za vojne uslužbence, zdravnike, medicinsko osebje itd., ki se ga podeljevali »za zasluge, pridobljene v stiku s sovražnikom«. Odlikovanje in podelitveno listino hranijo sorodniki v ZDA. 124 Prikaz uporabe nemške plinske maske M.1916 (avstrijska izvedba). Nekje na soški fronti v okolici Doberdoba, oktobra 1916. Aleksander nosi posebej prirejene škornje s kovinskimi konicami za hojo po drsečem ali ledenem terenu. Hrani: Sandy Junkuncz, Kalifornija (ZDA) 125 Aleksander s činom vojaškega veterinarja (dve rozeti na ovratniku suknjiča) pri 20. m. k. pehotni diviziji v improvizirani pisarni poveljstva divizije, nekje v Bukowini, 14. junija 1916.87 Divizijo sta sestavljali: 39. pehotna brigada (3. in 4. m. k. pehotni polk) in 81. pehotna brigada (1. in 17. m. k. pehotni polk). Od 26. 8. 1914 se bori na vzhodnem bojišču. Do konca leta 1914 je v bitkah na vzhodni fronti proti Rusom padlo 535 častnikov in 30 232 vojakov te divizije. Po vstopu Italije v vojno maja leta 1915 je bila poslana na italijansko bojišče. Aktivno je sodelovala v 2., 3., 4., 5., 6. in 8. soški bitki. Konec novembra 1916 so divizijo znova poslali na vzhodno bojišče, septembra leta 1917 so jo spet vrnili na italijansko bojišče, kjer je z velikimi izgubami branila gorovji San Gabriele in Santo. 14. novembra leta 1918 so divizijo razpustili.88 V tem času se je prek Beljaka v Mursko Soboto po železnici vrnil tudi Aleksander. Originalno fotografijo hrani: Sandy Junkuncz, Kalifornija (ZDA) 87 Podatek s hrbtne strani fotografije. 88 Hermann, Attila; Szanyi, Miklós. „Csak előre, édes fiam …” Méliusz Központ, Debrecen 2012, 33. 126 MURSKA SOBOTA JOŽEF KOLOŠA89 (KOLOSA JÓZSEF) Murska Sobota 1899 – Murska Sobota 1921 Neuradna značka za kapo 48. c.-k. pehotnega polka. V fotografskem ateljeju Jožefa Prahiča,90 Murska Sobota, februarja 1918. Jožef (sedi desno) z neznanim prijateljem, desetnikom. Na levi strani njegove vojaške kape je lepo vidna oznaka iz kovinskih številk 48. c.-k. pehotnega polka. Predvidoma (vpoklican je bil leta 1917) se je Jožef s svojim polkom boril v 11. soški bitki ter sodeloval v krvavih bojih na južni obali Piave junija leta 1918. Hrani: PMMS 89 Oče znanega umetnostnega fotografa Jožeta Kološe - Kološa. 90 Oče Jožefove bodoče žene Katarine Prahič. 127 MURSKA SOBOTA ADOLF ŠPITZER (SPITZER ADOLF) Murska Sobota 1894 – Padel v okolici Przemysla (Poljska) junija 1915 Vod pehote na vojaškem tovornem vozilu na ulicah Sombotela, 1914. Gre za vojake I. bataljona 83. c.-k. pehotnega polka. Med njimi je Adolf,91 ki je naslednje leto padel v bojih pri mestu Przemysl. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 91 Na fotografiji ga ne prepoznamo. 128 MURSKA SOBOTA LUDVIG ŽALIK (ZSÁLIK LAJOS) Murska Sobota 1897 – Murska Sobota 1965 Kot izučeni strojni ključavničar je bil leta 1914 vpoklican k letalskim enotam v Aspernu (Avstrija). Tam se je izučil za letalskega mehanika. Bil je vzdrževalec letala aviatik B.II in hansa-brandenburg. Kasneje se je uposobil še za vzdrževanje licenčnih letal. V letih 1915‒1916 je služil v 9. c.-k. letalski nadomestni stotniji.92 V letih 1917–1918 je bil premeščen k 22. G c.-k. letalski nadomestni stotniji v Strasshofu an der Nordbahn (Avstrija). Leta 1918 je pridobil čin poddesetnika.93 Podatkov, da bi letel kot vojni pilot, nimamo. V njegovi zapuščini (hrani PMMS) se je ohranilo nekaj fotografij, posnetih na letališču in v letalskih delavnicah, na katerih pa Ludvika nismo (ne avtor ne Ludvikovi potomci) uspeli identificirati. Neznani avstro-ogrski pilot z materjo (?) in letalskim osebjem (piloti, mehaniki) pred letalom hansa-brandenburg C.I v Aspernu, okoli leta 1916. Hrani: PMMS 92 Na razglednici, ki jo je leta 1916 poslal svojim staršem v Mursko Soboto, je Ludvik navedel tudi podatke o enoti, v kateri je služil. 93 Podatek na osebnem (letalskem) dokumentu Identitätskarte Nr. 964. 129 Identifikacijska izkaznica pripadnika letalskih enot Ludvika Žalika. Hrani: Mark Krenn Skupina letalskega osebja: pilot (v usnjeni jopi), mehaniki in navadni vojaki, ki so pomagali pri nameščanju koles na letalu albatros B.I, Aspern, okoli leta 1916. Hrani: PMMS 130 Transport poškodovanega nemškega letala lohner B.VII v letalsko delavnico. Na fotografiji poleg avstro-ogrskih vojakov in civilistov razločimo tudi nekaj nemških vojakov (na tovornem vozilu), ki so pomagali pri transportu. Aspern, okoli leta 1916. Hrani: PMMS 131 PETANJCI HANS VOGLER Petanjci 1883 – Brestanica 1946 V fotografskem ateljeju Franca Razlaga, Radenci, 1914. Hans v službeni častniški uniformi c.-k. avstrijskega prostovoljnega avtomobilskega korpusa.94 Na fotografiji jasno razločimo poseben meč (degen) M.1910, ki je bil predpisan za pripadnike prostovoljnih avtomobilskih enot.95 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 94 Glej znak na ovratniku. 95 Hans je bil šofer in lastnik avtomobila vsaj od leta 1910. 133 Hans v usnjeni jopi z neznanim prijateljem (sorodnikom) nekje na Poljskem,96 spomladi 1915. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota Na opazovalni točki, italijansko bojišče – soška fronta, novembra 1915. Na ovratniku lepo vidne oznake čina (vodnik) in znak enote (c.-k. avstrijski prostovoljni avtomobilski korpus). Na kapi levo ima pripeti dve vojaški znački in namesto rozete s cesarjevim monogranom predpisani znak svoje enote. Hans je bil v tem času že odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na vojnem traku. Fotorazglednica z datumom 4. 11. 1915 je bila poslana bratu Jožefu v Radence. Na hrbtni strani je odtisnjen žig poveljstva III. c.-k. korpusa, vojaška pošta 65. Hansovi vojni poti lahko sledimo na osnovi nekaj datiranih in s kratkim besedilom dopisanih fotografij in razglednic. S svojo avtomobilsko enoto je bil na vzhodni fronti od avgusta leta 1914 do najkasneje julija 1915. Vse od takrat (glede na pridobljene informacije) pa do konca vojne, novembra leta 1918, je bil na italijanskem bojišču. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 96 Na sprednjo stran fotografije je eden od Hansovih nečakov v nemščini zapisal: „Stric Hans kot vojak na Poljskem.” 134 Hans na grobu padlega vojaka (prijatelja?), italijansko bojišče, jeseni 1915. Na leseni križ je položen venec iz hrastovega listja. Iz podatkov na ploščici (nemški zapis) razberemo, da gre za vojaka 87. c.-k. pehotnega polka. Ime in priimek prekriva listje. Padel je za domovino (Fürs Waterland). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 136 PETANJCI JOŽEF VOGLER (VOGLER JÓZSEF) Dunaj 1869 – Petanjci 193197 Častniki in podčastniki cesarsko-kraljevega štajerskega pro- stovoljnega strelskega bataljona98 po prihodu na italijansko bojišče, pozno jeseni 1915. Stotnik99 Jožef Vogler stoji v sredini s črnim trakom na levem rokavu. Na hrbtni strani fotografije je v nemščini nekdo od sorodnikov zapisal: »Poveljnik stotnije Jozsef Vogler pri prostovoljnih štajerskih strelcih.« Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 97 Med leti 1869–1882 je živel v Motvarjevcih, od leta 1882 do smrti leta 1931 na Petanjcih, nekaj časa tudi na svojem posestvu v Šratovcih. 98 Glej znak enote na ovratniku pri nekaterih častnikih. 99 Avtor hrani več fotografij in preslikav, na katerih ima Jožef oznake (čin) stotnika, na ovratniku pa znak c.-k. štajerskih prostovoljnih strelcev. 137 Podelitev odlikovanja pred zborom častnikov, Ajdovščina, maja 1916. Poveljnik stotnije štajerskih prostovoljnih strelcev, stotnik Jožef Vogler, pripenja bronasto medaljo za hrabrost neznanemu desetniku. Večina častnikov na fotografiji nosi namesto častniške sablje (za bojevanje v gorah neprimerne) podčastniški bajonet M.95 (za puško mannlicher) s pripadajočim portepejem. Stotnik Jožef Vogler je bil k svoji enoti vpoklican leta 1915. O njegovi vojaški poti imamo malo podatkov. Verjetno je bil s svojo enoto udeležen v nekaterih bitkah na soški fronti. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 138 PETIŠOVCI VENDEL GYURICA Petišovci 1891 – Čentiba 1969 V fotografskem ateljeju (Velika Kaniža) tik pred odhodom na fronto, 1914. Na suknjiču ima pripeto strelsko vrvico s signalno piščalko in znak usposobljenosti (ocenjevalec razdalje?). Vendel je bil kot rezervist vpoklican k 20. m. k. pehotnemu polku. Boril se je na vzhodni fronti, kjer so ga leta 1916 najbrž zajeli Rusi. Konec vojne je dočakal v ruskem ujetništvu. Hrani: József Gyurica, Dolina pri Lendavi 139 PETIŠOVCI JOŽEF VARGA (VARGA JÓZSEF) Petišovci 1891 – Petišovci 1945 Znak usposobljenosti: dober jezdec. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota V fotografskem ateljeju Szigeti, Zalaegerszeg, julija 1914. Vojno je pričakal kot pripadnik 6. m. k. huzarskega polka v Zalaegerszegu. Boril se je na ruskem in romunskem bojišču. Na prsih desno okrogli medeninasti znak (priznanje) dobrega jezdeca, ust. 1906. Hrani: Marika Fehér, Lendava 140 Oddelek huzarjev 6. m. k. huzarskega polka, Zalaegerszeg, avgusta 1914. Jožef leži levo spodaj. Večina huzarjev s sabljo M.1861. Polk je bil 8. avgusta 1914 poslan na vzhodno bojišče. Hrani: Marika Fehér, Lendava 141 POLANA ŠTEFAN FLISAR (FLISZÁR ISTVÁN) Polana 1873 – Polana 1935 V ponošeni črnovojniški uniformi (M.1908), pred zgradbo logističnega centra v Korneuburgu (Avstrija), jeseni 1917. Kot črnovojnik je bil dodeljen zalednim službam železničarskega polka v Korneuburgu. Na usnjenem pasu medeninasta pasna spona z avstro-ogrskim c.-k. grbom. Na pasu levo ima pripet bajonet M.95 za puško mannlicher. Hrani: družina Poredoš, Murska Sobota 142 Osebje vojaške kuhinje100 železničarskega polka v Korneuburgu, maja 1918. Štefan sedi prvi desno poleg naddesetnika v vojaški uniformi, ki je bil verjetno vodja kuhinje. Jedilnik tega dne (23. 5. 1918):101 Stanje: 311 mož Meso: 66 kg Zajtrk: kava Kosilo: govedina (?), špinača Večerja: kava, polenta Fotorazglednico s spremnim besedilom v prekmurščini je Štefan napisal 3. 6. 1918 in jo poslal na domači naslov očetu Štefanu st. v Polano. Hrani: družina Poredoš, Murska Sobota 100 V ozadju za žično ograjo vidimo več večjih lesenih objektov (vojaška skladišča), kjer so shranjevali vojaški material in živila. 101 Jedilnik je bil v nemščini napisan na priročno leseno tablo. Če jo bolje pogledamo, ugotovimo, da gre za okensko polkno s kovinskima tečajema. 143 POLANA ŠTEFAN GORČAN (GORDSAN ISTVÁN) Polana 1896 – zbolel za tifusom in umrl v eni od rezervnih bolnišnic nekje v zaledju vzhodnega bojišča decembra leta 1915102 I maginarna upodobitev (akvarelirana risba na fotografski predlogi) grobnega mesta s pripadajočo simboliko zadnjega slovesa in državnimi atributi ogrske kraljevine nekje med galicijskimi poljanami. Fotograf Friedrich Erben, izdelano v Gradcu okoli leta 1916. Retuširan in ročno koloriran portret Štefana Gorčana je fotograf simbolično umestil v zgornjo polovico prizora (med oblake). Impresivna likovna podoba vojaške smrti je na debelejšem fotografskem papirju skupaj s kartonskim nosilcem vstavljena v dragocen okvir iz mahagonijevega lesa, ki ga krasijo manjše biserne inkrustacije v obliki zvezdic ter različne simbolične intarzije.103 Štefan je bil 15. maja 1915 vpoklican k III. bataljonu 18. m. k. pehotnega polka.104 Avgusta in septembra je s svojo enoto sodeloval v bitkah pri reki Bug, južno od Brest-Litovska, od oktobra leta 1915 pa v pozicijskih bojih okrog mesta Karpilowka (Ukrajina). Hrani: PMMS, inv. št. Z-4390 102 Matična knjiga vpoklicanih v vojno iz evangeličanske cerkvene občine Puconci v letih 1914–1916. 103 Izdelavo okvirjene slike v kombinirani tehniki akvarela in fotografije so Štefanovi starši v spomin na umrlega sina naročili (v takratni vrednosti ene krave) pri graškem fotografu Friedrichu Erbnu (deloval je med leti 1889–1940). 104 Matična knjiga vpoklicanih v vojno iz evangeličanske cerkvene občine Puconci v letih 1914–1916. 145 PORDAŠINCI MIHAEL KOLOŠA (KOLLOSA MIHÁLY) Pordašinci 1895 – padel na romunskem bojišču leta 1916 (?) Stražarska četa 16. m. k. gorske brigade.105 Srbsko bojišče, avgusta 1915. Mihaela v množici ne prepoznamo. Očitno so avstro-ogrski vojaki domačinom rekvirirali nekaj gosk za prehranjevalni »paket« tega dne. 16. m. k. gorska brigada se je od konca avgusta leta 1915 do pomladi leta 1916 borila pri Doberdobu (prej na srbskem bojišču), potem na vzhodnem in kasneje na romunskem bojišču. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 105 Podatek o enoti (žig omenjene vojaške enote) najdemo na hrbtni strani fotografije. 146 PORDAŠINCI VENDEL NEMET (NÉMETH VENDEL) Pordašinci 1880 – Pordašinci 1943 V fotografskem ateljeju Vicktorja Fürsta, Ruma (danes v Srbiji),106 jeseni 1914. Vendel je bil kot črnovojnik vpoklican k enemu od jezdno topniških divizionov takoj na začetku vojne. Na fotografiji s činom desetnika.107 Ob boku konjeniška sablja M.1877, čez suknjič na usnjenem pasu pištolnica s pištolo M.1912. Zdi se, da bi fotografija lahko nastala pred znano Drinsko bitko oz. bitko na Drini (6. 9.–4. 10. 1914), kjer je avstro-ogrski vojski po porazu v Cerski bitki avgusta 1914 z velikimi žrtvami uspelo potisniti srbsko vojsko za nekaj časa na desno stran reke Kolubare. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 106 Mesto je bilo do leta 1918 v sestavi Avstro-Ogrske. 107 Čin je pridobil med služenjem vojaškega roka pred letom 1914. 147 PORDAŠINCI MIHAEL OZVATIČ (OZVATICS MIHÁLY) Pordašinci 1876 – Pordašinci 1964 Z družino108 (žena Julija, sin Otto) v fotografskem ateljeju A. Meinhardta, Pápa (Madžarska), 1915. Okrog oboda vojaške kape ima prišit ozek trak v madžarskih narodnih barvah. Kot rezervist je bil leta 1915 vpoklican k enemu od pehotnih polkov madžarskega domobranstva. Konec vojne je dočakal v ruskem ujetništvu. Hrani: družina Nemes, Pordašinci 108 Žena in sin sta ga obiskala med večtedenskim urjenjem v okolici mesta, tik pred odhodom na vzhodno bojišče. 148 PREDANOVCI ŠTEFAN MAČEK (MÁCSEK ISTVÁN) Rojen v Predanovcih Neuradna značka za kapo 83. c.-k. pehotnega polka. Rokovanje dveh vojnih tovarišev iz 83. c.-k. pehotnega polka. Na rezervnem položaju polka zahodno od Lvova (Ukrajina), jeseni 1916. Štefan (stoji desno) je bil k svoji enoti (I. bataljon 83. polka) vpoklican 15. februarja 1915.109 Na vojaški kapi ima pod rozeto (s cesarjevim monogramom FJ1) pripeto emajlirano značko (neuradna) v obliki zastavice s številko polka (83). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 109 Matična knjiga vpoklicanih v vojno iz evangeličanske cerkvene občine Puconci v letih 1914–1916. 149 PROSENJAKOVCI ŠTEFAN KOLTAJ (KOLTAY ISTVÁN) Prosenjakovci 1889 – Ljubljana 1984 Rozeta s cesarjevim monogramom K (Karel) iz zapuščine Viljema Županka. Hrani: PMMS Skupina podčastnikov in nižjih častnikov na italijanskem bojišču pri reki Piavi, spomladi 1918. Štefan s činom desetnika stoji prvi levo. Na kapi pod rozeto z monogramom K (cesar Karel) ima pripeto emajlirano značko m. k. domobranstva s stiliziranim madžarskim grbom. Hrani: Marta Koltay, Ljubljana 150 Poroka v vojnem času. Mladoporočenca z družino in svati, Prosenjakovci ali Selo, maja 1918. Prejšnji lastnik je fotografijo skupaj z nekaj vojaške opreme pred več kot tridesetimi leti pridobil v eni od omenjenih vasi. Ženin v vojaški uniformi in belimi rokavicami s činom desetnika sedi v sredini z nevesto. Na njegovem suknjiču vidimo niz podeljenih odlikovanj na vojnem traku, kar kaže na to, da gre za prekaljenega borca. Odlikovanja si sledijo od leve proti desni: - srebrna medalja za hrabrost 1. stopnje - neznana medalja - srebrna medalja za hrabrost 2. stopnje - Karlov četni križec Hrani Mark Krenn, Murska Sobota 151 PUCONCI ARNOLD STERN Puconci 1889 – usmrčen v Auschwitzu (Poljska) leta 1944 Pred zgradbo poveljstva 18. m. k. pehotnega polka v Šopronu, septembra 1914. Razglednico s svojo vojaško podobo je Štefan 23. septembra 1914 odposlal sestri Elviri na domači naslov v Puconcih. Štefan je bil na začetku septembra 1914 vpoklican k III. bataljonu 18. m. k. pehotnega polka s sedežem v Kőszegu. Po osnovnem (skrajšanem) usposabljanju v tem mestu je s svojo enoto v polni borbeni opravi (glej fotografijo) prepešačil pot med Kőszegom in Šopronom (okoli 50 km). Ta podatek omeni v kratkem besedilu (madžarščina) na hrbtni strani fotorazglednice. Konec septembra leta 1914 so njegovo enoto iz Šoprona z vlakom prepeljali na vzhodno bojišče, kjer je v sestavi 1. armade sodelovala v spopadih pri reki Visli. Hrani: PMMS 152 PUŽEVCI KOLOMAN KUZMA (KUZMA KÁLMÁN) Puževci 1894 – Puževci 1961 V vojašnici na Dunaju, na začetku novembra 1915. Koloman je bil vpoklican k 83. c.-k. pehotnemu polku. Na sebi ima vojaški suknjič M.1908 in »honvedske hlače« z rdečo pentljo. Na vadbišču v okolici Dunaja se je seznanil z osnovami pehotnega orožja in vojaško taktiko. Po opravljenem usposabljanju je bil s svojo enoto (nadomestno stotnijo) poslan k svojemu polku na vzhodno bojišče. Hrani: družina Kuzma, Puževci 153 Pred vojašnico dan pred odhodom110 na bojišče, Dunaj, 8. 11. 1915. Fotorazglednica je bila poslana istega dne očetu Mihaelu na domači naslov v Puževcih. Na pošto v Bodonce je prispela 12. 11. 1915. Takrat je bil Koloman s svojo enoto že na bojnih položajih severno od Ternopola (Ukrajina). Koloman v polni borbeni opremi stoji desno. Na suknjiču ima pripeto strelsko vrvico (priznanje dobremu strelcu) in signalno piščalko. Čez suknjič ima povešeno platneno torbo, ki so ji rekli tudi krušnik, v njej so namreč med drugim shranjevali predpisano dnevno količino kruha (približno 50 dekagramov). Hrani: družina Kuzma, Puževci 110 »… naznanje dan ka gesz gnesz pounouč idem na harcztér (bojišče) …« (Iz besedila na hrbtni strani fotorazglednice.) 154 Moštvo 6. stotnije kombiniranega 106. c.-k. pehotnega polka v okolici kraja San Donà di Piave (Italija) pri reki Piavi, junija 1918. Koloman stoji v prvi vrsti, tretji z leve. Fotorazglednico, naslovljeno na svaka Janeza Šantavca z Vaneče, je napisal 2. 6. 1918. Kmalu po tem (15. 6. 1918) je 106. c.-k. pehotni polk sodeloval pri prehodu reke Piave. Kljub začetnim uspehom in prehodom na drugo stran reke je italijanska vojska s protinapadom prisilila avstro-ogrske enote k umiku. Polk je imel velike izgube. Hrani: družina Šantavec, Šalamenci 155 RAKIČAN IVAN ŽITEK (IVÁN ZSITEK) Rakičan 1893 – Gérce (?) Madžarska 1939 Ivan je bil vojaški pilot nekdanje Avstro-Ogrske, fotografiran v Murski Soboti okoli leta 1925. Kot izučeni strojni ključavničar je bil leta 1915 vpoklican k letalskim enotam v Dunajsko Novo mesto. Tam je končal šolo za motornega pilota. Bil je vsestransko talentiran, govoril je več tujih jezikov, nemški, madžarski, italjanski in angleški. Februarja leta 1916 je pridobil licenco pilota. Marca istega leta je bil dodeljen letalski četi, ki se je bojevala v Romuniji. V začetku je letel kot izvidnik. Pri enem od izvidniških poletov je bil sestreljen nad južnimi Karpati. Po nekajmesečnem okrevanju v bolnišnici se je vrnil v svojo letalsko četo. Septembra leta 1916 se je že vključeval v bojne polete. Pri kraju Baile Herculane (Romunija) je sestrelil rusko letalo, o tem so poročale tudi Kleklove Novine. Novembra leta 1916 je bil premeščen na italijansko bojišče. V začetku leta 1917 je nad Trstom v neenakem boju lovcev sestrelil 2 italijanski letali. Za omenjena dejanja naj bi bil odlikovan.111 Tednik Mév je julija 1918 poročal o Žitkovem drznem letenju nad Mursko Soboto. Klara Lajnšček iz Rakičana je Francu Žitku (rojen leta 1936 v Rakičanu) povedala, da je Ivan Žitek leta 1920 letel nad Prekmurjem z enim od članov razmejitvene komisije, ki je določala mejno črto med Kraljevino SHS in Madžarsko. Konec 20. let 20. stoletja se je z družino preselil na Madžarsko. Hrani: Franc Žitek, Rakičan Ivan v pilotski uniformi, Budimpešta 1916. Pilotska izkaznica Ivana Žitka. Hrani: Zsuzsana Zsitek, Zalaegerszeg Hrani: Zsuzsana Zsitek, Zalaegerszeg 111 Žitkov sin József Zsitek iz kraja Gerce na Madžarskem Janezu Mataju, raziskovalcu prekmurskega letalstva, decembra 1981. 157 RATKOVCI ŠTEFAN KOLTAY - VUČKIČ (KOLTAY-VUCSKICS ISTVÁN) Rojen v Ratkovcih (?) – umrl v Petišovcih Oddelek mitraljezcev, 18. m. k. pehotni polk, nekje na italijanskem bojišču, spomladi 1918. Štefan (večkratni odlikovanec) stoji skrajno levo, označen s križcem. Nad levim žepom suknjiča si od leve proti desni sledijo: srebrna medalja za hrabrost 2. stopnje, bronasta medalja za hrabrost, Karlov četni križec in ranjeniška medalja. Nekaj vojakov ima na kapah pod rozeto pripete trakove v madžarskih narodnih barvah in na ovratniku mitralješke oznake. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 158 RENKOVCI IVAN ZADRAVEC Renkovci 1886 – padel na italijanskem bojišču leta 1916 Del moštva 3. stotnije 48. c.-k. pehotnega polka pred poveljstvom stotnije po prihodu na italijansko bojišče, na začetku avgusta leta 1916. Ivan stoji peti z leve (prekrižane roke, označen s puščico). Nekaj dni po tem posnetku (15. 8. 1916) 112 je padel. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 112 Šövegeš Lipovšek, 2016. 159 V fotografski zapuščini Ivana Zadravca se je ohranila tudi fotografija, ki prikazuje utrjen avstro-ogrski vojaški objekt. Mogoče je bila v njem urejena poljska bolnišnica. Na vrhu hriba plapola zastava Rdečega križa. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 160 SELO PAVEL BRUNNAR (BRUNNAR PÁL) Selo 1887 – Selo 1959 V fotografskem ateljeju J. Martinidesa, Korneuburg (Avstrija), 1915. Kot črnovojnik je bil vpoklican k železničarskim enotam leta 1914. Na ovratniku suknjiča ima pripet železničarski znak (krilato kolo).113 Kot dober strelec si je prislužil strelsko vrvico. Med vojno se je začel ukvarjati s fotografijo. Po letu 1918 je delal kot poklicni fotograf na severovzhodu Prekmurja. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 113 Znak je obstajal v zrcalni izvedbi za levi in desni del ovratnika, nosili so ga za morebitno oznako čina, tako da je bilo kolo spredaj, krilo pa usmerjeno nazaj. Pipan, 2014, 53. 161 SELO ALADAR MAKARI (MAKÁRI ALADÁR) Selo 1892 – Murska Sobota 1977 Na obrežju Donave pri kraju Brăila114 (Romunija), 26. junija 1917. Aladar s činom vodnika (18. m. k. pehotni polk) je skrajno desno, naslonjen na ovire z bodečo žico. Na suknjiču ima pripeto bronasto medaljo za hrabrost. Po premiku svojega polka na zahod avgusta leta 1917 je Aladar sodeloval v bojih pri kraju Oituz. Oktobra istega leta je zbolel za dizenterijo (griža), poslali so ga na zdravljenje v eno od bolnišnic na Madžarskem.115 Hrani: PMMS 114 180 km severovzhodno od Bukarešte. 115 Kertész; De Sgardelli, 1942, 72. 162 Postanek na železniški postaji na poti116 do romunskega bojišča, osrednja Madžarska, avgusta 1917. Aladar v častniški uniformi in škornjih stoji v ospredju. Julija je zaradi zaslug na bojišču dobil čin rezervnega poročnika. Hrani: PMMS 116 Aladar se je vračal z nekajdnevnega dopusta, ki ga je najbrž preživel v domačem kraju. 163 Neuradna vojaška značka 18. m. k. pehotnega polka. Častniški kader I. bataljona 18. m. k. pehotnega polka nekje v vzhodni Romuniji, septembra 1917. Aladar s činom poročnika stoji najvišje, sedmi od leve, označen s križcem. V sredini spodaj sedita avstro-ogrski stotnik (najvišji po činu), verjetno poveljnik ene od stotnij v tem bataljonu, in nemški častnik (v plašču). Večina častnikov ima na kapi pod rozeto s kraljevim monogramom zataknjeno emajlirano značko 18. m. k. pehotnega polka s stiliziranim madžarskim grbom. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 164 SKAKOVCI ALEKSANDER FLISAR (FLISZÁR SÁNDOR) Skakovci 1878 – Skakovci 1959 Kot rezervist (v starejšem, domobranskem moštvenem suknjiču M.1892) s činom desetnika, pred odhodom na vzhodno bojišče, avgusta 1914. 1. avgusta 1914 je bil vpoklican k enemu od črnovojniških (18?) m. k. pehotnih polkov. Spomladi leta 1915 so ga ranjenega ujeli Rusi. Aprila leta 1915 se je javil iz ujetniškega taborišča v kraju Berezovka (Krasnojarska oblast, Rusija). Svojo ujetniško pot po Rusiji (Seversk: december 1915–junij 1917, Irkutsk: september 1918–januar 1919, Jekaterinburg: maj 1920) je opisal v literarnem oz. pripovednem besedilu v verzih po prvi svetovni vojni.117 Aleksander je v družinskem krogu večkrat pripovedoval o težkem delu v ruskih rudnikih in ekstremno nizkih temperaturah (tudi do –60° C). Domov v Skakovce se je vrnil šele leta 1921.118 Hrani: družina Merklin, Skakovci 117 »Pesmarica« vsebuje različne tematske sklope (opisi vojnih dogodkov, osebna opažanja o vojni, ljubezenske lamentacije in sentimentalne reminiscence o domačem kraju), ki pa si ne sledijo po kronološkem zaporedju. Ročno izdelan zvezek manjšega formata ima okoli sto popisanih strani v madžarščini. Posamezna besedila spremljajo kolorirane ilustracije samega avtorja. 118 Iz pogovora z vnukinjo Heleno Kočar, roj. leta 1934, Skakovci, junija 2018. 165 Nekatera besedila v zvezku je Aleksander opremil z domoljubnimi ilustracijami. Hrani: družina Merklin, Skakovci SREDIŠČE JANEZ VÖRÖŠ (VÖRÖS JÁNOS) Središče 1878 – Središče 1960 V fotografskem ateljeju, Bratislava (Slovaška), avgusta 1914. Janez je bil vpoklican k 11. c.-k. huzarskemu polku. Nadomestno rezervo je polk pridobival iz okrožja Sombotel, v katero je spadalo tudi zgornje Prekmurje (Železna županija). Janez se je s svojo enoto boril na vzhodnem bojišču. V eni od bitk so ga spomladi leta 1915 ujeli ruski kozaki. V ujetništvu je delal pri ruskih kmetih. Domov se je vrnil leta 1919. Med ujetništvom je pisal dnevnik, ki je bil še v 70. letih 20. stoletja pri potomcih v Središču. Domnevno so ga domači otroci nekje izgubili.119 Hrani: družina Vöröš, Središče 119 Iz pogovora z vnukom Albinom Vöröšem, roj. leta 1932, Središče, junija 2018. 167 Janez z ženo Rozalijo (1877‒1971) in sinom Kolomanom (1904–1989), v Bratislavi, pred odhodom na vzhodno bojišče, konec avgusta 1914. Mizanscena v fotografskem ateljeju je podrejena simboliki slovesa vojaka od družine. Stisk rok zakoncev, bel robec v rokah Rozalije, s katerim mu bo na železniški postaji pomahala v slovo. Pomenljiva je tudi sinova roka na očetovi rami. Hrani: družina Vöröš, Središče 168 STREHOVCI ŠTEFAN BENKOVIČ (BENKOVICS ISTVÁN) Strehovci 1899 – Dobrovnik 1982 Pripadniki mitralješke čete pri 48. c.-k. pehotnem polku, italijansko bojišče, jeseni 1917. Štefan z zvezkom stoji tretji z desne. Večina častnikov in vojakov te enote je bila večkrat odlikovana, tudi Štefan. Na suknjiču ima pripete tri medalje na vojnem traku (dve za hrabrost (?) in Karlov četni križec). Na ovratniku suknjiča razločimo mitralješki znak (kot pri večini drugih vojakov) in oznako čina (poddesetnik?). Po pripovedovanju vnukinje120 je bil Štefan zelo ponosen na svojo vlogo vojaškega administratorja v omenjeni enoti. Hrani: Elizabeta (Kardoš) Skočir, Hrastnik 120 Elizabeta Skočir, Hrastnik, avtorju 15. avgusta 2018. 169 STREHOVCI FRANC BOJNEC (BOJNECZ FERENCZ) Strehovci 1892 – Dobrovnik 1989 Na konju s predpisano konjeniško vojaško opremo nekaj dni pred odhodom dela enote 11. c.-k. huzarskega polka na vzhodno bojišče, Sombotel, jeseni 1914. Franc ima čez ramena obešeno karabinko mannlicher M.95 in na pasu pripadajoči bajonet na usnjenem nosilcu. Na sedlo je pripeta konjeniška sablja M.1904 s portepejem. V začetnih mesecih vojne je njegova enota opravljala predvsem izvidniške naloge, kasneje pa je sodelovala tudi v pozicijskih borbah. Franc je bil odlikovan z bronasto medaljo za hrabrost (dvakrat), Karlovim četnim križcem in križcem za dolgoletno vojaško službo – 6 let (kot vojaški obveznik je bil vpoklican leta 1912).121 Hrani: Jože Cigan, Tešanovci 121 Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918. Katalog razstave: Pomurski muzej Murska Sobota, december 2015–junij 2016 (avtorica Metka Fujs). Pomurski muzej, Murska Sobota 2015. 170 ŠALOVCI ELEK ABRAHAM (ÁBRAHÁM ELEK) Šalovci 1895 – padel v 1. svetovni vojni V fotografskem ateljeju Istvána Eggertha, Monošter, jeseni 1914. Elek (stoji desno) je bil kot rezervist vpoklican k 18. m. k. pehotnemu polku. Posnetek je nastal po odhodu iz Šalovcev v kraj, kjer je bila njegova enota, najbrž Šopron. V bojih je bil ranjen, zdravil se je v bolnišnici v Budimpešti. Na hrbtno stran neodposlane fotorazglednice je zapisal: »K.u.K. Reserv. Spitall No.6, VII. abteilung, Zimmer 7, Budapest.« Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 171 ŠALOVCI MIHAEL ABRAHAM (ÁBRAHÁM MIHÁLY) Šalovci 1871 – Šalovci 1961 V fotografskem ateljeju Béle Rasofszkega, Nitra (Slovaška), avgusta 1914. Mihael je bil kot črnovojnik vpoklican k I. ali II. bataljonu (poveljstvo obeh bataljonov je bilo v Nitri) 14. m. k. pehotnega polka. Polk je bil v sestavi 74. brigade 37. domobranske divizije (1. armada). Mihael je sodeloval pri vseh pomembnih bitkah tega polka. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 172 ŠALOVCI KAREL BARBARIČ (BARBARICS KÁROLY) Šalovci 1892 – padel v 1. svetovni vojni Pred improviziranim fotografskim ozadjem, najbrž po prihodu na bojišče. Črnovojnika Karel (stoji desno) in Janez Horvat (1887–1969) iz Šalovcev. Galicija, 1914. Oba s strelskim priznanjem – strelsko vrvico na prsih. Karel z levo roko zakriva bajonet, viden je le portepe. Očitno je dosegel čin podčastnika. Za navadne vojake portepe ni bil predpisan. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 173 ŠALOVCI FRANC BENČEC (BENCSECZ FERENCZ) Šalovci 1898 – Šalovci 1985 V fotografskem ateljeju Kálmána Kapornakija, Nagyrákos (Madžarska), s sestro Ano Benčec, aprila 1918. Franc se je boril pri topniških enotah. Nad žepom suknjiča ima pripeto bronasto medaljo za hrabrost in Karlov četni križec. Na ovratniku suknjiča je lepo viden minometni znak (honvéd). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota Moštvo 41. m. k. polka poljskih havbic na urjenju v okolici Blatnega jezera, avgusta 1916. Franc stoji z desne v drugi vrsti od zgoraj navzdol. Fotorazglednico z nekaj vljudnostnimi stavki v madžarščini in svojim naslovom je Franc 4. 8. 1916 odposlal svoji sestri Ani v Šalovce. Hrani: Davorin Panič, Černelavci 175 Šalovski naborniki v okolici Monoštra, spomladi 1916. Franc sedi prvi levo. Pri skupini sedečih sovaščanov nabornikov nas pritegne njihov identičen oblačilni videz (tridelno obleko sestavljajo: suknjič, telovnik in hlače, vsak nosi klobuk s širšim obodnim trakom, na ovratnem zavihku suknjiča imajo pripeto cvetje). Hrani: Cecilija Šnuderl, Šalovci 176 Enota minometalcev na položaju pri kraju Fener (ob reki Piavi, okoli 60 km severno od Benetk) v Italiji, avgusta 1918. Franc stoji drugi z leve s čelado. Na hrbtno stran je v madžarščini poleg kraja in časa nastanka posnetka napisal še podatke o svoji enoti: »Benčec Franc, 20. m. k. (domobranski) polk poljskih havbic, 6. minometna baterija (enota).« V njegovi zapuščini se je ohranilo še nekaj fotografij, posnetih na italijanskem bojišču avgusta 1918, ki jih je posnel neznani ljubiteljski fotograf. V glavnem gre za posnetke manjših italijanskih krajev, ki so jih zavzele avstro-ogrske enote po preboju soške fronte konec oktobra 1917. Hrani: Cecilija Šnuderl, Šalovci 177 ŠALOVCI MIHAEL BENČEC (BENCSECZ MIHÁLY) Šalovci 1895 – umrl okoli leta 1985 v Vojvodini (Srbija) Portret dveh ulancev, fotografski atelje Ferencza Knebla, Sombotel, spomladi 1916. Mihael levo v predpisani ulanski unifor- mi (malokateri Prekmurec si je oblekel ˝ulanko˝ – znameniti vojaški suknjič z enorednim zapenjanjem). Ob boku z levo roko drži konjeniško sabljo M.1869 z us- njenim ročnim paščkom (po predpisu za konjenico).122 Mihael je bil verjetno leta 1915 vpoklican k 5. c.-k. ulanskemu polku123 s poveljstvom (od 1912) v Sombotelu. Leta 1914 se je polk boril v sestavi 16. konjeniške brigade, 2. konjeniške divizije, V. korpus 1. armade. Vse do konca vojne se je 5. ulanski polk boril na vzhodnem in jugovzhodnem bo- jišču in sodeloval pri vseh pomembnih bitkah 1. avstro-ogrske armade. Mihael je razglednico poslal svojemu polbratu Francu124 v Šalovce. Poleg spoštljivega nagovora (besedilo je v madžarščini) Franca prosi za posredovanje pri krajevnem notarju v Šalovcih za pridobitev potrdila, s katerim bi lahko pri poveljstvu svoje enote upravičil želeni 14-dnevni dopust. Brez tega potrdila bi dobil le od 2 do 3 dni dopusta. Hrani: Cecilija Šnuderl, Šalovci 122 Ulanci ali ˝ulanarji˝ so bili formalno pripadniki lahke konjenice. Kot del organizirane vojaške formacije so jih najprej uporabljali na Poljskem. Njihovo značilno orožje je bilo kopje. Med prvo svetovno vojno so se avstro-ogrske ulanske enote borile tudi kot pehota. 123 Leta 1914 je bilo v sestavi avstro-ogrske vojske 13 ulanskih polkov. 124 Franc Benčec je bil Mihaelov brat po materi. Junija ali julija leta 1916 je bil vpoklican k topniškim enotam (glej stran 173). 179 ŠALOVCI KAREL BERKE (BERKE KÁROLY) Šalovci 1883 – Šalovci 1976 Topniški gumb. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota V fotografskem ateljeju, Kapfenberg (Avstrija), 1916. Karel v topničarski uniformi, s sabljo M.1869, gumbi na suknjiču z motivom prekrižanih topov. Obvezni vojaški rok je v letih 1904‒1906 odslužil pri 83. c.-k. pehotnem polku na Dunaju. Kasneje se je izučil za mehanika. Po vpoklicu leta 1915 je vse do konca vojne delal kot (priučeni) topniški strokovnjak v topniških delavnicah v Kapfenbergu.125 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 125 Aytay, 1942, 27. 181 ŠALOVCI MIHAEL HERCEG (HERCZEG MIHÁLY) Šalovci 1896 – Šalovci 1980 Huzarja v fotografskem ateljeju, Sombotel, jeseni 1914. Mihael126 (sedi na obeh fotografijah) je bil vpoklican k 11. c.-k. huzarskemu polku. Nadomestno rezervo je polk pridobival iz okrožja Sombotel. Vojna pot te enote se veže na delovanje XVII. korpusa 4. avstro-ogrske armade, ki se je borila na vzhodnem bojišču. V ofenzivi Brusilova, junija 1916, je bila 4. armada skoraj popolnoma uničena. Po letu 1917 ni več sodelovala v pomembnejših vojaških operacijah. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 126 Atila (značilen konjeniški suknjič), ki ga ima oblečenega Mihael, je bil temno modre (polkovne) barve z belimi gumbi. 182 ŠALOVCI JOŽEF HOLEC (HOLECZ JOSEF) Šalovci 1890 – Šalovci 1952 V divizijski usnjarski delavnici, italijansko bojišče, vojaška pošta 634, oktobra 1918. Jožef sedi na posebnem lesenem stolu s šilom v roki, vojak poleg njega drži v rokah konjske uzde, na leseni steni je obešena konjska oprema. Na lesenih vratih je še komaj viden napis »eintrit verboten« (prepovedan vstop). Fotorazglednico z nekaj stavki v prekmurščini je 5. oktobra leta 1918 poslal Janezu Županku v Šalovce. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 183 ŠALOVCI JOŽEF JANKO (JANKÓ JÓZSEF) Šalovci 1892 – Šalovci 1970 Podčastniki 4. stotnije 106.127 kombiniranega cesarsko-kraljevega pehotnega polka z osebjem maskirane poljske kuhinje ob reki Piavi, julija 1918. Jožef s činom naddesetnika sedi prvi levo. Fotorazglednico je 12. avgusta poslal prijatelju (sovaščanu) Viljemu Županku, ki se je v tem času boril v 20. črnovojniškem m. k. pehotnem polku. Z nekaj stavki v madžarščini ga je poleg običajnega vljudnostnega nagovora obvestil, da se je vrnil z dopusta in da je zdrav. Jožef je obvezno dveletno služenje vojaškega roka začel leta 1913 pri IV. bataljonu 83. c.-k. pehotnega polka (Komarno). S to enoto je bil avgusta leta 1914 poslan na vzhodno bojišče. Novembra leta 1914 je bil ranjen v bojih pri Ivangorodu (danes Deblin, Poljska). Kasneje se je boril v Karpatih in sodeloval v težkih bojih pri Lublinu (Poljska). Od novembra 1917 do konca vojne se je boril na italijanskem bojišču. Odlikovan je bil s srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje (dvakrat), bronasto medaljo za hrabrost, Karlovim četnim križcem in zaslužnim križem za 6 let službe za podčastnike in vojake 1913‒1918.128 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 127 Polk je nastal iz delov 83. c.-k. (III. in IV. bataljon) in 76. c.-k. pehotnega polka (II. bataljon). 128 Aytay, 1942, 80. 184 ŠALOVCI MIHAEL JANKO (JANKÓ MIHÁLY) Šalovci 1870 – Šalovci 1955 Rokovanje dveh Šalovčanov. V fotografskem ateljeju Karla Rissa, Dunaj, 1915. Črnovojnik M. Janko (levo) in naddesetnik Mihael Prelec (Šalovci 1891 – Šalovci 1940). Verjetno je zgolj naključje pripomoglo pri srečanju dveh sovaščanov na Dunaju v vojnem času. M. Prelec ima na suknjiču pripeto srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje in strelsko vrvico s piščalko. Kasneje je dobil še bronasto medaljo za hrabrost.129 Boril se je v 83. c.-k. pehotnem polku. M. Janko se je boril v enem od črnovojniških polkov. Originalno fotografijo hrani: Davorin Panič, Černelavci 129 Spominski zvezek 83. c.-k. pehotnega polka. 185 ŠALOVCI ALEKSANDER KOVAČ (KOVÁCS SÁNDOR) Šalovci 1900 – Šalovci 1985 Nabornika iz Šalovcev v fotografskem ateljeju Istvána Eggertha, Monošter, spomladi 1918. Aleksander (stoji levo) z materjo in sestro (oče je bil že od leta 1914 na bojišču). 30. januarja je dopolnil osemnajst let. Oba nabornika z bogato okrašenim klobukom in trakovi v madžarskih narodnih barvah. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 186 Aleksander K. po vpoklicu v istem fotografskem ateljeju nekaj tednov kasneje. Po oznakah na ovratniku130 vemo, da je bil vpoklican k m. k. telegrafskim enotam. Pozornost pritegne Aleksandrova vojaška kapa, prepletena s temnim (rdečim?) trakom in nekakšno cvetlično aplikacijo namesto običajne rozete. Na hrbtno stran fotografije je Aleksander v madžarščini zapisal: »Vojaška fotografija 18-letnega Aleksandra Kovača, ki je nastala v Monoštru leta 1918, v času velike svetovne vojne. Bodi zvest do smrti in ti bom dal krono življenja, amen …« Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 130 Telegrafski znak s krono sv. Štefana, za pripadnike skupnih enot je bil predpisan znak s cesarsko krono. 187 ŠALOVCI FRANC KOVAČ131 (KOVÁCS FERENCZ) Šalovci 1870 – Šalovci 1935 V fotografskem ateljeju Karla Rissa na Dunaju, jeseni 1914. Franc je bil vpoklican k črnovojniškim enotam. Na njegovem usnjenem pasu vidimo medeninasto pasno spono M.1911, značilno za madžarske domobrance. Na pasu levo ima pripet tulni bajonet werndl M.1867 za puško zastarelega tipa werndl, kal. 11 x 36 mm. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 131 Franc je bil oče Aleksandra Kovača, rojenega leta 1900. 188 ŠALOVCI JANEZ KOVAČ (KOVÁCS JÁNOS) Šalovci 1897 – Šalovci 1920 Fotografiran po vpoklicu, 1915. Fotografija na profilirani ovoid iz porcelana manjšega formata.132 Na posnetku z vojaško kapo, ki je po obodu prepletena s trakom v madžarskih narodnih barvah. Boril se je v 18. m. k. pehotnem polku. Po njegovi smrti (domnevno je umrl za posledicami španske gripe) so svojci njegovo fotografijo na porcelanu izročili kamnoseku,133 ki jo je vgradil v nagrobni spomenik. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota134 132 Izbrano fotografijo pokojnega je fotograf v primernih svetlobnih razmerah (zaradi boljše resolucije) še enkrat preslikal na stekleno ploščo. Po določenih tehničnih postopkih je motiv (negativ) s steklene plošče s pomočjo dnevne ali umetne svetlobe presvetlil na senzibilizirano plast porcelana. Pri tem si je pomagal s posebno ovalno masko, da je motiv (portret pokojnega) pri presvetlitvi lahko centriral. 133 Po navadi je tudi tehnični del pri obdelavi fotografije uredil kamnosek. 134 Avtor je odpadlo fotografijo na porcelanu našel ob nagrobniku na pokopališču v Šalovcih. 189 ŠALOVCI JURIJ KOVAČ (KOVÁCS GYÖRGY) Šalovci 1883 – Šalovci 1960 Z ženo Frančiško (1894–1948) in dveletno hčerko v fotografskem ateljeju, Sombotel, 1914. Na levi strani suknjiča komaj vidna domoljubna značka ali svetinjica. Jurij je bil kot rezervist jeseni leta 1914 vpoklican k enemu od huzarskih polkov (na fotografiji v huzarski uniformi). Kasneje je bil dodeljen pehotnim enotam. Vsaj zadnji dve leti vojne se je boril v 83. c.-k. pehotnem polku. Odlikovan je bil s srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje.135 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 135 Spominski zvezek 83. c.-k. pehotnega polka. 190 ŠALOVCI ALOJZ ŠTEFANEC (STEFANECZ ALAJOS) Šalovci 1898 – Šalovci 1926 Fotografiran nekje na Madžarskem, pozno jeseni 1918. Fotografija na profiliran porcelanasti ovoid. Alojz je bil leta 1916 vpoklican k enemu od železničarskih bataljonov (poveljstvo v Korneuburgu). Na fotografiji v vojaškem suknjiču M.1915 z železničarskimi oznakami na ovratniku. Pozornost pritegne njegova vojaška kapa M.1918 (povojna izdelava) z nedefinirano kokardo (?). Takšno kapo so nosili pripadniki madžarske narodne vojske in kasneje (leta 1919) vojaki Madžarske sovjetske republike. Preslikavo hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 191 ŠALOVCI KAREL VARGA (VARGA KÁROLY) Šalovci 1892 – Bobrek (Poljska), 28. 6. 1915 Na dvorišču vojašnice, Dunaj, novembra 1914. Karel je začel obvezno služenje vojaškega roka jeseni leta 1913.136 Na fotografiji v značilni nastopaški drži s puško in cigareto (seveda po navodilu fotografa). Januarja leta 1915 je v sestavi 8. rezervne stotnije 83. c.-k. pehotnega polka odšel na vzhodno bojišče (v tem času se je polk umikal iz položajev v okolici Krakova (Poljska). Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 136 V njegovi zapuščini (hrani avtor) je nekaj datiranih vojaških fotografij iz tega leta. 192 8. nadomestna stotnija (VIII. Ersatzkompagnie) 83. c.-k.pehotnega polka, na vadbišču v okolici Dunaja, decembra 1914. Karel stoji (označen s križcem) drugi z leve v drugi vrsti. Fotorazglednico je poslal očetu Adamu Vargi na domači naslov v Šalovce (odposlana je bila 30. 12. 1914) in zapisal: »Dragi moji sztarestje, Eto ván od etecz szlednyo karto pisen, Zdaj sze napóté 30toga od etecz idémo … peneze sze prószo sztelegramon dászeje pa ne v roke dobo …« Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 193 ŠALOVCI VILJEM ŽUPANEK (ZSUPANEK VILMOS) Šalovci 1897 – Šalovci 1978 Viljem v vojaškem suknjiču M.1915 iz netipičnega rebrastega blaga, s činom poddesetnika in mitralješkim domobranskim znakom na ovratniku, Levice (Slovaška), 1917. Nad levim žepom ima pripeta dva nadomestna trakca za podeljeni medalji za hrabrost (srebrna, bronasta ?). Viljem je bil vpoklican 28. 8. 1916 k 18. m. k. pehotnemu polku. Po usposabljanju in opravljenih tečajih v raznih krajih (Karánsebes, Romunija; Šopron, Madžarska) se je junija 1917 v kraju Levice (Slovaška) usposobil za rokovanje z mitraljezom schwarzlose. 26. junija 1917 je bil dodeljen 5. vodu strojnične čete pri II. ali III. bataljonu 20. m. k. črnovojniškega polka. Boril se je na bojiščih Galicije, Bukovine in Ukrajine. Pred koncem vojne je zbolel in bil premeščen v zaledje. Tam je opravljal administrativna dela in bil tolmač za ruski, madžarski in slovenski jezik. 23. 1. 1919 je bil uradno demobiliziran. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota Originalni ovratni oznaki strojničnih enot m. k. domobranstva, ki ju je nosil Viljem Županek. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 195 4. vod 4. pohodne strojnične stotnije I. bataljona 18. m. k. pehotnega polka, Levice, 6. 6. 1917. Na zadnjo stran fotografije je v madžarščini med drugim zapisal: »V spomin na čas mojega služenja, postaja na moji poti do bojišča.« Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 196 Vojaške dopisnice (avgust 1916–november 1918), ki jih je napisal in odposlal Viljem Županek. V zapuščini Viljema Županka, ki jo je hranila hčerka Adela Vukan iz Bokračev, se je ohranilo okoli 50 vojaških dopisnic (1914–1918), ki jih je napisal ali prejel Viljem. Vse dopisnice (v madžarščini in prekmurščini), ki jih je poslal domov staršem ali prijateljem, je skrbno oštevilčil. Dopisnica, odposlana na domači naslov oktobra 1918, je imela zaporedno št. 1006. Hrani Mark Krenn, Murska Sobota 197 S činom poddesetnika, Sombotel, oktobra 1918. Na ovratniku vojaškega suknjiča M.1916 vidimo (za celuloidno zvezdico, ki označuje čin) všit ozek bombažni trak v polkovni barvi. Nad žepom suknjiča nadomestna trakca za prejeti odlikovanji – bronasta medalja za hrabrost (levi trakec) in Karlov četni križec. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 198 Potrdilo oz. pričevanje o sodelovanju v enotah avstro-ogrske vojske med 1. svetovno vojno. Podpisane so tri priče. Formular v prekmurščini je bil izpolnjen 17. 2. 1922 v Šalovcih. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 199 ŠULINCI KOLOMAN KOROŠEC (KOROSECZ KÁLMÁN) Šulinci 1898 – Murska Sobota 1974 S činom desetnika, nekje v Romuniji, aprila 1918 Koloman v uniformi M.1916 (suknjič, hlače, kapa). Pod kokardo na kapi ima pripeto emajlirano značko 18. m. k. pehotnega polka, na obodu kape levo dve znački, ki pa ju ne moremo indetificirati. Odlikovan je bil z bronasto medaljo za hrabrost in Karlovim četnim križem. Čez prsi ima zategnjeno vrvico s signalno piščalko. Poleg obeh odlikovanj ima Koloman nad levim žepom pripeto še okroglo versko svetinjico. Hrani: družina Gomboši, Murska Sobota 200 TEŠANOVCI JOŽEF BENKO (BENKŐ JÓZSEF) Tešanovci 1889 – Murska Sobota 1945 Ruski ujetniki – delavci na posestvu, s civilno stražo, okolica Sombotela, 1915. Jožef v ospredju s steklenico. Ker je bila večina za delo sposobnih moških pod orožjem na bojišču, so za poljska dela angažirali tudi ruske ujetnike.137 Po vpoklicu jeseni leta 1914138 je bil Jožef dodeljen vojaškemu skladišču v Sombotelu, kjer je vse do konca vojne opravljal delo računovodje. Leta 1918 je bil demobiliziran s činom intendantskega vodnika.139 Hrani: PIŠK MS 137 »… kdor je potreboval delavce, je lahko dobil ruske ali srbske vojne ujetnike. Skrbeti je moral le za njihovo prehrano: zafrigano župo za zajtrk, 100 g mesa in prikuho za kosilo, za večerjo pa samo prikuho. Kruha so jim morali dati 1,2 kg na dan, 2-krat na dan pa še čaj brez ruma. Žganih pijač niso smeli dobivati. Čas dela je bil 12 ur s počitkom vred. Stražarjevo hrano je plačala država …« Novine 1915, št. 13. 138 Obvezni vojaški rok je odslužil leta 1910 (83. c.-k. pehotni polk). Kasneje je bil zadolžen za vodenje evidence nabornikov v murskosoboškem okraju. 139 Aytay, 1942, 25. 201 TEŠANOVCI JOŽEF KREGAR (KREGAR JÓZSEF) Tešanovci 1876 – Tešanovci 1964 V fotografskem ateljeju, Budimpešta, januarja 1916. Fotorazglednica (neodposlana) je bila napisana (v prekmurščini) 30. januarja 1916 in naslovljena na sina Ludvika v Tešanovcih. Zapisal je: »Lübleni szin moj Lajci toti poslen zaspomenek eden proszti kep sterje tvojega lüblenoga ocse. Zato tej kep postüj.« Jožef ima na ovratniku suknjiča prišito eno celuloidno zvezdico (poddesetnik). Na pasu ima pripet nadomestni bajonet za puško mannlicher M.95. Med vojno je služil v stražarski enoti taborišča za ruske vojne ujetnike Czinkota/Ehmann blizu Budimpešte. Hrani: Jože Cigan, Tešanovci 202 TIŠINA JOŽEF HORVAT (HORVÁTH JÓZSEF) Tišina 1899 – Dnipropetrovsk (Ukrajina), 26. april 1918, samomor140 V fotografskem ateljeju Oszkárja Goetzloffa, Šopron, spomladi 1917. Jožef je bil vpoklican k 6. m. k. huzarskemu polku spomladi leta 1917 (v tem letu je dopolnil 18 let). Na fotografiji v huzarskih hlačah in škornjih. Suknjič (M.1915), ki ga ima na sebi, je bil predpisan za pehotne enote. Nekatere huzarske polke so po velikih izgubah na začetku vojne in spremenjeni taktiki bojevanja spremenili v pehotne polke, posledično so huzarji prevzeli tudi pehotno uniformo. Jožefu sta bila podeljena strelska vrvica in znak usposobljenosti, ki pa ga zaradi slabše resolucije posnetka ne moremo določiti. Njegov polk se je ves čas boril na vzhodni fronti. Od poletja 1917 do aprila 1918 se je boril na romunskem bojišču. Od 15. aprila 1918 je bil polk spet kot konjeniška oz. huzarska enota premeščen v Ukrajino. V mestu Dnipropetrovsk so opravljali varnostne naloge. Iz neznanega razloga si je v tem mestu Jožef vzel življenje. Hrani: Robert Horvat, Tropovci 140 Lugosi József; Kiss Gábor. Volt egyszer egy gyalogezred. Zala Megyei Levéltár, Budapest/Zalaegerszeg 2009, 89. 203 TRDKOVA ŠTEFAN LESIC (LESICS ISTVÁN) Trdkova 1887 – Dolič 1963 Z ženo Terezijo pred vojašnico na Dunaju (fotograf Julius Radeck, Dunaj), 1914. Štefan ima na suknjiču levo pripet jubilejni (vojaški) križec 1908, podeljeni sta mu bili strelska vrvica in signalna piščalka. Na hrbtno stran fotografije je zapisal: »1913–1914 vojski policist«. Očitno je začetek 1. svetovne vojne pričakal kot vojaški policist. Hrani: Jože Cigan, Tešanovci 204 TRIMLINI JOŽEF GERENČER (GERENCSÉR JÓZSEF) Rojen v Trimlinih Vod smučarjev 20. m. k. pehotnega polka na zimskem usposabljanju v kraju Spital am Semmering (Avstrija), februarja (?) 1915. Jožef stoji sedmi z leve, s smučmi. Razglednico s kratkim besedilom je poslal bratu Vendlu v Trimline. Trije vojaki, ki ležijo spredaj, pozirajo z revolverjem gasser M.98. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 205 TRIMLINI FRANC GERENČER (GERENCSÉR FERENCZ) Rojen v Trimlinih Oddelek gorskih vodnikov, italijansko bojišče (vojaška pošta 407), maja 1917. Franc141stoji drugi z desne (črtkano s svinčnikom). Fotora- zglednico je napisal 1. 5. 1917, naslovil jo je na starejšega brata Vendla iz Trimlinov. Odposlana je bila 6. 1. 1917. V krajšem besedilu (madžarščina) je napisal, da boljše fotogra- fije na bojišču ni mogoče narediti, omenil pa je tudi odde- lek gorskih vodnikov, ki jih vidimo na fotografiji. Pozornost pritegne vojak s fesom v spodnji vrsti, pripadnik 1. bosan- sko-hercegovskega pehotnega polka.142 Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 141 Franc in Jožef Gerenčer sta bila brata. 142 Na fesu (tradicionalno muslimansko pokrivalo) ima spredaj prišito platneno oznako z napisom BI. 206 TURNIŠČE IVAN MIHOLIČ Turnišče 1892 – Turnišče 1973 V fotografskem ateljeju Oszkárja Goetzloffa, Šopron, jeseni 1914. Ivan (stoji levo) je bil vpoklican k 18. m. k. pehotnemu polku. Na usposabljanju si je kot dober strelec prislužil strelsko vrvico. Čeprav sta bila Ivan in njegov tovariš (poddesetnik) vpoklicana v domobranski enoti, imata na usnjenem pasu medeninasto pasno spono s cesarskim grbom, ki je bila karakteristična za skupne c.-k. pehotne enote. Hrani: družina Draškovič, Turnišče 207 VANČA VAS MATIJA ŽILAVEC (ZSILAVECZ MÁTYÁS) Vanča vas 1874 – Vanča vas 1950 Oddelek avstro-ogrskih črnovojniških stražarjev s skupino ujetih Rusov, okolica Gradca (Avstrija), pozno jeseni 1915. Drugi levo, s puško, stoji Matija. Tudi on, kot večina črnovojnikov, v kombinirani uniformi. Na ramenu ima puško werndl M.1877 (enostrelna)143 z nataknjenim bajonetom. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 143 Večina črnovojnikov, ki so opravljali stražarske naloge, je bila oborožena s starejšimi vojaškimi puškami, v skrajnem primeru tudi z lovskim orožjem. 208 Stražarji v sproščenem razpoloženju. Posneto istega dne kot fotografija na strani 208. Matija tokrat v vlogi natakarja (stoji s steklenico). V ozadju ruski ujetniki. Posnetek ima značilno propagandno vizualno zgradbo, kjer se stražarji kjub težkim vojnim časom trudijo ohranjati elemente običajnega življenja. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 209 VANEČA JANEZ ŠANTAVEC (SANTAVECZ JOHAN) Vaneča 1885 – domnevno umrl za posledicami španske gripe okoli leta 1920 na Vaneči V fotografskem ateljeju, pred odhodom na bojišče, Sombotel, oktobra 1915. Razglednica je bila poslana soprogi Frančiški (poročila sta se leta 1912) na domači naslov na Vaneči: »Moja lüblena, draga tivarisicsa tou mas moj szpomenek kda szamsze dolzeo, oktobra 26toga 1915 leti.« Janez je bil 16. 2. 1915144 vpoklican k 83. c.-k. pehotnemu polku v Sombotel. Oktobra leta 1915 je bil še vedno v tem mestu, vendar so ga pred odhodom na bojišče dodelili 90. c.-k. pehotnemu polku. Ta podatek je navedel tudi v besedilu na hrbtni strani fotorazglednice. Hrani: družina Šantavec, Vaneča 144 Matična knjiga vpoklicanih v vojno iz evangeličanske cerkvene občine Puconci med letoma 1914–1916. 210 VIDONCI FRANC FARTEK (FARTEK FERENCZ) Vidonci 1893 – padel na italijanskem bojišču 15. februarja 1918145 Avstro-ogrska konjeniška patrulja v izvidnici, nekje v vzhodni Galiciji, spomladi 1916. Franc je označen s križcem, drugi z desne. Kot rezervist je bil vpoklican k 15. c.-k. huzarskemu polku v Gyöngyös (Madžarska). Fotograf je konjenike postavil pred skromno leseno hiško, ometano z ilovico, s slamnato streho z značilnim stopničastim čopom. V takšnih hišah je živelo večinsko (kmečko) prebivalstvo na severnih obronkih Karpatov in Beskidov. Hrani: Mark Krenn, Murska Sobota 145 Šövegeš Lipovšek, 2016, 42. 212 VIDONCI MATIJA POZVEK (POSZVEK MÁTYÁS) Vidonci 1894 – Vidonci 1973 V fotografskem ateljeju tik pred odhodom na bojišče, Šopron, jeseni 1915. Na usnjenem pasu kovinska pasna spona z madžarskim grbom. Kot rezervist je bil vpoklican k 18. m. k. pehotnemu polku. Boril se je na vzhodni fronti. Hrani: Kristina Gjergjek, Motovilci 213 ZENKOVCI FRANC POREDOŠ (PORÉDOS FERENCZ) Zenkovci 1875 – padel v Karpatih 20. marca leta 1915146 V fotografskem ateljeju Oszkárja Goetzloffa z značilnim historičnim dekorjem in cesarjevo podobo na mizici, Šopron, januarja 1915. Franc (sedi) je bil vpoklican k 18. m. k. črnovojniškemu pehotnemu polku. Doma je pustil ženo in otroka. »Poredos Franc je notri rukivo 1915 Sopron januara 20toga. marciusa 19toga pa szlegnjo karto piszo z Karpatov.«147 Pri potomcih v Murski Soboti so se ohranili štiri pisma, dopisnica in razglednica, ki jih je Franc poslal ženi na domači naslov v Zenkovcih. »Te lüblena tivarisica pa te proszim ne pozabi fcsaszi naméne, mej me vu szfojem szrci dokecs bos zsivela. Nej kabi brle za drügoga gledala kak bi gesz mrzel gratu ali ka bi fkakso norijo sze dala zapelati. Meni etin ej trbe zvün tébe drúge …« 148 V pismu, ki ga je napisal 4. 3. 1915 (dva tedna pred smrtjo), je z nekaj stavki opisal svoje vojaško življenje in pot do bojišča v zahodnih Karpatih: »20. 1.–22. 1. 1915 Sopron, 24. 2. Budimpešta, 25. 2. Szolnok, 27. 2. Törökszentmiklós, 28. 2. Püspökladány, 1. 3. Debrecen …« V istem pismu se poslavlja od žene in sina: »Lüblina tivarisica tou je moje szlegnye piszmo pred ognyem csi je dobis vroke ar zdaj idem notri vogyen. Bog mi naj pomága kamo sze pa vidli … ostanem zbogom lübleni moj szinek Karoly lübleniva mojva goloba …« 25. novembra 1915 je Frančeva žena Terezija dobila odgovor na poizvedbo o svojem možu. »Spoštovana gospa! Prejeli smo razglednico, ki ste jo poslali svojemu možu. Žal vam ne moremo pomagati ne mi ne moštvo. Maja namreč, ko sem prišel sem, vašega moža že ni bilo tukaj. Upanje naj vas tolaži. S spoštovanjem (v imenu poveljstva) Stotnik (priimek in ime neberljiva) 18. madžarski kraljevi (domobranski) pehotni polk«149 Hrani: družina Poredoš, Murska Sobota 146 Šövegeš Lipovšek, 2016, 131 (vpisana napačna letnica 1916, pravilno je 1915). 147 Zapis s svinčnikom na manjšem listku (napisala Terezija Poredoš), hrani družina Poredoš, Murska Sobota. 148 Pismo iz Šoprona, napisano 17. februarja 1915. 149 Uradna vojna dopisnica (prevod iz madžarskega jezika), hrani družina Poredoš, Murska Sobota. 215 Fotografija je bila vstavljena v paspartu iz debelejšega kartona s cvetlično dekoracijo. 216 VIRI, LITERATURA 1. AYTAY, Endre (ur.). A magyar katona: Századunk legszebb magyar csatái. ”Élet” Irodalmi és Nyomda Rt., Budapest 1942. 2. A BATTYÁNDI ágostai hitval ás evangélikus házközség hadbavonultjainak anyakönyve 1914-1916. (Matična knjiga vpoklicanih v vojno iz evangeličanske cerkvene občine Puconci med letoma 1914‒1916.) 3. BECKER Ohrn, Karin. Dorothea Lange and the documentary tradition. Louisiana State University Press, Baton Rouge 1980. 4. CSUKA, Zoltán (ur.). A visszatért Délvidék. Halász Irodalmi és Könyvkiadó Vál alat, Budapest 1941. 5. DE SGARDELLI, Caesar (ur.). A Délvidék hadtörténete 1914-1918: A Délvidék katonái a világháborúban. A Hadtörténeti Kiadványok Kiadóhivatala, Budapest 1941. 6. DOROMBY, József. A volt császári és királyi 83-as és 106-os gyalogezredek története. Zrínyi Kiadó, Budapest 2016. 7. HODGSON, Pat. Early war photographs. Graphic Society, Boston, New York 1974. 8. HOLZER, Anton. Die andere Front. Fotografie und Propaganda im ersten Weltkrieg. Primus Verlag, Darmstadt 2007. 9. KERTÉSZ, Elemér; DE SGARDELLI, Caesar. A frontharcos eszme szolgálatában. ”Magyar front”, Budapest 1942. 10. KOVÁCS, Attila. Podobe iz življenja Dobrovnika v prvi polovici 20. stoletja. Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Lendava, Murska Sobota 2011. 11. KRENN, Mark. Fotografi v Prekmurju 1870–1945. Zbornik soboškega muzeja 16–17. Pokrajinski muzej Murska Sobota, Murska Sobota 2011. 12. KRENN, Mark. Prekmurski vojaki v prvi svetovni vojni 1914‒1918. Koledar evangeličanske cerkvene občine Bodonci 2015. 13. LIPOVŠEK, Gašpar. Prekmurje: seznam občin v abecednem redu, razvrščenih po sodnih okrajih z navedbo raznovrstnih podatkov. Okrajno glavarstvo, v Murski Soboti 1921. 14. LUGOSI József; KISS Gábor. Volt egyszer egy gyalogezred. Zala Megyei Levéltár, Budapest/Zalaegerszeg 2009. 15. NEWTON, Julianne Hickerson. The Burden of Visual Truth: The Role of Photojournalism in Mediating Reality. Lawrence Erlbaum Associates, Mahwah, N. J. 2001. 16. PIPAN, David Erik. “Tako značko nosim jaz …”: avstro-ogrski vojaški znaki in značke, vojaške značke slovenskih enot in soškega bojišča 1914‒1918. Društvo Soška fronta Nova Gorica, Šempeter 2014. 17. PRIŠO je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918. Katalog razstave: Pomurski muzej Murska Sobota, december 2015–junij 2016 (avtorica Metka Fujs). Pomurski muzej Murska Sobota, Murska Sobota 2015. 18. REICHEL, Walter. Pressearbeit 1914-1918: Das Kriegspressequartier (KPQ). Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs (MÖSTA), Sonderband 13. Studienverlag, Wien 2016. 19. ROKOLYA Gábor. Dolnjelendavski meščan: življenjska in poklicna pot dr. Oszkárja Laubhaimerja (1852– 1918). Közjegyzői Akadémia Kiadó, Budapest 2015. 20. Spominski zvezek 83. cesarsko-kraljevega pehotnega polka. Zvezek hranijo v Vojnozgodovinskem arhivu v Budimpešti (Hadtörténelmi Levéltár Budapest, Fond K.u.K., 83. Inf. Reg., 7. doboz.). 21. SZAKÁCS, Margit. Fényképészek és fényképészműtermek Magyarországon (1840‒1945). Magyar Nemzeti Múzeum, Budapest 1997. 22. SZEPESSY-Bugsch Aladár. A m. kir. nagykanizsai 20-ik báró Szurmay Sándor honvéd gyalogezred története a világháborúban. Tóth Alajos, Sopron 1931. 23. SONTAG, Susan. O fotografiji. Študentska založba, Ljubljana 2001. 24. ŠÖVEGEŠ Lipovšek, Gordana. Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918. Padli in pogrešani. Pomurski muzej Murska Sobota, Murska Sobota 2016. 25. WELLS, Liz. Photography: A Critical Introduction. Routledge, London 2004. 26. ZEKOVIĆ, Marina. Ratni slikari, fotografi, amateri i dopisnici fotografi u srpskoj vojsci 1914-1918, katalog izložbe. Vojni muzej, Beograd 2001. 217 Document Outline Blank Page Blank Page