4 ki*.
84. številka.
Izdanje za nedeljo 14. julija 1895.
(v Trstn. v soboto zvečer dne 13 julija 1895.)
Tečaj XX.
„EDINOST"
izhaja pn trikrat nn tcid<>n v Soatili u-•Innj'ih ob «ovlvlh, četrtkih
m BObOtAll. ZjntrAn.it> i*ilmi.j!> i/-lilija ob ti. uri zjutraj, vrčem« pn ob 7. uri	— Obojno imlnnji* alane :
/h Men ninm-c . f. —.iHir.veii .Avslrijn I. 1.4 ra tli meter, . , 2,fti . , . u pol leta . . . h.— . „ „ a,— K« vte leto . . . 10,— „ n . I«.— Na naročile fcroi priložene naročnine se
ne jemlje ozir. Pnttami^iit) Htnrilk« ne dobivnjo v pro-dajabiicah tobaka r Irutu po a nvt-., i/.vru T rit a po S nvd. Sobotno veAerno	^
izilaaje v Iritlu 4 itven Trsta S of.
Gladilo
Oglati ta ra^ua* po tarifu v potit«; zi oailiirt> i. dahetiuii £rkaiai t» plavaj« pro*tor. kolikor ulitega tiataJaik vratu-. Podana, otiurtnu1« in javaazakvala Jj-ii.a^i oglati itd. t« rii>uuajo po pogodbi
V m tupi«! naj ta p<>4il}«jo jraJaiilr* : utira favoriti* *«. 1.1. Vdlo |il«a<l H«i< hiti frankovauo, kar nafraukovaa« aa u«
•pri.I lUlajo. Rokopial aa a* vračaj«.
Naročnino, rek lamao i je <u oglata apr« jt>aia uprdvniitro u lir* M »lino pir • rolo hit. 3, II na<Ut. Odprta raklasavija •o proata poAtuine.
ilovonske^a političnega društva asa Primorsko.
EDINOST
,r f^MMli J* UIVP".
Tretji vsesokolski izlet v Prago.
(Dalje.)
Tretji dan sokolskih slavnosti, t. j. 3o. junija t. 1. razvijalo se je v rano jutro nenavadno življenje v pražkih ulicah, |>o katerih se je imel pomikati slavnostni sokolski sprevod. Zgodaj že so bile te ulice prenapolnjene mnogobrojnega občinstva, katero je nestrpno pričakovalo začetek slavnostnega sprevoda. Bila je na nogah skoraj vsa Praga ter smelo se lahko trdi, da je bilo občinstva od Kraljevskih Vinohradov. kjer se je imel začeli sprevod, pa do slaromestne občinske hiše, kjer se je imel r,'iziti, okolo 200.000.
C) določeni mi, t. j. 8. uri zjutraj počel« so se pomikati od vseli strani sokolske r-eie na odkazana jim mesta. Mirno iti samozavestno so korakale te čete in v takem redn se j« vršil ves nastop, kakor da bi nastopali sami izvežbani stari vojaki. In ta nastop ni bil kaka malenkost, ako se pomisli, da se je sprevoda udeležilo 18 čeških sokolskih žnp (okrajev) s 312 sokolskiini društvi, vsega sknpaj preko 8o0i> mož.
K r a n c o z k i m g i ui u a s t o m in slo* venskim, hrvatskim in poljskim Sokolom bila je od p o 1 i t i č n e oblasti zabranjen a udeležba pri sprevod u.
Ifndi tega pričakovali so ti sprevod pred mestno liiSo in sicer francozi z damami na tribuni, postavljeni za sprejem Sokolov, a hrvatski in slovenski Sokoli pred tribuno, kjer so se postavili v vrsto prvi na desno, a drugi na levo.
Slovenski in hrvatski Sokoli pripeljali so se ob 9. uri zjutraj na svoje mesto v 10 dvovprežnili, vozovih povsod od občin-siva simpatično pozdravljeni.
Med tem je bil razvrščen sprevod na Kraljevih Vinohradih ter se je počel pomikati ob tri četrt na 10 uri predp. Na čelu sprevoda jezdil je načelnik jezdarskega oddelka g. V e n d u 1 al k se HO sokolskiini jezdeci, katere je mnogobrojno občinstvo burno pozdravljalo.
/a jezdeci stopal je na čelu sokolske pehote predsednik češke sokolske zaveze, gosp. dr. 1J o d 1 i p n v, podžupan mesta praškega, katerega je pozdravil pred Kraljevsko* viuoliradsko mestno hišo župan gosp. I' r o-kopec z blizo naslednjim nagovorom:
Veseli nas, da ste si izvolili Kraljevske Vmohrade za zbirališče svojega sprevoda. V imenu našega narodno probujenega meščanstva pozdravljam Vas najsrčneje. Lepo in bogato okrašenje našega mesta, katero tu vidite, bodi Vaui dokaz, da znamo cenili dalekosežni pomen Sokoistva, v katerem vidimo gibčnost telesa, poštenost v mišljenju in neskaljeno ljubezen do domovine in na-
PODLISTEK. T Čuvajmo svoje prastarine.
.le/ik ofld'ite peg, npilito »lu'lko mu rijo.
i c« 11 Ko»e»ki.
Po prekrasnej razpiavi, piinesenej .. Ljubljanskim Zvonom" 1891. leta v številkah 240. 309. 437. 502 505. 631, 693. iti 70G. iz peresa odličnega našega jezikoslovca, g. Viktorja Bežkn, o dovršnem in nedovršnein našem glagolu, nadejal sem se, da se otreso naši književnici tujega duha in da se okleno slovanske slovenščine. Kratke so bile le nade, kratke kakor popoludanje sanje.
Imamo sicer uže lepih, posnemanja dostojnih izjem, ali ogromna večina miših književnikov, iu zlasti naši časniki, izimši .Slov. svet«, „Edinost* in „Sočo* s „Primorcem" vred, pišo nam tako slovenščino, ki ni drugo, nego nemščina, slovenskimi besedami pokrita.
On dan pisni je moški naš „Slovanski
roda. Prepričati, da ostane Sokolstvo vedno zvesto svojej nalogi, kličem mu iz srca : N'a zdar !u
Starosta sokolske zaveze dr. Podlipny odgovoril je blizo tako-le:
Velečastiti gosp. župan! Iz vsega siva se zahvaljujemo na počeščenju. katero nas veseli tem bolj, ker nam prihaja od mesta, na katerega čelu stoji zastopstvo, ki inia v svoji sredi marsikaterega prvoborilca v našem narodnem boju. Veseli nas pa to počeš-čenje tembolj, ker vidimo, da se Kraljevi Vinohradi širijo in upravljajo na tak način, da smemo kmalo pričakovali veseli trenotek, ko bode to mesto združeno s kraljevo našo Prago, kakor naš prvi biser. V tem smislu kličem mestnemu zastopu: Na zdar!"
Na to deliliral je impozantni sprevod, v katerem je sviralo 15 godeb, mimo vino-hradske mestne hiše proti staromestni praški mestni hiši med neprenehanimi navdušenimi : Na zdar !-klici tisočerega občinstva. 180 zastav in več sto praporov bilo je v sprevodu.
Načelnike žup odičite so dame iz prvih viuoliradskih meščanskih krogov s krasnimi šopki iz rož, od katerih so viseli belo-rudeči trakovi z napisom: ,111. Slet sokolskv 30/6. 1895 Kr. Vinohrady\
Istotako bili so odičeni voditelji Cehov iz Draždan, Berolina, Monakovega in Pariza, kateri so se udeležili sprevoda se svojimi deputacijaiui.
(Dalje prili.)
O združevanju."
Predavanje gosp. F r a n a P o d gornik a na letnem občnem zboru političnega društva »Edinost41 v Trstu dne 23. junija 1896.
(Konec.)
Ne more se trditi, da bi posebno države ne poštevale v svojih ciljih blagostanja po-samičnikov; no doslej niso inogle intenzivno delovati na znotraj. Vrhu tega so v državah gospodovali in odločevali stari slauovi, in li so se brigali najprej zase iu s lem zapreče-vali, da bi državne namere pospeševale jednako intenzivno tudi blagostanje širših množic. Vsled tega je nastalo dandanes takozvano socijalno v p r a š a u j e.
To socijalno vprašanje je ravno glavni znak nove vrste združevanja. To združevanje gleda pred vsem na zboljšanje sosebno gmotnega stanja posamičnikov istih vrst. Velike centralizacije držav in potem velike zveze gospodarskih podjetništev sili k zavesti manjše skupine, in k tem skupinam spadajo manjši narodi poleg nižih stanov.
*) Olej „EdinoHt" od minole eobote (većarno kdrtiijel) Tam troba citati v 4. koloni, v 5. odstavku, mesto ,, državnih znkonov" — „naravnih zukonov".
svet* v 18, svojej številki na 159. strani : „Vsak slavjanski narodec pa ima svojo kulturo, in čem manjši je, tembolj verna kopija nemške kulture je njegova lokalna slavjanska kultura. Ovita je sicer v slavjansko narečje, no vsebina je nemška. Kri je slavjanska, no duh je nemški; — oživlja pa duh ;* — in Bog in Bogme, resnico je pisal, saj je sploh znano, da poznamo še vse premalo divni svoj jezik iu da nam je temeljitega učenja svojega jezika še tako zelo treba, kakor vida slepemu človeku.
Od mladih nog, koder koli sem hodil
i u kamor koli me je zanesla živenja mojega osoda, povsod sem rad poslušal in rad poslušam še dan danes priprostega našega naroda živo govorico. Prelepo priliko v lo imamo v Trstu pred Cerkvijo sv. Antona, kder biva ob nedeljah iu praznikih na srd iu jezo laških nestrpnežev iu slovanskih odpadnikov pravi pravcati slovanski bazar. Tu vidiš Surinu ali Brežana (Slovana iz Koperščine, Pnanščiiie iu Bolzeščiue). Mandrijarje (Slo-
Mali narodi in širše množice imajo analogne interese nasproti velikim narodom, oziroma nasproti velikim politiškim okvirom z jedne strani, iu z druge strani sorodne interese nasproti kapitalu ali zemljiščnemu, in hišnemu veleposestvu, potem nasproti tovarnarjem in veletržcem.
Ako se vežejo velike države, veliki narodi, veliki raznovrstni podjetniki, sledi toliko veča potreba, d a se * e ž ej o m a u j š i narodi, mali posestni k i» m a I i obrtniki in rokodelci, mali trgovci in naposled vsakovrstni delavci.
V Avstro-Ogerski imamo vseh vrst manjše skupine ; imamo majhne narode, mnogo ma loposestuikov, obrtnikov, rokodelcev in delavcev. Iz združevanja v velikem stilu spoznavajo te majhne raznovrstne skupine, kako jim je treba postopati t ako se združijo velike skupine, potrebna so združevanja tolike bolj majhnim skupinam.
Slovenski narod in tudi hrvatski n a r o d sta majhna naroda, in vse njune glavne skupine v gospodarskem pogledu so poprečno tudi majhne in šibke, in so še šibkejše, kolikor so brez organizacije v smislu združevanja.
%0 tem, da ta dva naroda v celotah, še manj pa v oddelkih, ne moreta doseči povoljnih vspehov v uarodno-politiškem pogledu, je umevno pač samo po sebi. Tu je treba torej združevanja ne le med seboj, temveč tudi z drugimi sorodnimi narodi v okviru države. V pol. pogledu more ta dva naroda resiti le razumna politika v zrn is In v*a-j e m nega postopanja z drugimi slovanskimi narodi Avstro-Ogerske. Kako nizko je poli* likovanje na svojo roko od pokrajine do pokrajine pri jednem in istem majhnem narodu nasproti združevanju velikih narodov ali vp-likih odlomkov istih narodov, ki se čutijo kulturno vzajemnimi s sopleineniki zunaj naše monarhije!
No, da tudi v gospodarstvenem pogledu ne morejo majhni narodi tekmovali z velikimi narodi, je pač jasno dovelj. Tu reši male narode jedino primerno združevanje. Glede na Slovence in tostranske, torej istrske in dalmatinske Hrvate je treba povdarjati pri občem zlu vendar jedno relativno ugodnost, obče gospodarstvo se namreč vr3i dandanes pravilno le tedaj, ako ono uporablja vsa sredstva moderne tehnike. Kar se dostaje kmetijstva, more to pri obdelovanju porabljati vsake vrste slroje z velikim dobičkom samo tam, kjer je zemlja n. pr. v velikih kosili in na planjavah, kakor na Ogerskem, ali kjer so skupni, veliki gozdi iu pašniki. Kjer pa so zemljišča gorata, majhna, razkosana med gorami iu dolinami, tam moderna
veti«- iz tržaške okolice), Brkine (Sloveue, stanujoče meju Pivčani in i'iči), Kraševce, Vipavce, Poljce (Sloveue iz goriške okolice med Oorjani in Kraševci), Brice (prebivalce v Brdih na Ooriškem), Uorjane (stanovalce meju Poljci in vodo Idrijo), Mišarje (prebivalce ob Soči na Kanalskem), Tohnince, Cerkijane, Kotarje, Kovtarje ali Lazarje, Bolčau« in beneške Slovence z marsikakim Iiezjanom vred, Pivčane, Dolence in Gorence, in celo Korošce iu Štajarce, sploh ljudi iz vseh slovenskih dežel in slovenskih predelov ; tu vidiš pogostoma Hrvate iz Istre, Dalmacije in iz družili hrvaških zenielj, tu srečaš maršikedaj i Ceha, Moravana in slovaške trpine iz Trenčinske iu IJretislavske županije. Vsi ti božji ljudje, miloj iu nemiloj osodoj sem vrženi, ki uiole v cerkvi navadno le roženkiauec in ki se tu shajajo na stotine in tisoče pred mašo in po maši. pred ve-černicami in po večernicah, pogovarjajo se tropoma med seboj kakor stari znanci, kakor da so iz enega in istega kraja doma.
tehnika le malo izdi in se mora omejevati na postranska, posamična opravila. V takih deželah je potreben bolj pouk za zboljšanje gospodarstva z dosedanjimi poniočki, nego pa z velikimi stroji. In Hrvati in Slovenci so z večine v takem položenju. Piidelki slovenskega in hrvatskega kmeta so taki, ki potrebujejo bolj človeškega dela, nego pa strojev, m zalo utegne dlan slovenskega iu hrvatskega kmela ohraniti svojo veljavo tudi v pogledu na moderno tehniko iu ž ujo razvitim kmetijslvom v vel kem stilu Potrebno je le, da se hrvatski in slovenski kmet omejita na taki' pridelke, proti katerim ni posebne konkurencije na svetovnem trgu. Aivi-narstvo se izplačuje sedaj iz posebnih vzrokov, ker se dražu meso, iu ker j« mleko iu uiaslo vedno veljavno radi zadržkov prevožnje iz oddaljenih krajev.
No, meni je treba kazati 1« na združevanja, iu združevali se mora tu«U hrvatski in slovenski kmet za razne gospodarje potrebe. Snovanje posojilnic pomenja združevanje za denarne potrpbe gledt1 na vse stanov« slovenskega iu hrvatskega naseljenja. Vinarske in sadjarske zadruge pridržujejo vsaj dobičke doma, iu tudi rena sadju in vinu se more s takimi društvi povišati.
Kousumna društva so korintna sosebno v mestih. Našim trgovcem bi pn jaz priporočal združevanje z namenom, da motnjo blago neposredno dobivati od tovaren uli prvih trgovinskih zalog. Tako bi mogli dobivali ceneje in dobro blago in s tem tekmovali s tujimi trgovci svoje vrste.
Kjer koli se kaže kaka skupim potreba, je združevanje primerno v gospodarskem pogledu.
Delavci so dandanes uže dovolj dokazali, kaj pomenja združevanje; ko dosežejo fte večo svobodo za združevanje od države do države, tedaj bodo mogli v^pešno vplivati na prečne razmere' med dobičkom iu plačo, ali med kapitalom in dalom. Združevanje delavcev pa mora imeli daudnues glavni namen, da se jim poviša plača in skrajni čas dela.
Kedar bode bolje prešinjal duh združevanja Slovence in Hrvate, družiti se bodo tudi za veča gospodarstvenu podjetja, za surov materijal, po mestih za zaloge, za hiše itd. Doslej tega duha še ni med njimi, in tako so tujci gospodarji velikih podjetij med nami. —
V kulturnem pogledu mogli bi se tudi ravnati po zgledih velikih narodov. Literarne organizacije pri nas je le malo, niti svojih knjigami in tiskalen nemarno dovolj. Novine so pa preveč razcepljene, brez vsake judnotne organizacije. O združevanju tli tu še uikakega duha. Da majhni narodi ne poznajo še uslovij za veče skupne literaturne jezike, je tudi
Ne misli, dragi prijatelj! da sem uuumil pisati kako strogo, znanstveno razpravo o našem jeziku. Nikakor ne. Poslušaje naflega naroda in raznih drugih slovanskih plemen priprosto narodno govorico in prebiraje našo iu njih priprosto narodno književnost, rekše: narodne pesmi, narodne pripovesti iu pri-slovice, prepričal sem »e, da izražajo svoje misli jednakim načinom vsi čiharni priprosti Slovani raznih slovanskih plemen, kolikor koli jih biva na neizmernem svetu od slovenskega (jadranskega) in greškega do var-juškega (vztočnega), belega in ruskega (črnega) morja in od iu do Bobrovega (Hilrin-govega) proleva, ilu govore med seboj tako priprostim, tako jednostavnim, več ali manj, skoraj jednim iu isiim jezikom, da se razume med seboj dokaj leže, nego njegovi književnici, </<» razumela n. pr. priprost Br-kin ali Pivčau, ki ne poznata, razen nepokvarjenega, krepkega svojega je/.ika, nolte-nega drugega, dokaj boljše hrvaškega praš-čarja iz Banovine, hrvaškega voglarj-i iz
f
žalostno; tnja politika jih j-1 zaslepi!*, da menijo, (la morejo celo y\ najviše potrebe izhajati s svojimi geo^rit !;i i.■ jHiiim t.ar- "ji. Na to stran bode treba v<-. 1,1 spoznanja in še veće sile.
Sila, kakor s,no rekli, uči Ijndstva in it u ode k združevanju. K zitm dobiva svojo moč še le, ko sila kola lomi. Kljubu Umu ostaje resnično, da je združevanje potrebno, tudi brez sile. Majhni narodi in šibkejši stanovi so danitmies v tuke n položenjn, da trka na vse strani sija na njih vrata; naj bi se vsaj ti narodi in ti stanovi držali resnice, da njih rešitev j - le v -Iu cesarja Fi .ma Josipa, ki kliče svojim nato lom : Viribus uiiitis ! 7z Irnženimi močmi!
DOPISI.
Iz Podgrada dne in. julija 1S9,">. (i/.v. dop.) Dovolite ini še ne'.oliko poročila o naših občinskih volit vah. V soboto je volil I. razred. Ob 10, uri bilo je že končano, a čakati smo morali do določene ure, da se sklene in proglasi izid vseli .'{ razredov. Volilcev bilo je samo 50. Naših I!J, nasprotnih 17. Dežje lil neprenehoma kakor iz „škafa". A pri vsem tem naraščala je množica pred županstvom vedno bolj. Iz vseh v asi j prišli so, da bodo priča pri proglasu, i/. Podgrada pa ju bilo vse na nogah, šturo in mlado, moško In žensko.
lvoje okrajni glavar vid<d lako množico, zaukazal je opoludne predsedniku komisije, Zadkoviru, d;i proglasi izid na hišnih vratih. Velikansko navdušenje je zavladalo.Nasprotniki so se poskrili i:i svoj - gostilne zaprli. Frnncesco pobegnil i" v Obrov.
Ko j »i izstopil Je itko i/, občinske h:'e, pozdravila ga je na stotine lin ječa množica burno. Dva zastavonoše približala sta h; mu, med njiiua tretji, ki je nosil velik venec, l'etiti izfo il mit je lep šopek, povezan slovenskim trakom. Peti ga je nagovoril — vse v največjem dež.u. Vsi udeleženci so imeli pripete slov. trakove na prsih.
Spremili so ga in druge prvake do njegove hiše z gromovitimi zivio-klici in prepevajoči :
Slovenci mi pošteni smo Skarjotov nočemo itd. iu
Istrane vriedni, patnice bjedui.....
a Munci po svoje (čičko) in po napevu BJoš Hrvatska" peli so :
Nisu Mune talijanske Več su Mune hrvatske.
Dospevši domov, šel je g. Jenko v prvo nadstropje, da s« zahvali raz okno. V hipu so obesili v 11. nadstropju venec nad njegovo glavo. Živio-klici in pevanjo se je nadaljevalo dolgo časa.
Popoludne, tudi v največjem dežju in vsi premočeni, prišli so fantje iz Hrušice s slovensko zastavo in inn peli pred hišo, drugi dan ravno tako fantje iz Starada.
Na starem gradu zaviltrala je še pred-poludne narodna zastava in potem so zagro-meli topiči,
Posobno zanimivo videti je bilo starci1, ki so pravili, da kaj tacega še nikdar niso doživeli.
Po vseh vaseh zavladalo je veselje, posebno pa so si v nedeljo od govarjHli \ eliko-in Malomuuci s streljanjem iz topičev. Z zastavami prišli so pozdravljat župnika Kyš-lavva. Načelnik obč, upraviteljeva Zadkovič, ki nima tam, izjemši 3 sorodnike, niti enega pristaša iu torej ni dobil niti enega glasa
Istte, črnogorskega ovčarja, ruskega pomorščaka, bolgarskega vrtnarja, slovaškega dro-tarja, Moravanko, ki platno in konec prodaje i:i Čeha, ki steklo po svetil ra/.naša, dokaj leže, nego koroškega svojega sopleiuenika, žalibog! uže preveč poiteinčenega iu e/<i vsi, lako zvani slovanski jeziki, niso nič druzega, nego slovanska narečja. Navzočniia spisom hotel sem te torej, dragi prijatelj! samo opozoriti
'/) na neki ere prastarine, med priprostim našim narodom iu meti drugimi .slovanskimi. plemeni še vedno krepko živeče, na katere s. pa naši književnici uže z davna pozabili;
p) na nekatere kosmate grehe, sleherni dan ponavljane zoper naravo svetega našega jezika, katerimi nas književnici naši prav po nepotrebnem oddaljuj" ne samo od priproste ga našega naroda, nego tudi od družili
slovanskih plemen.
Da ti »lovi-uifiiim avt«j klini	o<lkluiu>,
X i p ubi i rofiuoma noiedc	moBiu«,
I z mouoj hodi v mursko	Atene!
za svojo stranko, se je skril. Obojih Mtincev je bilo 100 volilcev. V Pregari j ah so tudi
i stieljali.
V	nedeljo zvečer so na starem gradu V j Podgradn zopet, streljali in spuščali rakete.
Ob istem času tudi T Pregavij.ih, kjer so tudi ' švigale rakete po zraku.
V	Kačicah, kjer so terorizmom in nesramnimi grožnjami nekoliko naših zadržali doma, druge pa prisilili, da so glasovali nasprotno, tuko, <1h smo mi oi« tam dobili od 77 glasov samo 14 — tam so v nedeljo napadali naše in pretepali. Kri je tekla. V isti hip se je pripeljal preko Itačic g. Jenko, z g. Stembergerjem. Naši prosili so spovzdignje-niini rokami, naj jih rešita. Pognala sta ter dala voz na razpolaganje orožnikom in takoj sta so dva orožnika odpeljala tja. Aretovala sta ■J fant«, a Račicani so se jima protistavili.
i Vendar sta pripeljala ona dva fanta v zapor. < i rede mimo Jenkove hiše, sta aretovana j z nesramnimi besedami zasramovala istega. [ — \ Kačicah — pravijo — da se je kričalo j „Viva Italia".
<T<isp. Jenka obiskujejo neprenehoma to-« liko obči mu ji, kolikor tudi prav odlični gosti iz Bistriškega okraja.
Došli so nastopni brzojavni in pismeni pozdravi :
Dunaj 5. julija. Najiskrenije čestitam tebi, prijateljem, biračem! Samo napried !
Vjekoslav.
Dunaj 7. julija. Čestitam najsrdačnije svem na sjajnoj probjedi! Vjekoslav.
'l'r st. Srdačno čestita tebi, drugovoni i sviestnim biračem! Propali izdajice. Za Hrvate i Slovence	Mandiđ.
Opatija. Slava zavednim narodnjakom! Živela narodna stranka. Drožina.
Pazin. Živili pobjeditelji četvorne nenaravne zveze.	Pazinski Hrvati.
P ul j. Sjajnoj pobjedi veseli se vama pako srdačno čestita	Lacko Križ.
Sv. Peta r u Š u m i. Glasoviti Franov brzojav obistinio se. Sviestnim biračem kliču: živili !	Supetarci.
Trst. Vsled soglasnega sklepa odbora „ KdinostP' čestitamo na sijajni zmagi. — Slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari.	Maudid.
11 u z e t. Na sjajnoj opetovanoj pobjedi narodne sviesti proti sijačem nesloge, vesele se vama	Biuetski Hrvati.
Opatija. Na slavnoj pobjedi izvoje.noj težkom mukom kliču trokratni živio. Živili slovenski sokolovi!
Prisković Ivan; Albin Petar;
Justi Ante ; Kružid Frane.
Trst. Zmaga pravičnemu, pogin krivičnemu. Narod poveličuj vasi Gulin.
T r n o v o, Živio ! Bog i narod !
Sever.
Škofija Loka. Čestitava l Najsrčneje pozdravljava !	Ida in Slavoj.
Materija. Živio! Slava! Le najčistejša ljubezen do svojega uaroda-trpina dajali moro moć prenašati toliko težav i n b r i d k o s t i, k o l i k o r s t e jih Vi, d u š a z l a t a, in dična naša d u h o v-š č i n a tedni prestati morali. Slava toliki ljubezni, toliki požrtvovalno s t i 1	Materci,
Ilirska Bistrica. Živio Jenko!
Jakovka.
Trst. Čestitam na pobjedi hrvatsko-slovenskoj narodnoj stranki. Ki uto se je varal siguor Francesco i njega somišljeniki. A sta
Torej na stvar.
A.
Končnice, služeče dan danes v pismenej slovenščini v sklanjanje, samostalnikov, znane so našim književnikom, a gola resnica je, da delajo po nekatere kraje priprostemu našemu narodu veliko preglavico, ker jih ne zna. Med priprostim našim narodom iu zvlasti na zapadnem našem jezikovnem ozemlji žive prav krepko še druge končnice. Tako žive,
1. kakor v hrvaščini (namreč v čakav-ščini), češčini, lužiškej srbščini, poljščini in ruščini:
«) končnica na dolgi i (y)
u) v samostalnikih ženskega in moškega spola mi rt v rodilniku jednine n. p. dekla plete brez t oki, hlapec pleše brez nogi, malen melje brez vodi i. t. d.
Ii) v samostalnikih moškega in ženskega spola v tožilnikn množine tudi v drugej sklanjatvi n. p. sosed ima tri ogradi, tri sini, tri voli iu tri doli iu je pojedel davi
Mattinolich sala, kad čuje: Živio Slavoj Jenko in ;i.,ega li rva t sko-slo venska narodna stranka. — Još jedan put klhVm iz srca: živio Slavoj Jenko i pozdravljam —it5.
Ljubljana. Veseleč se z Vami na sijani zmagi čestitam Vam in junaškim vo lilcem iz dna duše. Bog blagoslovi vas in vse Vaše somišljenike! Župnik Vrhovnik.
K a s t a v. t'estitam ! Kastavci se vesele da sil intrige, žalibože Kastavca, bezuspješne ostale. Zdravi !	Mirko .Teltišič.
Trst. G. Vučkovirf, uz živahno po-zdravlje od srca se radnje i čestita narodnoj pobjedi! Pravda sulada nasilnika. Laž bjegne, kuda istina segne ! Napried !
L j u b I j a n a. Gromoviti živio velikanski zmagi.	Slavoj Jak.
Ajdovščina. K zmagi poštenjakov pri občinski volitvah v Podgradn. Ti čestita naisrčueje Tvoj vedno Ti zvesti.
Oče Miha.
Ilirska Bistrica. Čast nam je osobita, čestitati Vam na sijajnej zmagi. Živeli na mnogaja ljeta v probujo bratske vzajemnosti in slovanske zavednosti. Spremljal Vas blagoslov kot voditelja slovensko-hrvatskega naroda Istri. Pereant naši sovragi. V imenu mnogo Bistričanov:
Fr. Josip Sever; Vekoslav Vene.
Politiške vesti.
V Trstu, dno 11. julija 1895.
Državni zbor. Poslanska zbornica je v svoji seji minolega četrtka razpravljala o naslovu „narodne šole". O tej priliki je dosel do besede tudi posl. Klun, da se potegne za versko šolo. Govornik je precej ostro na padal krščanske socijaliste in princa Lich-tensteina še posebe. Zlasti je očital krščanskim socijalistom, da so se približali nemškim nacijonalcem in se tako oddaljili od verske šole. Govornik je naglašal potem veliko pomanjkanje slovenskih učiteljev na Spodnjem Štajerskem. Slednjič je omenjal tudi šolskih o d n o š a j e v v Trstu. Obžaloval je da Trst se vedno niina deželnega šolskega zakona, ker so se vsa dotična prizadevanja vlade razbila ob uporu irredentistiške večine deželnega zbora. Govornik razume ljubezen in navdušenje nemško-nacijonalnili poslancev za svoj materini jezik, potem pa morajo dovoliti tudi Slovencem, da bodo smeli jednako ljubiti i u ceniti svoj slovenski materini jezik. In puste naj jim isto narodno zavest, kojo zahtevajo nemško-nacijonalni poslanci za svojo narodnost. Vsakemu svoje.
V	včerajšnji seji so zaključili razpravo o proračunu naučnega ministerstva ter seje pričela razprava o finančnem proračunu. Finančni minister dr. pl. Bolim je izjavil, da ne misli razviti posebnega' programa, ker je današnja vlada le začasna. Vendar pa hoče nadaljevati pripravljenja za nadaljuje reforme. Posebno treba misliti na revizijo hišnega razrednega davka Tudi za preosuovo zakona o vojni taksi se vrše pogajanja, isto tako se hoče baviti minister z vprašanjem znižanja obrestne mere v zastavljavuicah. Kar se tiče strogosti podrejenih organov pri izterjevanju davkov, meni govornik, da davčni zakoni niso bili nikoli popularni, nekateri tudi niso dobri, ali uradnik mora vršiti svojo dolžnost.
V	istej seji se je vsprejela v drugem in tretjem branju zakonska predloga o o s v o-boj e n j u d a v k o v in p r i s t o j b i n za
tri skledi močnika, ua spomlad pojilo mladenci na ogledi v stare dvori in bele gradi itd.
&) končnica na: č (;l), odnosno po sumevih končnica ua: t
a)	v dajavuiku jednine v samostavnikih moškega in ženskega spola ua a, n. pr. ženč sem izročil motiko. Trdimi sem prodal dva konja i. t. d,
b)	v mestniku jednine v samostavnikih vseh vseh treh spolov n. pr. pri Trd inč se dobro žive, hodil je po Trste, po Krasč, po Kaleč, po Belace, t'elovcč, po Celji, po polji po Gradišči, po Biteži, po Niši, pu Uoricčiu Ljubljani} i. t. d.
2. kakor pri Poljciii iu Ruskih
a) končnica na: um v dajavuiku množine tudi v samostavnikih moškega iu srednjega spola it. p. ju:.akaui .laj orožja, teletam, oblukam, plaiueuam, Ljubljančanam i t. d ;
P) končnica ua: ah v mestniku množine
tudi v samostavnikih moškega in srednjega spola n. pr. pri junakah sem bil, v oblakah
industrijska p o d j e t j a, k i se imajo zasnovati v Trstu i u v Miljah.
V	sinoćnji večerni seji se je nadaljevala razprava o preosnovi civilnega pravdnega reda.
V	imenu kluba slovenskih in hrvatskih poslancev je prijavil njega podna-čelnik dr. F e r j a n č i č načelniku konservativnega kluba grofu Hohenwartu, da ostane prvoimeuovani klub samostalen tudi v bodočnosti, da pa stopi s konservativnim klubom v najtesnejšo zvezo.
Slovensko krvatski klub je pri tej priliki izrekel nado, da se razmere premene tako, da bode mogoče trajno skupno postopanje Členov obeh klubov.
Grof Fran Coronini kani baje umakniti se iz politiškega življenja ter polomiti svoj mandat takoj po sedanjem zasedanju državnega zbora. Tako poročajo danes z Dunaja. Pustivši na strani vprašanje, dali je ta vest resnična ali ne, izjaviti nam je le, da bi so ni malo čuditi, ako je prišel gosp. grof do takega sklepa. Saj mu je bilo kot državnemu poslancu položenje tako ne-ngodno, kakor si le moremo misliti. Voljen od {Slovencev in Italijanov, stal je na čelu klubu, v katerega večini se je oaredotočalo najhujie sovraštvo do Slovencev, torej tudi proti polovici njega volilcev. V takem dvoreznem poloienju je bita zamera neizogibna na to ali ono atran, in tako je moralo trpeti uprav ono, s čemer se je po pravici ponašal njegova ekscelenca: s priljubljenostjo pri obeh narodnostih. Posebno pa jo je zavozil ob vprašanju dvojezičnih napisov, ko se je po pritisku svojega lastnega kluba anga« žoval za stvar, ki — ni bila dobra. Očevidno so ga njega italijanski somišljeniki hoteli ivabiti na pota, na koja jim ne bi mogel slediti kot uzorno pošten Avstrijec. Ni malo se torej ne čudimo« ako se gosp, grof hoče rešiti iz te več kot neprijetne zagate.
Do nt des, to je že staro priznano geslo židovsko-liberalne stranke, kedar jo okoliščine primorajo do vsaj navidezne prijaznosti napram Slovanom. To je zopet jedenkrat prav jasno pokazal dr. vit. Kraus, ki je pri zadnji debati o celjskih vsporednicah hote ali nebotć izjavil, da hi Slovenci Nemcem pač smeli biti hvaležni, češ, ker slednji Ljubljančanom niso delali nikakih zaprek, ko so vsled potresa prosili državne podpore. O ti plemenita liberalna duša! Smodi Slovenci kedaj oponirali, če so po elementarnih silah poškodovani nemški kraji prosili svojih sodržavljanov podpore? Toda očitali Nemcem tega nismo nikdar, še manj pa radi tega zahtevali protiuslug! Takega političnega barantaštva so zmožni jedino le židje in njihovi — zagovorniki! — Tako pile „Slovenec", a mi soglašamo.
Nem&kn agitaciju. Štajerski nemški liberalci in nacijonalci so poznani kot posebni narodni srditeži. Lahko si mislimo, kako jih je pogrel notri do kosti poraz, ki so ga doživeli ob celjskem vprašanji. To pa tem bolj, ker so imeli proti sebi vse narodnosti avstrijske, izvzemši par liberalnih Lahov vrediiih jim drugov. Mimogrede pa ne smemo pozabiti, da so se tudi naši konservativci Burgstaller, Luzzatto in Stalit* postavili v nasprotje do vseh nenemških narodov, torej proti onemu duhu, ki sptga in veže državo: proti državni ideji sami. To ii treba zapomniti, ker je prezuačilno za kon-servatizem teh gospodov. — Ali, da se povrnemo k stvari. Štajerski Nemci so torej silno razjarjeni in hočejo dati duška svoji jezi z agitacijo v ta namen, da bi nemška
počiva sreča j u nesreča, mož je uže v letali, v plauienah se čisti ruda i. t. d., kar nam potrjujo mej drugim tudi nemška imena, sedanjih naših, odnosno bivših uaših krajev na : ach u. pr. Dollach, Ferlach, Uoriach,, Kletschach, Laibacli, Pbrtschach, Selzach, Villach, Zirklach in stotine družili, ki niso prav nič druzega, nego pravi pravcati slovenski mestniki n. pr. v Dolah, v Borovljah, v Gorjah i. t. d.
T) končnica na: ami v druživniku množine tudi v samostavnikih moškega iu srednjega spola n. pr. prišel je z junakami, % jelenatni voze se samojedi, s teletami prignal je sosed v mesto tudi dva junca i. t. d. i to nam spričuje tudi nesinitui naš Prešeren v svojem krstu pri Savici:
„Tje ua otok valoeami obdani, kar so njegovi „špoštovalci" prav po nepotrebnem pronoenili v: ,Tja na otok z valovi ves obdani."
(Dalje v prih. sobotni štev.)
levica glasovala v tretjem branja proti proračuna. To je 2e skrajno sredstvo — odrekati državi potrebna sredstva za upravo — kojega se poslužujejo stranke le tedaj, ko gre za velika načelna vprašanja. V tem slu-ča u pa je taka agitacija naravnost zločinstvo na državi in — pravici, kajti ob celjskem gimnaziju ni šlo za kako veliko načelno in dalekosežno vprašanje, ampak za čisto navadno kulturno vprašanje, vprašanje praktične potrebe, ki je zajedno postulat pravice. Sicer pa se ne bojimo, da bi res vsa levica glasovala proti proračunu; življi v tej straoki niso iz tistega lesu, na katerem ra-sejo možje za opozicijo do skrajnosti.
Znanenita izjava Znano je, kako srdito so nemški liberalci v razpravi o celjskem gimnaziju napadali nemškega konservativca Kalteneggerja, ker je izjavil, da ravno kot pravicoljuben Nemec se čuti primoranega glasovati za to opravičeno zahtevo Slovencev. Še znamenitejša se nam vidi izjava dražega odličnega konservativca, barona D i p a u I i j a, to je onega moža, ki je bistrim svojim vidom prvi pogodil spletke liberalcev, ki so davčno preosnovo zavratno hoteli uporabiti, da prestrižejo petakarjem volilno pravico. Ta mož je zaključil svoj govor v razpravi o celjskem gimnaziju nastopno : Uprav nemška je navada in običaj, vsakemu prepustiti, da voli po svojem prepričala in po svoji vesti, iu bodite zagotovljeni, gospoda moja, da moremo pred ivojo vestjo, pred svojimi volilci in svojim nemškim in avstrijskim mišljenjem zagovarjati svoje današnje glasovanje.
Različne vesti.
8trah j« Itpa reč t Med tem ko se brb-Ijavemu .Piccolu* delajo skomine, vide v-šemu, do kolike časti in slave je doslo mestece celjsko in ki oteplje besno okolo sebe, ker taka Čast ni doletela zgodovinsko-slav-nega Pirana, je pa naš .Indipendente* že nekoliko pametnejši, kajti temu poslednjemu se vrte po glavi povsein druge misli, nego pa slava mesta piranskega. Med tem ko naš „mali* skače liki teliček po zelenem travniku, nagubil je „Indipeudente* svoje čelo v resne gube ter se povprašuje v britki skrbi : .Včeraj Gorica, danes Celje — kdo zna, kaj nam prinese jutranji dau P" Mi ga dobro razumemo siromaka in vemo, zakaj vstrepeče pred dogodki, ki nam jih utegne douesti jutranji dan. Šolsko vprašanje tržaško mu leži v želodcu!!!
Česar se nekdaj ni bilo bati — pravi — bati se je dandanes vsaki hip, kajti slo-vanstvo bita od vspeliA do vspeha. Vse te mogoče eventuvalnosti so zgolj posledica naravnega razvoja in .popustljivosti* v •naši" (italijanski) politiki.
No, mi bi odgovorili „Indipendenteju", da se moti, ako meni, da so vspehi Slovanov le posledica npopu4tUivoitti' njih nasprotnikov, ampak naravna posledica so probn-divše se zavesti med Slovani samimi. Je že res, da nekdaj niso pretile take .nevarnosti* Nemcem in Italijanom, ker so Slovani spali. Danes pa pretč — a ne morda zato, ker so Nemci in Italijani postali krotkeji, ampak le zato, ker so se Slovani zbudili. Sicer pa priznava .Indipendente" sam, da so vse te .nevarnosti* posledica naravne evolucije.
Kakor že tako delajo skrbni iu zaresni možje, povprašuje tudi .L' Indipendente*, da-li je bilo dosedanje postopanje Italijanov primerno, da-li je bilo umestno, da so vse svoje sile vrgli le na šolsko vprašanje ? In .Indipendente* meni, da ni bilo prav, da so potratili vse svoje moči za osnutje par otroških vrtcev na Humu, v Krkavcih in v Podgori,
No, ako stvar dobro pomislimo, rekli bi skoro, da jo je „Indipendente* pogodil kolikor toliko. Kdor pazno motri taktiko naših Italijanov, opazil je gotovo, da so poleg vse svoje srditosti iu zvijačnosti neizrečeno malenkostni tudi ob najvažnejih politiških vprašanjih. To Vam pišejo fulminantne Članke o italijanskih zmagah — in kaj je bilo na vsem tem hrupu ?! Nič druzega, nego da se jim je na Humu posrečilo prevariti nekoliko nevednih zaslepljenih kmetov, da so v Krkavcih na zvijačen način in pomočjo drznih lažij izvabili nekoliko križcev na prošnjo za osnutje „LegineM šole ter da so v Podgori zasnovali otroški vrtec, za kojega domačini
— ne marajo. In radi takih hipnih vsp*1-hov vam je kričanja po italijanskih listih, da morajo človeka kar ušesa boleti. Sicer poznamo prav dobro tudi mi vrednost takega malega narodnega dela, ali tako pretiravanje, kakoršno je v navadi med našici Lahi, je nevarno le njim samim, ker slepi njih množici vid, da tavajo v temi glede na svoje lastno taktično pol»ženje. Zato pa dobro razumemo strah .Indipendenteja* z ozirom na dogodke iz uajuovejših dni. Strah ga sili do premišljevanja in trezno premišljevanje ga mora slednjič dovesti do uverjenja, da par italijanskih otroških vrtcev — teh eksotičnih rastlinic na slovenskih tleh — ne more uničiti, kar je zapisano v srcih vsega u a r o d a; z a v e s t n a m r e č , da siuo mi Slovani činitelj v državi, na k a t e r e g a s e opira sila te poslednje; a da je poleg vse te brezpogojne lojalnosti do države In nje vladarja tudi avstrijskim Slo-Slovanom ne le pravica, ampak tudi d o 1 ž n o s t, s k r b e t i z a-s e, za svoj mili jezik ter za ukupno narodno induvidovaluost svojo.
To spoznanje prodira bolj in bolj med avstrijskimi Slovani in gotovo se bliža orjaškimi koraki oni dan, ko žarek tega spoznanja obsije slednjo borno kočo slovensko. Prodiranje tega spoznanja je znak našega narodnega preporoda; a v tem preporodu je izvir onim „nevarnostim* za Nemce in Italijane, o katerih meni .1/ Indipendente*4, da so le posledica popustljivosti Nemcev in Italijanov v novejšem času.
,,L' Indipendente* se je jel bati, a iz tega strahu utegnejo polagoma nastati blagodejne posledice : utegne se poleči tista odurna narodna prevzetost naših Italijanov. Morda ti poslednji vendar pridejo slednjič do spoznanja, da tudi oni ne smejo precenjevati svoje vrednosti in svoje moči. In potem bodo morda drugače govorili z nami.
DA, dd: strah je lepa reč!
Popravek. V izkazu troškov iu dohodkov .Dijaške kuhinje" od dne 4. tek. meseca, izpustil se je denesek IS gld., ki nam ga je čast. g. Miha Truden za .Dijaško kuhinjo" izročil. Jako obžalujemo ta pogre-šek, to pa toliko bolj, ker gosp. Truden to naše domoljubno podjetje jako zdatno podpira. V 11 letih njenega obstanka je „Dijaška kuhinja* prejela od g. Trudna lepo svoto 198 gld. — Sicer je račun natančen iu je v izkazu dohodkov gld. 271 43 prištetih bilo omenjenih 18 gld.
Trst, dne 12. julija 1895.
J W a r t o.
.Ritnici na ljubo*. „II Piccolo" se boji, da ne bi si laška „liberalna* javnost mislila, da so laški državnozborski poslanci glasovali za Celjsko postavko. Bože čuvaj kaj takega ! Kam bi prišel glasoviti laški .liberalizem*, ako bi bili italijanski poslanci za to, da dobijo Slovenci mrvico pravice ?! Da pa ti laški .liberalni* poslanci ne bi prišli ob zaupanje pri svojih več ali manj .liberalnih* (ah zaslepljenih?) volilcih, urno se je oglasil najliberalnejši med liberalnimi, to je vrli naš .11 Piccolo*, da povč .resnici na ljubo* nekakim ponosom, da Italijani nikakor niso glasovali s Slovenci. Horribile dietu ! Lahi — pa za Slovence! Kdo more biti toliko brezobrazen, da bi s takim podtikanjem žalil laško samozavest in latinsko supeiijorno pleme?! No, ker pa že .Piccolo* tako ponosno navaja imena dotičnih .liberalnih" Lahov, ki so, kakor naglaša samozavestno, glasovali z Nemci proti Slovencem, podajemo tu tudi mi slavna imena dotičnih .liberalcev*, da si jih zapomnijo i naši čitatelji. Teh .liberalcev" je osem in sicer: B a r t o I i, Ronda, B u r g s t a 11 e r (!), C'ampi, Ciaui, L u z z a 11 o, R i z z i iu S t a-litz. Odsotni bili so Fr. Coronini, Debiasi, Malfatti in Marini, najpametnejša pa sta bila izmed laških poslancev Bazzauella in Salva-dori, katera jednostavno — nista glasovala. Da so ostali sledili njiju vzgledu, prihranili si bili — blamažo.
Vedno ista pesem. Poslednjo številko „Primorskega lista" čitali smo posebnim zanimanjem. Peseui je sicer stara, ki so nam jo tu zapeli gospodje, ali v melodiji je vendar nekaj novih, dosedaj ne navadnih varijacij. Ti novi akordi zvene tako odločno, ue le proti nam slovenskim radikalcem, ampak ua vse strani, na vzdolaj in na vzgoraj. da smo vskliknili strmeči: sedaj še le vemo, kje so
ao — radikalci! Mi „radikale!* smo boječe . dušice, ki po suženjski ližemo pete Hohen- ; \vartovemu klubu, Hohenwartovci pa so — odkrito bodi p ivedano, da si ne upamo do- I slovno navesti izjave „Primorskega lista", ker bi se utegnili zameriti našemu državnemu pravdnikn pravi bizantim-i, ki poznajo le višj» voljo, a jim povsem nedostaje svoje lastne volje. Takih odločnih besed o , dvorni politiki" nismo z lepa čitali p<> slovenskih listih. To bi bila nova varijacija.
Danes pa nam je spregovoriti par besed o starem temeljnem napevu — o neodvisni katoliški stranki v naši zbornici, menda po vzgledu centntina v državnem zboru Nemškem.
Kdor je pazno zasledoval svojedobno polemiko v našem listu o tem predmetu, spominja se izvestno, da nismo bili nikdar načelno nasprotni tej ideji. Marveč sm> uver-jeui, da do pravega parlamentarnega življenja pri nas pride še le tedaj, ko se bodo stranke razvrščale po političnih načelih, ne pa po narodnosti. Toda kakor z vsako drugo idejo je tudi s to — pred no smemo misliti na nje oživotvorjenje, moramo jej ugladiti pot, oziroma odstraniti zapreke, ki so jej na poti. Ako hočemo, da se stranke ne bodo razvrščale po narodnosti, moramo popred odstraniti vzrok takemu završčevanju. Ta vzrok je narodno vprašanj e. Kdor trdi drugače, slepi sebe iu druge. Dokler ni rešeno ndrodno vprašanje, morajo pošt e vati slovenski zastopniki — in naj so še tako konservativni — narodne potrebe svojih volilcev. S teui je tudi razrešena uganjka, ki teli razburja „Primorski list": zakaj si naši poslanci žele koalicije s Čehi. Kaj pomaga prezirati ali zanikavati narodno načelo, ko \ dejstva govore drugače; kaj vam pomaga vsa vaša lepa teorija, ko nam praksa pvavi, da ta teorija za sedaj ni izvedljiva. Če pa je gospodi res toliko pri srcu ideja velike katoliške stranke, potem je ravno njim dolžnost, da se vso gorečnostjo oprimejo narodnega vprašanja, da vsemi svojimi silami pripomorejo, da se reši to vprašanje prej ko prej in se tako o d p r a v i glavna zaprek a uresničenj u njih lastnih želja. Do sedaj pa so gospoda delali ravno narobe. Na jedni strani hote zidati svojo veliko katoliško stranko, na drugi strani pa se nekako srditostjo izogibljejo na streljaj daleč oni poti, ki bi jih mogla dovesti do cilja. Tako ne delajo praktični možje.
Sicer pa je .Primrski list* v isti svoji številki blagoslovil čut rodoljubja — torej narodno načelo — s tem, da je odobravaju ponatisnil pismo pok biskupa Dobrile, iz katerega pisma zveni uajidejalniše rodoljuhje iu v katerem je zatrdil blagi vladika, >la moramo ljubiti jezik svoj in svojo narodnost ter se tudi brez strahu boriti za isto.
Da vain torej i mi zapojemo svojo staro pesem: vaša želja se ne izpolni dotlej, dokler ne b o de rešeno narodno vprašanje.
Dobro bi bilo za vas, in za nas, in za ves narod, ako bi po tem zaključku hoteli uravnati svoje nadaljnje postopanje.
Odbor političnoga druitva .Edinost" se je v svoji prvi seji konstituiral nastopno: l. podpredsednik dr. Gustav Gregor in, 11. podpredsednik Iv. Marija Vatovoc, tajnik Makso C o t i č, blagajnik Anton Bogdan ovi č.
Šolska veselica pri tv. Jakobu se radi slabega vremena prenese na nedeljo 14. t. m Pričetek točno ob 5 in pol pop. v šolskih prostorih. Nu mnogobrojno udeležbo vabi
Vodstvo ulov. iol p Trstu.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti darovali so kot Cirilo-Metodijski dar: Dno 10. t. m. slaveč Celjsko zmago: gg. Pogorele 2 Kr., J. šumi 2 Kr., J. MankoČ 2 Kr.t Fran Štrekelj 2 Kr., 1. Geidol 1 Kr. Nabrano mej raznonarodnimi veseljaki v nabiralnik 5 Kr. 34 st. Vkupe % zadnjič izkazanimi 81 Kr.
Cirilo-Metodijski dar. Tržaški ženski po družnici so v ta namen darovali: gdčna. Arba 1 K., ga. K. KoŠmerlj t; K, ga M. Abram 2 K., ga. F. Fiirg i K., Neimenovana 1. K., ga. K. Laurič 10 fres., g K. Horak 10 K, g. Gj. Vučkovič 4 K., N. N. 20 K., in g G. Vidic 4 K.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v nabiralniku v krčmi .pri zlati kroni* g. Frana Kravosa v ulici S. Giovanni 2 kroni 40 .st.
„Oelalsko pudp. društvo* priredi dne 18.
I avgusta svojo običajno obletnico blagoslovijanja društveno zastave. V mesecu septembra pa
: priredi to društvo izlet na sv. Goro.
Ljubljanski pomožni odbor i mel je včeraj
sejo, kateri je predsedoval dvorni svetovalec dr. Račič. Odbor je sklenil izročiti ves nabrani denar deželni vladi s prošnjo, da od izročene ji svote porabi za deželo 10.000 gld., drugih lo.OOO gld. naj izroči pomožnemu odboru za trgovce in obrtnike (a le, ako tudi vlada nakloni temu odboru jednako svotu), ostanek pa naj se v porabi v druge, zasebne podpore.
Nova industrija v Trstu Hg. Joahia baron Brenner in A. O. Majrer vložila sta pri kompetentni oblasti prošnjo, da se jima dovoli osnovati tovarno za izdelovanje voščenih žigic na zeml|iščih zemlj. knj. it. I Ho do 181 v Skednju in 144«-1452 pri Sv. Mariji Magd. spodnji (poleg klavnice). Slučajne ugovore naj interesenti podneso pismeno do 2. avgusta t. I. pri zapisniku mestnega magistrata, ali pa naj se prijavijo dne 3. avgusta ustmeno pri komisiji, ki pride ob In uri na lice mesta. Kompetentna oblast ne ugovarja oživotvorenju te tovarne.
Obustavljena preiskava. Dne 26. m. m. zaprli so, kakor smo svoječasno omenili i v našem listu Valentina Bariča, vratarja hite št. H v ulici delle Poste vecchie, ker je bil na sumu, da je sokriv tatvine vreče riža na škodo tvrdke Zuculin & Vianello. Včeraj so Bariča stavili na svobodo, ker se je pokazalo, da on ni imel ničesar opraviti pri tej tatvini.
Izprod porotnega sodiiča. Danes se je
pred tukajšnjim porotnim sodiščem vršila razprava proti 43letnemu kurilcu Ivanu Bttlu
I iz Solina, okraja Spletskega, obtoženemu ropa. Obtožba veli, da je Bul dne 13. junija t. I. pod večer povabil neko Josipina Malvič ua večerjo. Pila sta skupno v gostilni .Ali' Istriano*. Potem se je parček setal po ulici Fabio Severo in tam je Bul, videvši, da ga ni človeka blizo, napadel svojo družico, ji zamašil usta, ji iztrgal srebrno uro, vredno 12 gld. in pobegnil. Porotnikom sti se stavili dve vprašanji: jedno na rop, drugo (eventuvnlno) na javno uasilstvo. Porotniki prvega vprašanja niso potrdili, pač pa drugo in je sodišče v zmlslu tega verdikta obsodilo Mula radi javnega nasilstva na f> mesecev ječe. —
Nesreča v Kopru. Dne 10. t. m. pripravljala si je 49letna zasebnica Marija Ko-čevar, stanujoča v Kopru, svoj zajutrek. V tem jo je nenadoma prijela slabost; žena je omedlela in padla z licem na ogenj. Bolečine so jo takoj obudile, a sirota ni si mogla pomagati. Nje strašno kričanje privabilo je sosede, ki so pomogli nesrečnici, kakor so mogli in znali. Potem je prihitel zdravnik, ki je odposlal ženo v bolnišnico. Bati se je za življenje nesreč niče.
Skromre željo .bobnarjev". Polkovni bobnarji, takozvani „legimentsUmborji" niso zadovoljni — s svojo opravo. Želijo namreč opravo, podobno častniškim namestnikom, samo namesto zlatega pasca na ovratniku, želijo dobiti srebrnega, in namesto dosedanjih zvezdic, srebrno liro. Toda bobnarske palice ue marajo opustiti Tudi naslov „regiments-tambor" ne ugaja več tem bradatim sviračem, ampak želijo, da se jih prekrsti v .gospode kapelnikove namestnike*, češ, da ta naslov boli odgovarja resnici.
Kronsk' bankovci. Načrti za nove bankovce po BO, 100, 500 in 1000 kron so že izdelani. Bankovci po fto kron bodo približno tako veliki, kakor sedanji desetaki, ostale vrsti bodo vsaka po nekoliko večja. Bankovci po lOoo kron bodo tako veliki, kakor sedanji tisočaki.
Policijsko Organi Sv Ivan-Vrdeljskega komisarjata zaprli so 52letnega brezposelnega čevljarja Jerneja Trevisana iz Gorice, sta-nujočega v ulici Hiborgo hšt. 5, kateri je bil že leta 1HH5. izgnati iz Trsta, 34letno dekle Uršo Slugo iz Podgrada stanujočo v ulici Molin a vento hšt. 40, katera je bila izgnana iz Trsta že leta 1870. in pa kletnega brezposelnega čevljarskega pomočnika .lerneja Trevisana iz Gorice, ker se je po noči potepal po mestu. — Neznan poblč, kakili 14 let star, osleparil je zlatarja ltise-garija za prstan, vreden 3 gld. 50 nč. Fan-talin je naročil prsten v imenu svojega očeta Kruest i Goldhaintnerja (?), šel z možem, katerega je odposlal zlatar s fantičem, da odda .očetu" prstan proti plačilu, toda prebrisani
pobffKtt izvabil je prstan inoin pred borznim poslopjem, češ. .da ga ponese očetu* in ila se vrne z denarjem, toda smuknil je pri drugih vratih na ulieo. Mož je čakal na denar, dokler se ni naveličal, potem je povedni Ki-segariju, kar se mn je pripetilo. Zlatar je stvar prijavil policiji.
Najnovejše vesti,
Ouitaj lil. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o finančnem zakonu. Vspre-jela je državni trošek finančnega minister-stva ter je pričela razpravo o direktnih ilavkih.
R«kl 13. Danes ob 6. uri zjutraj je bilo tu občutiti močan potres.
Peterburg lil. Semkaj došla deputacija i t. Abesenije prinesla carju red pečata Sala-monovega, okrašen briljanti. Deputacija je Išla daues v Peterhof. N'eguš Abesinski hoče b.ije stopiti v direktno zvezo z Rusijo, ler zasnovati v Petrogradu svoje zastopstvo, Litotako bode imela ltusija v Abesiniji svoju diplomatiško agencijo. (Ta dogodek je važen v toliko, ker utegne križati italijanske namene v Abesiniji. Ur.)
PettrtMirg 12. Kakor javlja „Petersbur-ger Zeitnng* pojde metropolit Kletnent (načelnik bolgarske deputacije) prihodnjo sredo v Peterko!'.
Madrid 13. Včeraj je udarila strela v cerkev v < 'alasparra, napolnjeno pohožniki.
.Teden olrok je bil ubit, 8 oseb ranjenih.
• •■ f ■ ■ - ■ ■
LintNikiiM živine. Tukotu poletja pojavljajo se pri domačih živalih, posebno jin prašičih, ovcah, perutnini, čeiče nego n vsaki drn*i dubi epi-/ooliške, kugi podobnu bolezni. Priporoča ko zatorej, da »m pravočasno nabavijo primerna prcBcrvativna »reitntva, -kot kakorlna so sa te innogo let izkazala : Kvizds rfdilni praiek za živino, Kvizd« prašek z« siinje, Kvizde prafiek za perutnino, Kvizdc pr.šek prati ovčji driski. Kot dobro d »Infektivnu sredstv . priporoča »* za hlevo Kreeolin (zholjtani Craolin), katerega izdajo v razprodajo tvrdk« Fr. Joti. Kwizda v KOruetihurgu,
Listnica upravnlltvii.
(Idiip, Fran tJ. — Kostanjevica na Krasu. — O Vaiej	odposlali smo pritožbo tukajšnjemu
>• kr. postueinu ravnateljstvu. Pritoihi priložili' snio tudi pripuštano nam Atfcvilko. Nadejamo se, da »e • dpravijo nedasteifci. Zdravi t
Trifavlntk« brsajn* k«.
Btflafaltk Pinulea zm je««n U 74 0 7d |'!*nica ra »pomlad ISfttt —do	(Iv** /.a
jesen 6.01-B «2 lt* za ,,eseu »71-5.78 Koruza ra juti-avgust .V78— 5 80 za mtij-juni I6W> 4-81—4.8.1.
Pteniea nova od iS kil. f. ttN*i-il'90 »d 7» kl. f. «ft0-G»5\ ud SO kil. I. «ft,-»-7—. od 81 ka. f 7---7 0S, od *«J kit. for. 7 05—7 10. I«» h»<»h N'40-H 70: proso ---« 5« rt nova 6.411 -»UM.
Planica: Povprai« vanio živahno p>i omejeni po-n idM. Prodaja UMO m. st, .'0 nt. dra/jo It* 10 nv. draije. Koruza mlačna. V rone : dež.
fraza. Noralliiiraui sladkor /.a juli f. 12-90. iiiiva letina 1o'4<">.
Hrifi. Centrifugal novi, postavljen-v Trni in * cariuo vred odpošiljat«* precej l.jJN oO-'J8 7.0. Juh
s«pr. f. ?s.7*i -Sit,— ConcaW 2».----— Oeivorm
Ho------>- -. V glavah fsodib) 302.'»
Bavrt. Kava Umito« |f«od mitnif« z h j i* 1 i tej. - za oklobor KO *i0. mlačno.
BiAkirf. Haniuii jfoml avrratfe za juti 74 september 74.25 deceiuber 73.—.
DunajakA boran 19 Jul|J«.
danps	včeraj
Državni dotg * pnpirju .... I0I.V0	101.20
„ , v srebru .... 1«! 40	101.40
ivitrijska mita v /lato . . . I28:»H	I23ft.*i
„ f kronali . . . 101 55	I01.n0
Kreditne akcij........................408.25
l.oudftii lOt.st........121.20	121 15
KapolMRi......... 9.62' 9-Kii
SO mark ........11,85 11.85
Ion Halj. lir........4tf.05 4H 10
Tfftn« o*n«
<e«M M raiuma)« m debata 1« a carina vred.) BoaaM pridalkl.
» Vna o>l for. >lo for.
Kisi: Kuk.........100 K-	——
Mundoloni ...... „	—.— — .—
iVetlorudcči..... „	—.— —.—
tetntiorudeči..... „	—.— —.—
kanarček...... „	—.— —.—
bohinjski...... „	—.— — .—
beli veliki...... „	—.— —.—
. mali...... r	11.50 11.7.r>
zeleni, dolgi..... .	——
n okrogli......
mrfnnl lovstski ... „	7.50 7.75 rt štajerski ... „
KiiU lino »tajeisko .... n	7«. - no.-
J.Cu.cn it. 10................».50 0.75
„ «................10.50 10.7.".
8....... „	11.25 11.50
Saljt kranjsko....... „	—.— —.-
&«>! , ....... «	—
Krompir. >t«jor*ki . . . ■ . h
Pre«0 ............... ■ ,	9.75 10.9S
,L«ča. kranjska......• »	—
Stsh ugetbki....... r	5S. —
Kis' ogerska........ „	01.— 0:t,—
Kava M»ee*........100 K.	1<J0. lt>2. —
te v Ion Plant. lina ... .	18'.i,- 184 -
' . Perl...... „	18«.- 10!.-
Jnva Mnlntoc..... „	I (jo.- Hlii.—
Purtorloeo...... „	—.— —.—
Guiitemalu...... „	157.— 15*. -
San Doming«..... r	157"— 158---
Jklnlalmr 1'lllilt..... ,	—.— —.—
„ naliv«*..... „	—.— —.
I.nguajra 1'lnnt .... „	ICO,— 171.—
„ nniive .... .	—,— —.—
Sui.'im iiajlinl.,! .... .	1'iS. Ili*'.—
• „ srednju lini ... .	US.— 145,—
„ srednji..... P	145.- 1 tU. —
, m dinar..... ,	KM — 1811. —
ltl>t oprani...... •	—.-- —. —
„ till jlilliji...... r	l-Vi.— 154.
„ »r.-dnji.......144.— 115.—
La-link politično
Sladkor Centrifupal f. vr-tc . 100 K.	29.—	—
Coneasse ...... „	jH,IW	—.—
v glavah...... ,	30.5o	—
razkosani..... ,	:iO..V> —._
K!ž italijanski lini............19JM)	30.—
, srednji .... .	1850	11».-
Japnn fini AAA ...*.. .	1*5.—	— .—
, srednji..... „	15—	—.—
Raugoon extra ...... „	1:1.—	—.—
1................11 -	-
II. ..... . .	--
fetrolsj iitaki v sodih . ... „	2U»<»	— .—
v zabojih od 2H kil. „	B.MO	— *—
Olja italijansko najfineji ... 1TK) K	fiJ.-	- .—
m srednjefino . . ,	58. -	— .—
bombažno, amerik. ... ,	BO.—	32.—
dalmatinsko...... „	32.-	34.—
Liconi Mesinski .....zaboj	9,—	10.-
Pomaranča , ..... „	—. —	—.—
Kandtljal Dalmatinski . . . 100 K.	Ii4. -	<><•.-
, Itari ...... ,	72.—	74 —
I lojoli...........
Boitćl Dalmatinski ..... „	—•—	- .—
* Puljeiki....... .	—	9.50
S okve Puljnskn ..... n	—.—	—.—
n OrSke v vencih ... „	15.—	15.25
3..tanina ........ „	30.-	40.-
Vjajparli.........100 K.	24.-	95.-
0 Td ta......................28,-	.14.-
Folasivka srednje velikosti . .	4:1.—	44- —
• »»lih«............—--
. male ...... „	45.—	46.—
SlanikI v velikih Hodih ... ,	—,—
Trgovina.
Moka in (»robi. M o k a. 1'ot-oikoin tf pa tedna prodal je mlin v Solkanu nekoliko raznih svojih številk po različnih ('.»'iiali Male partije raznih niat k prodali so iz dni^e roke. Splošno pa je bil trp miren, kakor sedaj že navadno.
Otrobi. Mlin „\Valz" prodal je nekoliko vagonov svojega izdelka proti takojšnji oddaji po okolo t'. 313 loko Pešta, ali f. 4 05 loko železnica Trst. — „TCeononio" nadaljeval je svojo prodajo, pričeto že v prejšnjem lednu. po f. 4*20. O zaključku zahteval je f. 4.80 za kvintal z vrečo vred. — l,e-vantinske so prodajali po f. 3.— do r«.—, kakoršna je že bila vrst iu kolikor več ali manj je bilo kupljenega blaga. Vsled olajli-ščav bilo je 8 tem b'agom v tem tednu nekoliko gibanja.
Drobni otrobi so v istem položaju, kakor smo omenili v poslednjem poročilu.
Goved. Od 4 do 10. t. m. prodalo se je v Trstu 456 volov in 53 krav klavne živine in sicer 77 volov iz Kranjske, 154 iz Hrvatske, Sf2 Iz Istre, 178 iz Dalmacije, - -iz Ogerske, — iz Bosne, in 24 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 50 — do 51.—; voli iz Hrvatske pof. 48,— do 49.— ; iz Istre po f. 50.— do 51.— ; i/, Dalmacije po f. 48,— do 4*».—, i/. Ogerske po !'. —.— do —.—, iz Bosne po f. —do —.— in domači po f. 50.— do 51.—; domače krave po f. 48.— do 4'.»--krave iz Italije po t. —.— do —in krave iz Kranjske po f. —,— do — — kvintal mrtve vage.
Seno in .slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tein tednn po i'. 3.30, II vr. po f. 2.25 slama I. vr. po t. 3.—. in II vr. pof. 2.40 kvintal.
Snrovo mnslo, jajca in kokoftl.
Kranjsko surovo maslo prodalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 84 do 8<; n ve., v partijah od 30 do 50 kg. po 80 do 82 iič., furlansko surovo maslo v pari. od 20 do 30 kg. po % uvč. do f. I,— i u v partijah od 30 do 50 kg. po 94 do 9<> novč. kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1,— do f. 1,04 kilogram.
Jajca na debelo po f. 2.10 do 2.40 sto komadov.
Kokosi po f. 1.— do f. 1,30 komad piščeta po f. 1.20 do f. t.50 par.
Krompir, navadni, na debelo po 3.50 do 4.- kvintal.	,1{. M."
f
Zdravljenje krvi
raj „T i noć »rti i cvet" (Millelioil).
či*li kri ter j« izvrstno sredstvo proii onim hlufiajem, če peče v /hIoiIcii, Icnkor proti Hlaheuiu probavljanju in liemoroidam. Jrden omnt t.a ozdravljenje, stoji 50 nč. ter se dobiva v ollikovnni lekarni
mmm „hi in NUri" Trst, veliki trg.
Rrafin Riharift izdolovateiji oglja v sv. Dl ulje muai	Petru, priporočajo svojo
zalogo v Trstu: Hrt n>»rfrii'M št. t, 1'hism drlla Vatle '4, rio Mmlannlna Ftazsetta l'ordutiioli i, i. uhodom tudi t' utiri Torrente po najnižih oennh. Ojfljo I. kakovosti karboninu, kok, drva na metre itd. Nnročho se »pre-mljejo tudi /. dopisnico
i Aite & Zadnik-Trst|
tn Via Nuova na voglu via S. Lazzaro B
k jo-iporoča'a "lav, občinstvu svojo produ nlnieo ™ ■ t. maniraklurniiu blsgoin. V zalogi uulinja s- k B povsem najnovejše blago, toliko Zli ženske ko- I ™ likor xa umike in deco. Veliki izbor platna. ™ k. bombaževim', perila, nboev volnrnih in svilnn-1 tih. Vnl.ka aniona v«h potrebščin za šivilje In " krojač'. V zalogi nahajejo se nadalje vsakovrstel V trakovi in tudi trakovi slovenskih barv. S Pripoinfuta so Če )?>?. ufiteljienni v mestu H ™ in na ih'/cli z.a vso potrebščine šolskih ročnih ilel " \ Uzorci se pošiljajo na zahtevo fr.inko ^
irjrji
l Angelja Capellan-a J
> podvzetje mrtvaških sprovodov, 4
^ /ii'i: :>l drin IsffH't it. 'J. fmlii'a Tane/hi — ^ ^ Ini/a uli mi Sri tej uiti tir 'it -I — TlUfoiin X. lil. ^
& |'reV7imlje vsakovr*tne prenose ini-tvili v	^
mestu in zun.1 j. Velika /ulu^a kovinskih kr«t
^ /a mriVrtnke sprevode, kakor tudi lesenih od	4
% ttlil 4.50 za odrasli', i'rodaja na debel<> in	^
drobno porcelanaste vence, js^oile vezane na
^ meileni iifi, umetno rvetje, trs k ove % napisi.	4
^ Ima v zalogi cvetja vsskovrstuegu za poroke,	^
ple-ove, palm1' in cerkveno posodje, vic to la-
^ »t n izde'.ek. Zalog,i voščenih sveč, ttearink	4
^ 'irvs vrste in oprave za ntročiče.	^
Franjo Wutscher in dr.
PlauMi B. Catterlna a. I. n»d.
Sohno opravo itt mnnlf'ahtnvno hlat/o, zr-rata. pmtnhe. že/mr ure in navijataIre na S
in 15 dni.
Za gotovo jilačilo in na obroke.
3 zlato 15 srebrnih
kolajn 12 častnih in priz nalnih iplomov
■H
if
"l
u
sa ilvlno.
Diotiškn sredstvo za konje, robato živali in ovce. Babi an und 40 let v mnogih hlevih, kadar Urinu nima Irka, ako shiho ftrebarlja, da »f /mbnljia j ^ utlfbt in pmunoii mleko /tri I • Q kravah.
Vena i ", Skntliici TO 116., 1 5 Skatljlci 3S ni. \
llobiva se u
irg
< n
fuziln Ii!ii(-'ii-voljnu na ^ivnijn If Hirtimin iiiuintm B OlaVDi lalOffft In zahtevajte iz-■	a
večno k h i?./>k I Krw» Apotncke
Kitrti^itbttršk i rt- ■ KnmeuliurK i>ri Dunaju <111,ti
pn lliit
II.
vaeh lekarnah in trgovinah i mlrodijaml v Avstro-Ogerakl
A/fonso Donese v Trstu
TOVARNA MILA (žajfe)
Via della Fabbrioa ft«. 7
priporoča kot posebnost svoje milo za perilo.
Odpo.šilja so izven Trsta v omotih od 25 kg naprej.
^ Znana domača gostilna S
i „AL CASTELLO Dl D0R1ERG" i
ffl	v rit s Tir,
| v ulioi Farneto ft«. II |
v kateri se točijo lo prlatnii vlpav- ^ Hk« VlttA in aveie pivo. pri-
Kuhinja je preskrbljena s lečn mi jedili. > nun ^ »o primerno nizko.	Fran Rjaveč. ^
V krčmi
„Andemo de Matteo"
ulica Carini i a, štev.
(pri kavarni „Adrintico") ce loči domaČe črno SkIhM'IIU Vitli« po 112 |tvč. liter; kuhinji j<* po ceni in postrežba točna Zu miu»gobri>jui ob sk "i> pripor« fa s spoštovanjem
Jurkovlć gospoilsr,
pp®HS!TSSB iTSSjr MdnTiPSiB^M^I^i^SMSSGri^SiaHB ■
Ilolini/iiiiiia gostilna	|
1 ANTONA VODOPIVCA
E	(po domačo . pri Prvnekovcu")
gj	v Trstu,
ulica Bolltario št. 13
tuči kolikor v gostilni, tolik.n- pri vesulic.-h v [g Md.olski telovadnici, vedno le pristna vipavska, |I Pr7ačl;a in kraška be a in črna vina. —
B Sladki riesling v smkioiiicnh, iu modro ft-an-kinjo. vsako steklenim drži t lit r in velja (10 novč, -—Postrežba jo poštnim, cena zinorna. H Kuhinja je prcNkrbljonu s teč„imi, toplimi in Is lil rti i m i jedili.
|j Priporoča ko rojakom v Trstu in i deželo. Hi Toči lino tmli druSinam i uri. retirje, g ttlco ne odvzame najtmnij 5 litrov. IS
gj 33S5 a^iaa isaaja ssas assia asss assss asaE ssafi asasS
Podpisana si usojara najnljudneja naznaniti, da sva prevzela ie skoti .10 let ohatoječo, slavnemn občinstvu tuknj in v ok.dici dobro poznano tvrdko ti. Oliftii ter se pripo oča»a si. občinstvu da hi naju i*to blaifohatno podpiralo z naročili.
Priporočava se posebno čč. duhuvščiui in gg. uradnikom tu in v okolici, da blagovoli naju vsestranski podpirati ler obljubujevs, da bodeva tof-no in kolikor najbolj mogoče dobro postrcgls * ni/ko ceno in d brini blagom.
Za obilno uaročbo priporočava se
Frano Petek
Via S. Cattarina št. 9
Cenilnik pošilja se na zahtevo brezplačno.
Assicnrazioni generali
v Tratil
(društvo je ustanovljeno leta 1H.11.)
To društvo je raztegnolo svojo delovanje na vso vejo zavarovanja posebno pa: na lavi-rovanje prati požaru - tav»rovAnje po morju in po kopnem odposlanega blaga iu zavarovanj«
na življenje.
Društvena glavnica in resovva
dne 31, decembra tKSM, f 58.071 67'V84 Premije za poterjati v naslednjih lotih	f. .10,541 700'fl 4 Glavnica za zavarovanje i.\ vonja do 3l. decnmhrn 1894 f. lR9,039.tt2503 Plačana povračila:
a)	v letu 1804	f. 'J. 737.fi 14'4S
b)	od začetka društva do 31.
decembra 18»!	f ?HC.4ol.70ff-A1
Letni računi, izkaz dosodaj plačanih od-škodvnnj, tarife in pogoje za znvorovanja in Hploli vsa natanjčneja pojastgla so dobo v Trstu i v uradu dru*tva: Via della Slationo st. 8ft8i lastnoj hisi. .	12—12 I
Jriaška posojilnica in hranilnica"
(regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. t. ]. nadttropjo.
Dajo posojila na monjico in intabulacije proti 9' u obrestim, ur zastavo srečk in vrednostih papirjev pa proti a1/,V. obrostim. Od hranilnih ulo# plačuje po ♦"/» obresti.
Uradni dnevi so: Vsaki dan od ft. do 12. uro dopoludne tn od 3. do populudno, seveda izv/emši nedelje in praz^ nike. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopolnilne, in vsaki ftetrtek od 3. do 4. uro popoludne. Glavni deleii veljajo po 200 kron KadruJni delaJU so lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znnfa vsaki dole/. 10 gld.	1'jrt -
hh F1LIALB
detla
BANCA UNION
TRIGBTB
s1 oc.cupn di tutte lo opnt-azloni di Itnnrn o Caiiibio • Valute.
ii) Accetta vorsamonti iu conlo corrente ali-buonnudo I' intoresso anuiio
por banconote 3 °/0 con proavvlso di siorni «:.•/. - 12 , i1',, a 4 innsi lisso s Vi « » 8 s « per Napoleoni 2 % ('on proavvlso di 20 Kiurnl 2'/	411
»■ /j n «	•	H	n
2'/, n r	S	S » m PSI
3 „ „ . . « „
II uuovo lasno d1 interesne p> incipiertk a de-oorrnro sulle letlore di versamento in clrcola-viono a dntaro dal JI Mar/o rispeliivamente dal 10 Marto a sonondo dol relutivo proavvlso.
b)	lil Itanco giro abbuoiiaiido il 21 t"/u inte-resse annuo sinu a qualuniiu«i soinina; preieva-zioni sino a tior. 2(1.000 — avista verao clif ijuo j importi ma^giorl proavviso avantl la Borsa. <'on-ferma ver»amuuti in appnsito lihretto.
c)	('onK'KKUi por tutti i vorsamonti ('alti iu (pinlsin-i ora d' uf'lU'lo la rrduta drl meti f nima giarno.
AMMimie p t* i propri cori entisti V iunisHti thi cimli tli )t ttzza, tli cambittli per TrietH, Vitnnn, HiitlafitHt rti allri /jriiici/mli rit h) ; rilaiic a I ra antegiti per t/itrstr piane. nI accartlu loro la farollA di domicil lave effvtti u mno la sna camt frauco d' ogni apeaa per eaai.
d)	S'incui ica dairacipiist,! o della vendila
di effrtti publici, valute e dir in« tionrhč drl inriitna d' aistffiii, Mtiibiali e couponn, rento mod'ca pror. rit/ione.
d)	Prncura la liolatnra di valori Kateri con Iu inusfiina aollecitiidine dihi eondicioNe niodiciasiitie.
e)	Vende lo lottere di peguo 4' ," ,, n obli-KHzioni coiuuuali 4",0. con 5",,, di promio della Uauca Commereialo L'i (jheroso di 1'est. I.e let* toro di pejfno 4" „ della Itanca Ipotocarin Utiglie-rese, iiouehu le Ohbligazioiii coiuunali 4' della stessa bnncn. Le l.ottere di Pe^uo 4• 4> esonti da imposta della Kanca Provincialn Ipotecnra della Croazia e Slavnuia iu Zngiibria.
I.i l<"iliult« della Hnsi**m Uiaioia aicotta iu eusloilia verso uua lenuissiiua tassa < ll'otti di qu'<lniasi specie, proeura 1' incasso del coupons ullu sondenza o In veriliea dei titoli sor-teggiati.
La Filiale della Kanca Union Suzione morei Triesto s' inoarica doli' aijuistor dellu vendita di merci in eomiuisionc, acooe da sovvonzloni »opra depoziti mertiaotie, oppure »opra polizzo «li carico,
Trioste, 2ti. Fi.bhrnio 1S94.	I 12
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO.
Pero:!C$|iori:e štrcaljke, slične Veimorelu, samoindne perenosporm štrcaljke, z zračno stiskal no sesaifco, vinske (trese vseli vrst, stiskalnice za alje, liitliauliške stiskalnice, izboljšanja rfrolJla, pivnićarsko orodje, vinske sesaljke, cevi za vino, stiskalnice za seno in slamo, lj:;sli!a za koruza, cislilnica za žito, stroji za odstranjenje skorij itd.
prodaja po jak'> znižanih cenah proti Janutvu i 1 na po«kutiij*
IG. HELLER, Dunaj II 2, Praterstr. N- 49.
illiširui ceniki zastonj in franko. Išče prodajalcev ■/. drugo roke. /Wf»n/ »«■ miri ji'fl Hnlii/Miiii /hmmifjtni.
am
ilrušivo JCiliuiMl*. — lzdiivatelj in odgovorni urtulnik : .1 ulij Mikotn — Tiskio-na Dole.it« v Tratu.