- 601, 9.990,00 SIT - 801, 10.290,00 SIT - 1001, 11.030,00 SIT - 1201, 11.270,00 SIT. J JEKLO V TEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 KOTLI ZA KUHANJE KRME: Pogovor s Slovenko leta Vido Žabot stran 22 LJUBITI Igrajo: Silva Čušin, Barbara Levstik, Maja Sever, Mojca Ribič, Ivo Ban. 20. JANUAR OB 19. URI SOBOŠKA GRAJSKA DVORANA O DRAMA SNG V LJUBLJANI M. Jesih Popotovanje od Nemčavec do Strehovec, ali zapitki v štirih, treh, dveh ali eni novi občini stran 6 Območju ob Muri, Prekmurju in Prlekiji, sta dala pečat dva i]ska dogodka, če sodimo po programu osrednjega elektron- ' _ televizije. Prvi, ki je bil deležen osrednje pozornosti, "fdvomno razglasitev Slovenke leta, ki je postala salezijanka a Žabot. Drugi, povsem obroben, ki smo ga zasledili v enem od Pn dnevnikov, pa je zagata lendavske Nafte, ki ji je sosednja aska prenehala pošiljati nafto, čeprav je v lendavskem primeru egala sorazmerno visoko ceno v primerjavi s cenami nafte, po r‘h je ta dostopna predelovalcem na svetovnem trgu. Oba goaka imata nekatere skupne značilnosti tako s političnega, asocialnega, nacionalnega, gospodarskega in tudi multinaci-onalnega vidika. Zav° V'^ez n‘ m°goče iskati med enim in drugim nikaršne pove-' saj je šlo v prvem primeru najprej za priznanje človeški drži in v rt “ PrOt‘ inštituciji v ožjem in širšem pomenu. Ožji pomen vidim re^avn°st‘ cerkve kot nacionalne institucije in njeni mlačnosti pri te ' .“niu razkriškega primera, širšega pa ob istočasnem uklanjanju viš' ll‘uc‘ie ‘nšticuciji v sosednji državi, ki je hierarhično nekolikanj *°l na^a v cerkveni inštituciji kot celoti. In če zanemarimo to na ^ V Primeru Vide Žabot potrebno postaviti v ospredje, da je to, česar naša politika nikakor ne zmore. S svojo držo in Kje capljamo? nac^^0 nam namre^ kaže, kako je potrebno zaščititi svoj Prohi™ ‘n,eres in vzpostaviti enakovreden položaj pri reševanju mo e^ov' ^“l le ostala na tej ravni preveč osamljena, da bi bilo p° e govoriti o rezultatih. nafte Se>n drugačna ¡e Zgodba o radikalnem zmanjšanju predelave čepra V ^en^avs^' Nafti zaradi ukinitvev dobave nafte iz Hrvaške, o .. / hrvaška naftna korporacija isti dan podpisala sporazum Pov e ovaniu s koprskim Istrabenzom. V primeru Nafte imamo odv^ ^rugačno sliko kot v prejšnjem. Problem Nafte in njene v‘nsk°St‘ °d hrvaške korporacije ni od včeraj, ampak ima zgodo-bila N knrenine, saj je bila le-ta nekoč v sistemu Ine. Poleg tega je fond a 'a V zače‘ku šestdesetih integrirana v Ino, in to s celotnim Hrvat?1 Znania ‘n ‘udi kadri, ki so se preselili v Zagreb. Takrat so -Počeli d^“^' diktirati razvoj naše petrokemične industrije in to jim ° te^a radikalnega ukrepa z zaprtjem naftnih pip, čeprav so dru Ponašale ekstraprofite. V primeru Nafte nam niso pokazili nič ZaraJ^ ^Ot to' kako se tem rečem streže pri zaščiti lastnega interesa Za ^rekhdtee dobave elektrike. ravni °neC osta!a vprašanje, kdaj se bomo na mikro- in makro-je to V °dnosu do sosednje države postavili na lastne noge. Očitno el, da nam je vzornica Vida Žabot premalo. _ J. VOTEK Kar je redko, to si podaijamo. Zakaj si ne podaijamo vsakdanjih stvari, da bi jih s tem dvignili iz vsakdanjosti? Kar je preuranjeno, je proti naravi in posiljuje časovni red. Kako naj bo proti naravi, kar je v njej. Naj mar češnjeva veja ne vzcveti, če pride na toplo? Kdo določa časovni red, kaj ni ta red v stvareh samih? Kar je odtrgano, ne bo rodilo... Koliko češenj je bilo na teh vejah, pa jih zdaj zaradi neučakanosti ne bo? Kako lahko kdo to trdi, saj se ne ve, če popkov ne bi pomorila slana? - Vse ima svoj za in svoj proti, svoje tako in svoje drugače. Mrzlo bo še, pravijo. Tudi če bo mrzlo, ne pozabi, da je pavlovo mimo, pol zime je za nami, jim odgovarjajo. fotografija: N. Juhnov besedilo:šsm Novosti iz pop rock scene stran 21 VREME iu tedna bo wem®, °bcasno bo snežilo. ^e8tn‘kov koledar če,rtek' Boštian 22 ianua ’ Petek’ Neža 23 Kr'sobota' v'nko 24 . januar ’ nedelia’ Rajko 25 iaan jp0,?edeliek. Franc 26 ianun 'torek' Pavel Januar, sreda, Timotej dogovor 9 C,an.i^leie se kuram 'it odveže. Predloga, da naj bi bil zakon o omejevanju tobaka in tobačnih izdelkov kaznovalni tudi za onesnaževalce okolja s cigaretnimi ogorki, vlada, ki protikadilski zakon pripravlja in ga dopolnjuje, ni upoštevala. Toda zlatorumeni valjčki, zmečkani med prsti, pohojeni v enkratnem zasuku podplata, obrobljeni z rdečilom, še s koščkom nepokaje-nega, skrbno zvitega tobaka, so povsod. Največ jih je tam, kjer ljudje razmišljajo in ravnajo, kot da so na prostoru od vseh in nikogar. Sicer pa bo novi zakon o omejevanju tobaka in tobačnih izdelkov, ko bodo poslanci zanj dali svoj glas, prepovedal kajenje v javnih prostorih, omejil reklamiranje tobačnih izdelkov ter kajenje v gostilnah, restavracijah in na delovnih mestih. Vročica nezadovoljstva v zdravstvu še traja Zdravniki in zobozdravniki so s stavko uspeli. Slovenska vlada je ministra za zdravstvo dr. Božidaija Voljča pooblastila, da je podpisal zdravniško kolektivno pogodbo. Pogodba bo začela veljati nekaj dni po objavi v uradnem listu, vendar ne v celoti. Tarifni del zdravniške pogodbe bo namreč začel veljati takrat, ko bo sprejet zakon o razmerju plač delavcev v javnih ustanovah. Zdravniki bodo torej bolje plačani za dežurstvo, njihove plače pa bodo višje predvidoma aprila. Stavke, ki skorajda ni bila občutena v ambulantah in bolnišnicah, ampak dobro zabeležena, celo vodena v javnih medijih, morda res ne bi bilo treba, kot pravijo z vladnih vrhov, saj je menda procedura za njen podpis bila začeta pred začetkom stavke in je vlada imela namen pogodbo podpisati. Toda stavka zdravnikov in zobozdravnikov je bila potrebna in namenjena še nečemu- v nji je šlo za samostojni nastop in potrditev moči sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, za to, da ga je kot reprezentačni sindikat spoznala tudi javnost in končno za preverjanje enotnosti v zdravniških vrstah. Spomnimo se oktobrske stavke zdravstvenih in socialnih delavcev pred tremi leti, ko je bil sindikat Fides le sopodpisnik stavkovnih zahtev in sodelujoči v enotnem stavkovnem odboru petih sindikatov zdravstva in socialnega skrbstva. Enotni nastop zdravstvenih in socialnih delavcev v stavki, takrat še pod okriljem ministrstva za zdavstvo, družino in socialno varstvo, ki sta ga vodila dr. Bohova in namestnik Tone Košir, se najbrž ne bo več ponovil. Izstop in samostojni korak so naredili zdravniki in zobozdravniki ter uspeli s podpisom poklicne kolektivne pogodbe. In če je bila enotnost zdravnikov in zobozdravnikov v zadnji stavki preverjena, pa so se pokazala tudi notranja razhajanja. Sindikati v posameznih zdravstvenih ustanovah z doseženim niso zadovoljni, saj drugače ni mo- goče razumeti napovedi o ostrejši stavki. V tako široki raznolikosti med zdravniki in zobozdravniki, ki je pogojena tako z delom v zdravstvenih ustanovah, ki so v različnih položajih, kot tudi zaradi specialnosti ali razlik pri delu, popolne složnosti v zdravniških vrstah ne more biti. Zdravstvenemu ministru pa s tem, ko je pogodbo za zdravnike podpisal, najbrž ni prav nič odleglo. Na vrata mu namreč že trka ostalo nezadovoljno zdravstveno osebje. Zdravstveni minister ter vlada se bosta z ostalimi sindikati v zdravstvu in družbenih dejavnostih morala pogajati pod težo že podpisane pogodbe za zdravnike. Fides zaradi drugih sindikatov, ki so vladi predlagali, da tudi položaj zdravnikov reši v enotni panožni pogodbi za zdravstvo in socialno varstvo, igre torej ni izgubil, kot so v času stavke napovedovali nekateri, kajti rezultati bodo kvečjemu lahko v korist tudi njim. MH stran 2 vestnik, 20. januarja 199^ aktualno okoli nas Po visokem ameriškem obisku ■ LJUBLJANA - Posebna odposlanka ameriškega predsednika Madeleine Albright je bila na enodnevnem obisku v Sloveniji. Najvišje slovenske politike je seznanila s pobudo Partnerstvo za mir. Med drugim je poudarila, da je varnost Slovenije v neposrednem interesu ZDA in Nata. Pogovarjala pa se je tudi o dvostranskem sodelovanju. ■ LJUBLJANA - Delegacija nemškega mesta Leverkusen je v begunskem centru na Roški cesti izročila človekoljubno pomoč za begunce iz BiH in opremo za kuhinjo, ki bo nameščena v centru za začasne begunce v Postojni. LJUBLJANA - Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, predsednik zdravniške zbornice dr. Kurt Kancler in predsed- nik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides dr. Andrej Sikovec so slovesno podpisali prvo slovensko kolektivno pogodbo za zdravnike. Poslej bodo dobivali več denarja za dežurstva. ■ LJUBLJANA - Svet Liberalnodemokratske stranke je podprl pobudo o povezovanju stranke z demokrati, Zelenimi-Ekološkosocialno stranko in socialisti v novo sredinsko stranko. LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo vodno- gospodarska dokumenta, in sicer strategijo vodnega gospodarstva Slovenije in nacionalni program urejanja voda. Obravnavano gradivo je rezultat dveletnega strokovnega dela. Odslej pa bo služilo kot strokovna podlaga za nacionalni program urejanja voda. ■ MARIBOR - Upravni odbor Metalne je za svojega predsednika imenoval predsednika mariborskega izvršnega sveta Antona Rousa. Za vršilca dolžnosti direktorja Metalne so imenovali Maksimilija Horvata, za njegovega namestnika pa Silva Švar-čana. MARIBOR - V skladu z razpisom Temeljnega sodišča v Mariboru se bo L marca začela glavna obravnava zoper obtožene v zvezi z odkritjem orožja in streliva na mariborskem letališču. Obtoženi so: delavca varnostno-informativne službe Silvo Komar in Milan Hmelak ter delavca mariborskega letališča Bruno Kre-mavc in Tomislav Špehar. ■ ATENE - Predsedujoča mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Owen in Stoltenberg sta se z grškim vodstvom pogovarjala o novih mirovnih pobudah za BiH. Grčija, ki od 1. januarja predseduje Evropski uniji, namerava sklicati izredni sestanek zunanjih ministrov dvanajsterice, na kateri bi razpravljali o krizi v BiH. ŽENEVA - Gruzinski in abhaški predstavniki so se na mirovnih pogajanjih dogovorili o oblikovanju demilitarizira- nega območja, da bi tako omogočili vrnitev približno dvesto tisoč beguncev. ■ ANKARA - Gruzinski predsednik Ševardnadze je bil na uradnem obisku v Turčiji. S predstavniki turških oblasti je podpisal deklaracijo o solidarnosti in sodelovanju med državama ter pet sporazumov o sodelovanju na različnih področjih. ■ ŽENEVA- Predsednik ZDA Clinton in predsednik Sirije Asad sta uspela spodbuditi bližnjevzhodni mirovni proces, saj je po več kot peturnih pogovorih na skupni novinarski konferenci ameriški predsednik dejal, da si bo sirski predsednik prizadeval za trajni mir z Izraelom. ZAGREB - Hrvaška je kljub odločitvi Slovenije, da Zagrebu več ne bo dobavljala elektrike iz krške nuklearke zaradi neporavnanih računov, kradla elektriko iz slovenskega energetskega sistema. ■ BRUSELJ - Slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc s sodelavci je bil na uradnem obisku v Bruslju, kjer se je sestal z nekaterimi predstavniki Evropske skupnosti in pakta Nato. Pogovarjali so se o dosedanjem sodelovanju slovenskih ustanov v projektih programa Eureke ter o možnostih za polnopravno članstvo Slovenije v tej organizaciji. ■ MOSKVA- Vladimir Šumejko, dosedanji prvi namestnik predsednika vlade, je bil po treh krogih glasovanja izvoljen za predsednika sveta federacije, zgornjega doma novega ruskega parlamenta. Za predsednika spodnjega doma oziroma dume pa so izvolili Ivana Ribkina, poslanca kmečke stranke. RIM - Ker je italijanski premier Ciampi odstopil, se je predsednik Italije Luigi Scalfaro odločil za podpis odloka o razpustitvi poslanske zbornice in senata. Premier Ciampi bo svoje dolžnosti opravljal še do novih parlamentarnih volitev, ki bodo po vsej verjetnosti 27. marca. ZAGREB - Hrvaški predsednik Franjo Tudman je v hrvaškem denarnem zavodu odprl prvo kovnico denarja v državi. V njej bodo kovali hrvaško kuno in lipo, ki je stoti del kune. GAZA - V spopadih med izraelskimi vojaki in pripadniki islamske fundamentalistične organizacije Hamaz je bilo ubitih pet Palestincev in en izraelski vojak. Spopad naj bi sledil umoru nekega židovskega priseljenca. ■ MOSKVA - Jegor Gajdar je sporočil, da odklanja ponujeno funkcijo prvega podpredsednika obnovljene ruske vlade. Pojasnil je, da ne more odgovarjati za odločitve, pri katerih ni sam sodeloval. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1994 je 1.200,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nas kisli nasmešek Na krajšem, a dokaj pomembnem obisku v Sloveniji se je mudila posebna odposlanka ameriškega predsednika Clintona in veleposlanica v OZN Madeleine Albright. Z najvišjimi predstavniki Slovenije, predsednikom Milanom Kučanom, premierom dr. Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom je imela plodne pogovore. Ker gre za doslej najvišji obisk članice ameriške vlade v naši državi, je temu dogodku namenjena posebna pozornost. Njen kratek obisk pri nas je namreč del širše evropske turneje, na kateri je veleposlanica Albrightova novim evropskim demokracijam pojasnjevala t. i. Partnerstvo za mir. Ta ameriška pobuda naj bi postavila nov sistem skupinske varnosti v Evropi po razpadu Varšavske in Sovjetske zveze. Po drugi strani pa naj bi tudi omejila preveč navdušeno vstopanje v zvezo Nato, ki nikakor ni pogodu Rusiji. Tudi Slovenija bi bila rada nekoč članica zveze Nato. Njeno sprejetje v to vojaško-politično organizacijo se bo očitno zelo zavleklo. Visoki ameriški obisk v Evropi je namreč pokazal, da se je predsednik ZDA Bill Clinton o morebitni razširitvi zveze Nato najprej pogovarjal z državami, članicami Višegrajske skupine: Češko, Slovaško, Madžarsko in Poljsko ter seveda tudi z Rusijo. V tem ameriškem vrednostnem sistemu se Slovenija' znajde nekje v ozadju, čeprav se radi izgovarjamo na sorodne politične poglede z Višegrajsko skupino, našo gospodarsko povezanost in podoben razvoj demokracije. Toda predsednik ZDA Clinton je tokrat obiskal le voditelje omenjenih držav, k nam pa je napotil svojo posebno odposlanko. Slovenija je sprejela načrt Partnerstvo za mir s kislim nasmeškom, kajti več ji v zdajšnji politični situaciji niso mogli po- nuditi. Resda smo se dve leti po mednarodnem priznanju prebili v številne pomembne, ne pa tudi v najbolj pomembne evropske institucije. Mednarodna uveljavitev države pač ni enostavna zadeva, precej daleč od vznesenega optimizma, značilnega za obdobje nastajanja naše državnosti. Takrat, ko smo*še verjeli, da so nam vrata razvitega Zahoda na stežaj odprta. Toda to ne pomeni, da ameriška veleposlanka v OZN Madeleine Albrightjii dobra poznavalka razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. V svoji bogati znanstveni in politični karieri je dokazala, da so ji problemi teh držav dokaj blizu. Po drugi strani pa tudi ne moremo pričakovati, da bi ameriški predsednik obiskal Slovenijo zgolj zaradi naše pomembnosti. Smo pač majhni in to je naravna danost. Zato mora biti naša diplomacija toliko bolj spretna in delovna. Obisk ameriške di- plomatke pa je vsekakor prva stopnica k takemu uspehu. Ne smemo pozabiti, da za Slovenijo še vedno velja prepoved prodaje orožja. Hkrati pa na glas razmišljamo o članstvu v zvezi Nato. To pa pomeni, da bomo morali najprej pomesti pred svojim pragom, kajti mariborsko odkritje orožja in še vedno jalovo iskanje krivca za ta škandal nam je v svetu veliko bolj škodovalo, kot smo pripravljeni priznati. Pri tem je ameriška veleposlanica Albrightova uradno predstavila Partnerstvo za mir, kar je razlog več za temeljito iskanje slo venskega položaja v preurejenem sistemu evropske skupinske varnosti. Tega nam seveda nihče ne bo podaril, ampak si ga bomo morali priboriti sami. Posebno zato, ker nas imajo še vedno za del Balkana in ne kot državo Srednje Evrope. Ker ameriška administracija zagotovo bolje obvlada geografske pojme, kot bi nam bilo v tem primeru ljubo, gre očitno za povsem ciljno politično sporočilo. Sprenevedanje bi bila napaka. MILAN JERŠE Ukor za v BiH prepustiti vojašk strokovnjakom, ne pa da o tem Poveljnik mirovnih t OZN na ozemlju *: nje Jugoslavije general Jean Cof, je vel neprijetno preše nje. S tem ko je j spregovoril o naspi« pri poveljevanju miri tlim enotam, s Čimer p javno kritiziral svoje n»* sedežu svetovne org cije v New Yorku. ralnt sekretar OZN Bu-tros Gali ga je nam« kaznoval z -w Znano je, da ji Cot, ki prihodi. . več ne bo poveljeval rovnim silam OZN v danji Jugoslaviji, večk izjavil, da bi morali čitev o letalskih napa Ob drugi obletnici mednarodnega priznanja Nacionalni interes ni Zgodovinska odločitev Ukrajine Ena jedrska velesila manj Predsedniki ZDA, Rusije in Ukrajine Clinton, Jelcin in Kravčuk so v Moskvi s podpisom zgodovinskega sporazuma' o odstranitvi jedrskega orožja iz Ukrajine zagotovili, da bo Ukrajina poslej država brez jedrskega orožja. Čeprav je temu sporazumu močno nasprotovala ukrajinska opozicija, gre vsekakor za zgodovinski dogodek širših razsežnosti. Seveda pa mora sporazum sprejeti še ukrajinski parlament. Pred tem je ameriški predsednik s svojim ruskim kolegom podpisal moskovsko deklaracijo. Ukrajina si po tem podpisu sporazuma, s katerim se v roku desetih mesecev odreka jedrskemu statusu, ne bo mogla privoščiti, da spet ne bi držala besede. Obveznost jedrske razorožitve je namreč zdaj sprejela na očeh svetovne javnosti ob navzočnosti in zagotovilih predsednikov Rusije in ZDA. Zgovorno pa je, da niso Jelcin, Clinton in Kravčuk zašli v podrobnosti podpisanega dokumenta. Ob tem je zunanji minister Rusije Kozirev odločno zavrnil, da bi kot obliko kompenzacije za umik jedrskih raket Ukrajini lahko odpisali okrog 2 milijardi dolarjev zadolženosti za rusko nafto in plin, čeprav je bilo nekaj takega vendarle v ozadju tega podpisa. Sporazum o jedrski razorožitvi Ukrajine predvideva, da bo ta država v desetih mesecih izročila Rusiji vseh 176 strateških jedrskih raket (s 1240 konicami) in vseh 168 konic z 21 bombnikov, Ukrajina pa bo dobila za povračilo ustrezna varnostna zagotovila, predelani uran z raket za nuklearke, veliko mednarodno denarno pomoč ter cenejšo rusko nafto in plin. V moskovski deklaraciji pa sta Jelcin in Clinton zapisala, da bosta državi do 30. maja letos umaknili s sovražnega bojnega dežurstva strateške jedrske rakete, ki sta jih pol stoletja usmerjali druga proti drugi, in izjavo o neširjenju orožja za množično uničevanje. Clinton, ki je večkrat izrazil podporo ruskim refor- mam, je omenil še druge gospodarske dogovore med državama. Tako bodo ZDA iz proračuna za leto 1995 in sklada (skupaj 400 milijonov dolarjev) namenila znatna finančna sredstva za podporo malim in velikim podjetjem v Rusiji. MILAN JERŠE Iz Zagreba piše prepoznaven »Skupen nacionalni interes ni več tako prepoznaven, kot je bil v času, ko se je Slovenija borila za priznanje samostojnosti.« To je v pogovoru za Slovesko tiskovno agencijo ocenil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan ob drugi obletnici mednarodnega priznanja samostojne in neodvisne Slovenije. Predsednik Milan Kučan je menil, da bi moral nacionalni interes temeljiti na skupni odgovornosti za dokončanje spreminjanja gospodarske, zlasti pa lastniške strukture slovenske družbe, ter s tem prerazdelitve politične moči, preustroj političnega prostora in preurejanja socialne strukture slovenske družbe. Strankarski interesi bi se zato morali po njegovem mnenju v tem obdobju podrediti skupnim nacionalnim interesom. Tudi procesi demokratizacije in homogenizacije Slovenije v evropsko okolje niso končani, je med drugim pojasnil predsednik Milan Kučan. Cas norcev Pred tremi leti sem se v zagrebški gostilni Pri Dragecu prvič in zadnjič srečal z ustanoviteljem fašistične Srbske demokratske stranke, psihiatrom in srbskim akademikom dr. Jovanom Raškovičem, ki je mimogrede pred enim letom v Beogradu umrl v okoliščinah, kakršne sva Baškoviču napovedala Z Ivanom Zvonimirjem Čičkom dve leti prej v znani zagrebški gostilni. Namreč, da ga bodo njegovi bolniki spravili na drugi svet. »Čičak, kaj si mi pripeljal tega sovražnika Srbov k mizi,« je na samem začetku srečanja besnel Baškovič. Po polurnem prerekanju med Raškovičem in Ivanom Zvonimirjem Čičkom, ki je tudi danes najbolj izpostavljeni oporečnik Tudmanovega režima, sem končno prišel do besede in ob slovesu, ko se je ura nagnila krepko čez polnočjo, se je Raškovič bridko zjokal. Priznal je, da so sredi osemdesetih let prav v njegovi počitniški hišici v Primoštenu - Raškovič je do vojne živel in delal v šibeniški bolnišnici — njegovi pacienti, med njimi tudi srbski akademiki, sestavljali gradivo za deklaracijo SANI/ (Srbska akademija znanosti in umetnosti), ki govori o »vseh Srbih v eni državi«, ki jo je nato bolj ali manj udejanil režim Slobodana Miloševiča. Raškovičevi pacienti so bili tudi Jovan Opačič, ki je prvi organiziral srbske mitinge na Hrvaškem, dr. Milan Babič in Milan Martič iz Knina, ki sta 17. avgusta 1990 začela z oboroženo srbsko vstajo na Hrvaškem, pa tudi srbski general Mladič in vodja srbskega upora v BiH, predsednik tako imenovane Republike Srbske dr. Radovan Karadžič, ki si je poklic psihiatra tudi izbral zaradi psihičnih motenj in mnogi drugi. Scenarist filma Emira Kusturice Oče na službenem potovanju, sarajevski pisatelj Abdulah Sidran, ki tudi danes životari v Sarajevu, trdi, da je Karadžič do študentskih let svojo malo potrebo opravljal v hlače, Raškovič pa mi je priznal, da je Karadžiča zdravil zaradi njegovega kompleksa manjvrednosti. Lahko bi naštel še več okrvavljenih imen, ki so se zdravili v »laboratoriju« Jovana Raškoviča. Slednji je na uvodoma omenjenem srečanju v Zagrebu priznal, da se je navzel določenih lastnosti svojih pacientov in da je tako rekoč sam postal duševni bolnik, ker je bolezenske pojave svojih pacientov pripisoval njihovemu narodu. Zaradi izjave - »moji Srbi so norci« - ki jo je prvič javno izrekel na pogajanjih z dr. Franjem Tudmanom junija 1990, se je Raškovič do smrti zameril svojim pacientom. In zakaj se je Raškovič v neki januarski noči leta 1991 zjokal nad svojo usodo in usodo srbskega in hrvaškega naroda? Vsi njegovi pacienti, ki so prijeli za orožje oziroma so svoje ljudstvo nagovorili, da z orožjem udejanij0 noro zamisel o enonacionalni državi v nacionalna mešanem prostoru, kakršen je ob Srbiji na Hrvaškem in predvsem v BiH, so (in še) bolehajo zaradi manjvrednostnega kompleksa, ki bi si ga edinole lahko — tako je menil Raškovič — najučinkoviteje pozdravijo v politiki. »Prav v tem je moja usodna napaka, ki sem jo prepozno spoznal in resnici na ljubo tudi nimam več nobenih možnosti, da zaustavim brezumje, ki mu je nasedla tudi hrvaška stran,11 je rekel akademik Jovan Raškovič, natanko dva meseca pred krvavimi dogodki na Plitvicah, ko je prvič zares spregovorilo orožje. Toda, če danes dobro premislimo in se ozremo na dandanašnji svet, potem na žalost tudi lahko ugotovimo, da Raškovičevi pacienti v politiki niso i osamljeni pojav niti nekaj enkratnega, kar naj ^ v Evropi nastalo v stoletju, ki se izteka. Koliko zajetnih knjig bi bilo popisanih, če bi skušali santO našteti imena bedakov od Hitlerja do RadovanO Karadžiča, ki so za večino njihovih žrtev na samern začetku politične in nato vojne kariere bili zabavljači, klovni? ■ Prav takšni, kot se danes svetu predstavlja Vladi; mir Žirinovski, ki nam za zdaj še informativne televizijske oddaje spreminja v zabavne, a vprašanje jo, kako dolgo se bomo lahko še krohotali ob sindromu, ki se mu že reče Žirinovski. Nemški filozof Max Horkheimer govori o zločinu sodobnih intelektualcev, katerega ozadje je, poenostavljeno rečeno, v sovraštvu do tujca, kakršnega je v bistvu nosil & pračlovek, ko je živel še v svoji jami. Danes se to sovraštvo ne zrcali samo do drugačne rase, torej barve kože, narodov in ljudstev, temveč do drugače mislečih, to pa je lahko edina razlika, ki sodobneg“ človeka razlikuje od jamskega. Morda je prav tak° sovraštvo pripeljalo do tega, da svet spet skušaj0 uravnavati ljudje, ki bi se morali zdraviti v psihiatričnih bolnišnicah, med njimi pa prav gotovo ni ma?°: pravih idiotov. Sicer pa je ob vsem tem najbolj presenetljivo, da ne rečemo noro, prav to, da norce v politiki in vojni povsem resno jemljejo mednarodni dejavniki, ko pripravljajo mednarodne mirovne konference in pogajanja, žrtve tega brezumja P° zalagajo s konservami, ki se jim reče človekoljubi pomoč. Tudi zato so meje med razumnim in nern; zumnim, norim in pametnim povsem zabrisane, kajn Živimo v času, v katerem so norci - vsaj za zdA - vnovič preslepili normalne in pametne, a njihoi predstava se navzlic krvavemu Balkanu - očiti nadaljuje. Peter Potočni vestnik, 20. januarja 1994 stran 3 aktualno doma Lokalna samouprava - ali okopani vrtički in zasajene rožice Boj za moč, ne za ljudi Kaj pa če se Clintonu upirajo dôdôli? V H^n' ob*astn'ki so že začeli s politično kampanjo za narodov blagor. n । . “enavadno toplih južnih dneh lahko poslušamo o tem, kako so nam položili upravljanje s samimi sabo tako rekoč na roke, le odločiti se s 0»8m°’.?P bomo to počeli v Blatnem Dolu ali na Suhem Vrhku. Drugi prav'j°> da nam ho bolje, če to počnemo kar v obeh skupaj, kajti po ud .razm.isleku so le prišli do zaključka, da bi bilo bolje, če bi pravljali sami s sabo kar na obstoječi ravni. Ne glede na to, kaj so nam a ■> ta slika le ni tako blatno-suha ali mešana, kot se zdi na prvi pogled, se namreč te gmote dotaknemo s svojimi rokami in jo vsaj malo P emesimo, dobimo občutek, kot da bi imeli opravek s težko in mastno ?T?a?*o^aPornaio gmoto, s katero ne vemo, kaj početi. Morda bomo Suh^h v8 ^kšen mesec, ko se bodo začeli boji v teh Blatnih Dolih ali 1 Vrhkih, kako jih združiti ali razdražiti v občine. vsemu ta gmota, ime-na lokalna samouprava, le n ,na samo gm°ti meša-n ■ mokre gline in suhega la-lisip namPak 'ma sv°je zaku-S ]e sicer’ da «i visoka ' a ?e b° mazala rok s tem ve ,mJepa tudi re^ daie pri rito P°dstavila svoje ko-' 'J™3 tako enolične sive omen’ kot bi izgledala prej v ne?"3 Sm°ta. če bi jo dali niman,1" Prežgali- Prav tako kori??0 °pravka s samo enim kai in"1’ amP?k Je teh kar ne-zlične nj'hove barve ra-liio v ..®veda si politiki ne že-vsem "? blata, ampak pred-bo ??Oko’ ¡n to belo, da ne delati H?016, Zato si ne kaže kaj da visoko politiko n^inosT? br?a’ Za* kakšno seboj I npravljanja s samimi liani , bodo odločili držav-moke J^več, koliko bele ¿e ost bodo nasuli v korita. d°be i?? na ravn' Prispo-kolikn k jkonkretno zanima, ienju in na sejmar- nteznim KuPdkanju med posa-bodo naselji in zaselki, ki se ° združevali v občine. ča°d^Patimoč Probuj6 torej’ da poskušam ravni n osveHti na konkretni zaobiti i^T0’ ki ga ne kaže v kl sem ga nakazal triUje delu zapisa, nam po- da 'e 510 Pri bojih in spreian !" .Političnih strank ob kalni saanJU zakonodaje o lo-računav?0Upravi za čisto pre-niti ali "i6 0 tem- kako ohra-na loka?°Ve^at' Politično moč namreč? ?vn' Zavedati sc je tavni ¡?h° . bno’ da 'z lokalne nmči n» a aj° vzvodi politične Seveda n avni ravni- Ob tem tega, a e smemo prezreti tudi sredno n P“!'1'.™” moč po-m°č. 7a?°^U'’e ekonomska ^i deist?? "e smemo Pre’ z tkalno a’ da Je neposredno njenim Sarn°upravo oziroma P°vezannVe av?janjem m°čno ek°nomskp tUd' . Pridobivanje političnih i^o^i posameznih Politični LUbjektov - strank. °Ji v parlamentu okrog tega, ali izvesti lokalne volitve že sedaj ali obstoječi oblastni nomenklaturi na sedanji občinski ravni podaljšati mandat za eno leto, so pokazali, ne glede na to, katera barva je zagovarjala omenjeno tezo, da je prekleto dobro vedela, zakaj to dela. Dejstvo namreč je, da politična oblast na lokalni ravni ni tako polazi-rirana, kot se odslikava v parlamentu na državni ravni. Nesporno je tudi, da sedanje občine funkcionirajo kot države v državi z dokajšnjimi pristojnostmi na formalni in neformalni ravni v gospodarstvu. Ob tem ne kaže prezreti dejstva, da je ta oblast pod dokaj neučinkovito kontrolo javnosti, čeprav je lokalna. Za primer vzemimo samo občinske proračune, ki niso ravno majhni. Kljub integralnemu proračunu države se na tej ravni vrtijo precejšnje vsote denarja, nad katerimi država kot tudi parlament skozi kontorolo proračunske porabe nimata prave kontrole. Prav tako je neučinkovita ta kontrola na občinski ravni, kljub delovanju ali nedelovanju občinskih parlamentov. Skratka, eden od vzrokov za podaljaševanje tega statusa quo leži tudi tukaj. Poleg omenjenih vzvodov moči, ki jih daje trenutna struktura oblasti neposredno političnim strankam, ne smemo prezreti najpomembnejšega, namreč neposredne kontrole občinskih gospodarstev s strani izvršne oblasti. Čeprav je res, da neposrednih pooblastil za poseganje v gospodarstvo občinske oblasti nimajo, je tudi res, da neformalno in formalno še zmeraj kontrolirajo gospodarske subjekte,,kot tudi vplivajo na te subjekte. Ni ga izvršnega sveta, ki se ne bi srečeval s konkretnimi problemi in ne bi tako ali drugače posegal v podjetja. Če se dotaknem najprej nekaterih negativnih poskusov, je to poskus žaganja Murinega poslovodstva nepo- sredno po prvih demokratičnih volitvah, v katerega so bili vpleteni politični veljaki vseh štirih občin, kajti če bi prišlo do generalne čistke poslovodstva v Muri, bi do tega prišlo poleg centrale tudi v obratih v vseh ostalih občinskih središčih. Ali naprej zapleti v Pomurki, kjer je občinska oblast pri postavljanju prvega »sanacijskega« vodstva imela levji delež. Zatem je tu radgonski Elrad, ljutomerski Turri-In in v Lendavi zapleti okrog Ke-rala. Skratka, prepletanja med gospodarsvom in politiko je več kot dovolj. Zaradi te prepletenosti je bilo še kako pomembno, do kdaj se bodo uspele ohraniti sedanje občine. V povezavi s tem je resda že znano, kdaj bodo lokalne volitve. Toda s tem zgodba še ni končana, kajti sedaj stopa v ospredje neposredno mešetarjenje politike s sedeži in velikostjo bodočih občin. Zaradi prej omenjene povezanosti lokalne politike z gospodarstvom bodo ti težili k ustanavljanju čim večjih občin. Lastninjenje in lokalna samouprava Če se še enkrat povrnem k zavlačevanju z lokalnimi volitvami, ne kaže prezreti dejstva, da bi stranke, ki so se zavzemale za podaljšanje mandata, okrepile svojo neposredno politično moč. Na tem mestu kaže še enkrat spomniti na to, kar sem zapisal ob nastanku velike koalicije. Ta je nastala izključno zaradi porazdelitve ekonomske moči, do katere se bo dokopala z lastninjenjem. In ravno ta ekonomska moč je tista, ki je vodila k zavlačevanju preoblikovanja sedanjih občin. Sočasno s potekom podaljšanega mandata se bo defi-nitvno končalo tudi lastninjen nje podjetij. Ob moči, s katero razpolagajo stranke na lokalni ravni, posebej nekatere opozicijske, bi si zagotovile primeren kos pogače pri lastninjenju. Nenazadnje tudi glasovanje proti volitvam v nove lokalne skupnosti s strani SKD-ja ni bilo brez tovrstne kalkulacije. Ne nazadnje je lokalna oblast v pretežnem številu občin v rokah SKD-ja ali SLS-ja. Ohranitev sedanje strukture oblasti za še eno leto bi ravno tem strankam posredno še povečala njihovo ekonomsko in s tem politično moč. Seveda je zadevo moč interpretirati tudi dru- gače, če izhajamo iz teze, da naj bi nekdanje »strukture«, po definiciji sem v zadnjem času očitno prištevajo poleg združene liste tudi liberalne demokrate, še zmeraj obvladovale pretežni del ekonomske moči, prej omenjenim strankam zagotovilo pridobitev ravnotežja pri ekonomski moči ravno skozi podaljšanje mandatov obstoječi občinski oblasti in s tem sodelovanja te oblasti pri delitvi ekonomske pogače ali pri peki belega kruha. Mešetarstvo Ob tem še s popolno gotovostjo seveda ni moč trditi, da manever ni uspel in da bomo sredi pomladi šli na volišča in glasovali za svoje lokalne veljake, kajti še zmeraj ni jasen manever okrog sprejetja ustavnega zakona in zapleti, ki lahko nastanejo, če bo prišlo do ustavnega spora v zvezi z lokalno samoupravo. Ne glede na vse se bodo sedaj korita postavila na nižjo raven in se bo začelo sejmariti, krošnjariti ali mešetariti na najnižji možni ravni - od dvorišča do dvorišča - da bomo prišli do občin, ki naj bi bile strankokracijam všeč. Seveda ponovno ne zaradi pretirane skrbi o tem, da bi nam dali možnost, da sami presodimo, kje in kako nam bo najlažje upravljati s samim sabo, temveč predvsem zaradi njihovega medsebojnega kupčkanja, da se rezultat izide v njihovo korist predvsem po ekonomski plati. Seveda bi to razmišljanje lahko zastavili nekoliko drugače, ali ni morda tudi gospodarstvu posebej menedžerskim strukturam v interesu, da si zagotovijo vpliv nad politiko. Nova lokalna samouprava je nedvomno ena od možnosti za to. Morda bi za ponazoritev kazalo navesti boje za občinska središča v sedanji radgonski občini, kjer je Radenska že ponudila svoje prostore bodočim Občinarjem, ali pa primer Vidma. Kakorkoli že, pomlad se približuje, volitve tudi, predvolilni boj se je začel. Zato ne smemo biti presenečeni, če bomo letošnjo pomlad ob obilni zimski moči imeli malo boljše okopane naše vrtičke in zasajenih nekaj več rožic, kot smo jih vajeni ob normalnih letih in letinah. J. VOTEK V politki pa Američani gotovo niso slabo podkovani, tako nadaljuje komentaor. Zato vedo, da se pri nas javno razpravlja o zadevah, ki bi morale biti najstrožja državna tajnost. Tako naj bi dobro vedeli, da bi Kučan v Pragi pomenil predsednika države, v kateri se obrambni minister vmešava v pravosodje, državni tožilec pa v po-litko. Takšno pisanje je seveda neumnost, sprenevedanje in hinavščina prvega slovenskega reda. Geografskih dejstvev, ki jih dojameš z enim bežnim pogledom na zemljevid, naj Američani ne bi poznali, vedeli pa naj bi za vse notranje probleme žepne državice? Povrhu pa to še problemi niso, ki bi Američane lahko navdali z odporom ali zadržanostjo do nas. Kaj ni znamenje demokracije, če se lahko minister z izjavo »zaleti«, tisk pa to prenapne in ga obsodi. Če so Američani o nas česa vajeni (kako domišljavo, mar ne?) - kot da bi se za nas posebej zanimali - potem so vajeni drugih novic. Novic o državi, kjer se piše tako, kot hoče politika. Potemtakem bi jim vesti o sporih med pravno državo in eksekutivo lahko samo zbudile zanimanje, da bi si rekli, glej, glej, učijo se demokracije - ne pa da bi jih od nas odvračale. Drugi komentatorji razlagajo, zakaj Kučan ni »poziral skupaj z Lechom Walenso, Vaclavom Havlom, Arpadom Gbnczem, Micha-lom Kovačem in Billom Clintonom«, spet drugače. Češ da Slovenija, zaradi nekdanje »tretje poti«, ker ni bila članica Varšavskega pakta, manjka v nizu, ki so ga sklenile države višegrajske skupine. Kučana niso povabili, ker se je Slovenija ohranila v ameriškem spominu kot izjema, kar pa je danes manj ugodno biti kot nekoč. Tako naj bi iz pozitivne izjeme postali negativna, nekak grdi raček. Slovenija naj bi nadalje bila v boljšem gospodarskem položaju kot druge države. Zato Američane za nas ne skrbi. Bos argument kot vsi drugi. Če naj bi bila Slovenija v gospodarskem pogledu na boljšem kot druge srednjeevropske države, obenem pa so jo Američani uvrstili med »balkanske demokratične države«, potem to pač po- Toliko da niso napisali, da ameriškega predsednika moti, ker jemo v Sloveniji ajdove žgance in dodole. Delov komentator je napisal, da so »Američani morda slabo podkovani v zemljepisu«, zato so nas uvrstili med »štiri balkanske demokracije« in namesto da bi Kučana povabili v Prago, so k nam poslali gospo Albrightovo, ki so jo iz odposlanke OZN, v kakršnem svojstvu je bila prejšnjikrat v Zagrebu, preimenovali v odposlansko predsednika Clintona. meni, da so v ameriških očeh v takem boljšem gospodarskem položaju tudi Albanija, Romunija in Bolgarija. Te pa to gotovo niso. Pav topo je reči, da nas Američani drugače kot srednjeevropske postkomunistične države tretirajo zato, ker smo bili na tretji, neodv-sini, »samoupravni« poti. Brž ko je Jelcinu zaradi Žirinovskega, ki je namigoval na ruski nacionalni ponos in nekdanjo sovjetsko moč, slabo kazalo, se je malo zarepenčil in Američanom rekel, naj držav nekdanje Varšavske zveze ne sprejemajo v Nato pakt. In Ameriačni so gesto razumeli, takoj so stišali govorice o razširitvi Severnoatlantske zveze. Slovenija ni v prvi interesni »sferi« kakega Žirinovskega, čeprav je menda enkrat že nekaj bleknil o meji pri Gorici. Nikoli tudi ni bila članica Varšavske zveze. Zakaj naj bi bilo to naenkrat slabo? Ali ne bi lahko Američani prav tukaj, brez pretnje, da se bodo s tem zamerili Rusom, brez nevarnosti, da bodo s tem omajali Jelcinov položaj v primerjavi z Ži-rinovskim, razširjali svoj vojaški vpliv? Skratka, vse skupaj eno samo sprenevedanje. Albrightova je na obisku v Sloveniji govorila o tem, da se vsaka država lahko razvija v svojem lastnem ritmu. To pa je potrebno razumeti cum grano salis. Če bi šlo zato, da naj se v Sloveniji, kar se Amerike tiče, še kar naprej gibljemo v takem ritmu, kot smo se doslej, nam Albrighotva tega gotovo ne bi šla pripovedovat. Saj vendar ne gre za obisk kakega sovjetskega poslanika iz Gorbačovovega obdobja vladanja, ki bi prihajal razglašat enakopravnost in ko-ekstistenco socialističnih držav. Menda je za neko zahodno demokratično držo jasno, da se lahko vsaka država razvija, kakor ji prija. Če se neka država razvija tako kot Slovenija, potem naj kar ostane v svojem ritmu. To je deponirano sporočilo ameriške gospe. Gospa je v resnici rekla: »Kakor vam drago, vi že veste, kaj bo za vas bolje«. Mimogrede, kateri od predsednikov, ki so pozirali skupaj s Clintonom, pa ima deponirano strankarsko oziroma partijsko knji-“«>? ŠTEFAN SMEJ °g°vor s predsednikom Skupščine občine Gornja Radgona ALOJZOM VOGRINČIČEM »Sprijazniti se, da je skupščina nad izvršnim svetom« Sery0 — — ^rin« v*^21°rov.s pomurskimi predsedniki občinskih skupščin zaklju-..Zre>no na 8°nski občini. Na začetku koledarskega leta se običajno \ doseže^"0 P"1 v minulem obdobju. Vprašanje, kako je zadovo-ž^rili pred "'T1.v tem mandatnem obdobju in preteklem letu, smo rii. edniku Skupščine občine Gornja Radgona Alojzu Vogrin- ra?' °d leta^oaf6 'e začel leta . ni Ni san-> -^ s®° b'l’ angaži-zadniv°jni p? Škodc p° kratko-JiÎVs odviiaiPtlS?m času Pa so se 1 °büne 7 J ?lavnem v skupš-je Pad°m na p?? ° Se ^ 2 ostrim z ^tem tud? T^1 lzvršni svet> ki hlandatn ■ 3 smo ’Skali no-lirSrn° ga v 7a?a, 'zvr^nega sveta, ? P°moü5etku 1993 ^di izvo-l ala dobro ?”' Ie skuPščina de-drat nesklepčnSa) Smo imel' ma”j' kot marsikje s. ateli poten C'°rni' Radg°n'to ^"u ? 5°' Kol'kor se u?Pčna le pščlna ni bila imet'?’,ln Se t0 takrat, bilk na dnevne kak'h Pomembnih bi t SkuPšČina m redu- Enkrat je Sra>i k° so 2druženega d Prehode- delegati s3.at°rji le-teo? J pa so bil' orga-dt ^frnostno8 ’ dru& Pa so se jim Je to> p"L pridru«H. Mislim, Posledica organiziranosti skupščine v treh zborih, ko mora biti vsak zbor posebej sklepčen. Tako se pojavi problem pri sprejemanju odlokov. Menim, da je bila skupščina uspešna, saj je sprejela vse tisto, kar je bilo potrebno za njeno nemoteno delovanje, kakor tudi za delovanje izvršnega sveta.« V kolikšni meri pa je vaš spor s predsednikom občinske vlade vplival na delovanje parlamentarnega življenja v radgonski občini? »Mislim, da ne gre za nobene spore, najmanj pa za osebni spor. Izvršni svet in njegov predsednik se morajo sprijazniti s- tem, da je skupščina nad izvršnim svetom in ne obratno, kot se je sicer večkrat pokazalo tudi v sami skupščini. Največji problem je bil glede organiziranja Pomurskega sejma v Gornji Radgoni oziroma ustanovitve delniške družbe, ko je predsednik izvršnega sveta pogodbo o ustanovitvi delniške družbe podpisal brez seznanitve poslancev občinskega parlamenta. O tem ni bil sprejet sklep niti na seji izvršnega sveta, ampak so vse razprave do priprave tega akta potekale v sodelovanju s skupščino. Potem pa je predsednik izvršnega sveta naenkrat podpisal akt o ustanovitvi te delniške družbe s t. i. pooblastilom sklada stavbnih zemljišč. Menini, da to po zakonu ni možno in da je s tem zlorabil svoje pooblastilo. Poleg tega je delež občine tam zelo majhen, in sicer 15 odstotkov, kar je za radgonsko občino klavrn uspeh.« Znano je, da funkcijo predsednika občinske skupščine opravljate nepoklicno, saj ste direktor Vinogradniškega gospodarstva Kapela. V kolikšni meri je to vplivalo na vaše delovanje? »Mogoče je boljše, če sta oba predsednika poklicna, vendar v manjših občinah, kot je tud, naša, ni potrebno, da sta oba profesionalca. Drugače bi bilo težko razmejiti delo. Zato sem zadeve prepuščal izvršnemu svetu, ki je samostojno opravljal svoje naloge in se nisem vmešaval v delo izvršnega sveta. Pri tem zaupam izvršnemu svetu, vendar se moramo skupno dogovoriti o pomembnejših zade- vah. Izhajam iz tega, da bodo v bodočih manjših občinah župani nepoklicni in bo to občasna funkcija. Predsednik občinske skupščine je bolj reprezentativna funkcija, s tem da odgovarja za delo skupščine, ne pa za operativno delovanje občinskih služb.« Kako pa si zamišljate delovanje radgonskega parlamenta v tem prehodnem obdobju do novih volitev? »Glavna naloga parlamenta do novih volitev je sprejem občinskega proračuna za leto 1994, saj bo treba predvideti tudi sredstva za preoblikovanje občin. Menim, da bodo v tem času še tri seje občinske skupščine, ko naj bi sprejeli pomembne odločitve. Jasno pa je, da se bo skupščina morala seznaniti tudi s potekom preoblikovanja občine. Gotovo je, da bo skupščina morala razpravljati tudi o tem, kako zastaviti akcijo za razdelitev na manjše občine in njihovega premoženja.« Bi nam lahko povedali kaj konkretnejšega glede ustanavljanja novih občin? So že kaka razmišljanja o tem, kje bi bili sedeži novih občin? »No, mi smo se glede na želje posameznih bodočih občin dogovorili, da bomo najprej imeli okrog 25. januarja zbore občanov po krajevnih skupnostih, kjer bodo izrazili voljo, ali bodo ustanovili svoje občine. Poleg tega se bomo v posameznih vaseh dogovarjali, h kateri od bodočih občin se bodo priključile. Takih primerov imamo več. Kot vem, je izražena volja in so že tudi akcije za ustanovitev občine v Vidmu ob Ščavnici oziroma Svetem Juriju in Radencih. Po shemi je predvidena nova občina tudi v Apačah, toda zaenkrat nimam pregleda nad tem, ali želijo imeti svojo občino ali pa se nameravajo priključiti k radgonski občini.« Vse več pa je tudi dilem, kje naj bi bil sedež upravnega okraja. Primer Ljutomera in Radgone je dovolj zgovoren. Ali še vedno vztrajate pri tem, da bi bil sedež upravnega okraja pri vas? »Kolikor smo ,ujeli’ te razprave, smo nekako menili, da če ne bodo okraji tam, kjer so bili nekoč, potem bi bilo prav, da bi imela vsaka občina svoj okraj. Zdaj se je težko opredeliti za eno ali drugo različico, kar nekateri izrabljajo, češ da se pri tem pojavljajo določena na- sprotja med posameznimi občinami. Po eni različici zakona bi v primeru večjega števila okrajev bil sedež tega v Ljutomeru, ob manjšem številu okrajev pa v Murski Šoboti. Če bodo ti okraji, smo precej navajeni na središče v Murski Soboti. Ta različica bi bila bolj sprejemljiva, kot pa da bi bil sedež okraja v Ljutomeru. O vsem tem bo odločal državni zbor, ki bo določil sedeže upravnih okrajev. V zadnjem času se namreč govori, da v prvi fazi sploh ne bi bilo upravnih okrajev, ampak bi te zadeve prevzela posamezna ministrstva, ki bi imela svoje izpostave v posameznih občinah. Mislim, da bi bilo to v tej prehodni fazi bolj pametno, kot pa da se sedaj kregamo, predno sprejmemo ustrezne zakone za delovanje lokalne samouprave. Pozneje, ko bi že delovale nove občine, bi se glede na potrebe odločali, kje bi ustanovili upravne okraje. Slovenija je tako majhna, da je vprašanje, ali je pametno, da državno upravo večamo. Te zadeve je treba dobro preštudirati, če hočemo, da bi imeli tako v državni kot lokalni upravi manj zaposlenih, kot jih imajo sedaj.« MILAN JERŠE vestnik, 20. januarja 1j gospodarstvo Po treh letih nazadovanja prihaja do umirjanja v slovenskem gospodarstvu Nič več izgovarjanja na preteklost Nekateri pozitivni premiki, ki so bili prisotni v slovenskem gospodarstvu v drugi polovici lanskega leta, se nadaljujejo, in če bodo takšne težnje prisotne tudi v prihodnjih mesecih, potem bi skorajda že lahko trdili, da se bodo uresničile napovedi nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da bo leto 1994 leto, ko gospodarstvo ne bo več nazadovalo. Morda je takšna napoved vseeno nekoliko smela in preura-njena, vendar če analiziramo nekatere podatke in gibanja, pridemo do zaključka, da so osnove za prihodnjo gospodarsko rast vendarle podane. Do močnega padanja proizvodnje in nazadovanja slovenskega gospodarstva je prišlo po letu 1990, ko je bila industrijska proizvodnja (absolutno) ves čas v padanju. Vzroki za to so znani, saj je bilo slovensko gospodarstvo z dobršnim delom svoje proizvodnje usmerjeno na tržišča nekdanje Jugoslavije in z izgubo velikega dela teh trgov je nujno moralo priti do zmanjševanja proizvodnje. Prilagajanje novim razmeram je terjalo določen čas in hitreje so si opomogla le tista podjetja, ki so se že v preteklosti usmerjala v izvoz. Dober primer za to je soboška Mura, ki si je že v preteklosti poiskala prostor za svojo proizvodnjo na najzahtevnejših svetovnih tržiščih in je zato izguba jugoslovanskega trga ni prizadela v večji meri. Nasprotno pa so nekatera podjetja kar čez noč ostala brez prodajnih trgov in so zato tudi morala zmanjšati proizvodnjo. V Pomurju to še posebej velja za kovinsko-predelovalno industrijo, zato so v teh dejavnostih težave tudi največje. Minula tri leta so bila za slovensko gospodarstvo leta prilagajanja novim razmeram. Tista podjetja, ki so v tem času uspela prestrukturirati proizvodnjo in si poiskati nova tržišča, lahko v prihodnje računajo na boljše rezultate, medtem ko v večini preostalih rešitev skorajda ni moč pričakovati. Vsakršno vztrajanje pri starem je zgolj podaljševanje agonije, ki se bo prej ko slej končala s stečajem ali likvidacijo. Zato je tudi nesmiselno, da bi se država, banke ali kdor koli že še naprej ukvarjali s podjetji, ki vzroke za svoje težave še vedno iščejo v preteklosti. Zdaj bi bil čas, da se posvetijo dobrim podjetjem, saj so le-ta porok za prihodnjo gospodarsko rast. Leto, ki je pred nami, bo še leto nihanj, saj bo to čas, ko se bodo družbena podjetja lastninsko preoblikovala in je pričakovati, da se bodo marsikje več ukvarjali z lastninjenjem kot s samo proizvodnjo. Temeljit zasuk na bolje je zato realno pričakovati šele v drugi polovici leta ali prihodnje leto.ko znanim lastnikom ne bo več vseeno, kaj se bo dogajalo v njihovem podjetju. Da zapisano v uvodu vendarle drži, potrjujejo analize gospodarskih gibanj, ki jih mesečno pripravljajo v ekonomskem inštitutu ljubljanske pravne fakultete. Po teh podatkih je industrijska proizvodnja v lanskem novembru še povečala rast, izboljšanje pa beležijo tudi v drugih panogah gospodarstva. Zaloge so se zmanjševale, prodaja v trgovinah je v porastu, spodbuden ob vsem pa je predvsem podatek, da je zmanjševanje števila zaposlenih vse počasnejše, prostih delovnih mest pa je vedno več. V novembru je slovenska industrijska proizvodnja naraščala po mesečni stopnji 1,84 odstotka ali dobrih 24 odstotkov letno, kar je še hitreje kot v oktobru. Hitrejša rast je prisotna že od julija in je tako že v celoti nadomestila upadanje v prvi polovici leta. Ugodne so tudi medletne primerjave za drugo polovico leta, saj je bila industrijska proizvodnja v novembru že za 3,4 odstotka nad primerljivo predlansko. Podatki za november kažejo tudi na to, da se zmanjšujejo finančne težave podjetij, saj je z neporavnavanjem izdanih računov in s premajhnim obsegom kreditov za obratna sredstva imelo težave manj podjetij kot v oktobru, se je pa navkljub vsemu poslabšala relativna likvidnost gospodarstva. Problematične pa so še vedno plače, saj so se zlasti v drugi polovici leta te realno precej povečale. V novembru se je masa plač sicer nekoliko skrčila, vendar prvi podatki o decembrskih izplačilih ponovno niso preveč vzpodbudni. Mnenja ekonomistov o vplivu plač na gospodarska gibanja so različna in zahtevajo poseben komentar, je pa dejstvo, da niso zgolj plače edini dejavnik, ki usmerjajo gospodarska gibanja. In to se bo v letu, ki je pred nami gotovo potrdilo. LUDVIK KOVAČ Tuja konkurenca v domačih togih; res vedno enaki pogoji za vse? Ko je tujega preveč Če je bila blokada vsega tujega v preteklosti prevelika, pa je v zadnjih letih uvoz preveč liberalen, ugotavljajo mnogi slovenski strokovnjaki. Zaradi konkurence lahko opazimo nekaj pozitivnih sprememb pri proizvajalcih enakega blaga v Sloveniji, ki se morajo bolj in načrtneje truditi kot v preteklosti. Opažamo pa tudi številne nepravilnosti, pa če omenimo le deklaracije v tujem (neslovenskem) jeziku ali neenake pogoje izvoza slovenskih izdelkov v dežele, od koder uvažamo najvež blaga. Čeprav je z zakonom določeno, da mora biti na prav vsakem izdelku v trgovini deklaracija v slovenskem jeziku, na kateri so zapisani osnovni podatki o uporabnosti in sestavi izdelka, pa se še dogaja, da se nekateri trgovci (grosisti) zadovoljijo le z enim listom v slovenskem jeziku. Slovenija je tako majhna dežela, prodaja tukaj je tako skromna, da se velikim evropskim firmam ne splača tiskati deklaracij že na embalažo v tovarni v slovenskem jeziku. Uvozniki morajo sami poskrbeti za dodatne nalepke s prevodi, ki so bolj ali manj estetsko izdelane in zalepljene na primerno mesto. Če mora biti, pač mora, si rečejo in zalepijo te deklaracije na prevelikem papirju z lepilnim trakom počez po izdelku ali pa pritisnejo nalepke kar na »čelno« stran izdelka na polici. Škoda, da inšpektorji ne ocenjujejo tudi estetske primernosti ponudbe. Nekateri predlagajo, da bi imeli pri ocenjeva- nju (in dovoljevanju) prodaje tujega blaga v Sloveniji večjo vlogo jezikoslovci. V tem primeru bi s prodajnih polic morali odstraniti najmanj dve tretjini izdelkov. Kakšne nazive lahko vidimo! Nekaterih ne vemo niti izgovoriti. Slovenske gospodarstvenike pa najbolj moti odločitev (popustljivost) vlade, da bomo uvažali tudi blago, ki ga je v Sloveniji dovolj, saj ga izdelujejo tudi slovenska podjetja. Dejstvo je, da se slovenskega gospodarstva samo s carino ne da zaščititi. Veliki mednarodni koncerni imajo svoje tovarne v različnih državah, v eni dobijo poceni surovine, v drugi poceni delovno silo. Slovenska podjetja se ne morejo primerjati z njimi, niti tekmovati v nižanju cene. Kljub carini je lahko tuje blago še vedno cenejše od domačega. Tu bi bila potrebna zunajcarinska zaščita domačega blaga. So pa tudi primeri, ko bi z višjimi carinami lahko dosegli neko ravnovesje v uvozu in izvozu enakega blaga. Vzemimo primer piva. Do pred kratkim je moral ljubljanski Union za prodajo piva v Avstriji plačevati 65-odstotne uvozne dajatve, medtem ko je slovenska država do pred kratkim za pivo Gösser zahtevala le 35-od-stotne uvozne dajatve. Je potem kaj čudnega, da seje Gösser s tako naglico razširil v vse pomurske gostilne? Seveda pa je avstrijsko pivo tudi sicer precej cenejše od slovenskega piva iz Pivovarne Laško ali Uniona. Pa ni le to vzrok, da se je svetlo in temno točeno pivo pojavilo v bifejih in gostilnah v severovzhodni Sloveniji! Gösser je gostilničarjem podaril tudi spremljajoči inventar (kozarce, prtičke), lepe točilne aparate in svetlobne napise z imenom gostilne - seveda piše najprej z velikimi črkami Gösser in šele nato ime gostilne, toda bile so lepše kot Unionove ali od Pivovarne Laško. In tu smo zasledili pozitivno posledico povečane tuje konkurence: tudi slovenski pivovarji so začeli pridobivati stranke s pomočjo »spremljajočih daril« in lepšimi točilnimi aparati ter novimi napisi na pročeljih, ki so lepše izdelani. O kakovosti se ne splača pogovarjati - slo-venssko pivo (npr. Zlatorog) je Za informacijski sistem in razvojni sklad v Lendavi med avstrijskimi ljubitelji p zelo cenjeno. Podobno je tudi z uvoži zamrznjeno zelenjavo iz M zemske, ki jo gostilničarji!' pujejo zato, ker je cenejši kakovostnejša kot domača; lenjava, poleg tega pa I uvozna firma podari tudi sp?1 alno zamrzovalno omaro.1 sta bila doslej v Sloveniji le? »slatinarja« in polnilec ® gorske vode, se je v trgov» v Ljubljani pojavila tudi janska mineralna voda - P* gotovo cenejša. In tako bodo sčasoma i® konkurenco (velikokrat w jalno) prav vsi slovenski izd’ in firme, ki so bile doslej Še* uspešne. Tudi tekstilcem konkurenca; blago iz Kitaj’ in Tajvana res ne more ogi4 velikih tekstilnih tovarn, gače pa bo z blagom iz W in Slovaške (še posebej, k? za uvoz iz teh držav ukini? carina). V popolni zmešaj' na trgu, ko po vsej sili te® k čim večji liberalizaciji, b® mimogrede uničili domače w izvajace. Ali pa je to le na® kako se. rešiti enih in pornaf drugim, ki so »primernejši*! evropski trg, oziroma ki j bodo evropske države do’’ lile? A BERNARDA B. PEG Podjetništvo se začne tudi z informacijo Pospeševati podjetništvo v kraju oz. občini ni nič manj preprosto, kot biti podjetnik ali vstopiti v podjetniške vrste. Razdeljevanje denarja iz občinskih proračunov, torej tista, ki jih ni bilo treba vračati in posojila z ugodnimi pogoji, je bil običajno prvi korak, ki so ga, v želji pospeševanja podjetništva, delale občine. Učinki pa so bili skromni, še posebej, če sojih primeijali s pričakovanji. Za pospeševanje in razvoj podjetništva je torej potrebno ob denarju še nekaj drugega. Gre za ustvarjanje podjetniške infrastrukture. V lendavski občini so ustanovili Center za razvoj podjetništva, javni zavod »s ciljem pospešiti aktivnosti pri razvoju podjetništva in prestrukturiranja gospodarstva« (iz predstavitvenega gradiva Centra). Poslanstvo Centra je zelo široko zastavljeno. Daje strokovno pomoč podjetnikom in podjetjem, razvija podjetniške ideje ter je povezovalec tako s pristojnimi ministrstvi navznoter in zunanjim poslovnim svetom, predvsem s sosednjimi državami. Center za razvoj je torej del podjetniške infrastrukture in hkrati zadolžen, da jo dopolnjuje, ustvarja. In za to je pripravil dva projekta, ustanavljanje razvojnega sklada občine ter vspostavitev informacijskega sistema. Informacija za podjetne je, kot.... Imeti informacijo, imeti informacijsko povezavo »se lahko primerja s pomembnostjo cestne, že- Slepim in slabovidnim primernejše prostore Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih za Pomurje ima 163 članov in kar polovica jih je prejšnji teden prišla na občni zbor. Nameravali so izpeljati volitve za novo vodstvo, vendar so na predlog Zveze slepih in slabovidni Slovenije to preložili. Pripravlja se namreč nova zakonodaja o društvih, pred vrati pa je tudi uresničevalce lokalne samouprava. Zato so na predlog izvršnega odbora društva volitve predstavili v prihodnji čas, ko bo že znana nova zakonodaja. Zbor so pozdravih tudi predstavniki regijskih društev iz Ljubljane. Maribora, Ptuja ta Kranja ter predsednik Zveze slepih ta slabovidnih Slovenije Hubert Verdnik, ki je članom predstavil delo in aktivnosti Zveze. Tijo, četudi ne gre za vrnitev na delovno mesto. Tisti, ki izgubi vid, se mora s svojo invalidnostjo nanovo učiti živeti in ima pravico do neodvisnega življenja. Zato se bomo zavzemali, da to pravico prenesemo v zdravstveno zakonodajo ali pravilnik o pravicah zavarovancev iz zdravstvenega zavarovanja. Urejene nimamo tudi definicije slepote. Mi imamo definicijo, po kateri v našo Zvezo sprejemamo člane, vendar le-ta ni uzakonjena. Zato bi v Sloveniji morali sprejeti enotno definicijo, po kateri bo mogoče uveljavljati razne pravice.« Na zboru slepih in slabovidnih pa so pregledali tudi opravljeno delo v lanskem letu in si zastavili lezniške ali PTT-povezave«, še posebej ali toliko bolj zaradi neugodne lokacije ali oddaljenosti od velikih centrov, ki so tudi centri ali stičišča informacij. Namen ustanovitve informacijskega sistema v okviru Centra je, da vspostavi računalniško podprt informacijski sistem, modemsko povezan z vsemi, od katerih lahko dobijo koristne informacije. Informacijski sistem bi naj bil sestavljen iz treh delov - ponudba in povpraševanje doma in v tujini ter register slovenskih podjetij. Slednji podatki bi bili pridobljeni v povezavi z najkakovostnejšim informacijskim sistemom Gospodarske zbornice Slovenije. Zbornica je pripravljena odpreti sistem ali omogočiti uporabo podatkov. - GEO -INFO je informacijski sistem Zavoda za statistiko, ki ga daje s popustom za člane pospeševalne mreže Centra za razvoj malega gospodarstva v Ljubljani; - lastna baza podatkov, od različnih razpisih za pridobitev finančnih sredstev, posojil ter drugih podatkov o podjetjih in obrtnikih ter turističnih informacij. Ne Centru za razvoj podjetništva so izračunali, da bi za vspostavitev informacijskega sistema potrebovali milijon tolarjev za programsko opremo ter 4,5 milijona za tekoče poslovanje. Toliko bi potrebovali za prvo leto, medtem ko bi se v drugem sistem že začel delno sa-mofinancirati. čina Lendava, potem banke in zavarovalnice ter drugi, ki bi v tem našli interes. Sklad bi »polnili« tri leta, njegove oblike podpore podjetjem in dejavnostim pa bi bile ugodnejša posojila in izdajanje garancij v primerih, ko hipoteka ni možna, dajanje v najem poslovnih prostorov za opravljanje dejavnosti ter strokovna pomoč pri začetniških korakih. Sklad naj bi za začetek zbral za 30 milijonov tolarjev nepremičnin in denarja. In katere bi bile tiste prednostne dejavnosti? Gotovo kmetijstvo in turizem. Center za razvoj podjetništva pa je dal na mizo že tudi predlog o gospodarskem sodelovanju z Madžar-sko. Gre za sodelovanje med občino Lendava in Družbo za razvoj krajev Orsčg-Gdcsej-Hetčs, ki ni več samo na papirju. Izmenjali bodo predavatelje v podjetniških delavnicah, dogovarjajo pa se že tudi o skupnem sodelovanju na EXPO 96, ki je pomemben projekt, saj gre za možnost promocije ne le gospodarstva občine, arf tudi kraja. V sodelovanju z Gdf darsko zbornico bodo pripravil1' formativni dan, ko bodo podj^ kom spregovorili o sporah o prosti trgovini, ki je priprav tudi z Madžarsko, predsi uvozni in izvozni režim ter % zapleten madžarski davčni si^’ Za podjetja bodo tudi organi^ srečanja, mini borze, kjer se spoznala in morda začela sod? vati podjetja podobnih ali e*1*} dejavnosti z obeha strani mejU so v Centru pripravili okvir (L delovanje na tako imenovani ; kro ravni (sodelovanje med davsko občini in družbo OGK s tem postavili tudi osnovo t’! spodarsko sodelovanje med., murjem in županijo Zala. bodo kmalu podpisali spof^ o sodelovanju na obeh ra^J S skupnimi pobudami in pr«^ pa bodo vplivali na meddr®’ gospodarsko sodelovanje. .j MAJDA HORv' Dobili posojila, zaposlili pa ne cilje za v prihodnje. Ali, kot je povedal predsednik -----------------„____-------- -------------- — _ društva Anton Kos, ni najbolj zanimivo tisto, kar je »V zvezi s pravicami se naša Zveza zavzema, da bilo, ampak kaj bo in kar jih čaka. bi uveljavili pravico do rehabilitacije slepih in slabo- In kaj so želje društva slepih in slabovidnih? vihnih ne gleda na njihov status. Do sedaj imamo Največja je gotovo ta, da bodo začeli iskati pri- pravico do rehabilitacije prizadeti na vidu, ki jim pripada pravica iz dela ali pokojninskega in invalidskega sistema. Nekaj malega tudi iz zaposlovanja. Vendar smo prepričani, da je problem rehabilitacije tak, ki ga moramo označiti tudi kot zdravstveni problem. Osebi, ki izgubi vid iz tega ali onega razloga, je potrebno omogočiti ustrezno rehabilita- mernejše prostore za delo društva, saj so sedanji prostori - imajo jih v stari kirurgiji v Murski Soboti - neprimerno za aktivnosti, ki jih imajo. Soboški izvršni svet prostore zanje že išče, skupaj z občinsko vlado pa se bodo dogovorili tudi o pobiranju parkirnin. Denar bi porabili za delo društva. MH Brez denarja vendar ne gre, zato naj bi bil ustanovljen razvojni sklad V razvojnem skladu pa ne bi zbirali samo denarja, ampak tudi nepremičnine, ki so ali pa bodo v lasti lokalnih skupnosti ali države in bi se jih dalo uporabiti v razvojne namene podjetništva, kraja. Namen ustanovitve sklada je podpreti nova podjetja, projekte in nove dejavnosti. Podpora bi bila ločevalna, kar pomeni, da bi imeli prednost programi, pomembni za razvoj občine. Predvideni ustanovitelji, ki bi v sklad prispevali tudi premoženje v nepremičninah in denarju bo ob- Kot so zahtevali delegati soboške občinske skupščine, je izvršni svet pripravil seznani posojilojemalcev, ki v leta1 1991 in 1992 niso izpolnili svojih obveznosti. Gre za podje*' I nike in obrtnike iz soboške občine, ki so prejeli posojila z® pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva. Pri tem P soboška vlada podprla sklepe upravnega odbora, ki ji*1 bodo izvajali letos. Tako bosta strokovna služba LB-P°' murska banka d. d. in sekretariat za gospodarstvo pripri' vila izračune za posojilojemalce, ki niso izpolnili svoji*1 obveznosti glede zaposlovanja in samozaposlovanja, den«* pa so porabili v druge namene. Ti bodo morali ne *( povrniti denar, ampak jim bodo izračunali tudi najvis? obresti za obdobje do konca leta 1993. Ker je bilo na drugi strani omenjenega gradiva za obči11' ske poslance označeno »Za interno uporabo!«, saj je objav? Ijen poimenski spisek kršiteljev dogovora, le nekaj najboS značilnih številk. Leta 1991 je bilo najemnikov posojil pe*! od tega štirje podjetniki in en obrtnik, ki bi morali zaposli*! 20 delavcev, a so jih le osem. Na ta račun so dobi*1 2 milijona tolarjev posojil. Lansko leto pa so posoji*? ; odobrili 10 podjetnikom in 10 obrtnikom, ki bi mora*1 zaposliti 39 delavcev, v resnici pa so jih le pet. Za to pa s° dobili več kot šest milijonov tolarjev. M. JER^ 19! vestnik, 20, januarja 1994 stran 5 gospodarstvo Zdravstveno opravičena odsotnost z dela ji P* /oži Ni! rjÜ ;ji *; a j spi o. 1 leí S >vii iit» -P* Bolniški dopusti pobirajo delovne ure Če analitiki naših družbenih in gospodarskih ’j™’^^^ na vprašanje »invalidizacije«, odsotnosti z dela kajateHe zdravja, so ter druge Asocialni medicini ¡^«“S “ vendar tudi to problemi nase družbe, ki bi jih - h|„mov ¡n pojavov, kazalo uvrstiti na seznam zaskrbljujočih druz • . skem le(u presto-Zdravstveno opravičena odsotnost z dela je go 7 osebe: „o tem, pila prag sprejemljivosti ter dobila '"ed"e k““ jt syOjega zdravnika in ko so si uporabniki zdravstvenih storitev lahk „varovanje ter uki-je bilo uvedeno dodatno prostovoljno zdravstv .ravstvenih stori- njena nepostredna soudeležba bolnikov pn p »ct . daty ne morejo tev Trditev gotovo drži, pa čeprav je toliko potrditi v nobeni republiški instituciji. Raz 7dr„vstveno varstvo še prehitele, da v statističnih službah zavodov za ^stvenO nimajo zbranih podatkov o gibanju bolniških dop Povečana bolniška odsotnost z dela preseneča. Pričakovali bi. da se z zmanjševanjem števila zaposlenih posledično zmanjšuje tudi število odsotnih delavcev, da se v času negotvosti ali strahu za zaposlitev bolniška odsotnost ne povečuje, oziroma zmanjšuje. Da se zmanjšuje tudi zato, ker je zaradi manjšega denarnega nadomestila delavec, ki je na bolniškem dopustu, tepen. Znani podatki, kolikor jih je na voljo, in zapažanja, zgornje trdile zanikajo. Ali pa morda gospodarska situacija z ugotavljanjem presežnih delavcev še vedno ni ji^6'01' Prot'utež ali antipod bolniškim izostankom in so drugi dejavni, vzroki bolniških izostankov >>te,žji«, prevladujoči. Ce torej vemo, da se je odsot-n°st z dela zaradi bolniškega dopu-s a močno povečala, potem se moramo vprašati: ~ Se je morda premenilo naše nravstveno stanje, smo mar pogo-e)e in težje bolni, kot smo bili? ~ So se povečale poškodbe na delu ali zunaj dela? ~ morda to posledica gibanja Poštenosti, ko je povprečna sta-os zaposlenih manj ugodna v pri-erjavi z mladimi iskalci dela in so k, /1081!0 odsotnosti z dela zaradi bolezni pogostejše? niorda vzrok tudi v spre-i 11 v deležu zaposlenih med se ^ D« zaposlenih žensk v nekaterih regijah po-G , r pomeni, da pogosteje živ ■ a zarad' gospodarskih te-tež V 'ndustr’jskih vejah, kjer pre-Siln zaP°sljujejo moško delovno nno os!aiai° moški (ženske tudi eje Fdo na bolniški dopust 2ar_adl neg^ otrok) . e t0 Pot umika iz delovnega vz ?sa '^o 'z najrazličnejših ov’ Problemov in stresov na hod mostu? Ali pa je to od-nrL ,avca "a bolnišk dopust po nrnhir°^u delodajalca, ki zanj, ob Presežnih delavcev več “>ma dela? za t0 Posledica širitve pravice stven e kmete, ki imajo zdrav-see zav?rovanje za celotni obiti '? zdravstvenega varstva vili? S edni’ to pavico tudi uvelja-nikaJ v t0 Posledica izbire zdrav-za nai bi se bolniki odločali uvelia^r’ pri katerem bi (so) lažje z dela?" prav'co do odsotnosti Volinevl° P^edica uvedbe prosto-nja nravstvenega zavarova-v 7ar!Se)e Potem število obiskov Pov5?Ven'h ambulantah zelo zdeUkri^ P°večano odsotnost strativ»' ako imenovani admini-delavec n Stu e,žr(i ’i W W njf šnf ;ÿ W< B« rf L jo* O cev), kar je za 21,7 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju predhodnega leta. Povečalo se je tudi število izostalih dni, in sicer za 11,6 odstotka. Ena odsotnost je v povprečju trajala 16,4 dni in je za dan in pol krajša kot v primerjalnem obdobju. V radgonski občini je bil pov- V Radenski je v lanskem letu bilo na bolniškem dopustu v povprečju 69 delavcev ali 4,6 odstotka zaposlenih (imajo 1460 delavcev). Prvih deset dni v januarju pa je bilo odsotnih 112 delavcev. Število bolniških izostankov se je nekoliko povečalo tudi v Radenski, vendar ne toliko, kot na primer v Muri in nekaterih drugih slovenskih podjetjih. Z njihove, prej imenovane obratne ambulante, je zdravniške kartone odneslo lani 32 zavarovancev in letos dva. V tej ambulanti, ki opravlja zdravstveno dejavnost tudi za druge zavarovance, ugotavljajo, da se jim delež bolniških izostankov ni povečal in je od dva pa največ do pet odstotkov, kar pripisujejo stalnosti zdravnika, ki bolnike tudi zelo dobro pozna. Kajti tudi pri njih bolezenska patologija ali obolenja, za katerimi zbolevajo njihovi bolniki, v ničemer ne odstopa od splošne slike. prečni odstotek izostalih z dela nižji od regijskega in najnižji v regiji. Povprečno je na dan izostalo z dela 315 zaposlenih, kar je še vedno 16,4-dstotno povečanje z dela v primerjavi z lanskim prvim polletjem, pri številu izostalih dni pa je skok 9,1-odstoten. V lendavski občini je odsotnost z dela v regiji še vedno najvišja. Dnevno je izostalo z dela 365 delavcev. Število izostankov seje primerjalno povečalo za 20,1 odstotka, število dni pa upadlo, tako da posamezni izostanek traja 12,1 dni. Tudi v ljutomerski občini se je odstnost z dela povečala in dnevno je z dela izostalo v povprečju 281 delavcev. Število izostankov z dela se je povečalo za 10,2 dni, za manj kot dan pa tudi število izostalih dni. Izostanek je v povprečju trajal skoraj 13 dni. V soboški občini so ugotovili največji porast odsotnosti z dela ali za 29,6 odstotka, tako da je na dan na delovnem mestu manjkalo 990 delavcev, posamezni izostanek pa je trajal 16,4 dni. MB mr» «¡»«SA««« ¿d I »$$>1 l.- - 77?g^^^ ■ ■-.-■ ■ ■; » »*»**•**. ML MM«* if^^«** j^O Izostajali z dela predvsem zaradi nalezljivih bolezni, obolenj dihal ter kosti, mišic in veziva Več kot polovica • vseh izostankov je bila zaradi bolezni (odstotek obolelih se je povečal za 34,1 ). Najbolj je poraslo število bolnikov z nalezljivimi obolenji, z obolenji dihal, v porastu pa so tudi obolenja kosti, mišic in veziva. Tabela o odsotnosti z dela po skupinah bolezni pa nam potrjuje, da se je število obolelih prav v vseh skupinah v primerjavi s predhodnim obdobjem povečalo. Zato bi vendar lahko pritrdili ( če se ostali pogoji pri ugotavljanju bolezni niso spremenili), da smo in postajamo vse bolj bolni. Najdaljše odsotnosti z dela so bile zaradi neoplazem, duševnih bolezni in komplikacij nosečnosti, poroda in »otrokova-nja«. Število poškodb pri delu se je povečalo, vendar na račun poškodb v soboški občini, kajti v lendavski, radgonski in ljutomerski V Nafti ne ugotavljajo povečanja bolniških izostankov, saj so z njimi že nekaj let pod povprečjem. Učinkov nove zdravstvene zakonodaje skorajda ni, saj delavci vse manj obiskujejo zdravnika in gredo na bolniški dopust prav zaradi recesije v podjetju ter ugotavljanja presežnih delavcev. Neugodne okoliščine v podjetju so torej najbrž tiste, ki vplivajo na nizki delež bolniških izostankov. Tudi z njihove ambulante je odšlo ter si poiskalo drugega zdravnika le malo delavcev. občini je število poškodb upadlo, povprečno trajanje odsotnosti zaradi poškodbe pa seje podajšalo za skoraj dva dni. Število poškod zunaj dela se je zmanjšalo, medtem ko se je odsotnost z dela za nego družinskega člana povečala za več kot petino. Med vsemi izostanki je število odsotnosti zaradi nege visoko ali 11,9 odstotka, najvišje pa v lendavski občini. Na bolniški dopust predvsem delavci proizvodnje dokončanih tekstilnih izdelkov V analizi Zavoda za zdravstveno varstvo so zapisali ugotovitev, da se družbeno ekonomska kriza s pestro socialno medicinsko in drugo vzročno problematiko najbolj čuti v gospodarskih dejavnostih s težkimi delovnimi pogoji, z nekonjuk-turno usmeritvijo, z zastarelo tehn-logijo. Indeksi rasti odsotnosti z dela kot števila izostalih dni kažejo na višji porast v industrijskih kot neindustrijskih panogah. Katere industrijske panoge so torej po odsotnih delavcih in trajanju bolniških dopustov izstopajoče? Na prvem mestu je proizvodnja dokončanih tekstilnih izdelkov (po številu bolnikov 26,41 ter delovnih dneh 23,38 odstotka, sledi ji proizvodnja usnjene obutve, električnih strojev, živilskih proizvodov in drugi. V neindustrijskih dejavnostih je bilo največ izostankov v zdravstvu in socialnem varstvu, kmetijstvu in gradbeništvu. Kmetje s svojimi bolniškimi dopusti ničesar ne rušijo Slednja razvrstitev je sicer pomanjkljiva v toliko, ker ne vemo, koliko je v posamezni veji ali dejavnosti zaposlenih delavcev in kaj glede na število zaposlenih dejansko pomeni tolikšno število odsotnih delavcev. Dejavnik »moči« posamezne veje, dejavnosti po številu zaposlenih torej ni upoštevan. Pa vendar iz znanih podatkov lahko poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali so res kmetje z uveljavljanjem na novo pridobljene pravice iz zdravstvenega varstva toliko premaknili razmerje in po- večali zdravstveno upravičeno odsotnost z dela? Kmetje naših občin s svojim skromnim deležem 5,2 odstotka ničesar ne rušijo niti bistveno ne vplivajo na povečanje bolniških izostankov. V Lendavi so predstavljali celo manj kot dva odstotka tako pri številu bolnikov kot izgubljenih delovnih dneh, medtem ko na primer v Ljutomeru največ 11 odstotkov. Vprašanje, ali je .Odsotnost z dela manjša v tistih dejavnostih, kjer je nevarnost izgube zaposlitve večja, samo iz razpoložljivih podatkov ne moremo potrditi. Prav tako le ne moremo popolnoma pritrditi tezi, da je več bolniških izostankov v dejavnostih, kjer pretežno zapo-sljujejo žensko delovno silo, ne samo zaradi njihove obremenjenosti na delovnem mestu, ampak tudi gospodinjskimi deli in nego družinskih članov. Čeravno iz podatkov popolne soodvisnosti ne moremo videti, pa je vendar res, da so žene, matere preobremenjene, toliko bolj, če se je nanje ob gospodinjskih in kmečkih opravilih zgrnilo še breme izgube zaposlitve moža, morda še otrok. Neodgovorjena v tem prispevku pa ostajajo seveda še druga vprašanja, na primer, koliko je v ozadju bolniških izostankov delo na kmetijah ali v popolanskem času, na črno. Tako kot to ali morda še bolj pa bi bilo treba izluščiti, koliko imamo, ne samo v Pomurju, ampak tudi v državi tako imenovanih administrativnih bolniških izostankov. Poznavalci pavijo, da ga je veliko, vedno več in za katerega dajemo, porabimo nemalo zdravstvenega denarja. Stopnja »invalidizacije« in število prijav za ocenitev pred invalidskimi komisijami se je namreč zelo povečalo, podaljšujejo pa se tudi čakalne dobe za pridobitev potrebnih zdravniških potrdil. Kako drago nas stanejo bolniški izostanki Zdravstvena odsotnost z dela pa ni samo pokazatelj negativnega zdravja ljudi, ampak jo je treba videti tudi kot velik strošek. Družbeni, ko gre za plačevanje pravic zdravstvenega varstva iz skupne zavarovalniške vreče, pa tudi delodajalca, ko izgublja zaradi delavčeve odsotnosti in ko mu mora za trideset dni bolniške odsotnosti plačati denarno nadomestilo. Komu in kdaj se bo zdelo vredno opraviti izračune, koliko izgubljamo zaradi bolniških izostankov? V prvi polovici lanskega leta smo v Pomurju izgubili zaradi bolniških izostankov 338 138 delovnih dni. V Muri je dnevno bilo na bolniškem dopustu 500 delavcev Že iz podatkov analize odsotnosti z dela za lansko polletje za Pomurje je največji delež odpadel na dejavnost dokončanih tekstilnih izdelkov. Podjetje Mura torej s svojim deležem bolniških izostankov močno izstopa. V podjetju so ugo- tovili, da se je odsotnost z dela zaradi bolniških dopustov lani v primerjavi z letom prej povečala kar za 20 odstotkov. Povprečni delež odsotnosti z dela zaradi bolezni znaša čez 8,1 odstotka, kar pomeni 1075 tisoč izgubljenih delovnih ur ali povprečno dnevno odsotnost 500 delavcev. Podjetje je tako izgubilo, preračunano na izgubljene ure, 300 milijonov tolarjev. Bolniške odsotnosti do trideset dni, ki gre v breme delodajalca, so imeli lani 5,2 odstotka (leto prej 4,5), nad trideset dni, ki gre v breme zdravstvenega zavarovanja 2,2 (1,8) in nege družinskega člana 0,8 odstotka (leto prej 0,6). Povprečna odsotnost z dela v delovnih dneh je bila 21,7 delovnih dni ali leta 92 18,3 dni. V Muri so zato, da so nadomestili izgubljene ure . ter izpolnili naročila, morali več zaposlovati. Kaj je torej vplivalo na tako visok delež povečanja bolniških izostankov v enem letu in zakaj je delež bolniških izostankov v podjetju nasploh visok? Gre torej za dvoje, in če je mogoče povečanje izostankov iz enega v drugo leto povezati tudi s sistemskimi spremembami in učinki nove zdravstvene zakonodaje, potem ostaja še drugo vprašanje. Odgovoriti nanj bo seveda manj preprosto, oziroma bo terjalo strokovno analizo vzrokov visokega deleža bolniških izostankov v podjetju. Za vse izostanke z dela zaradi bolezni torej vzroka ne kaže iskati zgolj v spremembi zdravstvene zakonodaje. Vendar ga tudi ne kaže spregledati. Podjetja predlagajo spremembo zdravstvene zakonodaje Slovenska podjetja Mura, Beti, Sava, Labod, Krka in Gorenje Gospodinjski aparati ugotavljajo, da se jim je delež bolniških izostankov v lankem letu zelo povečal, ne da bi se spremenili delovni pogoji in delovna obremenitev. To povezujejo s sistemskimi spremembami v zdravstveni zakonodaji, izbiro zdravnika, zasebno zdravstvniško dejavnostjo in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Obratne ambulante podjetij ter medicina dela so po novi zdravstveni zakonodaji sploh izgubile na pomenu. Iz Murine obratne ambulante je zaradi izbire zdravnika zdravniške kartone odneslo 500 delavcev. Ugotavljajo, da so te spremembe bile uvedene, ne pa sočasno tudi strokovni kontrolni mehanizmi v zdravstvu. Delodajalec nima več nobenega vpliva. Ker ne verjamejo, da bi se pravica glede izbire osebnega zdravnika spremenila, predlagajo, da preide plačevanje vseh nadomestil plače (osebnega dohodka) v breme Zavoda za zdarvstveno zavarovanje. Pogoj za tako spremembo je verjetno zvišanje prispevne stopnje, vendar bi bil, kot ugotavljajo, skupni družbeni strošek zaradi bolniških izostankov nižji. Ta predlog se jim zdi utemeljen, saj sedaj za bolniške dopustedo 30 dni in nego ni nobenega strokovnega kontrolnega organa, medtem ko za izostanke nad trideset dni za zavarovalnico opravlja kontrolo zdravniška komisija. Predlagajo, da bi te strokovne komisije kontrolo lahko razširile na vse bolniške izostanke. Slovenska podjetja, ki jih bolniški zostanki zelo prizadevajo, so svoje predloge naslovili na ministrstvo za zdravstvo. V Muri se bodo problema bolniških dopustov lotili na dveh ravneh, v sodelovanju z drugimi podjetji na globalni ravni ter znotraj podjetja samega z določenimi strokovnimi analizami in pristopi. MAJDA HORVAT vestnik, 20. januarja 195 lokalna samouprava Tipanje pulza na terenu V Bogojini nova občina? Danes šteje krajevna skupnost Bogojina okrog 1600 prebivalcev, vanjo pa sodijo še vasi Filovci, Ivanci in Bukovnica. Pred približno dvema letoma, ko se je začelo govoriti o novi lokalni samoupravi, so bili od ustrezne republiške parlamentarne komisije uvrščeni v predvideno novo občino Martjanci. To je med ljudi krajevne skupnosti Bogojina vneslo precej nemira. Že takrat so omenjeni komisiji poslali svoj pisni pogled na vso zadevo. Pri tem so utemeljevali, da Martjanci ležijo na robu predvidene občine in da jim veliko bolj pripada status kraja, ki je ob samem mestu Murska Sobota, kot so npr. Rakičan, Krog, Bakovci ali Cernelavci. Potemtakem naj bi tudi Martjanci tvorili neke vrste širšo občino Murska Sobota z mestom. Z geografskega stališča pa bi glede na dejstvo, da bo južneje od njih občina Beltinci, pričakovali, da ima najustreznejši položaj za sedež nove občine ravno Bogojina. Pri tem omenjajo, da je v Bogojini osnovna šola, ki jo že zdaj obiskujejo otroci iz Moravskih Toplic, Tešanovec, Mlajtinec in celo iz Strehovec. Poleg tega premorejo DR. FRANC HORVAT - predsednik sveta KS Bogojina lavec in poslanec iz Bogojine FRANC CIPOT - občan Tešanovec in vodja občinskih financ še pošto, imajo urejeno preskrbo prebivalstva in druge objekte, manjka jim edinole zdravstvena postaja. Zato razmišljajo, da bi nova občina zajela območja od Moravskih Toplic do Strehovec. Določeni zgodovinski podatki kažejo, da je bilo to območje že od nekdaj povezano z Bogojino. Tako je konec prejšnjega stoletja in v začetku tega stoletja celo Kobilje sodilo v župnijo Bogojina. Upoštevati vizijo razvoja »V prid upravnemu središču govorijo tako geografski kot zgodovinski podatki, dodati pa je treba tudi vizijo razvoja tega predela, to sta predvsem kmetijstvo in turizem. Gre za Moravske Toplice z geotermalno vodo in zdraviliško dejavnostjo, znamenito Plečnikovo cerkev v Bogojini, pa lončarje iz Filovec, vse več.ljudi, kot npr. Er-niša v Tešanovcih, pa se odloča za kmečki, celo močno poudarjen ekološki turizem. V igri sta tudi dva projekta Bukovnice. Po enem ministrstvo za notranje zadeve predvideva med Bukovnico in Mo-tvarjevci počitniško- rekreacijski center, druga zadeva pa se odpira prek kmetijskega ministrstva, in sicer projekt celovitega urejanja podeželja, zlasti vasi Bukovnica. Zaradi narave je ta kraj primeren za razvoj mehkega oziroma ekološkega turizma, ki je v svetu postal modna muha in zelo profitna dejavnost. Ob vsem tem ne gre zanemariti tudi Bukovniškega jezera in večje promocije naših prednosti,« poudarja predsednik sveta KS Bogojina dr. Franc Horvat. »Na seji sveta KS smo prišli do spoznanja, da bi bilo zaenkrat dobro ostati še v okviru stare občine, počakati morda dve leti in na primerih drugih, ki se bodo odločili za novo občino, videti, kaj to prinaša. Če pa bo tok dogajanja drugačen in bo vse razpadalo, bomo pač morali reagirati tudi pri nas. Glede govoric, da bi tudi Moravske Toplice hotele svojo občino, moram pripomniti, da je to stara zadeva, ko bi pravzaprav v vsaki vasi radi imeli svojo občino. Ne vidim razloga, kako bi lahko bilo tam upravno središče, saj ne izpolnjujejo predpisanih meril. Nimajo osnovne šole, niti pošte ali krajevnega urada. S tem, ko bi spadali v občino Bogojina, ne bi bili v ničemer prikrajšani. Dober primer je občina Piran, kjer se Portorož v njenem okviru maksimalno dobro razvija. To pomeni, da bi morali preseči zaslepljenost z lokalnimi interesi. Prav tako nimamo ničesar proti občini Martjanci, toda to se mi ob bližini Murske Sobote zdi nesmiselno.« Njegov soimenjak Pavel Horvat iz Bogojine, sicer poslanec zbora KS soboške občinske skupščine, ima seveda svoj pogled. »Menim, da je naša krajevna skupnost zaokroženo upravno in versko središče, zato tudi primerno za sedež nove občine. Imamo primerno zgradbo, pridobiti pa bi morali še nekatere sosednje vasi, ker vemo, da naj bi bodoča občina imela vsaj približno tri tisoč prebivalcev. S Tešanovci trenutno nismo imeli posebnih pogovorov, imamo pa dobre odnose s krajevno skupnostjo, saj se njihovi vaščani dokaj pogosto poslužujejo storitev pošte in krajevnega urada. Zato upamo, SLAVKO HORVAT - predsednik sveta KS Moravske Toplice da se bodo Tešanovci raje priključili k nam kot kam drugam, v kolikor ne nameravajo ustanoviti svoje občine. Moravske Toplice pa so vprašanje zase, kajti imajo se za nekakšno središče. Vse skupaj pa nas čaka odgovorna naloga, zato je treba temeljito pretehtati sleherno odločitev.« Dolgost življenja, ne pa životarjenje! Dovolj zgovorno je mnenje znanega kulturnega delavca in poslanca Jožeta Vugrinca iz Bogojine? »Eno je gotovo: novo organiziranje lokalne samouprave je potrebno, vprašanje je le, če so naši politiki v potankostih proučili njeno organizacijo, funkcioniranje in ceno. Ce bi bilo to troje dobro domišljeno, vnaprej predvideno, pripravljeno in ljudem posredovano, potem bi se le-ti lažje odločali, kje naj bo občina, zakaj ravno tam, kaj bodo z njo pridobili, kaj žrtvovali itd. A bojim se, da temu ni tako. Zato sem sam pri sebi v precejšnji dilemi, ali se zavzemati za novo občino s sedežem v Bogojini ali ne. Večino zahtevanih kriterijev za njen nastanek izpolnjujemo, posebej še, če bi se vanjo vključile tudi vse vasi bogojinskega šolskega okoliša (poleg krajev iz sedanje naše KS torej še Moravske Toplice, Tešanovci. Mlajtinci in Lukačevci) in vse vasi iz naše župnije (torej tudi Strehovci, ki danes spadajo v dobrovniško KS). Dodam naj. da se tudi nekateri vaščani Kobilja nagibajo k temu, da bi bil njihov kraj vključen v našo občino. Idealist in lokalpatriot. kakršen sem. bi bil potemtakem zelo vesel, če bi nastala nova občina Bogojina, vendar taka, ki bi imela od države in svojih lokalnih, sposobnih voditeljev zagotovljeno dolgo življenje (ne životarjenje!), taka, da bi se v njej vsi kraji (ne le kraj s sedežem!) enako hitro razvijali, taka, ki bi bila prijaznejša (kot je sedanja!) do ljudi in okolja, skratka - taka, ki bi veliko dala na to, da bi nam bilo občanom vsem skupaj bolje, kot nam je zdaj, da bi vsi skupaj v naši mladi državi zaživeli v duhovnem in materialnem pogledu človeka vrednejše življenje. Upam, da je to zadnje tudi osnovni namen in cilj naše nove organiziranosti lokalne samouprave in državne uprave. Če ni, je naš trud zaman, so naša pričakovanja prazna in početje jalovo.« Preuranjeno o odločitvah Tešanovčanov Če želimo dobiti karseda nazorno podobo dogajanja na terenu, je prav, da prisluhnimo še drugim ERVIN PINTER - predsednik sveta KS Martjanci »prizadetim« v sosednjih krajih. »Gre za to, da je KS Tešanovci v sredini dogajanja, brez tega, da bi nas kdo vprašal, kako in kam se bodo ljudje odločili na referendumu za nove občine. Sicer pa se bomo morali v tem prehodnem obdobju še pogovoriti z ljudmi, ki bi radi vedeli, kaj bodo resnično pridobili. Ker razprav še ni bilo, bi bilo preuranjeno govoriti, za kaj se bodo ljudje iz KS Tešanovci odločili. Zagotovo pa je, da ne more priti do avtomatske priključitve KS Tešanovci komur koli,« pravi Franc Cipot iz Tešanovec, dober poznavalec razmer, sicer pa vodja občinskih financ. Po njegovem se nihče ne bo strinjal, da bi se nove občine skoncentrirale v eni vasi oziroma sedanji krajevni skupnosti, da pa bi ostali bili nekakšni sateliti bodočih občin ali kot pridružene članice. Njegovega sovaščana Štefana Kuharja, delegata zbora KS, pa zlasti moti to, da v občinski skupščini še ni bila sprejeta opredelitev, ali se bo občina delila na več občin ali pa bo ostala v sedanjih okvirih. »V KS Tešanovci še nismo sprejeli nobenega uradnega sklepa, vendar po razpravi na seji sveta KS ugotavljamo, da se bomo uradno odločili takrat, ko bo znano, na koliko občin se bo razdelila dosedanja občina Murska Sobota. Po različici, da bo 5 ali 6 novih občin, se zavzemamo za občino Murska Sobota; če pa bi bilo več kot 10 občin, smo za občino s sedežem v Martjancih. Zaradi turističnega ugleda Moravskih Toplic so bili predlogi, da bi .bil sedež občine v tem kraju, vendar bi morali pred tem doseči soglasje v vseh KS, ki gravitirajo na to območje, ne pa to prenašati na referendum. Osebno sem mnenja, da bi občina Murska Sobota morala ostati enovita kakor doslej, saj bi vse pristojnosti, ki jih bodo imele nove občine, občani lahko urejevali na sedanjih krajevnih uradih, odpravili pa bi velike stroške, ki bi nastali z ustanovitvijo novih občin.« V Moravskih Toplicah prisegajo na ekonomsko plat Seveda smo za mnenje vprašali tudi predsednika krajevne skupnosti Moravske Toplice Slavka Horvata. »Vsekakor se zavzemamo, da bi bil sedež bodoče nove občine v Moravskih Toplicah. Zakaj? Zato, ker je kraj geografsko središče med Martjanci in Bogojino, upoštevati pa velja tudi gospodarski vidik. Če naštejemo normative, ki jih mora središče občine izpolnjevati po zakonu o lokalni samoupravi, imamo banko, trgovino, cerkev ter zgrajeno kanalizacijo in cestno infrastrukturo, v bistvu nam manjka samo še osnovna šola. Zamišljamo si, da bi pokrili celotno območje od Martjanec do Bogojine oziroma Bukovnice, ki bi bilo gospodarsko dokaj močno, zlasti s turistično dejavnostjo. Po eni strani je tu zdravilišče Moravske Toplice, po drugi strani pa bi lahko razvili rekreativno dejavnost. Pri tem bi se kmetijstvo lahko prilagodilo turistični dejavnosti, s čimer bi zagotavljali tudi zaposlovanje ljudi. Menimo, da bi lahko čez nekaj let postali najbolj urejen in gostom prilagodljiv turistični kraj v Sloveniji. V pogovorih smo zaznali, da Tešanovci podpirajo našo pobudo, Bogojina z bogato kulturno tradicijo pa ostaja pri svojem.« Štefan Kuhar iz Moravskih Toplic, poslanec zbora KS, stavi na zdraviliški turizem in Moravske ŠTEFAN HORVAT - predsednik zbora KS Toplice kot nosilko turizma v občini in Prekmurju. »Zato bi pri ustanavljanju novih občin morali upoštevati ekonomsko plat, nikakor pa ne politične. Sama delitev naj bi bila zagotovilo za življenje nove lokalne samouprave, da bi lahko gospodarsko preživela in bi se občanom godilo čim boljše, v zadovoljstvo države in nas vseh. Glede razmišljanja o ustanavljanju novih občin v naši okolici nikogar ne zaničujem, vendar trdim, da se je vedno določal sedež po nekem vzoru, bodisi gospodarskem ali političnem. Če gledamo vnaprej, imajo Moravske Toplice večje možnosti razvoja kot katerikoli kraj v naši bližini. Če se že odloča, bi bilo verjetno prav za vse okoliške kraje in tudi za razvoj turizma, da je občina v Moravskih Toplicah, ker bodo tudi gostje, ki bodo tu živeli, rabili marsikaj ob vsakem času, kar jim lahko ponudimo ravno pri nas.« »Borbe, da bo sam hudič!« Nekdanja občina Martjanci je obsegala še Nemčavce, Noršince, Lukačevce, Andrejce in Krnce. Tako razdelitev so poznali pred letom 1935. Kasneje so se občine združevale v t. i. velike občine. Takrat sta se tudi združili občini Martjanci in Tešanovci. Slednja je bila posebna občina in je obsegala poleg Tešanovec še Mlajtince, Vučjo Gomilo in Moravce. Po reorganizaciji sta se ti dve bivši občini združili v t. i. veliko občino. Po letu 1945 taka razdelitev ni več obveljala in so se zopet organizirale krajevne skupnosti, ki pa nikoli niso bile enake prejšnjim občinam. VSE NARED ZA NOVO OBČINO - Pred vaškim domom v Bogo? je bilo te dni zelo živahno. Kot je videti na posnetku, so hiteli z ob®0’ MANJKA JIM LE ŠOLA - Tako vsaj pravijo v Martjancih, kjer/ predviden eden od sedežev bodoče občine. Krajevni urad in zdravstv®“ ambulanta (na posnetku) predstavljata gotovo določeno prednost. Po besedah Štefana Horvata, zdajšnjega predsednika zbora KS soboške občinske skupščine, je bila v času okupacije med drugo svetovno vojno marijanska občina enaka kot v stari Jugoslaviji. »Zdi pa se mi, da so takrat imele občine večje pristojnosti kot zdaj, zlasti še župan.« Po njegovem mnenju je danes bistvenega pomena, če bo občina lahko gospodarsko preživela. »Težko verjamem, da bo država, kakršna je zdaj, zmogla v večji meri pomagati siromašnejšim občinam. Zato bodo le-te težko dosegle napredek. Vedeti je treba, da nekatere vasi marijanske občine ne gravitirajo na Martjance, ampak so mnogo bolj navezane na Mursko Soboto. Za Mursko Soboto pa je vprašljivo, kaj bo: ali bo samo mestna občina ali pa bo občina Murska Sobota z okolico. Moje mnenje je, da se Murska Sobota ne bi smela zapirati zgolj v mestne okvire. Rabi namreč neka »zelena pljuča« okrog sebe.« Na vprašanje, ali bi pristal na to, da bi Martjanci sodili pod občino Murska Sobota z okolico, je odgovoril, da to ne bo lahka stvar, čeprav bi bili prebivalci nekaterih vasi zdajšnje krajevne skupnosti Martjanci za to. »Ljudje imajo pomisleke, ali ne bo večja občina neenakopravno obravnavalo satelitska naselja okrog sebe. Če ne bo prihajalo do bistvenih razlik, potem je to dobra odločitev. Večja dilema je, kaj bo z drugimi kraji, npr. z Moravskimi Toplicami, kjer prav tako želijo imeti svojo občino. In če pogledamo, da so se tudi v Bogojini ogreli za novo občino, bi na kratki razdalji od Tešanovec do Murske Sobote imeli tri majhne občine, kar ni logično in gospodarsko upravičeno. Tu bodo take borbe, da bo sam hudič! Zato menim, da se pri tej zadevi ne kaže »posiliti«. To naj malo dozoreva«, dodaja Štefan Horvat. Martjanci imajo dovolj močno zaledje Predsednik sveta KS Martjanci Ervin Pinter: »V stikih s krajani smo dognali, da se ne bi radi priključili na neko novo občino, ampak naj bi še naprej ostala velika močna občina Murska Sobota, ki je sposobna marsikaj narediti tako po finančni kot strokovni plati, s tem pa tudi nadaljevati s kontinuiranim razvojem. V nasprotnem primeru se bojimo nove organiziranosti, vendar bi to zahtevalo določen čas, saj' sprememb ni možno narediti čez noč. To bi za nas praktično pomenilo, da bi za leto ali dve zastali v svojem razvoju in na novo začeli tam, kjer smo danes. Pri tem zagovarjamo model dr. Vrišerja, kajti menimo, da ima naselje Martjanci s svojo okolico dovolj močno zaledje za bodočo novo občino. Prebivalstvo je zelo navezano na Martjance, kjer obstaja tudi pošta, poleg tega pa razpolagamo s pro- stori, kjer bi lahko organi»1”* novo občino. Res nimamo »° vendar je šolski okoliš za n®’ otroke delno v Murski Soboti * Puconcih. Na našem območju dve verski skupnosti, pri cei®*1 imajo katoličani svoj sedež v M^ jancih, evangeličani pa v Mu^ Soboti in Puconcih. Poleg tega sl®* obnovili zdravstveno ambula®1* v Martjancih, ki jo obiskujejo tak® _ prebivalci Moravskih Toplic W Tešnovec in Bogojine, na druf strani pa tudi iz ratkovske in ? conske krajevne skupnosti, M’ kovec in celo iz Brezovec. Zdist mi zelo nelogično, da bi naši ^ čani, ki jih vsakodnevne,poti dijo v občinsko središče oziro®1* bodoče okrajno središče Murs^ Soboto, svoje storitve šli opravlj* v Moravske Toplice, še manj P’ v Bogojino. Posebej zato, ker f krajevni urad v Martjancih. N mamo pa ničesar proti občini gojina, vendar se ne moremo njati s tem, da bi nas priklju* k njihovi občini.« Geza Marič, predsednik vaškrf odbora Sebeborci: »Moje mnenj0, ki ga delim z mnogimi sovaščan1, je, da bi ostalo tako, kot je doslej, torej s sedežem občin* v Murski Soboti. Če do tega ve®' darle ne bi prišlo, bi bili vsi zai®k resirani, da bi spadali pod no? občino Martjanci. Nanjo smo h1: že dolgo navezani, in sicer že časa Madžarov, v času Avstro-O^ ske in stare Jugoslavije. Spomni1” se, da je bila leta 1957, ko se”1 prišel v Sebeborce, občina W!' janci. Tu so Opravljali davčne stori' tve, lahko smo dobili gradbena ^ voljenja, imeli smo sanitarnega i”' špektorja in vse je bilo poveza®!' ’ pri čemer je bilo zaposlenih J okrog 10 ljudi. Nikakor pa se n®' mogel strinjati s tem, da bi n’* priključili npr. k Moravskim Top11' cam, Bogojini ali celo Puconce^' kot se že govori.« Brez panike, a previdno! Za mnoge je prišel zakon o kalni samoupravi kot strela z M nega, saj nanj niso pripravlje11 tako organizacijsko kot kadrovsk0. Moti jih predvsem to, da ni do*0’ opredeljeno financiranje novih čin, predvsem pa zagotavljanje virnih prihodkov. Izkušnje iz teklosti nas učijo, da smo se na pomembnem področju veliko^* zaletavali in da vse ni bilo tako, so napovedovali. Zato obst®)" upravičena bojazen, da se temu bo možno izogniti tudi v tem meru, ko se skuša čimprej uveft viti nova lokalna samouprava vzoru razvitejših držav. Br, dvoma bo še veliko vročih ra/K’ na to temo, pri čemer upajmo. se le-te ne bodo izrodile, kajti bilo najslabše za naše občane, ki 2 ; itak niso povsem zadovoljni z dosp danjimi rešitvami pri preoblikuj' nju komunalnega sistema. Z^"». bi smeli ostati na pol poti! MILAN yestnik, 20. januarja 1994 stran 7 kmetijska panorama razpravami o proračunskih sredstvih Kmetijstvo ponovno na stranskem tiru? Lucerna na Potem ko je državni zbor že pred koncem lanskega leta sprejel proračunski memorandum za leto 1994, se razprave o proračunu te dni šele začenjajo. Lahko trdimo, da bo usklajevanje proračuna za letos zahtevna in dolgotrajna na-toga, saj so potrebe in apetiti veliki, proračunska vreča pa premalo polna. Predvidevamo lahko, da bodo v razpravah o razdelitvi proračunskih sredstev spet prihajali v ospredje najrazličnejši politični interesi, kar pa gotovo ne bo dobro za državo, ki se že zdaj otepa s preveliko javno porabo. Ce bomo to hoteli obdržati in obvladovati v načrtovanih okvirih, bo nekdo pač moral potegniti krajši konec in bojimo se, Usposabljanje sadjaijev Sadjarskem društvu Pomutja tudi v tej zimski sezoni namenjajo posebno skrb strokovnemu izobraževanju in usposabljanju svojih članov. Zdaj, ko dela v sadovnjakih ®*rujejo, pripravljajo več strokovnih predavanj, v Srednji kmetijski šoli Rakičan pa tudi tečaje za sadjarje. Prvi ‘akšen tečaj je že mimo, nadaljeval pa se bo 18. januarja ob • uri. S sadjarskimi tečaji v srednji kmetijski šoli bo “rustvo nadaljevalo še 19., 21. in 26. januarja ter 10. in 16. rebruatja. V februarju bo tudi več strokovnih predavanj, saj bo 5. ‘ebruarja ob 9. uri v hotelu Diana o odpornih sortah jabolk Predaval dr. Jernej Črnko, o koristnosti ptic v nasadih pa govoril Tine Benedičič. Ta dan bo ob 14. uri tudi občni zbor društva, ki ga bodo zvečer nadaljevali z družabno Prireditvijo in s plesom. 19. februarja ob 9. uri bo v Diani Predaval dr. Franc Štampar, ki bo spregovoril o oplojeval-um odnosih in fizioloških boleznih pri sadju, za 27. februar Pa Pripravljajo praktičen prikaz rezi sadnega drevja. Prikaz 0 °b 9. uri v Smodiševem nasadu v Otovcih, rez pa bo Prikazal dipl. inž. Franc Kotar. Program strokovnega uspo-“Pbljanja za prihodnje mesece še pripravljajo, zato so še Posebej dobrodošle vse pripombe in želje članov društva. L. K. da bo med temi tudi tokrat kmetijstvo. Že ob razpravah o proračunskem memorandumu smo lahko slišali številne pripombe na račun tega, da je kmetijstvo tista gospodarska panoga, ki ji ne namenjamo pravega mesta v naši gospodarski politiki. Že to, da se v memorandumu realno zmanjšujejo podpore v obliki subvencij v kmetijstvu za 10 odstotkov, kaže, da ni pravega vzdušja za zagotavljanje ustreznih pogojev gospodarjenja v slovenskem kmetijstvu in za njegovo izenačevanje s kmetijstvom v razvitih evropskih gospodarstvih. Medtem ko se na vseh področjih gospodarstva in tudi negospodarstva zavzemamo za pokritje stroškov in za njihovo priznanje na evropski ravni, se v kmetijstvu pokrivanje teh stroškov priznava le do višine 80 odstotkov. V panogi, ki ne ustvarja ustreznega dohodka, pa tudi ni moč pričakovati hitrejšega prestrukturiranja in se bo zato otepala z vedno večjimi težavami. Takšen odnos do kmetijstva je še toliko bolj nerazumljiv, ‘ ker so ti isti poslanci državnega zbora sredi lanskega leta sprejeli strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, in to z večinsko podporo. V tej strategiji smo se zavestno odločili za ekosocialni razvojni scenarij, po katerem pridelava hrane zaradi težavnosti in neenakih pogojev gospodarjenja ne bo poceni. Če bomo hoteli doma pridelati dovolj hrane in si zagotoviti samooskrbo, kar smo v strategiji še posebej zapisali, bomo morali za uresničitev tega cilja zagotoviti tudi zadostna sredstva. Zaenkrat pa ne kaže tako in tudi v nadaljnjih postopkih proračunskega usklajevanja skorajda ni pričakovati, da bi kmetijstvu letos odmerili večji delež v proračunski pogači. Že zdaj vse kaže, da bodo razprave o razdelitvi proračunskih sredstev dokaj burne in verjetno bo minilo kar nekaj časa, preden bo proračun tudi sprejet. Nekateri celo trdijo, da se to ne bo zgodilo pred aprilom, medtem pa se lahko še marsikaj menja. Pri tem ne želimo obujati spominov na takšne ali drugačne lobije, dejstvo pa je, da so ti v preteklosti že odigrali svojo vlogo in tudi zdaj bo verjetno tako, da bo večji delež potegnil tisti, ki bo vplivnejši in močnejši. Čas je torej, da se tudi kmetijci ustrezno organizirajo in skušajo prek poslancev vplivati, da bodo kmetijstvu namenili nekoliko več sredstev. LUDVIK KOVAČ Rezultat škropilnih poskusov 1, $kr — Pkvelov vP^ei^e koruze s herbicidi v vrste in mehansko uničevanje 1 okac'™“11 2- Skroni'|JA: vas STRUKOVCI (dve kmetiji) " ^ual nrl?11 poskus s herbicidi v sladkorni pesi (brez Pyramina WP) ~ Golti* in ..'zn'kom p0 Potreb, MUna' ^M ^ P° vzniku pese in plevelov vas PREDANOVCI (ena kmetija) vas BREZOVCI (ena kmetija) ^Poskusov: P°rabo herbí'^311^0 zmanjšano Pr!!Varni Za (dov v koruzi z na- 1 Površini. lievanje plevelov po utanino p^ti Pozavn notiti stroške in Pri’ Poudariti n 0 razliko; ^njšanja aravovarstveni učinek ^j^ino. P°rabe herbicida na ^vaXX^0 pyramin WP a Pese pred ple- v "° deluje „n*gati™° oz. zavi-sta^*1!^0™ peso ^dni); diju razvoja (prvih p^i °eeSeS i l? plevelov se na bir>Lebne doze a^° odločimo za ¿d°V ter t ik" kombinacije her- naíaberbic&^ Zaradi maniših Varstveni učinek kitati; 1. haV' s sreJstvn koJuze v vrste °*5 kaj naniesto J? primextra 2 kg/ Do dPlsane doze 6kg. 8 (4.284 SIT) ° P° hektarju za Pri prvem kultiviranju in dognojevanju koruze z dušikom ob pojavu plevelov opravimo spet škropljenje plevelov v vrsti, ki jih mehansko nismo uničili, s herbicidom, in sicer je bila doza sredstva Lentagran WP 0,6 kg na ha, namesto predpisane doze po celi površini 2kg na ha (4004 SIT). Obhodi se zaradi agregatiranja priključkov zmanjšajo, oz. so enaki kot pri standardni pridelavi (okopavanje koruze se šteje za standardni opravek), samo delo pa je bolj zahtevno in se mora opravljati na osnovi ogledov posevkov in oceni pravočasnosti pojava plevelov in optimalnega časa najboljšega delovanja sredstva na plevel; torej delo je bolj strokovno. Pri manjših dozah herbicidov je glede naravovarstvenega vidika vsekakor zelo zaželjeno, da preide čimveč kmetov na tak način pridelave koruze, vsaj se poraba herbicidov zmanjša po hektarju za celih 5,4kg - namesto 8 kg samo 2,6 kg. Prihranek denarja zaradi zmanjšanja doz herbicida znaša po hektarju okrog 8.280 SIT, kar nikakor ni zanemarljiva vsota, posebej še ne pri proizvajalcih, ki imajo po več hektarjev koruze. Ob ogledu posevkov je bila nare- jena ocena, da so posevki pri obeh vrstah obdelave enako zapleve-Ijeni, torej večja poraba herbicidov ni nujna. Edina ovira je trenutno zelo oz. dokaj draga oprema za agregatira-nje strojev; perspektiva je v uvajanju strojnih krožkov po posameznih območjih. 2. Pri sladkorni pesi smo predvsem stremeli za tem, da izločimo sredstvo Pyramin WP iz uporabe, ker v začetnem razvoju pese zaviralno deluje nanjo. Pred setvijo pese smo tretirali celo površino z 2kg/ha Dual-a (travni pleveli), nato pa smo spremljali razvoj pese in plevelov ter nato tretirali celo površino s kombinacijo Goltix in Betanal AM 11 1,5 + l,5kg/ha. Plevele smo uničili v najbolj občutljivi fazi. Nato je sledilo okopavanje pese ter dognojevanje in nato redčenje pese ročno ter obenem še uničevanje plevelov, ki so se naknadno pojavili. • Na obeh parcelah je bilo opravljeno le škropljenje z Dualom in enkrat s kombinacijo 1,5 + 1,5 Gol-tix in Betanal AM 11. Potrebe za ponovitvijo škropljenja z višjo kombinacijo ni bilo, ker so kmetovalci kasneje vznikle plevele uničili ročno. Sredstvo Pyra-min WP je bilo v celoti izločeno iz proizvodnje, kar znaša zmanjšanje porabe herbicida po hektarju za 3,5 kg/ha oz. 6.426 SIT prihranka. Pri povprečni površini pridelave sl. pese na naših kmetijah nekje okrog 0,6 ha bi bilo mogoče v bo- doče preiti na pridelavo pese na 70% površin brez uporabe sredstva Pyramin. Potrebno je predvsem temeljitejše spremljanje razvoja pese in plevelov ter pravočasno tretiranje s herbicidi v začetnih razvojnih fazah plevelov. Zaključki: V obeh primerih lahko ugotovimo, da smo z drugačnim načinom pridelave določenih poljščin porabili občutno manjše doze herbicidov po hektarju, prihranili precej finančnih sredstev in v končni fazi dosegli iste proizvodne rezultate kot pri standardni, že vpeljani tehnologiji pridelave. Ob ogledih smo lahko ugotovili, da je bila zapleveljenost njiv enaka kot na njivah, kjer je bilo porablje-nodosti več herbicidov po hektarju. V posevkih lahko uničujemo le plevele, ki se dejansko pojavljajo in ne vsevprek ter s tem znatno prihranimo. Problem, ki se pojavlja, je predvsem malo primernih priključkov za tak način pridelave (predvsem pri koruzi) in dokaj draga naložba v nabavo primerne opreme. Iz naravovarstvenega vidika ima ta tehnologija velike prednosti ’ pred tako imenovano standardno, že vpeljano tehnologijo, ker z zmanjšanimi dozami herbicidov manj bremenimo tla in posevki puščajo za sabo boljše rastne pogoje za naslednje poljščine. Kmetijska svetovalna služba: inž. Jože Sukič OSTANEM STAROKOPITNA). Doslej se silo kes enostavno! oprali smo Posodo, žveplali , preteč/lí¡/j Pili >BKO VINO. Sedaj bi pa moral vmešat FE/tta&el^e latino, Silicijevo «¡slino, žVEpLAdo K«LÍN0,.. SICER. živinorejski kmetiji Suša nas je prisilila, da začnemo uvajati v kolobar tudi v naših klimatsko zemljiščnih pogojih najkvalitetnejšo krmno rastlino lucerno. Že v preteklih letih nam je bilo dokazano (dr. Korošec), da ob primerni ureditvi zemljišč (apnenje) lahko tudi v naših rastnih pogojih uspešno pridelujemo lucerno. To nam dokazujejo tudi zasnovani makro-poskusi (Sebeborci: Vagner, G. Moravci: Ambruž) posevkov lucerne s strani pospeševalne službe (1988). Da bi iskoristili te prednosti, ki nam jo daje lucerna, je nujno, da ima sleherna živinorejska kmetija v kolobarju to rastlino. Tako bomo znatno stabilizirali pridelavo voluminozne krme ob neugodnih sušnih letih. V ta prizadevanja se vključuje tudi Skupščina občine M. Sobota, saj daje regres ob nakupu semena lucerne, da bi rejce živine tako posebej spodbudila k pridelavi. V ta prizadevanja se vključuje tudi Splošna kmetijska zadruga Martjanci, kjer lahko dobite seme lucerne za spomladansko setev po regresirani ceni za območje cele občine. Vse informacije o takojšnji nabavi dobite v trgovinah zadruge (telefon 48 443, 48 274, 48 634, 44 063). Osnovne značilnosti in pomen te krmne koševine za naše supanonsko klimatsko območje so določene in jih v naslednjih letih ob vstopu v Europo ne moremo več zapostavljati, če bomo hoteli ekonomično poslovati v prireji mleka, pitanju govedi, reji prašičev in drobnice. Nekaj osnovnih poudarkov oziroma lastnosti detelje lucerne: 1. V naših rastnih pogojih daje največ beljakovin po enoti površine, zboljšuje beljakovine žitaric, vsebuje obilo vitaminov in rudnin. 2. Zaradi velike mase v globino zraslih korenin bogati tla s humosom, doprinaša rodovitnosti tal, zboljšuje zdravstveno stanje tal in razpleveli zemljišča. Bogati zemljo z dušikom, saj v ugodnih pogojih veže v koreninah tudi do 300kg dušika po hektarju. 3. Zaradi globokih korenin (več kot 150 cm) dobro prenaša sušo, saj je dalo v združeni setvi s travami zadovoljiv pridelek medtem ko so se trave dejansko izsušile (pasja trava) v preteklem letu. 4. Ob uvedbi lucerne v kolobar (izločina 5-6) let znatno pocenimo prirejo v živinoreji, saj nam daje skupaj s koruzno rastlino v naših krajih najcenejši obrok brez dodatka kupljenih beljakovin. Šele suša in ekonomika nas prisiljujeta, da začnemo uvajati v kolobar lucerno. Lucerna kot tudi sladkorna pesa pa zahtevata primerno kislost tal (ph) za zadovoljive pridelke. Ker je potrebno zemljo razkiselje-vati, bomo v ta namen v zadrugi Martjanci postavili silos za dobavo apnenca v razsutem stanju. Tako že sedaj zbiramo naročila za spomladansko apnenje prekislih njiv, kot tudi apnenja travnikov po košnji sena. Apnenec lahko trosimo s trosilci gnojil, za trošenje mulja pa potrebujemo trosilce ■posebne izvedbe. Odločitve o pridelavi lucerne na kmetiji bo potrebno sprejeti čim prej, da bomo prihranili denar za nabavo superkoncentratov, še posebej sedaj, ko dobimo seme na račun suše regresirano po skoraj polovični ceni, kot je to v trgovinah. Jože Nemeš, dipl. inž. agr. Praktični prikaz namakanja Suša, ki je v minulih dveh letih pestila slovenske kmetijce, je vzpodbudila odgovorne, da so začeli razmišljati tudi o namakanju. Po mnenju strokovnjakov je namakanje pomemben agrotehnični ukrep, ki tudi v letih brez katastrofalne suše prispeva k večji kmetijski pridelavi. V lanskem letu je bila v Sloveniji dana pobuda o izdelavi nacionalnega programa namakanja, ponekod pa so že ustanovili posebne konzorcije za namakanje in eden takšnih konzorcijev je tudi v Pomuiju. Dokler ni sprejet nacionalni program namakanja, pa žal ni enotnega pristopa do reševanja teh vprašanj. Da ne bi zaostajali in bili nepripravljeni, se na posameznih območjih po svoje lotevajo te problematike. V Srednji kmetijski šoli Rakičan bodo tako prihodnjo soboto (22. januarja) predstavili namakalni program enega izmed vodilnih svetovnih izdelovalcev namaklanih sistemov PLASTRO GVAT iz Izraela. Ob tej priložnosti bo ob 9. uri tudi strokovnbo predavanje o lokaliziranem namakanju kmetijskih rastlin, predaval pa bo dipl. inž. Iztok Matajc. Predstavitev namakalnega sistema bo gotovo zanimiv za tiste, ki razmišljajo o ureditvi namakalnih sistemov, saj imajo Izraelci na tem področju gotovo najboljše izkušnje. LESNO GOZDARSKA ZADRUGA GORNJA RADGONA z.o.o. 69250 Gornja Radgona, Jurkovičeva 3-4, tel,'fax; 069'62488 L. K. Lastniki gozdov! Odkupujemo hlodovino listavcev in iglavcev po najugodnejših cenah. Opravljamo tudi storitve: posek, krojenje, spravilo in transport lesa ter žaganje hlodovine. Trenutne odkupne cene hlodovine: bukev hrast jelša topol Jesen, javor, češnja 5.500 do 17.000 SIT/m3 8.000 do 28.000 SIT/m3 5.000 do 14.000 SIT/m3 5.000 do 9.000 SIT/m3 7.000 do 23.000 SIT/m3 Plačilni pogoji so kratki, trenutno le 7 dni. Vse ostale informacije dobite pri naslovniku, to Je LESNO-GOZDARSKA ZADRUGA Gornja Radgona, telefon in fax (069) 68 188 vsak delavnik od 7. od 18. ure. stran 8 vestnik, 20. januarja 1994 sociala, šolstvo, zdravstvo Vlada sklenila kompromis z zdravniki Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je podpisal z reprezentativnimi sindikati zdravstva kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike. Pogodba je po podpisu začela veljati v tistih členih, ki niso povezani z določili bodočega zakona o razmerju plač v javnem sektorju in pravilnika o napredovanju. To pomeni, da se bo lahko dežurstvo v zdravstvu obračunavalo po njenih določilih. Realizacija tega določila ne bo predstavljala sprememb na področju javne porabe, kar pomeni, da prispevna stopnja za zdravstvo ostaja enaka kot doslej. Ministrstvo za zdravstvo pa bo v sodelovanju z vodstvi vseh zdravstvenih zavodov preverilo potrebnost sedanjega števila dežurnih služb in vzpostavilo strokovno enotnost na tem področju. S tem se je strinjal tudi zdravstveni sindikat Fides. Vlada ugotavlja, da so že pred stavko izrazili svoj namen, da se kolektivna pogodba podpiše in je opravila potrebno vladno proceduro, tako kot za vsak drug dokument, ki ga podpiše. Za to je potreben določen čas. Upoštevajoč to bi bil dosežek tudi brez stavke enak, kot je. Vladna procedura se je namreč začela, še preden je bila stavka razglašena, kar je ministrstvo posebej poudarilo v obeh sporočilih javnosti ob začetku stavke. Pogajanja so bila intenzivna in naporna, posebno zato, ker so potekala pod pritiskom rokov, kar je v delu vnašalo določeno napetost. Ministrstvo zaključuje tudi pogajanja o vsebini panožne kolektivne pogodbe, ki zajema tudi druge profile v zdravstvu, pričenjajo pa z oblikovanjem pravilnika o napredovanju, ki bo pomenil uresničevanje določil zakona o razmerjih plač. Sele s tem bo delo na tem področju končano. Takšnega mnenja je bil minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Manj veseli pa so bili zdravniki in medicinsko osebje; predvsem jih zanima razmerje plač. Direktor vladnega urada za informiranje Mile Šetinc pa je na tiskovni konferenci vlade predstavil predlog zakona o javnih glasilih in predlog zakona o RTV-ju Slovenije. Zakon o informiranju v novi verziji upošteva številne pripombe, ki so prišle predvsem iz javnih medijev, delovnih teles skupščine in predlogov ter pripomb poslancev. Pri pripravi zakona pa je sodelovalo tudi Društvo novinarjev Slovenije. V predlogu zakona so dopolnjene določbe o nekomercialnih lokalnih programih, niso pa več omenjeni regionalni programi, ker pač še niso oblikovane pokrajine. Novost je poglavje o zaščiti pluralnosti in raznovrstnosti javnih glasil, ki vsebuje tako imenovane protimonopolne določbe. Ti ukrepi naj bi vzpodbujali svobodo komuniciranje in preprečevali koncentracijo medijev. Zakon izrecno prepoveduje verižno lastništvo, to je povezave med izdajatelji dnevnega in tedenskega politično-informativnega tiska in RTV-organizacijami ter med oglaševalnskimi in RTV-organizacijami. Prepovedano bo tudi programsko sodelovanje med lokalnimi programi (razen pri športnih in kulturnih prireditvah), saj bi se sicer lahko s takim povezovanjem brez kapitalskega vložka združevala podjetja in prišla do» monopola. Predlagatelj ni upošteval pripomb, daj naj bi zakonsko uredil le področje informativno-političnega tiska, ker meni, da tudi druga glasila vzgajajo, izobražujejo in prispevajo h kulturnemu razvoju. Tako bo periodični kulturni tisk (recimo Nova revija) spadala pod zakon o javnih glasilih in ne pod zakon o založništvu. Torej zakon ne bo razlikoval javnih glasil po zvrsteh. Predlagatelji niso sprejeli predloga, da naj se črta določba zakona, ki govori in obvezuje javno glasilo, da objavi nujno sporočilo, katerega namen je preprečiti ali odpraviti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, njihovo premoženje, varnost države in preprečiti nevarnost za kulturno in naravno dediščino. In to tudi zato, ker imajo tako določbo skoraj vse evropske države. Zakon o RTV-ju Slovenije je’gripravljen za drugo branje v skupščini. Med drugim predvideva večjo vlogo generalnega direktorja, ustanovil naj bi se poseben svet uporabnikov, ki bi kontroliral kvaliteto programov in porabo denarja, predvideva pa tudi spremenjeno sestavo sveta RTV-ja, kjer bo novost predvsem to, da bo manj predstavnikov strank in zaposlenih. Število strankarskih predstavnikov se bo zmanjšalo od sedem na pet, zaposlenih pa s pet na tri. MARJAN HORVAT Osnovna šola Gornja Radgona »Iztigajo« iz proge Večkrat je možno slišati mnenje, češ saj je v šolah skoraj vse po starem, le da morajo nositi učenci s sabo več zvezkov in učbenikov namesto posebne tablice in krede kot nekoč. Toda slika je precej drugačna in mnogi starši, ki imajo šolarje, to tudi dobro vedo. V vzgojno-izobraževalni proces si vedno znova utirajo pot razne novosti in projekti, novi učni pripomočki, tehnologija... Ponekod bolj, drugje manj. To je precej odvisno tudi od prizadevnosti tistih, ki šole vodijo, oziroma v njih delajo; če se zavedajo, da so tam zaradi učencev, ne pa oni zavoljo njih. Lahko bi rekli, da se tudi na osemletki v Gornji Radgoni precej trudijo, da njihovo delo ne bi bilo preveč monotono, da bi torej povsod tam, kjer se to da in je bolje, »iztirili« iz proge, ki je precej ravno zarisana za vse šole v naši državi. Največji »krivec« za to pa je ravnatelj DUŠAN ZAGORC, ki pa mu več ali manj sledijo vsi pedagoški delavci. Učiteljski zbor je sorazmerno mlad in šteje 62 članov. Po pravilniku Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije o napredovanju jih je 11 lani dobilo naziv učitelj mentor, 7 pa učitelj svetovalec. V kratkem pričakujejo, da bo pozitivno rešenih še 10 vlog za napredovanje. Vsi razen enega imajo ustrezno šolsko izobrazbo. Matično šolo v Gornji Radgoni, ki so jo zgradili pred 20 leti, obiskuje 885 učencev, podružnična 4. razredna šola v Spodnji Ščavnici pa ima v tem šolskem letu 39 šolarjev. Zaradi nezadostnih učilnic imajo slednji dvoizmenski pouk. Če bo šlo vse po načrtih, pa bodo drugo leto tamkajšnjo stavbo (stara je že 112 let) adaptirali, tako da bodo pridobili tudi 2 novi učilnici. V čem pa skušajo biti vsaj nekoliko drugačni? »Učenci naj bi z veseljem hodili v šolo in se v njej dobro počutili. Zato jim nudimo precej svobode, obenem pa varnost, zavetje... Osebno me zelo prizadene, ko kateri stariš reče: ,Čakaj, čakaj, saj boš že prišel v šolo!’ To strašenje otrok, ko še hodijo v vrtec, me skrbi. Zato smo se pred tremi leti odločili, da bodoče prvošolce že junija povabimo skupaj z njihovimi starši v šolo, da jo vidijo se se spoznajo z učiteljicami, ki jih bodo učile v 1. razredu. Šeznanijo se tudi s predmeti, ki jih bodo imeli (slovenski jezik, matematika, glasbeni, likovni pouk), in sicer tako, da krožijo po 15 minut po razredih; vmes je pogovor s starši. Prvošolce posebej obravnavamo tudi prvi šolski dan, ko jih ne vlečemo v ,gužvo’, ampak jih povabimo po pouku, da se jim lahko kar najbolj posvetimo. Otroci naj Učenci 2. a-razreda so s svojo učiteljico BRUNO ŠVAGAN® učiteljico podaljšanega bivanja DANICO VOGRINEC še p»^ bej samoiniciativni, zgovorni, ustvaijalni, radi nastopajo, lepo1* zbrano govorijo... (Fotografija: J. G.) DUŠAN ZAGORC, ravnatelj OŠ Gornja Radgona: »Učencem nudimo precej svobode, za prestopke jih ne kaznujemo s predpisanimi kaznimi, ampak se z njimi temeljito pogovorimo. Na pogovor povabimo tudi starše.« bi tako občutili, da šola ni bav-bav, ampak želi biti z njimi res prijazna, lepa...« Na šoli je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano; seveda ne v škodo šole. Tako lahko učenci sami prebarvajo stene ali si učilnice uredijo po svoji želji - okrasijo okna, si naredijo blazinice (pov-šterčke), na katerih sedijo, idr. S 1. septembrom letos so se odločili, da bo njihova šola brez običajnih oziroma predpisanih kazni. Če učenci pogrešijo, to rešujejo s pogovori; povedo jim, kaj so storili narobe in jim dajo vedeti, da bodo imeli toliko ugodnosti, koliko bodo tudi sami prispevali k boljšim razmeram. Pri tem imajo posebno vlogo razredniki, svetovalna služba in ravnatelj. Namesto da bi staršem pošiljali pisma z opomini za njihove otroke, tudi njih povabijo na pogovor in skšajo najti primerno rešitev. Uspešno deluje tudi šolski parlament, na katerem lahko dajejo učenci svoje pobude in predloge. Kar si zamislijo, to si učiteljski kolektiv prizadeva, da bi uresničil. Poleg tega imajo tudi posedben nabiralnik, v katerega lahko dajo svoje pisne predloge in pripombe. Predvsem želijo imeti manj klasičnega pouka, pa več projektnega dela, raziskovalnih nalog, referatov, pogovorov ... Tako so uresničili tudi željo učencev višje stopnje, da bi imeli v šoli plese. V vsaki konferenci jih pripravijo enkrat ali dvakrat (ob petkih), in sicer ločeno za učence petih in šestih ter sedmih in osmih razredov. Dokaj množično pridejo in imajo glasbo po lastni želji. V goste so povabili tudi učence osnovne šole iz avstrijske Radgone Radenec. Plešejo na hodniku, ki ga zatemnijo in preuredijo v disko. Posebej imajo tudi plesne vaje, ki jih vodi mojster Martinec - začetni in nadaljevalni tečaj. So tudi ena od redkih šol, ki ima že v 1. razredu angleščino in računalništvo. Gre za integriran pouk, ki omogoča tudi, da se lahko vključita vanj učite- Ija angleškega jezika in računalničar z višje stopnje. Staršem ni treba prispevati dodatnih sredstev. Prav gotovo kaže posebej omeniti tudi DAN ŠOLE ob koncu šolskega, ko povabijo vse starše na športno in družabno srečanje, razstave, prikaz dejavnosti... Lani je vozila Vsak četrtek Vestnik naokrog tudi kočija, in to je bil prava atrakcija. Poleg že omenjenih stikov s starši imajo redne roditeljske sestanke, skupne in razredne, ki se jih udeležijo skoraj vsi starši oziroma nekdo od hile šolarja (okrog 400 udeležencev). I Vključujejo se tudi v določene interesne dejavnosti. Grt predvsem za popoldanska srečanja, ko ni pouka. Pripravljajo skupne ure, programe, starši zaigrajo na harmoniko ... imajo spomladanske jesenske piknike skupaj s star»1 ali lepše rečeno učne ure v na ravi. Starši se tedaj še posebej potrudijo za svoje otroke. Ali prihajajo tudi starši slab ših učencev? Praksa je, da teh marsikje ni zraven, ker "£ bi radi poslušali slabih ocen^ svoje otroke, zaradi česar h jim bilo nerodno. »V šolo pridejo skoraj v® Če ne na sestanek, pa na go'?' rilne ure, ki so ob koncu vsakega meseca. Izjeme so redk? Ali sta oba starša v tujini ali so v družini res neznosne r^’ mere-<< X Njihova posebnost je m“ mini knjigarna na šoli - Š<* ček. Učencem torej ni treh hoditi precej daleč v ,praftnJWJm Ka se je vse dogajalo v tej par dnevaj etoga leta, ta spadneš. Beleki je najbole zanimivo tou, ka je predsednik Klinton vse tii okouli nas odo, pri nešternoj slovanskoj državi je btiv, k nan pa nej pri^o. Zakoj nej? Se pijtamo. Po-, ednoj verziji z dobro obveščeni Belekovi krougof je tou zatou, ka Slovenije na zemljevidi nej najšo, kak je mala. Gda so njemi povedali, ka ma miljon osenstou gezero prebivalcof, je pijto v šteron hoteli stanujejo? Po drujgoj varianti pa, gda je že znau, ka je tou država v Evropi na roubi Balkana, se je pa zasago, gda je Čilu, ka se Slovenci poigravamo z jedrskof elektrarnof s sousidnjof državof, štera je v bojni, pa se štiikajo ali naj dobijo sousidje energijo z nje ali nej? Gospoud Klinton zna, ka je tou nevarno, posebno, či se ido z jedrsko elektrarno ping — pong dežele, štere nemajo takšoga pravnega reda, ka bi se lejko gor prišlo, što ma praf. Ci bi toga nej bilou, bi g. Klinton gvušno prišo k nan, ka bi z g. Kučanon koštala naš kliton na Goričkon. Verjetno bi ga povabili v Kuštanovce, ge bi njemi ponujdili Goričko domačo šunko, za aperitif domačo slivojco, pa ne ven. či ne bi tu v naši naj lepši kraja j ..na svejti osto. V Ameriko bi samo ešče na dopust odo. Zdaj je pa rajši odišo na Rusovsko v Ukrajino, ge so ob^čali, ka vse atomsko orožje fkraj spravijo, či njin dobro plačajo. Samo tisto ostane, štero majo dobro skrito je pravo Bel.a, šteri di na rusovsko poštenost telko, kak na srbsko. Gliha vkup štriha je pravo, pa se je zamislo, či je ruski pregnjejši, Kraučuk kakši rod od soboške g.Kraucukojce. Med atomi ,gledajoč na politiko, vas cpozdravla brat Džouži. Molilnice v letalih Najbolj goreči iranski muslimani so bili na daljših potovanjih z letali velikokrat v hudih zadregah, saj med potjo ni bilo kje moliti. Za to je iranska vlada - na predlog iranskega verskega poglavarja ajatola Hamnenija - sklenila storiti konec tem hudim zagatam. V iranskih boeingih 747 bo odslej naprej namreč poseben kotiček, namenjen samo za molitev. Teheran je tako prvi med islamskimi državami uvedel molilnice v letalih. V arabskih letalskih družbah je sicer običaj, da ob urah molitve potnikom pokažejo, v kateri smeri je Meka, potem pa je od vsakega popotnika odvisno, ali bo molil ali ne. Tudi pri tem so namreč omejitve. Med vzletenjem in pristajanjem ni dovoljeno nobeno vstajanje s sedežev. In to bo kajpak veljalo tudi za iranske letalske molilnice. Otroke rojeva drugim Jenny bi rada ostala anonimna. Doma je v Readingu v Berksu. Leta 1985 jo je zapustil mož in morala se je prebijati skozi življenje sama z dveletnim sinom. V obupu je napisala pismo, da bi postala nadomestna mati, in ga naslovila na COTS, agencijo, ki organizira vse, kar je potrebno in povezano z nadomestnim materinstvom. Odgovora ni dobila. Dobila pa je zaposlitev in postala je finančno neodvisna. Od tistega pisma so minila že tri leta in Jenny je nanj že pozabila. Tedaj ji je pisala Gina Dodds, ki vodi agencijo, in jo vprašala, ali bi še hotela postati nadomestna mati. Jenny je privolila. Seznanili so jo s Skandinavcem, ki je pripotoval v Anglijo, da bi našel žensko, ki bi zanosila in rodila namesto njegove žene. Veliko sta se pogovarjala in marca 1988 sta zakonca iz Skandinavije prišla k njej domov. Moški je v spalnici izbrizgal seme v posodico, žena pa ga je izročila Jenny, da si ga je vbrizgala v nožnico. Prvikrat se ji ni posrečilo. Dva dni pozneje so stvar ponovili. Jenny je zanosila. Za velikonočno soboto je zakonca razveselila novica. Plačala sta ji zdravstveno varstvo med nosečnostjo. Ker sta zakonca želela, da bi bil otrok švedski državljan, je Jenny njunega sina rodila v Stockholmu. Otrokova mati je bila ves čas pri njej in jo spodbujala. Čez dve leti je bila Jenny spet pripravljena. Do zdaj je drugim materam rodila tri otroke in za nobenega ni sprejela plačila. Znamke ne bi bile nic posebnega, če ne bi 11-letm šolar, ki jih je zbiral ? kasneje postal legenda rocka. Filatelistično zbirko iz zapuščine slovitega Freddija Merkuryja bodo prodali na dražbi v Londonu, izkupiček pa namenili skladu za boj proti aidsu, ki so ga ustanovili člani skupine Queen v spomin na svojega prezgodaj umrlega vodjo. Prihaja boeing 777 V ogromni proizvodni dvorani Boeingove tovarne v Evere^ v ZDA so že vidni obrisi novega širokotrupnega Boeinga 7^' Preden pa se bo ta orjaška jeklena ptica, ki bo* v svoj trup sprejel’ 440 potnikov, dvignila nad oblake, bo še minilo nekaj časa. rednih progah naj bi boeing 777 začel leteti maja 1995. Poroka genija Novega Einsteina je njegova sedanja žena odkrila pred petimi leti v nekem lokalu. Najbogatejši samski moški na svetu se je oženil. Računalniški genij Bill Gates (38 let, 12 milijard mark premoženja) se je poročil s prodajno menedžerko Melindo French. Poročila sta se skrivaj na zasebnem otoku Lunai na Havajih. Lunai pomeni dan osvojitve. Samo 130 gostov je smelo priti na poroko. Kralj mikro-softa, visok 1,78 m, z očali, je Melindi rekel DA na golf igrišču. Gates je najel vse proste helikopteije na otoku in vse sobe v hotelu v katerem so bivali njegovi svatje. Me-linda je Billa odkrila pred petimi leti v nekem lokalu-Preiskusil jo je z zelo težko računalniško sestavljanko v svoji vili v Seattlu; sestavljanko je rešila in tako je postala Billova žena. Miss debeluška Poleti so ljudem odvečni kilogrami še zlasti napoti, ker “ preveč vidni. »Ni globje ljubezni, kot je ljubezen do dobre hra^’ je dejal Bernard Shaw. Za geslo so si to misel vzeli ljubitelji do^ kuhinje, ki so v Forcoliu blizu Pisse že petič zapovrstjo pripel tekmovanje za miss italijanske debeluške. Zmagala je 0%, Nicolini, stara sedemintrideset let. S svojimi sto sedeminosem^ setimi kilogrami ni imela tekmice. Kar poje, je okusno, saj sa"' kuha - po poklicu je kuharica. zvezde vam kažejo OVEN Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti je še donedavna kazila srečno življenje. V tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veliko več, kot pa boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas... On: Prišel si tako daleč, da se nima smisla obračati in vrniti v staro življenje. Bila bi resnična škoda, da bi ti sedaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se posveti raje enemu partnerju, toda temu pošteno. LEV Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar pa te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka - predvsem na ljubezenskem področju. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene? Nekdo ti bo povedal nadvse presenetljivo novico, ki te bo težko prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, saj je situacija izredno nestabilna. STRELEC Ona: Zberi se in vse skupaj dobro pretehtaj, saj nekdo sam0 čaka na tvojo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna pre“" vsem vztrajnost. Konec tedna se ti obeta nepričakovan obisk za katerega si boš želela, da ga nikoli ne bi bilo. On: Nikar se ne zaletavaj z glavo v zid, ampak poskušaj nar' kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dotK® volje ti bo kaj hitro uspelo. Popazi malo na zdravje, ki ni ravn° tvoja boljša stran. BIK Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe same in prav lahko se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila. On: Odkril boš, da je tudi prijateljstvo lahko prav lepa »kompenzacija« minulemu neuspehu v ljubezni. Povsem drugačna pa je situacija na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega dela. DEVICA Ona: Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se vse preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutni situaciji ni ravno velika prednost, prej težava. On: Nekdo te bo pripeljal pred golo dejstvo, da nisi ravno takšen genijalec, kot pa si si mislil ti sam. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar... Vsekakor pa boš od takrat naprej veliko previdnejši... KOZOROG Ona: Nad nekom boš bila presneto razočarana, vendar v takšni meri, da bi mu tega ne uspela pozabiti. Opravičilo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesed^0 izpodnesel tla pod nogami... On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihod11?’ sti še kako teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanin11* pogovor, ki ti bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar110 omahuj, ampak napadi! DVOJČKA Ona: Vsega sicer res ne moreš imeti, vendar pa lahko dobiš prav tisto, kar te najbolj mika. Našla boš čas za popestritev konec tedna, ki se bo razpletel v tvoje veliko veselje. Izkoristi ugodno priložnost! On: Naredil boš sicer ogromno načrtov. Njihova realizacija pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje. TEHTNICA Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stane veliko več, kot pa si morda misliš sama. Zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot pa poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerja so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil. RAK Ona: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boš iz vsega tega potegnila kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se ti bodo mogoče le uresničile in postale realnost. > On: Vse prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Res je, da v tem načinu ne boš našel nikakršne gotovosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej. Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, pa četudi boš v začetku nekoliko zmedena, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. On: Glede na to, da je zelena barva, ki pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim ŠKORPIJON zadevam kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v dvoje... Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v Iju^ zenskem življenju. Obeta se ti teden poln neobičajnih, prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pog|e povsem nora zadeva, toda važno je uživati. j On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje s1« nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti zgodila majhna nezgoda, ki pa bo botrovala srečanju z neko1"' do katerega ne boš čisto ravnodušen. Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tolkla glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nWj rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo Pr0 pošteno prestrašil. On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, kar 11 J prineslo dokajšen dvig tvojega poslovnega ugleda. Z 1'% prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj ’ za kaj takšnega še premalo poznaš. vestnik, 20. i. za vsakogar nekaj Koža in skrb zanjo v starosti Kuhajte z nami Človeško kožo sestavljajo tri plasti: vrhnjica, usnjica in pod-koge. V podkožje segajo iz zgornjega dela usnjice vezivni snopi, katere so vložene blazinice maščevja. , Kožna površina znaša pri dojenčku 0,25 m2, pri srednje veli-moškem 1,85 m2, pri srednje veliki ženski pa 1,6 m2. Najtanjša je na očesnih vekah (0,5 mm), najdebelejša pa na aneh in podplatih (približno 3,6 mm); pri tem ni všteto pod-°zno maščevje. Teža človeške kože znaša približno 16 % teže sega telesa. Barva kožne površine ni povsod enaka. Podobno je Poraslostjo, kjer je bistvena razlika med moškim in ženskim polom. Kožni priveski so lojnice, znojnice, lasje oziroma dlake in onti. Nastali so iz vrhnjice, ki seje med embrionalnim življenjem acela vgrezati v globino zgornje plasti usnjice. Ze teh nekaj podatkov kaže, rl, lma koža kot ogrinjalo in živ rarnbni ščit človeškega orgazma posebno funkcijo, da Posreduje med zunanjim sve-x.m ’n. nJeg°v° notranjostjo. e anična obramba kože je v tem, da je koža ratl Prožna 'n trdna. Prož-°m°g°čajo prožna, trd-p , Pa trdna vlakna v usnjici. mehanične učinke na ia? ° “J^eje kot nekak odbi-valn' k°$no maščevje. Varo-ki / P°men ima tudi kožni loj, mehv10^3’ da Postane koža in n v°^na 'n prožna, lasje ™ ake Pa da so obenem na-žen' ^ ^oženina vsebuje ro-olinpS^ maščobe, v glavnem Drin ^slino in holesterol, ki SUŠiTorejo, da se koža ne iz-Roža - a ne Postane raskava, tudi mske maščobe imajo miKSkOso^nost' da uničujejo Plčsnk S s^imi ieio v , lm' kislinami vzdržu-vršine n^T kožne P°’ 6,5 T ^okler je pH 5,5 do Vred^ kožna površina polno-nizma° Aar°Val° naše8a orga-več Poraste pH na 7 ali sobnovTi3 obrambna spo-Cami t • e Pred kužnimi klitje v k^d\ kožni P'gment de- Koža Varoval°' Sedalo 7 pravem pomenu n'zmu T dogajanj v orga-2 vsem' lesno je povezana 1 organi in organskimi sistemi in ima mnogo funkcij. Nekatere so tako važne, da so neogibno potrebne, ker življenje brez njih ne bi bilo mogoče. Poleg varovanja celotnega organizma predstavlja čutilo in organ, ki skrbi za uravnoveše-nje telesne toplote. Znana pisateljica Helen Keller, ki je bila od rojstva slepa in gluha, je s pomočjo tega organa našla pot za komunikacijo z okoljem. Mali otroci »morajo« vzeti v roke in usta vse predmete iz okolja, da doživijo občutek otipanja ‘predmetov. Koža sodeluje tudi v krvnožil-nem sistemu, v procesih presnavljanja, kakor tudi živčnih in refleksnih reakcijah organizma. Morfologija in fizologija kože se od rojstva do spolne zrelosti znatno spreminja, kar vpliva na patologijo kože v posameznih življenjskih obdobjih. Procesi staranja se začnejo na odkritih delih kože. Po 40. letu življenja se zmanjša debelina vrhnjice in podkožnega tkiva, dolžina lasnih mešičkov, stanjšajo se lojnice, pojavlja se zgostitev in togost trdnih vlaken in niti prožnih vlaken, ki se ponekod med seboj zlepijo in razpadejo. Po 50. letu- so te spremembe v koži še večje. Okrog 60. leta so stanjšani vsi sloji kože. Zmanjša se izločanje lojnic, opažajo se znatne spremembe prožnih vlaken in spremembe v prenavljanju tkiva. V dobi nad 75. let so vsi sloji kože vidno stanjšani, vključno s podkožnim tkivom, v vrhnjici pa se tvori tu in tam pigment. Znojnice, lojnice in lasje se vidno spremenijo. Zmanjša se njihovo število, skoraj za polovico pa tudi količina loja. Tako imenovane ro-ženinske maščobe se tvori vse manj, koža postaja vedno bolj suha, tanka in neodporna. Rast las je počasnejša. Nekateri ne rastejo več po ponovnem izpadu. Zmanjša se propustnost stene limfnih lasnic in količine krvnih žil. Stene krvnih žil sklerozirajo. V njih se tvorijo krvni strdki. Količina živčnih končičev se zmanjša zaradi motenj prehrane tkiva. Stanjšajo se vlaknaste strukture usnjice in količina celičnih elementov naglo upada. Poveča se količina soli, zmanjša pa količina holesterola v koži. Spremeni se reakcija na mehanične, temperaturne in kemične dražljaje. Pigmentacije je manj, na posameznih mestih pa več. Na otip je koža suha, hrapava in toga. Velike spremembe so tudi v neurohormonalnem uravnavanju funkcije kože. Tudi če koža predhodno ni bila bolna, je v starosti zaradi izginevanja in stanjšanja lojnic in znojnic suha. Zato se je potrebno izogibati vsem tistim sredstvom za nego, pa tudi za lokalno zdravljenje kože, ki jo še bolj izsušijo. V starosti koža prav rada poka. Kožne razpoke lahko pospešujejo tudi razna mila, oziroma zdravila, ki kožo razmaščujejo. Zelo alkalična mila izlužijo iz roženine maščobo, prav tako pa tudi razna zdravila, npr. žveplo ali raztopine prirejene z visokood-stotnim alkoholom. Za čiščenje kože na licu priporočamo olja in mlečne pripravke, za nego pa hidrofilne kreme. Ne glede na del telesa so primernejše mastne kreme ali indiferentna mazila, kot so testaste konsistence ali tekoči pripravki. To potrjuje tudi oslabljena funkcija vsrkavarfja kože v starosti. Kožo je potrebno zaščititi pred vsemi neugodnimi vremenskimi vplivi in vplivi okolja, posebno pred sončenjem, vetrom, vročino in mrazom. To še posebej priporočamo osebam, ki so imele karcinom na koži, prekancerozo in foto-dermatozo. Odločanje o uporabi hormonov za lokalno in splošno zdravljenje bolne kože v starosti sodi v dermatološke roke. Predpisujemo jih le takrat, ko so resnično nujno potrebni in če ne obstajajo razlogi proti temu zdravljenju. Odločamo se za majhne odmerke, v kolikor je potrebno energično zdravljenje, pa tudi za večje, ki jih ob učinkovanju zdravila postopoma zmanjšujemo. mag.sci. Karolina Godina, dr. med. Skutina pogača Spečemo jo v navadnem tortnem modelu ali podobnem pekaču. Za tortni model s premerom 26cm potrebujemo: Za osnovno krhko testo: 20dag moke, 8dag sladkorja, ščepec soli, naribano limonino lupino polovice limone, 13dag masla ali margarine, 1 jajce. (Če je moka zelo suha, dodamo še žličko mleka.) Iz teh sestavin zamesimo osnovno testo. Za nadev potrebujemo: Ikg sveže dobro odcejene ne prekisle skute, 22dag sladkorja, 2 žlici ostre moke, 1 vanilin, 1 žlico jedilnega škroba (gustin) ali gladke moke, 1 žlico limoninega soka, 5 jajc, moko za valjanje testa in maščobo za pekač, 3 dag masla ali margarine. Zamesimo krhko testo; maščoba mora biti trda iz hladilnika in narezana na koščke. Testo hitro gnetemo s hladnimi rokami v gladko testo. Zgotovljen hlebček testa zavijemo v folijo in v hladilniku hladimo 1 uro. Za nadev vse sestavine gladko zmešamo. Z mešalcem mešamo najmanj 3 minute. Najprej spenimo maslo, dodamo sladkor in rumenjake. Posebej zmešamo skuto, ki naj bo drobna in rahla. Beljake stepemo v trdi sneg. Rahlo zmešamo vse sestavine za nadev. Testo razvaljamo, z njim obložimo dno in stene namaščenega tortnega modela. Testo na dnu nekajkrat prebodemo z vilico in vanj vlijemo nadev, ki ga zgoraj poravnamo. Pečico ogrejemo na 200 C in na spodnjo rešetko damo pečt. Pečemo 15 minut, nato zmanjšamo temperaturo na 180 C in pečemo še 60 minut. Ohlajenemu pecivu odstranimo tortni obod in pustimo pecivo na tornem dnu. Režemo toplo ali hladno ter potresemo s sladkorjem v prahu. Glasbene „ lestvice Wu A NAJBOLJŠIH sedem tujih skladb na murskem NstsnMv ?' $Hß Domt?^^ ~ R°d Stewart 4- Sting + Bryan Adams 7 TEARno.riiET NOBODY - Chaka Demus & Pliers ?EiGE D Lan8 * Elton John ~ John Mellencamp I’LL Npvt^ ^^HT ON - Jeff Healey Band BOYSSXER GET OVER YOU-John Hiatt h L BE BOYS - Hooters & Cindy Lauper 1.^061: ?• ÖOWNtu?' ~ ®M Dee & Elton John • »MAN - Stakka Bo «VDAY-phi|Collins ^STvica 7 ^Kastn’i^ zabaVNE glasbe 1' ^Sl i r ŠROjop^,!^GJJO- Neca Falk 4 P SI KRIVA OLZE - Magnet / KaMa Pan a a aEZ ZAJ PR1ŠEU - Vlado Kreslin in banda - A1 ~ California ^AKo^gNOZABAVNE GLASBE L CEKRON PA Z MARELOF 7 m^KAVica \SMO MI Ans, Gaiparji NOVo živi S'mona Legnarja UENJE-Ans. Petra Finka L LRj:?mJAO^^^ "P”*1 K°R,C RCA ZAMuji. m 'A ~ Ans- K“*™“ kp^en WENA ~ Ans. Stopar **venska 41 soilLPfšljite do četrtka, 27. januaria 1994, na naslov Murski val, Murska Sobota, Kupon št. 3 - za glasbene lestvice. I Gl; aSUjen,*> skladbo: taja. j * domača ____ Kako likamo srajce? Likanje srajc je prav enostavno, če se dela lotimo na pravi način. To gre tako: Po pranju srajco centrifugiramo, nato jo obesimo na obešalnik in pogladimo. Ce se srajca preveč posuši, jo pred likanjem navlažimo. Likati začnemo pri ovratniku. Najprej zlikamo spodnjo, nato zgornjo stran ovratnika. Nato zlikamo sedlo, najprej z notranje potem z zunanje strani. Pomembno: med likanjem tkanino ves čas napenjamo z roko. Nato zlikamo zapestnike in sicer najprej znotraj, nato zunaj. Rokave položimo plosko na delovno površino, spodnji šiv je za rob. Zlikamo po tem šivu najprej od komolca navzgor, nato navzdol do zapestja. Nato zlikamo sprednja dela in nazadnje hrbtne strani. Nikoli ne likamo prek gumbov, da ne ostanejo odtisi. »Špric« volna smo ji včasih rekli. Ničkoliko puloverjev smo spletli - z leti so se raztegnili, volna pa je še kar držala - dokler se jih niste naveličali in rekli: »Ne, kaj takega ne oblečem nikoli več!« Dvobarvna volna je torej spet v modi - pa še kako. Puloverji so še večji, ovratniki ohlapni, rokavi zavihani. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne (udi SV 648 kHz) Kavbojke ohranijo barvo. Kavbojke, na primer črne, ohranijo barvo, če jih peremo z dodatkom kuhinjske soli. Običajni količini pralnega praška primešamo 3 do 5 gramov soli, nato operemo kavbojke v stroju. Proti razbarvanju pa pomaga tudi kis, ki ga dodamo zadnji vodi za izpiranje. Količina kisa je odvisna od trdote vode: mehka voda - 1 žlička, trda voda - 2 žlički kisa. Kako negujemo nakit: Zlato nikoli ne potemni (kakor na primer srebro), toda sčasoma vendarle izgubi svoj prvotni lesk. Pomaga, če zlati nakit natremo s prerezano čebulo, pustimo, da čebulni sok nekaj časa učinkuje, nato pa ga izperemo in obrišemo z mehko krpo. Ali pa položimo zlati nakit za nekaj časa v mlačno kopel blage raztopine pralnega sredstva za fine tkanine, nato izplaknemo in obrišemo do suhega. MArV trenil ^i um MM Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Javne osebnosti o dogajanjih - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Od vasi do vasi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 -Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.IX) Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.(X) Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30. Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 8.30 Kje je kdo? - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.IX) Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - .11.15 V živo o ... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 12.00 Poročjla BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija. SESTAVIL MARKO NAPAST SLOVENSKI PISATELJ (SEDMINA) IME DVEH CELIN ZASTARELOST RUŠA JAPONSKI VULKAN MAJHNA ŽOGA RAZTELE-Sevalec ZAVOJ, OBVEZA AMERIŠKI FILOZOF (RALPH WALDO) UMAZANIJA MAKEDONSKO KOLO BAJKA 0 POGANSKIH BOGOVIH STENA PESNIK ŠOPOV GLAS OB trganju ŠOLSKA KAZEN, GRAJA AMERICIJ TORINO AVSTRIJSKI FILMSKI REŽISER (GEORG) POTOMEC BELIH IN ČRNIH STARŠEV UGANSKI DRŽAVNIK (MILTON) AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE ZIMBABVEJ- SKI POLITIK LJUDSTVO NA SAHALIN RT NA ŠPANSKI VZHODNI OBALI EDEN OD ČUTOV MESTECE V ŠUMADUI VZDEVEK, NAZIV ČISTILNO SREDSTVO VIŠJI UKAZ, ODREDBA ŽE UMRLI KITAJSKI DRŽAVNIK LAJ TENIŠKI IGRALEC SAMPRAS REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: pločnik, higiena, Ivernel, lar, RIJ, ar. lice, D, Marij, erinije, Lal, dac, psika, hiba, as, Isadora, atribut. stran 12 vestnik, 20. januarja 1994 podlistki Spomini na organizacijsko delo v Prekmurju Vladimir Škerlak Do nas so prišli vojaki Rdeče armade 13. januaija 1945. Ker je bil z nami med drugimi Srbi tudi Joca Marjanov iz Ade, nas je povabil, naj gremo z njim v Bačko. To vabilo smo seveda radi sprejeli. Vojvodina, Beograd in Ljubljana V Adi so želeli, naj bi jaz postal predavatelj na gimnaziji. Odločbo o tem bi moral izdati ali vsaj potrditi okrajni prosvetni referent v Sen ti. Ta referent je bil moj nekdanji sošolec Vilko Novak. Organi okraja Senta so odločili, da postanem predavatelj na gimnaziji v Senti. Potrebovali so učitelja, ki se je že v srednji šoli zelo zanimal za zgodovino, poleg tega pa poznal marksizem, zlasti zgodovinski materializem. Novak mi je priskrbel stanovanje in pohištvo. V Senti sva z Novakom sestavljala načrte za delo v Prekmurju po osvoboditvi. Zlasti sva sestavila seznam diplomiranih Prekmurcev, ki bi prišli v poštev za delo v novi prekmurski politično-teritorialni enoti. Upoštevala sva podatke, da je imel KPA jeseni 1934 41 članov, Zavednost pa 57, to je 98 oseb brez tistih, ki so diplomirali pozneje. Če bi se jih posrečilo zbrati vsaj večino v Prekmurju, bi Sobota prekosila Maribor (seveda zlasti zato, ker so slovenske izobražence iz Maribora izselili Nemci, nemške pa KNOJ). Ponavljanje obrabljene fraze o tisočletnem suženjstvu Prekmurcev pod Madžari bi postalo nepomembno, saj je slovenska oblast v Prekmurju leta 1919 in po njem vzgojila več kot sto strokovnjakov, ki bi mogli in bili pripravljeni ukreniti vse potrebno za vsestranski razvoj Prekmurja. Da bi se razčistilo vprašanje mojega dela med okupacijo, sem šel v Beograd 23. marca (torej še med vojno!), tam sem se sestal z raznimi znanci, šel sem k ministu dr. Dragu Marušiču (banu, ki nam je dal denar za gimnazijsko akcijo). Naprosil sem ga, naj poizve, kako bi se zadeva najhitreje uredila. Obljubil je, da bo vprašal Edvarda Kardelja. Ponovno sem bil v Beogradu 12. in 13. aprila. Dr. Marušič mi je rekel, naj predlagam Ozni, da preišče moje delovanje med vojno. Vrnil sem se v Sento in nameraval tam delati do konca šolskega leta, potem se vrniti v Slovenijo, ker so mi drugi slovenski funkcionarji v Beogradu svetovali, naj počakam in urejujem zadevo v Sloveniji. Toda Rudi Janhuba je poskrbel za drugačno ureditev. 28. maja so me odpeljali iz Sente v Beograd. Tam so me dvakrat zaslišali in končno rekli, da ne vidijo razloga za nadaljnji postopek, zato me bodo izpustili. Odgovoril sem jim, naj me ne izpustijo, temveč predajo Ozni za Slovenijo. To so tudi naredili. 16. avgusta sem prišel v Ljubljano. - 1. septembra nas je prišel pregledat poveljnik slovenske Ozne Ivan Maček-Matija. Z njim je bil pravnik dr. Turnšek. Povedal sem, da želim, naj me zaslišijo. Na vprašanje, kje sem bil med vojno, sem povedal, da sem bil večinoma v Prekmurju. Poizvedovali so potem pri Ozni v Soboti in dobili pozitivno poročilo o meni, zato me je Ivan Maček 10. septembra izpustil. Med čakanjem na odhod sem opazil v pogovoru s častniki Ozne, da jim je bilo moje ime znano že od prej. Po odhodu na prostost sem stanoval pri bratu v Ljubljani. (Znova moram navajati podrobnosti.) 13. septembra sem bil pri predsedniku vrhovnega sodišča Alojzu Žigonu. Svetoval mi je, naj zaprosim za mesto tajnika vrhovnega sodišča. Potem sem bil pri različnih funkcionarjih. 17. septembra sem srečal Marjana Simčiča. Pred vojno sva bila v isti službi, ob tem sva ugotovila, da sva rojena istega dne, pa sva potem hodila skupaj v hribe in daljše kolesarske izlete. Povabil me je, naj ga obiščem na sodišču. Pri njem sem bil 18. in 19. septembra. Povedal mi je med drugim, da spadajo v njegovo delovno področje zadeve, ki jih je preiskovala Ozna, na primer tudi to, da je njegov senat obsodil Josipa Benka. 18. septembra sem bil pri podpredsedniku vlade dr. Marijanu Breclju, 24. septembra sem oddal prošnjo za službo šefu njegovega kabineta dr. Danilu Douganu. Iz teh podrobnosti sledi: če bi bili moje vedenje med vojno ocenjevali naj višji funkcionarji kot preusmeritev v hitlerjanstvo, me ne bi bili prijateljsko sprejemali, temveč bi me preganjali. Pa me ti niso ne takrat ne pozneje. Prekmurje 1945 Medtem ko sem bil v Beogradu, se je moja žena z dvema otrokoma (sin je imel takrat 4 leta, hči se je rodila v Senti) vrnila v Lendavo. Zato sem se podal tja tudi jaz - 25. septembra. Naslednjega dne sem se srečal s tajnikom okrajnega ljudskega odbora Ludvikom Rapošo, medvojnim uradnikom lendavske davkarije1. Vprašal me je, kdaj bi se lahko sestala in pogovorila. Popoldne me je obiskal Stefan Lebar, tisti, ki sem mu med vojno priskrbel službo. 28. septembra je prišel v Lendavo moj brat. Bila sva na okrajnem ljudskem odboru. Rapoša je rekel mojemu bratu, da mi lahko da samo najboljšo karakteristiko in da bi bilo zaželeno, če bi jaz prišel na sodišče v Lendavi. - Zato sem potem dal v Ljubljani dopolnitev k svoji prošnji za službo, naj me po možnosti namestijo za sodnika v Lendavo. Na splošno so me ljudje v Lendavi in okolici - kmetje, uradniki, bivši interniranci in drugi - sprejeli z izredno ljubeznijo, objemali in vabili k sebi v goste. Za kakšno kadrovsko politiko pa so se odločili politični voditelji, se vidi iz naslednjega dopisa: Ljubljana, 10. oktobra 1945. Tov. Mavčec Matija, prof. drž. realne gimnazije, Murska Sobota Težko mi je, da Vam na Vaše pismo z dne 3. t. m. ne morem poslati zadovoljivega odgovora. Prijatelj Vilko Novak Vas je za službo vršilca dolžnosti ravnatelja na državni trgovski akademiji zelo priporočal, toda pristavil je že tedaj, da bi zoper Vaše imenovanje imel kakšne pomisleke Miško Kranjec. Da bi zadevo korenito razčistil, kakor je pač treba, sem Kranjca vprašal, kaj misli glede Vašega imenovanja. Odgovoril mi je, da Vas ceni kot profesoija in človeka, da pa je vendarle bolje, ako pride na novi zavod nekdo, ki ni Prekmurec po rodu (podčrtal V. Šk.). Verujte mi, da sem Vam napisal čisto resnico in nikakor ne bodite užaljeni, če se je zadeva drugače zasukala, kakor ste morebiti mislili. (se nadaljuje) Naj si bo tega ali onega porekla, vaščan po tradiciji prebiva v majhnih zaselkih v hiši iz ilovice, v kateri je glava družine moški, kralj v malem. Večina prebivalcev Irana se ima za potomce Arijcev. Vendar pa je tu še močna skupina Kurdov na severu, ki razpeta med Iranom, Irakom, Sirijo, Turčijo in Rusijo danes, pa tudi skozi tisočletja, v nenehnih bojih in nemirih išče pot v skupno domovino. Druga manjša ljudstva nomadov, ki se preživljajo s pašo živine v puščavi ali obmejnih gorskih pokrajinah, se ne obremenjujejo z lastno državnostjo. Živijo svoje odmaknjeno življenje zaprte plemenske skupnosti ter z neprestanim gibanjem pri iskanju paše ne priznavajo nobenih državnih meja. Tudi midva sva se pri najinem prodiranju na vzhod poslužila tega Bazar - kovač bakra ozkega in dolgega mostišča. Imela sva mnogo lažjo pot kot najini predhodniki pred stoletji in tisočletji. Z veseljem sem ugotovil, da revolucija ne pomeni nujno tudi uničenja zasebne lastnine, kot sem imel vtisnjeno v svoji od real-socializma pokvarjeni zavesti. Zasebne avtobusne zveze med posameznimi mesti so odlično delovale. Vozni park je bil sicer sestavljen iz zastarelih, najmanj dvajset let starih avtobusov znamke Mercedes, vendar so bili v notranjosti samo trije sedeži v vrsti, kar je ob majhnem številu potnikov pomenilo nepričakovano udobje. Težave so nama povzročale le avtobusne postaje, ki so bile pravzaprav garaže posameznih prevoznikov. Ko sva prepotovala pot, po kateri je vozil en prevoznik, je bilo potrebno poiskati naslednjega, drugo garažo, ki pa je bila lahko Mošeja v Isfahanu tudi na drugem koncu mesta. Neznanje jezika in nezaupanje Irancev do tujcev nama pri tem nista bila v pomoč. Najina prva postaja na tem mostišču med vzhodom in zahodom je bilo mesto Isfahan. Dosegla sva ga po celodnevni vožnji po suhi gričevnati pokrajini. Mesto so zaradi njegove lepote imenovali tudi »Isfahan je pol sveta«. V središče mesta so vodili dolgi drevoredi, nanje pa so mejili vrtovi, na katerih so se v soncu lesketali majhni vodometi. Na glavnem trgu ali majdanu je stalo na stotine stojnic, prepolnih eksotičnega blaga, dišav in začimb z Orienta, diamantov iz Indije, lepih kovinskih izdelkov iz Arabije in najlepšega perzijskega blaga. Zaradi sadja ih rož, ki so ga prodajali na majdanu, je bil trg kot vrt in zrak je dišal po breskvah, marelicah, limonah in kutinah, po vrtnicah, vijolicah, hijacintah in jasminu. Nad majdanom sta se dvigali dve veliki stavbi. Na eni strani je stala mošeja Lutfalah; njena velikanska kupola je bila obložena z zlatom ter z modrimi in zelenimi kamni. Na- sproti mošeje je stala kraljeva p& lača, razkošna mešanica m^' morja in alabastra, ebenovine slonovine. Dvorane v kraljevi P^ lači so krasile slike, lepe po^ čene ploščice, ter najmehkeft perzijske preproge... Tako je mesto, gledano z očmi angl* škega popotnika in pustolovk ^äiWMltfMiO^^ Thomasa Herberta v začetku stoletja. Mesto je bilo popolno^ nanovo zgrajeno ob eni redkih na tem koncu sveta in je dobilo upravičen sloves en^ najlepših mest na vzhodu. Še nes je to dostojen spomenik v prednega vladarja in spretna diplomata, ki je znal biti do svol podložnikov tudi sila krut, kot $ zapisali njegovi sodobniki - an^ ški popotniki, ki so to deželo novo odkrivali. V iranskih mestih je opazna tev na vzhod in zahod, na staN novo. Tako je tudi v Isfahanu. dar pa je tu zahodni del nekoliko obrabljen in zanem^ - kot berač v cunjah. Temu mesta se močno pozna deseti odpor in sovraštvo novega isK skega režima do vsega, kar po zahodu. To izolacijo od stalega sveta kaže tudi za5^ vozni park. Vozila so starejših nikov in razpadajoča. drugače pa je v starem delu sta. Mošeja s svojo izredno lep\ in mogočnostjo izpričuje Nadaljevanje prihod Kopinarska »klonja« Trgovina je bila neposredna - po prekmurskih vaseh so kupovali blago in ga vozili v večja mesta (Ljubljana, Maribor, Tržič, Jesenice, Celje). Perutnino so pozimi pošiljali v omenjena mesta z vlakom, in sicer že zaklano. Po vaseh se je pojavilo dosti novih nabiralcev, v Murski Soboti pa je Ko-blenzar v letih 1946-47 tudi sam trgoval s »ku-pinarskim blagom, saj je bil zastopnik podjetja Perutnina s Ptuja. To je povzročalo nenehno konkurenco med »kupinarji« iz Renkovcev in njim. Oblast ga je pri tem podpirala, saj je hotela preprečiti oziroma uničiti samostojne »kupinarje«. Proti koncu leta 1947 so jim blago celo večkrat zaplenili in jim ga plačali po nižji ceni. Tako so bili prisiljeni prenehati »kupina-riti«. Naslednje leto je ostal edino Franc Magdič, kateremu so dovolili trgovati izključno s podjetjem Gostinstvo iz Ljubljane. Povpraševanje po blagu se je sedaj zmanjšalo, zato so morali odpustiti svoje nabiralce. Nekateri so pristopili k Perutnini s Ptuja, ki je postala izvoznik (najprej jajc, po letu 1954 pa tudi perutnine). S tem je prevzela vlogo, ki jo je imel pred vojno na Ptuju trgovec Reinhard. V letih 1946-49 je po Prekmurju morila »kurja kuga« - epidemija, ki je v marsikateri vasi pomorila tudi polovico perutnine, zato so začeli s prvim cepljenjem perutnine. Po vojni se je prodajalo dosti blaga, ker je primanjkovalo hrane in denarja. Po letu 1952 se tudi zadnji kupinarji iz Renkovcev priključijo Perutnini Ptuj. Da so se sploh lahko ukvarjali z odkupovanjem perutnine, je treba pripisati vplivu iz sosednje Hrvaške. Tam oblast ni tako ostro nastopila proti njim. V Čakovcu je bilo podjetje Vajda, ki se je prav tako ukvarjalo s »kupinarstvom« in blago celo izvažalo. Njihovi nabiralci so pogosto prihajali tudi v Prekmurje. V Beltincih so imeli svojo izpostavo pri nekdanjem mesarju Prelogu. Zastopnik podjetja je bil Vlaj. Njihov uspeh je spodbudil Perutnino Ptuj, da je poleg jajc tudi sama začela izvažati perutnino, saj mesta niso vsega pokupila. Za to novo delo pa so potrebovali tudi druge »kupinarje«, saj brez njih ne bi mogli izpeljati takšne trgovine. »Kupinarji« iz Renkovcev so tako zopet dobili delo, ki je bilo dopuščeno vse do leta 1956, ko je moralo dokončno prisilno prenehati zaradi novoustanovljenih zadrug. Oblast je zavračala »kupinarstvo« kot poklic zato, ker so po njihovem mnenju »kupinarji« s svojimi klici in načinom dela spominjali na berače, to pa za novo družbo ni bilo sprejemljivo. Naprtili so jim tudi »špekulant-stvo«, to pa seveda ni bilo glavno »kupinar-sko« opravilo. »Kupinarji« so s svojim delom reševali težke gmotne probleme, ki so se pojavljali tako na deželi kot v mestu. Bili so najbolj neposredna vez med ponudbo in povpraševanjem, ki spričo popolnoma ohromljenega tržnega komuniciranja in prometnih povezav ni bila mogoča. Način kupovanja Nabirali so vse leto. Spomladi je bilo več jajc, ker kokoši takrat najbolj nesejo. Poleti, jeseni in v začetku zime pa je bilo več perutnine in manj jajc. Pozimi trgovine niso prekinili. Če je bila zima mila, je bilo jajc več. Sredi februarja so rekli, da se »kokoši že napihujejo«, da so začele nesti. Ob hudih zimah so začele nesti šele marca, aprila. Izbrali so si določen predel, ki je bil velik kot polovica Prekmurja. Glavni kupinar je imel voz, ostali nosači pa so se razkropili po posameznih vaseh. Dogovorili so se, kje bodo prespali. Kupinar je z vozom pobiral blago po vaseh ob glavni poti. V enem dnevu je obhodil 2 do 3 vasi. Včasih se je zgodilo, da je gospodinja prodala jajca tudi dvakrat na dan dvema različnima kupinarjema, če je potrebovala de- nar (zjutraj enemu, popoldan drugemu). Kupo-vanje je potekalo na tako imenovani »handlar-ski« način, to je z mešetarjenjem. Gospodinja je pokazala pišče prvemu, drugemu, tretjemu, mogoče tudi četrtemu kupinarju. Prodala )e tistemu, ki je največ plačal. Po drugi strani pa j6 imel kupinar nosač postavljeno ceno pri glav-nem kupinarju. Tako se je dogajalo, da je včasih blago preplačal ali pa kupil pod ceno. Odvisno je bilo tudi od sposobnosti kupinarja za mešetarjenje. Pri jajcih je bila cena določena p° kosu, ki pa ni bila stalna. Za kokoši je bila cena različna glede na težo ali kvaliteto. Stare kokoši so bile cenejše kot mladi piščanci. Na začetku? pred prvo svetovno vojno, perutnine niso tehtali, ampak je bila cena razdeljena po kategori' jah, na primer 80dkg - 1 kg itd. Najmanjši piščanci so tehtali 70 - 80 dkg, imenovali so jih »pohanci«, saj so bili še posebno cenjeni, ko* pravi že ime, za pohanje. Od enega kilograma naprej so bili bolj primerni za pečenje. Star6 kokoši, ki so imele dosti masti, so bile dobre z? juho. Najtežje kokoši in težki petelini so bih v zadnji kategoriji. Race, gosi, in pure so imeli zopet svojo ceno. V Renkovcih so naložili blago na voz in p6' ijali do Redicsa, kjer je bila železniška postaja-Če so bili z vozom zunaj Renkovec, so peljah blago tudi v Lenti. Tam so ga naložili v vagon6. Za poln vagon sta bila potrebna* dva voza perutnine in jajc (1.500 kosov perutnine in 15.0^ jajc). Z blagom je šel v Budimpešto enkrat glavni kupinar, drugič zopet njegov »šafar« (p0' močnik). V Budimpešti so jih že čakale bra' njevke - »kofe« in drugi trgovci, ki so blag0 razložili in ga prodali na tržnici. Kupinar počakal na denar in se vrnil v Renkovce. ^ pridobljeni denar je ponovno vložil v nakup kupinarskega blaga. V začetku so verjetno n°' sači denar dobili šele po vrnitvi glavnega kup1' narja iz Budimpešte, kasneje, ko se je kupinar' stvo že razmahnilo, pa so le-ti plačevali blag0 s svojim denarjem. Na Dunaj so vozili blago 12 Redisca ali Lentija prek Zalaszentistvana pra^ tako po železnici. Znani so primeri, da so im6^ posamezni kupinarji iz Renkovec svoje strank6? katerim so prodajali jajca in perutnino, tud1 v Gradcu. Kupinarji so najverjetneje za svoj0 trgovanje morali plačevati določene pristojbi^f - davek. Nadaljevanje prihodnji vestnik, 20, januarja 1994 stran 13 o tem in onem / kronika Cpravo Carinarnice preselili iz Gornje Radgone v Mursko Soboto Carina na stičišču poti Seja območnega odbora Svobodnih sindikatov Pomurja omurje postaja največje križišče mednarodnih poti. To doka-prek° *U?'.vse večj' tovorni promet, povečanje števila prehodov tra •!netn'b Pohodov v Pomurju, povečanje izvoza, uvoza in nzita blaga, večje število špediterskih služb in vse večji pritisk na carinske službe. „,^eJe Pred štiridesetimi leti jyeč potnikov prestopilo Dornji Radgoni in so radi tega tudi upravo Cari-rnice ustanovili v tem mestu, V zadni*h letih položaj iev^016”'- V G°rni' Radgoni se manj prometa, močno pa l10/6^!0 število prehodov ° 0®h vozil in potnikov z osebnimi avtomobili v Dolgi s w ln PreR mejnih prehodov di&?a i° v Petišovcih in Sre-rin«t °b Dravi. Pritisk na ca-carin° '.zP°stavo za blagovno bil Jenle \ Murski Soboti je nek n Ve^'' Razmere so se "vito n .¿Zb01jŠale z zgodijo novih prostorov BTC-ja v Nemčavcih in preselitvijo carinskih služb za blagovno carinjenje izven mestnega središča. V petek, 14. januarja, so na istem mestu slovesno predali namenu nove prostore carinskih služb; v pritličju bo še vedno blagovno carinjenje, v novem tretjem nastropju pa bo odslej uprava, ki so jo preselili iz Gornje Radgone v Mursko Soboto. Projektivni biro Murska Sobota je izdelal načrte za razširitev zgradbe BTC-ja za dve etaži, gradbena dela je opravil Pomgrad, nadzor pa Zavod za ekonomiko in urbanizem. Cena za 470 kvadratnih metrov ni povsem znana, kajti Carinarnica in BTC sta pravzaprav zamenjali poslovne prostore. Gradbena dela je plačal BTC, ki je v zameno prevzel carinske prostore v Gornji Radgoni. Za opremo novih prostorov v Murski Soboti naj bi Carinarnica odštela čez 6 milijonov tolarjev. Kakor je poudaril direktor BTC-ja v Murski Soboti Anton Slavic, so vsa dela kon- vse bolj povečeval. BTC hkrati izpolnjuje obljubo, ki jo je dal pred petimi leti, da bodo ustvarjeni dobiček vračali v razvoj kraja (direktor Anton Slavic je član upravnega odbora BTC-ja in je hkrati odgovoren za naložbo na Ptuju, kjer naj bi do poletja zgradili četrto poslovno enoto BTC-ja). Ker se direktor Republiške carinske uprave iz zdravstvenih Na razpotju Seminar za vojne pregnance Se ^.prostorih ljudske univerze v Murski Soboti se je začel mar slovenskega jezika s poznavanjem slovenske kul-> namenjen vojnim pregnancem iz Bosne in Hercego-*?r. «^ške. Organizatoija sta občinski odbor Rde-bod križ8 'n soboška Ljudska univerza, vse stroške pa čet»° P0^’ Mednarodna federacija Rdečega križa, Rde-polmeseca m Visoki komesariat za begunce pri OZN. z ’“egunce bomo na prijeten in sproščen način seznanjali rabin°V^m’ slovenskega jezika. Pozornost bomo posvetili b0 Jezika v vsakdanjih življenjskih situacijah. Pri tem Pol ° .uP°števali tudi druga, ne samo jezikovna pravila. Pinai2'^ bomo spoznavali tudi slovensko kulturo. Sku-delo c d°v°lj majhna, da bo možno tudi individualno rali ^em’nar bo trajal 100 šolskih ur, ki jih bomo realizi-v drV srečanjih- Predvidoma bomo z delom končali ozir^' P0'0™ aprila. Ne bomo delali pod pritiskom ocen filin1?3 končnega izpita,« pravi glavni pobudnik seminarja Ob t °' Seminar pa vodi profesor Štefan Sedonja. Potrd i °n^U seminarja bodo udeleženci dobili posebno slove'« • k' s'cer ne bo veljalo za uradno priznani izpit iz stavr i ne’ vendar Pa bo tistim, ki bodo to želeli, pred-onrJ r P?membno pomoč pri formalni pridobitvi oziroma Banju takšnega izpita. L T. Vili Belovic, pomočnik direktoija Republiške carinske uprave, ter Anton Slavic, direktor BTC-ja v Murski Soboti in odgovoren za naložbo v Ptuju, sta odprla tisoč kvadratnih metrov pisarniških prostorov. čana v dogovorjenem času, tako da je bilo 1000 kvadratnih metrov nared že konec leta 1993. Carinarnica je dobila 500 kvadratnih metrov pisarniških prostorov, čez dober mesec naj bi svoje prostore odprl tudi Kompas Mejni in turistični servis ,nekaj jih bo uporabil BTC za svojo novo dejavnost, preostalo pa bodo še ponudili v najem. Slavic je na otvoritvi novih prostorov poudaril, da si BTC vse bolj utrjuje svoj položaj v Pomurju, hkrati pa se uresničuje pričakovanje, da se bo promet v tem delu države razlogov ni mogel udeležitvi otvoritve, gaje nadomeščal pomočnik Vili Belovič. V svojem govoru se je Muri in BTČ-ju zahvalil za pomoč in razumevanje, omenil je pozitivne rezultate uvedbe tedenskega carinjenja in nujnost ureditve ploščadi za tovorna vozila v Dolgi vasi. Poudaril je pomen ureditve prometnih poti z Madžarsko - tako na vzhodu kot na severu, kjer v pokrajini Porabje še vedno živijo Slovenci. BERNARDA B. PEČEK Ugodilo se je ^H^61113 hitrost k zgodila^?’ cest* v Strukovcih se ?®Priniernp ?etna nesreča zaradi hltrosti voznika kom- Hvej v°zila Vlada Šinka iz Se hudo ,a k zapeljal s ceste S2''u Da • esno poškodoval, na tolar|evnasta'a škoda za otrok Poškodovan kG te 2godih ^r°mctno nesrečo, ki' l?1 v ulici f fPetek v Murski So-J’ ^Prilaiio^ 'na kovača, naj bi ta’s katerim”3 hitrost osebnega K______r,m se je peljal Robert Kuplen iz Melinec. Med vožnjo je podrl otroka, ki se je peljal s kolesom, pri čemer se je mlad kolesar hudo poškodoval. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. Vlomil v strelski dom Med 10. in 12. januarjem je doslej neodkrit storilec vlomil v prostore Strelske družine pri Vidmu ob Ščavnici in sunil dve zračni puški in tako strelce oškodoval za več kot 10.000 tolarjev. Policisti za storilcem poizvedujejo. Spet neprimerna hitrost Iz smeri Martjanci proti Murski Soboti se je v soboto ob 3. uri peljal z osebnim avtom Ivan Pavel iz Lipovec. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo in pod učinkom alkohola, zato ne preseneča, da je z vozilom zdrknil s ceste, nakar se je avto prevrnil na streho. Hudo se je poškodoval sopotnik Andrej Ko-hek, na vozilu pa je za 400.000 tolarjev škode. Ukradel tolarje in marke V noči z 12. na 13. januar je neznani storilec skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo Marije H. iz Lendavskih Goric in iz omare ukradel 40.000 tolarjev in 300 mark. Kdo neki naj bi to storil? se sprašuje oškodovanka. once Tomšič v Ljutomeru svobodno sindikalno organiziranje ^n<,ikatov ¿.’'^’bnka sindikata Neodvisnost-Konfederacije novih an>enjen šinv"'^e Franceta Tomšiča v ljutomerski občini je bil v° v Motorne V' '” krepitvi sindikalnega pluralizma pri nas. Tako s Pudjetju M¡a.us,anov'i' P^0 organizacijo tega sindikata, in sicer tjia?n
  • d 50 do 60 tisoč tolarjev na mesec, ^fedžerji) . llllu spoštujejo določila individualnih pogodb VN?a*er. To lzP'a$*u plač, kar je sprejeto v okviru društva 0 Presen x b'10 za vodjo sindikata Neodvisnost vsekakor «iihk’1’ “badai nje’ ’“j se v večini drugih podjetij, ki jih je J odmrx 2- veHMm problemom zaposlovanja delavcev in er Pa «e ■ anjem zaradi pomanjkanja del. ob”1^ ZaVzel Predsednik sindikata Neodvisnost-KNSS France e staja velika Za sv°bodno sindikalno organiziranje. Po njegovem sti°L?ranske sin^v3™08'’ da b° v prihodnje zaradi monolitne in ial’ ■ r n’i bi v-i alne organiziranosti prišlo do nekakšne zlizano-¿Cl- Pri tem • 1 a Posledica korupcije med sindikatom in deloda-krvi-^r bi hn om®nd to> da podjetniki lahko sindikaliste podku-Tr> .k°nec ''‘'¡slabše za delavce, ki bi na ta način potegnili Uršiča sta „ tedsednika sindikata Neodvisnost-KNSS Franceta Preloo 'J6*3 tud' predsednik Skupščine občine Ljutomer niik $a’ Kot st” Predsednik občinskega izvršnega sveta Ludvik svok V° °bmoč” navedla, podpirata prihod še enega sindikata na “odne sinn u6’ vendar ga sprejemata z enako distanco, kot te’ • MILAN JERŠE Kje sta vrtalna stroja? Neznaec je vlomil v tri shrambe v kletnih prostorih stanovanjskega bloka pri Vidmu ob Ščavnici in našel ter ukradel dva električna vrtalna stroja, kotno brusilko, električni spajkalnik, dva akumulatorska polnilca ter razno drugo orodje. S krajo je nastala škoda za 107.000 tolarjev. S kamnom razbil okno Doslej še neodkrit storilec je 16. januarja ponoči vrgel kamen v okno prodajalne Mirka G. na Partizanski ulici v Lendavi, nakar se je splazil vanjo in odnesel dvoje dobrih hlač in s tem lastnika oškodoval za 20,000 tolarjev. Pridržan do iztreznitve Delavci policijskega oddelka Cankova so 13. januarja pridržali do iztreznitve Jožeta Š. iz Vadarec, ki je pod vplivom alkohola na svojem domu razgrajal in pretepal mater. Ker s krištvami ni nehal niti po prihodu policije, so ga pač odpeljali na neprostovoljno treznjenje. Prijeli drznega mladoletnika Soboški policisti so prijeli mladeniča iz Cernelavec, ki je predzadnjo sredo okrog 18. ure na Ti-šinski ulici v Murski Soboti ustavili 18- letnega S. F. s Petanjec in zahteval, da mu izroči suknjič. Ker ogovorjeni tega ni hotel storiti, ga je osumljenec zbil na tla, vzel oblačilo in pobegnil. Zavrnili nekaj sto tujcev Tudi v prejšnjem tednu so pomurski mejni organi zavrnili vstop v Slovenijo množici tujcev, ki niso izpolnjevali določenih pogojev. Tako so na primer samo 10. januarja zavrnili kar 100 tujcev, od tega 74 državljanov tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije. 12. januarja so zavrnili 37 tujcev, 13. januarja 68 tujih državljanov, 14. januarja 69 tujcev, od tega 41 »Jugoslovanov«; 15. januarja so odrekli dobrodošlico 135 tujcem, spet večini iz ZRJ; v nedeljo pa so zavrnili 127 tujih državljanov. Ker nekateri tujci pozneje pridejo čez ■ mejo ilegalno, jih večino ujamejo in vrnejo nazaj na Madžarsko oziroma na Hrvaško, določeno »kategorijo« tujcev pa namestijo v prehodnem domu v Prosenjakovcih. »Če ne bomo sprejeli tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1994, bomo deležni še večje kritike medijev. Še slabše pa bi bilo pristajanje na 20 odstotkov nižje plače v tistih podjetjih, kjer slabše gospodarijo, ker bi s tem najbolj prizadeli delavce. Zato je treba proučiti tudi sedanji položaj pisarniških delavcev in direk-torjev,« je na seji sveta območne organizacije Svobodnih sindikatov Pomuija med drugim opozoril njen predsednik Janez Kovač. Dokaj kritični pa so bili tudi drugi razpravljala. Vito Sapač iz Mesne industrije je pripomnil, da v tej situaciji ne morejo pristati na 32 tisoč tolarjev bruto izhodiščno plačo za prvi tarifni razred, ampak kvečjemu na 35 tisočakov. Prav tako so proti 20 odstotkom nižjim plačam, ker bi to lahko imelo daljnosežne posledice. Zdenka Bobovec iz Lendave pa ima občutek, da se s tarifno prilogo k splošni kolektivni pogodbi vlada dela norca iz sindikatov, ki se borijo za preživetje delavcev. Po mnenju Jožeta Turkla iz soboške Mure bi za tekstilce to pomenilo korak nazaj. Če delavec že mora nositi breme, naj ostane izhodiščna plača 35 tisoč SIT. V Muri se ne strinjajo tudi z obdavčitvijo plač, ker bi z njo v bistvu kaznovali dobra podjetja, povečan obseg dela in produktivnost pa preprosto zanemarili. Za Marka Miliča iz Ljutomera so sramotne ponudbe vlade, zato naj bi razmerja plač določil zakon. Tudi za Staneta Konrada iz Radenske ni sprejemljivo zniževanje tarifnega dela pogodbe. Po njem te zadeve odklanja sindikalno članstvo, ki noče več pristati na raven omejevanja. Zavzel se je tudi za možnost oblikovanja kolektivnih pogodb dejavnosti. Sicer pa je večina razpravljalcev menila, da je skrajni čas, ko se je treba prenehati pogovarjati zgolj o minusih. Glede na dvig življenjskih stroškov so predlagali celo za 20 odstotkov višjo izhodiščno plačo. Po njihovem mnenju naj bi minus 20 odstotkov odtegljaja pri plačah postala stvar podjetniških pogodb. Terjali pa so, da pogodbeni partnerji, med katerimi so tudi sindikati, čimprej podpišejo panožne kolektivne pogodbe. Člani območne organizacije pomurskih Svobodnih sindikatov so bili enako kritični tudi pri sprejemanju zaključkov o socialnem sporazumu. Ugotovili so, da se že dve leti vlečejo razprave o tem spornem dokumentu, za sindikate pa ni sprejemljivo tudi zadnje besedilo. Kljub tehtnim pomislekom glede obdavčevanja plač v uspešnih podjetjih so se vendarle odločili, da podprejo Socialni sporazum, vendar tak, ki bo v korist delavcev. Njegov sprejem so pogojevali s podpisom panožnih kolektivnih pogodb in zakona o kolektivnih pogodbah. Hkrati so se zavzeli, da začne tripartitna komisija, sestavljena iz predstavnikov vlade, gospodarske zbornice in sindikatov, čimprej delovati. Precej pozornosti je vzbudila tudi informacija o projektu »Sindikalni koncern«, ki ga je ponudil nekdanji stečajni upravitelj Elana Igor Triler, zdajšnji lastnik firme Revital v Ljubljani. Za letni zagon firme, ki naj bi skrbela za ohranjanje delovnih mest doma, bi potrebovali sto milijonov SIT. V začetku bi zaposlili 20 delavcev, do leta 2010 pa bi koncern štel okrog 15 tisoč delavcev. Izrečene besede Igorja Trilerja, češ da bi ob propadu tega projekta propadla tudi Zveza svobodnih sindikatov, so dovolj zgovorne. Čeprav same ideje pomurski sindikalisti ne zavračajo, pa menijo, da se v tako tveganje ne morejo spustiti. Na koncu seje pa so se opredelili, da mora biti 2. kongres ZSSS aprila letos, kot izhaja iz poslovnika, nikakor pa ne junija ali celo novembra, kot je predlagalo predsedstvo ZSSS. MILAN JERŠE Obrazci za stanovanjsko posojilo na poštah Stanovanjski sklad Republike Slovenije je na 62 pošt poslal obrazce za prijavo na razpisano stanovanjsko posojilo. Razpis je bil objavljen konec decembra in, kot smo že objavili, bodo posojila delili tistim, ki kupujejo novozgrajena stanovanja, katerih cena kvadratnega metra ne presega 1600 mark, potem kupcem starih stanovanj, katerih končna cena ne bo presegala 1200 mark in bo prodajalec stanovanja ali kupoval novozgrajeno stanovanje ali pa gradil hišo. Posojila naj bi bila namenjena tudi za gradnjo stanovanjskih hiš v zadružni gradnji, za preureditev podstrešja ter obnovitev ali preureditev stanovanj in hiš, ki so na območjih razglašenih za kulturni in zgodovinski spomenik. Obrazce za prijavo na razpis je mogoče kupiti tudi na vseh štirih obmurskih poštah, interesenti za posojilo pa morajo vlogo poslati na Sklad med prvim in devetnajstim februarjem. Stanovanjski sklad ima sedež na Dunajski cesti 22 v Ljubljani. MH A 1 • V# Alojz Jerebic na čelu lendavskega zdravstvenega doma Na zadnji seji sveta zavoda lendavskega zdravstvenega doma (konec prejšnjega tedna) so sprejeli odstop vršilca dolžnosti direktoija zdravstvenega doma dr. Franja Kolariča. Njegovo mesto je bil pripravljen prevzeti sedanji predsednik občinske vlade Alojz Jerebic. Kot sam pravi, je njegov prevzem mesta vršilca dolžnosti direktorja zdravstvenega doma izhod v sili, sprejel pa ga je po razgovorih s predsedstvom skupščine. Njegovo kandidaturo so člani sveta tudi sprejeli in ga brez Zapletov izvolili. Direktorovanje bo prevzel s prvim februarjem, delo predsednika izvršnega sveta pa bo opravljal neprofesionalno. Na seji sveta so tudi izglasovali, da bo Alojz Jerebic na mestu vršilca dolžnosti direktoija ostal do izvolitve novega direktorja in ne le za pol leta, kot je sam predlagal. Imenovanje direktorja za lendavski zdravstveni dom pa je namreč spet zastalo zaradi vloge ali pritožbo na sodišču, sedaj Že na višji stopnji, enega od kandidatov. Zadnji, torej četrti razpis za mesto direktorja, je zato postal neveljaven. ' ~ MH stran 14 vestnik, 20. januarja 1994 v Pogovor z Jožetom Korpičem Velika praznina pravnih norm na področju športa To, kar je v pravu prepovedano, je na športnem področju dovoljeno, vendar le v mejah pravil športne igre. Ker po osa-mostvojitvi Slovenije še nimamo sprejete posebne zakonodaje na področju športa, često prihaja do problemov v poslovanju športnih klubov in društev ter pri uveljavljanju nekaterih pravic. O tej problematiki smo se pogovaijali z dolgoletnim športnim delavcem Jožetom Korpičem, ki se je pred dnevi kot edini iz Pomruja udeležil seminarja na temo Pravo in šport, ki ga je pripravila Pravna komisija olimpijskega komiteja Slovenije. — Ali imamo v Sloveniji sprejeto zakonodajo o športu? »Posebne zakonodaje po osamosvojitvi Slovenije na področju športa nimamo. V pripravi je zakon o športu, ki naj bi bil sprejet letos in kompleksno pravno uredil področje športa. Sedaj pa se uporabljajo pravna pravila zakonov, ki so nehali veljati s sprejetjem ustave Republike Slovenije in ustreznega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev. Za sodelovanje v mednarodnem športu posameznih športnih zvez pa se uporabljajo pravila mednarodnih organizacij.« - Kakšen pa je status in pravni vidik športnih organizacij pri nas? »Trenutno je v veljavi še zakon o društvih iz leta 1974, ki posega v status skoraj vseh športnih klubov in društev, ki pa ni prilagojen sedanjim ustavnim in gospo-daskim razmeram. Delno na področje športa posega zakon o gospodarskih družbah iz leta 1993. Pripravlja pa se sprememba zakona o društvih, vendar trenutno še ni znano, ali bo šlo za poseben zakon ali pa bo status športnih organizacij uvrščen v zakon o športu. Zakon o družbah omogoča organizranje delniških družb d.o.o. tudi na področju športa, vendar zanje veljajo predpisi kot za gospodarske subjekte«. - Kako pa je urejeno jtnanci-ranje športa s pravnega vidika? »Financiranje na področju športa predstavlja poseben problem. saj po osamosvojitvi Slovenije nimamo samostojnega zakona. ki bi urejal financiranje telesne kulture. Tega zakona ni, ker gre za proračunska sredstva. Trenutno pozitivna zakonadaja na področju fiskalne politike pa je šport kot pomembno družbeno dejavnost izpustila, zato prihaja do nerazumevanja pri plačevanju prometnih davkov, davkov na pogodbeno delo in plačevanje dohodnine. Predvideva pa se, da bo po letošnjih olimpijskih igrah obravnavana problematika financiranja pri Olimpijskem komiteju Slovenije in z možnostjo, da interesi športnikov prevladajo v parlamentu ob sprejemu zakona o športu. Gre pa za številne nejasnosti, kaj predstavlja vlaganje v mlade in nadarjene športnike, ki po svojih vrhunskih sposobnostih postajajo tržno zanimivi za prodajo oziroma prestopov iz kluba v klub. Problem pa nastaja, ker večina športnih društev in klubov posluje na način, kot je to določal posebni družbeni dogovor na področju športa v bivši Jugoslaviji. Tako ostaja pravna praznina, ki si jo vsakdo razlaga po svoje.« - Kako pa se rešujejo spori v športu? »Spori v športu se rešujejo po internih pravilih posameznih športnih panog, kakor si jih same določijo. Običajno gre za notranje spore v športnih društvih in klubih, ki se končajo pri ustrezni arbitraži pri posamezni športni zvezi (disciplinski spori, spori iz gogodbenega dela itn.). Druga oblika sporov pa je v tem, da se posamezni klubi obračajo na sedež svoje zveze, kjer na prvi stopnji odločajo ustrezne komisije, na drugi stopnji pa arbitraža, katere odločitev je dokončna (prestopi igralcev, izrekanje kazni na tekmah ...). Pri reševanju teh sporov pa ostaja tudi nedorečenost med arbitražnim postopkom in rednim sodnim postopkom.« - V športnih klubih in društvih se je uveljavil marketing. Kako Je s tem? »Marketing predstavlja v športu eno od glavnih oblik financiranja, vendar v Sloveniji ta oblika ni urejena iz že prej navedenih razlogov. Zelo pomembno pa bo za mednarodne nastope slovenskih športnikov upoštevati pravila Evropske skupnosti glede konkurence in eksklozivne pravice posamezne športne prireditve (TV prenosi, vstopnice, reklamni napisi...). - Kaj pa delovnopravni status športnikov ter zdravstveno in pokojninsko zavanje? Feri Maučec Nadina (Janko Slavič) prva zmagovalka derbija Uvoženi ameriški žrebci so na Murskem polju dali vrsto odličnih kasačev. Tako je žrebec Brawn dal hčer Minko, lastnika Antona Peto-varja iz Bunčan, ki jem dosegla kilometerski čas 1,39, kar je bil takrat najhitrejši čas kakega konja iz kmečke reje v vsej Avstriji. Potem je na Murskem polju plemenil žrebec Veselin, oče Pavline, ki je med drugim dala dva zmagovalca jugoslovanskega kasaškega derbija - Petra Pilota in Piko. Ljutomerski rejci, ki so nekaj časa na jugoslovanskih derbijih tekmovali ločeno od ostalih tekmovalcev, so s skrbno selekcijo kmalu dosegli zavidljiv napredek. Prvi jugoslovanski kasaški derbi je bil v Zagrebu leta 1923, na njem pa je zmagala kobila Silvija (Franc Filipič) iz kobilarne Turnišče pri Ptuju s kilo-meterskim časom 1,33,2. Kasaški derbiji so največja vsakoletna preizkušnja štiriletnih kasačev. Samo dve leti kasneje, leta 1925, pa je na jugoslovanskem kasaškem derbiju v Mariboru zmagala Nadina z Jankom Slavičem iz Ključarovec, ki je prvič nastopila na tem kakovostnem tekmovanju iz kmečke reje in dosegla kilometrski čas 1,42,6. Od takrat naprej so imeli ljutomerski kasači vidno vlogo v jugoslovanskem merilu. Druga zmagovalka jugoslovanskega kasaškega derbija iz ljutomerske kasaške reje je bila Posilna (Vjekoslav Razlag), leta 1933 v Ljubljani, dosegla pa je kilometrski čas 1,38. Prvič je bil na cvenskem dirkališču organiziran jugoslovanski kasaški derbi leta 1935, zmagal pa je Peter Pilot (Ludvik Slavič) s kilometrskim ča- Mirko Šumak iz Ljutomera - nadpovprečen konjerejec in dober voznik med svetovnima vojnama. Bil je tudi dolgoletni predsednik kluba (1935 - 1941, 1945 -1950). sport ? I. DOL - moški Razglasitev športnikov LZ Slovenije_________— Olimpija 11 11 0 33:7 22 VIGROS P. 11 10 1 32:7 20 Kamnik 11 7 4 25:18 14 LJUTOMER 10 6 4 22:15 12 Pionir 11 6 5 22:18 12 Bled 11 5 6 18:21 10 Žirovnica .10 4 6 14:21 8 Granit 11 3 8 13:30 6 Fužinar 11 1 10 10:31 2 Topolšica 11 1 10 10:31 2 PKL - moški Rezultati - 8. kolo Ljutomer : Maraton 77:78 IPC Sebeborci :LindavV. 56:48 Petrovci : Lindau 0:2 b. b. Sobota prosta Lindau 7 5 2 392:386 12 Sobota 6 5 1 447:372 11 Ljutomer 7 4 3 366:382 11 Maraton 7 4 3 471:488 11 Sebeborci 7 3 4 419:416 10 Lindau V. 7 1 6 359:436 8 Petrovci Šah 7 1 6 311:382 6 (KG) Priznanja Goijanu, Grčagu, Gajseiju in Ferencu Letalska zveza Slovenije je v sodelovanju s soboškim Aero klubom pripravila v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah slovesnost, na kateri so razglasili najboljše športnike Letalske zveze Slovenije za leto 1993. 3 krajših pozdravnih nagovorih predsednika Skupščine občine Murska Sobota Andreja Gerenčerja in predsednika Letalske zveze Slovenije Dal jela Nardina je slednji najboljšim športnikom v lanskem letu podelil zla'® srebrne in bronaste plakete Letalske zveze Slovenije. Priznanja so prej«1 za športne uspehe v balonarstvu, motornem letenju, jadralnem letenju letalskem modelarstvu, padalstvu, v prostem letenju - zmaji, v proste® letenju - jadralno padalstvo, z ultra lahkimi letali (zmaji), raketne® modelarstvu in maketarstvu. Za športne uspehe z ultra lahkim letalo® (zmajem) je prejel zlato plaketo Tomaž Gajser, srebrno pa Vilko Ferenc oba sta člana Društva zmajarjev Mavrica Lendava. Zlato plaketo v let»' skem modelarstvu pa je dobil Rajko Grčar, član Aero kluba Mursk’ Sobota. Najvišje priznanje Letalske zveze Slovenije - plaketo Edvard® Rusjana - pa je za 45-letno delo prejel član Aero kluba Murska Sobo® Srečko Gorjan. F. MauW P' C T t( n d »Delovno razmerje lahko športnik s klubom ali društvom sklene s tem. da mora zadostiti zakonskim pogojem, kot so prijava potreb po delu, pismena sklenitev delovnega razmerja z izpolnitvijo delovnih obveznosti, To pa praktično pomeni pravno praznino, saj potreb po športnikih dejansko ni mogoče objaviti pri zavodu za zaposlovanje. V primeru sklenitve delovnega razmerja ali pogodbe o delu pa je potrebno plačati vse prispevke in druge dajatve, zlasti pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Posebno pokojninsko zavarovanje pa imajo le športniki, ki jih je Športna zveza Slovenije na predlog Ministerstva za šolstvo in šport uvrstila v seznam vrhunskih športnikov. V Sloveniji pa nimamo urejenega profesionalnega statusa športnikov, ki bi urejal problematiko zavarovanja športnikov. Pričakovati pa je, da bo zakon o športu uredil tudi status profesionalnih špoprtini-kov. Feri Maučec Gerenčer v Ženevi Najboljši šahist lendavske občine Jože Gerenčer, mojster Fide, bo od 22. do 30. januarja sodeloval na šahovskem turnirju v Ženevi. V Švico bo potoval z madžarskim kolegom, velemojstrom Faragom. Slednji bo te dni v Lendavi odigral simultanko s člani ŠD Rokada. (FB). Predsednik Letalske zveze Slovenije podeljuje plaketo Rajku GrčarjU' Fotografija: N. Juh11111 Maričeva in Tompa Na hitripoteznem mladinskem šahovskem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo 18 šahistov in šahistk. Najuspešnejša sta bila Katarina Marič in Gašper Tompa, ki stav zbrala po 6 točk. •Sledijo: Lea Števanec in Darko Glavač po 5 ter Miha Gomboc 4,5 točke. Gaber četrti V Bakovcih je bil drugi šahovski turnir, ki ga organizirajo v raznih krajih Pomuija. Sodelovalo je nad sto šahistov. Zmagal je Zupe (Maribor) z 8 točkami (55). Najboljši pomurski šahist je bil Gaber (Lendava) na četrtem mestu s 7 točkami (52). Vučko (Lendava) je bil šesti, Režonja (Radenska Pomgrad) sedmi, Kelemen (Radenska Pomurje) kot najboljši mladinec deveti, Kovač (Radenska Pomgrad) pa deseti. Naslednji turnir bo čez dva tedna v Ljutomeru. Zmagal Kovač Šahovsko društvo .Radenska - Pomgrad iz Murske sobote je pripravilo januarski hitropotezni turnir. Med 16 šahisti je zmagal Boris Kovač s 15 točkami pred Danilom Harijem 13,5, Robijem Radosavljevičem 11, Matijo Gaborjem 10, Stefanom Režonjo in Cirilom Logarjem po 9 točk. Prva državna odbojkarska liga Zmagi Vigrosa in Ljutomera ti 1 ti H k P P Sl Pretekli teden je moštvo Vigrosa Pomurja v zaostali prvenstveni te^ četrtega kola prve državne moške odbojkarske lige v Murski Sol”' 1 premagalo Fužinarja s 3:0 (15:3, 15:6, 15:10). Sobočani so bili kakovosg 1 precej boljše moštvo, saj so tekmo dobili v slabi uri, trener Jurij Čopi P^ omogočil igranje tudi mlajšim igralcem. ’ 11 V enajstem kolu prvenstva sta oba pomurska ligaša zmagala. ViM ( Pomurje iz Murske Sobote je v Kamniku premagal domači Kamnik s ” l (15:8, 12:15, 15:12, 16:14). Vigros Pomurje: Marič, Žalik, Prša Go^ d Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Vnuk, Topovšek, Poredoš, Fujs. Lj»? b mer pa je doma gladko premagal Topolšico s 3:0 (15:5, 15:4, 15:1’ J Ljutomerčani so nastopili brez obolelega kapetana Škrobarja Ljuto^ p Berlot, Kavnik, Grut, Rajnar, Savič, Marič. V soboto bo v Murski Soboti pomurski derbi med Virgosom Pom^i in Ljutomerom. Tekma bo ob 19. uri v telovadnici tretje osnovne ^ (NŠ, FM). ŽNK Poredoš Ižakovci j * Zenski nogometni klub Ižakovci, jesenski prvak v prvi državni i dobil novega pokrovitelja. To vlogo je prevzel poslovnež Rudi Pored'’’, $ Beltinec. Tako bodo nogometašice Ižakovec odslej nastopale pod ims1^ k TTO Poredoš Ižakovci.(FB) m KONJSKEGA ŠPORTA j LET V LJUTOMERA som 1,37,5. Četrto lovoriko z jugoslovanskega kasaškega derbija je prinesla Pika (Ludvik Slavič), tekmovanje je bilo leta 1936 v Mariboru in dosegla novi rekord s kilometrskim časom 1,31.1, ki je veljal vse do leta 1950. Pred drugo svetovno vojno sta na jugoslovanskem kasaškem derbiju še zmagala Pe-run (Joško Slavič), leta 1938 v Zagrebu s kilometrskim časom 1,37,3 in Nelson Viktor (Alojz Slavič), leta 1939 na Cvenu s kilometrskim časom 1,42,2. Leta 1913 je Murskem polju plemenil žrebec Feniks, eden najboljših žrebcev pred prvo svetovno vojno, ki je zapustil trajne sledove in izboljšal kasaško rejo. Potomci Feniksa so na jugoslovanskih dirkališčih dosegali odlične kilometrske čase: Mesud (1,27), Egga (1,36), Pina (1,37), Denko (1,49). Na Murskem polju so tudi plemenih sorodniki Feniksa: Otttelo, Bluf, Gladiator, Danko, Sokol, Fosilni, Juriš, Mak-filko, Vardar, Uskok, Baka in drugi. Od plemenskih kobil se je žal ohranil le zarod od kobile Let-Me-go, ki je ljutomerski kasaški reji dala znana imena: Nacek (1,43), Nigra (1,47), Nadina (1,30). V času avstroogrske monarhije so konji z Murskega polja veliko nastopali na tekmovanjih tudi na Dunaju in Gradcu ter dosegali odlične rezultate. Lepa - letpotna zmagovalca na Dunaju Konji z Murskega polja so se tudi udeleževali lepotnih tekmovanj na Dunaju. Med njimi je bila tudi kobila Lepa (Štuhec, Stara Nova vas), ki jo je kupil od neznanega domačega rejca, za kar pa ni imel dovolj denarja, da bi jo izplačal' Ko je kobilo videl graščak Alfred Rossmanita, ki je bil odličen poznavalec konj, je odločil, da mora kobila na lepotno tekmovanje na Dunaj, lastniku pa obljubil, da v kolikor kobila osvoji prvo nagrado, mu povrne vse stroške. Kobila Lepa je zmagala in zaslužila toliko, da je kmet Štuhec lahko v celoti izplačal dolg za kobilo, graščaku Rossmanitu povrnil stroške potovanja, ostalo pa mu je še toliko denarja, da so se kmetje iz Ljutomera, ki so se udeležili lepotne razstave, lahko še en teden vozili po Dunaju. Na lepotnem tekmovanju na Dunaju je sodelovala tudi kobila Pina, last Mihaela Filipiča iz Stare Nove vasi ter osvojila drugo nagrado. Osvojila je tudi več prvih mest v enovprežni in dvovprežni vožnji ter dosegla najboljši kilometrski čas 1,37. Lastnik Mihael Filipič jo je zaradi doseženih uspehov imel v svojem hlevu vse do pogina, za spomin pa si ohranil njeno kopito. Zadnje leto prve svetovne vojne sta na Mur- Člani Konjeniškega kluba Ljutomer, ki so nastopali in organizirali^ , pred drugo svetovno vojno. Stojijo od leve: Anton Filipič iz Grlave, Novak iz Banovec, Franc Sagaj iz Lukavec, Andrej Vaupotič iz Gregor Jakelj iz Ljutomera, Franc Petovar iz Bunčan, Anton P Radgone in Mirko Rajh iz Ljutomera; sedijo: Franc Skuhala iz KJ®^ ^ Ludvik Slavič iz Grab, Jožko Slavič iz Bunčan, Jože Slavič iz Ljut^i \ Alojz Jurša iz Radgone, Jakob Vaupotič iz Lukavec, Alojz Je |s Lukavec, Franc Panič iz Lukavec in Ciril Rantaša iz Bunčan. . (1 skem polju plemenila žrebca Eser in Loustic, kasneje pa Pozor, sin Eserja. Omeniti velja tudi Eserjevo hči Koketko, ki je po hitrosti prekosila vse dotedanje jugoslovanske rekorde in dosegla kilometrski čas 1.29,7. S prevratom, leta 1? v slovenska kasaška reja .J: v krizo, saj so Avstrijci vse P $ njake iz Štajerske odpeljali ško žrebčarno. (Nadalje*“ vestnik, 20, januarja 1994 stran 15 Nogomet___________________________________ Mura želi obdržati visoko uvrstitev B °^0Jne*88' M"«, ki so po jesenskem delu prvenstva na drugem mestu V Id ®|e’ so v nedeljo začeli s pripravmi za drugi del prvenstva. . n! P^šlo do bistvenih sprememb. Soboškega prvoligaša bo še nrl i°^“ trener Miloš Šoškič, ki je moštvo po prvem delu prvenstva • 88 <*rng,> mesto. Tehnični vodja prvega moštva je Ervin Kerčmar, ^onni direktor kluba je Drago Posavec, tehnični sekretar pa Zlatko nosi 61 * Ma<“ ',0'e™ predsednika kluba Milana Mbrcaje predsedniške Cen* Z^asno. Povzel Ludvik Gumilar. Moštvo sta zapustila Kristjan Turn* ': Se ^e Preselil v Beltince, in Gaševič, ki je odšel k Nafti. Iz tedn^ir P8 S-8 Se vrnila Kokaš in Časar. Nogometaši Mure bodo dva mori* v lraii doma, potem pa se bodo za štirinajst dni presenlili na da ’ .8ovorn 1 glavnim pokroviteljem Muro so v klubu storili vse, iponovili uspeh iz jesenskega dela prvenstva. Potrošnik na pripravah v Medulinu Prvi cid^1 ^“''S88 Potrošnik, ki trenira dvakrat dnevno, je že končal bodo d ^r!lv’ v ponedeljek pa je začel z drugim delom. Beltinčani vamj vT tren'rab d° 2?. januarja, potem pa bodo nadaljevali s pripra-moriu •"'““J, ^er bodo oslali do l2- februarja. Med pripravami na Siskom ‘ J^8“ Te$ Prijateljskih tekem z Istro iz Pule, Beko, Zagrebom, odigrat- nekaterimi drugimi klubi. Na poti domov nameravajo v Tam"' ° V Ce|j" s Publikumom, 20. februarja pa bodo gostovali Med n^8' F™“ *ebma v Beltincih pa naj bi bila z zagrebško Croacijo. naPorn ?r8V^Un* bodo Beltinčani odigrali 10 ali 11 tekem. Dosedanje e treninge je večina igralcev dobro prestala. RCS Gramatex dobil profesionalca Ijajo za*^*8^ RCS Gramatexa iz Turnišča, ki se že nekaj časa priprav-Mirka Škaf’1 Prvenstva v drugi državni ligi pod vodstvom trenerja 80 dobili n * r'8 bodo °dslej nastopali pod imenom novega pokrovitelja, ^hažerja^ MeS'0n8*C8’ Franc Litrop bo odslej v klubu opravljal posle blitvo st» 6’ do 12. februarjem bodo na skupnih pripravah v Istri, 'iiriiš, ki j 0 .®P'*a Hani Lebar, ki se je vrnil od soboške Mure, in Peter P°^odbi n ?nse^ od Potrošnika. Iz vojske seje vrnil Albert Lackovič, po 8e vrnila k M 8^reva* Mujdrica. Klub sta zapustila Kokaš in Časar, ki sta ^davska Nafta močnejša to® dogom*»1'-28 Pom,adanski del prvenstva v drugi državni ligi so začeli ^nizajo e V8® Nafte iz Lendave pod vodstvom trenerja Draga Vabca. u® * sktin j8* dnevno, ob sobotah in nedeljah pa dvakrat. Razmišljajo i ^ Zver18 PpP^vub na morju. Moštvo se je okrepilo z Gaševičem iz ^»ba P» st “.Potrošnika in Zajtlom iz Mladosti. Željo za odhod iz ^i^Mievain ,Zrazda Hranilovič in Feher. Treningi so dobro obiskani in kravami ?’da se bodo za nadaljevanje prvenstva dobro pripravili. Med "‘‘V^* več prijateljskih tekem, predvsem s klubi iz ^^jše spremembe pri Beltransu JiMjevaJi^ Be,trans iz Veržeja je 12. januarja začel s pripravmi za n ^v®nčiča vVen?tva v drugi državni ligi pod vodstvom trenerja Zorana ? ^»bu sfg’ ’. “toštvu je prišlo do manjših sprememb v igralskem kadru. •M igral Br,s*°pila Cirkvenčič, kije prišel iz Maribora, in Novak, ki je P Kavaš ^Ljutomer. V središče Prlekije pa sta se preselila Radikovič Se,nekaj Čas» em.bo je B. Berendijaš odšel v Bakovce. Veržejčani bodo ■biprave vV ”® doma, od 12. do 20. februarja pa načrtujejo skupne v ^venskem Primorju. ^ nogomet__________________________ ^ pepsi cole j^barja, .^ub Mura iz Murske Sobote organizira v soboto, 22. 'baletu no„ ovadnici soboške tretje osnovne šole mednarodni turnir psovanje ?m5tu za m>ajše pionirje in kadete za Pokal pepsi cole, h^toing (a .. bo začelo ob 8.15 uri, sodelovalo pa bo šest moštev: Or ®ranik m-’ '"^r Zaprešič in Varteks Varaždin (Hrvaška), Mari-avrica Ljubljana in Mura Murska Sobota. ^Sa dr?,, k vna rokometna liga vdv 4 rmeta in Radgone I ? polPt ,rski Soh«? prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Mcd tp;,Murgeij ?°b gostil ekipo Zagorja iz izgubil z 21:24 (8:9). Strelci 1127:24 č}°rn je v.)^0 4, Horvat 4, Kovačič 3, Slatnar 2 in Čemela 2. L.^otn». boljši . Nedelja v prijateljski tekmi premagala Polet M ?Š1 HadBon c' Pri Poletu: L Sapač 7, Merica 6 in Lanjščak 3. l >releiZasR ~ so gostovali v Ormožu in izgubili tekmo s 1.6:26 I /»basiM ?kt«i Pom,1 §°no' Zalodec 7, Amruš 3, Javernik 3, Merčnik 2 in I rirast .bjetn kolu • ' kadeče in Sevnica : Krog sta bili preloženi. K 'n D0bova- n : Sevnica : Pomurka, Krog : Ormož, Radgona BS« državnega prvenstva za pionirje ekipno, ki je «Odelovate 8 ekip. Med njimi je bila tudi ekipa ■sike Sobote v sestavi Kocuvan, Solar, SbUl in LW^»o preaemila. saj je osvojila zelo dobro tretje ^^•»«’vanju je Potrošnik premagal Olimpijo H s 4:1 V finalni skupini so Sobočani izgubdi z novimi Olimpijo I a 3:4 in z Ero 3:4, v borbi za tretje ^««Mi Vesno s 4:1. Najboljši igralec v ekipi je bil 2 i®® porazom na tretjem mestu. b T^tlfl; ^ v Murski Soboti drogi članski namiznote-v & & je velikega pomena za sestavo državne . bo sodelovala na evropskem prvenstvu v Bir-skZS*®0 »teftas Kovača, ki ima klubske obveznosti. M «ajbolji! slovenski igralci Med njimi bo kar ^J^jovalee prvega turnirja je bil igralec Arconta -P M UKU tokrat najresnejši kandidat za prvo Si bo gotovo zanimivo ogledati. M. v. šport Strelstvo______________ Markoja in ŠK Turnišče Strelska družina Ljutomer je pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 7 ekip. Največ uspeha so imeli strelci SD Štefana Kovača iz Turnišče, saj so zmagali v ekipni in posamični konkurenci. Rezultati - ekipno: 1. ŠK Turnišče 1731, 2. KF Tišina 1678, 3. SD Jova Jurkoviča Videm 1653 , 4. Ljutomer 1648, 5. Kovinar Ormož 1643 krogov. Posamično: 1. Robi Markoja 580 (673), 2. Vili Ravnikar (oba Turnišče) 577 (672,5), 3. Branko Bukovec 573 (67,0) 4. Drago Per-toci (oba Tišina) 568 (666) in 5. Anton Kocbek (Videm) 564 (661) krogov. A. Vogrinec Tibaut in Črenšovci V drugem kolu prvenstva v občinski strelski ligi Lendava, ki je bilo v Turnišču, so bili doseženi naslednji rezultati - ekipno: Črenšovci 1026, ŠK Turnišče 997 in Varstroj Lendava 995 krogov; posamično: Tibaut (Črenšovci) 353, Vida (Varstroj) 351 in Novak (Črenšovci) 347 krogov. Po drugem kolu vodijo Črenšovci z 10 točkami pred Varstrojem in Turniščem po 7 točk. (Št) Pomurski derbi dobilo Turnišče V šestem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je bil na sporedu pomurski derbi med SD Ko-lomana Flisarja Tišina in SD Štefana Kovača Turnišče. Zmagali so strelci iz Turnišča s 1729:1717 krogi. Tekmovali so: Branko Bukovec 575, Dušan Ziško 577, Drago Pertoci 565 za Tišino ter Robi Markoja 582, Vili Ravnikar 574 in Božidar Draškovič 573 krogov za Turnišče. Po šestem kolu je Turnišče s 14 točkami na petem mestu, Tišina pa z 8 točkami na osmem mestu. Dunaj in Borkova druga V dopisni strelski ligi, ki jo organizira Zveza za rekreacijo in Šport invalidov Slovenije, uspešno sodelujejo tudi pomurske invalidske ekipe in posamezniki. Dl Gornja Radgona je med 17 ekipami na solidnem četrtem mestu, Društvo paraplegikov Pomurja je na šestem. Društvo multiple skleroze (moški) je na desetem oziroma (ženske) na dvanajstem mestu. Med posamezniki je pri paraplegikih Slavko Dunaj drugi z 959 krogi, Jožef Franc četrti, Franc Borovnjak pa peti. Med ostalimi invalidi je Monika Borko (DMS) na drugem mestu z 900 krogi, Gustika Horvat (DMS) pa šesta. Filip Matko Najboljši Črenšovci V Lendavi,je bilo občinsko strelsko tekmovanje osnovnih šol v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 6 ekip, od tega 2 ženski. Pri deklicah je zmagala OŠ Črenšovci s 419 krogi pred Turniščem 395, med posameznicami pa Stum-bergerjeva (Črenšovci) pred Bala-žekovo (Turnišče). Med dečki je bila najboljša osnovna šola Črenšovci s 501 krogom pred Turniščem 482 in Lendavo 459 krogov. Med posamezniki je zmagal Tibaut (Črenšovci) s 174 krogi pred Bara-čem (Lendava) 173 in Vnukom (Turnišče) 168 krogov. A. Zver Namizni tenis---------- Vodi Ljutomer V drugem kolu prvenstva v občinski namiznoteniški ligi Ljutomer so bili doseženi naslednji rezultati: C ven II : Stara Nova vas 5:1, Ljutomer : Vučja vas 5:0, Cven I - Ljutomer 2:5, Stara Nova vas : Vučja vas 5:0 in Cven II : Kamenščak 1:5. Po drugem kolu vodi Ljutomer z 8 točkami in je brez poraza. Sle dita Kamenščak in Cven I s po 4 točkami. _ _. , T. Ficko Izbiramo športnika ’93 Grega Komac športnik radgonske občine Športna zveza Gornja Radgona je v domu kulture pripravila 9. tradicionalno športno zabavno prireditev Izbiramo športnika ’93. Na prireditvi, ki sta jo že tradicionalno dobro vodila Norma Bale in Dušan Zagorc, so razglasili najboljše športnike šolskih športnih društev, najbolj perspektivno športnico, naj športni družini, najboljše ekipe in najboljše športnike za leto 1993. Poleg tega so zaslužnim posameznikom za dolgoletno delo v športu podelili plakete. Na prireditvi je sodeloval tudi skriti gost, za prijetnejše vzdušje pa je psokrbel ansambel Pik as. Za najboljšega športnika radgonske občine za leto 1993 so izbrali namiznoteniškega igralca Arconta iz Radgone in člana državne članske reprezentance Grega Komca, ki ima veliko zaslug zato, da je Arcont prvič postal prvak Slovenije. Drugo mesto je pripadlo rokometnemu vratarju Radgone Alešu Miljeviču, ki je tudi trener in igralec članske ekipe. Tretje mesto pa je osvojil član Strelske družine Jova Jurkoviča Gorazd Kocbek. Za najboljše ekipe so razglasili: NTK Arcont Gornja Radgona, Košarkarski klub Gornja Radgona ter Strelsko družino Jova Jurkoviča Videm in Tekaško sekcijo Radenske. Za najboljše športnike šolskih športnih društev so izbrali: Ljuba Štrakla (Mejnik GR), Miroslava Kopso (Radenci), Mitja Smolka (Videm), Mojco Meglič (Kapela), Marka Sunka (Apače), Martina Sobočana (Stogovci), Alojza Holcap-fla (J. Slebinger GR) in Janeza Pozderca (SSGT Radenci). Za najbolj perspektivno športnico je bila razglašena Mojca Meglič iz Kapele. Za naj športni družini so proglasili družino Sep iz Kapele in družino Kocbek iz Vidma ob Ščavnici. Posebna priznanja za dolgoletno delo v športu so pode- lili: Cilki Dimeč, Ivanu Droz-deku, Franciju Klemenčiču, Romanu Kotniku, Milanu Nekrepu in Alojzu Slaniču. Skriti gost, o katerem so ugibali obiskovalci prireditve, je bil direktor državne moške rokometne reprezentance, bivši igralec Aera Čelja in državne reprezenatnce Vlado Bojovič. Ob tej priložnosti so se zahvalili za dolgoletno neumorno delo sekretarju Športne zveze Gornja Radgona prof. Branetu Klunu, ki odhaja na drugo delovno mesto. Feri Maučec Športnik radgonske občine Grega Komac je prejel pokal. K uspehu sta mu čestitala Anton Kocbek in Brane Klun. (Fotografija: N. Juhnov) Saša Vrbnjak in Hary Steržaj športnika ljutomerske občine Na zabavno-glasbeni prireditvi Zapojmo in zaigrajmo po dot mače, ki je bila v športni dvorani v Ljutomeru, so razglasili najboljšega športnika in športnico, športno organizacijo in šolsko športno društvo v ljutomerski občini za leto 1993. Poleg tega so zaslužnim posameznikom in društvom podelili pisna priznanja. Na slovesnosti je o športnih dosežkih v lanskem letu govoril predsednik Športne zveze Ljutomer Andrej Škerget, ki je tudi najboljšim podelil priznanja. Za najboljšega športnika v Ijuto- Predsednik Športne zveze Ljutomer Andrej Škerget podeljuje priznanje najboljšemu športniku ljutomerske občine Harvju Steržaju. Fotografija: F. Maučec merki občini za leto 1993 so izbrali kegljača mariborskega Konstruktorja in državne reprezenatnce, sicer pa domačina Haryja Steržaja, za najboljšo športnioc pa odbojkarico Ženskega odbojkarskega kluba Žibrat Ljutomer Sašo Vrbnjak. Naziv najboljše športne organizacije je pripadel Odbojkarskemu klubu Ljutomer, katerega članska ekipa tekmuje v prvi državni ligi. Za najboljše šolsko športno društvo v občini so proglasili Šolsko športno društvo Osnovne šole Križevci pri Ljutomeru. Pisna priznanja Športne zveze Ljutomer pa so prejeli: Slavko Dunaj iz Lukavec, Branko Hrga iz Ljutomera, Drago Drevenšek iz Maribora, Slavko Osterc iz Murske Sobote, Miloš Horvat iz Ljutomera in Društvo Partizan Ljutomer. Po prireditvi sta predsednik skupščine občine Mirko Prelog in predsednik izvršnega sveta občine Ljutomer Ludvik Bratuš pripravila za najboljše športnike iz ljutomerske občine sprejem. Feri Maučec Strelska družina Štefan Kovač Turnišče Dvajset let uspešnega dela Strelska družina Štefana Kovača iz Turnišča letos praznuje 20-let-nico uspešnega delovanja. Viden napredek so turniški strelci dosegli po zgraditvi 9-steznega avtomatskega strelišča za zračno puško, največ pa lani, ko so postali prvak v drugi državni ligi in se uvrstili v prvo državno strelsko ligo, kjer dosegajo odlične rezultate. Po šestem kolu tekmovanja v prvi državni ligi so na petem mestu in so trenutno najboljša pomurska ekipa. Družino uspešno vodi predsednik Franc Koren, ki skupaj z Avgustom Žalikom opravlja tudi trenerske posle. Oba pa se šolata na Fakuleti za telesno vzgojo v Ljubljani za naziv trenerja športnega strelstva. Lani se je članska ekipa tudi okrepila z dvema odličnima strelcema Vilijem Ravnikarjem. ki je prišel iz Celja, in Igorjem Makarijem, ki je bil prej član SD Ml Pomurka iz Murske Sobote. V Turnišču si želijo, da bi letos dosegli čim boljšo uvrstitev v prvi državni ligi, zlasti pa, da bi se kar najbolje odrezali na letošnjem državnem članskem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško, ki bo 9. in 10. aprila v Turnišču. Prav tako si želijo, da bi se vsaj eden od dveh njihovih najboljših strelcev (Robi Markoja, Vili Ravnikar) uvrstil v državno člansko re- prezentanco, ki bo letos sodelovala na evropskem prvenstvu v Franciji (Strasbourg) in na svetovnem prvenstvu, ki bo v Italiji (Milanu). Oba sta namreč zelo blizu temu cilju, vendar se bosta morala še izkazati na treh kvalifikacijskih tekmovanjih v Rušah, Ljubljani in Miinchnu. Poleg tekmovanja v prvi državni ligi turniški strelci tekmujejo tudi v pomurski strelski ligi s serijsko zračno puško, v občinski strelski ligi Lendava pa nastopajo mladinci in mladinke. Skrbijo pa tudi za selekcijo mlajših mladincev in mlajših mladink pod strokovnim vodstvom učitelja telesne vzgoje na turniški osnovni šoli Jožeta Tibauta. Prizadevajo si tudi, da bi dobili čim več pokroviteljev, saj jim primanjkuje denarja za nemoteno delo in tekmovanja. (FM) Strelska ekipa Štefana Kovača iz Turnišča, ki tekmuje v prvi državni HgL Stojijo od leve: Božidar Draškovič, Igor Makari. Vili Ravnikar. Robert Markoja in Franc Koren (predsednik). Fotografija: N. Juhnov stran 16 vestnik, 20. januarja 19j iz naših krajev UREJENOST - K urejenosti mesta gotovo prispevajo urejena pročelja, vsekakor pa tista, ki so obrnjena na ulico. V Gornji Radgoni sta za lepši izgled Partizanske ulice poskrbeli kmetijska zadruga in hotel Grozd. Kot je razvidno s posnetka, sta združeni reklama in posvetilo o varovanju narave, podkrepljuje pa ju leteča štorklja - simbol pokrajine ob Muri. (Fotografija: L. Kr.) ■ LJUTOMER - V ljutomerski župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika se je zbralo okrog 150 mladih iz desetih župnij ljutomerske dekanije. Gre za običajno, vsakomesečno srečanje, ki je vedno v drugi župniji. Na tokratnem srečanju so uprizorili igro v štirih dejanjih, govori pa o življenju in delu sv. Janeza Krstnika. (F. Ki.) LENDAVA - Na osnovnih šolah v Lendavi, Turnišču, Kobilju, Dobrovniku in v Veliki Polani delujejo čebelarski krožki, v katere je vključenih 60 mladih, verjetno bodočih čebelarjev, saj se v svojih šolskih čebelnjakih (na)učijo, kako je treba čebelariti. Mladi iz šolskih čebelarskih krožkov se vključujejo tudi v krajevna čebelarska društva oziroma sodelujejo s tamkajšnjimi čebelarji, od katerih dobivajo tudi veliko praktičnega znanja. Med, ki ga pridelajo »šolske« čebele, porabijo v šolskih kuhinjah. (J. Ž.) ■ MURSKA SOBOTA - Za izboljšanje stanja prometne varnosti v občini Murska Sobota bo potrebno po podatkih sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v mestu Murska Sobota postaviti semafore še v 7 križiščih, urediti prav toliko zavijalnih pasov ter zgraditi kolesarski stezi med Mursko Soboto in Martjanci ter Mursko Soboto in Tišino. Ker je na nekaterih parkiriščih v Murski Soboti huda gneča oziroma so s posameznimi avtomobili zasedena od jutra do pozno popoldne, razmišljajo, da bi čas parkiranja omejili oziroma določili čas, kako dolgo sme posamezno vozilo biti na parkirišču. (G. G.) ■ ČREŠNJEVCI - V tem kraju že vrsto let deluje tamburaški orkester, v katerem nastopa 10 mož, vodi pa ga Alojz Volf, ki tudi sam igra. Tamburaši delujejo v okviru KUD-a Petra Danjka. Vadijo v prostorih vile Hold. Ob koncu lanskega leta so črešnjevski tamburaši dobili nove obleke, za katere je glavnino denarja primaknila radgonska zveza kulturnih organizacij. Tamburaši nastopajo na prireditvah v radgonski občini, večkrat pa tudi v sesedanji Avstriji. (L. Kr.) ~ ■ BOGOJINA - Pri osnovni šoli v Bogojini so začeli graditi telovadnico in garderobne prostore. Objekt bo meril 16 krat 28 metrov. Nekaj denarja je prispevala krajevna skupnost, glavnino pa ministrstvo za šolstvo. Predračunska vrednost znaša 70.000.000 tolarjev. Gradbena dela opravlja POM-GRAD iz Murske Sobote. (K. Š.) ■ RADENCI - Člani zgodovinskega krožka na osnovni šoli v Radencih so pod metorstvom Valerije Červič raziskovali življenje svojih dedkov in babic. V projektu je sodelovalo 25 učencev, ki so anketirali starejše ljudi, ugotovitve pa objavili v Radenskem vestniku pod naslovom Lepota sivih las je prav obrnjen čas. Sicer pa se mladi zgodovinarji pripravljajo na novo raziskovalno delo: Razvoj turizma v domačem kraju. Če bo tudi ta naloga uspešno opravljena, bodo z njo sodelovali na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev. (G. G.) Preprečili so ekološko nesrečo Strokovnjaki sektorja za pridobivanje nafte in plina lendavskega podjetja Nafta so med dragim usposobljeni tudi za pomoč pri reševanju ekoloških nesreč. To so dokazali tudi konec lanskega leta, ko so jih poklicali v Beračevo, kjer je iz vrtine Uhajal ogljikov dioksid in ogrožal okolje, še posebej ljudi. Lendavska ekipa reševalcev se je dobro odrezala, preprečila je nesrečo. Po intervenciji reševalcev so stekli razgovori med predstavniki Nafte, civilne zaščite in UZN, na katerih so ugotovili, da je v Sloveniji trenutno okoli sto takšnih vrtin, iz katerih bi lahko uhajal plin, ekipa reševalcev Nafta pa je edina v državi, ki je usposobljena za tovrstne posege. Da pa bi se proti nesrečam bolje zavarovali, bi bilo potrebno nabaviti še nekaj dodatne opreme, za kar pa pa bi morala poskrbeti država. Naftaši so seveda opremljeni tudi za odpravo nesreč, če se denimo prevrnejo nevarne snovi. JANI DOMINKO Pri Mali Nedelji stoji velik žerjav Gradijo solo, vrtec in ambulanto Kogar vodi te dni pot k Mali Nedelji, lahko že oddaleč zagleda dokaj visok žerjav, ki priča, da tamkaj nekaj gradijo. Da, kmalu bodo končani temelji za zidavo nove šole (tudi telovadnica) in vrtca, v bližnjem (že zgrajenem) trgovskem poslopju Vesne iz Ljutomera pa končujejo s preurejanjem zgornjih prostorov v zdravstveno ambulanto. Mnogi domačini še vedno težko dojemajo, daje vse to res, ko pa so si leta in leta zaman prizadevali, da bi tudi njim njim širša družbena skupnost priskočila na pomoč pri urejanju boljših razmer za vzgojno-izobraževaino delo mladih in zdravstveno varstvo vseh. Toda sanje so le postale resničnost. Glavni izvajalec del je Gradbeno podjetje Gradis iz Maribora, čeprav bo približno polovico del opravilo Proizvodno gradbeno podjetje Ljutomer (pogodbeni soizvajalec). Kot nam je povedal vodja gradbišča STANKO BREČ, je ha njem dnevno povprečno po 40 delavcev. Medtem so v glavnem že končali z betoniranjem temeljev in postorili razna zemeljska dela. Zaenkrat jim gre vse po flačrtu, oziroma ga celo nekoliko prehitevajo, tako da računajo, da bodo z deli končali v previdenem roku, to je do konca junija letos, če ne bo prišlo do nepredvidenih težav. Po projektu bo velikost šole 1.759 kvadratnih metrov (od tega telovadnica 413m2), vrtec pa bo obsegal 108 kvadratnih metrov. Vrednost naložbe je ocenjena na blizu 190 milijonov tolarjev Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije se je obvezalo, da bo primaknilo 76.405.032 tolarjev, to je polovični znesek za šolske programe. Zaenkrat pa še ni rešeno (finančno) vprašanje, kako bo z opremo. Upati pa je, da bo do novega šolskega leta tudi to urejeno. To pa še ni vse, kar se je pred kratkim že zgodilo pri Mali Nedelji, oziroma naj bi se še dogodilo. Tik preded je zapadel prvi sneg v decembru, so namreč uspeli asfaltirati cestni odsek (3,7 kilometra) Mala Nedelja-Moravski Vrh-Go-mila, za kar znaša račun okrog 30 milijonov tolarjev. 21 milijonov SIT bodo skušali zbrati sami ha podlagi pogodb, ki so jih sklenili z 220 lastniki domačij in počitniških hiš ob tej cesti (prispevki se gibljejo od 40.000 do 135.000 SIT), 9 milijonov pa pričakujejo, da bo prispevala občina Ljutomer. Lani so tudi v glavnem končali z dograditvijo mrliške veže na malone-deljskem pokopališču, in to skupaj s krajevno skupnostjo Radoslavci. Vrednost vse del bo znašala okrog 3,2 milijona tolarjev. Še letos pa bi radi asfaltirali tudi odsek ceste od kopališča v Moravcih do Gomile (okrog 2,5 kilometra). To so vsekakor veliki razvojni koraki za to območje. Ker se pri Mali Nedelji dobro PREHOD - Da bi na Kobilju odprli mejni prehod z Madžarsko blizu opuščene stražnice, je že dolgoletna želja krajanov. Kaže, da se bo iz tega vendarle nekaj izcimilo, kajti Imgrad iz Celja je začel graditi čez tamkajšnji potok dva mostova, kmalu zatem pa naj bi še asfaltirali cesto, za katero je denar zagotovila republiška uprava za ceste. Prehod naj bi odprli najkasneje do novega leta. (Fotografija: K. Š.) BORCI - Na sestanku odbora krajevne organizacije Zveze borcev narodno- osvobodilne vojne v Beltincih so sklenili, da bodo med člani zbirali dobrovoljne prispevke, da bi potem kupili in razvili prapor svoje organizacije. Ob tej priložnosti so podelili posebno zahvalno listino obrtniku - kamnoseku Marjanu Erjavcu, ki redno skrbi za vzdržebanje spominskih obeležij na območju KO ZB NOV Beltinci. (Fotografija: F. M.) ■ LJUTOMER - V ljutomerskem zdravstvenem domu imajo ta čas le dvoje reševalnih vozil, od katerih je eno staro pet, drugo pa celo osem let, zato seveda nista več zanesljivi. Kaže pa, da se bodo tehnične razmere izboljašle, saj naj bi v kratkem dobili novo reševalno vozilo, ki bo stalo 6.500.000 tolarjev in bo imelo vso opremo, potrebno za nudenje prve pomoči. Novo vozilo je potrebno tudi zaradi prevozov bolnikov v Ljubljano, kamor peljejo mesečno najmanj desetkrat. (F. KI.) ■ KOBILJE - Brž ko bo dopuščalo vreme, bodo na Kobilju začeli graditi novo mrliško vežico. Predračunska vrednost zanjo znaša 6.000.000 tolarjev. Vežico naj bi gradil Gradbenik Lendava, denar pa bodo skušali zagotoviti krajani, računajo pa še na pomoč iz občinskega proračuna. (K. Š.) zavedajo, da jih brez širše da bi ustanovili samostojno^ družbene pomoči ne bi mogli čino. storiti, zaenkrat ne razmišljajo, JOŽE GRA Gradbišče nove šole, telovadnice in vrtca pri Mali (fotografija: J. G.) Kronika vinogradništva Pridelovanje vina v lendavskih goricah je naslov knjižice,! ki je te dni izšla v Lendavi. Avtor knjižice je Sandor Vargi iz Lendave, ki v svojem najnovejšem delu - doslej je izdal že nekaj brošuric s zgodovinsko tematiko krajev - razčlev njuje razvoj krajev v'lendavskih in dolgovaških gorici z načini pridelovanjem vina ter z najrazličnejšimi opravil1 v vinogradništvu. V tem kraju so vinogradništvo poznali že pred dvesto in več leti, posebej pa se je vinogradništvo razvilo po letu 1923, ko so začeli saditi sodobnejše 1)1 kvalitetnejše sorte. Knjiga pravzaprav opisuje celotno vinO"! gradniško območje lendavske občine, staro viničarsko arhH tekturo, stare kleti in predmete, ki so jih nekdaj uporab' Ijali, ter zabave, ki so jih prirejali. Knjiga bo dobrodošel pripomoček k poznavanju zgodovine teh krajev, še zlasti pa za vinogradnike, ki si danes prizadevajo, da bi dobilo L lendavsko vino primerno mesto na trgu. Prleški fiičkec Trije králi so pricopotáli v viin prédélano Prlekijo, pa^ zaj té viin rüksajo, ge dé sédéi prleške métropolé - v L^' mérki, Radgáni, Ormoži, ali pri Jürji, ka dé v leti 1994 v^1 sreče!? j | Sé jé fsééno. Toté občine so ble lóni fsé glíh podobi kasákín cüzékon, ka se véc vün né vidijo iz stórii pravilnih pa odlokdf. Zaj pa so té znavič dóbili od ta glovnih dinami vrov pune kankolé, pa še én pún špdnik novih odlokov. pa té Prlékíja mó, ka sí jé né zaslužila, pa ka si jé né zaslutil - néurésniééné pravílniké Sé od léta 1990. Krés dvajsti lét pjéfse sklísko, pa do fsi kapah' po totih mastnih zakonih, ® pa do šli’ znavič »ovo na novo«. 1 Eh, né samo po paragróflh, tüdi po cestah okóli Prlékrl jé jako sklísko! Gda jé én Taljón z madžarske strani prl Prlékijt Stíristó »božičnih« dfčik, té sé jémi jé pjé posiw knólo po plinskén olji' - én drügi Sofér ga jé tan po cesti fí zléja dvajséttófnt litrof. Nó, tak se nan té Talón! zaééhdel^ toto cesto, za kero smo se né mogli poglíhati, bi bila bor jiižna ali severna varianta. Hja, domačini' so se né zrUk#"’ ka se léhko naprdvi cesta iz dfčik pa olja. Samo za mt^ dónské Soféré jé tota césta nx ali' né. Tan, pri Plitvickén Vrhi jé makédonski tóvorjóW, Z dvajsti'mi tónami okén cesto fküper zazdrüzda. Té p“ ‘ grátala balkanska Sélota iz ofčik, ókén no plinskéga plj^ NájbóljSó Séloto sí pjé napróvité iz tíkvinéga olja, kérW, Sé skós délajo po stbrén dédékovén recepti f stároj olj^ pri Kocbékovih, Stara gora numora 1. Zodnič jé pjé Fü¿^ lepo zafiička, ká jé tíkvino oljé, kériga stísnéS, témno kdb | géméjn mošt, či poglédnéS skós; či pa poglédnéS skós lík^i oljé, kéréga si pri Kocbeki' küpa, pa pjé vidiš fsé ardééo, da bi skós zavréto júrko gléda. Té pa so pjé váSké, učiti^i kéré ali nimajo kaj bolé pametnega délatí, fküpér sklép^ ka jé pré toto oljé gvišno né eht originalno! Babé rüíég' séveda jé originalno! Tota oljárna mo že stólétno tradidf pa hodijo tó po oljé s célé Slovénijé, pa Sé iz inozém^í S totoj farboj pa jé tak, próvijo strokovjók't: déré stísnéS, té jé fsóko friško oljé témno, pa gósto - potlipa siP ddj fsédé, pa sé sčisti', kres 14 dni pa té greta rdečkasto- Z Ormožonci.so si pjé ob nóvén leti tüdi do séli dé j zabrldjncali' Síjak kinématografskój krizi. Té pa so si ormoški potomci dinozávrosof né dali dopovédati, k“ L totémi prléSkémt kini že davno odfUčkalo. Zdtoma so moSkén kulturnén dómi napravili nékSo dinozavrsko S^t strovójé, za kunéc dinozavrovega léta. S pléh-muzikoj 3° i htéli privdbiti fsé prléSké dinozavriké no dinozavré, pa dvonófné prébivalcé, ka bi jin té ali zasukali tisti' nézíA taño rascótani no zglodani film od dinozavrof z tiasló^ Jurski park. Prleki pa pjé némajo traclékof namésto pó^d ' pa jin jé bójsé dúma gledati' filmé pa érotiéné prizóré slótké zimé, pa TV »Pogléni no zadeni«, gé sé Auer, simpatični' podrítnpók vénda nédé nigdór ndfča édnin^ dvojiné, pa tikalné no vikálné obliké - tákak Mišika né-si préStéjéta glasilo lotmerške gimnazije Zefir, kak sé pravilno zapiše no izgovori. Ali pa naj gréta Stojanéék o Mišika malo v vük k jako dobri slavistki lótmérSké gi^ zijé, Štuhččovoj Ireni. Namésto honordra pa naj ob Prai,>J vaji oblétnicé toté najbojše slovenske lótmérSké gim^’ pripravita éno ánSténdík televizijsko odddjo. vestnik, 20. januarja 1994 stran 17 iz naših krajev i Obiskali smo begunsko središče Vidonci Bo Anel sploh kdaj videl očka? sem ^nel Imširevič ne bi bil dojenček, potem bi pripovedoval: »Rodil Zvonik*1 i I** ™esee* v soboški porodnišnici, mami begunki iz okolice še nis'^ v.®osn' 'n Hercegovini ter očetu vojaku bosanske vojske. Očeta noben™ V'dek Pa nd' ne vem, če ga sploh kdaj bom, ko pa o njem ni vbeeu^k ® asu’ J™am 5-letnega brata Alena, ki je prav tako kot jaz Pa nin> em !red'^u- Tu je ob moji skrbni mamici še stara mama. Dedka •am v®c’ saJ so 8a četniki zaklali. Enako usodo je doživel njegov sin - očkov brat.« Zbežal pred klavci naimlajši varovanec GorLnSkem sred’^u v Vidoncih na dva Ker ^ Star let0 dni in oži™ eSeca’ seveda še ne dojema z S pogreša ^eta, ko pa se drS & nikoli ni srečaL Povsem vidonske^6 h8°dba naistarejšega Mustafa r^- egUnM' 724etnega KalesiL B roJenega v kraju zadnja pošta Memiči. so^hp^r831' njeS°V0 vas, ljudje sta ia Ž* VSe strani •'' NJe8a’ vtahn eka’ so u eli in Vtaknili je gorja reši!, kov ki ?e i?111 na seznam ujetni-«meniaT ? vojskuioči se strani Dervišo k P°tem ]e s sv°j° ženo tam pa kTpOt?yal. v Za8reb- od v Slovo .Slnu’ kl živi na Jesenicah »jem Nekaj časa sta bila pri za beguni Pa 'U je Pr'iavil na urad v besim iCe 'n usoda ju je pripeljala bi ra^ Ak°,Središče v Vidonce. Saj M niemtak P" Sinu’ a kaJ ko i® kti ie rMU>budo.: železarna, v ka-imenovano /lje poslala na tako 1® skr<>n n £akanje’ nad<>mestilo drage J °’ žlvljenjske potrebščine ^’Stanovanje majhno... ” otoških beguncev ki smoT"i.61" sred'šču Vidonci, Prebiva i?ka!' Prejšnji četrtek, ’Pater 7 ]udk °d tega največ °kr°8100 nk'’.k' jih Je menda re® ljudi» DruS' P° številu so sta-starih do i vn?imanj Pa je mladih, ■ leta. To je predvsem gram, ki ga sicer obiskujejo 3 begunke. Nermina Krajina pa je že končala gimanzijo, želela je šolanje nadaljevati na fakulteti, a je prišla vojna. Tu, v begunskem središču, je organizirala otroški vrtec, v katerega prihaja okrog 13 malčkov. V tem nastanitvenem središču imajo tudi razred nižje stopnje osnovnošolskega izobraževanja, ki ga obiskujejo učenci od 1. do 4. razreda, 20 begunčkov višje stopnje (5. 6. 7. in 8. razred) pa obiskuje šolo v Murski Soboti. tudi družina. Pohvalil je vodstvo begunskega središča, ki da si zelo prizadeva, da bi dnevi, tedni, meseci in žal tudi pri nekaterih že leta minevali kar se da čimmanj boleče, vendar je tako stanje težko vzpostaviti, kar je razumljivo, ko pa so ljudje nenehno pod pritiskom: ne morejo pozabiti svojih domov, ki so požgani ali pa naseljeni z ljudmi iz sovražnikovih vrst; ne morejo preboleti izgube svojih najdražjih: mož, sinov... Na občasno neraz-položenje vpliva tudi prenaseljenost. Prav veselijo se 14 zabojnikov (kontejnerjev), ki so bili med našim obiskom že v Prekmurju, konkretneje na železniški postaji v Puconcih, v Vidonce pa naj bi jih prepeljali do konca tega tedna. Potem bodo begunske družine nastanili v njih in s tem se bo zmanjšala enkrat tedensko pa »obvezno« kopanje. Poleg drugega časopisja in revij lahko berejo tudi muslimanske časopise, gledajo televizijski program, mladi pa lahko tudi zaplešejo v begunskem »disku«. Pred letošnjimi božično- novoletnimi prazniki so otroci prejeli darila iz nemškega Ingolstadta in Avstrije. Ker slabo kaže, da bi se begunci kmalu razšli, bodo med 12. februarjem in 13. marcem, ko je islamski verski post ramazan, tudi v Vidoncih ravnali po običaju: post od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Kuhinja, v kateri seveda ni svinjine, bo morala zajtrk pripraviti navsezgodaj, večerjo pa, ko se bo zmračilo. Tako kot doslej bo dnevne obroke pripravljalo in delilo šest kuharic begunk (vsak drug dan po tri), ki so zdravstveno pregledane in zato smejo delati z živili. ■ JURŠINCI - Skoraj 40 let deluje v Juršincih strelsko društvo. Pred jubilejem so uspeli urediti novo tristezno avtomatsko strelišče z zračnim orožjem. Prostor zanj so našli v kletnih prostorih vaškega doma. Pri urejanju so se izkazali posamezniki, pomagali pa so jim tudi nekateri obrtniki, zlasti gostinci. (Š. S.). ■ TEŠANOVCI - Gasilstvo v tem kraju ima 97-letno tradicijo. Gasilci imajo v svojih 4 desetinah nad 60 gasilcev in naraščajnikov. Imajo tudi ustrezen strokovni kader, saj imajo 4 gasilske častnike, 3 častnice, 10 nižjih častnikov in 7 strojnikov. Gasilci imajo tudi ustrezno opremo: 2.500-litrsko avtocisterno, 2 motorni brizgalni, ustrezna vodna zajetja, pa tudi 11 vodnih hidrantov, priključenih na vodovodno omrežje. (G. G.) ■ BELTINCI, LENDAVA - V Beltincih so te dni dobili še eno pekarno ter prodajalno kruha in peciva. Uredila jo je družina Cipot. Odprta je od 4.30 do 11. ure. -Podjetja Artex iz Lendave pa je odprlo prvo mestno specializirano kozmetično trgovino Tanja, v kateri nudijo zlasti izdelke Ilirije, Palome in Tosame. (J. Ž.) Glavni kuhar pa je seveda naš človek - civilist. Ljubljenček begunskega središča je komajda 14-mesečni Anel, »Prekmurec«, rojen v soboški bolnišnici. Je v skrbnem varstvu svoje mamice in stare mame, tudi starejši brat se rad igra z njim, toda kje je njegov očka? Je živ, ga bo spoh kdaj videl? Pa še to: je kdo med našimi bralci, ki bi za Anelčka daroval pleničke? Zdravstvo noč in dan Imamo občutek, da je dobro poskrbljeno tudi za zdravstveno varstvo, saj 24 ur na dan dežura bolniška sestra; če je potrebno, pa bolnike odpeljejo v zdravstveni dom !?W. l5 sted'^u v Vidoncih je izmed beguncev ta glavni Džemal c^jjha, ki 8a v pogovoru z gimnazijsko maturantko Nermino a^?^1» prvi begui!ski ’“"»ški vrtec,in Vero Kljajič, ki je v Bosni ”' bilo om nikv8°stinsko-turistične šole in bi želela nadaljevati pri nas, °gočeno, ker so pač vse begunce »rinili« v tekstilno. Zanimalo nas je, kako je s prehrano beguncev. Prejšnji četrtek je Na babičinih ustnicah je sicer nasmeh, tudi hrano ima in tudi v toplih prostorih je, toda dom je dom; je nenadomestljiv, četudi so bivalne razmere v njem morda slabše. Človeka pa »ubija« tudi negotovost: kaj bo potem, ko bo vojne enkrat konec? gneča v »dvorani« begunskega središča, ki je pregrajena v »bokse«, v katerih so po tri postelje. Je pa tudi res, da begunci iz tega središča tudi odhajajo v druga begunska središča, pa tudi v tujino. Še sreča, da imajo nekateri tam svojce, ki jim pošljejo kako marko za priboljšek. Ramazan se bliža Mustafa Bečič je s svojini 72 leti najstarejši varovanec v begunskem središču v Vidoncih. Potem ko so mu Srbi požgali dom, je zbežal, ujeli so ga in vtaknili v taborišče, pozneje pa zamenjali za svoje ljudi. Prišel je v Slovenijo, na Jesenice, k sinu, a tam ni mogel ostati, zato je s svojo Dervišo pristal na Goričkem. Zavzemajo se za mestno občino Na zelo dobro obiskani razširjeni seji mestnega sveta soboških krajevnih skupnosti, ki so se je udeležili tudi predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer, podpredsednica IS Brigita Bavčar in sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Silvij Podlesek, so govorili o bodoči lokalni samoupravi in morebitnem organiziranju novih občin. Člani mestnega sveta in gostje z najrazličnejših področij so zelo odgovorno nanizali pričakovanja od lokalne samouprave in izrazili tudi vrsto različnih pogledov na organiziranje bodočih občin. Zanimalo jih je predvsem, kakšne bodo meje bodočih občin in kako bodo potekale. Kot kaže, bodo prevladujoče meje katastrskih občin. Čeprav je slišati številne pobude krajanov o ustanovitvi lastnih občin, je vendarle še prezgodaj trditi, koliko novih občin bo nastalo na območju zdajšnje soboške občine, ki obsega kar 135 naselij, 43 krajevnih skupnosti in približno 64 tisoč prebivalcev. Pobude so namreč še nejasne in zdi se, da v marsikateri krajevnih skupnosti seštevajo pluse in minuse, ki bi jim prinesla samostojna občina. Tako je tudi v mestu Murska Sobota, ki je razdeljeno na šest krajevnih skupnosti (Lendavska, Turopolje, Ali Kardoš, Boris Kidrič, Partizan in Park). Kot je pokazala razprava na razširjeni seji mestnega sveta, so v Murski Soboti trdno odločeni ustanoviti lastno občino. Največkrat so omenjali mestno občino z blizu 14 tisoč prebivalci, kamor bi lahko kvečjemu priključili še Rakičan, kjer sta bolnišnica in letališče, in Nemčavce z obrtno cono. Ostaja pa dilema, ali naj bi vanjo vključili samo mestne krajevne skupnosti, ali tudi nekatera primestna naselja oziroma celotne krajevne skupnosti. Zato bodo nujni pogovori s prizadetimi krajevnimi skupnostmi. Po drugi različici pa bi lahko ustanovili občino Murska Sobota z okolico, ki bi štela okrog 22 tisoč prebivalcev. K njej bi lahko priključili nekaj najbližjih primestnih naselij, kot sta Černelavci in Markišavci, odprto pa naj bi ostalo vprašanje, kaj bo z Bakovci, Noršinci, Krogom in Satahovci. Pri tem je vsekakor dobrodošel elaborat za vso soboško občino, ki so ga izdelali v Zavodu za ekonomiko in urbanizem. V njej so namreč navedena gravitacijska območja z mejami katarstrskih občin, kar bo v veliko pomoč pri načrtovanju novih občin. V razpravi so izpostavili interese mesta, mimo katerih očitno ne morejo, saj so zadnji dve leti v Murski Soboti naredili vendarle premalo, ker so v prvi vrsti hoteli, da se solidarnostno preliva denar drugam, zlasti za obnovo cest na manj razvitem in obmejnem območju občine. Zato so opozorili, da je treba temeljito pretehtati svoje želje, preden se dokončno odločijo. Med drugim pa so se odločili, da bodo za boljšo informiranost občanov natisnili 2500 izvodov brošur za vsa gospodinjstva v mestu. Odbor za lokalno samoupravo, ki ga vodi Emerik Zver, bo svoje predloge utemeljil, mestni svet pa bo ob sodelovanju krajevnih skupnosti organiziral zbore občanov, da bi se podrobneje seznanili z mnenji Sobočanov. MILAN JERŠE V *610^ Sn”*'¡¡h r^e’ da m,ad" Bosančki niso pridni. V fotografski P^» zač r ' l>r' ®'ščenju betonskega dvorišča, na katerem so središč» - pos,avljati zabojnike, da bi tako razbremenili zidane «ost. In za družine, ki se bodo preselile vanje, omogočili ^fe k ^Tre^ W jih Je ktiiik k° So končat? 'z.roistnega tja r> Sredhješoku a prv' M' drugi Pr'mer !zobraževa-‘Tis^ne deli naz'ie’ š°le *a Mo V*’ in ^’^ko-radi se pni dnJeŠ0>ci, s ka-l^ursk^b SniJah’ (naj) b' b|bila^hMah^ na enakih Se kihk?3 Možnost daar najpm ne k Msali v’t^knajbi tekstilni pro- Kdo je Džemal Hodžič? Begunci iz Bosne in Hercegovine. ki so se zatekli oziroma so jih sprejeli v begunsko središče v Vidonce, so si za svojega vodjo izbrali Džemala Hodžiča, begunca z Ilidže pri Sarajevu. Sem je prišel pred dobrimi štirimi meseci, prej pa je delal pri muslimanski dobrodelni organizaciji Merhamet. Z njim je bil takle jedilnik-zajtrk: čaj, kruh, maslo; kosilo: makaroni z govejim prelivom, solata, kruh; večerja: piščančja juha (čorba), kruh, dva krofa. Begunci imajo od pijač na voljo, poleg vode seveda, v neomejenih količinah čaj, otroci do 3. leta pa dobivajo mleko, sok in čoko-lino. Vsega tega je deležen tudi ljubljenček ' begunskega središča — najmljaši »begunček« Anel Imsi-revič enako tudi Biljana Marelja in Alisa Halilovič, v katerih rojstnih listih piše kraj rojstva Murska Sobota. Tudi drugi otroci se lepo razvijajo. Glede na to, da ima dnevni obrok za odrasle okrog 1.600 kalorij, ni bilo videti kake podhranjenosti. Begunsko središče v Vidoncih ni ograjeno, kot bi morda kdo pomislil, ima pa zapornico. Begunci imajo na voljo sanitarne prostore, oziroma bolnico. Občasno prihaja v begunsko središče socialna delavka, ki nudi pomoč pri iskanju svojcev, urejanju dokumentov, pa tudi pri reševanju medsebojnih sporov. Treba se je pač zavedati, da v tem središču živi 278 ljudi 1 Kaj pa stiki s krajem, torej Vidonci? Organiziranih vezi ni, ampak naključne, spontane... To pa ne sme presenečati, kajti kraj je majhen in raztegnjen na zaselke. Nekateri begunci, ampak to so sila redki, gredo občasno vaščanom kaj pomagat in tako dobe kak tolar. Da pa tega ni več, je glavni vzrok v starostni sestavi beguncev: stari in onemogli pač ne morejo, otroci so otroci, šolarji so zaposleni z učenjem, mame pazijo na svoje malčke... Begunsko središče Vidonci je sicer v Sloveniji, življenje in obnašanje beguncev pa begunsko in - bosansko. Besedilo: ŠTEFAN SOBOČAN Fotografija: NATAŠA JUHNOV Kaj bo s Kobiljem? Kobilje, oaza slovenstava, saj so vsenaokrog madžarske oziroma narodnostno mešane vasi, je na veliki preizkušnji. Treba se bo pač odločiti, ali se bodo vključili v občino Dobrovnik/Dobro-nak ali pa v morebitno občino Bogojina, seveda, če bo ustanovljena, ki pa bo seveda povsem slovenska. Ti dve možnosti, o katerih je v javnosti največ govora, sta po najnovejših informacijah iz vodstva krajevne skupnosti dejansko v drugem planu. Kobiljčani si bodo raje, kot da bi hodili prek Bukovnice v slovensko občino Bogojina ali pa v dvojezično občino Dobrovnik, prizadevali za ustanovitev samostojne občine Kobilje. V Kobilju menijo, da imajo veliko tega, kar je za posamezno občino »določeno« v 13. členu zakona o lokalni samoupravi. Naj nekaj od tega naštejem: imajo osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami, osnovno šolo, osnovno komunalno opremljenost, osnovno prometno in telefonsko omrežje; sposobni so (pre)ure-diti prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti; imajo pogoje za športno in kulturno dejavnsot; v kraju je dejavna požarna varnost... Kobilje, kot samostojna občina, pa se lahko najde v določilu zakona, ki daje možnost ustanovitve občine tudi tam, kjer ima država za to poseben interes. Mar nam ni v interesu, da se oaza slovenstva v tem »ogroženem« delu ne le ohrani, ampak tudi še naprej razvija? Morda pa se Kobilje ne bo vključilo ne v občino Bogojina ne v občino Doborvnik/Dobronak, pa tudi samostojna občina ne bo postalo, ampak bo še naprej spadalo v občino Lendava? Na prvi seji občinskega odbora za lokalno samoupravo v Lendavi so izvršni svet zadolžili, da v desetih dneh pripravi analizo prednosti oziroma pomanjkljivosti sedanje enovite občine in prednosti oziroma pomanjkljivosti razdelitve občine Lendava na občine- Lendava, Dobrovnik, Turnišče, Črenšovci... Nekako prevladuje neuradno mnenje, da s cepitvijo sedanje občine ne kaže hiteti. Sicer pa bodo o tem tako in tako odločili volivci. § SOBOČAN stran 18 vestnik, 20. januarja 199j reportaže Zmanjšanje ali povečanje vpliva gospodarske zbornice? Centralizirana zbornica? Ne, hvala! Po mnenju mnogih gospodarska zbornica izgublja svoj vpliv na dogajanje v gospodarstvu. Tako menijo tudi nekateri vodilni v zbornici, saj jih ministrstva čedalje pogosteje spregledajo ali pozabijo na njih kot avtorje določenih programov. K temu je potrebno prišteti še odvzem zakonodajne pravice, težnje nekaterih, da članstvo v gospodarski zbornici ne bi bilo obvezno za vsa podjetja, ter želja po samostojni kmetijski in obrtni zbornici. Ali je gospodarska zbornica res »zadnja trdnjava socializma«, v kateri so našli zaposlitev odsluženi direktorji in kvazistrokovnjaki? Ali se denar, ki ga združuje (zaenkrat obvezno) celotno slovensko gospodarstvo, res troši brezkoristno po raznih združenjih za vedno enaka izobraževanja, propagandno gradivo, potovanja in podobno? Na Območni gospodarski zbornici za Pomurje s sedežem v Murski Soboti menijo, da ni tako. Svojega dela nimajo za nekoristnega, res pa je, da bi lahko bili bolj učinkoviti, če bi več zbranega denarja iz podjetij v Pomurju ostalo v tej regionalni zbornici. Ker je pomurska gospodarska zbornica posebej zadožena za sodelovanje z Železno županijo in Županijo Zala, menijo, da bi moralo ostati v Pomurju več kot 20 odstotkov zbranega denarja. Zelo dobro sodelujejo tudi s sosednjimi avstrijskimi okraji, zato si ne morejo zamišljati nadaljnjega sodelovanja brez zadostnih (če ne celo večjih) pooblastil zbornice. Pomurska gospodarska zbornica opravlja prazaprav poslanstvo vsaj treh ministrstev in gospodarske zbornice, zato bi bilo prav, da bi jo temu primerno tudi finančno podprli (ministri Kračun, Tajnikar in Petrle imajo v svojih blagajnah tudi denar za podpiranje tovrstnih obmejnih sodelovanj), še posebej, če bi od tega imele posredne koristi tako slovenska kot tudi madžarska manjšina, ki živita na tem območju. Gusti grof, član upravnega odbora GZS-ja, je na zadnji seji 12. januarja poudaril: »Zaradi vse večje krepitve centralizacije sem proti temu, da bi območne zbornice stisnili na raven uradov. Njihovo vlogo, stopnjo samostojnosti in pristojnosti je potrebno zelo natančno določiti.« Čeprav je bil zakon, ki ureja delovanje zbornice, sprejet 1990. leta, je Ministrstvo za gospodarske zadeve pripravilo material o organiziranju zborničnega sistema v Sloveniji v prihodnje. Gradivo je analitično in korektno, primerja podobno organiziranost v Franciji, Avstriji in Nemčiji. Predlaga se, da bi bil to javno-pravni model (nasproti zasebnemu), kjer je članstvo obvezno in kamor se prenašajo določene državne funkcije (npr. izdaja dovolilnic, certifikatov). Predlog je dober, žal pa se zadnje mesece v praksi dogaja ravno nasprotno: gospodarska zbornica ima vse manj pooblastil, posamezna ministrstva si jemljejo vse več pristojnosti. Več dejavnosti imajo naštetih v programu, več denaija lahko zahtevajo iz proračuna! Tudi gospodarska zbornica se bo morala boriti za svoj prostor pod soncem in predvsem za zadostno višino finančnih sredstev v »zbornični glavi«. Zato ni čudno, da se je znotraj zbornice v Ljubljani pojavil predlog, da bi vse pristojnosti prenesli v center, medtem ko bi po regijah ostali le nekakšni območni uradi. Nad vsemi naj bi bedela nekakšna »nacionalna zbornica«, vanjo pa bodo vključene gospodarska, obrtna in kmetijska zbornica. V Pomurju se zavzemajo za- avtonomnost območnih gospodarskih zbornic, pravzaprav naj bi bile regionalne gospodarske zbornice osnova’zborničnega organiziranja. To je še posebej pomembno za Pomurje, ki ima že sedaj tesne stike s sosednjimi pokrajinami v Avstriji in na Madžarskem. Koloman Cigiit, predsednik Območne gospodarske zbornice za Pomurje, je o tej problematiki povedal: »Menim, da bo vseeno prevladal koncept ministrstva ter. da se bodo vendarle dogovorili, da bodo regionalne zbornice osnovni način organiziranja zborničnega sistema. Centralna zbornica mora imeti dobre strokovne slutbe, tudi pravne. Če bosta organizirani še obrtna in kmetijska zbornica, bi lahko gospodarska zbornica v svojem okviru organizirala določene «panoine» dejavnosti.« BERNARDA B. PEČEK Lastniki zemljišč ob cesti Rakičan - Odranci čakajo na dokončno izplačilo z obrestmi za odvzeto zemljo - In kdo bo plačal odškodnino za uničene pridelke? Zemljo si kar jemljejo! Kako malo je mar nekaterim za kmetijsko obdelovalno zemljo, smo se lahko prepričali ob kakršnikoli večji gradnji, v kateri so bili glavni izvajalci gradbeniki, ki živijo in delajo le za svoja gradbišča in na njih. Zadnji primer razkošnega zajemanja zemlje z veliko žlico smo doživeli v zadnjem letu in pol ob gradnji oziroma rekonstrukciji magistralne ceste Rakičan-Odranci, ki se nadaljuje naprej proti Črenšovcem in Hotizi. Izvršni svet SO Lendava razpisuje na podlagi programa aktivnosti za pospeševanje turizma v občini Lendava javni natečaj za turistično razglednico občine Lendava Posnetki morajo biti kot diapozitivi s sledečimi motivi: • panoramski posnetki • turistične točke • favna in flora • kulinarika • Lendavska trgatev in ostale prireditve • vsi ostali motivi na temo »Lendava - turistično območje« Diapozitive poslati ali predati na Izvršni svet SO Lendava. Komisija bo prispele diapozitive pregledovala vsakih 15 dni do zaključka izbora. Izbrani diapozitivi bodo odkupljeni in nagrajeni. Po natečaju so si delo pridobili različni slovenski izvajalci, ki so se lotili rekonstrukcije po predlaganih načrtih. Ti načrti so bili pripravljeni kar nekaj časa, novo na njih so le traktorske oziroma kolesarske steze. Nismo ne arhitekti ne gradbeniki, zgolj prebivalci te krajine, uporabniki ceste, kljub temu pa si upamo lastiti pravico, da povemo in zapišemo nekaj kritičnih besed na račun odnosa vlade (vladne institucije) do državljanov (kmetov) in na račun opravljenega dela. Po zdravi kmečki logiki (na katero se vse pogosteje opirajo številni kvazistrokovnjaki) so traktorske steze neprimerne, da ne rečemo nekoristne. Globoki jarek med cesto in stezami je nevaren in nepotreben, steze preozke, poleg tega pa se še danes ne ve, čigave so in kdo skrbi za njihovo vzdrževanje. Zaradi njih je ob cesti namesto dveh kar šest bankin, namesto 13 pa je cesta široka od 25 do 27 metrov. Ali ne bi bilo varčneje (vsaj glede kmetijskih površin, katere želimo s pomočjo prispevka za spremembo namembnosti zadnje desetletje močno zaščititi), če bi namesto traktorskih stez zgradili tripa-sovnico, se sprašujejo prebivalci v vaseh ob magistralni cesti? Kje je pogodba? Naša zgodba se začne pravzaprav leta 1991, ko je bil prvi informitvni sestanek z lastniki zemljišč ob magistralni cesti Rakičan-Odranci. Kar se mora, se pač mora; zanimivo, kako brez protestov prekmurski ljudje popuščajo pred državno oblastjo in njenimi načrti. Sicer pa: obnova dotrajane ceste je bila več kot potrebna, zakaj potem ne bi odstopili tistega metra zemlje? Jože Farkaš iz Rakičana je takrat vprašal, koliko je resnice v tem, da nameravajo graditi na eni strani ceste še kolesarsko stezo? Sogovornika o tem nista vedela ničesar, onadva naj bi jih le pripravila na EK-SPROPRIACIJO (lat. ex-, proprietas; razlastitev, kot nasilni ukrep državne oblasti, namenjen v splošno korist ali v korist vladajočega razreda ali kot posledica gospodarskega razvoja), in to v širini 2 metrov za potrebe rekonstrukcije magistralne ceste. Okrog 800 lastnikov njiv ob cesti je konec maja 1992 prejelo v podpis Sporazum o odškodnini za zavzete nepremičnine, ki ga je v imenu investitorja Republike Slovenije podpisal takratni direktor Republiške uprave za ceste Andrej Le-vičnik. 15. junija je bil sporzum »zabeležen« na Upravi za družbene prihodke v Murski Soboti kot prijava za odmero davka na nepremičnine, dediščino in darila. 1. julija 1992 je sporazum podpisal tudi drugi sopodpisnik in že sredi julija so dobili plačilo. Kakšno? Ne veliko, kajti šlo je za ekspropriacijo (razlastitev), poleg tega pa so bivši lastniki morali plačati vse poštne stroške - ker so parcele majhne, so nekateri lastniki dobili tudi po pet nakaznic. Nastal je še en problem: kmetje so ugotovili, da so dobili plačilo le za širino dveh metrov, medtem ko jim je bilo Jože Farkaš ni edini, ki je prepričan, da je dobil za odvzeto zemljo premalo plačano; še vedno čaka na odgovor Ivana Obala, državnega sekretarja za kmetijstvo, kdaj bo izpolnjena obljuba, da kmetom ne bo potrebno plačevati cestnega tolarja tudi od nafte, ki jo potrebujejo pri delu s kmetijsko mehanizacijo. Oni so svojo držali: dali so zemljo za cesto. zemlje odvzeli brez njihovega soglasja. Kakor je, pač je, kljub vsemu pa zahtevajo pošteno plačilo. Če bodo res dobili do konca februarja letos plačano tudi razliko, zahtevajo upoštevanje višine realne inflacije, obresti in hkrati povračilo škode za uničeni pridelek na širini od 5 do 7 metrov, kamor so sredi največje vegetacije izvajalci brez predhodnega obvestila odlagali zemljo. »Mi smo drugorazredni državljani« »Že več kmetov mi je reklo, da je potrebno glede te škode nekaj ukreniti,« je pripovedoval Jože Farkaš, ki je v zadnjih mesecih zavrtel že marsikatero telefonsko številko. »V Ljubljani na RUC-u so me trikrat prevezali, no, potem pa mi je Igor Starič, načelnik oddelka za obnovo, povedal, da naj vložim zahtevek. Vprašal sem ga, če bo 800 lastnikov, kolikor jih je do Beltinec, vsak posebej vlagal zahtevek. Kajti oni so od bankin dalje uničili v povprečju še 5 metrov njive, kamor so odlagali zemljo. To je videl vsak, ki se je vozil tam mimo. Mi to vse prebolimo, bojim pa se nekaj drugega: če bodo gradili to hitro cesto in se bodo obnašali tako kot tukaj, saj pa potem več ne bo kmetijskih po- •uprave za ceste Ljubljana, W 'bila vložena dne 25. 11. ® pod štev. 1-22/93, je Geod® ska uprava občine Murska* bota v skladu s 24. ,26. in 27.‘-Zakona o zemljiškem katas® opravila dne 25. 11. 1993 F celacijo zemljišč na v izrekaj odločbe navedenih parcel Parcelacija je bila izvr^J v skladu s pogoji, ki jih je d* čil naročnik ekspropriacije.. Zanimivo pri vsej zadevi f da je RUC vložil zahtevo P parcelaciji zemljišč 25. nov®J bra (potem, ko so kmetje PJ stali glasnejši); istega dne® bi torej geodeti opravili »z3®' jičenje« zgrajenega obj^ (kakor je določeno s spof^ mom med lastniki in invest)® jem), problem pa je v tem? je tiste dni zapadel zgo® sneg, ki ni tako hitro skop® Morebiti so si tudi tokrat P magali z lokacijsko doku®® ] tacijo in približnimi ocen® I ali pa so kljub snegu svoje opravili natančno in izm® parcele na terenu?! Kmet® namreč radi vedeli, k°\ zemlje jim je bilo v resnici zete za gradnjo traktorskihs in rekonstrukcijo magistr®’ ceste. Tudi mi smo poskušali kaj'1 izvedeti o podpisanem spG zumu, aneksih, izplačilih,1 , škodnini in še čem. NaR* , Kdo je namesto njih podpisal soglasje za gradnjo kolesarskih stez? dejansko odvzeto okrog pet metrov širine ob cesti. Kakor v vsaki skrbno pripravljeni pogodbi je tudi v tej »zanka«; 7. člen določa: Površina delov parcel iz 2. točke tega sporazuma je določena po lokacijski dokumentaciji in projektu in je zato približna. Dokončna površina delov parcel bo ugotovljena po delilnem načrtu, ki bo napravljen po zamejičenju zgrajenega objekta. Razlike med površinami po tem sporazumu in dokončnimi površinami bo investitor lastniku doplačal, lastnik bo pa investitorju vrnil del odškodnine za preveč plačano površino. V obeh primerih bo višina doplačila oziroma vračila določena s kupoprodajno pogodbo, ki bo imela naravo aneksa k temu sporazumu (pogodbi) na osnovi ponovne cenitve. Kmetje zatrjujejo, da pogodbe o odvzemu zemlje za graditev kolesarske oziroma traktorske steze niso podpisali, ampak so jim ta dodatni del vršin.« Prebivalce Rakičana in Beltinec, ki so v lanskem letu lahko že dodobra preizkusili kakovost gradnje magistralne ceste in traktorske steze, pa jezi, da se po slednji ne morejo normalno peljati. Preozka je, tako da se ne moreta srečati niti kolesar in traktorist. Jeseni se je vprašanje legalnosti traktorskih stez (tudi zato, ker še niso dobili dokončnega izplačila in povrnitve stroškov) pojavilo tudi v radijskem mediju. Sredi novembra so se torej kmetje začeli spraševati, koliko zemlje so morali podariti državi - 2 ali 5 metrov. In glej čudo: 9. decembra 1993 je poštar raznašal priporočene pošiljke Geodetske uprave občine Murska Sobota z odločbo o spremembi stanja v katastrskem operatu (brez predhodnega soglasja ali podpisa lastnikov, da se strinjajo s povečanim odvzemom zemljišča). V obrazložitvi je načelnica Geodetske uprave Murska Sobota Rozika Sraka zapisala: Na zahtevo Republiške bliški upravi, za ceste, namesto podpisanega Levičnika sedaj di^ Darko Šajna, nismo mo^j r biti odgovora; o teh zadG da nimajo pojma, ker so nje vseh pravnih zadev PG| Cestnemu podjetju MaribjG njihovi pravni službi. Na G ki so ga prejeli vsi lastnik’ katerem piše Dostava sS zuma o odškodnini za Z3’j nepremičnine, je res zap^ da je pošiljatelj pooblaG urad direktorja Cestneg9,. djetja Maribor, podpis^ pravnik Daniel Omenjenega pravnika mogli dobiti, kajti medt^j odšel med zasebnike , je še naprej pooblači RUC-a. Direktor Cestne^/ djetja Milko Janežič na® hi potil na pravno službo češ da so oni pravzaprav ji vorni za vso zadevo, podjetje Maribor da je Zo vajalec, ki prav tako k°U niki zemljišč predolgi' ¿a plačilo za opravljeno de*®W L BERNARDA B ?^ vestnik, 20, januarja 1994 stran 19 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 11. 1. 1994 in ponedeljkom 17.1. 1994, nekoliko pa se bomo ozrli tudi na konec prejšnjega tedna. Ob koncu prejšnjega tedna so tečaji večine obveznic še naprej naraščali, naraščajoč trend so tudi v tem tednu zadržale občinske obveznice, poštne obveznice so nekoliko nihale, medtem ko sta padli republiški obveznici prve in druge emisije in obveznica Gorenje. Večina delnic je v tem tednu naraščala (Dadas, Finmedia, Nika, SKB prednostne, UBK prednostne, Terme Čatež, KBT, Lek), med njimi najbolj delnica Dadas, tečaji ostalih delnic pa so nihali, nekateri pa celo rahlo padli. pečena kotacija 1 ~ obveznice obveznircekRST‘ •je x"0'"' 'CČaj 99,5 m V061 še narasel iz meta nato pr' 17388 lotih Pro' sledniesa aPa pnČel uPadati- Na‘ 100 1 L Je tako upadel na ■Peta v »e 8,10 za 2888 lotov pro-'«tih pro„ ^ na "’5 pr. 6788 pri 3671 S’ V petek Pa na "’3 'jek ie p 1 .Pron:eta. V ponede-Pristal na oo n tečaJ te obveznice za 11334 lotov prometa Pa Je bdo 1 tečai obveznice RSL 11- 1 n eno davilno olajšavo je 100,o' koraSe¿in sicer iz 98-3 na meta z n' 16 bd° za p0 lotov pro-^ DniJ, vV sredo >n petek pa so skuPnoz^ Posli, Enotni ? x otl P° tečaju 98,3. U. 1 Dor ' ? obveznice RSL 2 je 721lot& ‘Z 107 J na 107-5 pri tej obv? °meta> nato pa tudi pri V sredo P^l upadati. b¡loZa Ms ,Padel na 107-4, ko je na IO73 nr?1?' Prometa v četrtek v Petek na ml1?5 lotov prometa, ^’a) v no $’7 (H58 lotov pro-1096 lotih ”edeliek P® na 1°6-6 Pr' <’bvePrometa. o jašavose v'.co ^^L 2 z davčno y P'tjSniem • tednu ni trgovalo, oen Mikan"3. ? b'l v petek prijav-, 6A kar oren ' Posel P° tečaju glede na nesPremenjen 17‘ 12. 1993 ZadnJ' sklenjen posel uročil Abotne točke je 11. 1. 8 in sicp°tn' teíaí obveznice bl 0 za 200'Z 88,0 na 92-°- ko Je ? Po enakn °V Prometa, v četrtek rineta V tečaju za 40 lotov ^aj PoraselPCtek ie nien enotni Pteineta. na 92-2 pri 20 lotih 'b^^’dko1^^ II "veznice l2- 1. ■ ^te L|ub^°tni tečaj obveznice 1 bana poskočil za 3,3 do uspeha al^A HRANILNA knjižica, pČS!ER0 lahko RUJETE TUDI V AVSTRIJI J®te v^t^vlzno hranilno knjižico lahko poslu-?ANKp enotah CREDITANSTALT - NOVE CRpn.l?VenUI, In če se odločite, tudi v eno-. GotovinXANSTALT v AvstrllL o^lco®« a vPlačHa in Izplačila na devizno ^trUi opravi'Lneomelenll1 zneskih. V enotah v Av-k ^1 od ^ „anka v primeru, da dvigujete znesek ,dPo nriL00?’00 ATS a" 1-000,00 DEM, pred-*®nij|. Garjavo stanja z matično enota v Slo- ^^bj PJ® Pri n*a«y u8’da se odločite za devizno varčeva-^^HA! banki’ sai na$ rnoto pravi: Z NAMI DO odstotne točke na 105,2, ko je bilo za 86 lotov prometa, v četrtek na 105,5 pri 85 lotih prometa, v petek pa na 105,6 (66 lotov prometa). V ponedeljek so bili s 109 loti prijavljeni aplikacijski posli, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 105,5. Z obveznico Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo se v tem tednu ni trgovalo, saj ponudbe ni bilo, investitorji pa so jo bili pripravljeni kupiti po tečaju 98,0, kar je za 0,8 odstotne točke nižji tečaj, kot je bil tečaj zadnjega sklenjenega posla 7. 1. (98,8). V ponedeljek so bili s 6 l?ti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 98,8. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je prejšnji teden zaključil pri tečaju 104,1, v torek 11.1 . so jo imetniki ponujali po tečaju 105,0, vendar je investitorji niso bili pripravljeni kupiti po tečaju višjem od 101,0. Očitno so slednji imeli prav, saj so bili naslednjega dne sklenjeni posli po tečajih od 99,0 do 102,5, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 101,4 (-2,7 odstotne točke) pri 4081 lotih prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj močno padel in sicer na 100,0 (-1,4 odst, t.), ko je bilo za 600 lotov prometa, v petek pa nekoliko porasel na 100,5 pri 1031 lotih prometa. V ponedeljek so bili s 592 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 100,8. Z obveznico LEK 1 so bili 12. in 17. 1. prijavljeni aplikacijski posli skupnoz81oti po tečaju 100,0(+0,7 odstotne točke). Tudi z obveznico LEK 2 je bil 12. 1. sklenjen aplikacijski posel in sicer z 2 lotoma po tečaju 100,5 (-0,3 odstotne točke), v ponedeljek pa je bilo za 28 lotov prometa po nespremenjenem tečaju. Tudi z obveznico Lesnina v tem tednu ni bilo prometa, zanimivo pa je, da so jo bili investitorji pripravljeni v torek kupiti pc tečaju 1,0, v četrtek pa se je pojavila ponudba teh obveznic po tečaju 50,0, tako je razhajanje tečajev ponudbe in povpraševanja za kar 49,0 odstotnih točk. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je 11. 1. poskočil iz 76,0 na 77,9, ko je bilo za 920 lotov prometa, naslednjega dne na 81,0 pri 40 lotih prometa, v četrtek pa na 82,2 (1093 lotov). V petek je njen enotni tečaj ponovno porasel in sicer na 82,8, ko je bilo za 189 lotov prometa, v ponedeljek pa na 83,0 pri 252 lotih prometa. Tudi enotni tečaj obveznice Občine Šmarje je v tem tednu naraščal. Tako je 11. 1. poskočil iz 78,0 na 80,0 pri 22 lotih prometa, v sredo pa je bil z enim lotom prijavljen aplikacijski posel po tečaju 80,6. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno poskočil, tokrat na 81,5, prometa pa je bilo za 30 lotov. Naraščal je tudi enotni tečaj občine Zagorje. 11. 1. je tako porasel iz 66,1 na 67,4 pri 860 lotih prometa, naslednjega dne na 68,0, ko je bilo za 200 lotov prometa, v četrtek pa na 68,5 (2510 lotov prometa). Za 0,5 odstotne točke na 69,0 je njen enotni tečaj porasel tudi v petek pri 370 lotih prometa, v ponedeljek pa za 0,7 odstotne toček na 69,7 (396 lotov). Pri obveznici PTT Celje sta se tečaja ponudbe in povpraševanja 11. 1. razhajala za 4,0 odstotne točke (tečaj ponudbe 107,0, tečaj povpraševanja 103,0), v četrtek pa le še za 0,2 odstotni točki (tečaj ponudbe 104,1, tečaj povpraševa- nja 103,9). V petek so bili s 25 loti te obveznice prijavljeni aplikacijski posli s 25 loti po tečaju 103,9, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj poskočil na 104,5 pri 100 lotih prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je 12. 1. porasel iz 112,3 na 113,0, ko je bilo za 20 lotov prometa, naslednjega dne so jo bili investitorji pripravljeni kupiti po nespremenjenem tečaju, vendar je imetniki niso bili pripravljeni prodati po tečajih nižjih od 110,0. V petek je njen enotni tečaj padel na 112,1 pri 22 lotih prometa, v ponedeljek pa porasel na 113,5, koje bilo za 270 lotov prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je 11. 1. poskočil za 1,8 odstotne točke na 104,8, ko je bilo za 80 lotov prometa, naslednjega dne pa na 105,1 pri 106 lotih prometa. Na borznem sestanku v četrtek je njen enotni tečaj padel na 104,9, ko je bilo za 300 lotov prometa, v petek pa je bil sklenjen aplikacijski posel z 1 lotom po tečaju 104,3. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 104,1, prometa pa je bilo za 42 lotov. Z obveznico Rogaška 1 so bili 11. 1. sklenjeni aplikacijski posli z 10 loti po nespremenjenem tečaju 94,0, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil na 97,0 pri 20 lotih prometa. V četrtek se je ta obveznica ponujala po tečaju 98,0, vendar je bil tečaj povpraševanja 96,0, tako da do sklenitve poslov ni prišlo. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli z 12 loti po nespremenjenem tečaju 97,0, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 96,7 pri prometu 164 lotov. Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v tem tednu naraščal. Tako je 11. 1. porasel iz 172623 na 177238, ko je bilo za 317 lotov prometa, naslednjega dne na 180965 pri 423 lotih prometa, v četrtek pa na 186378 (373 lotov prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj poskočil in sicer za 6,41 odstotka na 198324 pri 531 lotih prometa, v ponedeljek pa na 201555, ko je bilo za 240 lotov prometa (1,63 odstotka). Tudi enotni tečaj redne delnice Finmedia je naraščal. 11. 1. je tako poskočil iz 92500 na 95774, ko je bilo za 190 lotov prometa, v četrtek pa na 96542 pri 679 lotih prometa. Nasprotno kot pri prejšnjih dveh delnicah je enotni tečaj redne delnice Hipotekarne banke Brežice 11. 1. padel in sicer iz 3500 na 3433 (250 lotov prometa), naslednjega dne na 3300 pri 138 lotih prometa, v četrtek pa poskočil na 3444, ko je bilo za 609 lotov prometa. Tudi enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je 11. 1. padel in sicer iz 3500 na 3300, ko je bilo za 162 lotov prometa, vendar je naslednjega dne porasel na 3438 pri 270 lotih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 3312, ko je bilo za 260 lotov prometa, v petek ponovno poskočil in sicer na 3458 (723 lotov), v ponedeljek pa rahlo padel na 3445 pri 2 lotih prometa. V tem tednu je naraščal enotni tečaj prednostne delnice KBT. Tako je 11. 1.1 porasel iz 37980 na 39220, ko je bilo za 306 lotov prometa, naslednjega dne na 39489 pri 136 lotih prometa, v četrtek pa na 39638 (384 lotov prometa). Neznatno je njen enotni tečaj porasel tudi v petek «(39640), ko je bilo za 199 lotov prometa, v ponedeljek pa nekoliko padel na 39471 pri 238 lotih prometa. 11. 1. je enotni tečaj delnice LEK porasel iz 12100 na 12139, ko je bilo za 68 lotov prometa, naslednjega dne pa na 12580 pri 204 lotih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj nekoliko padel na 12566, ko je bilo za 612 lotov prometa, v petek poskočil na 13126 pri 205 lotih prometa, v ponedeljek pa na 13984 (1173 lotov prometa). Tudi enotni tečaj delnice MK Založba je 11. 1. porasel in sicer iz 4142 na 4319, ko je bilo za 432 lotov prometa, naslednejga dne so bili s 3 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 4100, v četrtek pa je njen enotni tečaj porasel na 4350 pri 1000 lotih prometa. Naraščajoč trend je v začetku tega tedna imela tudi delnica NIKA. Njen enotni tečaj je 11. 1. poskočil iz 85043 na 87510 pri 126 lotih prometa, naslednjega dne na 88127, ko je bilo za 327 lotov prometa, v četrtek na 88817 (241 lotov prometa), v petek pa na 89934 pri 104 lotih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 87905, posamezni posli so bili sklenjeni po tečajih od 86000 do 91200, prometa pa je bilo za 385 lotov. TONČKA BOŽINOVIČ Intervju s podpredsednikom Gospodarske zbornice Slovenije o sejmih in sejmarjih Komu ustreza sejemska anarhija? Slovenija še vedno nima združenja ali skupnosti sejmarjev, nekakšne cehovske organizacije, v kateri bi se vsaj okvirno dogovorili za pravila delovanja in sodelovanja. Josip Skoberne, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je konec prejšnjega leta tretjič poskusil zbrati sejmarje, vendar brez uspeha. Nekateri bi radi imeli glavno besedo, drugi bi radi dobili več pristojnosti; sejmi z enako vsebino se pojavljajo v tem in onem mestu, eno mesto trdi, da bi že uveljavljeni sejem moral pravzaprav potekati v njihovem mestu... skratka, zmešnjava je čedalja večja, ki se stopnjuje z načrtovano privatizacijo. Ali imate sploh pregled, koliko sejmov imamo v Sloveniji, jih je preveč ali premalo v primerjavi s tujino? »Natančnega pregleda, koliko sejmov imamo, nimam, ker še ni odločeno, kaj so sejmi in kaj prodajne razstave. S sejmarji smo se dogovorili, da pripravijo predloge za letošnje leto in teh je nekaj čez 50. Sejme smo razdelili na vzorčne in prodajne sejme. S čistimi prodajnimi sejmi, kot so božični, novoletni in podobno, se ne bomo ukvarjali.« Predpisov o sejmih v Sloveniji sicer nimamo, kateri pa se lahko imenujejo mednarodni? »Sejmarji imajo svojo mednarodno organizacijo, ki podeljuje (certificira) naslov mednarodnih sejmov. Država s tem nima nič. V to evropsko organizacijo je v tem trenutku vključen Ljubljanski sejem, ki se je vključil lani, dva njegova sejma naj bi bila letos potrjena kot mednarodna. Tu pa je potrebno izpolnjevati določene pogoje.« Zaenkrat torej nimamo še nobenega mednarodnega sejma? Kakšne koristi ima sejem od tega naziva? »Ima v smislu mednarodne .udeležbe, mislim pa, da v okviru evropskega združanja sejmarjev nimamo še nobenega sejma potrjenega kot mednarodnega. Če je potrjen, je na spisku, je promoviran in ima določene medijske koristi.« Kako pa je z razstavišči, imate pregled, koliko Jih Je v Sloveniji in ali se kako nadzoruje, kaj so primerna in kaj neprimerna razstavišča? »V praksi bi to lahko delala stanovska organizacija sejmarjev. Za cehovska pravila igre se dogovori le ceh. Le-ta bi se moral dogovoriti o pogojih, ki ga mora imeti razstavišče. Na sestankih smo razpravljali o tem, kar bi se lahko dogovoril ceh, in sicer da se pripravi program sejmov v Sloveniji in statistična osnova za to dejavnost.« To hi nadzorovala nevtralna institucija? »Ceh naj bi sam določil pravila igre. Združenje bi lahko bilo tudi član evropskega združenja, ker ni logično, da je danes član le eno sejmišče. Včlaniti bi se morala branža. Gre pa nam za skupni katalog sejmov, ki bi ga mi promovirali v tujini. Ni inštitucije, ki bi lahko vzpostavila red, če sejmarji tega nočejo, v to jih bo silil trg. Zbornica lahko postavi le pogoj, da bo promovirala usklajene programe in sejme, od ostalih pa se distancira. Ob dogovoru za sejme, ki so branžni, le-te lahko še preverimo v branži.« Ali ni tudi v sejmarski dejavnosti tako, da sposobnejši zmaga? »Premalo poznam, kako branža zunaj ščiti svoje interese. Mislim, da se tu ščitijo interesi le indirektno - na primer zaščita - nazivov sejmov. Lahko ščitijo zunanje znake sejmov. Znotraj Slovenije bi določeno zaščito lahko dosegli z zaščito blagovne znamke.« Do kakšne mere lahko v tržnem gospodarstvu določimo pravila? »Nekomu očitno ustreza nered na področju sejemske dejavnosti,« meni Josip Škoberne, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije »Mislim, da so časi, ko bi lahko kdorkoli v tej družbi rekel, sejem A bo, sejma B ne bo, minili. Edina možnost bi bila, če bi država aktivno finančno podpirala sejemske aktivnosti.« Če bi država podeljevala koncesije, Jih ne bi podelila sejmu ampak organizatorju sejmov? »Ne, mislim, da ta ideja o koncesijah nima nobene osnove nikjer na svetu. To je bilo v srednjem veku, da je vladar podelil nekomu koncesijo. Da bi država rekla, v Celju imate lahko sejem A, v Ljubljani pa sejma B ne morete imeti, vam ne damo koncesije, je sporno. Obstaja nevarnost, da postane ceh zaprti klub, ki ne bo spustil nikogar zraven. Zaenkrat imajo vsi razen Sejmarja svoje zmogljvosti. Konkurenca obstaja tudi med nemškimi sejmi - na primer na področju prehrane se borita za prevlado miinchenski in kdlnski sejem, vendar obstajajo predpisi o nelojalni konkurenci in prepovedi zavajanja.« Imamo v Sloveniji preveč sejmarjev? »V Sloveniji se pojavlja zadnja leta vedno več organizatorjev sejmov, in to zaradi donosnosti. Dobiš tisoč kavdratnih metrov, jih oceniš z x-mar-kami, zaračunavaš še ostale stroške; po navadi je razlika v ceni pomembna, drugače ne bi bilo tako velikega interesa.« Bo v prihodnje pogojeno, da bodo morali imeti sejmarji svoje razstavne prostore ali vsaj najemno pogodbo za primerne razstavne prostore? »Mislim, da ne. Spet smo pri tržnih aktivnostih: kdo bo dal takšen pogoj? Če najame firma X, ki je zame neznana, športno halo na Jesenicah, se lahko gre sejem! Bo pa vsak moral nek prostor dobiti, ker drugače ne more razstavljati. Že sedaj imamo primere, da Ljubljanski sejem nima lastnih razstavnih prostor, ampak Gospodarsko razstavišče, v Celju je lastnik občina, Kranj ima svoje razstavne prostore, Radgona ima tudi svoj prostor.« Boste na kakšen način sodelovali pri lastninjenju sejmov? Gospodarsko razstavišče je še vedno družbeno podjetje, in v čigave roke bodo prešli ti prostori? »Gospodarsko razstavišče je družbeno podjetje, v njem so ostale vse nepremičnine in infrastruktura. Nekateri gospodje delavci, zaposleni v GR-ju, pa so ustanovili privatno mešano podjetje, delniško družbo... Sejmi imajo že danes zelo različno strukturo lastništva. Podjetja so družbena, ponekod je zemljišče še občinsko, mestno, nekatere hale so zgradili z združevanjem sredstev. Kako se bo to razdelilo v procesu lastninjenja, je še zelo vprašljivo. Žunaj so pa zbornice ponekod lastniki ali solastniki sejmišč. Tako je celovška zbornica solastnik celovškega razstavišča.« Je tudi slovenska gospodarska zbornica zainteresiranaa, da bi bila solastnik vseh sejemskih prostorov? »Mi bi lahko imeli morebiti neko zgodovinsko moralno pravico. Slovensko gospodarstvo je pomagalo zgraditi to infrastrukturo, zato bi zbornica kot predstavnik slovenskega gospodarstva lahko teoretično sodelovala pri lastninjenju. Pravno-formalno je to zelo zapletena in vprašljiva zadeva. Celovški sejem ima tri lastnike: mesto Celovec, gospodarsko zbornico in privatnike. Francoske zbornice so solastniki vrste infrastruktur, tudi sejmišč, pristanišč. ..« Kakšne koristi je imela do sedaj država od sejmov? »Država direktno ne, ker je sejmišča obravnavala kot delovne organi zacije in so te plačevale prispevke kot vsa ostala podjetja. Odkar imamo davek na storitve, 5-odstotni davek na storitve plačujejo tudi sejemske hiše.« Kakšen je interes Gospodarske zbornice Slovenije, da bi se ustanovilo združenje ali skupnost sejmarjev? »Mi smo v bistvu odgovorili na izziv branže in javnosti. Danes ugotavljamo, da imamo kot zbornica nekakšno dvojno strukturo: po eni strani je teritorialna, torej območna zbornica, po drugi strani imamo 23 klasičnih združenj. Pojavljajo se interesi, ki se ne dajo pokriti z obstoječimi združenji in tako je s sejmarji. Imajo interes, da bi imeli sekcijo ali združenje, v katerem bi se lahko pogovarjali. Ustanovili smo sekcijo za prodajo od vrat do vrat, imamo tudi združenje Leasing, kjer so članice banke, samostojne organizacije, proizvodna podjetja.« Koliko poznate problematiko oziroma spore med Radgonskim in Ljubljanskim sejmom? »Poznam samo površno. Vem, da je to vse spadalo pod Gospodarsko razstavišče in sem prepričan, da so sporna vprašanja sedaj urejena. Lahko, da je to prepričanje tudi zmotno. Mislim, da so se lastniška razmerja med Radgono in Ljubljano uredila.« A Je prav, da se ena družba ukvarja z organizacijo sejmov, druga pa z vzdrževanjem razstavnih prostorov? »Ta delitev v svetu ni nepoznana, je pa narejena iz drugih razlogov. Firme, ki se ukvarjajo z neprimičninami, imajo povsem drugačne pogoje poslovanja, glede amortizacije, delitev in ostalega, zato je v svetu v praksi ta delitev pogosta, predvsem zaradi davkov. Vendar pa je pri nas še nerešen problem privatizacije in vprašanje divjega lastninjenja!« BERNARDA B. PEČEK stran 20 vestnik, 20. januarja 1$ pisma, mnenja, stališča Dajmo materam možnost 4-urne zaposlitve na dan! Slovenska ženska zveza (SŽZ) mesta Ljubljane daje Ministrstvu za delo pobudo za spremembo zakona o delovnih razmerjih, ki obravnava varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke. Uradni list štev. 14/90. Zgoraj omenjeni zakon v 84. členu daje materi pravico do delne zaposlitve po 4 ure na dan, do treh let otrokove starosti, samo v primerih, če je otroku glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega, vendar samo na podlagi mnenja Zdravstvene organizacije in po odobritvi Republiškega odgovornega organa. 1. »SŽZ mesta LJ daje pobudo pristojnemu Ministrstvu za delo, da z zakonom omogoči možnost 4 urne zaposlitve vsaki materi, po porodniškem dopustu, do treh let otrokove starosti, s polnim pokojninskim zavarovanjem, če bo mati za to zaprosila,« njen delovni čas pa se naj začne po 9. uri. 2. »SŽZ mesta LJ daje pobudo Ministrstvu za delo za izdajo novega zakona, ki bo obvezoval delodajalca (tudi s sankcijami), da omogoči pri-njem zaposleni delavki - materi, štiriurnb zaposlitev po porodniškem dopustu, do treh let otrokove starosti, če bo delavka za to zaprosila.« Nič ne pomaga zakon materi, če delodajalec ni zakonsko odgovoren, da materi to omogoči. UTEMELJITEV: Dejstvo je, da je materina prisotnost pri vsakem otroku do treh let starosti, za njegov duševni razvoj in temelje človeške osebnosti življenjskega pomena. Čustveni odnos - mati-otrok, je tako pomemben, da celodnevna materina odsotnost v tej dobi, zelo negativno vpliva na celoten otrokov razvoj in njegovo samostojnost. Ustvarja trajno nezaupanje, strah in predsodke v otrokovi podzavesti, vse to pa se pojavlja v poznejšem življenjskem obdobju slehernega mladostnika. - Krčevit jok otroka, dan na dan pri ločitvi od matere, ko ga predaja v varstvo različnim tujim osebam v vzgojnih centrih to dejstvo potrjuje. S to spremembo zakona, bo prenekateri materi olajšana skrb za otroke in lažje se bo vrnila nazaj v dobro poznano delovno okolje, mnogim materam pa bi zagotovili nova delovna mesta. To pobudo dajemo kot alternativo k resoluciji, ki je že v parlamentu in predvideva materam 3 letni porodniški dopust. Mati naj sama izbira, kar bo zanjo in njenega otroka najbolj primerno, pri tem pa bo lahko odigral svojo vlogo tudi oče. Morda se bodo mlade družine bolj zavestno odločale za drugega ali tretjega otroka, in si tako zagotavljale svojo eksistenco v poznejši življenjski dobi. Brez zaposlenih v našem času, bi bile tudi pokojninske blagajne prazne. Matere in očete prosimo, naj se odzovejo pismeno v časopis in odgovorijo na te predloge, če so zanje sprejemljivi, ali pošljejo odgovor na naslov predsednici SŽZ mesta LJ, ki je deponiran pri časopisu. Predsednica Slovenske ženske zveze (SŽZ) mesta LJ, Ema Murko, RašiŠka ul. 16, 61117 Ljubljana. Tel.: 572-366, bo zbirala pismene odgovore in jih posredovala na odgovorne resorje. Ljubljana. 20. 10. 1993 Predsednica SŽZ mesta LJ Murko Ema, dipl. soc. del. Protestiram! Javnost je bila seznanjena, da so v jesenskem času lanskega leta v Puconcih ob gozdu snemali za nek film. Na Silvestrovo nekako med opoldanskem času sem prižgal televizor, ko je na ljubljanskem kanalu bilo govora o filmu. Videli smo lahko raztrgan voz z oslovsko vprego, ob njem pa nekaj Romov. Slišali smo človeka - menda igralca, kako se muči s prekmurščino. Povedano je bilo tudi, da je država Slovenija - Ministrstvo za kulturo obljubila za realizacijo projekta (zdaj že znanega) romskega filma menda 4 milijone tolarjev. Protestiram iz več razlogov: 1. V vasi ali gozdovih Puconec romskega naselja ni in ga nikoli ni bilo. 2. Romi, ki bi se z raztrganimi vozovi z oslovsko vprego vozili naokrog v Prekmurju domovinske pravice nikoli niso imeli. Od časa do časa pa so prihajali iz drugih območij, predvsem iz Hrvaške - zbiralci starega železa in perja. 3. Ker nasprotujem, da bi država sofinancirala take filme. Projektantom projekta pa svetujem - če že Slovenija res potrebuje take filme - da se preselijo na območja, kjer ta zvrst Romov ima svoja bivališča, v tem primeru se jim ne bo treba mučiti s prekmurščino, Prekmurcem pa ne sramovati gledati filma, za katerega v Prekmurju ni nobene osnove. Res, da imamo v Prekmurju Rome. Nekaj je takih naselij, ki se ne morejo izkopati iz zaostalosti. Večji del pa je takih, ki grejo s časom naprej. Omenim naj samo nekdanja naselja v Zenkovcih, Pertoči, Vanča vasi. Tudi Pušča, največje romsko naselje, je spremenila svojo nekdanjo podobo. Da ni še večjega napredka, so krivi priseljenci, ki so se doseljevali od drugod, tega pa jim ni bilo mogoče preprečiti. Da je temu tako, se lahko prepriča kdorkoli. Pridite s kameraAii. Osebno vas bom popeljal k njim. Radi vam bodo spregovorili o sebi, razkazali svoja super opremljena stanovanja in še pogostili vas bodo. Kulturniki Slovenije! Vprašam vas, ali bomo še naprej snemali balkanske filme, kot so to Trot via Skopje ali film o preseljevanju Romov iz južnih republik v Slavonijo in Baranjo in za take filme dajali denar? Ne! Tega ne smemo. Če že želimo imeti slovenske filme, se zgledujmo po filmih naprednih evropskih držav. Omenim naj Dansko in Švedsko. Že precej dolgo je tega, ko smo gledali nadaljevanko Hišica na periferiji. Prikazovala je mlado družino, očeta, mater in tri majhne lušne deklice, s kakšnimi težavami so se prebijali skozi življenje, se selili iz kraja v kraj, hišico, ki so si zgradili, je uničil vihar. Videli smo, kakšni humani človeški odnosi so bili med njimi (ne zdi se vam, da prav to pogrešamo?). Omenim naj češko nadaljevanko Bolnica na robu mesta, nazadnje pa tudi hrvaške Gruntovčane. Kulturniki Prekmurja! Zakaj dovolite, da se prav v naši pokrajini snemajo filmi, ki s to pokrajino nimajo nič skupnega. Žakaj dovolite, da »lomijo« prekmurščino ljudje, ki tega niso sposobni. Zavzemajte se, da nekaj kulturne dediščine ohranimo naslednjim rodovom - tehnični pripomočki za to obstajajo. Tu mislim na prekmurske pesmi. Pa ne samo Micika v piingradi... in Vsi so venci vejli. Prekmurskih pesmi imamo še precej, imamo pa tudi še nekaj starejših ljudi, ki znajo besedila in jih znajo zapeti. Ne manjka nam strokovnjakov, ki so sposobni pripraviti jih za zborovsko petje. Potrebno je le nekaj denarja in mnogo dobre volje. Ne manjka nam ustnih izročil o delu in navadah takrat še revnega Prekmurja. Starejši, predvsem vaščani - to pa smo tisti čas bili skoraj vsi, smo se dosti zbirali, predvsem v zimskem času ob kolinah, ob večerih pri »¡perje čejsanju« in »liijpanju semenja«. Mladi smo radi poslušali starejše, ki pa so govorili o tistem, kar so jim povedali še starejši. Na podlagi takih ustnih izročil smo pred leti v Puconcih namesto Borovega gostiivanja v kratkem času napisali, zrežirali in uprizorili igro (ne vem, če je to pravi izraz) Ženitev pred 100 leti. Ta pa izvira iz časov, ko sta pri ženitvi odločala dota in »korteš«. V Puconcih imamo večino vlog še na papirju. Imamo pa tudi ljudi, ki bi to znova spravili na papir. Potrebno bo nekaj denarja in strokovnih ljudi, ki bi to tako pripravili, da bi bilo primerno za širšo javnost, predvsem pa za naše naslednje rodove. V Prekmurju smo za to, da zberemo vse, kar bi lahko imenovali kulturna dediščina. Smo pa proti, da se tu ustvarjajo filmi, ki v Prekmurju nimajo nobene osnove. Smo proti popačenju prekmurščine. Obdržala se je stoletja. Ponosni smo na ljudi, ki so k temu pripomogli. Na koncu bi vprašal, kdo je bil tisti, ki si je zamislil snemanje filma ali določenih odlomkov (naslova filma ne vem) prav v Puconcih? Pričakujem odgovor. Karel Franko, Puconci O strategiji v kmetijski proizvodnji in cenami Toliko opevana v slovenskem parlamentu sprejeta strategija v kmetijstvu posebno s strani odgovornih za kmetijstvo ne prinaša za pomurskega kmeta nič vzpodbudnega, saj dosedaj ne. Tudi v prihodnje ne kaže kakšnih bistvenih sprememb na bolje še posebno v prašičereji ne. Če vemo, da so bile cene osnovnih krmil v letih 1992 in 1993 v obratnem sorazmerju s cenami pujskov do 25 kg: 1992 1993 soja 26 sit/kg 42 sit/kg koruza 17 sit/kg 27 sit/kg ječmen 13 sit/kg 19 sit/kg krmilna moka 11 sit/kg 17 sit/kg pšenica 18 sit/kg 24 sit/kg pujski do 25 kg 270 sit/kg 210 sit/kg Da ne opisujem še vseh ostalih neposrednih in posrednih stroškov, ki so vezani na vzrejo pujskov in so v letu 1993 v primerjavi z letom 1992 ravno tako bistveno narastli, edino cena proizvoda - pujskov se je znižala v letu 1993 v primerjavi z letom 1992 za cca 30%. Tudi modelna kulkulacija kmetijske svetovalne službe za Pomurje za mesec oktober 1993, da stane prireja enega kilograma 25 kg težkega pujska 246 sit/ kg. Odkupujejo pa 23 kg težke pujske po 210 sit/kg. Torej cene repromateriala se v enem letu zvišajo za cca 30 % cene proizvodov se pa znižajo za cca 30 %. Vse navedeno dovolj zgovorno ponazarja, kam pristojne institucije uvrščajo pomursko prašičerejo. Klavnice, ki so svojčas odkupovale pujske in jih vhlevljale za nadaljnjo rejo sedaj izjavljajo, da ne vhlevljajo nič več. Tudi koljejo prašičev ne več, pač pa naročajo polovice in željene kose mesa kakršne pač rabijo iz Avstrije, ker njim pride to ceneje. Morajo pa takoj plačati, ker Avstrijci ne poznajo naročilnice ali pa plačilnega odloga. Torej uvažamo vse povprek vlada Slovenije pa tarna kakšen trgovinski primanjkljaj ima s sosedo Avstrijo. Cele države Slovenije je za eno pošteno občino ali pa recimo za en okraj. Cene pujskov so na desnem bregu reke Save za 1/3 višje od cen pujskov v Pomurju ne glede na to, da so pogoji in stroški prireje približno enaki. Cene pri prašičih so oblikovane tako, da nudijo dobre zaslužke tudi prekupčevalcem. Pri tem nečednem prekupčevalskem poslu, ki verjetno ne postoji nikjer drugje kot samo v »PRAVNI« državi Sloveniji, so v veliko oporo kmetijske organizacije KZ Panonke. Tako, da na račun rejcev na lahek in brez kakršnegakoli rizika pokasirajo ne ravno majhen delež, kot posredniki med rejci in prekupčevalci. Nad 60% cene pujskov znaša hrana skupaj s plemenskimi svinjami, 30-40% cene pujska poberejo prekupčevalci. Na vse druge posredne stroške ali pa celo na rejčevo akumulacijo se ne ozira nihče, rejci se naj pač preživljajo od besede »Strategija v kmetijstvu«. Kako lahko vlada države Slovenije določi enotno ceno za liter mleka, ki je za vso državo Slovenijo ista. Tudi v govedoreji so cene dokaj enotne. Le v prašičereji je za tak enoten trg za vlado verjetno nedosegljiv samo za to, da vlada države Slovenije z prekupčevalci na račun rejcev preživlja še nekaj birokratov in tehnokratov. To pa ravno na področju, kot je Pomurje, ki leži večji del na demografska ogroženem področju. Tudi tako razvpita razdrobljenost v slovenskem kmetijstvu, kar naj bi bil glavni vzrok za previsoke cene kmetijskih pridelkov. Kot paralela si pričarajmo v spomin družbene farme in družbena posestva in primerjajmo cene njihovih proizvodov s cenami proizvodov razdrobljenega kmetijstva. Vsakomer je znano, da so proizvodi z družbenega sektorja, znatno višji, kot pa proizvodi od zasebnega razdrobljenega kmetijstva, ki ne razpolaga z visoko tehnologijo proizvodnje in z velikimi zaokroženimi kompleksi zemljišč. Koliko govejih hlevov v državi Sloveniji je prt-smerjenih v druge namene in koliko jih prazni* meva prepuščenih uničevanju zobu časa. w mleka v procentih slovenske mlekarne odkupi# družbenih posestev, zagotovo zanemarljivo malo! bi država Slovenija bila odvisna od mleka iz dri® nih farm, bi mleko gotovo bilo na recept ali imelo tako ceno, da bi bilo dosegljivo samo družil* s. poslanskimi in direktorskimi plačami. Tako pa, ko se mleko pretežno prideluje na drobljenih kmetijah in ga potrošniki plačujejo! znatno višjih cenah, kot ga zadruge plačujejo pri"" valcem mleka kmetom kljub temu, da je ml» preden pride do potrošnika, že delno posneto,® Lahko se nam dogodi, da bomo imeli najsodi nejšo orožje raketne in protiraketne sisteme strani. Na drugi strani pa brezposelno in sestra®* prebivalstvo Slovenije. Merodajni bi se pač zavedati, kaj celotno urejeno kmetijstvo predsta** na zaposlenost v državi Sloveniji. Lep primer je’’ jetska zveza, ki že razpolaga z najsodobnejšimi skimi, raketnim in vsem ostalim orožjem namenje® za uničevanje ljudi. Brez da bi se zavedali, daje*' to tudi samouničevalno. Za preživitev na n# lačnih ust pa najemajo posojila in prosjačijo za p* na Zahodu. Kljub temu, da so agrarna dežela. M naj sedaj krivijo, da imajo zanemarjeno in ra®’ kmetijstvo, katerega nikakor ne bodo mogli čet* preobraziti, ker so pač v preteklosti fanatiki bw vizma bili prepričani, da se da prebivalstvo prež1' s socialno pomočjo v kar danes verjamejo Še * najbolj zagrizeni ideologi. To je.le delček resnice, kar naj bi urejala str»^ v kmetijstvu in odgovorni za izvedbo strategije v tijstvu. J Izgleda pa, da odgovorni ne smatrajo za potreW urejenem trgu z kmetijskimi pridelki in človek® stojnega preživetja kmetijskega življa. Tak ma®, ski odnos do kmetijstva kot ga vlada države Slo* sedaj izvaja, ne more ostati brez posledic, h' lahko tudi dalekosežne. Gerlinci, 10. januar 1994 KARL SA^ Gerli»® Statistika eno - življenje dru^ Očitno so podatki Zavoda za statistiko, neM । kot 23 odstotni letni inflaciji in decemberski odstotka, nekoliko privlečeni za lase, pač po vlade. V stvarnosti je situacija nekoliko drug8’ Neprestane tihe podražitve na skrivaj celo ost*« življenjskih stroškov in kar je najbolj boleče ® statistični podatek negirajo. Kot so nas javno na TV Slovenija poučili C Tedniku, se statistično obračunavajo le dolo® । delki, ki jim spretni trgovci ne povečujejo ostane lepša slika. Za nameček je Dnevnik j objavil podatek, da so se samo gostinske s*% povišale v enem letu za 40,9 odstotka v po® kar je dovolj zgovoren podatek. To nizko in"c zelo dobro občutimo potrošniki, ki plačujetn® dražja živila. Naj mi kdo prosim pojasni, kaj je ' v republiki Sloveniji poceni? Ponovno večja tarifa v Elektrogospodarstvu, vedane višje cene naftnih derivatov, trošerina' p lepo ime, ker prav energija občutno zvišuje ceHL novi lokalni samoupravi nam je že na RT svetnik g. Andrej Hrastelj napovedal še davke z opombo, ko jih davkoplačevalci bom® j plačevali. Z 200 DEM invalidske pokojnine, S®’L pomoči in armade brezposelnih prav gotovo Priporočam, da v prihodnje naj osrednji RTV Slovenije več ne utrujajo s statistiko ker je resničnost na žalost zelo daleč od statis®^. Kot je dejal nek strokovnjak na tem področj® : čunavanje statistike »Statistika je velika laž!« j Jože Gornja 3 VARJENJE IN REZANJE VARSTROJ, d.o.o., Lendava OBJAVLJA prosto delovno mesto VODJA FINANC Pogoji: - visoka oz. višja šola ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj na področju financ Ponujamo: - kreativno delo z možnostjo napredovanja - stimulativno plačo - stanovanje Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: VARSTROJ, d.o.o., Industrijska 4, 69220 Lendava. Trgovci, trgovska podjetja! Knjiga dr. Antona Trstenjaka Umiješ, da živi' Naš znani rojak dr. Anton Trstenjak, ki je 8. januarja praznoval bolezni, bolezni in staranju, o smrti v filozofiji, literaturi svojo 88-letnico življenja, nas je znova presenetil z novim delom ljudstev. V drugem delu pa obravnava med drugim tudi i^. svojo 88-letnico življenja, nas je znova presenetil z novim delom s področja psihologije. Tokrat je izšla njegova knjiga pod naslovom Umrješ, da živiš. Knjigo je v okviru redne zbirke izdala založba Mohorjeve družbe iz Celja. To je edinstveno delo na Slovenskem s področja psihologije, ki tako natanko opisuje povezanost človeka z življenjem in smrtjo. Ko knjigo preberemo, lahko ugotovimo, da nas je avtor s svojim razglabljanjem, ki je podkrepljeno z mislimi mnogih mislecev in učenjakov, popeljal v razmišljanje o smrti, ki smo ji zapisani takoj, ko se rodimo. Knjiga, ki ima 158 strani branja, je razdeljena na tri poglavja, Smrt pred smrtjo, Smrt v smrti in Smrt po smrti. V prvem delu avtor razglablja o življenju in smrti, smrti in o smrti tistih, ki so bili navidezno mrtvi in so se po ®J prebudili v življenje. Opisane so povrnitve v življenje in izkušnje v »začasnem« življenju na »drugem« svetu. J V tretjem poglavju je med drugim najbolj zanimivo poglej o žalovanju svojcev, ki žalujejo za izgubljenim. Veliko povedanega o verovanju v posmrtno življenje in vstajenje, v rega po nekih anketah veruje kaka tretjina vseh verujočih- Ji Trstenjakova knjiga Umiješ, da živiš, je nekak prir®^ji pripravo za srečno smrt, kot je bilo rečeno velikokrat m®^ verujočim ljudstvom. Čeprav je človeku smrt nekaj negami saj je to njegovo zadnje dejanje, je knjigo vredno prebrat*- Ludvik KRAMBEF INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA RAČUNALNIŠKO SPREMLJANJE POSLOVANJA V TRGOVINI NA DEBELO IN DROBNO Z VSEMI EVIDENCAMI po Pravilniku o vodenju evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev V B V Murska Sobota d. o. o., Slovenska 48, tel/fax: (069) 32-376 DS podjetja Industrija konfekcije Velika Polana, p. o. razpisuje delovno mesto direktorja podjetja za 4-letni mandat Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še: - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehniške ali ekonomske smeri ter tri oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj, - da aktivno obvladajo enega od tujih jezikov (nemškega ali angleškega), - imeti morajo organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati morajo prijavi predložiti program organizacije in razvoja podjetja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA, p.o. 69225 VELIKA POLANA 106 - prijava za razpis Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po izbiri. te 069 ¿2.105 I r s F t s li I vestnik, 20, januarja 1994 stran 21 odsevi mladosti Moj zajček Moj zajček je dolgoušček, sin ima kožušček, lisi beli dve, kratke pa noge, repek je kosmat, gobček pa ves zlat. Z mano se igra, opraskati me zna. Milo gleda me, v naročje stisne se. ANDREJA KRAJCAR, 3. a OŠ II M. Sobota «tlANJE Z DEDKOM MRAZOM - Četudi smo daleč od svoje domovine Bosne in Hercegovine, nas je tudi v Sloveniji obiskal dedek Mraz. Na ta dogodek smo se pripravljali že mesec dni Prej v begunski šoli v Murski Soboti. Srečanje pa je bilo v Prelepem disko klubu Super Li v Martjancih, kjer smo se predstavili z ritmiko, skeči, recitacijami in pesmimi na bosanskem 'n slovenskem jeziku. Poleg dedka Mraza so nas obiskali tudi Predsednik občine Murska Sobota, pevka Romana Kranjčan (na k,8?^' 1 nami) in drugi. Dobili smo tudi lepa darila. Vsem smo valežni. Naša največja želja pa je, da bi se končala vojna v BiH in a bi se lahko vrnili v svojo domovino. VANJA ČATIČ, 4. r. OŠ šola za begunce M. Sobota (fotografija: F. Matko) Pikijeva dogodivščina Bila je sobota in. jaz sem bila na rojstnem dnevu pri Maji. Ko sem šla zdoma, me je do vrat pospremil psiček Piko. Pri Maji sem ostala do 18.00 zvečer. Ob prihodu domov me je vedno sprejel Pikiiev lajež. Tokrat pa se ni oglasil. Zaskrbelo me je. . Zjutraj sem poklicala prijateljico Sabino in odšli sva ga •skat po vasi. Ni ga bilo nikjer. Doma smo sklenili, da bo ga Poskušal najti oče z avtomobilom. Ko se je pripeljal do Prvega ovinka, je zagledal Pikija. Ves je bil premočen, lzmučen in sploh mu ni bilo za igro. Nekdo ga je verjetno Pretepel ali mučil. Mislim, da je doživel velik šok. Zvečer je 1 že precej boljši, a še na čisto pravi. Upam, da moj psiček nikoli več ne bo naletel na človeka, 1 1 ga mučil. EVELINA KATALINIČ. 6. b OŠ Bakovci ^Pomin na počitnice Rala sem ^letnimi počitnicami sem bila večinoma doma. Sana-n°voletnoe-' srnu^ala in delala sneženega moža. Naredili smo tudi bala sem ¡£ -' Silvestrovo pa sem preživela v Vučji vasi. Gle-^eleli sr ^n'enemt- Bil je zelo lep. Obiskali smo sorodnike in jim Zj Pouk Pa° novo lcto- V nedeljo em se učila in se pripravljala °citnice so bile in so hitro minile. MARTINA GOLINAR, 4. a OŠ Kapela Abecedni Prijatelj, ki moti Prijatelj je včasih nadležen kot kašelj. Pri vseh urah te neprestano moti, ob nepravem času pa hudo zmoti. Včasih te ščiplje, in to tako, da se skoraj prekucneš na glavo. Nikar ne vrni vsega mu nazaj, potem nastane še večji direndaj. TINE FRANKO, 4. r. OŠ Puconci opis sošolke Anita Sakovič je moja sošolka. Bolna leži v postelji. Cepljena je bila proti gripi. Čaka, da bo ozdravela. Dela domačo nalogo. Enk nima. Fantom rada nagaja. Gobe nabira v gozdu. Hodi peš. Ima sestrično Patricijo. Je pridna učenka. Kuha čaj in kavo. Lepo bere in piše. Mami pomaga pri delu. Noče jesti kruha. Opazuje otroke, ki se igrajo. Pri pouku pridno sodeluje. Rada posluša radio. Skače po stopnicah. Šili svinčnike in barvice. Televizija je njen najljubši konjiček. Uhane nosi za okras. Zanimajo jo vsi predmeti. Živi pri starših. KATJA ČERPNJAK, 2. b Podružnična OŠ Bodonci Čuden obisk Ponoči sem se zbudila in zagledala strašne živali. Imele so eno oko in se plazile po omarah in steni. Bile so res strašne. Bilo me je zelo strah, toda niso mi naredile ničesar. Vstala sem in rekla: »Poredneži! Kaj delate tu?« Odgovorile so mi: »Prišle smo k tebi na obisk. Ne boj se.« Vprašala sem jih, če bodo kaj jedle. Prikimale so. Ko so bile site, so mi dejale, da se naslednje leto spet vrnejo in me vzamejo s seboj na njihov planet. Tega sem se zelo razveselila. Škoda, da so bile to le sanje. METKA MATAIČ, 3. a Podružnična OŠ Gaberje Veverica Veverica je dolgo iskala oreh na strehi garaže. Ko je enega našla, si ga je olupila in pojedla. Nato je splezala na oreh in veselo skakala z veje na vejo. DANIJELA STOJKO, 1. a OŠ Stročja vas Ali veste? (Pokrovitelj tega nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Skoraj neverjetno se nam zdi, da nihče ne bi vedel, kako visoko letajo potniška letala in kako pravijo strokovnjaki temu, »predelu« sloja okrog Zemlje. Delno pravilen odgovor (nagrado si je kljub temu zaslužil) nam je poslal samo ANTON BENKO iz Precetinec, ki je napisal, da se letala dvignejo na višino 11 do 12 kilometrov. V večini primerov je res tako. Temu »predelu« sloja pa strokovnjaki pravijo stratosfera. KUPON ŠT. 19 Ali veste, kako dolgo živijo (večina) hišne muhe, lisica in slon? Odgovore pošljite na naš naslov najkasneje do 26. januarja in pripišite »ALI VESTE«. Strah Oh, kako je neprijazen! Zvečer, ko grem spat, se čisto potihoma prikrade v moje misli. Ko zaprem oči, ga vidim pred saabo. Ima dolgo belo haljo, roke steguje proti meni in me gleda z velikimi belimi občmi. Zelo se ga bojim. Ko pride do mene, odprem oči in že ga ni več. Podnevi si želim, da me strah ponoči ne bi obiskal. PETRA KOCBEK, 4. a OŠ Gornja Radgona Kaj bi bilo, če... Kaj bi bilo, če bi imel časovni stroj, ki bi me popeljal, na primer, v petnajsto stoletje, v neko obmorsko mesto? Piše se leto 1485. Znajdem se na trgu. Tukaj kar mrgoli ljudi. Vsi hočejo biti prvi in dobiti sveže ribe. Pravkar je kapitan neke ladje iskal prostovoljce za odpravo. Tudi jaz se napotim k njemu in mu rečem, da bi se rad pridružil. Kapitan takoj privoli. Čez nekaj ur odrinemo. Ko se ladja oddaljuje, nam meščani veselo mahajo. Plujemo proti jugu. Na seznamu potnikov vidim tudi mojem ime, in sicer Sinjeoka lepotica. Potujemo peti dan. Naenkrat se začne nebo temniti Morje je zelo razburkamo, in vsi se bojimo, da nas bo zajel vihar. Tako se tudi zgodi. Našo ubogo ladjo premetava po valovih gor in dol. Zdi se mi, kot da se valovi igrajo z nami. Na srečo nas ne prevrnejo. Naslednji dan je spet sončen in miren, kot da se ni nič zgodilo. Naenkrat pa izvidnik z jambora sporoči, da se nam bliža ladja, vendar niti z daljnogledom ne vidi, kakšno zastavo ima. Ko se nam čez nekaj časa približa, vsi prebledimo. Gusarji! Kapitan ukaže, naj se obrnemo, vendar prepozno. Z gusarske ladje že streljajo topovi. Ne preostane nam nič drugega, kot da se borimo. In res se spopademo. Po hudem boju dobimo to bitko. Nekaj mož je mrtvih, nekateri pa so ranjeni. Naslednje dni se nam ne zgodi nič posebnega. Srečno priplujemo nazaj v mesto. Jaz pa uporabim časovni stroj in se spet vrnem v 20. stoletje. ČRTI JUST, 5. a OŠ I M. Sobota noviceee ^CE NOVICE s?©«®?;« Pesmi v-a niei Je zbranih etku SO-iihV0 na^ale V za-udl dve pesmet ?ia plošči sta n ^nzuri’’ kl Sta bili ta-?' Plošča je izšla odih Potu v petstotih iz- *** Bobnar sarajevske skupine “jelo dugme Ipe Ivandič je na-redil samomor. Skočil je iz še-sUga nadstropja hotela Metropol v Beogradu, kjer je v hudi ^vščini preživel zadnje dni ^ojega življenja. Imel je potni 'st in je večkrat potoval med Mubljano in Budvo. TUJE NOVICE Ameriška akademija za glasbo je objavila uradne predloge za nagrado letos že 36. Grammyja, ki jih bodo podelili l.marca. Največ nominacij ima Sting, Whitney Houston, tema iz animiranega filma Aladin, pesem in plošča Rivers of dream Billa Joela in Harvest Moon Neila Younga, Janett Jackson za najboljšo pevko rit-hem and bluesa. Za nagrado so nominirani še R. E. M. in več pevcev rapa. Linda Perry, pevka znamenite skupine 4 none Blondes, je šokirala z izjavo, da je lezbijka. V svoji novi skladbi Strange govori o problemih homoseksualcev. ANR GOSPOUD SRMAK Glasba za dušo Skupina Gospoud Srmak je gotovo najstarejša nekomercialna skupina v Prekmurju. Ja, to so tisti, ki jih prav dobro poznate, pa imate le redko priložnost, da jih slišite. Jože Doko Škrilec - bobni, Miran Vučko - kongi, Dani Šabjan - klaviatur^, Anton Flisar - bas, Vito Zelko - kitara, Iztok Rodež -kitara in Aleš Kuhar - saksofon. Sedem fantov, ki igrajo samo za svojo dušo. Napovedujejo pa, da jih bomo lahko v živo videli in slišali že februarja. Glasbenim skupinam ni všeč, da jih »predalčkajo«, ko je potrebno opredeliti in določiti, kakšno zvrst glasbe igrajo. Pa vseeno, ali lahko poveste, kakšne zvrsti glasbe lahko najdemo v vaši glasbi in katere vplive? Doko: »Glasba, ki jo igramo, izvira iz rocka. Z leti pa so vplivali na našo glasbo funk, jazz, različni blues.. Poleg tega pa je v našem bandu sedem ljudi in vsi vlagamo v glasbo kaj svojega. Težko je, da bi vsi mislili isto. Vsak ustvarja tisto, kar mu je bliže. Zato je to glasba sedmih ljudi.« Publika vas vedno dobro oceni in sprejme z navdušenjem. Po drugi strani pa imate izredno malo koncertov. V čem je problem? Doko: »Problem je v nas samih. Nekaj je tudi v tem, da se izgovarjamo, da nimamo kje igrati. To je malenkost. Največ imamo pri tem sami. Problem pa je tudi ta, da nas je v bandu sedem in je težko vse zbrati skupaj že za vaje, kaj šele za koncet.« Iztok: »Dodal bi še, da so tudi Pink Floydi imeli na vsakih deset let dva koncerta in so potem ,raz-turali’.« (smeh) Verjetno bi tudi potrebovali nekoga, ki bi vas spodbujal in organiziral koncerte? Doko: »Morali bi imeti nekoga, ki bi nam urejal takšne stvari. Toda težko je najti človeka, ki v tebi vidi najprej dobrega glasbenika in potem vse drugo. V Soboti pa se s tem ukvarjajo ljudje, ki želijo z nami samo zaslužiti. Če igraš v domačem okolju, vsi želijo, da igraš zastonj. Včasih še piva ne dobimo, kaj šele potne stroške.« Igrali ste tudi v ljubljanskem Skucu. Kakšen je bil odziv publike pri poslušalcih, ki vas ne poznajo? Doko: »Veliko boljši kot doma. Mogoče se nam je to le zdelo, kajti tja smo šli brez kakšnih iluzij. Odziv pa je bil daleč daleč nad pričakovanji.« Mnogi pravijo, da v svoji glasbi preveč komplicirate. Doko: »Življenje je zakomplicirano, zakaj bi bila glasba enostavna.« Iztok: »Ljudje, ki to pravijo, ne poslušajo glasbe. Mogoče poslušajo glasbo ob branju časopisa in reševanju križank. Če pa naši glasbi vsaj malo prisluhneš, ugotoviš, da tu ni kompliciranja.« Razmišlate tudi o tem, da bi imeli vokal? Doko: »Razmišla se, seveda, ampak potem bi morali najti res dober vokal, saj mi ne moremo peti o Jožicah in mandarinah. Po drugi strani pa bi s tem postali bolj komercialni. Nam pa je glasba hobi.« Vašo glasbo smo lahko slišali tudi na radiu Murski val, sicer zelo redko. Lahko pričakujemo, da bo v bodoče več vaše glasbe na radiu. Nameravate posneti kompaktno ploščo, kaseto...? Doko: »Želja vsake skupine je, da bi posneli svoj CD ali kaseto. Toda, če bo zaradi tega več naše glasbe, pa ne verjamem. Kajti to ni komercialna glasba in glasba, ki bi si jo takoj zapomnil. Zame bi bil že uspeh, če bi kakšen naš «komad» zavrteli že enkrat mesečno.« Vito: »Koliko pa je sploh prekmurskih bandov, ki imajo kaj posnetega, če odštejemo komercialne Tik pred smrtjo je Frank Zappa izdal svoj zadnji, 57. album z naslovom The jellow shark (Rumeni morski pes). Zadnji album se nekoliko razlikuje od prejšnjih, saj smo bili pri njem vajeni predvsem rock glasbe. Na zadnjem CD-ju lahko prisluhnete 75 minutam moderne klasične glasbe. Izvaja jo Ensemle modem, ansambel dvajsetih odličnih solistov, katere najemajo najbolj znani skladatelji moderne klasične glasbe (Pierre Boulez in drugi). Klasična glasba pa ne preseneča, saj lahko v njegovi karijeri zasledimo kar nekaj albumov v klasičnem stilu (Perfect stranger, Zappa z londonskim sinfoničnim orkestrom in drugi). Premiera je bila na frankfurtskem festivalu, kjer je Zappa dirigiral dve skladbi. To je bila njegov zadnji javni nastop. Kmalu skupine. Ostanejo samo Vunibali in mogoče še kakšen.« Branko (bivši član GS): »Če bi imeli vokal in kakšno dobro besedilo, bi bilo gotovo lažje.« Odločili ste se za glasbo, katero redkeje slišimo pri nas in tudi podobnih bandov je malo. Doko: »Ni tako redka. Ampak verjetno bandi prej obupajo, preden s takšno glasbo kaj dosežejo.« ' In od kod ime Gospoud Srmak? Doko: »Mnogim se zdi prvi trenutek ime smešno. Bistvo pa je, da se vsak človek deli na gospoda in sr-maka, dobro in slabo stran. In vsak, ki je gospod po duši, je siromak v denarnem smislu. Vsak, ki ima veliko denarja in je gospod v tem smislu, je drugače duševni siromak.« ALEKSANDRA NANA RITUPER po tem je umrl za rakom na prostati. Med drugim poznamo Zappo kot ustanovitelja ene od najbolj avangardnih skupin 60-tih let v Kaliforniji Mothers of invention. V svojih pesmih je vedno ostro in brez dlake na jeziku napadal politiko, cerkev, homuseksu-alce,.. Zaradi tega so njegove pesmi večkrat cenzurirali. Zato se je Zappa odločil, da ustanovi lastno založbo, kjer je izšlo večina njegovih plošč. URADNE OBJAVE LETO XXIX Murska Sobota, dne 20. januarja 1994 Št.: 6 VSEBINA 22. Sprememba Statuta občine Murska Sobota 24. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta -za vodovod Puconci- 23. Odlok o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skup- Sebeborci ;: - nih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Murska Sobota 22. Na podlagi 7. Člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave št. 9/90 in 22/91) in 252. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. januarja 1994 sprejela SPREMEMBO STATUTA OBČINE MURSKA SOBOTA 1. člen V 5. odstavku 6. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/8i, 11/ 84 in 4/86) se črtajo naslednja naselja: Berkovci - Berkehaza, Ivanjševci - Jdnosfa in Lončarovci - Gerdhaza. 2. člen V zadnjem odstavku 7. člena se črtajo naslendje besede: Berkehiza, Jdnosfa in Gerd-hiza. 3. člen Sprememba Statuta občine Murska Sobota začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 028-2/93-1 V Murski Soboti, dne 11. januarja 1994 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej Gerenčer, l.r. 23. Na podlagi 114. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86 - prečiščeno besedilo) in 4. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Družbeno političnega zbora dne 2. 12. 1993, Zbora združenega dela dne 7. 12. 1993 in Zbora krajevnih skupnosti dne 11. 1. 1994, sprejela ODLOK O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA VZDRŽEVALNA DELA NA SKUPNIH OBJEKTIH IN NAPRAVAH NA MELIORACIJSKIH OBMOČJIH OBČINE MURSKA SOBOTA 1. člen Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih, opredeljenih z: - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k.o. Šalovci, Krplivnik in Hodoš, št. 324-32/81-3 z dne 17. 2. 1982 (Ur. objave, št. 7/82); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k.o. Markišavci. Polana, Predanovci, Brezovci in Puževci, št. 324-10/83-3 z dne 26. 5. 1983 (Ur. objave, št. 16/83); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Cankova, Korovci, Lemerje. Zenkovci. Bodonci, Beznovci, Vadarci, Strukovci - Zenkovci in Topolovci - Doma-jinci, št. 324-27/84-3 z dne 27. 12. 1984 (Ur. objave, št. 1/85); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Moravci, Markišavci, Puconci, Nemčavci, Noršinci in Lukačevci, št. 324-14/85-3 z dne 30. 6. 1986 (Ur. objave, št. 22/86); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Filovci, št. 324-6/86-3 z dne 20. 11. 1986 (Ur. objave, št. 31/86); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Adrijanci, Čepinci, Dolenci. Hodoš, Markovci, Peskovci in Šalovci, št. 324-5/86-3 z dne 20.11. 1986 (Ur. objave, št. 31/86); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Domajinci - Mlinišče, št. 324-1/87-11 z dne 19. 3. 1987 (Ur. objave, št. 10/87); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Domajinci. Beznovci, Krašči, št. 324-2/87-11 z dne 19. 3. 1987 (Ur. objave, št. 10/87); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Jurij, Večeslavci in Pertoča, št. 324-6/87-11 z dne 28. 5. 1987 (Ur. objave, št. 15/87); - odlokom o spremembi odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k.o. Jurij, Večeslavci in Pertoča, št. 324-24/87-11 z dne 29. 12. 1987 (Ur. objave, št. 1/88); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Gerlinci, Fikšinci, Krama-rovci, št. 324-5/87-11 z dne 29. 12. 1987 (Ur. objave, št. 1/88); - odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Bodonci, št. 324-1/88-11 z dne 10, 3. 1988 (Ur. objave, št. 8/88); - odlokom, o wedb\ melioracijskega postopka n delih k.o. Krile v ca In Domanjševd, št. TOA^rearAA -Z. dne Tl . \b. Y9^ 2.6> V.o. SebeborcA se rz.ve.be obvz.em z.a Sebeborskim potokom in cesto skozi Sebeborce (za stanovanjsko - gospodarskimi objekti), v oddaljenosti cca 80m od ceste, na pare. št. 1646/1 k.o. Sebeborci se izvede odvzem za sekundarni vodovod za Matajevo grabo in vas Sebeborci (napajanje z druge strani), nato poteka 0,50m od PTT kabla na pare. št. 1644 k.o. Sebeborci, prečka cesto L-5647 skozi Sebeborce in poteka 3,0m in 20,0m od gospodarskega objekta na pare. št. 1080/1 k.o. Sebeborci, nadalje poteka preko jugovzhodnega vogala pare. štev. 1066 k.o. Sebeborci in dalje v ravni liniji od vogala pare. št. 1066 k.o. Sebeborci do pare. št. 914 k.o. Sebeborci. IV. PRIPRAVA ZEMLJIŠČ TER TRAJNA IN ZAČASNA NAMEMBNOST 5. ‘člen Teren za polaganje vodovoda se pripravi v širini 8-10 m, odvisno od dimenzije vodovoda ter globine polaganja. , Na kmetijsko - obdelovalnih površinah se najprej odstrani vrhnji del zemljišča - humus, katerega se v času gradnje deponira in se ga uporabi za vrhnji sloj pri zasipavanju. 6. člen Po dograditvi vodovoda se morajo zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljati v iste namene kot pred gradnjo, če ni s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del lokacijskega načrta, določeno drugače. 7. člen Investitor je dolžan okolico vodovoda primerno urediti, oz. usposobiti za njen prvotni namen v treh mesecih po dokončanju del. 8. člen Do izgradnje vodovoda se zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali ali oteževali načrtovano izgradnjo vodovoda. V. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ TER OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV 9. člen Vodovodne cevi morajo biti položene tako, da bo teme cevi minimalno 1,0m pod koto terena, oz. mora biti niveleta izbrana v skladu s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij. 10. člen Vsa križanja s komunalnimi ter drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami se morajo izvesti v skladu s tovrstnimi normativi in standardi, pri čemer mora investitor zagotoviti stalen ali začasen nadzor upravljalcev posameznih objektov in naprav, izvajalci del in investitor pa so pri svojem delu dolžni upoštevati njihove pogoje in zahteve ter se ravnati po njihovih navodilih. 11. člen । Kjer se trasa vodovoda približa obstoječim vodnjakom ali izvirom pitne vode, je potrebno predhodno v projektni dokumentaciji obdelati vplive in primerno temu podati ustrezne rešitve. Če se objekti in naprave iz prejšnjega odstavka kakorkoli poškodujejo, ali se ugotovijo negativne posledice zaradi gradnje vodovoda, mora le-te investitor sanirati ali na drug način zagotoviti preskrbo s pitno vodo. 12. člen Gradbena dela se naj po možnosti izvajajo izven vegetacijske sezone. Investitor je dolžan lastnike zemljišč pravočasno in na primeren način obvestiti o nameravanih posegih, najmanj pa 30 dni pred pričetkom del. 13. člen Na zgrajene lokalne vodovodne sisteme v posameznih naseljih se dovoli navezava primarnega voda le v primeru, če se s tlačnim preizkusom ugotovi, da so ustrezni. 14. člen V vsakem naselju, skozi katerega poteka vodovod, je potrebno zagotoviti zadostne količine požarne vode. V ta namen je potrebno namestiti ustrezno število hidrantov s tem. da se za gašenje požarov v projektni dokumentaciji evidentirajo in prvenstveno opredelijo vsi drugi razpoložljivi vodni viri tako, da bi se iz hidrantov zagotavljale le deficitarne količine požarne vode. VI. TOLERANCE 15. člen Trase vodovodov, ki so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu tega odloka, se lahko korigirajo z manjšimi odstopanji, če to zahtevajo razmere na terenu in če se s tem ne posega v zakonite interese drugih oseb, oz. organov in organizacij. VIL KONČNE DOLOČBE 16. člen Na območjih, kjer se z ustreznimi analizami vode pristojne organizacije ali zavoda ugotovi, da je voda iz obstoječih vodnih virov oporečna in s tem neprimerna za pitje ali drugo uporabo, je obvezna priključitev vseh javnih objektov, objektov družbenega standarda, kakor tudi individualnih porabnikov, če takšno odločitev sprejme pristojni organ krajevne skupnosti. 17. člen Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora. 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja. Enota Murska Sobota. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 352-1/93-4 Murska Sobota, dne, 11. 1. 1994 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota ^KrrUrej GerenGer . V. -r. JANUAR PETEK JANUAR NEDELJA JANUAR PONEDELJEK ■ JANUAR I & TOREK / l ^/& JANUAR / ¿^vČ> sreda JANUAR ČETRTEK TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 9.55 Silas, nemška nadaljevanka - 10.20 Krištof Kolumb, ameriški film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Umetniški večer - 14.05 Ves svet je oder - 15.50 Oddaja TV Koper - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Lingo. tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.05 Forum - 20.25 Joshuovo srce, ameriški film - 21.55 Glasbeni utrinek - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: Ko se srca vnamejo, amer, nanizanka: Tekmeci Sherlocka Holmsa. angl, nanizanka - 0.00 Skrivni narod, kanadski film Drugi program 10.20 Slalom (ž), 1. tek. prenos iz Maribora -13.25 Slalom, 2. tek -15.35 Slovenci v Argentini - 16.30 Četrtkove posebnosti - 17.30 Sova -.18.50 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.05 Moški, ženske - 21.05 Obiski - 22.05 Komedija izgubljenega sina, gledališka predstava - 23.15 EP v umetnostnem drsanju HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.45 Legenda o Tarzanu, ameriški film - 14.55 Mono-plus - 15.25 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Alpe- Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Latinica - 22.00 Poročila - 22.05 Novice iz Krapine - 22.50 Slika na sliko - 23.55 Ob koncu tedna, francoski film TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby Šov - 9.30 Zato igramo, zabavna oddaja - 10.15 Nesreča, ponovitev - 12.00 Narava pod lupo - 12.50 Reportaže iz Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Številna družina - 14.00 Ladja zaljubljenih - 14.45 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Monaco Fraze, zabavna nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Stari, nanizanka - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Highway 2 - 23.10 Čas v sliki -23.15 Umor iz druge roke, triler - 0.55 Miami Vice - 1.45 Tisoč mojstrovin. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Dallas. 161, del.: Končnica - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Gospodarski poročevalec - 12.32 Usode, pon. - 13.12 Nemščina - 16.00 Dnevnik - 16.10 Domače naloge - 16.30 Mladi na startu - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.00 Konectedenski šov program - 20.25 Serijski film - 21.20 Panorama - 22.25 Umetnostno drsanje - 23.25 Moški spol, ženski spol, franc, film - 1.05 Dnevnik BBČ 2 . program 15.45 Za otroke - 16.15 O prizadetih ljudeh - 16.40 Človek in glasba - 17.43 Kako deluje? - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.13 Veliki zorni kot - 18.50 Idealna družina, kviz - 19.50 Kolesa.in koraki, potopis - 20.35 24 ur - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.22 Telešport - 21.30 Družabna igra - 22.20 Treba je verovati - 23.15 Leteči cirkus Montyja Pythona RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinske vezi - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Santa Barbara - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinske vezi - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Miami Vice -21.15 Cheese. komedija - 21.45 Pod eno odejo - 22.15 Kako, prosim? -23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 0.30 Ponoči - 1.00 Tenis. 8 .10 Radovedni Taček - 8.25 Lonček, kuhaj! - 8.35 Risanka - 9.00 Klub klobuk - 9.50 Tok tok - 10.40 Zgodbe iz školjke - 11.30 Pes, ki je končal vojno, kanadski film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.50 Moški, ženske - 15.15 Joshuovo srce, ameriški film - 17.00 Dnevnik - 17.10 Svet narave, angl, serija - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik - 20.05 Utrip - 20.25 Tvariete - 21.25 Tv-poper - 21.35 Korenine slovenske lipe - 22.05 Dnevnik - 22.40 Sova: Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl. nanizanka - 23.35 Iskanje nočnega napadalca, ameriški film Drugi program 8.55 Sova - 10.20 Maribor: Veleslalom (ž), 1. tek - 12.20 Wengen: Smuk (m), prenos - 13.20 Veleslalom (ž), 2. tek -14.15 EP v umetnostnem drsanju - 17.20 Žrebanje za EP v nogometu -18.00 Športni film - 18.55 Vodne pustolovščine - 19.30 Dnevnik - 20.05 Pa ga je..., angl, nadaljevanka - 20.55 Žametna šapa, angl, serija - 21.25 Poglej in zadeni - 22.30 Sobotna noč HTV 1 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila - 10.35 Risanka - 11.00 Festival tamburaške glasbe - 12.00 Poročila - 12.05 Koncert mladih umetnikov - 13.05 Prizma - 13.50 Narodna glasba - 14.05 Poročila - 14.10 Vrnitev močvirske prikazni, ameriški film za otroke •- 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Mladi Indiana Jones - 17.00 Poročila - 17.05 Glembajevi, dramska serija - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Oče, ameriški film - 21.55 Film-video-film - 22.40 Poročila - 22.45 Šport - 23.00 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Confetti Paletti - 9.50 Vroča sled, ponovitev - 10.10 Panda Club - 10.30 Pogumni letalci, ponovitev - 12.15 Cirkus - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Neumnosti, komedija - 15.00 Otroški spored - 16.15 Beverly Hills - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 - 18.30 Zdravnica iz strasti - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Narodna glasba - 21.40 Zlata dekleta - 22.05 Ambulanta, akcijski film - 23.35 Čas v sliki -23.40 Gola ženska, komedija. TV MADŽARSKA 6.25 Vaška TV - 6.45 Dnevnik - 7.00 Sončni vzhod - 8.15 Verski program - 8.25 Za otroke - 11.30 Sosedje, pon. - 12.00 Opoldanski zvon, video strani - 12.05 Panorama - 13.05 Hišna nega bolnika - 13.25 Filmske operete - 14.05 Topničarji - 14.30 Madžarska polpreteklost, pon. - 15.25 Filmi Z. Szeleczky: Naslanjač (1939. čb) - 16.45 Priporočamo - 17.10 Razgovor - 17.35 Loto - 17.40 Notranja politika - 18.30 Kolo sreče - 19.02 Drevoredi ob Bala-tonu - 19.12 Pravljica -19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Festival popevk, 2. del - 21.50 Zmajevo leto, ameriški film 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Cigane - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Pokalni ž. rokomet - 13.00 Familia. pon. - 13.30 Muzeji - 14.00 Zabavna glasba - 14.30 Varstvo živali - 14.50 Avtomoto - 15.20 Enter - 15.50 Leto družine - 16.30 Zaščita potrošnika - 17:00 Filmske novosti - 17.30 Smrkci - 18.00 Novi Lassie - 18.25 Policijski dnevnik - 18.40 Portreti - 19.00 Familia. 115. del-19.35 Koncert-21.35 Umetnostno drsanje - 22.35 Varstvo mest - 23.12.Motna zadeva, francoska kriminalka RTL 6.00 Različne risanke in nadaljevanke - 12.50 Hary in Hendersonovi - 12.50 Nora hiša - 13.15 Princ z Bel-Aira - 13.45 Major Dad - 14.10 Princese - 14.45 Knight Rider - 15.45 Ekipa A - 16.45 21. Jump Street - 17.45 The Heights - 18.45 Poročila - 19.15 Beverly Hills - 20.15 Veseloigra - 21.30 Pri gostilničarju Stanglu - 22.00 Film - 23.45 Sobotna naoč - 0.45 Erotični film. 8.55 Živ žav - 9.45 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka - 10.10 Sezamova ulica - 11.10 Slovenski ljudski plesi - 11.30 Obzoija duha - 12.00 Slovenci v zamejstvu - 12.35 Vodne pustolovščine - 13.00 Poročila - 13.50 Seksualni škandal, ameriški film - 15.20 Dediščina sončnih bogov - 16.00 Calebove hčerke, kanad. nadaljevanka - 17.00 Dnevnik -17.10 Po domače - 19.10 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Nedeljskih 60 - 21.30 Slava v 20. stoletju, angl, serija - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Zadeva Seznec, franc, nadaljevanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka Dragi program 8.25 Poglej in zadeni - 9.30 Trgovec s sencami, novozel. nadaljevanka - 10.20 Maribor: Slalom (ž), 1. tek - 11.00 Tvariete - 12.20 Wengen: Superveleslalom (m) - 14.15 EP v umetnostnem drsanju, revija - 17.00 NBA košarka - 18.00 Posnetek slaloma (ž) - 19.30 Dnevnik - 20.05 Slovenski magazin - 20.35 Texaville, ameriški film - 22.40 Športni pregled HTV 1 7.45 Poročila - 7.50 Štiri dvojke, ameriški film -9.20 Poročila - 9.25 Rim: Prenos maše - 11.30 Otroška oddaja - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja -12.55 Narodna glasba -13.25 Mir in dobro - 14.00 Malavizija - 15.00 Opera Box - 15.30 Poročila - 15.35 Družinski zabavnik - 17.10 Čarobni trenutki, britanski film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Odletel bom - 22.40 Šport - 22.55 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Jezdec, pustolovski film - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Moj divji poni, mladinski film - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Luky Luke, nanizanka - 18.00 Čas v sliki - 18.05 X-Large. reportaže - 18.30 Monaco Franze, nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Cesarskomlinski blues, začetek nanizanke - 21.05 Kultura - 22.00 Ples vetra - 23.00 Fanny in Aleksdander - 0.20 Izzvenevanje. TV MADŽARSKA 6.45 Vaša TV - 7.30 Risanka - 7.55 Biblijsko sporočilo - 8.05 Kje, kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Tri želje - 12.00 Opoldanski zvon, video strani - 12.05 TV-magister - 13.40 Romanje po poti zaupanja - 14.30 Vivaldi: Štirje letni časi - 15.15 Po sledeh Toma Sawyerja - 15.40 Moja knjiga o džungli - 16.05 Verski program -16.30 Disney: Gumijasti medvedki. Grand Canyon, Kapetan Balu - 17.35 Dallas, pon. 161. dela - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Kumara, politična solata - 20.40 One Man’s War. ameriški film - 22.10 Telešport - 22.50 Imre Bak. portret 2. program 7.27 Julijina šola - 8.30 Za otroke - 9.35 Kelly, serija - 10.00 Poljudnoznanstveni film - 10.50 Columbus 1992 -11.19 Priprave na prenos bogoslužja - 11.49 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.15 Avantura na peščeni sipini, dok. film - 14.05 Baywatch, serija - 15.00 Delta - 15.25 Nepričakovano potovanje, serija - 16.20 Legenda in zgodovina. 2. del - 17.10 Odškodnina... - 17.30 Iz regionalnih studiev - 18.30 Pesnik S. Cso6ri - 18.42 Za otroke - 19.00 EP v umetnostnem drsanju, gala - 20.25 Louis Armstrong - 21.55 Geopolis - 22.40 Gorila, film RTL 6.00 Različne risanke in nadaljevanke - 8.30 Parada smeha - 8.55 Zabava vas Hanna Barbera - 9.25 Šov Freda in Barneya - 8.55 Dobro jutro, nedelja - verska oddaja - 10.00 Čudežna ženska - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročina - 13.00 Operacija Petticoat - 14.40 Disney-eva filmska parada - 16.45 Film - 18.45 Poročila - 19.10 Mini playback šov - 20.15 Sanjska poroka - 21.50 Speglov tv-magazin - 22.35 Prime Tine - Pozna izdaja - 23.25 Raj - 23.55 Kanal 4 - 1.00 Tenis. 11.10 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka - 11.40 Učite se z nami - 12.10 Svet narave - 13.00 Poročila - 13.05 Slovenski magazin - 13.35 Športni pregled - 14.50 Obiski - 15.50 Moč in slava - 16.20 Dober dan, Koroška - 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček - 17.20 Risanka - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Pari, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sedma steza - 21.15 Televizijska konferenca - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Na programu, amer, nanizanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka Dragi program 13.35 Forum, Utrip, Zrcalo tedna - 14.35 Nedeljskih 60 - 15.35 Obzorja duha - 16.05 Sova - 18.50 Tv-avtomagazin - 19.30 Dnevnik - 20.05 Plamenice, švedska drama - 20.55 Studio City - 22.40 Brane Rončel izza odra HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Bagdad Cafe - 13.05 Drama na Manhattnu, ameriški film - 14.35 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška serija - 16.30 Ta leta - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara -19.30 Dnevnik - 20.15 Športna oddaja - 21.10 Hrvaška in svet - 21.50 Poročila - 21.55 Planetarij - 23.00 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sporna vprašanja - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Neumnosti, ponovitev - 12.05 Glasbena skrinja - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi -14.00 Ladja zaljubljenih - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki -= 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Monaco France - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Športna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21.25 Zdravniški - 22.55 Mali Nikita - 0.20 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - Vaška TV, Regionalni program, Poslovne novice, Dnevnik, Sončni vzhod - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Disney, pon. - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Gospodarski poročevalec - 16.00 Dnevnik - 16.12 Tretji kanal - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Koledar 1994 - 17.55 Simboli - 18.00 Za otroke - 18.35 Kolo sreče - 19.07 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nenavadna ženska, francoski film - 21.50 24 ur - 22.15 Novoletni kabaret, pon. - 23.07 Dnevnik BBC 2. program 16.10 Teden, pon. - 17.05 Za otroke - 17.23 Glasba - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.13 Veliki zorni kot - 18.35 Open University - 19.05 Dvoranski nogomet, turnir v Budimpešti - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Naši stiki, serija - 22.00 Filmi L. Bunuela: Nazarin, mehiški film. RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.30 Springfieldova zgodba -13.20 Kalifornijski klan -14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Flodder, družina -21.15 Straža - 22.15 Dan X - 23.00 Deset pred enajsto - 23.30 SK-15. oddaja o kriminalu - 0.00 Nočna poročila - 0.30 Čedna družina -1.05 Kdo je tukaj šef? 10.40 Sezamova ulica - 11.45 Tv-avtomagazin - 12.15 Plamenice, švedska drama - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Mladi virtuozi - 17.20 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka - 18.00 Studio Koper - 18.45 Pari, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Slovenci v Argentini - 21.35 Osmi dan - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Dober dan, razred, angl, nanizanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka Dragi program 15.25 Zgodbe iz školjke - 16.15 Sedma steza - 17.15 Sova - 18.40 Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik - 20.05 EP v košarki - Smelt Olimpija : Taugres, prenos iz Ljubljane - 21.35 Železni Gustav, nemška nadaljevanka - 22.25 Video-špon HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija -12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Bagdad Cafe - 13.05 Rdeči prah, ameriški film - 14.25 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Obnova Hrvaške - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.45 Tv-parlament - 22.30 Poročila - 22.35 Glasbena oddaja - 23.10 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Coby šov - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Panoptikum - 10.30 Moj divji poni - 12.00 Športni spot - 12.05 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi -14.00 Velika dolina -15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Monaco Franze - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univerzum - 21.07 Pogledi s strani - 21.50 Svet številk - 22.00 Fotoreporter - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Film. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.00 Izterjevalec, tv-film - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Zmaji, za šole - 16.00 Dnevnik - 16.10 Risanka - 16.15 Tele video - 16.22 Mednarodni folkfestival ’93 - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Matere, zgodbe - 17.40 Za boljši jezik - 17.50 Za otroke - 18.25 Kviz - 18.50 Katoliška kronika - 19.07 Za otroke - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.17 Columbo, kriminalka - 21.33 Črna nedelja - 22.01 Gospodarski magazin - 22.41 Čar športa - 23.51 Dnevnik BBC. 2. program 16.05 Koliko je vreden podeželan? -16.20 Sposojena zemlja - 16.40 Za otroke - 17.10 Nemščina - 17.25 Open University - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.13 Veliki zorni kot - 18.45 Grenko bogat-stvo, serija - 19.35 Zelena točka - 20.05 Studio ’93 - 21.00 Dnevnik, telešport - 21.25 Vse ali nič, kviz - 22.00 Meje znanosti - 22.30 Kralj in Židje, angleški dokumentarni film 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.10 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinske vezi - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Columbo - 22.15 Quincy - 23.10 Gottschalk - 0.00 Poročila - 0.30 Čedna ženska - 1.05 Kdo je tukaj šef? 9.35 Risanka - 10.00 Videošpon - 11.00 Prisluhnimo tišini - 11.30 Žametna šapa, angl, serija - 12.00 Slava v 20. stoletju - 13.00 Poročila - 14.55 Železni Gustav, nemška nadaljevanka - 15.50 Istrske pripovedi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 Pari, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Slovenske novele - 21.30 Orgle na Slovenskem - 22.00 Dnevnik - 22.25 Sova: Burleske; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka Dragi program 15.40 Televizijska konferenca - 16.55 Moč in slava - 17.25 Sova - 18.45 Šola podjetništva - 19.30 Dnevnik - 20.05 Športna sreda - 22.20 Svet poroča HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Bagdad Cafe - 13.05 Poskusni pilot, ameriški film - 15.05 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška serija - 15.30 Besede, besede - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Usode - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Mpingo - glasbeno drevo, ponovitev - 10.15 Gola ženska, ponovitev - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Velika dolina - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske -18.30 Monaco Franze - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Konec tedna na Capriju, tv-film - 21.45 Pogledi s strani - 21.55 Zmešano policijsko okrožje - 22.20 Brutalna senca, akcijski film - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Zadnji kitajski cesar, film. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Bos v postelji, serija - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Dijaški slovar - 12.27 Pnevmatika - 12.36 Sotrpini - 12.51 Prirodno zdravilstvo - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.20 Podoben žabi - 16.30 Vaze pripovedujejo - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Priče preteklosti - 17.30 O strasteh - 18.00 Za otroke - 18.35 Telefonska igra - 19.00 Kristjani - 19.07 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Malo mesto, madž. serija - 20.55 Glasba - 21.45 Prelomnica tisočletja - 22.30 Prisilni položaj, češki film - 0.05 Dnevnik BBC. 2. program 16.15 Za otroke - 17.00 Mena, magazin za starejše -17.30 Izredni študij -17.30 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.13 Veliki zorni kot - 18.45 Medicina, zdravstvena tv-revija - 19.00 Šov - 19.30 Piarist Istvln Jelenits. portret - 20.20 Leto družine - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Vse ali nič, kviz - 22.00 Mostovi, mednarodni poslovni program - 22.50 Pori jazz 1993, Bobby McFerrin. 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.00 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Supertipa v Miamiju - 22.15 Sternov tv-magazin - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila. 9.45 Pepelka, gledališka igra - 10.20 Ljudski plesi - 10.40 Šola podjetništva - 11.10 Po domače - 13.00 Poročila -13.05 Studio City - 15.30 Svet poroča - 16.05 Osmi dan - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Pari, tv-igra - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Četrtek na ledu - 21.30 Tednik - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: Hiša naprodaj, amer, nanizanka; Tekmeci Sherlocka Holmsa, angl, nanizanka Dragi program 15.45 Kinoteka: Vladni agent, ameriški film (čb) - 17.15 Sova - 18.35 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.05 Habsburžani, nemška nadaljevanka -20.55 Povečava HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Bagdad Cafe - 13.05 Skozi Missouri, ameriški film - 14.25 Monofon - 15.25 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Praznovanja - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 21.35 Poročila - 21.40 Znanost - 22.25 Večer ob glasbi - 23.25 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.30 Državljanski forum - 12.15 Industrija na prelomnici - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Velika dolina - 14.45 Nori športni svet - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Monaco Franze - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Hribovski zdravnik - 21.05 Pogledi s strani -21.15 Liebling Kreuzberg - 22.05 Air America, akcijski film - 23.50 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Moselbruška zgodba, serija - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 16.00 Dnevnik - 16.10 Nacionalna zakladnica, Koszeg - 16.25 Telešport - 17.00 Stoletnica Nobelove nagrade, serija - 17.55 Za otroke - 18.25 Kviz - 18.50 Otroški kotiček - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.15 Podeželske zgodbe, 5. del - 20.50 Bodite eno uro z menoj, Tamds Vitray - 21.55 Madžarska polpreteklost, Avoši - 22.47 Velike družine, francoska serija - 0.08 Dnevnik BBC 2. program 16.15 Dusty, serija - 17.05 Nemščina - 17.20 Družinsko poljedelstvo - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.13 Veliki zorni kot - 18.45 Risanka - 18.50 Pomagaj si sam - 19.20 Prosta ura, oddaja o poeziji - 20.06 Tiplista - 20.15 Minifestival ’93 - 20.30 Expo ’96, gospodarski magazin - 21.00 Dnevnik, vreme - 21.25 Vse ali nič, kviz - 22.00 24 ur - 22.25 Naše korenine. RTL 6.00 Poročila - 7.00 dobro jutro, Nemčija - 9.00 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldobva zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Oprosti mi - 21.15 Film - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila. stran 26 vestnik, 20. januarja 199j motorna vozila RENAULT 5 CAMPUS PLUS, tri vrata, star 14 mesecev, odličen, prodam. Tel.: dopoldne 21 878, popoldne in zvečer 21 259. m2076 BMW 850 I, z vso dodatno opremo, prodam. Tel.: 062 224 555. ™PP ZASTAVO 758, letnik 1982, prodam. Belec. Krapje 36 a. m8826 HROŠČ. letnik 1975, poceni prodam. M. Sobota, Lendavska 23 b. m2070 ŠKODO 105 L, letnik 1979, prodam. Ignac Godina, Dolnja Bistrica 164. m2079 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, pre-voženih 17.000 km, prodam. Tel.: 23 028. m2083 KOMBI ZASTAVA 900 AK, letnik 1988, prevoženih 42.000 km, prodam. Tel.: 40 200. m2086 JUGO 45, letnik 1984, registriran do aprila, v voznem stanju, prodam. Informacije: Ulica arh. Novaka 19, M. Sobota, po 16. uri. m2087 CITROEN GS in svinjo za zakol ugodno prodam. Fras-, Polana 44. m2091 ZASTAVO 101, starejši letnik, rahlo karambolirano, ugodno prodam. Tel.: 31 011. m2094 HONDO LSI, letnik 1992, december, prodam. Večeslavci 38, tel.: 57 171. m2098 PEUGEOT 309 GRAFFIC, letnik 1991. marec, zadnji model, katalizator, 4 vrata, radio, dobro ohranjen, garaži -ran. prevoženih 54.000 km, prodam za okrog 15.600 DEM. Tel.: 87 028, popoldne. m8834 .MITSUBISHI TREDIA GLS. letnik 1983, prevoženih 69.500 km, registriran do decembra, odlično ohranjen, prodam za 7.200 DEM. Radmožanci 89, Dobrovnik. mPP ZASTAVO 750, registrirano, prodam po ugodni ceni. Dolnji Slaveči 66. 2102 AUDI 100 CD, letnik 1980, v zelo dobrem stanju, prodam. Turnišče, Šte-fana Kovača 97. m2069 126 P, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam za 2.700 DEM. Tel.: 45 095 ali Lemerje 59. m2110 OPEL KADET 1,6 D, letnik 1990, 5 prestav, prevoženih 28.000 km, prodam. Banko, Strukovci 26. m2114 ZASTAVO 128. letnik 1988, registrirano do avgusta, karambolirano, in Zastavo 850, neregistrirano, prodam. Kru-plivnik 11, Grad. m2122 BMW 316, v dobrem stanju, prodam. Ludvik Rudolf, Radoslavci 45 a. m8838 ZASTAVO 750, registrirano, prevoženih 35.000 km, ter motor komplet z menjalnikom v dobrem stanju za Zastavo 750 in razne dele za Zastavo 750 ter motor za Jugo 55, skoraj nov, prevoženih 11.000 km, prodam. Tel.: 48 448. m2125 ZASTAVO 101, letnik 1978, modre barve, ugodno prodam. Dolič 136. m2127 GOLF, letnik 1984, karamboliran, prevoženih 67.000 km, in Golf JXD po delih prodam. Tel.: 48 635. m2129 POLJSKI FIAT 125 PZ, letnik 1982, prevoženih 43.000 km, prodam, lahko tudi po delih. Tel.: 87 024. m2134 ZASTAVO 750 prodam. Branko Ger-gorec, Tišina 71, tel.: 46 170. m2135 GOLF J, letnik 1978, registriran do julija, rdeče barve, ter večjo količino otave v balah prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 41 812. m2131 ZASTAVO 750, staro 11 let, ugodno prodam. Tel.: 75 849. mle TRAKTORSKO PRIKOLICO Kl-PER, rabljeno, kupim. Tel.: 53 078. m2130 TRAKTOR IMT 560 in 5 prašičev za zakol, težkih 120 kg, prodam. Naslov v upravi Vestnika. m2124 TRAKTOR IMT 560. 1.090 delovnih ur, prodam. Tel.: 60 087. m4341 posesti MZZ^ ■ ■— ■— d. o. o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069)32 322. FAX (069) 33 001 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. kmetijska mehanizacija POSLOVNI PROSTOR dam v najem. Oglasite na Lendavski 39 b, v M. Soboti. m2100 STAREJŠO HIŠO v Nedelici prodam. Verona Fortun, Nedelica 121, tel.: 72 117. m2065 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem na Bukovnici, vinograd z zidano kletjo in sadovnjakom ter več parcel njiv, travnikov in gozda, pluge znamke OLT in 3-delne brane Tehno-stroj, prodam po ugodni ceni. Informacije: Koltaj, Vučja Gomila 44. m2085 VINOGRAD v polni rodnosti, 11 arov, s kletjo in gradbeno parcelo, v Uj To-mašu, prodam. Velika Polana 166. m2111 32-ARSKO NJIVO pri Žižkih prodam. Tel.: 21 185 od 9. do 16. ure. m2092 GOSTINSKI LOKAL v M. Soboti, 48 m2, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije: Bistro KLEMENT, M. Sobota, popoldne. m2101 SADOVNJAK na Vaneči, 17 arov, z začeto črnogradnjo, v celoti ograjen, prodam. Tel.: 23 701. m2109 PRVORAZREDNO NJIVO v izmeri 1,2392 ha, »Zagrabe« v k.o. Bučečovci, občina Ljutomer, ugodno prodam. Podrobnejše informacije dobite po telefonu, št. (069) 87 271. m2121 FANT išče stanovanje v M. Soboti. Tel.: 48 359. m2099 ENOSOBNA STANOVANJA in garsonjere v M. Soboti, G. Radgoni, Radencih in Ljutomeru iščemo za odkup. DILL, d.o.o., M. Sobota, Arhitekta Novaka 4, tel.: (069) 32 322. mrč STANOVANJSKO HIŠO v Čentibi, nasproti Ketlerjevih, prodam. Tel.: 75 596. mle 55 AROV VINOGRADA (laški rizling) na strojno obdelavo, na Pavlovskem Vrhu, prodam. Avguština Janežič, Mali Brebrovnik 2, po 14. uri. m8833 HIŠE, nove in starejše, na območju Pomurja, ter 1- do 3-sobna stanovanja in garsonjero prodamo. B. I. K., M. Sobota, Kardoševa 1, tel.: 21 369, v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 16. ure. mrč VEČJI GOSTINSKI LOKAL in stanovanjsko hišo na Hotizi prodam. Tel.: (069) 76 041. m2116 20-ARSKI TRAVNIK, preoran v njivo, med Dolnjo in Srednjo Bistrico, prodam. Informacije po 'tel.: 066 33 151, po 20. uri. mpp MEDETAŽNO HIŠO v M. Soboti prodam. Tel.: 24 493 ali 061 347 849. m2108 živali NESNICE, MLADE JARKICE, pasme Hisex in Golden Komet Super Braun (rjave), uvoz iz Nemčije. Prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo'ugodni ceni: 3 in pol mesecev stare jarkice po 450 SIT. jarkice tik pred nesnostjo pa po 550 SIT. Na vsakih deset jarčk dobi kupec še eno zastonj. Jarčke imajo opravljena vsa potrebna cepljenja, kar prodajalec garantira z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibi Horvat, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044 m2088 SVINJE, težke 120 kg, prodam. Balek. G. Petrovci 61. m2112 TELICO, visoko brejo, prodam. Ernest Hari, Križevci 26 v Prekmurju. m2068 PUJSKE in hren prodam. Jože Pertoci, Jordan 18, Tropovci. m2073 PRAŠIČA ZA ZAKOL, težkega okrog 190 kg, prodam. Puževci 47, tel..: 49 343. m2084 razno KARTO ZA NOVOLETNI 3x3 2* žrebanim dobitkom - oseb, avto Mer«' des prodam. Tel.: 46 331. • m2077 STREŠNIKE BRAMAC, 2800 koso' opeke M6 in 12 m3 žaganega lesa J ostrešje prodamo, tel.: 24 863 po “ uri. mtu KROMPIR, semenski, jedilni in * ben, ter cirkularko komplet prodi» Lipa 24. m2097 , ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, rjavih rina 60 cm, in rabljeni oljni goril« močnejši, ugodno prodam. Tel.: 222“ zvečer. m2118 . SENO IN SLAMO v balah in 24-af| travnik v Gančanih prodam. Tel.: ® 665. m2120 ČE SI OSAMLJENA VDOVA, 40 do 45 let, se oglasi vdovcu v teh s srednjo šolo in malo mehanizira8 kmetijo. Naslov v upravi Vestnika. m2136 VDOVEC, star 65 let, nealkohO s svojo hišo in vrtom, želi spoznati^ bro gospodinjo od 55 do 60 let zafl osamljenosti. Oto Lampreht, Trate • G. Radgona. m4335 PREKLIC - Preklicujem veljav^ zaključnega spričevala št. 2649 z 29.6.1982 CPS, smer avtomehanik^ Sobota, izdanega na ime Mirko Gaberje 140. m2071 OBVESTILO - Dragica Roganj merje 53, obveščam javnost, da plačnica dolgov Franca Rogana, £ merje 53 in da imenovani ni upravi razprodajati skupne premičnine h111 premičnine. m2105 TRAKTOR IMT 560 in kombanj Zmaj 780 prodam. Tel.: 76 028. mle MLIN ZA MLETJE PŠENICE (več strojev) prodam. Tel.: 065 67 375. ™PP TRAKTOR IMT 549, letnik 1986, prodam. Alojz Nemec, Nuskova 31. m2075 TRAKTOR URSUS C 335, 21 KW. letnik 1978,1160 ur, s kabino, prodam. Tel.: 82 802. m8835 DVOOSNE PRIKOLICE ugodno naprodaj. Tel.: (069) 82 580. mrč TRAKTOR IMT 560 s priključki in molzni stroj Westvalia prodam. Korovci 11, 69261 Cankova. m2115 ■ TRAKTOR FIAT 404. pogon na 4 kolesa, prodam za 7.500 DENL Majda Petrovčič, Drobtinci 17, Apače, Tel.: (069) 63 671. m4339 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila draga sestra Marija Raščan roj. Špilak, iz M. Sobote Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni • zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in Domu oskrbovancev. Žalujoči: bratje Štefan, Jože in Ivan ter sestra Ana z družinami n; »sinjor* n I. Kaiftjj» ^Vta.-z±/a^aZ.. 1U., &L ,3ti-if ! M 3/t Cenjene goste obveščamo, da bo Coined zaprt zaradi dopusta OD 18.1.94 D010.1 SATELITSKI SISTEMI Aparat [llOTMBC 5 ERVIS MARJAN KUPfcNCI «7; Tel: 069/13-087 84S68 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. S svojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Ni več nasvetov tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 62. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil Franc Bauer od Grada Če ste iz Murske Sobote in želite zaslužiti mesečno 100.000SIT, ste človek za nas. Pogoj je znanje nemškega in madžarskega jezika. Vaše podatke in svojo telefonsko številko sporočite na naslov: NETWORK, Postfach 11, 8344 Bad Gleichenberg, Avstrija. TRSNE CEPLJENKE Trsničarske zadruge Juršinci lahko kupite tudi letos pri Gostilni HANČIK v Dobrovniku, tel.: 79 029. Prodajamo samo najboljši I. kakovostni razred klonske selekcije. Ker je prodaja neposredna, smo s ceno najbolj ugodni. Prodajamo tudi sadno drevje. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in za sv. maše. Hvala medicinskemu osebju za pomoč med njegovo boleznijo, gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem, govornikoma in gasilskim društvom. Žalujoči vsi njegovi KROMPIR za sajenje sorte desire, iz lansko leto uvoženega holandskega semena, prodam po 35 SIT/kg; pakiran je v vrečah po 30 kg. Prodajam tudi jedilni krompir po 27 SIT/kg. Hančik, Dobrovnik 238, tel.: 79 029. m2126 PIKADO dam v najem. Tel.: 65 078. m2064 BALIRANO SLAMO prodam. Tel.: 82 211. m8829 80-BASNO HARMONIKO Melodija, manjšo harmoniko za začetnika, barvni televizor Gorenje, videorekorder Gorenje, štedilnik Gorenje (2 plin, 2 elektrika), pralni stroj Gorenje, motorno škropilnico Panonija in cirkularko prodam. Tel.: 51 327 po 16. uri. m2093 ŽENSKA ZIMSKA PLAŠČA, bizan in »perzijaner« s klobukom, za nižjo postavo, št. 42-44, prodam. Tel.: 32 378. m2074 SENO V BALAH prodam. Tel.: 66 080. m4340 AVTOPRIKOLICO prodam. Tel.: 46 572, Petanjci 76. m4334 delo NATAKARICO zaposlim. Okrf valnica Horvat, Črenšovci, tel.: 70 m2082 TAKOJ ZAPOSLIMO delavce za * slednjimi poklici: strojni ključavnic": avtomehanik, strojni tehnik (lahko L pravniki) in strugar. Informacije: POLL. Bučečovci 1 a, Križevci pri tomeru, tel.: 87 283. m2072 NATAKARICO zaposlim takoj-(069) 76 041. m2117 STROJNIK išče kakršnokoli Tel.: 66 227. m2128 storitve TOPLO IN PRIJETNO - fasad«* ometi Styrian Lenart z materiali L umit. Informacije in naročila: (062)" 123, 724 652. mrč Ljubila si dom, domačo zemljo, svoji družini želela boljši jutri, toda kruta smrt te vzela je prerano. ZAHVALA Nismo dovolili, da bi te izgubili, toda usoda je rekla tako. Na drugi dan novega leta je ugasnilo življenje naše dobre mame, tašče, stare mame in sestre Helene Baša roj. Dervarič, iz Radovec Za njenim delovnim in skrbnim življenjem, ki je trajalo*le 68 let, ostajajo praznina, bol in žalost. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, se poslovili od nje, darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Grad in sosedom, ki so jo v tako velikem številu pospremili n^ njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Štefan z Dragico, vnukinje Brigita, Klavdija in Amanda, sin Vlado z družino, sestra Berta z družino in drugo sorodstvo KURIVO - PREVOZ, BOJAN JAKŠIČ, GORNJA BISTRICA 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE -velenjski lignit, kocke 6.250 SIT -velenjski lignit, kosi 6.950 SIT -rjavi premog, Trbovlje 11.500 SIT Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite! Telefon: 71 106. Pogrebne storitve in svečarstvo Ivan VRBNJAK Lomanoše 12a Gornja Radgona tel.: 069/61463 Ob izgubi najdražjih: - prevoz pokojnikov doma in v tujini - krste po izbiri - postavitev odrov - sveče - organizacijo pogreba - pogrebno moštvo (nosače) - osmrtnice po radiu - osmrtnice in zahvale v časopisu - urejanje dokumentacije ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata Deziderja Cimermana iz Dobrovnika 251 Ko se zavedamo krute resnice, da smo se za vedno poslovili od našega dragega Deziderja, se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Lepa hvala UNZ-ju M. Sobota in sodelavcem z mejnega prehoda Dolga vas za poslovilne besede, častno stražo in organizacijo pogreba ter župniku g. Francu Krampaču za pogrebni obred in pevskemu zboru Čentiba za odpete žalostinke. Vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in postojite ob njegovem preranem grobu in vsem tistim, ki ste v teh težkih trenutkih bili z nami, iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno nemočen si ostal -a ti nisi umrl, ti samo spiš, ko bomo umrli mi, takrat boš umrl tudi ti. ZAHVALA V 65. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Štefan Horvat iz Dolge vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijat6' Ijem in znancem, sodelavcem ter vsem, ki ste nam v najtežji11 trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke, za sv. maše in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr-Petkoviču in osebju oddelka žilne kirurgije v Mariboru za vse storjeno. Posebej hvala prof.dr. Miksiču za požrtvovalni trud’ Lepa hvala tudi lendavskemu Združenju šoferjev in avtomehanikov za izkazano čast in besede slovesa. Hvala tudi župniku g’ Jožefu Bernardu za pogrebni obred in pevkam za odpet6 žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Dolga vas, 23.12.1993 Žalujoča družina stran 27 V SPOMIN in na 25. januar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož in oče V SPOMIN Boleč je spomin na 17. januar, ko nas je pred tremi leti zapustila naša nadvse dobra mama, stara mama in tašča ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Klare Rožman se iskreno zahvaljujemo g. duhovnikoma, pevskemu zboru, govorniku, rodbini, botrini, sosedom in znancem, ter vsem, ki so poklonili cvetje, darovali za sv. maše in dobrodelne namene, sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni 24. januarja 1993 je prenehalo biti srce dragemu sinu Stanku Kiiplenu iz Adrijanec vala vsem, ki se ga z dobro mislijo spominjate, ^skujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči oče ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča in omica Kristina Barbarič iz M. Sobote in J30^* ’zgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem VennanCem’ k’ so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali Za SV’ ma$e ’n v druge namene, nam pa izrekli sožalje. ebna hvala g. župniku za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. oddi?a hvala osebju oddelka za intenzivno terapijo internega e *a in laboratorija soboške bolnišnice za nesebično pomoč med njeno boleznijo. Vsi njeni Vsem še enkrat iskrena hvala! Kako je hiša prazna, odkar tebe, draga mama, več med nami ni. Bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Minilo je žalostno leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN ZAHVALA V 64. letu nas je nenadoma in mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča in sestra 26. januarja bo minilo leto nepopisne bolečine in žalovanja, odkar je tragična usoda iztrgala od nas Jožkeca - Jožija Časarja iz Lipovec 32 VSem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu ter Ivan Čeh iz Turnišča prinašate cvetje in sveče. Njegovi najdražji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 37. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, stric in nečak Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam so Inče sreče ti ne vgasne, resnice solnce ne stemni. (S. G.) ZAHVALA Boli, da nas je v 83. letu nepričakovano zapustil naš dobri oče, dedek, pradedek in brat Vserh sor ln. nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo Ste PhŠli°t k°m’ botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki L^ovaft er,8a pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, avala g ^etje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna °dpet za pogrebni obred, cerkvenim pevcem za e žalostinke in govorniku KS za besede tolažbe. ^jočiot • r°ci: Angela, Franček in Jože z družinami in vsi, ki so ga imeli radi Julijana Flisar iz Veščice 35 Alojz Pintarič iz Veščice 35 Spominjamo se z bolečino in praznino v naših srcih in ne moremo dojeti, da smo vaju za vedno izgubili. Ostali so nam lepi in neminljivi spomini na skupno življenje. Ljubezen vama vračamo le s cvetjem in plameni svečk. Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate. Žalujoči vsi vajini Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 81. letu za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Marija Kosi roj. Pintarič, iz Precetinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in jo obiskovali med dolgotrajno boleznijo. Posebna hvala patronažni službi iz Ljutomera, posebno sestri Nadi in dr. Milanu Pozdercu za pomoč med njeno boleznijo. Hvala vsem, ki so darovali vence, cvetje, za sv. maše in druge dobrodelne namene. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Mirku Lebariču za ganljive poslovilne besede ter vsem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje in spremljali našo pokojnico na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi Marija Smej iz Kobilja 75 Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, poklonili vence in cvetje, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, kolektivu in sodelavcem Cestnega podjetja M. Sobota, Mesne industrije Pomurka in SO M. Sobota. Vsem še enkrat iskrena hvala. Kobilje, 6. januar 1994 Žalujoči: sinovi Karel, Jože in Avgust z družinami, hčerka Marija z družino, brat Štefan z družino in drugo sorodstvo Ernest Kočar iz Brezovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga ' pospremili na zadnji poti. Posebna hvala domačim gasilcem in gasilcem okoliških vasi ter govornikoma za besede slovesa. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: mama, sestri Štefka z možem iz Avstrije in Ema z družino iz Zagreba ter teta Alojzija iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se je V SPOMIN Mariji Lutar magistri farmacije iz Beltinec 17.1.1993 - 17.1.1994 spominjate in obiskujete njen prerani grob. Vsi njeni najdražji Kruta usoda je hotela, da je tebe vzela, zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 24. januarja bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ludvik Špilak - Alojz iz Otovec Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. । Vsi tvoji Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in prababica Matilda Kuplen iz Prosečke vasi Prosečka vas, 4. januar 1994 Žalujoči vsi njeni V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej hvala g. župniku za svečan pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in denarne prispevke v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Marija Hajdinjak roj. Lovenjak, iz Bodonec 1 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 69. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga hčerka, žena in mama Ljubezen do dela in rodne zemlje te spremljala je vse življenje; sedaj pa naj ti Bog odvzame gorje in sprejme te v večno življenje. ZAHVALA Po težki večletni bolezni nas je 7. januarja 1994 v 68. letu življenja za vedno zapustil dragi mož, brat in sorodnik Jože Pucko iz Velike Polane Ob tem v našem življenju najtežjem dogodku se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej družinama Mertik in Radoha za vsestransko pomoč; hvala vsem sosedom, botrini in drugim, ki so ga obiskovali v bolnici. Zahvaljujemo se zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice ter zdravnikoma Zdravstvenega doma Lendava za požrtvovalno pomoč pri zdravljenju. Ob nenadomestljivi izgubi prisrčna zahvala g. župniku in g. dekanu za obisk v bolnišnici, pogrebni obred in sv. mašo. Iskrena zahvala kmečkemu oktetu za poslovilni nagovor in odpeto žalostinko, cerkvenim pevcem, predstavniku društva upokojencev in vsem drugim, ki so nam izrekli sožalje, prinesli vence ali cvetje ter . darovali za sv. maše. Velika Polana, Montreal, Toronto, Ljubljana, Maribor, 9. januarja 1994 Žalujoči vsi, ki smo ga ljubili, posebej žena Marta Odgovor Vestnikove redakcije na vprašanje Prezi-dija, zaradi katerega večina Prezidijevih članov v imenu Krvi in zemlje vso noč ni mogla spati: »Pohotnež. ki se je po superveleslalomski zmagi vrgel po Alenki Dovžan, ni bil Vestnikov novinar Jože Graj-Vojs of Kortinadiam-peco« ** * Franc Horvat—Zemljotrp, odbornik v soboški občinski skupščini in nekdanji prvoborec za osamosvojitev, je na zadnjem zasedanju skupščine pokazal, da je politik iz mesa in (domače) krvi. »Imam krvi pritisk 145 skozi 200,« je izjavil; »in o tem imam tudi lastninski certifikat.« Radgonski mehurčki Škoda, da sem že v periziji, prav zares. Če dati. Verjetno bi jih tudi več prodali, če bi bi bil malce mlajši, bi me moja stara ne videla doma - zdaj pa si moram zdraviti gripo s čaji in medom (ker pri zdravniku ne morem priti na vrsto), gledati slab televizijski program in. čakati na boljše vreme. Glede vremena še tole: pri gradu so že zvončki, letos sem prve še lahko tam natrgal, kako bo v prihodnje, pa ne vem; mogoče bo drugo leto imel graščak pse že po celem grajskem hribu? In zakaj bi rad imel turnejo? Ste se peljali kdaj po cesti od Radgone do Sobote? Kaj sprašujem, saj mladi se po njej vozijo vsak dan! No, ob tej cesti je toliko novih gostiln, da ponoči ne morem spati zaradi njih; vse v lesu, steklu, z lučmi... Mislim, da se gostilničarji edini ne pritožujejo zaradi tovornjakov, saj se pri vseh, ki imajo kolikor tolikor velika parkirišča, ustavljajo tuji šoferji. Presenečenje sem doživel tudi v Slogini trgovini. Prodajajo namreč domače gobe iz Ra-denec. Niso šampinjoni ne jurčki... Kako pa jih naj naredim, me vpraša stara, ko sem ji prinesel te gobe enkrat domov? Kaj pa jaz vem, saj mi ni nihče rekel, niti ni zraven nobenega recepta. Strupene res niso, to jim verjamem, toda kako naj jih pripravimo, da bodo najboljše, to pa so nam pozabili pove- *** Nekdanji poslanec zelenih Vili Žižek-Brzi bo na skorajšnjo otvoritev soboškega umetnega drsališča povabil Gezo Bačiča-Visaijonovica, Štefana Šarugo-Molotova in Ladislava Tušarja—Suslova ter jih prisilil, da se bodo drsali po golem koncu hrbta. Nekoč so ga obtoževali kontrarevolucionarne dejavnosti, ker je zgradil drsališče. *** Zoltan Sever-Telezolti, direktor soboške PTT-ja, je na oltar slovenske pradomovine položil doslej največji dar iz Prekmursko-prleške republike. Potem, ko je pobral velik denar za telefonijo, je »goričke pejneze«, okrog 40 mili-jov tolarjev, poslal v Ljubljano. Menda mu bodo za nagrado natisnili poštno znamko z njegovo podobo. Ijudje vedeli, kaj je to in kako jih lahko pripravijo. Pa pustimo gobe, saj pozimi res ni v navadi, da bi se pogovarjali o gobah (čeprav je novembrski sneg prekril marsikaterega jurčka). Zdaj je čas za kavarne. V našem mestu imamo kavarno pri meji - čeprav je v njej več Avstrijcev, je to še vedno »naša« kavarna. Zadnjič sem se tudi jaz odpravil peš proti kavarni; presenetil me je črni in smrdeči dim, ki se je širil iz smeri mejnega prehoda. Mislil sem že, da se jim je zaradi gneče vžgala meja... pa ne. Za carinsko zgradbo so v pločevinastem sodu nekaj kurili. Kaj je bilo to, ne vem, vem samo, da je obupno smrdelo in se močno kadilo. Mogoče si mejni delavci tako preganjajo smrad iz farme in Mure. O kavarni pa: Kompas naj le izkoristi prostore, dokler ima priložnost in čas. Oglašajo se že lastniki nacionaliziranih zgradb, ki bi radi imeli vsaj svoj »mali Kompas«. Veste, zdaj šele razumem, zakaj so tole kavarno že skoraj spremenili v trgovino - da bi čim bolj izkoristili prostor. Pa naj imajo trgovine takšne kavarne, če morejo! Kje pa, nimajo interesa, saj so špriceraški bifeji bolj donosni. Radgončan En TOTI in TOTA iz Lotmerka V naši občini res ni dolgčas. Vedno namreč krožijo med ljudmi dokaj zanimive novice. Te dni je udarilo na plan, da naj bi si nekateri, ki so dobili državno pomoč (denar) za vlaganje v kmetijstvo, obrt ali zasebno podjetništvo, s tem denarjem kupili avtomobile, oziroma ga potrošili za druge namene, kot so prikazali v svojih razvojnih programih. Gospodu B. iz Babinec pa očitno ni uspelo priti h koritu, da bi tudi on dobil denar za preureditev hlevov, v katerih bi redil okrog 100 bekonov. Kriv naj bi bil tudi računalnik, ki ni sprejemal njegovega imena, ampak ga je metal ven, na podlagi česar naj bi sklepali, da je denar že dobil. Nekateri dobro obveščeni pa tudi trdijo, da so pomoč za razvoj kmetijske dejavnosti dobili tudi taki, ki sploh niso kmetje. In ta kost se bo še najbrž dolgo glodala. Kaže, da je še precej mesa tudi na kosteh, ki se jim pravi spomeniki iz NOB-ja. Potem ko so v Lotmerki sprejeli sklep, da je potrebno na osrednjem spomeniku zabeležiti tudi spomin na žrtve povojnih pobojev komunizma, tega pa še niso uresničili, so tudi v Križevcih pri Ljutomeru izkopali spomeniško kost. Gre za spomenik sv. Janeza, ki je nekoč stal v središču vasi, pa so ga morali preseliti k cerkvi, ker so tam * * * Izjava predsednika avtonomne šiptarske republike Azema Mandarinčija ob nedavnem obisku Clintonove odposlanke Albrightove v Sloveniji: »Smo demokratična balkanska republika in bilo nam je sporočeno, da nas je gospa Albrightova nameravala obiskati, vendar so ji prekmurski nacionalisti zavrnili prošjo za vstopni vizum. Zaradi tega smo se že pritožili pri prijatelju naše matične države, rojaku prekmurskih nacionalistov, Milanu Kuča-nu-Sezoncu« * * * Zamrznitev aktivni zaposlitveni politiki do konca februaga Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar je ugodno ocenila doseženo na njenem področju v lanskem letu, manj optimistična pa je, ko govori o tem letu. Na ministrstvo naj bi dobili kar deset milijard manj denarja, kot bi ga nujno potrebovali, zato menda že razmišlja o tem, ali naj še vztraja na svojem položaju. Krajani Mlajtinec zahtevajo, naj bo sedež bogojanske občine v njihovem kraju. V dopisu, ki so ga poslali Pre-zidiju. pišejo: »Ker imamo največje divje odlagališče odpadkov daleč naokrog, zadovoljujemo osnovnemu kriteriju za sedež občine, saj tam piše, da mora biti sedež občine v kraju, ki ima najbolj razprostranjeno infrastrukturo.« »Ko bo Emerik Zver-Bo-naparte izgubil na volitvah za soboškega župana, ga bom pregnala na otok Elbo.« je izjavila Brigita Bavčar--Nimfa. Marija Požonec-Anju Mariska. ljubljena članica Prezi-dija. ima na hrbtišču desne roke, kjer jo je pred kratkim poljubil Štefan Smej- Metuljček, nevarno ožganino, ki jo skrbno neguje. keshmKONJ Usklajevanje med potrebami, načrti ter sredstvi gotovo ne bo lahko, zatorej so obvestila o podaljšanju zaustavitve izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki si jih lahko preberemo na oglasnih deskah območnih enot zaposlitvenega zavoda, posledica finančnih težav. V obvestilu soboške območne enote Zavoda za zaposlovanje lahko preberemo, da je Republiški zavod "za zaposlovanje tudi po novem letu v finančnih težavah, saj prihodek s proračuna zadošča le za izplačevanje denarnih nadomestil in pomoči, izplačilo štipendij in za plačevanje že sprejetih obveznosti programov aktivne politike zaposlovanja. Zato do konca februarja ostajajo brez denarja za priprave brezposelnih na zaposlitev, za sofinanciranje pripravništva in izplačila stimulativnih subvencij, za zaposlitev pripravnikov, prav tako ni denarne pomoči za samozaposlovanje in svetovanje brezposelnim ter za izplačila denarnih nadomestil v enkratnem znesku. Če teh ukrepov lani ne bi bilo, bi bilo v Sloveniji lani na cesti še najmanj 27 tisoč ljudi. Toliko jih je namreč z ukrepi aktivne zaposlitvene politike zaposlitev obdržalo, ugotavlja odgovorna ministrica ter to postavlja ob bok dejstvu, da ministrstvu ni uspelo zmanjšati brezposelnosti. Brezposelnost pa je ključni problem države, so pred tem ugotavljali ministri drugih resorjev. Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec novembra nezaposlenih nekaj več kot 136 tisoč ljudi ali 1206 manj kot mesec prej. To zmanjšanje števila nezaposlenih v novembru je bilo najverjetneje prehodno in še ne napoveduje zaobrnitve zaposlitvenega toka. V istem mesecu je bilo v Pomurju prijavljenih 8626 brezposelnih in v decembru, torej konec lanskega leta, 8702 iskalca dela. MH Odkupne cene živine MPG Pomurka MIR Panonka E 340,00 340,00 340,00 U 320,00 320,00 330,00 R 310,00 310,00 320,00 O 280,00 280,00 300,00 P 230,00 250,00 270,00 KRAVE I. 230,00 210,00 220,00 II. 210,00 190,00 210,00 lil. 180,00 175,00 200,00 PRAŠIČI do 130 kg 160,00 155,00 152,00 nad 130 kg 145,00 145,00 142,00 Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljali 53 vozil, prodali pa 3. Lada Riva 1300, letnik 1991 s prevoženimi 56.000 kilometri, je veljala 270.000 SIT; Zastava 126, letnik 1986, s prevoženimi 73.000 kilometri, je bila prodana za 1.500 DEM, Peugeot 305, letnik 1980, s prevoženimi 84.000 kilometri, pa 4.500 DEM. Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Cena Fiat Regatta 1986 89.000 7.600 DEM Renault 5 C 1989 66.000 9.700 DEM Alfa 33 1987 94.000 9.300 DEM Škoda Favorit 136 L 1990 32.000 7.800 DEM Jugo 45 1988 64.000 3.200 DEM Zastava 126 P 1987 71.000 1.800 DEM Mercedes 190 D 1984 250.000 15.500DEM Lada Samara 1990 27.000 7.800 DEM Lada Riva 1990 52.000 6.300 DEM Opel Vectra 1989 71.000 18.000DEM Opel Kadett 1.6 D 1986 90.000 10.000 DEM Ford Orion 1991 46.000 19.000DEM Golf D 1988 76.000 12.800 DEM Citroen BX 1987 150.000 10.000 DEM postavili spomenik borcem in žrtvam 2. svetovne vojne. Zdaj naj bi stala skoraj drug ob drugem ali pa bodo borčevski spomenik preselili na vaško pokopališče. Nova oblast - nove manire! Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Osrednja ljubljan. tržnica Jabolka 60,00 70,00 Mandarine 150,00 120,00 Pomaranče 130,00 100,00 Limone 150,00 100,00 Banane 130,00 120,00 Grozdje 280,00 250,00 Grenivke 170,00 150,00 Krompir 40,00 50,00 Paprika 280,00 250,00 Zelje 80,00 100,00 Čebula 60,00 100,00 Česen 300,00 350,00 Korenje 70,00 100,00 Jajca 13,00 14,00 0. iedrca 1000,00 900,00 Lendavski pereči Znanec Geza, ki - enako kot jaz - velikokrat dreza tja, kamor bi ne bilo treba, je prišel k meni in me pobaral, ali je res, da so Slovenko leta 1993 izvolili nuno. »Kaj ne bereš časopisov in ne gledaš televizije?«, sem ga »zabil«. Odvrnil je, da tiste »grešne« revije, ki si dviga naklado s takimi in podobnimi akcijami, res ne bere; zatrdil je, da televizijo sicer gleda, toda predvsem neslovenski program (tudžmanovizijo!); radio prav tako posluša, vendar v zad- I njem času le tistega, ki »šiba« iz medžimurske Selnice, ko pa je : toliko melodij, v katerih »špilajo« na tamburice. Gezi ne gre zameriti, ker ni kaj prida na tekočem z dogodki . I v državi, ki mu daje kruh, kajti živi na slovensko-hrvaškem mejnem i I območju, njegova vas pa je slovensko-madžarska. Skratka: prepih 11 na vseh koncih! Ker pa se mi zdi, da sem sam bolj na tekočem, kaj se dogaja 11 okrog nas, sem nevedneža poučil, da je tisto, o čemer me je j spraševal, prava božja resnica, torej je res, da je razkriška nuna dobila največ glasov, zato so jo proglasili za revijino Slovenko leta-Znancu sem še povedal, da je zmagovalka doma v kraju, kamor sva svojčas, ko sva bila še »dečka«, hodila »na muziko« in gledat lepe »dekline«. Mož se je zdaj končno zbral in izustil: »Pa to je bilo pU ,Rajnerički’ na ,Razkriži’!« »No, vidim, da ti ,cvikeri’ končno delujejo,« sem ga pohvalil- j Ko sva tako diskutirala, je vstopila moja žena in rekla: »Kaj, spet vama hodijo , babe’ po glavi?« Brž sem ji pojasnil, da se pogovarjava o nunah. Presenetila me je, saj je bila dobro informirana, Z° kaj gre, pa vendarle ji ni bilo vseeno: »Saj nimam nič proti izvolit?1 Vide za Slovenko leta, ko pa jo je sama milina; spominja me n? blaženo devico Marijo... Moti pa me, da so glasovalci - kot se to . sicer dogaja - prezrli ženske, ki se resnično razdajajo na področjih ki so večjega pomena, kot pa poučevanje slovenskega verouka. Kot poglejta malo naokoli in videla bosta, ali si ne bi priznanja zaslužil kdo drug! Jaz, na primer!« Razmišljal sem o svoji ženi. Sama dobrota je je! Skoraj vsak dat' vstane velikorat prej kot jaz, nakrmi živino in pomolze krave, nato pa še v zbiralnico odnese mleko. Ko jaz vstanem, je kuhinja že lep0 ogreta in diši po kavici. Medtem ko jo srkam in požiram »štampr-lin« žganice, žena že pripravi zajtrk. Potem se najem, grem v trgovino in obvezno stopim v okrepčevalnico. Domov pridem okrog poldneva, ko je kosilo že na mizi. Navadno mi dobro tekne, enako . dobro de tudi popoldanski spanec. Zvečer mi velikorat ni trebi v goveji hlev, ker okrog živine vse naredi žena. Tako lahko P naprej gledam televizijo... Šele zdaj, po mnogih letih, ugotavljam, da me moja stara pravzaprav »carta«. Šele zdaj sem spoznal, da zaradi tega, da bi me kaj najdlje ohranila pri močeh, morda tudi ob sebi, veliko tega, kar h , moral postoriti sam, naredi ona. Dobra ženska in naj mi b0 odpuščeno, ker sem nekajkrat uščipnil mojo dvojezično snaho-Zdaj, ko sem se končno zavel, kakšna »dobričina« je, sprejemati ženino idejo, da bi za Slovenko leta izbrali njo ali pa kako drug0 Žensko, ki - enako kot moja - drži pokonci tri hišne vogale; 1° Slovenko leta bi morali izbrati mater, ki je povila toliko in tolik0 otrok...» Preprost in ničkaj podkovan Geza je bil vzrok za te moj1 «globokoumne» misli. Nekateri boste verjetno poočitali, da niše10 «na liniji», drugi mi boste najbrž dali prav. Geza pa mi je nazaduj1 predlagal, da v najkrajšem času stopiva do «Rajneričke», da bi tak0 videla, ali so tam še vedno tako«lepa dekleta, kot so bila v led" najine mladosti. Moja žena, ki je ta predlog slišala, ni povzdigni glasu, kar je še en dokaz več, da si močno prizadeva za dob?1 odnose in za to, da me ne bi izgubila. Ne vem pa, kako bo reagirala ko bo zvedela, da sem se «zatreskal» v - nuno. , NACI\ Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 32 pujskov, so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do kilogramov. Kupci so morali zanje odšteti od 7.000 do 12.000 tok jev. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodaja pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. 120 let tradicije /O Pomurska banka d.d L—z... ____ Vaša domača ban^ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 18. januarja 1994, tečaji veljaj0 19.1. 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 18. januaija 1994 od 00.00 dalj0. • Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaj Avstrija 100 1,094.1742 1,074.00 1,096^ Francija 100 2,266.5530 2,200.00 2,2^ Nemčija 100 7,689.7474 7,615.00 7,745^» Italija 100 7.9081 7.65 Švica 100 9,117.5028 8,850.00 9,155^ ZDA 1 134.8397 132.20 13^J Novosti za imetnike plačilne kartice ACTIVA - Za poravnavanje obveznosti v zvezi s plačevanjem s kartico ACTIVA banka po novem letu obremenjuje imetnikov tekoči račun le enkrat mesečno. Imetniki kartice ACTIVA lahko sami določijo datum «, poravnavanja obveznosti: 8., 18. ali 28. dan v mesecu. L stranke same ne določijo datuma plačila, bo kot dan p^ veljal 18. dan v mesecu. - Vsi imetniki plačilne kartice ACTIVA so dodatno zavarovani (zunaj delovnega časa): za primer nezgodi smrti za 300.000 SIT in za invalidnost 1.200.000 SlT v sorazmernem delu.